Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra —28. november 1985 —številka 41
Zgodovinska slika iz Jajca: Naš sobesednik v tej številki ob jubileju republike Josip Vidmar govori na H. zasedanju AVNOJ v Jajcu 29. novembra 1943 in predlaga naziv maršala za našega Tita
40 let republike
Letošnji 29. november praznujemo v znamenju štiridesetletnice rojstva naše republike, kajti na ta dan, pred štiridesetimi leti, je bila v Beogradu slavnostno razglašena Demokratična federativna republika Jugoslavija in ukinjena monarhija. To, tako imenovano lil. zasedanje AVNOJ v svobodi, je torej pomenilo najbolj slavnosten in logičen zaključek štiriletnega osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov in narodnosti in razrešitev enega od najpomembnejših problemov novejše jugoslovanske zgodovine — federativne ureditve Jugoslavije, na enakopravni in svobodni ravni narodov in narodnosti Jugoslavije, daljnega sna najboljših sinov naše domovine, od Cankarja dalje. Poleg tega pa je seveda razglasitev republike prinesla s seboj tudi socialistično ustavno ureditev države.
In ob kakšnem času slavimo naš jubilej? Vsekakor ne v preveč ugodnem in veselem času, ko nas pestijo hude notranje težave in gospodarska ter politična kriza, hkrati pa tudi ne navsezadnje kaj preveč rožnat in prijeten svetovni gospodarski In politični položaj.
Vendar ob vseh teh ugotovitvah vsekakor ni čas za obupavanje, ali črnogledost. Odkrito priznavanje težavnega položaja, iskanje poti in rešitev Iz njega, rahla, veselejša znamenja za v prihodnje, vse to nedvomno kaže, da se bomo zavestno in odločno zagotovo izkopali iz težav.
Sicer pa nas pri tem lahko samo navdihuje spoznanje, da smo se v svoji dolgi zgodovini znali izmotati iz še hujših težav, jih premagati in iti naprej po novih poteh. Svetloba na poti iz sedanjih težav pa je že zaznavna In skupaj z izkušnjami preteklosti ter voljo in zaupanjem v prihodnost se bomo vsekakor izkopali tudi iz sedanjih težav, če ne jutri pa pojustrišnjem. In to spoznanje naj bo naše vezilo ob štiridesetem rojstnem dnevu naše republike.	n *
Josip Vidmar posebej za naše
O znanosti, Sloveniji
Kljub visoki starosti je Josip Vidmar še vedno izredno vitalen, človek briljantnega spomina in pretehtane besede. Potem, ko smo se dogovorili o tem, kaj se bomo pogovarjali (in bilo je to v nekem smislu kar težko, saj je v teh dneh ob svoji devetdesetletnici dal mnogo intervjujev tisku in RTV, hkrati pa je ob tej priložnosti izšla vrsta njegovih knjig, da o drugih počastitvah, ki bi tudi od mlajšega človeka terjale dokajšnje fizične napore sploh ne govorimo), smo za začetek razgovora našemu sogovorniku zastavili naslednje vprašanje:
»Tovariš predsednik, dolgo vrsto let ste bili predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti in v tej funkciji logično tudi nenehno v zvezi z znanostjo, tako domačo, kot tujo. Bili ste gost številnih znanstvenih inštitutov po svetu, se pogovarjali s slavnimi znanstveniki, organizirali znanstveno delo In ga seveda tudi vodili in spremljali. Hkrati pa ste bili v svojem dolgem življenju tudi sam priča neslutenemu razvoju človeške znanosti, ki je v našem stoletju storila takšen korak naprej, kot ga ni bila poprej storila v dolgih tisočletjih človeške zgodovine. Sicer pa vam eksaktne, tehniške znanosti, kljub vaši izrazito književno humanistični in kritiški usmerjenosti, nikakor niso tuje, saj ste sami nekoč, v daljni mladosti, začeli s študijem tehnike, med prvo svetovno vojno pa ste se v ruskem ujetništvu celo preživljali s tehniškim risanjem. In prav zato nas zanima, kakšni so vaši pogledi danes na znanost, na njen razvoj in njene perspektive, ko smo vsi priča resnični eksploziji vseh panog znanosti, od fizike prek matematike, tja do medicine.«
»Moderna znanost je prodrla zelo globoko v stvari in skrivnost narave. Neverjetno hrabro operira in raziskuje naprej in se s tem podaja tudi v velike nevarnosti. Vzemimo, na primer, fiziko, ki je zagotovo ena izmed vodilnih znanosti v današnjem času in danes že zelo uspešno operira z atomskimi silami, ki so v tehniki prišle na vrsto, po električnih strojih, le-ti pa so prišli na vrsto po parnih strojih in parni stroji so prišli na vrsto po vodnih in ročnih strojih. Danes pa znanost in vsa tehnika že operira z električnimi stroji in tudi z nuklearnimi centralami. Prepričan pa sem, da bomo v kratkem imeli nuklearne stroje tudi drugačne vrste.
Glede fizike in druge znanosti, imamo v današnjem času zelo razvite znanosti iz biologije. Ta znanost je prodrla ne samo do
ribonukleinskih kislin, ampak je prodrla direktno v gene in se zelo intenzivno ukvarja z vplivanjem na gene. To je seveda na eni strani velikanski in veličasten poizkus, na drugi strani pa je ta poizkus zelo nevaren.
Poleg teh dveh znanosti, ki sta najbrž trenutno vodilni znanosti pa eksistira še vrsta drugih znanosti, npr. geologija, ki na osnovi raziskovanja celotne zemeljske površine, zlasti pa v raziskovanju vulkanskih tvorb, dosega neke poglede v razvoj zemeljske površine. Prav tako imamo vesoljsko fiziko, ki razpravlja o stvareh vesolja in vesoljskih teles. Najvidnejši uspeh tega raziskovanja je zagotovo človekov polet na Luno.
Človekov polet na Luno pa je že daleč za nami in danes je raziskovanje kozmosa prispelo že tako daleč, da vanj pošiljamo raziskovalne sonde. Skratka, vsa naša znanost je zelo razvita in dosega neverjetne uspehe, ki so .rezultat samo stotih let. In kaj bo v prihodnjih stotih letih — ugibati o tem skoraj ni prijetno in resnično se mi zdi skoraj pošastno ugibati, kaj se bo zgodilo, če bo znanost lahko resnično začela vplivati na gene, kaj bo takrat z živalskim svetom, kaj z ljudmi? Zdi se mi, da je znanost zelo važna stvar, in zato bo treba ustvariti nekakšne nadzorne enote, ki bi določale, do kod znanost sme iti in česa ne sme. Tega pa zaenkrat v svetu še ni, vendar pa bo moralo priti do tega, če bomo hoteli ostati. To, kar se širi po časopisih, kot npr., da je Južna Afrika hotela od Amerike izvedeti za neke biološke izume, s katerimi bi lahko iztrebili črno prebivalstvo in podobno, ne obeta nič posebno dobrega. Kajti jasno je, da se ne bo takšna znanost razvijala samo na enem koncu, ampak vedno vsaj na dveh koncih.«
»Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi naše, slovenske znanosti. Če se je le-ta v preteklosti razvijala bolj v humanis-
Vsako Mo Imamo v uredništvu pred našim državnim praznikom ista težava: s čim In kako dati slavnostni številki ob te) priložnosti določeno težo In kako, kar se da tehtno obeležiti 29. november. In to je bilo zlasti pomembno še za letošnje slavje, saj slavimo letos 29. novembra tudi štiridesetletnico naše republike.
In padla je ideja: če so bili v preteklosti naši sogovorniki ob 29. novembru takšni možje, kot je bil zdaj že pokojni Josip Rus, eden Izmed ustanoviteljev In utemeljiteljev Osvobodilne fronte In udeleženec zgodovinskega drugega zasedanja AVNOJ v Jajcu 1943. Ma, zakaj ne bi to pot naprosili akademika Josipa Vidmarja, ki je te dni slavil tudi devetdeseti rojstni dan, da bi posebej za naše glasilo spregovoril nakaf besed ob prazniku naše republike. Rečeno, storjeno. Akademik Josip Vidmar, ki ga našim bralcem zagotovo ni potrebno posebej predstavljati, saj je aktivno in tvorno prisoten v slovenski in jugoslovanski kulturi In politiki polna dolga desetletja, se je prijazno In naklonjeno odzval naši prošnji In tako smo ga 19. novembra obiskali na njegovem domu v Ljubljani, da bi se pogovorili z njim, tako o znanosti nasploh in slovenski posebej, kot tudi o štiridesetem rojstnem dnevu nove, Titove Jugosiavije.
glasilo
in naši republiki
Akademik Josip Vidmar se je prijazno odzval naši prošnji In odgovarjal na vprašanja našega odgovornega urednika
Učnem, lUerarno-zgodovInskem, filološkem, zgodovinskem in samo delno v naravoslovnem (biologija, botanika, preučevanje krasa) smislu, kjer je dosegla vidne, evropske rezultate, se je po vojni intenzivno razvijala tudi v tehniške In eksaktne smeri. In kaj menite o slovenski tehniški znanosti danes, zlasti ob pomisli, da prav na njej ta hip temelji naša pot naprej iz tehnološke, s tem pa tudi ekonomske zaostalosti, kajti le lastna znanost nam lahko nudi možnosti za prebroditev gospodarske in politične krize, ki je v teh letih zajela Jugoslavijo.«
Seveda je vprašanje možnosti za razvoj teh znanosti povezano z našimi finančnimi zmogljivostmi. Kot predsednik slovenske akademije znanosti in kulture sem večkrat občutil neprijetno dejstvo, da nekateri nadrejeni znanstveniki odhajajo v inozemstvo in sicer z utemeljitvijo, da imajo zunaj lahko vse možnosti za razvoj svojega znanja. Res je, da prav v fiziki, ali nuklearni fiziki je še morda to res, saj vendar mi teh velikih pospeševalnikov ne moremo graditi, skratka vsega tega mi ne moremo imeti, vendar pa se da vse to morebiti opraviti tudi z matematičnimi formulacijami in z matematičnimi izračuni, kar vsekakor sodi k tem najvišjim znanostim. Če bi se mi stalno lahko opirali na našo matematiko, ki je prvovrstna in je kos svetovni matematiki, od Plemlja do Vidaua, potem bi lahko rekel, da kar se da z izračuni doseči, z matematičnimi špekulacijami, potem smo glede tega preskrb-
ljeni po svojih matematikih. Nismo pa preskrbljeni s strojnimi zmogljivostmi in laboratorijskimi možnostmi. Zato smo seveda navezani predvsem na tiste sektorje znanosti, kjer pač zmagujemo z našimi sredstvi lahko svoj napredek v tempu, ki ga predpisuje svetovna znanost. To pa do neke mere izpolnjujemo. Npr. neprestano se pojavljajo pri nas prvovrstni zdravniki in medi-
cina je tudi odvisna delno od strojev, delno pa tudi od človeškega spoznanja o ustroju telesa in ustroju naše narave. In ker to zmoremo do neke mere, saj imamo nekaj močno slavnih zdravnikov, mislim da moramo biti z našo znanostjo zadovoljni, ker pač do tiste meje, ki jo lahko dosega s svojimi sredstvi, izpolnjuje svoje naloge.«
Tretje in zadnje vprašanje je veljalo štiridesetletnici naše republike, ki jo je Josip Vidmar še kako aktivno pomagal ustvarjati od daljnega ustanovnega sestanka OF na njegovem domu 27. aprila 1941. leta pa prek II. zasedanja AVNOJ, na katerem je predlagal naziv maršala za našega Tita, do povojne izgradnje socializma in ljudske oblasti v novi Jugoslaviji. Pri tem tudi nismo mogli mimo nedavnega pisanja odgovornega uredika zagrebške izdaje »Borbe« Krste Bijeliča, ki je napisal dolgo, polemično pismo, objavljeno v zadnjem Nedeljskem dnevniku, v katerem je med drugim Josipu Vidmarju očital celo željo Slovenije po odcepitvi od Jugoslavije. Naš sobesednik je na to vprašanje odgovoril jasno, deci-dirano In brez ovinkov:
»Ob štiridesetletnici naše države in slovenske republike imam povedati tole:
Razmere v naši državi niso najboljše, zlasti ni najbolje v našem gospodarstvu, prav tako pa tudi nismo dosegli v teh štiridesetih letih, da bi se med sabo— pripadniki raznih narodov v državi
— resnično razumeli in, da hi mogli resnično složno delati za uspeh naše skupne domovine Mislim, da je skoraj odveč govoriti o sumničenjih, kakršne je nedavno neki žurnalist, mogoče celo ugleden žurnalist, ker je baje redaktor zagrebške Borbe, izrekel in zapisal, da namreč Slovenci pripravljamo nekakšno odcepitev od Jugoslavije in, da hočemo ustvariti neko veliko Slovenijo, — ne vem pa kako Slovenija sploh more biti velika, ko pa je tako majhna —. Mi smo s to Slovenijo zadovoljni. Nismo pa popolnoma zadovoljni s položajem Slovenije v okviru naše države. Zdi se mi, da smo finančno preveč obremenjeni in. da zaradi tega ne razpolagamo z zadostnimi sredstvi za tjste potrebe .zlasti kulturne potrebe, pa tudi gospodarske, ki jih naša republika resnično občuti. In ker
sem si drznil povedati misel, da pač nismo povsem zadovoljni v Jugoslaviji, je tisti velemislec, ki bere — ne vem kako — tuje tekste in jih tudi ne vem kako razume, prišel do spoznanja, da sem eden od pobudnikov za ustanovitev samostojne slovenske države, kar je zame večji nonsens kot pa je to nonsens zanj.«
Po uradnem delu našega pomenka je stekel še sproščen pogovor o drobnih in osebnih zadevah, vremenu, pa tudi problematiki slovenskega kulturnega prostora, ki ga bo obravnaval XIII. plenum kulturnih delavcev OF na svojem zasedanju v Novi Gorici. Skratka, preživeli smo zanimivo, spoznanj polno novembrsko popoldne s sogovornikom, s katerim se ni mogoče pogovarjati vsak dan.
Dušan Željeznov Foto: Drago Pečenik
Iskra SOZD
O razvojnih možnostih SOZD Iskra
Na sestanku skupine delegatov Iskre, ki delegirajo delegate v zbor občine, ali zbor združenega dela Skupščine SRS so 19.11. v Iskri v Ljubljani razpravljali o analizi razvojnih možnosti SOZD Iskra v srednjeročnem obdobju 1986—1990 s smernicami in elementi za pripravo temeljev planov.
Poročevalec Zoran Polič je v nik poudaril, da je Iskra v svojem bistveno v planiranju postavlja uvodu poudaril, da predlog smer- dosedanjem razvoju dosegla do- vprašanje, tako postavljanja, kot
nic opredeljuje osnovne strateške usmeritve z vidika SOZD, o katerih bi se morali v procesu nadaljnjega dela na pripravi srednjeročnega plana dogovoriti vsi nosilci planiranja, da bi zagotovili tak razvoj SOZD Iskre, ki bo opravičeval mesto in vlogo Iskre kot enega izmed ključnih nosilcev nadaljnjega razvoja republike.
Razmišljanja o bodočih gospodarskih gibanjih rr\prajo biti nedvomno usmerjena globalno na dve, za Iskro pomembni področji in to na tuje trge in na domači trg, saj Iskra za svojo prisotnost in obstoj v Jugoslaviji mora več kot polovico svojih izdelkov izvoziti, hkrati pa mora biti prisotna na domačem trgu, če naj bo jugoslovanska firma.
Ob tem seveda ne moremo mimo ustreznega sodelovanja v jugoslovanskem gospodarskem prostoru. Tu spet moramo opozoriti na izredno slab pretok informacij (ne le delavcev znotraj sistema Iskre, ampak v okolju, republiki, kot tudi v državnem merilu). Morali bi si postaviti za cilj boljše informiranje in d.ogovarjanje tudi za vsklajene akcije o tistih akcijah, ozi njihovih oblikah, s katerimi dosežemo potrebno razumevanje tudi zunaj Iskre.
V materialnem okviru je slika 1985—90 naslednja: že v preteklem srednjeročnem obdobju se je finančni položaj SOZD Iskra poslabšal, podobno kot. v večini jugoslovanskih organizacij zdru-enega dela in bo tako za sedanje srednjeročno obdobje potrebno zagotoviti finančno konsolidacijo. To seveda ob zadolženosti v tujini na eni strani in visoki stopnji inflacije na drugi ne bo lahka naloga. Zato bo 'fleksibilna povezanost z zunanjim svetom toliko pomembnejša.
Ob vsem tem se srečujemo še z eno težavo. Slovenija nima jasno opredeljenega koncepta svojega razvoja V njenem okviru se v gospodarstvu srečujemo še z negotovostjo glede vplivov na naše gospodarjenje z raznimi gospodarskimi ukrepi. Zato lahko rečemo, da bo realizacija družbenoekonomskega razvoja Iskre zaradi zaostrenih gospodarskih pogojev znotraj Jugoslavije in sorazmerno šibke tržne konjunkture na zunanjih trgih možna samo ob večji na--slonitvi na lastne sile, na sproščanje notranjih rezerv in stroškovne optimizacije na vseh ravneh poslovnega ptocesa.
Ob smernicah in elementih za pripravo temeljev planov je govor-
bre uspehe ter si izoblikovala ustrezno dolgoročno poslovno strategijo, ki je temeljila predvsem na izvozu, dinamični proizvodnji in konkurenčnosti ter akumulativno-sti in, da je v nadaljnjem obdobju za realizacijo še vnaprejšnjih takih ciljev potrebno konsolidirati poslovno organiziranost, delovanje na nalogah s področja skupno dogovorjenih segmentov upravljanja in urejanja v SOZD ter nalogah s področja samoupravne organiziranosti in pravno institucionalnega sistema.
Hkrati je opozoril še na vprašanje razbremenitve gospodarstva, na finačno poslabšan položaj, saj obresti presegajo brutto dohodek, naložbe so padle na raven enostavne reprodukcije in nenazadnje na problem kadrov. Le-ti so nosilci novih tehnologij in če novih tehnologij ne bomo uvajali, ne bomo v svetu konkurenčni, kar pa spet vemo, kaj pomeni. Tako se kot
tudi doseganja postavljenih ciljev, ki vsekakor pomenijo hitrejši razvoj. Gre namreč zato, da bomo morali za doseganje dokaj optimistično postavljenih ciljev vložiti ogromno naporov.
Miloš Kobe pa je dodal: »Iskra brez odprtosti v svet ne bo mogla več živeti, saj ji slovenski in jugoslovanski prostor ne moreta zagotoviti preživetja. Iskra mora izvažati kolikor največ more. Zato pa tudi Iskra — tako kot vsa jugoslovanska industrija — mora pristajati na marsikaj: na nizko predelavo materialov brez vloženega znanja, kot tudi na nizke cene. Ob tem je posebej pomembno slišati, kakšna je struktura izvoza in stopnja predelave. Po ocenah jugoslovanski izvoz še vedno predstavlja kar 2/3 nizkostrukturnega izvoza, delež pa še kar raste.
Tudi cene pri tem seveda postajajo vse manj konkurenčne, kar pomeni, da izvoz kot kategorija
gospodarjenja postaja vse težji. In izhod? Usmeritev na nove, visoko-razvite tehnologije (mikroelektronika, telematika.... ki zahtevajo
visoko stopnjo znanja. To pa seveda pomeni temeljit pretres vseh proizvodnih programov in njihovo revizijo, tako po širini, kot po globini, po tehnološki sodobnosti proizvodov, kot tudi po življenjski sposobnosti teh proizvodov.
Morali bomo skromna sredstva (interna!) koncentrirati na skupno določene usmeritve in se odločati za vlaganja v tiste projekte, ki nam bodo s svojimi učinki kar najbolj izboljševali vključevanje v mednarodno delitev dela. Hkrati pa je Miloš Kobe opozoril še na to, da bi ob tem, da Iskra v bistvu pomeni infrastrukturno proizvodnjo za vso slovensko industrijo, tudi širša slovenska družba ne smela ostati gluha, saj celo v razvitem svetu pomeni razvoj infrastrukturnih panog državne investicije. Le če bomo tudi mi na tem področju bistveno menjali obnašanje, bodo želje in potreba postale konica kopja v razvoju. In to gotovo potrebujemo!
Ob koncu se je razvila med delegati živahna razprava.
mak
9 zasedanje DS TOZD Iskra
Vso pozornost odpravljanju slabšanja poslovne uspešnosti
Z odgovorom na postavljeno delegatsko vprašanje delegacije DO Široka potrošnja se je začelo 9. zasedanje delavskega sveta SOZD Iskra, ki je bilo v četrtek, 21. t. m. Vprašanje je zadevalo sanacijo te delovne organizacije in v.d. glavni direktor DO Široka potrošnja Branko Mesec je pojasnil, da Intenzivno poteka projekt sanacije delovne organizacije ter način vodenja, kar se že kaže v določenih ugodnejših poslovnih rezultatih posamezne T OZD v tej DO, le glede Elektroakustike v Sežani pa predlagajo ukrepe družbenega varstva v tej TOZD. Delavski svet se je strinjal z odgovorom predstavnika DO Široka potrošnja.
V nadaljevanju seje je stekla razprava okrog sprejemanja predloga analize razvojnih možnosti SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1986 — 1990 in po nekaj zapletljajih je delavski svet omenjeni predlog soglasno sprejel.
Tretja točka dnevnega reda je zajemala poročilo o poslovanju SOZD Iskra v obdobju I—IX/85, ki ga je delavski svet sprejel, hkrati pa ugotovil, da se je v teku letošnjega leta poslovni rezultat v večini organizacij močno poslabšal. Zaradi nastale situacije je potrebno predvsem posvetiti pozornost akcijam za odpravljanje notranjih vzrokov za slabšanje poslovne uspešnosti.
Delavski svet SOZD je prav tako odobril predlog poračuna za letošnje leto DSSS SOZD Iskra, TOZD Marketingu in IKM.
Iz informacije o zunanjetrgovinski menjavi
Iskre v obdobju prvih desetih mesecev letošnjega leta je moč ugotoviti, da je Iskra v tem času izvozila za 181 mio dolarjev blaga in s tem Izpolnila letni plan izvoza v višini 68%, kar pomeni 12% več kot v istem obdobju lani, uvozila pa je v istem obdobju za 113 mio dolarjev opreme in reprodukcljskeg materiala. Pri tem je bila podana tudi ocena letošnjega izvoza, ki naj bi znašal 240 mio dolarjev oz. 10% manj, kot smo planirali In samo 2% več, kot v istem obdobju lani.
Glede predloga nove organizacije vodenja Iskre na ravni celotnega sistema oz. prve faze reintegracije, so delegati sklenili, naj se oznaka »predlog« spremeni v »smernice«, hkrati pa so predloženi material potrdili kot smernice in metode poslovne organiziranosti in delovanju v SOZD Iskra.
Delavski svet se je strinjal z imenovanjem Iva Baniča za člana KPO SOZD Iskra, odgovornega za organizacijo in Informatiko, hkrati pa je potrdil razpis prostih del in nalog člana KPO SOZD iskra za SLO In DS ter kadrovsko politiko in Izobraževanje.
Ker bo prihodnje leto Iskra praznovala svojo 40-letnico in bodo za to potrebne ustrezne priprave, je delavski svet na koncu svojega zasedanja imenoval odbor za pripravo dneva Iskre in dneva borca v prihodnjem letu, ki naj bi bil, kot je znano, v Kranju, oz. v organizaciji vseh treh naših kranjskih delovnih organizacij.
D. Ž.
Iskra SOZD
Problemska konferenca o varstvu okolj v SOZD Iskra
Ekološki dan Iskre
»Problematika varstva okolja postaja akutna tema tudi v SOZD Iskra, četudi Iskra kot elektronska in elektromehanska industrija sama po sebi pomeni čisto industrijo. Pojavi vendar kažejo, da smo prav varstvu okolja pri nas v preteklosti posvečali premalo pozornosti«, je dejal v pozdravnem nagovoru udeležencem konference predsednik KPO SOZD Iskre Boris Lasič in nadaljeval: »Premalo pozornosti smo posvečali tudi znanju s tega področja, ko smo se lotevali načrtovanja in izvajanja proizvodnih procesov. Kot zanimivost naj povem še to, da bomo tudi na prihodnjem delavskem svetu v okviru analize razvojnih možnosti tej problematiki posvetili posebno točko dnevnega reda. To še enkrat potrjuje dejstvo, da ta konferenca ni slučajna, ampak, da je plod naših spoznanj, da je varstvo okolja del celovitega sklopa naše vsakdanje aktivnosti.«
V imenu samoupravnih organov SOZD Iskra je udeležence pozdra-
Boris Frlec, podpredsednik IS Skupščine SRS
vil tudi predsednik DS SOZD Iskra Janez Kern, ki je med drugim dejal: »V Iskri za vprašanja varstva okolja nismo imuni, saj so ti problemi za vse nas še kako aktualni. Zato se mi zdi še posebej pomembno, da o tej temi lahko odločamo tudi skozi sistem samoupravnega odločanja. In prav v tej zvezi je pomembno, da smo se zavedli, da je trenutek, ko moramo koncipirati akte tudi s tega področja, nastopil!«
Uvodni referat na temo: Tehnologija in okolje na konferenci je imel podpredsednik IS Skupščine SRS. V svojih izvajanjih, polnih podatkov in eksaktnih ugotovitev, je med drugim dejal:
Doseženi tehnološki razvoj danes že ponuja rešitve teh zagat, ki, seveda, ne energetsko, ne kapitalno niso poceni. Sprejeti in uporabiti moramo načelo, da je vsak proizvajalec materialno odgovoren, da odstrani vse vplive in posledice svoje proizvodnje na življenjsko okolje. To pomeni, da mora strošek tega vstopiti v ceno proizvoda pa naj si bo to kWh, ali izdelek. Tak način gledanja bo seveda slej ko prej pripeljal, bodisi do sanacije obstoječih proizvodenj, ali pa do zapiranja le-teh, če
bo celovit narodno-gospodarski račun pokazal, da so ekonomsko nevzdržne. Povsem nesprejemljivo pa je vse prepogosto mišljenje, češ, mi proizvajamo, širša družba pa naj pokrije stroške odstranjevanja posledic proizvodnje na življenjsko okolje. Tako gledanje vodi v slepo ulico.
O problematiki okolja, zakonodaje in planiranja je spregovoril namestnik predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Tone Poljšak. O ugotovitvah in predlogih o izvajanju varstva okolja pred nesrečami in nevarnimi snovmi pa je poročal svetovalec predsedstva SRS Bojan Ušeničnik,
Član 10 GZS Franci Gerbec je govoril o vlogi gospodarske zbornice v zagotavljanju proizvodnje in zmanjševanju obremenitve okolja, glavna republiška sanitarna inšpektorica dr. Metka Macarol-Hiti pa je udeležencem poročala o koordiniranem izvajanju inšpekcijskega nadzora za zmanjšanje onesnaženosti in ogroženosti okolja.
Skupina SEPO Instituta Jožef Stefan, ki jo sestavljajo Svetozar Polič, J. Marušič, Z. Petkovšek, M. Dular in M. Penca je spregovorila o ocenjevanju vplivov dosedanjih naložb na okolje v SOZD Iskra ter o preventivnih ukrepih za varstvo okolja in značilnih problemih pri
Rado Faleskini:
Začetek sistematičnega razreševanja ekologije
Elektronska industrija je sama po sebi — kot celoma — čista Industrija. Vendar nas življenje uči, da zakonitosti, ki veljajo za celoto, ne veljajo nujno tudi za sestavne dele te celote.
V	Iskri nimamo le proizvodnih programov opreme (kt so brez dvoma čisti), ampak tudi proizvodnjo elementov in mikroelektronike, kjer je prisotna tako kemija, kot metalurgija, kjer so skratka prisotni delovni procesi In kjer moramo paziti, tako na njihov vpliv na delavce, kot tudi na širie okolje.
Problem varstva okolja se letos prvič pojavlja v okviru naših planskih dokumentov, kar pa n! rezultat širokega obvladovanja problematike, temveč, prej reagiranja na ekološko problematiko v bližnji preteklosti.
V	Iskri nismo z ekološkim znanjem bolj bogati, kot v ostali Jugoslaviji v poprečju, vendar smo se že osvestili, da nam je obvladovanje te problematike neobhodno potrebno in prav ta problemska konferenca pomeni začetek sistematičnega razreševanja problematike varstva okolja pri nas.
reševanju okolja.
V nadaljevanju konference so nastopili z referati in poročili predstavniki DO SOZD Iskra. Tako je Marjan Štraus iz DO Iskra Invest Servis govoril o vpeljavi sistema za izvajanje varstva okolja v SOZD Iskra, Mitja Fiapež je poročal o varstvu okolja v DO Iskra Elementi, medtem ko je o primeru PBC, oz. problematiki nevarnih odpadkov poročal Peter Jančar iz DO Iskra Kondenzatorji Semič.
Ob koncu pa sta Albin Novšak iz DO Iskra Mikroelektronike in Franc Ošlaj iz Iskre Telematike govorila o Mikroelektroniki — sodobni tehnologiji in problematiki odpadnih voda in posebnih nevarnih odpadkov v DO Iskra Telematika.
Po referatih se je razvila zanimiva razprava, v kateri se je izluščila vrsta zanimivih ugotovitev in predlogov. Tako si je Iskra za prvi cilj konference postavila osveščanje odgovornih poslovodnih in strokovnih delavcev o ekološkfproble-matiki, s tem pa tudi seznanitev Iskrinih delavcev z družbenimi spoznanji na tem področju.
Drugi cilj konference je vtkati ekološko problematiko v Iskrine dokumente in. plane tako, da postanejo del vsakdanje aktivnosti. Dolgoročno gledano je treba v Iskri vzpostaviti in izvajati sistem tekočega spremljanja ekološke problematike in izvajanja varstva okolja. Problema v zvezi s PCB (polikloriranimi bifenili) in razlitjem petroleja sta namreč pokazala, da poleg premajhnega poznavanja ekološke problematike obstajajo tudi pomanjkljivosti v informacijskem sistemu, v obsegu uporabe in načinu ravnanja z ekološko problematičnimi materiali.
Sicer pa bomo o konferenci izčrpneje poročali v naslednji številki našega glasila, ko bo tej temi posvečena posebna priloga.
Besedilo: MAK Foto: D. P.
Iskra Commerce
Za nami je tradicionalna konferenca trženja Iskre. Ena izmed značilnosti tokratne, že 14. konference je bila ta, da so se je udeležili poleg izvoznikov in uvoznikov ter seveda predstavnikov Iskrinih proizvodnih delovnih organizacij in gostov tudi prodajalci z jugoslovanskega tržišča.
Pri predstavljanju dela in načrtov posameznih tržnih področij je bilo prvo na vrsti jugoslovansko tržno področje, ki ga je pripravil direktor tega področja v Marketingu Iskre Commerce Blaž Markup. Njegov govor objavljamo v celoti delno tudi zato, ker v našem tedniku sicer namenjamo dosti več pozornosti Iskrinim prizadevanjem na zunanjih tržiščih, od česar je seveda naša uspešnost še kako odvisna. Že v prihodnji številki našega glasila bomo objavili tudi povzetke referatov o Iskrinem trženju z razvitim zahodom, z deželami v razvoju in s SEV.
Ker se nahajamo na koncu srednjeročnega obdobja je prav, da pogledamo. kako smo izvršili naloge, zastavljene v planu za srednjeročno obdobje 1981—1985. V tem obdobju bo prodano na domačem trgu skupno za cca 304 milijard din in bo dosežena povprečna45% letna rast. Prodaja na domačem trgu bo porasla od 17 milijard din leta 1981 na 90 milijard din v letošnjem letu. Zaradi izredno visoke inflacije primerjava doseženih rezultatov s srednjeročnim planom ni realna, saj ta predvideva 15% rast prodaje. Zato je bolje, da pogledamo fizično rast proizvodnje za to srednjeročno obdobje. Le-ta kaže povprečno rast 21,8%. Toda zaradi slabših rezultatov v izhodiščnem letu 1981 bo povprečna rast sicer dosežena, kumulativno pa bo proizvodnja dosegla nekaj več kot 90% načrtovane vrednosti proizvodnje za celo srednjeročno obdobje. Kljub temu bo na domačem trgu dosežena kumulativna prodaja nekoliko čez 100%. Iz teh podatkov lahko sklepamo, da je kumulativna realna vrednost prodaje in njena rast za to srednjeročno obdobje dosežena v planirani višini. Kljub doseženim ciljem je prav. da se vprašamo, ali smo izkoristili vse možnosti, katere nam je nudil položaj na trgu v tem srednjeročnem obdobju. V praktično celotnem obdobju smo bili priče dokaj ugodni konjukturi za skoraj ves asortiman proizvodnega programa Iskre. Sele v letošnjem letu beležimo padec povpraševanja samo po izdelkih za široko potrošnjo. Taka konjunktura v tem srednjeročnem obdobju je bila povzročena delno zaradi višje kupne moči prebivalstva in delno zaradi pomanjkanja blaga. To pomanjkanje pa je nastalo zaradi
-	trajnega pomanjkanja domačega repromateriala
-	pomanjkanja deviz za uvoz repromateriala
zamrznjenih cen končnih izdelkov v primerjavi s cenami repromateriala in cenami končnih izdelkov.
In ker se je s podobnimi težavami ubadala vsa predelovalna industrija je jasno, da je bila proizvodnja, namenjena za domači trg. postavljena v drugi plan. Šelessprostitvijocenvdrugi polovici 1984 leta je prišlo dp oživljanja proizvodnje za domači trg pri vseh jugoslovanskih proizvajalcih. Posledica tega je tudi bistveno višja ponudba po dosti višjih cenah in zaradi tega nenadni padec prodaje širokopotrošnih izdelkov junija 1985. leta.
Mislim, da je kljub težkemu položaju v katerem se je znašla proizvodnja v tem srednjeročnem obdobju prav. da se vprašamo, ali smo obdržali tržne deleže na domačem trgu. Moram ugotoviti pozitivno ne samo, da smo obdržali tržne deleže, temveč smo utrdili položaj Iskre na domačem trgu. Prepričan sem. da bo Iskra veliko lažje v primerjavi s konkurenco dosegla zastavljene cilje na trgu. ko bodo na tem delovale vse tržne in ekonomske zakonitosti.
Zastavlja se vprašanje, kako smo se organizirali in kaj smo naredili, da bomo laže delovali v obdobju težjega in bolj ostrega konkurenčnega boja na domačem trgu. Navedel bom samo nekaj pomembnih stvari:
-	kadrovsko smo se okrepili po filijalah z mladimi strokovnjaki.
-	veliko smo vlagali v šolanje komercialnega kadra v proizvodnih delovnih organizacijah ter spoznavanju proizvodnega in razvojnega programa tako. da danes trdim, imamo praktično v vseh 15 filijalah kvalitetne strokovnjake in poznavalce za trženje proizvodnega programa Iskre.
Se
o 14. konferenci trženja Iskre
-	s pomočjo produktivnih, komercial v DO smo vpeljali kvalitetno spremljanje rezultatov dela ter analitike doseženih rezultatov.
-	vzpostavili smo informacijski sistem med trgom in produktom.
-	izvršene so določene investicije, ki omogočajo boljše pogoje za delo (novi prostori v filijalah: Banja Luka, Beograd in Tuzla, nekaj adaptiranih prodajaln ter servisnih delavnic po Jugoslaviji).
Vse našteto z ustreznim angažiranjem je jamstvo, da bo Iskra tudi še vnaprej imela svoj dobro odmerjen prostor na domačem trgu.
In kako je z letom 1985? Plan je bil postavljen v višini 73 milijard, do konca septembra meseca je bil izvršen v višini 68 milijard din in bo do konca leta izvršen v višini cca 90 milijard din, kar bo cca 25% nad zastavljenim planom. V primerjavi z letom 1984 bo realizacija na indeksu 211.
Najprej še poglejmo, kako smo prišli do teh rezultatov:
-	Sprotno smo informirali komerciale v proizvodnih DO o vseh spremembah in nastalih situacijah na trgu.
-	Povratno smo informirali filijale o spremembah v proizvodnih planih ter gibanju zalog.
-	Skupaj s komercialami v DO smo izdelovali plane prodajnih akcij ter nadzirali striktno izvajanje le-teh.
-	Ob vseh nepredvidenih težavah na trgu nam je nudena pomoč iz komercial DO, kot npr.: seminarji za ciljne odjemalce, demonstracije za uporabnike ter občasni obiski vodstvenih delavcev iz proizvodnih DO pri naših kupcih.
-	Ker smo predvidevali prodajo pod težjimi pogoji, smo vse jugoslovanske sejme organizirali bolj skrbno s poudarkom na segmentih, kjer naj bi se pojavile težave, oz. so bile že prisotne.
Rezultati niso enaki po vseh delovnih organizacijah, zato si oglejmo vsako blagovno skupino posebej.
Te lema tika
Letni plan7,1 milijarddin, realizacijadovključnoseptembrameseca8,6 milijard din, ocena do konca leta 11,5 milijard din.
Pri javnih sistemih po nekaj letih neizpolnjevanja planskih obveznosti se je stanje na trgu nekoliko izboljšalo in smo v letošnjem letu delno izboljšali izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Kljubtemu ugotavljamo, da nam manjka še veliko, da bi stanje izboljšali. V letošnjem letu smo dosegli nekaj pomembnejših rezultatov, kot so: odločitev PTT Kosova za nakup našega sistema, odločilnejši nastop na Hrvaškem ter pridobitev nekaj začetnih pogodb.
Ko ocenjujemo konkurenco Tesla iz Zagreba na javnem sistemu ugotavljamo, da ta nastopa v ponudbah z digitalnim sistemom, zmernejšimi cenami in krajšimi ali enakimi roki kot Iskra. Realizacija pogodbenih obveznosti poteka izredno počasi in zamujanje pri dobavah jev povprečju med dvemi in tremi leti. V letošnjem letu je bila zgrajena še ena tovarna za proizvodnjo digitalnih central in sicer El—Pupin v Beogradu. Predvidevamo. da bo proizvodnja stekla v treh do štirih letih in da bomo imeli bistveno večje težave pri plasmaju javnih sistemov na področju Srbije, ker je srbska pošta tudi vlagala v razvoj te proizvodnje.
Če zaključim menim, da smo dolžni bistveno izboljšati izpolnjevanje sprejetih obveznosti (pogodb) ter razvojno in projzvodno usposobiti sistem Iskra 2000 najaksneje do konca leta 1986, da bi vsaj malo olajšali delo v obdobju, ko bo tudi konkurenca močnejša.
Hišna telefonija Iskre se je znova v letošnjem letu pojavila na trgu in kaže, da bomo z novim sistemom ISKRA 2000 konkurečni, kar se tehnike tiče, občutno pa dražji od konkurence. Menim, da bomo cene morali bolj z občutkom uravnavati glede na konkurenco na trgu. Prav tako na trgu je montirano večje število EPABX central, ki sev eksploataciji niso pokazale kot najboljše, zato je nujno potrebno z več občutka in volje obravnavati servisiranje in preskrbo z rezervnimi deli.
Za terminale lahko rečemo, da je edina proizvodnja, ki je v vseh letih enakomerno zalagala trg s telefonskimi aparati tako, da vsaj na enem programu lahko rečemo zadovoljivo oz. odlično. Dosti slabši položaj jena področju sekretarskih garnitur in novčičnih aparatov.
Menim, da smo na teh področjih vzgojili močno konkurenco. Veliko je PTT organizacij, ki ne razmišljajo več o novčičnih aparatih Iskra. Preskrbo z rezervnimi deli izvaja IC-TOZD Servis, ki pa ni zadovoljiva, ker konstantno primanjkuje'rezervnih delov.
Elektrozveze
Letni plan 1,37 milijard din, realizacija do vključno septembra 0,95 milijard din računamo, da bo plan do konca leta 100% izvršen.
S temi rezultati nismo zadovoljni, saj se nahajamo v zelo težki situaciji v stalnem ognju med kupci in delovno organizacijo, ki zelo slabo izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti. Konkurenca na tem področju je izredno težka, mi se pa ukvarjamo z lastnimi težavami. Menim, da je nujno tesnejše sodelovanje s Telematiko na javnih sistemih, saj na licitacijah ne nastopamo kompletno in smo velikokrat pri ponudbah hendikipirani.
Delta
Letni plan 11 milijard din, realizacija do vključno septembra?,7 milijard din računamo, da bo plan do konca leta izvršen v višini 15 milijard din.
V letošnjem letu smo tržili tudi novo familijo računalniških sistemov Triglav tako, da je izpolnjena vrzel v proizvodnem programu. Pričakujemo v letu 1986 oteženo prodajo računalniških sistemov zaradi spremembe režima uvoza. Nastalo situacijo bomo premagali z agresivnim tržnim nastopom in z novimi inženiring pristopi trženja tako, da bomo zastavljene cilje dosegli.
V letošnjem letu beležimo nekoliko boljše pokrivanje potreb trga. Končno smo dobavili trgu večje število osciloskopov. Računamo, da bo konjunktura na področju elektronskih instrumentov enaka kot za Kibernetiko.
IEZE
Letni plan 8,57 milijard din, realizacija do vključno septembra meseca 9,4 milijard din računamo, da bo letna realizacija cca 12,5 milijard din.
Kljub temu, da beležimo izpade nakupov proizvajalcev širokopotrošnih izdelkov v višini cca 20% (Gorenje, Iskra, RIZ, Čajevec, El). Ta izpad je nadomeščanje s prodajo proizvajalcem profesionalne opreme. Boljša obdelava končnih, tudi manjših kupcev je prinesla rezultate. Nekaj več problemov čutimo na širokopotrošnem programu Kostanjevice vendar upam, da bomo tudi to stanje sanirali.
Kondenzatorji
Letni plan 2,7 milijard din, realizacija do vključno septembra meseca 2,3 milijard din računamo na realizacijo do konca leta v višini cca 3 milijarde din. Izpade pri proizvajalcih bele tehnike bomo nadomestili s širjenjem števila kupcev ter z intenzivnejšo prodajo cos kondenzatorjev.
Ceo
V letošnjem letu je celotna realizacija namenjena v zadovoljevanje potreb namenskega kupca. Za potrebe industrije, šolstva, medicine in drugih pa premale proizvodne kapacitete niso omogočale realizacijo teh. Treba se bo hitreje vključevati tudi v te programe.
Avtomatika
Letni plan 11,5 milijard din, realizacija do vključno septembra 10,96 milijard din računamo, da bo letna realizacija cca 14,5 milijard din. Ocenjujemo, da bi realizacija bila višja, če bi kontinuirano dobavljali serijski program skozi celo leto. Težave pri plasmaju se kažejo na delu širokopotrošnega programa tovarne Napajalnih naprav iz Novega mesta. Na tem programu je mnogoštevilna konkurenca od mase privatnikov do večjega števila elektrotehničnih podjetij, ki pokrivajo lokalne potrebe.
Elementi za avtomatizacijo se prodajajo normalno. Menim, da se bolj čuti pomanjkanje in zaradi tega pomanjkanja se na določenih segmentih pojavlja konkurenca.
Varilna oprema se dokaj uspešno prodaja kljub zelo močni konkurenci. Na trgu se čuti, da je domači trg v drugem planu in da je zelo malo občutka za potrebe tega tržišča. Občasno se pojavlja tudi slaba kvaliteta, ki kvari težko pridobljeno zaupanje. Preskrba z rezervnimi deli je občasna in nezadostna, odvija se prek IC—TOZD Servisa in TOZD Trženja.
Alarmne naprave se znova zelo uspešno vračajo na trg. Po večletnem zatišju in povsem izgubljenem trgu ob pojavu večjega števila konkurentov se znova kvalitetno uspešno borimo in osvajamo vsakega kupca posebej.
Avtomatizacija v prometu izkazuje najboljše rezultate. Zelo dobra realizacija je na avtomatizaciji železnic, kjer se še naprej kažejo večji in manjši projekti. Bistveno slabši položaj je na področju avtomatizacije cestnega prometa, kjer so investicije v ceste vsak dan manjše tako, da na tem programu ni pričakovati večjega napredka.
Na področju avtomatizacije v energetiki je trg velik, možnosti za zaključevanje pogodb velike, vendar imamo občutek, da se zaradi majhnih zmogljivosti izbirajo samo najugodnejše. Na programu zaščite pa stalno izgubljamo korak s potrebami trga tako, da se roki dobav redno podaljšujejo. Tudi tu se vse bolj uveljavlja konkurenca.
Avtomatizacija v industriji prodaja zelo uspešno svoj program iz SISTEMOV in AVN dočim je za program merilne letve veliko zanimanja, naša ponudba pa skromna. Najtežja situacija je na področju erozimatov, kjer se srečujemo z izredno visokimi cenami in ne preveč kvalitetnimi prodajnimi aktivnostmi (rezervni deli, servis).
Kibernetika
Letni plan 7 milijard din, realizacija do vključno septembra 7,8 milijard din računamo, da bo letna realizacija 10,4 milijard din.
Na skoraj celotnem programu beležimo zeio ugodno konjunkturo tako, daje plasman bolj odvisen od proizvodnje kot pa angažiranja na trgu. Mislim, da občasno pomanjkanje stikal lahko v bodočnosti povzroča težave, ker bomo težko osvojen visok delež trga verjetno z lahkoto prepustili konkurenci.
Določeno zasičenje trga se čuti na področju univerzalnih inštrumentov ter stikalnih ur. V obeh primerih gre verjetno za nekoliko previsoke cene, ki so povzročile, da se je na področju univerzalcev pojavil uvoz iz SZ in na področju stikalnih ur pa večje število proizvajalcev. Ocenjujemo, da ni znakov, da se bo konjunktura programa Kibernetike bistveno spremenila v naslednjem letu.
Elektronika Horjul
Letni plan 0,85 milijarde din, realizacija do vključno septembra meseca 0,79 milijard din računamo, da bo letna realizacija cca 1 milijarda din.
Široka potrošnja
Letni plan 13,1 milijard din, realizacija do vključno septembra meseca 10 milijard din,- računamo, da bo letna realizacija vrednostno 100% izpolnjena. Največje težave in padec konjunkture beležimo na tem segmentu proizvodnje. Kljub izrednim težavam v plasmaju smo uspeli brez večjih razprodaj in dodatnih izgub dokaj ugodno, v primerjavi z ostalimi konkurenti realizirati tako prodajo. Računamo, da bomo ob maksi-tnalnem angažiranju vseh komercialistov filijal in DO sanirali stanje vseh zalog, razen anten, ki so sigurno največji problem. Tudi v bodoče, vsaj eno leto ne pričakujemo konjunkture. Proizvodni program je dokaj ozek in za ta čas neatraktiven. Kvaliteta naših izdelkov je na višini tako, dajepravza-. prav edini argument, ki nas drži na trgu. IC—TOZD Servis servisira vse izdelke in se ubada z dokaj velikimi težavami, katere povzročajo strogi predpisi proizvodnih TOZD ter občasno pomanjkanje rezervnih delov.
ERO
Letni plan 4 milijarde din, realizacija do vključno septembra 4,5 milijarde din, računamo na letno realizacijo cca 6,5 milijard din.
Težave na trgu so podobne kot za vse širokopotrošne izdelke s to razliko, da so tudi cene, velikokrat nenormalno visoke, odigralesvojo vlogo. Pojavilo se je v letošnjem letu nekaj kvalitetnih problemov, katere je DO ERO skupaj z IC—TOZD Servis z veliko posluha reševala na trgu. Da bi izboljšali plasman na trgu se poslužujemo obsežnih prodajnih akcij vključno z demonstracijami. Upamo, da nam bo uspelo vsaj ustaviti padec plasmaja.
Avtoelektrika
Letni plan 2,5 milijard din, realizacijadovključnoseptembra4,6 milijard din, računamo na letno realizacijo v višini 6,1 milijard din.
Program je še vedno konjunkturen vendar so naročila manjša in večkratna tako, da se zaloge prestavljajo v tovarno. Računamo, da bo konjunktura taka, kot je še naprej.
Zmaj
Letni plan 2,6 milijard din, realizacija do vključno septembra 1,3 milijarde din, računamo na realizacijo do konca leta v višini 2 milijardi din.
Težave na trgu so bile povzročene zaradi padca konjunkture, visokih cen in izredno slabe kvalitete baterijskih vložkov. Vsi izgledi so, da so v tovarni odpravljeni problemi kvalitete in designa baterijskih vložkov. Izgubljeno zaupanje trga bomo z veliko dela skušali čimprej povrniti. Upamo, da nam bo to uspelo še posebej, ker se obetajo redukcije električne energije.
Vprašamo se, kaj nas čaka v letu 1986. Po podrobnejših analizah lahko trdimo naslednje:
— Plasman širokopotrošnih izdelkov predvidevamo, da bo ob maksimalnem angažiranju možno obdržati največ na ravni letošnjega fizičnega obsega, ob upoštevanju naslednjih pogojev:
—	čim bolj enakomerni proizvodnji med letom ter
—	prilagajanja cen in prodajnih pogojev konkurenci.
— Ostalega trgovskega blaga je možno plasirati do največ 5% več Jod fizičnega obsega letošnje realizacije.
— Pri investicijskem programu predvidevamo možnost plasmaja 10% večji od letošnje realizacije.
Za dosego teh ciljev je nujno potrebna maksimalna angažiranost vseh prodajnih potencialov ter veliko večja disciplina in posluh za trg pri izvrševanju sprejetih obveznosti.
Iskra Elementi
Kupci narekujejo še več jo gibčnost razvoja in proi zvodnje
V temeljni organizaciji SEM. vzoodbudnih pogojev gosoo- kaže do devetih mpsprih hnliee	J
SUF 5S
Anton Polajnar
V temeljni organizaciji SEM, kjer proizvajajo specialne elemente, največkrat po posebnih željah kupcev, so ob tričetrlet-nem obračunu z rezultati še kar zadovoljni. Od Antona Polajnarja, direktorja TOZD smo izvedeli, da se spopadajo s kopico nevšečnosti, ki so v glavnem odraz sedanjih ne-
vzpodbudnih pogojev gospodarjenja. Namesto, da bi se pritoževli, rzmišljajo o tem, kako bi še bolje izkoristili notranje rezerve in kako bi se v optimalni meri prilagodili razmeram na trgu. V bistvenih obrisih pa je slika gospodarjenja v devetih mesecih naslednja: »Poslovanje v TOZD SEM
kaže po devetih mesecih boljše rezultate, kot ob polletju. Tedaj je periodični obračun izkazoval precej neplačane realizacije, visoko rast porabljenih sredstev in za vse to premalo celotnega prihodka.
Višji celotni prihodek, plačila izvoza, nižja neplačana domača
Priznanja dolenjskim inovatorjem
Da se na področju inovativne dejavnosti v Elementih marsikaj dogaja, dokazuje vrsta nagrad, ki so jih prejeli delavci naših temeljnih organizacij. Poročali smo že o nagradi »Inovator leta«, ki jo je TOZD Polprevodniki iz Trbovelj podelila RTV Ljubljana. Tokrat pa smo obiskali nagrajence v naših dolenjskih kolektivih, ki so prejeli priznanja občine Novo mesto.
bila realizirana redna proizvodnja zato je izredno pomembna pomoč doma. Veliko gospodarsko korist pa je temeljni organizaciji prinesel tudi izvoz te opreme.
TOZD HIPOT Šeni- TOZD Upori: jernej
TOZD KEKO, Zu žemberk:
vseh sodelavcev, ki so tvorno prispevali k realizaciji nagrajenih zamisli.
Emil Glavič dela na področju razvoja profesionalnih izdelkov. Prejel je že vrsto internih priznanj za inovacije s področja izboljšv materialov, oz. razvoja cenejših materialov.
Občinsko nagrado je prejel za razvoj miniaturnega trimerja. namenjenega izključno za izvozno tržišče. Podobnega proizvoda v Jugoslaviji še ne proizvajajo. Gre za povsem novo tehnologijo, pri kateri je bilo treba obdelati vrsto stvari, predvsem narediti tudi nova orodja. Izdelek je namenjen široki potrošnji, za vgradnjo v kvarčne ure, uporabljajo pa ga profesionalno. V teku so že konkretni dogovori s partnerji v Vzhodni Nemčiji, ki nameravajo odkupiti celotno proizvodnjo.
Tone Slak dela kot razvijalec — elektronik. Sodeloval je z mnogimi inovacijami pri konstrukciji strojne opreme za izdelavo keramičnih kondenzatorjev. Razvil je vrsto elektronskih sklopov^ ki jih v te stroje vgrajujejo in tako s svojim delom in znanjem uspešno pomagal realizirati doma izdelano opremo, ki je pomembno nadomestilo za drage uvožene stroje. S tem je
Bojan Fajs dela kot tehnolog v montaži potenciometrov. Nagrado je prejel za naslednje inovacije:
—	nadomestilo uvožene spajke z domačo, kar pomeni bistven prihranek pri ceni
—	zalivanje RC členov, kar pomeni bistveno izboljšavo in avtomatizacijo postopka
—	tiskanje oznak na ploščice potenciometrov
Jože Hrovat dela kot tehnolog v proizvodnji potenciometrov in je dobil občinsko nagrado za naslednje inovacije:
—	tiskanje upornosti na ohišje potenciometrov
—	konstrukcijska sprememba drsnika za potenciometre in sprememba materiala.
Nagrajenca sta povedala, da je inovacijska dejavnost v TOZD HIPOT dobro razvita in motivirana, ideje se sproti porajajo ob tekočih problemih, ki jih je treba reševati. Za prenos ideje v prakso pa je najpomembnejši skupinski pristop k delu, sta poudarila nagrajenca,
Alojz Hosta je dobil inovacijsko nagrado občine Novo mesto za konstrukcijo proizvodne linije za proizvodnjo MELF uporov (brezžični kapični upori)
O svojem delu je povedal:
»Že dlje je bila v tovarni prisotna potreba po proizvodnji uporov za površinsko montažo, ki omogočajo avtomatizacijo v elektronski industriji. Že med študijem na srednji šoli in pozneje na univerzi sem bil štipendist TOZD Upori in takoj po končani pripravniški dobi v tovarni sem se lotil naloge. Treba je bilo začeti na novo, ker je stvar v svetu še precej neznana, tudi literature nisem imel na voljo. '
Imel sem osnovno zamisel, skonstruiral sem prototipno linijo, na kateri sem preizkušal osnovne opercije. Zamisli so delovale tudi v praksi, zato smo v tovarni prešli na teamsko delo. Prvič v zgodovini te tovarne in verjetno prvič tudi v Elementih smo se lotili naloge s projektnim načinom vodenja. S pomočjo dveh tehnologov, konst-rukterja in delavca smo devet mesecev intenzivno delali na konst-
rukciji linije. Potrebna je bila izredno precizna izdelava stroja, spopadati pa smo se morali tudi s povsem novo tehnologijo. Definirati in izpeljati je bilo treba naslednje operacije: način doziranja, transportiranja, lakiranja, sušenja, kodiranja, dosuševanja, odvzemanja.
V svojih prizadevanjih smo uspeli, saj na prvi liniji že izdelujemo vzorce za potencialne kupce. Načrtujemo pa še izdelavo štirih tovrstnih linij.
Zmogljivost stroja je 250 kosov na minuto, kar je povsem na ravni svetovnih standardov. Izvedeli smo, da imajo v svetu edino Japonci podobne stroje, a jih skrbno skrivajo.
Proizvajalci elementov se vse bolj usmerjajo na površinsko montažo. predvsem zaradi avtomatizacije in cenejše proizvodnje. Ti ka-pičasti upori so tudi enostavnejši za merjenje, tolerančno kontrolo, zato menim, da so izredno perspektiven izdelek in s tega vidika bomo šli v nadaljnjo razširitev proizvodnje.«
— Kaj pa menite o samem načinu dela — projektivnega vodenja, po tehnološki In po motivacijski plati? Glede na tehnologijo in na medčloveške odnose je to gotovo najbolj ustrezen način, ki zagotavlja optimalne rezultate, sam si-sistem nagrajevanja pa pri nas še ni dovolj razvit. Treba bo razmisliti in ga postopno dograjevati tako, da bodo udeleženci res ustrezno nagrajeni glede na vloženeustvarjalne napore.«
I. S.
H
Emil Glavič
Jože Hrovat
Alojz Hosta
prodaja, nekaj tečajnih razlik in prihodka od obresti, je situacijo nekoliko popravilo. Se vedno pa pomembnejši kazalci, kot dohodek, čisti dohodek in ostanek čistega dohodka znatno zaostajajo za rastjo celotnega prihodka in posebno še za rastjo porabljenih sredstev, ki je že zaskrbljujoča. Letni plan je prekoračen pri vseh postavkah, razen pri poslovnem skladu. To kaže, da časi niso najboljši.
Naročil je dovolj. Za naš maloserijski program dela pa imamo vedno težave z načrtovanjem letnega plana, ker kupci največkrat naročajo brez poprejšnjih napovedi svojih potreb. Doslej so pri načrtovanjih delovale ocene, analize in izkušnje iz preteklih let. Vse kaže, da bo tako tudi prihodnje leto. Domači kupci so postali bolj preračunljivi z naročili in plačili. Naravnani so na kratke dobavne roke, kar zahteva veliko gibčnost razvoja in proizvodnje, to pa v današnjih okoliščinah ni vedno izvedljivo.
Napovedi o potrebah za 1986 leto so sicer še vedno optimistične. Izvoz se je letos nekoliko popravil in obeti za prihodnje leto niso slabi. Vendar tega še ni dovolj. Delamo na pridobitvi izvoznih naročil in ustreznejših oblikah izvoznega sodelovanja.
Zadnje mesece leta 1985 ocenjujemo ugodno glede realizacije proizvodnje in prodaje. Prizadene nas lahko le večja neplačana realizacija in prej nepredvideno visoki stroški nekaterih materialov, kjer kaže, da bo cena večkrat presegla stopnjo naše inflacije.
Ob koncu leta pričakujemo okrog 1 milijarde celotnega prihodka, nekaj manj kot 50% dohodka in okrog 100 milijonov poslovnega sklada. To ne bo veliko, za sedanje stanje v gospodarstvu pa lahko rečemo, da je sprejemljivo.
Trenutno se nahajamo v prostorskih težavah. Obrat C jeder v Kotnikovi ulici bodo rušili. Prostora za nove programe primanjkuje tudi na Tržaški cesti. Prisiljeni smo pripraviti pogoje za gradnjo proizvodnih prostorov, pridobiti in uskladiti financiranje in ekonomiko s potrebami, željami in možnostmi, kar pa ne bo enostavno.
Gospodarski plan za prihodnje leto je v grobem pripravljen. Realne rasti proizvodnje in celotnega prihodka ocenjujemo za 5% do 10%.
V celotnem srednjeročnem obdobju moramo doseči še večjo stopnjo rasti, zlasti v drugi polovici petletnega načrta, če nam bo po sedanjih zamislih uspelo izpeljati predvidene naložbe.	I. S.
TOZD HIPOT
Občinsko priznanje
za pomembne gospodarske dosežke
Priznanje občine Novo mesto za pomembne gospodarske dosežke je prejel FRANC BAZNIK, direktor TOZD HIPOT.
Iz obrazložitve:
Franc Baznik se je zaposlil v TOZD Uporovni elementi v Šentjerneju leta 1970. Najprej je delal v elektronskem oddelku kot elektroinženir. Pokazal je izjemne delovne uspehe.
Zaradi izjemnih sposobnosti je bil nato razporejen na dela in naloge vodje proizvodnje potenciometrov.
Ker smo nujno potrebovali sposobnega človeka za vodenje komerciale TOZD Uporovni elementi, da plasiramo svoje izdelke na zunanja tržišča, Franc Baznik pa je bil med najsposobnejšimi v kolektivu za vodenje komerciale, je prevzel dela vodenja komerciale.
Pod njegovim vodstvom se je znatno povečal izvoz naših izdelkov na tržišča vzhoda in zahoda in tudi na ameriško področje tako, da danes Iskra Šentjernej, TOZD Upori in TOZD HIPOT izvaža cca 80% vse proizvodnje.
Ob reorganizaciji TOZD Uporovni elementi leta 1979 je bil Franc Baznik imenovan za individualnega poslovodnega organa TOZD HIPOT. To nalogo opravlja tudi zdaj.
Pod njegovim vodstvom je TOZD HIPOT dosegla zelo dobre poslovne rezultate tako, da se je na osnovi teh uvrstila
med najuspešnejše OZD v panogi v Jugoslaviji.
Predsednik Izvršilnega odbora OOZS v TOZD HIPOT Franci Žičkar je ob tem dodal še nekaj misli:
»Leta 1979 smo v Šentjerneju šli v razdelitev na tri temeljne organizacije: Industrijska elektronika, Upori in HIPOT. Gradili smo novo tovarno — HIPOT in začenjali smo v težkih pogojih, kar je pomenilo ne prav lahko začetno osnovo za Franca Baznika, ko je prevzemal dela in naloge poslovodnega organa. Če se danes ozremo nazaj, vidimo, da je v teh letih, kljub vsesplošnim
neugodnim gospodarskim razmeram, pri nas šlo strmo navzgor in tudi letos beležimo zelo ugodne poslovne rezultate. Člani kolektiva se zavedamo, da nam brez uspešnega vodstva takih uspehov ne bi uspelo uresničiti. Tudi po človeški, ne le po strokovni plati, je Franc Baznik izreden sodelavec, poln razumevanja za naše probleme in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij. Sam zelo aktivno sodeluje v krajevni skupnosti in občini. Skratka, lahko rečemo, da smo izredno zadovoljni, da lahko delamo s človekom, kot je Franc Baznik.«
8. stran
št. 41, 28. november 1985
stran 9
_______ Iskra SOZD
kolegija sekretarjev DO SOZD Iskra
M
M
ntično o analizi olitičnega sistema
a iiedavnem kolegiju sekretarjev DO SOZD Iskra nov.) je predsednik sodišča združenega dela SRS v o Kastelic na začetku obširneje spregovoril o kri-^ analizi delovanja političnega sistema socialis-?ga samoupravljanja.
Na začetku svojega izvajanja je Na Kastelic dejal, da je dopol-;	” kritična analiza že pripravlje-
ni bo v prihodnjih dneh dana v lavno razpravo. Na temelju do-■ menta gospodarske stabilizacije amreč treba izpopolniti politi-čni sistem. Usmeritev za vnaprej bi 'la temeljiti na planskotržni ekonomiji, kar pa hkrati pomeni tudi premenjen sistem in drugačen odnos politike do gospodarstva. Zato bi morali ekonomski sistem in l krepi postati bolj konsistentni kot doslej.
Za sedaj so po njegovih besedah začrtane spremembe v dveh smereh in sicer: država mora kot ekonomski subjekt ustrezno funkcionirati, kar pomeni, da je treba trende obrniti in rie vsako leto, kot doslej, obremenjevati gospodars-n. \ temveč ga skušati razbremeniti tako, da ne bomo vedno znova govorili o zoženi materialni bazi gospodarstva. Na drugi strani pa se zastavlja, kot bistveni problem, vprašanje, kako v normativnem delu izpopolniti sistem, tako plansko devizne, kot obračunske zakonodaje Zakonski akti s tega področja so doslej reševali le trenutni ekonomski položaj. Zato je potrebno ob spremembah organiziranosti spregovoriti tudi o možnostih za večjo fleksibilnost delovnih organizacij, saj samo v tem kontekstu lahko uspešno govorimo o prog ra1 mu gospodarske stabilizacije.
Desetletna praksa je pokazala, je menil Vinko Kastelic, da je zakon o združenem delu pretog glede organiziranosti združenega dela. Za-io je potrebno sprejeti takšne usmeritve, ki bi zagotovile spremembo zakona v smeri sistema pozitivnih noim. Ob tem pa se je seveda treba na prvem mestu vprašati, kaj je TOZD? TOZD namreč ohranjamo kot neposredno obliko odločanja delavcev v najbistvenejših gospodarskih odločitvah. »TOZD so deli znotraj DO, navzven pa posluje delovna organizacija, predvsem tam, kjer gre za fazno proizvodnjo. Zato naj bi zakon o ZD organiziral delovno organizacijo
kot tržni subjekt,« je poudaril Vinko Kastelic in nadaljeval:
Poleg tega moramo govoriti o spremembi tistih določil o ekonomskih odnosih, ki govore o odgovornosti. Paziti moramo na delovno celoto, omogočati večjo fleksibilnost kapitala in delavcev. Gre torej za problem programov; doslej je bila namreč vsaka TOZD stimulirana, da razvija svoj program, ne glede na smiselnost le-tega znotraj delovne organizacije. Tu gre, seveda in predvsem, za večjo fleksibilnost orgniziranosti.
Zato je tudi potrebno priti do skupne notranje določitve SOZD in poslovne skupnosti — koncept ohranja isto le tako, da je DO obvezna oblika.
Samoupravno urejanje se je, žal, preveč podredilo izvajanju državnih predpisov, ki naj bi jih bilo čim manj. Kajti novi samoupravni akti so nemalokrat pomenili le prepisovanje zakonov. Zato je treba najti novo tehnologijo in obliko samoupravnih aktov. Še vnaprej je seveda potreben referendum, kadar gre za organizacijske spremembe. Vendar se je treba odločati racionalno.
Sistem odločanja je zdaj dolgotrajen in neracionalen, je nadaljeval Vinko Kastelic, saj imamo prene-katerikrat referendume tudi za nebistvene odločitve. Zato je treba odpraviti obveznosti organizacij, da ob spremembi zakonodaje usklajujejo samoupravne akte.
Delegatsko odločanje je neposredno odločanje, zakonske norme pa naj služijo vsem spremembam le za osnovo.
Zbor delavcev je po njegovem primerno telo za razpravo, ni pa primerno telo za odločanje. Zato je v praksi potrebno razčistiti z načini odločanja po eni strani, po drugi pa je treba odločanje delavcev samoupravno izpopolniti v smeri odločanja o gospodarstvu, oz. o tehnični koordinaciji delitve dela. Tako naj bo delavski svet, kot reprezentativni organ samoupravnega odločanja sestavljen analogno socialni strukturi zaposlenih. Stro-
kovni organi pa naj bodo sestavljeni profesionalno strokovno, saj so zadolženi za pripravo materialov za odločitve za organe odločanja tako, da le-ti lahko in morejo optimalno odločati o vprašanjih gospodarske učinkovitosti in druge ekonomske odločitve. Sistem torej moramo naprej razvijati normativno tako, da delavci, kot upravljl-ci, odločajo, tako glede samoupravnih, kot tudi glede organizacijskih odločitev.
Dalje je nujno potrebno ločiti tudi vprašanje vodenja in upravljanja. V tem kontekstu je zanimivo tudi, kakšna je razmejitev poslovodstva na različnih ravneh. Analiza se zavzema za to, da je treba odločitve poslovodnih ljudi institucionalizirati. Tu gre predvsem za načine koordinacije in subordina-cije, pri čemer naj bi bil sistem poslovodstva učinkovit. Skladneje je zato treba urediti odnose med upravljalsko in poslovodno strukturo. Normativne ureditve pa pri tem ne smejo biti toge.
Kritična analiza dalje še ugotavlja potrebo po večjem poudarku skupnim službam, ki naj bi bile enakopravnejše in ekonomskim odnosom med DSSS in TOZD. Pri tem seveda potreba po raziskavah ostaja, saj je treb dajati težo pameti, kajti struktura zaposlenih se spreminja.
Do sprememb bo prišlo tudi na področju delovnih razmerij. Učinki dela in tržna ekonomija zahtevajo takšne rešitve, da bodo gospodarski subjekti lahko svobodneje in učinkoviteje prerazporejali delavce. Pri tem pa je seveda potrebno zagotoviti ustrezen sistem socialne varnosti. Pri tem je poudaril tudi ekonomsko odgovornost delavcev, da bi le-ti nosili posledice večje, ali manjše uspešnosti.
»In kaj želimo s temi spremembami in dopolnitvami«, se je ob koncu svojega izvajanja vprašal Vinko Kastelic. In odgovoril: »Napraviti zakonodajo konsistentno, kajti le učinkovito pravo je namreč lahko podpora našemu političnemu sistemu.«
V razpravi so sekretarji opozorili predvsem na dejstvo, da gre analiza preveč v zaostrovanje discipline, premalo pa poudarja stimulativne ukrepe.
Kastelic pa je v razpravi znova poudaril, da je bistveno, da delavec
neposredno odloča o svojih bistvenih pravicah. Zato so po njegovem glavna področja samoupravljanja motivacija, produktivnost in programi. Pri tem je treba število aktov, ki so v DO obvezni, zmanjšati. Prav tako je treba zmanjšati število razprav o delitvi čistega dohodka in dati težo razpravam o letnih načrtih. Pri tem paje bistveno, da odločanje ne poteka mimo delavcev, saj je normalno, da se delavec odloča na podlagi svojega dela o delu drugih.
Po Kastelčevih besedah zahteva program stabilizacije moderno državo. Analize so pokazale, da je pri tem potrebno upoštevati dva vidika: državo je treba onemogočiti pri zajemanju kapitala in centrih gospodarske moči, to je, drugače povedano, državo je treba razlastiti. Kajti analize so pokazale, da smo 11,5 milijona dolarjev zapravili z investicijami, ki ne dajejo učinkov, kar pomeni, da družbenopolitične skupnosti ne bi smele ustanavljati gospodarskih organizacij. V pristojnosti države naj bi ostali le ukrepi gospodarske politike in ekonomski odnos do gospodarjenja.
Ob koncu je razprava stekla še o kadrih, pri čemer je Vinko Kastelic menil, da so družbeni dogovori o kadrovski politiki lahko le kriteriji te politike, medtem ko naj bi osebno izbiro kadrov prepustili delavcem. V kadrovskih koordinacijah je treba delo objektivizirati, pri čemer pa naj bi strokovni organ imel priložnost povedati argumente, vendar pa pri tem, na primer direktor DO ne bi smel, oz. mogel odločati o direktorju TOZD. Sicer pa koncentracije odločanja ne bi smeli premakniti na višjo raven, ker pač nismo brezkonfliktna družba. Tako na eni strani vidimo akumulacijo in razvoj, kar je v bistvu ekonomska funkcija, na drugi strani pa osebni dohodek in socialno politiko, kar je socialna funkcija, zato bi bilo najbolje demokratično konfrontirati obe funkciji.
Ob koncu so se sekretarji pogovorili še o zakonskih predpisih s področja planiranja in o Predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju OD v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo.
mak
L_______Iskra In vest servis______
Obrambna prizadevanja v PPC
Požar je laže preprečiti, kot gasiti. Denar je preprosteje spraviti v denarnico, 02. predal, kot pa pustiti na mizi nezaščitenega. Predvsem pa je za vse te primere preventiva cenejša. S tem se vsi strinjamo le, da za preprečevanje nimamo vsi zmeraj pravega veselja, sicer ne bi bilo toliko požarov, tatvin in tudi nekaterih drugih nesreč. Pravijo: človek mora biti pripravljen na vse. Vsak hip. Ta pripravljenost pa velja tudi za službeni čas, na delovnem mestu, ki ga v naši državi ureja Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti.
Zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti poznajo državljani najslabše. Ne gre pri tem za posamezna določila, člene, marveč za okvir delovanja, zlasti posameznih področij zakona, kot sta civilna in narodna zaščita.
Za razčiščenje pojmov najprej tale »uradna« pojasnila:
Splošna ljudska obramba — SLO v naši republiki je le del enotnega sistema organiziranja, pripravljanja in aktivnega sodelovanja delovnih ljudi in občanov, združenega dela, društev, krajevnih skupnosti, občin itd. pri odvračanju in preprečevanju napada, ali drugih nevarnosti na našo državo v okviru samoupravne socialistične družbene ureditve.
Družbena samozaščita je celota ukrepov in aktivnosti, ki jih v miru, ob naravnih in drugih nesrečah in drugih izrednih razmerah, v neposredni vojni nevarnosti in v vojni organizirajo in opravljajo delavci, občani v organizacijah združenega dela, družbeno-političnih organizacijah itd. za zaščito neodvisnosti in ozemeljske nedotakljivosti republik in države.
Narodna zaščita je najširša orga-
nizirana oblika samozaščitnega in samoobrambnega delovanja delovnih ljudi ih občanov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti itd. za varovanje z ustavo določenega družbenega reda, pogojev dela, družbenega in zasebnega premoženja, objektov skupnega pomena in javnega reda, za zagotavljanje mirnega in varnega življenja pa tudi vključevanje delovnih ljudi in občanov v oborožen boj in druge , oblike splošnega ljudskega odpo-* ra.
Civilna zaščita je del splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v republiki in je organizirana v vseh bivalnih in delovnih okoljih, kot najširša oblika priprav in udeležbe delovnih ljudi in občanov za zaščito in reševanje prebivalstva, materialnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za uresničevanje samozaščitnih nalog v izrednih razmerah.
Torej štirje pojmi, kjer se vsebina na nekaj krajih ponavlja in dokazuje prepletanje posameznih dejavnosti v sicer trdni celoti.
Za nas je pomembno, da nam
zakon nalaga nekatere dolžnosti, ki temeljijo na obveznem organiziranju, aktiviranju in opravljanju nalog in sicer v vseh organizacijah združenega dela.
V	stolpnici Iskre v Ljubljani je 12 organizacij, delovnih skupnosti, oz. TOZD, ki so sklenile nov samoupravni sporazum o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter organizaciji civilne zaščite in narodne zaščite. To je na temelju zakona nekoliko spreme-
jnjen, oz. natančneje dopolnjen samoupravni sporazum, ki ga je podpisala že večina organizacij Iskre, lociranih v stolpnici £PC in ga že izvajajo, saj si ni moč zamisliti, da bi dejavnost zastala zaradi gole formalnosti.
V	uvodnih določbah ureja sporazum, da bodo podpisnice v skladu z zakonom oblikovale takšne odnose, ki bodo omogočili učinkovito uresničevanje vseh dogovorjenih sporazumov in pravilnikov s tega področja. Organizacijo Invest servis so podpisnice zavezale, da izvaja nekatera določila organizacijskega predpisa 026/IV, ki vsebujejo tudi elemente družbene zaščite in ljudske obrambe. Za ure-
sničevanje tega skrbe operativne službe Invest servisa.
Civilna zaščita je v stolpnici PPC sestavljena iz štaba in enot civilne zaščite, štab za civilno zaščito imenuje delavski svet Invest servisa po predhodnem soglasju koordinacijskega odbora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito podpisnic sporazuma.
V stolpnici PPC delujejo naslednje specializirane enote: enota za prvo medicinsko pomoč, enota za protipožarno zaščito, enota za RBK zaščito, tehnično reševalna enota in enota za zveze.
Tudi skupno enoto narodne zaščite ustanovi komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Invest servisa. Vodi jo načelnik, ki ga imenuje delavski svet Invest servisa v soglasju s svetom z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito skupščine občine Ljubljana—Center. Osnovne naloge skupne enote narodne zaščite v PPC obsegajo varovanje — preprečevanje zlasti objekta stolpnice PPC in materialna sredstva pred diverzijami, tatvinami, ali drugimi oblikami namernih poškodb, pred požari, pred zlorabljenjem izjemnega stanja v primeru naravnih in drugih nesreč, v primeru elementarnih in drugih nesreč, kadar notranji in zunanji položaj narekuje večje varnostne ukrepe in končno tudi varovanje Trga revolucije po posebnih nalogah.
Marjan Kralj
____ Iskra Široka potrošnja^____________
Zaokrožena proizvodnja lamel v Idrijski Iskri
Kolektiv idrijske Iskre je bogatejši za nov proizvodni oddelek, s katerim so v tej tovarni praktično rešili problem izsekavanja lamel. S petimi avtomatskimi in dvema ekscentričnima strojema za izsekavanje lamel, ki sojih namestili na 600 m? novih prostorov so zaokrožili proizvodnjo lamel, iz katerih so sestavljeni elektromotorji. Že pred časom je namreč v tej tovarni steklo tudi žarjenje pločevine. Nova naložba, ki so jo začeli uresničevati že leta 1983 je veljala 530 milijonov dinarjev, ob tem, da so dva stroja začasno uvozili od danskega partnerja Danfossa. Tehnologijo izsekavanja lamel so uvajali postopno, posebno pozornost pa so pri tem posvečali usposabljanju lastnega kadra, ki zdaj, ko je naložba uresničena, praktično povsem obvlada to zahtevno tehnologijo. Levji delež naložbe odpade na posebna, karbidna orodja.
Vlaganje v izsekavanje lamel, čeprav ne največje v zadnjih letih, je bilo izredno pomembno. Vrsto let so se namreč ubadali s pomanjkanjem zadostnih količin lamel, ki so jih morali uvažati. To pa je vplivalo tudi na
uresničevanje proizvodnih in izvoznih načrtov. Naložba se bo, kot ocenjujejo, hitro obrestovala, saj bo omogočila povečanje proizvodnje in s tem tudi izvoza. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da bodo odslej laže zadostili potrebam domačih kupcev, predvsem velja pri tem omeniti Gorenjevo tovarno kompresorjev v Črnomlju. Hkrati pa bo ta naložba omogočila začetek proizvodnje novih vrst kompresorskih elektromotorjev za izvoz v Združene države Amerike, ki naj bi stekla prihodnje leto. V novem objektu je zdaj tudi dovolj prostora za skladiščenje vhodnih materialov, oz. pločevine in lamel, kar bo bistveno zmanjšalo transportne stroške in stroške skladiščenja, ki so bili doslej, ko so morali pločevino skladiščiti kar na več mestih, izredno visoki. Povečali bodo tudi prilagodljivost proizvodnje in kakovost lamel ter, kot pričakujejo zmanjšali zaloge.
Besedilo: Drago Balažič
Foto: Stane Fleischovan

Iskra Široka potrošnja
TOZD Antene Vrhnika
Te dni praznujejo delavci vrhniške Tovarne anten in antenskih naprav tretje desetletje dela, praznovanje je slavnostno, na jubilej pa so ponosni prav vsi člani kolektiva: povezan je namreč z otvoritvijo novih, svetlih, težko pričakovanih delovnih prostorov. Preselitev iz starih delavnic, ki so še najbolj spominjale na temačne hodnike slabo vzdrževane stanovanjske hiše, je za vrhniške Iskraše najlepša proslava dneva republike: zanjo so si sredstva dobesedno odtrgali od ust. Maloštevilen delovni kolektiv, ki danes šteje 176 članov, je od 64,25 milijonov dinarjev vredne naložbe z lastnimi močmi zbral več kot polovico, 35,4 milijonov dinarjev. Do dokončanja naložbe so pripomogla tudi združena sredstva SOZD Iskra (10,77 milijonov dinarjev) in blagovni kredit izvajalca del v višini 18,1 milijonov dinarjev.
Z otvoritvijo pred letošnjim dnevom republike so vrhniški Iskraši pridobili 950 m2 novih pokritih (zaprtih) delovnih prostorov in še dodatnih 180 m2 nadstreška. S tem so obseg koristnih površin skoraj podvojili — to pa je dovolj zgovoren podatek o koristnosti in nujnosti naložbe, s katero nismo mogli več odlašati. Docela neustrezni stari prostori niso omogočali širjenja proizvodnje pa tudi ohranjanje že dosežene produktivnosti je zahtevalo nenormalne napore zaposlenih. V novem okolju predvidevajo znaten dvig produktivnosti, ki ga bo omogočila že sama funkcionalnost prostorov.
Ob obletnici, ki jo Vrhničani letos proslavljajo še posebej veseli pa je zanimivo pogledati nazaj v zgodovino te najmanjše tovarne v kolektivu DO Široka potrošnja. Zgodovina sega v leto 1955. Nagel razvoj in obnova v 2. svetovni vojni razdejane domovine sta med drugim prinesla tudi vse večje število različnih gospodinjskih aparatov, od radijskih sprejemnikov pa do boj-lerjev in elektromotorjev. Te na-
Četrto delovno desetletje v no rih prostorih
pa je pričelo z delom 6. maja 1955. Podjetje je dobilo ime Elektron, elektrotehniško podjetje Vrhnika. Takratno podjetje je od krajevne komunalne dejavnosti prevzelo elektroinštala-cijski oddelek s tremi KV delavci.
V začetku je bilo skupaj zaposlenih 5 delavcev, ob koncu ustanovnega leta pa eden več, imeli so že tudi 2 vajenca. V osmih mesecih dela tistega let so ustvarili. 3,15 milijonov dinarjev prihodka ter 335.000 dinarjev dobička. Za začetek poslovanjaje dobilo podjetje osnovna sredstva v
„ -	M
Novi objekt Tovarne anten in antenskih naprav na Vrhniki
prave pa je seveda treba vzdrževati in popravljati. Občinski ljudski odbor na Vrhniki je dal prav zaradi tega pobudo za. ustano-. vitev servisnega podjetja, kjer bi se ukvarjali z elektroinstalaterst-
vom, radio in elektromehaniko, previjali naj bi elektromotorje, med dejavnosti pa naj bi uvrstili tudi galvanizacijo. Pobudi je sledila tudi odločba in sicer4. aprila 1955, novoustanovljeno podjetje
vrednosti okrog 100.000 dinarjev (nekaj rabljenih pisalnih miz in omar) ter za dvakrat toliko vrednosti dotacij. Polovico dotacij je šlo za registracijo tako, da je republiški kredit v višini 1,9 mi-
Pridobitev, ki sodi v okvir zaključene naložbe — skladišče za shranjevanje vnetljivih snovi.
Montažna hala se bistveno razlikuje od prejšnje — nobenega prerivanja več, nobenih kupov cevi, paličic, anten...
Utesnjenosti ni včč, novi prostori so svetli in prostorni -pripomočki.
lijona dinarjev, ki so ga dobili jeseni tega leta omogočil nabavo najnujnejših strojev in naprav. Lastnih poslovnih prostorov takrat še niso imeli, v najemu so imeli prostore na dveh lokacijah na Vrhniki.
Delo je kljub zares skromnim začetkom dobro steklo. Že leta 1957 so pričeli adaptirati objekt »Impeks« in se leto pozneje vanj tudi vselili, čeprav adaptacija še ni bila v celoti končana. Adapti-ranje prostorov je s kreditom podprla vrhniška občina. Vendar podjetje tudi v teh prostorih ni ostalo. Po devetih letih obstoja, leta 1964 so se preselili v prostore, ki so jih kupili od podjetja Liko Vrhnika (stavba nekdanjega splošnega mizarstva Vrhnika). Takratna vrednost stavbe je bila 35 milijonov dinarjev, odplačevli pa so jo naslednjih pet let. V teh prostorih je podjetje tudi ostalo vse do danes, čeprav bi prvotno poslopje seveda le še stežka prepoznali. Takoj po odkupu prostorov so bili prisiljeni pričeti z adaptacijo in jo prirediti za svoje potrebe. Za adaptacijo so porabili 30 milijonov dinarjev kredita in prostore usposobili za svoje potrebe.
Od dejavnosti, ki so bile temelj ustanovitve podjetja, so podjetni Vrhničani pričeli z delom tudi v širšem smislu svojega naslova. Leta 1958 so razvili pH-meter in ga istega leta tudi razstavili na
- z lahkoto se naredi več, čeprav s starimi delovnimi
Skozi podobne kupe sestavnih delov za antene so se morali prebijati delavci Anten, preden so dobili nove delovne prostore.
ljubljanskem sejmu »Telekomunikacijskih sredstev«. V tem letu so izdelali tudi prvo TV anteno, zametek njihovega kasnejšega nosilnega proizvodnega programa. Že naslednje leto so se TV antenam pridružile tudi UKV antene, naredili so prve prospekte in pričeli prodirati na jugoslovansko tržišče. Razstavljali so na spomladanskem zagrebškem velesejmu in za razstavljene izdelke poželi veliko priznanje — srebrno medaljo. Usmeritev je bila odločena — medtem ko je bilo težišče pridobivanja dohodka v letih od ustanovnega 1955 pa do leta 1959 na elektroinstala-cijah in servisiranju, so v naslednjih letih vse več pozornosti posvečali serijski proizvodnji različnih izdelkov (električni pekači, napisne ploščice s tipkami, sestavljanje elektromotorjev, regulacije, domofonske naprave, svetlobno stikalo itd.). Vendar pa je zaradi najrazličnejših vzrokov — pomanjkanje strokovnega kadra, opreme, sredstev — proizvodni program anten končno prodrl v ospredje. Zanimivo je, da so že leta 1960, koso imeli pripravljenih več različnih anten, poskušali tudi z izvozom, vendar poskus zaradi prenizkih dosegljivih cen in težav z doseganjem kakovosti ni uspel. ,
Leta 1964 je prišlo do prvih pogovorov o združitvi z Iskro. Pridružili naj bi se Iskri Hgrjul, vendar Iskra ni zmogla investicijskih sredstev za program proizvodnje elektronskih elementov. Banka zaradi pomanjkanja sredstev za investicijo s programom ni soglašala in dogovarjanja so zamrla. Do naslednjih pogovorov z Iskro je prišlo šele leta 1971, dedembra tega leta so na referendumu glasovali za združitev z Iskro Commerce. Glasovanje je uspelo, saj so Vrhničani pričakovali od Iskre obljubljeni dodatni program, obetali pa so si uspeh tudi od prodaje, ki naj bi po združitvi v celoti stekla prek Iskre Commerce. Prodaja je od 1. januarja 1972 res uspešno stekla. Pojavilo pa se je nekaj težav, saj se tedanje DS ZP Iskra ni strinjal s programom, ki ga je za vrhniško Iskro pripravila Iskra Commerce. Referendum je bil razveljavljen, decembra 1972 pa obnovljen, to k rt uspešno. Postali so enovita DO z imenom IskraTovarnaantenskih naprav, Vrhnika. Dve leti pozneje, konec 1974 pa so na Vrhniki sprejeli sklep, da se pridružijo novi Iskrini DO Široka potrošnja. Tako povezana je vrhniška Tovarna antenskih naprav še danes.
Besedilo in foto: Stane Fleischman
12. stran
št. 41, 28. november 1985
št. 41, 28. november 1985
stran 13
___'	______ Iskra Avtoelektrika
Tovarna generatorjev in elektronike
Četrtina proizvodnje na konvertibilni trg
Letošnji devetmesečni rezultati poslovanja novogoriške Iskre Avto-eiektrike so bili dobri. O njih smo poročali v eni prejšnjih številk našega glasila in poudarili, da je zelo dobro poslovala tudi tovarna generatorjev in elektronike, najbolj »ženska« TOZD, kot ji nekateri tudi upravičeno pravijo, V njej je namreč zaposlenih kar 295 žensk in le 84 moških. Njihov osnovni proizvodni program so alternatorji za osebna in tovorna vozila, razne vrste regulatorji in elektronski izdelki. Najbolj laično povedano — težko bi namreč dobili avtomobil domače proizvodnje brez njihovih izdelkov pa tudi mnoge tuje ugledne firme se oskrbujejo z njihovim kvalitetnim asortimanom.
Napak bi bilo, če o tem uspešnem poslovanju ne bi spregovorili tudi v .našem časopisu, zato smo obiskali direktorja te TOZD Metoda Gorenščka in ga prosili za odgovore na nekaj vprašanj.
Tovariš Gorenšček, vaša temeljna organizacija je ena najuspešnejših v okviru Avtoelektrlke, tako so namreč pokazali letošnji devetmesečni rezultati. Kako vam to uspeva?
Da, res je tako. Že ob polletnem obračunu smo zabeležili dobre rezultate, še boljši pa so bili ob obračunu tretjega kvartala. Da je temu tako, se jasno vidi že ob pogledu na realizacijo prodaje, ki je veliko boljša kot lansko leto ob tem času, saj smo že v devetih mesecih dosegli planirano vrednost za letošnje leto, torej sto odstotkov. Močno se je povečala prodaja na domačem trgu — tako proizvajalcem vozil, kot tudi tako-imenovani drugi vgradnji, trgovini. Prav tako beležimo izredno dobre rezultate prodaje na tuje trge, z veseljem pa moramo poudariti, da tu prednjači izvoz na konvertibilni trg. V skupni vrednosti prodaje odpade namreč več kot za četrtino vse prodaje prav na konvertibilno tržišče.
Že v minulih letih je bilo povpraševanje po naših izdelkih veliko, letos pa je toliko večje. V začetku leta smo dobili dodatno naročilo iz Irana, kar je tudi bistveno vplivalo na dosežene rezultate v letošnjem devetmese-čju. In nenazadnje, dobri rezultati so odraz tudi višje proizvodnje, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani večja za 20 odstotkov, realizirali pa smo 80 odstotkov letnega plana. Tudi produktivnost, oziroma proizvodnja na zaposlenega je za 7% večja kot v enakem lanskem obdobju.
V realizacijo vseh teh dobrih pokazateljev smo vložili veliko naporov in truda, saj smo morali ob rednem izpolnjevanju gospodarskega plana ugoditi še iranskemu naročniku. Zaradi iztrošenosti opreme, predvsem strojev, ki nam predstavljajo ozka grla, smo morali večkrat organizirati delo v nadurah in tudi v nočni izmeni.
Da smo lahko dosegli vse planirane in dodatno naročene količine, smo zaposlili kar 48 novih, mladih delavk v neposredno proizvodnjo, to pa je seveeda še kako pomembno tudi za širšo družbeno politično skupnost. In kot zadnji pozitivni faktor moram omeniti tudi boljšo oskrbo repromaterialov kot lansko leto, žal pa mnogokrat nekvalitetnih, kar močno vpliva tudi na kvaliteto naših fcončnih izdelkov.
Predvidena investicija v Avto-elektriki odpade v veliki meri na vašo TOZD. Kaj sl od nje obetate, kaj boste z njo pridobili?
Nova investicija nam bo omogočila doseči večjo proizvodnjo, s katero bomo zadovoljili potrebe domačega trga, njen glavni cilj pa je povečati izvoz na konvertibilni trg. V letu 1987, ko naj bi investicijo zaključili, se bo proizvodnja naših izdelkov podvojila in šele takrat bo preskrba domačega trga nemotena. večji delež pa bomo prispevali tudi v izvoz na zahodno, konvertibilno področje.
Poleg večje produktivnosti pa bo nova investicija pripomogla k večji kakovosti naših izdelkov, zajema pa opremo, oziroma sodobno tehnološko ureditev proizvodnje alter-natorjev in proizvodnje elektronskih sklopov. V novih prostorih pa bo tekla proizvodnja zahtevnih, sodobnih izdelkov elektronike,
Elektronika vse bolj prodira v avtomobilski svet, vendar prevladuje nekakšno prepričanje, da je
vaša temeljna organizacija premalo prisotna na tem področju. Kaj o tem menite vi?
Trenutno so naši elektronski proizvodi v avtomobilih le elektronski regulator in varnostne utripalke za potrebe osebnih in gospodarskih vozil. Poleg obstoječih proizvodov bomo v prihodnjem obdobju proizvajali tudi elektronski vžig, ki ga na zahodu že vgrajujejo v avtomobile, seveda pa budno spremljamo vse svetovne novitete na področju avtomobilske elektronike.
Veliko vaših Izdelkov je vgrajenih tudi v tujih avtomobilih. Kam vse Izvažate in kako so kupci zadovoljni s kvaliteto?
Res je, naše izdelke poznajo v mnogih deželah sveta. Prisotni smo v Združenih državah Amerike, v Nemčiji, Franciji, Italiji, v nekaterih skandinavskih držvah ter na vzhodu. Kot sem pa že prej omenil, velike količine izvažamo v Iran.
Si®i*r
Metod Gorenšček
Večjih reklamacij nimamo, razen reklamacij elektronskega regulatorja. To pomanjkljivost pa bomo odpravili z zamenjavo obstoječega diskretnega regulatorja z novim, hibridnim, ki se je v dosedanjih preizkusih zelo dobro izkazal. Seveda pa ne mislimo ostati le pri tem, naslednja stopnja bo prehod iz hibridnega na mikroelektronski regulator, to pa načrtujemo v bližnji prihodnosti.
Marko Rakušček

Eden Izmed Izdelkov, ki je nastal v orodjarni novogoriške Avtoelektrike, k njegovi visoki kvaliteti pa so dodali
svoj delež tudi ročni orodjarji.	Boris Furlani
Dvajset let zvestobe orodjarstvu
Sedela sva na vrtljivem stolčku, kakršnega uporabljajo orodjarji, če ga sploh kdaj rabijo, saj morajo pri svojem delu pretežno stati. Pogovarjala sva se. V orodjarni novogoriške Iskre Avtoelektrike. Pogovarjala sva se o delu, o življenjih, o preteklosti, o bodočnosti, pogovarjala sva se kar tako za naš časopis, posvečen dnevu republike. Pred menoj je sedel Boris Furlani, dolgoletni Iskraš, letošnji jubilant, vodja ročnih orodjarjev.
Dvajset let mineva letos od njegovega prihoda v Avtoelekt-riko. »Iskraš pa sem postal že leta 1960«, ponosno pristavi,« kosem se pričel učiti za poklic orodjarja v takratni Industrijski kovinarski
Tole sliko smo posneli v novogoriški Iskri Avtoelektriki ob dvoriščni poti, ki je speljana mimo proizvodnih hal tovarne generatorjev in elektronike, tovarne delovnih sredstev ter tovarne velikih zaganjalnikov do oddelka prevzema in oddelka opreme. Torej ob poti, po kateri pride dnevno v ta dva oddelka več vozil iz vse Jugoslavije in tudi tujine. Ob pogledu na to neurejenost si šoferji in spremljevalci gotovo mislijo svoje. Ker pa ta mogoče le »začasna«, trenutna neurejenost ni odraz dejanskega stanja, saj se Avtoeiektrika upravičeno ponaša z urejenimi dvoriščnimi zelenicami, bi bilo še kako prav, da take in podobne slike ne bi imeli prilike več posneti!
šoli Iskra Kranj«.
Nemirno je premikal vrtljivi stolček, čakal na moja vprašanja, sklepal roke navajene preciznega dela in trgal liste iz spomina. »Nadvse prijetni so spomini na šolska leta 1960,61,62. Še lepši so spomini na učitelje in profesorje, na sošolce. To je bila doba mladostne razigranosti, prepletene z učenjem, delovno prakso, športom in tudi ljubeznijo.«
Nasmehnil se je, kot le on zna, a tega smeha je bilo le za vzorec, saj je iz spomina spet iztrgl nov list. »Iz Iskrine šole sem prišel naravnost v Avtoelektrike. To je bilo leta 1963. Kolektiv je bil takrat še majhen, orodjarna, kjer smo se zaposlili tudi. Sodelavci so mene in sošolce izredno lepo sprejeli. Bili smo ena izmed prvih izšolanih generacij, od nas so veliko pričakovali, čeprav nam tega ni nihče rekel. Seveda smo njihova pričakovanja skušali uresničiti, saj smo bili sveži, polni volje do dela, do sprememb, do dokazovanja pridobljenega znanja. Orodja smo v glavnem le vzdrževali, a ne dolgo, saj je hiter
razvoj tovarne tudi od nas orodjarjev zahteval iz dneva v dan več, postopoma smo orodja pričeli izdelovati sami. Kasneje je še povečan obseg del zahteval delitev orodjarne, ročni orodjarji smo dobili nov oddelek, kjer sem postal vodja«.
Njegovo delovno življenje je predano orodjarstvu. Zaljubljen je v jeklo, železo, v zahtevna orodja, ki nastajajo v njegovem oddelku, pri njegovih orodjarjih. Ko govori o železu in jeklu, o orodjarstvu nasploh, se mu glas močno-ojača, skoraj grmeč je, ko pa se spomni na lepe in težke dni v teh dvajsetih letih se razneži, kot bi govoril o spomladanski cvetici, ki se je osvobodila snežne odeje in se je pravkar razcvetela.
»Na tem delovnem mestu sem doživel toliko različnih utrinkov, da bi jih bilo za debelo knjigo. Od težkih dni, ko so me zapuščali najboljši orodjarji, ker so pač dobili bolje plačana dela v sosednjih delovnih organizacijah, do radostnih trenutkov, ko so se s tekmovanj kovinarjev vračali orodjarji iz mojega oddelka z najžlahtnejšimi odličji, med temi tudi zlata ročna ura s Titovim posvetilom. Dva sta bila državna prvaka, spet dva druga sta bila zmagovalca na republiškem tekmovanju, veliko pa jih je osvojilo prva, druga, tretja mesta na regijskem tekmovanju. Žal, teh nadarjenih orodjarjev ni več v Avtoelektriki... Prav zardi slabe-
ga nagrajevanja smo pred leti izgubili preveč dobrih kadrov«.
Boris nima odvečnih besed. Vedno in za vsako stvar jih ima ravno prav. In vse, kar je povedal, je pelo kot pila. Zato ga imajo' tudi njegovi fantje radi. Zna poklepetati z njimi. Razumejo ga. Zna delati z mladimi. In tudi v bodočnost gleda skupaj z njimi optimistično. »Perspektive 'na tem področju so velike. Že sedaj delamo sami najzahtevnejša orodja za potrebe naših temeljnih organizacij, nadaljnji razvoj delovne organizacije pa bo nedvomno zahteval še večja prizadevanja tudi od nas orodjarjev. Kljub temu, da nam dobri rezultati na ravni delovne organizacije vlivajo precej optimizma, pa smatram, da nam še vedno manjka tehnološke discipline, brez katere ni kvalitete. Včasih pretirana skrb 2;a lastni dohodek pušča ob strani probleme drugih in če bom kar konkreten, je eden takih tudi vprašanje morebitne drugačne organiziranosti delovne organizacije«.
In kaj naj dodam za zaključek. Pravzaprav sem pričakoval, da bo Boris kaj več povedal o sebi. Izvedel sem le, da je pred štiridesetimi leti zagledal luč sveta v Prvačini, da je že vrsto let Novogoričan, da je tudi žena Isk-rašica, da ju doma obkrožajo trije sinovi in da so nasploh srečna družina. Za kaj več ni bilo časa, preveč se mu je mudilo med svoje orodjarje.
Marko Rakušček-
Drugi o nas
•	Zagrebški Večernji list piše o vse večjem pomanjkanju strokovnega kadra v Sloveniji. Zaskrbljujoč je pojav, da fakultetno izobraževani kadri opravljajo dela, kjer se zahteva celo nižja izobrazba. Po pisanju lista bi morala samb Iskra do leta 1990 zaposliti vsaj še 500 inženirjev elektroteK nike. Če tega ne bo storila, ne bo mogla izpolniti plana proizvodnje. Na elektrotehniških in tehniških fakultetah v Ljubljani in Mariboru konča študij okrog 50 študentov letno. Če upoštevamo še potrebe druge industrije, bo lahko Iskra zaposlila le 30 odstotkov potrebnih inženirjev. Če ne bo zaposlila strokovnjakov iz drugih krajev Jugoslavije, bodo na mesta inženirjev prišli tehniki in visokokvalificirani delavci ter se tako pridružili 14.000 Iskrinim delavcem, ki prav tako delajo na mestih, za katera nimajo ustrezne kvalifikacije. Iskra na tem področju v Sloveniji ni izjema, ampak je na nek način vzorec za vso deželo. V Iskri je namreč, tako kot v gospodarstvu sploh, okoli 50 odstotkov zaposlenih priučenih, premalo pa se jih je pripravljenih šolati dalje. Računa se, da se bo število teh delavcev šele na začetku prihodnjega stoletja zmanjšalo na sprejemljivih 20 odstotkov. Zaenkrat šolski sistem in dosedanja praksa tega še ne omogočata.
•	Oslobodenje iz Sarajeva objavlja komentar Miloša Kobeta, člana KPO SOZD Iskra, o negativnih posledicah previsokih obresti. V Iskri predstavljajo obresti relativno precejšnjo obremenitev. Dovolj zgovoren je podatek, da so plačane obresti enake bruto osebnemu dohodku in trikrat večje od akumulacije. Zaskrbljujoče je, da obresti slabijo akumulativno sposobnost, hkrati pa povečujejo odvisnost od tujih virov in s tem zmanjšujejo možnost sledenja svetovnim dosežkom. Programi Iskre namreč zahtevajo izrazito dinamično investiranje in stalno obnavljanje proizvodnih zmogljivosti, kar je vse manj možno pa ne le zaradi obrestnih mer.
•	14. konferenca trženja Iskre na Brdu pri Kranju je ugodno odmevala v sredstvih javnega obveščanja.
Tako beograjski Privredni pregled objavlja rezultate in načrte v zvezi s trženjem doma in v tujini. List navaja, da Iskraši niso zadovoljni z rezultati, saj izvoz raste s precej nižjo stopnjo, kot v prejšnjih razdobjih. Kljub temu pa se delež Iskrinega izvoza v izvozu Slovenije in Jugoslavije stalno povečuje.
•	Ljubljanski Dnpvnik v obširnem prispevku piše o rezultatih in načrtih Iskre pa tudi o ključnih ciljih konference, katere namen je izboljšati trenutne neugodne trende v trženju Iskredomain v tujini. Na vprašanje, kako vidi Iskra sebe v programu Eureka so predstavniki Iskre dejali, da bi Iskra v tem programu vsekakor lahko sodelovala. Republiški izvršni svet želi imeti stališče zveznega izvršnega sveta o tem. kakšen je odnos Jugoslavije do tega projekta. Dejstvo je, da v Hannovru Jugoslavije ni bilo. Zato vlada upravičena zaskrbljenost, da bomo izločeni iz tega evropskega tehnološke-
ga projekta. Bistveno pri stvari je, da bi bili z vključitvijo v ta projekt vključeni v izmenjavo informacij na področjih, za katera smo življenjsko zainteresirani.
•	Revija Telex je objavila osrednji intervju s podpredsednikom Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije Borisom Frlecem. V pogovoru so se dotaknili zelo različnih vprašanj, vendar je le imel rdečo nit: v katero smer in kako naj bi se razvijala Slovenija in kako so v tej luči videti nekateri njeni današnji problemi in zagate. Boris Frlec je previden optimist: smo sicer res v krizi, vendar vemo, kam želimo in imamo možnosti, da se v to smer tudi premaknemo. Novinar je zastavil med drugim tudi vprašanje, kako naj v Sloveniji spodbujamo informatiko in druge napredne tehnologije. Zapisane prioritete ostajajo v glavnem samo na papirju, kot se pritožuje na primer Iskra. Ali je dovolj, da so ti proizvajalci samo zaščiteni pred konkurenco iz tujine? Kako naj jih spodbujamo konkretno? Dr. Frlec se strinja, da informatika, oz. mikroelektronika, kot ena izmed ključnih infrastrukturnih tehnologij širše podpore zaenkrat še ni dobila. Po njegovem gre za premajhno razumevanje, za kaj gre. To razumevanje skušajo zdaj povečati v upanju, da bo v kratkem času tudi katera od teh usmeritev dobila tisto podporo, ki jo npr. kmetijstvo, blagovne rezerve itd. uživajo kot nekaj samoupravnega. Gre za osveščenost najširšega kroga ljudi, za zavest o potrebnosti takih dejavnosti in premikov v to smer. ,
•	Novinar Igor Žužek se v Gospodarskem vestniku ponovno dotika konference »Fiberooptika za razvoj", ki je bila pred nedavnim v Cankarjevem domu v Ljubljani in, ki je bila dobrodošla spodbuda za hitrejši razvoj proizvodnje in uporabe optičnih vlaken tudi pri nas. Iztok Klemenčič, vodja laboratorija za optične komunikacije v Iskrinem Centru za elektrooptiko, ki se je tudi udeležil konference, z zadovoljstvom ugotavlja, da so se na konferenci seznanili s povsem praktičnimi izsledki iz referatov gostov z Zahoda. Z jugoslovansko kabelsko industrijo so se pričeli dogovarjati o delitvi dela, navezali pa so tudi komercialne stike s predstavniki dežel v razvoju. Fibrooptika v DVR ni več »laboratorijsko čudo«. To velja še zlasti v primeru Iskre, ki letno proizvede 2000 kilometrov vlakna. Ro mnenju inž. Klemenčiča ni v Jugoslaviji nihče — razen Iskre — sposoben skompletirati optičnega vlakna do njegove končne uporabne vrednosti. V vsej državi obstaja le ena 6-kilometrska zveza med telefonskima centrala v Beogradu, ki ni Iskrine proizvodnje, pač pa FK Svetozareva. Dejstvo je, da za zaključeno sistemsko ponudbo pri nas še nihče, niti Iskra, ni dovolj opremljen. Temu cilju se. po zagotovilu Iztoka Klemenčiča, po svojih lastnih močeh in sposobnostih najhitreje približuje prav Iskra — Center za elektrooptiko.
Iz tujega strokovnega tiska
Aparat za zlatnino
Za zaščito pred ponarejenim zlatom v palicah in zlatniki so izdelali Digor testni sistem firme De-gussa iz Frankfurta. Aparat deluje na principu merjenja resonančne frekvence in izkorišča fizikalno lastnost, da ima vsak zlat predmet določeno lastno frekvenco. Ta lastna frekvenca ni odvisna samo od same kovine, temveč tudi od oblike in veličine zlatega kosa in se seveda močno razlikuje od ponaredkov glede primesi zlatu. Aparat primerja, npr. zlatnike na osnovi zabeležene vrednosti v pomnilniku in ugotavlja, če se obe vrednosti ujemata Degussa ponuja aparat vsem bankam in hranilnicam, ki se ukvarjajo z nakupom zlata.
Eureka
Pol leta po tem. ko sta se francoski in zahodnonemški minister dogovorila o skupnem evropskem tehnološkem napredku z imenom Eureka, je prešel načrt v konkretno fazo. Predloženi so že razvojni načrti. predvsem za nove laserske sisteme, fleksibilne avtomatizirane montažne sisteme in nove vrste čipov. Nov čip. imenovan hiperčip. izdelan na temelju silicija, naj bi
vseboval do 100 milijonov tranzistorjev, kar bo ustrezalo64 Mbit dinamičnemu pomnilniku. Naslednji je pikočip z uporabo Ga-As tehnologije. Ti sestavni deli bodo veljali kot ultrahitri in bodo našli svoje mesto v osrednjih procesorjih in visokofrekvenčni tehniki. Vsebovali bodo integracijsko stopnjo približno 1 milijon tranzistorjev.
Nafta
iz Gardskega jezera
Gardsko jezero je nesporno eno izmed najbolj privlačnih poletnih letovišč severne Italije in ga jeope-val že nemški pesnik Goethe. Zdaj namerava italijanska podružnica ameriške naftne dr.užbe vrtati v glčbino jezera, ker so geologi ugotovili nahajališča nafte.
'Načrti so že znani, z njimi pa se strinja tudi italijanska vlada. Zanimivo je. da ne bodo postavili stolpov v jezeru niti ne na obali, kjer je polno letoviških naselij, cest in druge infrastrukture, marveč precej daleč, nekako kilometer od jezera. Tam bodo delali vrtine poševno in ne kot je običajno navpično. Ko bodo dosegli pravo točko, bodo vrtali naprej v vodoravni legi ali pa po drugi metodi, najprej navpično, potem pa spet
vodoravno, dokler ne bodo moderni ultrazvočni signali zaznali nahajališč nafte. Na morski obali že nekaj časa uporabljajo ta sistem, ki je tudi ekološko zelo ugoden. Direktor francoske naftne družbe Total, Gilbert Pommier je povedal, da bi njegova družba vrtala tudi pod samim Parizom, če bi šlo za naftna nahajališča in celo pod znamenitim Eifflovim stolpom brez škode.
Uran iz morja
Naslednje leto bo japonsko podjetje Metal Mining Agency of Ja-pan pričelo s poskusnim pridobivanjem Urana iz morja. Načrtov za takšno pridobivanje urana je že precej po svetu, zlasti v ZDA in v Evropi. Japonci se bodo prvi lotili novega sistema, ker nimajo na voljo rudnikov urana in so pravzaprav prisiljeni zagrabiti sleherno metodo, ki bo dala gorivo za njihove številne jedrske elektrarne.
Morska voda vsebuje običajno tri dele urana na milijardo delov vode, torej silno malo. Japonska metoda sloni na absorbcijskem principu titanovega oksida. Napravo bodo zgradili v kraju Nio, dveletna proizvodnja bo veljala nekaj nad 8 milijonov dolarjev. Računajo na letno proizvodnjo 10 kg urana.
Predor pod Rokavskim prelivom
Po 100 letih načrtovanja bodo zdaj res pričeli z neposredno povezavo britanskega otočja z evropskim kontinentom. Konec avgusta so oddali francoski in angleški vladi projektne načrte, že naslednjega januarja pa bo padla odločitev, s tem pa bo tudi zasvetila zelena luč za začetek gradnje.
Predložena sta dva načrta. Po prvem naj bi zgradili pod morjem dvojni predor za železnico, po drugem pa je kombinirana izvedba z mostom in predorom in tudi cestno povezavo. Prvi načrt bo terjal skoraj 3 milijarde dolarjev investicij in bo pravzaprav najcenejši, drugi načrt pa bo veljal 5 milijard dolarjev.
Dvojni predor naj bi bil dolg 50 km z obsegom 7 m in naj bi potekal na apnenčastih tleh 40 m pod morsko gladino. Zaradi varnostnih vzrokov bo ta varianta morda najboljša, ker je ne bodo mogli uničiti morebitni teroristični napadi. Konkurenčna varianta predvideva šti-ristezno nosilno mostovje, vendar samo delno 50 m nad morsko
9lad'n0-	Zbral, prevedel
in priredil Marjan Kralj
Objave
Iskra— SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o.
Izobraževalni center Ljubljana
61001 Ljubljana, Trg revolucije 3
razpisuje strokovno Izpopolnjevanje izobrazbe po programu:
Pripravnik v SOZD Iskra (VS, VS)
v času 10. in 11. 12. 1985
Seminar je namenjen vsem pripravnikom z višjo in visoko izobrazbo v Iskri, ki so začeli s pripravniško dobo v jesenskem času 1985 in vsem tistim, ki se še niso udeležili tega seminarja'
Vsebina:
1.	Osnovne informacije v Iskri, proizvodnem programu in razvojni usmeritvi
2.	Politika trženja v Iskri in Iskrine poslovne enote v tujini
3.	Informacijski sistem v Iskri
4.	Kadrovska politika in izobraževanje
5.	Vizuelna predstavitev Iskre
Nosilec programa: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
Vodja programa: Karel Medja
Čas in kraj: S programom strokovnega izpolnjevanja bomo pričeli dne 10. 12. 1985 ob 9. v Iskri PPG, Ljubljana, Trg revolucije 3, P-velika dvorana.
Zaključek seminarja bo 11. 12. 1985 bb 13,15.
Prijave: Skupinsko prijavnico naj posamezne TOZD pošljejo v kadrovsko službo svoje DO, ki bo poslala seznam udeležencev v Izobraževalni center, SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Iskra
Iskra — In vest servis — Vzdrževanje in tehnično upravljanje stavb, p. o.,
61000 Ljubljana, Trg revolucije 3
Komisija za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge:	v
Vodenje glavne knjige
—	1 delavec
Pogoji: VŠ ali SS izobrazba ekonomske smeri z 2, oz. 4 leti delovnih izkušenj pri opravljanju del v finančnem knjigovodstvu. Poskusno delo traja 3 mesece, OD okoli 67.000,- din.
Vodenje finančnega poslovanja
—	1 delavec za določen čas
Pogoji: VS, ali VŠ izobrazba ekonomske smeri s 4 leti delovnih izkušenj na področju financiranja in poslovnih analiz, poskusno delo traja 3 mesece, OD okoli 70.000.- din.
Izvajanje manj zahtevnih del v skladiščnem poslovanju
—	1 delavec
Pogoji: skladiščno transportni delavec z izpitom B kategorije in 6 mesečnimi delovnimi izkušnjami v skladišču, OD okoli 45.000,-din.
Čiščenje objektov
—	4 delavke
Pogoji: končana OŠ in 3 mesece delovnih izkušenj pri delu s čistilnimi napravami, OD okoli 39.000.- din.
Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi, ali se oglasijo osebno na pogovor v kadrovsko službo Iskra Invest servis, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Iskra
Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o.
Izobraževalni center Ljubljana
61001 Ljubljana, Ti g revolucije 3
razpisuje
Temeljni seminar za zunanjetrgovinsko poslovanje
(zunanjetrgovinyka registracija)
v marcu 1986 v Radencih
Delavci, ki opravljajo posle zunanjetrgovinskega prometa morajo imeti po zakonu o prometu blaga in storitev s tujino ustrezno strokovno izobrazbo in morajo izpolnjevati druge pogoje, ki jih določi Gospodarska zbornica Jugoslavije, v sporazumu z Gospodarskimi zbornicami republik in avtonomnih pokrajin (Ur. I. SFRJ 9/78).
Za delavce, ki so dolžni opraviti posebni strokovni izpit za pridobitev zunanjetrgovinske registracije organiziramo razpisni seminar, kot pripravo ža izpit.
Opravljeni strokovni izpit, ki je pogoj za delo v zunanjetrgovinskih poslih, je hkrati tudi POGOJ ZA VPIS V 8. ZUNANJETRGOVINSKO Solo v iskri.
Izobraževalni program:
—	zunanjetrgovinsko poslovanje,
—	zunanjetrgovinski in devizni režim SFRJ,
—	pravni posli v zunanji trgovini,
—	plačilni promet s tujino,
—	mednarodni transport in transportno zavarovanje,
—	carine in carinsko poslovanje,
—	temelji družbeno-politične ureditve in druž-beno-ekonomskih odnosov SFRJ.
Čas in kraj: Seminar bo v začetku marca 1986.
Nosilec program: Gospodarska zbornica Slovenije z izvajalcem VEKS, Maribor.
Prijave: Prijavnice naročite na tel. št.: 061/222-212, oz. v Izobraževalnem centru SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI. Izpolnjene prijavnice vrnite na isti naslov najkasneje do 10. 1. 1986 Kasnejših prijav v nobenem primeru ne bomo mogli sprejeti.
Mali oglasi
Prodam smučarske elastične hlače — italijanske MCROSS št. 47 za velikost cca 1,60 m. Telefon 213-213 int. 24-11
Študent potrebuje knjižno polico, ali ustrezno omaro, in plinsko peč. Če imate kaj primernega pokličite prosim tel.: 445-368 (061) zvečer. Vnaprej hvala!
Prodam dva bas zvočnika Philips 60 W, brez omaric za 10.000,- din. Informacije 26-33, Jenko.
Podlistek
Naš sobesednik ing. Milan Železnik
Boleča leta rasti 1963 — 1965
Teklo jeleto 1963. Tegaletase je zgodila velika sprememba v organizaciji in vodstvu podjetja. Koordinacijska funkcija vodilnega, tima ZP, ki je bila formirana po zamisli generalnega direktorja Silva Hrasta, nekaterim ni bila všeč. Povsem je bila podobna funkciji vodilnih timov v današnjih SOZD, najbrž pa je prišla prezgodaj, čas še ni bil zrel zanjo. Tudi rezultati združevanja elektronske industrije Slovenije so se zdeli vodstvu v republiki preskromni in so po dveh letih obstoja velike Iskre uprizorili veliko »premetačino«. Iskra je postala iz združenih podjetij totalitarno podjetje z enotnim vodstvom in enotnim finančnim poslovanjem (na splošno se je govorilo o skupnem Žaklju). Izvedene so bile občutne perso-' nalne spremembe. Za generalnega direktorja je bil imenovan Dušan Horjak, dotlej direktor Tekstilindusa, Silvo Hrast pa za-republiškega sekretarja za industrijo, jaz pa sem vodil nekakšen razvojno-plansko-proiz-vodno-investicijsko skombini-ran sektor, ki pa je bil kljub izdatni pomoči v vodstveni zasedbi sektorja prevelik in neroden, kar se je kmalu izkazalo glede operativnosti. Že po enem letu se je izdvojil kot samostojen sektor, investicijski, ki ga je vodil ing. Gašper Muha, kmalu nato pa še planski, ki ga je vodil ing. Vladimir Klavs. Ostala je le problematika razvojno-proizvodnega dela, ki smo io obravnavali, skupaj z ing. Silo, ing. Fonom in ing. Černcem, ki se nam je pridružil leta 1965. Dušan Horjak je bil neumoren delavec. Ostale vodstvene službe, ki so prav tako doživele temeljite spremembe in so delovale po »novih« načelih, so mu stale ob strani. Kljub temu
rezultati spet niso zadovoljili vodstva v republiki. Sicer pa, kako naj bi, združevanje petih dotlej samostojnih podjetij v enotno organizirano je bilo še bolj tvegana akcija, kot združevanje petih tudi po združenju dokaj samostojnih delov? Mislim, „ da je bilo v zimskem obdobju 1964—65, ko smo dobili vsi člani ZK poziv, naj se zberemo v Kazini na skupnem sestanku, ki ga bo vodil predstavnik CK ZKS. Kongresna dvorana je bila polna, zbrani so bili vsi člani ZK v Iskri.
Sicer pa smo bili v času Ho-rjakovega direktorovanja izpostavljeni hudim pritiskom glede razvojnega programa podjetja. Tedaj so se predsedniki izvršnih svetov Slovenije, Hrvaške in Srbije dogovorili, da je treba prekiniti s proizvodnjo »povsod vse«. Tako naj bi se Iskra, RIZ in Ei-Niš pojavili vsak s svojim predlogom, kaj bi bili pripravljeni »opustiti«. Bilo je proti jeseni 1964, ko nas je direktor Horjak sklical na skupni sestanek: ves moj sektor in vodstvene kadre vseh tovarn. Na tem sestanku naj bi Iskra izoblikovala tak predlog. Da pa bi to zagotovo dosegli, nas je sklical v Bohinj, mislim da v hotel Triglav in dejal, da bo obrnil ključ in nas ne bo izpustil toliko časa, dokler ne bo izdelan zahtevani predlog. Meni pa je naročil: »Izmislite si kar si hočete, zahtevam predlog.« Dva dni debat in brezplodnih prepirov ni dalo nikakršnega rezultata. V hudi stiski sem poskusil po svoje. Dal sem predlog — kondenzatorji in varilne naprave. Toliko, da me niso linčali. (Nekateri tega še do danes niso pozabili). Predloga ni bilo nobenega, na srečo tudi sestanka med temi industrijami ne, verjetno ni imela nobena svojega predloga, čakale so samo, da bi-
Dušan Horjak :> Vti-
kaj izvlekle od Iskre. Sicer pasi je v tistem času Ei-Niš izborila proizvodnjo TV aparatov. Po dogovoru med politiki je dobila monopol za nabavo deviznih sredstev za sestavne dele TV in s tem za dolga leta monopol nad proizvodnjo televizorjev.
Po tistem »pranju« v Kazini naj bi se ZP Iskra spet reorganiziralo v združena podjetja, to je samostojne delovne organizacije s skupnim DS kot predstavniškim telesom. Razformirale so se v ZP v glavnem vse službe, ostali so le sicer zelo skromno zastopani planski sektor, finančni plan z evidenco, kadrovski sektor in ostanek proizvodnega sektorja, ki pa je tudi razpadel z mojim odhodom in odhodom ing. Fona na drugo delo, ing. Sila pajepre-vzel delo pomočnika direktorja ZZA.
Generalni direktor Horjak je izvajal vnovično reorganizacijo podjetja, toda videlo se je, da to
dela z odporom, ne morda zato, ker ne bi hotel demokratične ureditve, ki jo je uvajal, temveč, ker se mu je upiralo, da mora podirati to, kar je prej dve leti gradil po nalogu predpostavljenih in za kar je žel samo grajo. Demokratizacija pa je bila nujna, kerso tovarne grozile z izstopom, predvsem zaradi tako imenovanega »skupnega Žaklja«, v katerega niso imele takšnega vpogleda, kot bi si to želele in pa zaradi premajhnega vpliva na uporabo zbranih sredstev.
Če takole danes presojam Horjakov položaj v Iskri, vidim, daje bil žrtev razmer. V ZP Iskra je prišel z nalogo, da izvede centralizacijo upravljanja, ker seje prejšnja ureditev zdela premedla in neučinkovita in v dveh letih (1961—62) ni dala pričakovanih rezultatov. Mislim, da tedaj nihče ni delal analize vzrokov, da bi ugotovil, da v takem času podjetje, ki združuje pot prej samostojnih podjetij, s tako različno tehnološko razvitostjo, različno organizacijo ravnijo in podobno, ne more ujeti skupnega koraka in, da je za to potreben določen razvojni čas. Naslednje dve leti (1963—64) Horjakovega vodenja sta to potrdili. Ukazana centralizacija spet ni dala pričakovanih rezultatov, nasprotno, podjetje se je znašlo v položaju, da se razide. Demokratična samoupravna ideologija, ki je tedaj že zajela zavest delavca, ni prenesla takega eksperimenta. Potrebni sta bili dve polni mandatni dobi, da so se notranje sile umirile in, da so se organizacije znašle v kolikor toliko urejenem koraku.
Dušan Horjak je jeseni 1965. leta odšel z dolžnosti generalnega direktorja Iskre in na njegovo mesto je bil izvoljen Vladimir Logar.
Kultura
Razstava Zlate in Jožeta Volariča v Litiji
»Celoten pristop in koncept slikarstva je postal odraz zavestnega iskanja in tako je v slikarstvu Zlate Volarič vse več nekih splošnih slikarskih rešitev. Nekdanje sporočilo, grajeno iz želje po jasnem sporočilu, slikarka zdaj vse bolj nadomešča s težnjo po krasilnosti. Vse je postalo lepo, urejeno in skladno. Tako postaja stilizacija figur in narave važnejša od vsebine,« je ob razstavi Zlate Volarič v Matični knjižnici v Litiji zapisal dr. Mirko Juteršek.
Hkrati je ocenil še delo Jožeta Volariča, ki hkrati z Zlato razstavlja na tej razstavi, ki jo je organizirala Zveza za izobraževanje in kulturo in zapisal:
»Železna varjena plastika Jožeta Volariča zavzema v ljubiteljskem kiparstvu Slovenije zaradi svoje specifičnosti nedvomno takšno mesto, ki ga je težko primerjati z drugimi. Takoj je namreč potrebno povedati, da je kot kipar Jože Volarič izredno marljiv in zato tudi plodovit avtor. Že bežen pogled v njegovo delavnico nas o tem prepriča, hkrati pa tudi preseneti. Kiparsko oblikovanje, kovine s pomočjo varjenja je vsekakor težko delo, Jože Volarič pa ga opravlja ta-korekoč dan na dan z nekakšno sproščenostjo in navdušenjem, kot da mu je to edino resno opravilo v življenju. Ne preseneča me le zaradi vztrajnosti, temveč tudi zato, ker z vse večjim obsegom svojega kiparskega dela postaja vse zanimivejši tudi za druge.«
Poleg varjene plastike se Jože Volarič ukvarja tudi s kovinskim re-
n n n f
lli lij i
f| 4- u'V:
Ivi U 'hi j	.
nO : .	'

liefom. Prav na tem področju pa ima Jože Volarič možnosti za še večje uspehe. Vsekakor pa je razstava sama bila zelo obiskana in dobro sprejeta med občinstvom. In gotovo je prav v tem, v približevanju umetnikovega likovnega izraza delavcem, poslanstvo umetnosti, in Zlata in Jože Volarič se tega zavedata.
Mak
Litijani sprejeli pisatelje, sodelavce založbe Kmečki glas
Na povabilo Zveze kulturnih organizacij Litije so se 24. oktobra v Litiji zbrali pisatelji, ki pišejo za Založbo Kmečki glas — zbirko Kmečka knjiga.
V	litijski knjižnici so jjh sprejeli predsednik ZKO Boris Žužek, voditeljica knjižnice Joža Konjar ter direktor centra za izobraževanje in kulturo Jože Sevljak. Malokdo ve. , da je prav on organizator zdaj že ' tradicionalnih srečanj pisateljev na Bogenšperku.
Na srečanje so prišli Minka Krvina in Joži Munih-Petrič iz Kranja, Janez Švajncer iz Maribora, Magda Stražišar iz Cerknice, Anica Zidar iz Mokronoga ter Zlata in Jože Volarič. Sodelovali so.še: partizanski fotograf in pisatelj Edi Šelhaus, gasilec in jamar Jože Stražišar in njegov pomočnik petošolec Bojan.
Pisateljem se je pridružil tudi novi urednik Kmečke zbirke Branko Gradišnik.
V	Litiji imjo že nekaj mesecev trajajoče različne kulturne prireditve ker praznujejo 100-letnico knjižnice in čitalništva. Litijani so vse pisatelje razporedili po mestnih in okoliških osnovnih šolah, kjer so otrokom brali svoja dela, pokazali nove knjige, fotografije (šelhaus) in likovna dela (Volarič)
■ Učitelji so učence prizadevno pripravili na srečanje. Vedeli so tako, kdo bo prišel, kot tudi to, o čem piše. Zato so pisatelje kar zasuli z vprašanji in so literarni nastopi trajali kar več kot dve uri. Vsekakor je bil to za vse navzoče izreden kulturni dogodek, zlasti pogovori v knjižnici, obisk v Vačah in kot krona lepega sončnega dneva literarni večer v najoddaljenejši krajevni skupnosti Litijske občine Polšnik.

Dvaindvajset kilometrov strme poti, vzpenjanja po široki maka-
damski cesti so vsi v trenutku pozabili ob prisrčnem sprejemu v majhni dvoranici tamkajšnje osnovne šole, kamor so prišli otroci in odrasli poslušalci pa pevci, ki so zapeli kot najimenitnejši šolani zbor. Tudi na tem literarnem večeru ni manjkalo vprašanj.
Posebno se je vsem priljubila najstarejša 82-letna Joži Munih-Petrič, ki ima veliko volje in energije za pisanje. S svojim humorjem je vse razveseljeval novinar in pisatelj, Mariborčan Janez Švajncer. Skoraj ni mogoče verjeti, da je ob številnih službenih dolžnostih napisal skoraj dvajset knjig.
Ob vseh litijskih kulturnih prireditvah zapišimo še to, da ob takšni manifestaciji ni toliko pomemben denar, kot ljudje, ki hočejo in znajo kaj organizirati in, seveda, dni, ki žeje ustvarjalno sodelovati.
Od obojih je odvisen uspeh tudi na literarnem področju. z. V.
Objave
UGODEN NAKUP
Iskra — industrija za električna orodja Kranj
Prodaja v Ljubljani, Trg revolucije 3
Ce ste narneiavali kupiti električni vrtalnik, krožno žago, ali kombi garnituro pa tega doslej še niste storili, potem vas bo naša ponudba prav gotovo razveselila. Za 20% ceneje in na pot obrokov lahko kupite naslednje naše stroje:
Vibracijski vrtalnik VV 508 T je us-
trezno oblikovan, da ga lahko trdno in z lahkoto držimo v rokah. Njegova moč iri število vrtljajev zagotavlja uspešno obdelavo nairazličneiših materialov: lesa. jekla, barvnih kovin, plastike, opečnega zidu in tudi najtršega vibrimega betona.
20.762.—
VV 508 T: 520 W 0—540/0—1400 vrtljajev/min 30-10800/0—28000 vibracij/min vrtanje v jeklo 10 mm, v les 20 mm, v beton 12 mm, masa 1,9 kg
Kombi garnitura BC 018 A vsebuje vibracijski vrtalnik, klip klap krožno žago ter pribor za vrtanje, brušenje in čiščenje rje.
26,012,00	din
Vibracijski brusilnik VB-23 A
Prednosti: lahek, ergonomsko oblikovan, ima dva ročaja za lažje delo, veliko število gibov za fino obdelavo, tiho deluje, skoraj brez tresljajev, ima aretirni gumb za traino delovanje in je dvojno izoliran v skladu z evropskim standardom
19.057,00	din
160 W, 18000 gibov v mini krog brušenja 2,6 mm brusna površina 92 x 190 velikost papirja 92 x 230 mm masa 1.9 kg
Vrtalnik VS 401 A se odlikuje po izredno majhni masi, zato zelo ustreza za najrazličnejša montažna dela
20.212.—
VS 401 A
380 W, 1600 vrtljajev/min,
08 mm za jeklo,015 mm za les,
1,35 kg
Vibracijska vrtalnika VV- 602 D (zaprt ročaj) in VV 602 E (pištolni ročaj) sta profesionalna vrtalnika za zahtevnejša dela. Učinkovit vibrirni mehanizem in ergonomska oblika zagotavljata tudi lahko in učinkovito vrtanje betona, opeke in drugih materialov. Z dodatnim adapterjem sena stroj lahko vpnejo tudi priključki klip klap.
40.423,00	din
VV 602 D in VV 602 E 650 W, 2000 vrtljajev/min 13.600 in 40.000 vibracij/min 013 mm za jeklo, 016 mm za beton 3,3 kg
Kotni brusilnik KB-128 C odlikuje razmeroma močan motor in majhna masa, kar je posebno primerno za delo v težjih razmerah. Posebno varnostno stikalo onemogoča slučajno vključitev stroja.
KB-128 C
1200 W, 8300 vrtljajev/min.,
,0 brusne plošče 178 mm, masa 3,9 kg
46.198,00	din
V ceni je že vračunan prometni davek, kot je to zakonsko določeno. Pologa za kredit ni, letna obrestna mera na glavnico pa je 28%. Informacije in pogodbe dobite v Kranju pri Beti Bolka (22 221, int.:
28— 51) in v Ljubljani pri Veri Dolinšek (213 — 213, int.: 15 — 95).
Iskra
Iskra Commerce, n.sol.o.
! TOZD — Zunanji trg, n.sol.o.,
61001-Ljubljna, Trg revolucije 3
vabi k sodelovanju sodelavce za opravljanje del in nalog za nedoločen čas
Carinski dekiarant
(s sedežem dela v Kranju)
I Pogoji:
—	ekonomski tehnik, ali elektrotehnik
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	vozniški izpit B kategorije
—	2 mesečno poskusno delo
Referent za obračun carinsko-špediterskih storitev
Pogoji:
—	ekonomski tehnik
—	6 mesecev delovnih izkušenj
—	2 mesečno poskusno delo
Izvozni referent
Pogoji:
—	ekonomski tehnik
—	1 leto delovnih izkušenj
—	znanje nemškega jezika
—	2 mesečno poskusno delo
za določen čas 8 mesecev
Izvozni referent
Pogoji:
—	ekonomist, ali inženir elektrotehnike
—	2 leti delovnih izkušenj
—	znanje nemškega jezika — 2 mesečno poskusno delo
Korespondent
Pogoji:
—	administrativni tehnik
—	1 leto delovnih izkušenj
—	2 mesečno poskusno delo.
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE LJUBLJANA, KADROVSKI SEKTOR, Topniška 58.
UGODEN NAKUP
JASNA
IZKORISTITE MOŽNOST IZREDNO UGODNEGA NAKUPA IZDELKOV TOZD TV PRŽAN
Prodajni pogoji:
—	popust 20%,
—	plačilo ob prevzemu blaga
	Cena v	Cena s	Prihranek
	maloprodaji	popustom	ob nakupu
ČB prenosni TV sprejemnik JASNA	63.335,00	50.668,00	12.667,00
ČB prenosni TV sprejemnik TRIM	54.970,00	43.976,00	10.994,00
brivnik 2002 L	9.642,00	7.713,00	1.929,00
brivnik 2002	8.507,00	6.806,00	1.701,00
Podrobnejše informacije dobite v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani, (IŠP-TOZD Prodaja,			
telefon 061/213-213, interno 2112, 2166, 2161	2192).		
Izdelke lahko kupite neposredno v Tovarni televizijskih sprejemnikov na Pržanu, telefon			
061/52-161, interno 27 ali 22.			
TOZD TV Pržan
POSEBNA
PONUDBA
Ponovno je v prodaji omejena količina barvnih TV sprejemnikov
AZUR
pod posebno ugodnimi pogoji: cenejšega barvnega TV sprejemnika ne morete kupiti!
Cena: 115.000 din
Pred nakupom obvezno povprašajte v tovarniški prodajalni na Pržanu, telefon 061/52-161, int.27 in 22.
o
Zahvale
Ob smrti mojega očeta
Jakoba Sajovica
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD števci, traka E7, posebno podsestavi in traku T24 — aparati, za podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti
hčerka Anica Vreček
Ob smrti mojega dragega očeta
Slavka Ložarja
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam DO Kibernetika, TOZD Stikaka za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izraze sožalja
hčerka Marija Bajt z družino
Ob izgubi mojega moža
Milana Novaka
se zahvaljujem DO Iskra Avtomatika, TOZD Orodja, Stegne, za darovano cvetje.
Iskrena hvala
žena: Jožica, hčerka Tatjana z družino in Vanda
Ob boleči izgubi moje drage mamice
Marije Novak
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem ter osnovni organizaciji sindikata TOZD Prodaja, DO Široka potrošnja, za izrečena sožalja, denarno pomoč, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti
žalujoča hčerka Andreja Novak
Kotiček za Iskraše
Večnamenska montažna hišica
(nadaljevanje)
V	prejšnji številki smo obravnavali točkovne temelje in podno konstrukcijo na točkovnih temeljih. Ta način temeljenja je hiter, toda drag - in z manjšo življenjsko dobo, ker je podna konstrukcija lesena.
V	kolikor bo objekt trajen in hočemo boljšo, kvalitetnejšo izvedbo, bomo temeljenje izvedli s pasovnimi temelji.
Pasovne temelje izvedemo tako, da najprej pod celotno površino odstranimo plast humusa, nato pa pričnemo z izkopom temeljnega jarka, ki naj bo širok 30 cm, to je za širino lopate. Globina za naše klimatske razmere naj bo cca 80 cm pod nivojem urejenega terena. Ko sm8> z izkopom končali, temelj, zabetoniramo do vrha terena. Nad terenom zatem opažimo temeljni zid debeline 20 cm, višine 15—30 cm iznad urejenega terena, oz. do višine, ki jo narekuje teren okrog objekta. Ko je opaž izdelan, temeljni zid zabetoniramo. Varianta temeljnega zida pa je s pozidavoz betonskimi votlaki v podaljšani cementni malti. Med tako pripravljene temelje položimo sloj nasipa iz lom-Ijenca, oz. krogel do višine roba temeljev. Preko nasipa, ki mora biti komprimiran pa zabetoniramo podložno betonsko ploščo po vsej površini objekta v debelini 8 — 10 cm.
Ploščo je priporočljivo minimalno armirati (0 6 mm z razmaki 20 cm v obeh smereh). Ko je plošča dovolj osušena, jo po vsej površini izoliramo s hidroizolacijo, to je2x bitumen in 1 x lepenka. To velja seveda samo za objekte, ki bodo imeli toplotno izolirano podno konstrukcijo. V kolikor pa objekt služi kot shramba (oz. nebival-ni), lahko to ploščo samo zali-kamo s fino cementno malto in to je že finalna obloga poda.
Na tako izolirano, oz. v drugem primeru zalikano ploščo pričnemo s postavljanjem objekta, kar bomo obravnavali v naslednjem prispevku. Ko je objekt gotov (z razliko od točkovnih temeljev), pričnemo z izdelavo podne konstrukcije. Na hidroizolacijo najprej položimo sloj toplotne izolacije, to je 4 — 5 cm trdnega tervola, ki ga prekrijemo s PVC folijo okrog sten pa pritrdimo pas stiropora (deb. 1 cm). Prek PVC folije nato zabetoniramo cementni estrih (zaglajen) v debelini 4 — 5 cm. Priporočljivo pa je, da estrih armiramo z rabic mrežo. Tako uglajen estrih pa služi kot podlaga za finalno oblogo poda, ki je lahko: topli pod. lepljena keramika, parket, iglani podi in podobno.	M. K.
Razvedrilo
Zavarovalne družbe podpirajo športno rekreacijo
Zaradi bolezni, ki so posledica nezdravega načina življenja, imajo države z visokim standardom velikanske materialne izdatke. Za bolehne delavce je značilno, da slabše delajo, pogostokrat izostajajo (bolniške!) in jim je neredko potrebna invalidska upokojitev. Dr. K. Cooper, znani pobornik »teka za zdravje« poroča, da izdajo v ZDA za zdravstveno varstvo 225 milijard dolarjev na leto'.
Razumljivo je prizadevanje, da bi ljudje živeli bolj zdravo. V ZDA so izdelali . zdravstvene programe, ki se nanašajo, tako na redno rekreacijo, kakor tudi boj proti rejenosti (vzdrževanje idealne telesne teže), proti kajenju in pitju alkoholnih pijač. Nekatera podjetja so že oskrbela potrebna športna vadišča za rekreacijo v odmorih med delovnim časom. Predvsem gre za utrjevanje zdravja ter s tem v zvezi za znižanje bolniške in stroškov za zdravljenje.
Uspehi so na dlani: Zavarovalnice vračajo podjetjem milijonske premile, ker je manj bolniške in imajo zdravniški manj dela. Dva primera: Tvrdki Bonne Bell Cos-metics je vrnila zavarovalna družba 43.000 dolarjev, tvrdki Forney En-gineering v Dallasu pa 92.00 dolarjev. Ko so pri firmi New York
Telephone uvedli programe za preprečevanje srčnih bolezni, za uravnovešeno prehrano, programirano rekreacijo in podobno, so prihranili v enem letu 2 milijona 958.000 dolarjev.
Pri neki kanadski zavarovalni družbi so ugotovili celo 42% manj bolniške, odkar so uvedli programe za zdrav način življenja. Omembe vredna je praksa, ki so jo uvedli pri tvrdki Schvvartz Meat Company: da bi pritegnili kar največ delavk k uram aerobne gimnastike, dobi vsaka, ki redno vadi 6 mesecev, nagrado v obliki enotedenske plače. To velja tudi za moža in za otroke do 18. leta. Štiričlanska družina je tako nagrajena v teku enega leta z dohodkom, ki znaša poldrugo mesečno plačo.
Še dva primera o tem, kako si zavarovalne družbe prizadevajo, da bi pridobile ljudi za redno rekreativno vadbo. Švicarska zavarovalna družba VITA opremlja vse trimske steze s telovadnimi pripomočki —- zato jih imenujejo Švicarji VITA Parcoures. V Zvezni republiki Nemčiji pomagajo zavarovalne družbe pri izdaji propagandnih knjižic za rekreacijo, ki izhajajo v milijonskih nakladah.
Prof. Drago Ulaga
	CZ} i t j-. - ■		i
			
"St			
Draga, katero vrsto rib imaš najraši s tistim vinom?
ro3^.
Vidiš, da sem svetovljan: kosilo sem naročil v francoščini!
— Doktor, tisti kompleks, ki me muči... je tukaj, v čakalnici!
PRAZNIČNA KRIŽANKA
Iskra
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.