št. 20 (1866) Leto XXXVI NOVO MESTO četrtek, 16. maja 1985
Cena: 50 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
1®- maja proslava pri ^osnovni šoli na Grmu
NOVO MESTO — Skromno, toda “stojno bodo v novomeški občini Počastili 40-letnico osvoboditve s pro-. avo in slavnostnim govorom Janeza 'Potnika, nekdanjega političnega omisarja 7. korpusa NOV in POJ. cunajo na udeležbo 5.000 ljudi.
V soboto, 18. maja, bo dokaj velik prostor pri osnovni šoli 15. udarne di-'?1Je, Grm prizorišče osrednje občin-UF y0vesnost'- Ki se bo začela ob 12.
'• Kulturnem programu se bo zvrs-v ? °Krog 240 nastopajočih, sodelo-a o pa	mladinskih	pohod-
' enot. Isti dan bo v prostorih šole zstava fotografij ■•Po poteh borcev divizije.«
Be*. Y ^asl proslavi, ki se bo odvijala raz*h«* ”a vreme’ naJ ^i občaniv mestu r«.	zastave, organizatorji pa
tudi na njihovo številno lezbo. Vse krajevne skupnosti in ^ovne organjzocije bodo poslale svoje egacije. Se posebej toplo so na prire-«v vabljeni borci in aktivisti, katerim “ločeno častno mesto, j ^ Prireditvenem prostoru bodo po a m režijskih stroških nudili tople a ice in pijačo. Scenarij prireditve, ki lav^ni>ravlja Prof. Jože Škufca s sode-v.jCI'.s*(u^a °b tej priložnosti ustvariti p .^e’ s Kakršnim so Novomeščani t; s*iridesetimi leti pozdravljali parsko vojsko ob zlomu fašizma.
R. B.
Kovinarji so se preizkusili
črnomaljski občini pos-aI.a tekmovanje kovinar-—iev vsa popularnejše
ELJ — v soboto se jena9. °bčineVan^U ^ov'narjev črnomaljske
delovnih
pomerilo 85 delavcev iz sedmih
organizacij ter tistih, ki so
zaposleni pri obrtnikih
Dobovi v brežiški občini se bodo 18. aja zbrali udeleženci II. delovnega ^movanja kovinarjev in avtomeha-ja a' P°savsKe regije. Največ seje pri-Id?*,0 varilcev in konstrukcijskih “vnižarjev. Tekmovali bodo še st-iaf t^'’ or°aiarj' m avtomaheniki. Pri-iz k * Se^e '-^tekmovalcev, od tega 81 jal C °')^ne- Tekmovanje se bo odvi-v. v *reh delovnih organizacijah. V ,'mu se bodo pomerili varilci in “mehaniki, v Popravljalnici voz oro-
JJi in ključavničarji, strugarji pa se , odpeljali v Jesenice na Dolenjskem
K“vinoplastu.
Dr^eil strugarji je bil najboljši Miloš §Dr	(Belt), med brusilci Martin
(Qbal'jer 'n med rczfcalci Anton Ogulin bol?« ra). Pr' orodjarjih se je naj-Kliii« 0(?rezal Vladimir Magličič, pri Var-U Vničarjih Dušan Gajič ter pri li-Plam	Čemas (vsi Belt). Med
p. ensKimi varilci je bil najspretnejši A„,'c Bahor (Gok), varilci REO rilci'«« <SCT tozd Kovinar), va-Varii	Ci—CO, Jože Jakše (Belt) ter
av lc' TIG Anton Jakša (Iskra). Med |Va°rn,el'an'Ki OttO je zmagal Jože avt u5'č (Integral—Promet), med (Q0“'ebaniki Diesel Jože Miketič ki - L TV mehaniki Igor Šimec, med
"arji pa Anton Seiko (oba Iskra).
Črnomaljci sodelujejo z Italijani
Možnosti je več, predvsem v kmetijstvu
ČRNOMELJ — Črnomaljska občina je pred kratkim navezala stike z italijansko občino Terzo d’ Aquilea v Furlaniji —Julijski krajini. Ob črnomaljskem občinskem prazniku so predstavniki občine Terzo obiskali Črnomelj, si ogledali semiško Iskro, že takrat pa so se pokazale tudi možnosti nadaljnjega sodelovanja.
Črnomaljci so Italijanom vrnili obisk ter se temeljito seznanili z razvojem njihove in sosednjih občin. V občini Terzo se ukvarjajo predvsem z usmerjenim visoko produktivnim kmetijstvom. V osrednji občini San Giorgio pa so si gostje iz Bele krajine ogledali industrijsko področje, se seznanili z delovanjem njihovega gospodarskega sistema in z upravljanjem podjetij.
Po tem obisku so v Črnomlju še toliko bolj prepričani, kako koristno bi bilo sodelovanje z italijansko občino, zlasti še na področju kulture, športa, pri izmenjavi otrok med počitnicami. Ne nazadnje pa bodo proučili tudi možnosti sodelovanja na gospodarskem področju, še posebej v kmetijstvu.
V prvem trimesečju je Dolenjska v izvozu dosegla nadpovprečne rezultate
NOVO MESTO — Za 20 odst. večji izkupiček na tujih tržiščih v prvih treh mesecih letošnjega leta uvršča Dolenjsko med najboljša izvozna območja v Sloveniji. Na konvertibilne trge seje izvoz povečal za 15 odst. devizna bilanca pa za dobrih 36 odst. v prid izvozu.
Začetek leta 1985 je dokaj obetaven za dolenjsko gospodarstvo, saj je vrednost izvoza za 1 milijardo dinarjev večja, kot je bila v enakem obdobju lani, medtem ko je uvoz v primeri z lanskim upadel za 9odst. Na tržišča s konvertibilno valuto so dolenjski izvozniki prodali za 15 odst. več, na klirinške trge pa kar za 46 odst. več kot prvo trimesečje leta 1984.
• Med večjimi dolenjskimi izvozniki so izvoz na zahodna tržišča letos povečali: IMV, tovarna Krka, Novoles, Belt Črnomelj, Iskra Šentjernej—Hi-pot, Iskra Ela—Donit Trebnje ter Trimo Trebnje. Znatno manj kot lani pa so v izvozu uspeli v Beti, Iskri Žužemberk, pri SGP Pionir in v Novoteksu.
J udi pri uvozu so gibanja na začetku leta ugodna. Uvoz je v tem času dosegel le 90 odst. lanskega s konvertibilnega območja, medtem ko se je za 4 odst. povečal v blagovni menjavi z državami klirinškega območja.
V REMONTU
SEVNICA — Že nekaj dni se iz Jugotanina ne kadi. Tovarna je namreč v remontu. Ko bodo tovarno spet pognali, bodo krajani in okoličani lahko videli razliko, kaj pomeni za okolje, če tovarna stoji ali če dela.
Podatki, ki sojih zbrali v medobčinski gospodarski zbornici na osnovi carinskih deklaracij, kjer pa storitve niso upoštevane, kažejo tudi, da je leto 1985 v izvozu najbolj uspešno začela novomeška občina. Kar 88 odst. vsega izvoza in 83 odst. vsega uvoza Dolenjske odpade na novomeško občino. Novomeščani so izvoz povečali za rekordnih 26 odstotkov. Stopnja pokritosti uvoza z izvozom znaša v novomeški občini 44,79 odst. in je občutno boljša od enakega obdobja lani.
ODLIKOVANJA ZA DAN VARNOSTI
LJUBLJANA — Ob dnevu varnosti je bila 9. maja v Ljubljani slovesnost, na kateri sta Dušan Šinigoj, predsednik republiškega izvršnega sveta, in Tomaž Ertl, republiški sekretar za notranje zadeve, podelila državna odlikovanja najzaslužnejšim delavcem organov za notranje zadeve. Med šestimi dobitniki medalj zaslug za narod s srebrno zvezdo so tudi trije delavci novomeške UNZ: Jože Prosinečki, Cveto Lindič in Jože Matekovič, medtem ko je načelnik novomeške UNZ Anton Pezdirc prejel red dela s srebrnim vencem.
DEL BEOGRAJSKE PARADE V ČRNOMLJU — Pripadniki odreda TO Slovenije, ki so se za nastop na paradi v Beogradu nekaj dni pripravljali v Črnomlju, so se tako, kot so iz tega belokranjskega mesta odšli, torej s parado, preteklo soboto tudi vrnili v Črnomelj (na fotografiji). Skozi vse mesto sojih pozdravljali krajani, v kasarni »Bela krajina« pa so jih sprejeli predstavniki črnomaljske in metliške občine. Najprizadevnejšim udeležencem parade, ki so se za to manifestacijo prijavili prostovoljno in med katerimi je bilo tudi nekaj deklet, je TO Slovenije podelila priznanja. (Foto: M. Bezek)
Trikon vlaga v črnogorski Rožaj
Kočevski Trikon je skupaj z Napredkom iz Rožaja in Razvojnim centrom iz Celja podpisal samoupravni sporazum o gradnji tekstilne tovarne v Črni gori
KOČEVJE — Kočevski Trikon, kije že nekaj let med najbolj uspešnimi delovnimi organizacijami v občini, je našel pot tudi za pomoč manj razvitim republikam in območjem. V preteklem tednu je bil zato podpisan samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za izgradnjo tekstilnega obrata v Rožaju v Črni gori. Podpisali so ga predstavniki Razvojnega centra Celje, delovne organizacije Napredak iz Rožaja in Trikona iz Kočevja.
Kakor je zapisano v projektih, bodo v novi tovarni v Rožaju na leto izdelali
HIBAVA	SAMOZ
Resda številke kažejo, da se je varnost na Dolenjskem v zadnjem času delno izboljšala, vendar le bolj na videz. Ne le zategadelj, ker gre nekaj zaslug temu pripisati spremenjeni zakonodaji, kije krepko dvignila mejo najmanjše vrednosti nezakonito pridobljenega premoženja, ob katerem je moč uvesti postopek, pač pa tudi zaradi nekaterih drugih spoznanj. Gospodarski kriminal se tudi na Dolenjskem širi in najmanj, kar lahko ob porastu poneverb, zlorab položaja odgovornih oseb, nedovoljene trgovine in še česa zapišemo, je. da v večini delovnih organizacij močno šepa notranja kontrola. Pravimo ji tudi družbena samozaščita. Le tale podatek: novomeška UNZ je lani obravnavala 160 oseb. osumljenih gospodarskega kriminala, od lega jih je 69 izsledila sama, v 74 primerih so prijave dali posamezniki ali delovne organizacije, a šele potem, ko so že bili oškodovani, in le 4 ovadbe so prispele od neoškodovanih oseb. Še bolj prepričljiva pa je številka, da so od lani obravnavanih I. 782 osumljencev na območju novomeške UNZ le 4 odkrili organi družbene samozaščite. Zato lahko zatrdimo: šele ko bo družbena samozaščita postala resnično sestavni del boja proti kriminalu, bo tudi varnost dobila novo podobo.
B. BUDJA
210 tisoč ptjrov moških, ženskih in otroških hlač. Da bi uresničili ta cilj, bo potrebno v tej pokrajini zaposliti 150 delavcev, zgraditi proizvodno dvorano s poldrugim tisočem kvadratnih metrov, nabaviti opremo in pridobiti okoli 750 milijonov dinarjev. Sedemdeset odstotkov tega denarja bosta prispevala slovenska partnerja.
Predvsem je pomembno, da Trikon zagotavlja trg in že s tem jamči pravilno izbiro tehnologije in opreme. Veliko je seveda odvisno tudi od usposobljenosti delovne sile, zato so še posebno skrb posvetili usposabljanju tamkajšnjih delavcev. Kot priča-
POBRATENJE Z DREŽNICO?
PREDGRAD — Med vojno je precej ljudi pobegnilo iz hrvaške Dre-žniee in Jascnka v Predgrad. kjer so dobili zatočišče v starih, zapuščenih hišah. Preživljali so se z delom ali pa so jim dajali hrano domačini, saj je bilo med pribežniki največ starih in otrok. KO ZZB NOV predlaga, naj bi se v spomin na medvojno sodelovanje pobratili KS Predgrad in KS Drežniea.
Celotni izvoz je za dobrih 14 odst. večji tudi v občini Črnomelj, žal pa izvoz v države s trdno valuto ne dosega lanskega in tudi kritje uvoza z izvozom na konvertibilno področje znaša le dobrih 60 odst. Padec izvoza v prvem tromesečju zelo občutijo Metličani, saj jim je uspelo izvoziti le 24 odst. tistega, kar so v prvem trimesečju preteklega leta, le polovico lanskega uspeha v izvozu pa se je posrečilo doseči tudi v občini Trebnje.
R. BAČER
DARUJTE OBLAČILA, OBUTEV!
Rdeči križ Slov enije organizira v četrtek, 23. maja, od 17. do 19. ure po vsej Sloveniji že osemnajsto akcijo zbiranja oblačil, obutve, posteljnine, šotorov in tekstilnih odpadkov. Tovrstne predmete, ki jih ne potrebujete več, zvežite v svežnje in označite, ali vsebujejo uporabno ali neuporabno blago. Svežnje oddajte na zbirno mesto v vaši krajevni skupnosti ali jih pustite pred vhodnimi vrati na ulici do
17.	ure. Sodelujte!
V NEDELJO KONJSKE DIRKE
ŠENTJERNEJ — Hipodrom v Šentjerneju, kjer bo avgusta velika prireditev ob 100- letnici konjskih dirk, bovže to nedeljo doživel generalko. Šentjernejčani so namreč gostitelji velike konjeniške prireditve, katere osrednja točka bo II, tek krožne dirke Slovenije. Organizatorjem je za nedeljsko tekmo, ki se bo pričela ob 15. uri, prijavljenih izredno veliko število konj, tako da bodo morali prvotno zastavljeni spored, ki je obsegal šest dirk, najverjetneje dopolniti še z dvema. Številnim gledalcem, ki jih organizator pričakuje, se torej obeta pravi športni užitek, še posebej, ker bo v nedeljo tekmovalo tudi 5 domačih konj, njihovi dveletni kasači pa veljajo za najboljše v Sloveniji.
NA POHODU
NOVO MESTO — V soboto, 11. maja, je organizirana skupina 50 Novomeščanav s posebnim avtobusom odpotovala v Ljubljano na tradicionalni spominski pohod po poteh tovarištva. Stroške prevoza je krila ZTKO, poleg skupine mladih, brigadirjev I. artilerijske brigade iz Prečne, pa je šlo na trikilometrski pohod tudi več članov raznih društev invalidov.
IMV: od obljub se ne živi
Ob koncu leta ne bo novih izgub, toda le v primeru, da bodo izpolnjeni štirje osnovni pogoji
kujejo, naj bi že v prvem letu v tovarni dosegli 65 odst. projektiranih zmogljivosti, v drugem letu pa naj bi bile zmogljivosti že do kraja izkoriščane. Pričakujejo tudi, da boobrat začel že v četrtem letu obstoja z izvozom.
Partnerji, ki bodo seveda delili vsa tveganja pa tudi dobičke, so se dogovorili, da bodo s poskusno proizvodnjo začeli v začetku decembra, medtem ko bo redna proizvodnja stekla marca prihodnje leto.
J. S.
SLOVESNOST V POČASTITEV HEROJA PEMCA
KOČEVJE — Pretekli ponedeljek je bila v Aleji herojev na Ljubljanski cesti v Kočevju spominska slovesnost ob 40-letnici junaške smrti narodnega heroja Evgena Matejke — Penica. Udeležili so se je borci, aktivisti ter vodstva družbenopolitičnih organizacij ter občine.
Nadaljevalo se bo toplo in lepo vreme.
NOVO MESTO — »Če do konca maja ne bodo izpolnjene obljube, dane ob našem prihodu v hišo, nismo več pripravljeni sodelovati v zadnjem reševalnem poizkusu v IMV, sicer pa se ho delo v tovarni tako samo od sebe ustavilo,« je dejal Marjan Anžur, predsednik začasnega KPO, 14. maja, ob poročanju o delu na seji novomeškega izvršnega sveta.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• Gredo Tesnila nazaj v Donit?
na 3. strani:
• Metliški žrebec ima preveč časa
na 5. strani:
• So krive le neusklajene cene?
na 6. strani:
• Dobre varnostne razmere
na 7. strani:
• Kaj bo izdal Dolenjski muzej
na 8. strani:
• Sramota v podobi zaklonišča
na 9. strani:
• Ko daš otroku lahko samo eno darilo, mu daj zdravje
na 11. strani:
• Krupa ni umrla zaman
na 17. strani:
• Kar ni dala-narava, da vadba
V IMV ne morejo nadaljevati s poslovanjem, če ne bo zagotovljenih blizu 4 milijarde dinarjev obratnih sredstev, če ne bo zagotovljen odkup 25 milijonov dolarjev po uradnem tečaju, če ne bo odpisanih polovica obresti od že danih sanacijskih kreditov, posojil na obratna in osnovna sredstva, če ne bo deleža bank v višini 185 milijonov in za dokončanje investicije IMV 3 v prikoličarski proizvodnji. Ne gre za nove zahteve, ampak za dogovorjene obljube, ko je novo vodstvo prihajalo v IMV. Smo pa v maju, a obljube ostajajo neuresničene.
- Pogovori š Francozi so dali dokaj jasno sliko, na kaj IMV lahko računa letos, medtem ko dolgoročno sodelovanje še ni dorečeno. V letu 1985 Renault povečuje naročilo za dobavo R 4 na 30.000 vozil, medtem ko bodo za domači trg ob mnogo manjši kupni moči prabivalstva izdelali le 7200 »katrc«.
Novo vodstvo se je dokopalo do trdnega spoznanja, da ima proizvodnja prikolic dokaj lepo bodočnost, vendar le z novo organizacijo in dokončanjem (že 85-odstotno uresničene) naložbe v IMV 3. V ta namen so izdelali aneks k sanacijskemu programu, ki ga v bankah že pregledujejo. Nova naložba mora biti usposobljena do konca septembra, sicer se podrejo tudi računi o letošnjem donosnem poslovanju.
Nadaljujejo tudi z iskanjem možnosti za sodelovanje z mnogimi domačimi in tujimi partnerji. Poizkusili so celo z Japonci, (kar ni uspelo) a doslej pa tudi z drugimi še ni trdnih dogovorov. Prikoličarska proizvodnja je obetavna že letos, saj trenutno ne morejo izdelati toliko prikolic, kot bi jih lahko prodali. Ogromne prihranke bodo letos dosegli z notranjimi rezervami, ki pa bodo učinke pokazale šele v drugem polletju. V prvem četrtletju 1985 je bil izvoz v IMV za 35 odst. boljši, aprila pa so pri proizvodnji R 4 dosegli celo rekorde s proizvodnjo od 180 do 190 vozil na dan.
R. BAČER
USPEL TEHNIČNI ZBOR — Razstava vojaške opreme in težkega orožja JLA in SLO, ki sojo minulo soboto pripravili pripadniki oboroženih sil kasarne Milan Majcen na novomeški Loki, je v celoti uspela in je privabila zadostno število obiskovalcev. Največ ljudi seje ustavilo pri demonstraciji najsodobnejšega pešadijskega orožja, mladi pa so si z največjem zanimanjem ogledovali pravi protiavionski mitraljez M-503 (na sliki). Z razstavo je bil namen več kot dosežen, saj je imel tako vsak občan možnost spoznati napredek in razvoj naših oboroženih sil. (Foto: J. Pavlin)
Gredo Tesnila nazaj v Donit?
Po štirih letih homatij še vedno nerešeno, ali bodo Tesnila iz Velike Loke samostojna — Kaj hočejo s pobudo za družbeno varstvo v Donitovih tozdih?
VELIKA LOKA — Okoli štiri leta že trajajo prepiri med Donitom iz Medvod in Tesnili iz Trebnjega, ki so pravno formalno še vedno tozd te gorenjske delovne organizacije, sicer pa si z vsemi močni prizadevajo za samostojno poslovanje. Že več kot štiri leta stara juha je spet malo zavrela. Najprej so jo pogreli v sozdu Kemija, potem v Donitu in nazadnje še v Tesnilih.
Za nepoznavalce te reintegracijske »sage« je seveda treba ponoviti nekaj dejstev.
tozd Tesnila Trebnje, ki imajo sedež v Veliki Loki, so začela poslovati pred devetimi leti. V začetku je bilo sodelovanje med Donitom in Tesnili zgledno. Kasneje pa so se začele težave. V Tesnilih so se pritoževali, da v Donitu zanje ne opravljajo dovolj dobro ne komercialnih ne razvojnih nalog. Ker so se zaradi tega čutili precej odrinjene, je pri njih dozorel sklep o izločitvi iz delovne organizacije Donit. Seveda je že taka namera, kaj šele odločitev, naletela na ogorčenje tudi v političnih krogih. In v Tesnilih so šele v tretjem poskusu lahko premagali vse ovire ter na referendumu sprejeli odločitev za pot v osamosvojitev. Pri tem so dobili popolno moralno in politično podporo trebanjskega občinskega komiteja ZK, junija leta 1982 pa je tudi sodišče združenega dela Slovenije odločilo, da ni nobene ovire za osamosvojitev Tesnil.
Vendar pa do prave osamosvojitveni prišlo, saj oba »partnerja« nikakor nista mogla razdeliti premoženja. V začetku preteklega meseca je odbor samoupravne delavske kontrole iz Tesnil nenadoma zahteval uvedbo ukrepov družbenega varstva v štirih tozdih Donita in v skupnih službah. Pobudo za ukrep družbenega varstva so dali zaradi tega, ker v delavskem svetu DO Donit niso imeli svojega predstavnika, sicer pa so za štiri tozde zahtevali ukrep, ker bojda niso izpolnjevali obveznosti, ki so bile dogovorjene s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Do tega je prišlo, čeprav sodišče še ni reklo zadnje besede, po zakonu o združenem delu pa bi bilo treba počakati do pravnomočne odločitve. Konec leta 1983 je namreč prišlo obvestilo, naj v Tesnilih več ne računajo na sodelovanje. Tesnila so bila prisiljena razviti svoje službe. Sicer so ponujala roko sprave, vendar pa so v Donitu zahtevali, da se Tesnila spet vključijo v delovno organizacijo.
Za nameček je tozd Tesnit iz Donita začel z enako proizvodnjo, kakršna je že bila v Tesnilih. Kakor so v Tesnilih zapisali v pobudo, je takšno ravnanje družbeno in ekonomsko neopravičljivo.
• Toda vprašanje, zakaj Tesnila dajejo pobudo za ukrep družbenega varstva, vseeno ostaja odprto. Kot nekateri v tozdu vedo, so se delegati že leta 1983 prenehali udeleževati sej samoupravnih organov na ravni delovne organizacije. Prav tako je težko verjeti, da bi do te pobude prišlo šele zdaj, ko pa je Donit prenehal opravljati vse naloge že pred enim letom. Ali vse to pomeni, da počasi in tiho prodira spoznanje, da bi bilo bolje pod skupno streho z Donitom. V Tesnilih bi se končno znebili Donitovih nizkih udarcev na tujem trgu, lahko bi spet delovali v sozdu itd. Vprašanje pa je, kakšna bi bila za to cena in kako bi se Tesnilom godilo v delovni organizaciji, ko pa jim že prej ni bilo preživeti?
Izvršni svet občine Ljubljana Šiška, kamor so svojo pobudo naslovili, je v stališčih zapisal, da prihaja do te pobude zato, ker so se pogoji gospodarjenja zaostrili. Prav zaradi tega naj bi tozd Tesnila iskal poti nazaj v delovno organizacijo. Za take pobude pa naj bi govoril tudi poslabšan gospodarski položaj tozda Tesnila.
Prav na takšne izjave pa se v Tesnilih najbolj hudujejo. Direktor Tesnil
Anton Hočevar pravi, da so 'Tesnila pridelala kar 60 odst. vse akumulacije v občini Trebnje (kar med drugim govori tudi o slabih gospodarskih rezultatih občine). V prvem četrtletju so poslovali tako dobro, da bodo pripravili celo rebalans letnega plana. V zadnjem času je povpraševanje po izdelkih Tesnil celo tolikšno, da so uvedli tretjo izmeno in pomoč režijskih delavcev v proizvodnji.
JOŽE SIMČIČ
VABILO NA SREČANJE V VERUDELI PRI PULJU
Ob praznovanju 40. obletnice osvoboditve prirejata odbora za koncentracijska taborišča Ausc-hwitz in Ravensbriick pri predsedstvu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije srečanje bivših internirancev obeh taborišč iz Jugoslavije in iz zamejstva, in sicer od 19. do 22. septembra l985vVe-rudeli pri Pulju. Vsi občinski odbori ZZB NOV Slovenije in odbori ZZB NOV republik in pokrajin so podrobno seznanjeni s programom srečanja in zbirajo prijave do 31. maja 1985. Srečanje bo pod geslom »Mirje edina pot v srečnejšo bodočnost«. Prijavite se na udeležbo prijetnega srečanja, ko se bomo spomnili vseh sotrpinov, ki jih ni več med nami in obujali spomine na veliko tovarištvo in enotnost, ki smo ga doživljali v taborišču in ga doživljamo še danes.
Organizacijski odbor srečanja
Agencije se zanimajo za Posavje
Uspešna Emona Globt-our, zanimanje kaže Kompas — Koledar prireditev in turistični prospekt
SEVNICA — Vse kaže, da se v turizmu vse bolj obračajo na domačega gosta, ki ga iščejo tudi vse globlje na celini. Tako na odboru za gostinstvo pri medobčinski gospodarski zbornici ocenjujejo ta gibanja.
V tej luči ugodno ocenjujejo skupni nastop Dolenjske in Posavja na sejmu Alpe — Jadran. Na sestanku minuli četrtek v Sevnici so nadalje usklajevali priprave na izdajo skupnega vodnika in turističnega prospekta z Dolenjsko. V Posavju namreč ne manjka odmevnih prireditev od Dobove do Loke, ki bi pritegnile kaj več gostov tudi od drugod. Po občinah bodo najzanimivejše podatke zbrali in natisnili na skupnem lepaku.
Pred leti so bila v regiji živa prizadevanja na ustanovitev turistične zveze, govor je bil celo o nekakšni turistični poslovni skupnosti, pri denarju pa se je ustavilo. Tokrat so menili, naj tesneje sodelujejo sama turistična društva. Najodgovornejši v njih že vedo. kaj jih teži. Odbor za gostinstvo in turizem pri zbornici bo še nadalje pomagal.
Zanimivo je rastoče zanimanje turističnih agencij za Posavje. V krškem Sremiču so izredno zadovoljni z delom agencije Emona Globtour. S L junijem bo začel v čateških Termah delati dubrovniški Atlas. Tudi Kompas prihaja s ponudbami. Posavci se dogovarjajo, kaj pokazati 200 tujim novinarjem. ki jih namerava pripeljati ta agencija tudi v ta del Slovenije.
A. Ž.
r
Usmerjena gradnja lahko za vzor
V novomeškem stanovanjskem gospodarstvu pa tudi težav ne manjka — Na zadnji skupščini 8. maja večkrat omenjene stanarine, ki so določene z vrha
ljubljansko
pismo
Pogovarjamo se le še z »ostankom jezika«
O plazu frazarjenja
LJUBLJANA — Odkar se šibimo pod bremenom različnih gospodarskih in še vrste drugih nadlog, odkar vemo. da je treba tudi vrniti tisto, kar si si kje izposodil, naši govorniki veliko bolj skrbno izbirajo besede, kot so si jih prej. Pretirane hvale uspehov smo ljudje siti. otepa se nam na vsakem koraku. Še preden je govor pri kraju, vemo, za katerimi besedami stoji dejanje, za katerimi pa le ta ali oni mož. ki že leta mlati prazno slamo.
Govorov in govornikov so se lotili tudi naši znanstveniki. J ako v daljšem pogovoru za beograjski štirinajstdnevnik »Duga« dr. Slobodan Inič. avtor študije »Ali govorite politično?«, pojasnjuje glavne ugotovitve, do katerih je prišel na podlagi raziskovanja. Med drugim pravi:
— Zastrupljanje jezika, njegovo stalno in nezaustavljivo uničevanje. postaja vse bolj sistematično. Slab govorni jezik v javnem življenju je le nadgradnja slabe družbe. Banalnost javne besede postaja enaka potrošili dobrini. J ako se pogovarjamo le še z. »ostankom jezika«, za katerega bi v šoli sicer dobili slabo oceno, v javnosti pa ni nič bolj zanesljivega kot raba takšne oblike govora.
# Ljudje v političnem življenju ne govorijo slabo zato, ker slabo mislijo, temveč zalo, ker ne smejo misliti, vendar pa morajo govoriti. Ni nevarno le to, da ne smejo misliti, nevarno je to, ker počasi res prenehajo razmišljati.
Če bi politik govoril jasno in različno, bi se lahko zgodilo, da bi ga ljudje razumeli tako, kot je povedal. To pa je zelo nevarno, saj mu ni potrebno, da bi senatak način izpostavljal.
NOVO MESTO — V Novem mestu se bo letos nadaljevala gradnja stanovanj v soseski Irča vas—Brod po sistemu družbenega investitorstva, ki seje doslej dobro obnesel, dokončanih pa bo 85 stanovanj. Iz sklada za vzajemnost bodo tudi letos kreditirali pridobivanje in prenove družbeno najemnih ter lastniških stanovanj pa gradnje in prenove zasebnih hiš.
Z denarjem solidarnostnega sklada Stanovanje bo verjetno preko 200!). ta bo letos pridobljenih od 35 do 40 »sredstva pa bodo šla tildi za subvencije stanovanj (prosilcev za solidarnostno stanarin, za reševanje bivalnih pogojev Romov, za posojila borcem, upokojencem, invalidom in delavcem, zaposlenim pri obrtnikih, pa za nekaj študij s področja stanovanjskega gospodarstva. Z gibanjem stanarin in najemnin pa naj bi zagotavljali sredstva za vzdrževanje stanovanjskega sklada vsaj v realnem obsegu leta 1984. To so temeljne usmeritve letošnjega plana novomeške stanovanjske skupnosti, ki so ga med drugim sprejeli delegati na zadnji skupščini 8. maja. Za vse to se bo v letošnjem letu v stanovanjski skupnosti obrnilo preko 700 milijonov dinarjev.
Zelo čudna družba smo. Kot da živimo od fraz. Posebno »socialističnih«. 'Tako senaša družba ohranja z govori. Cc bi na eno stran postavili vse naše življenjske probleme in na drugo vse fraze, s katerimi odgovarjamo na te probleme, bi kdo. ki v naši družbi ne živi, sploh ne verjel, da je to mogoče. Toda naši ljudje se navajajo na vse nižjo kakovost življenja. Zato fraza postaja nadomestilo za nekaj, česar ni. Počasi in s stalnim ponavljanjem enih in istih »resnic« ustvarjamo vtis. da imamo vse tisto, česar v resnici nimamo. *
— Naš tipični politični govornik je moški, star med 50 in, 55 let. ki je šel skozi vsa obdobja našega povojnega razvoja. Izobraževal sc je ob delu. Literatura, ki jo je uporabljal za svoje izobraževanje, je skromna: kasneje je bral še manj.
V svojih govorih je dolgočasen in ekstenziven. Ima nekaj osnovnih tez, ki jih ponavlja v različnih razmerah. Uporablja tujke tudi, kadar jih ne razume. Zaradi ideologije meša normativno in stvarno. Po vsebini je pragmatičen in sebičen. Ker nima domišljije, je politično vulgaren. Uporabljapoj-me: razredno, samoupravno, skupno. nacionalno, dohodek, združevanje dela in sredstev. Do nedavnega si ni upal uporabljati besede »tržišče«, sedaj pa jo je ukradel ekonomiji in predstavlja glavni del njegovega besednjaka.
Ima skromen besednjak, besede so priložnostne,’stavki so predvsem politični. Veliko ponavlja za drugimi in govori nejasno, nesistematično in previdno. Pri izbiri besed pazi, da ne dela napak, ki so lahko tudi politične. Oster je le do tistih, pri katerih s svojim »zmerjanjem« ne more zgrešiti. Zato pa pazi na napake drugih. Danes govori tako. jutri pa drugače — če je potrebno. Posebno ga razburja beseda »sprememba «.
Največja napaka je v tem. da vsi mislijo, da takšen politik govori tisto, kar misli.
Čeprav podoba sodobnih govorcev. ki veliko govorijo, pa malo ppvedo. ni iz domačih logov, bo verjetno le koristno, če si jo ogledamo. Že zato, da bi takšni primerki tudi nam še naprej po starem ne vezli otrobov.
VINKO BLATNIK
Na skupščini je bilo precej govora o neštetih težavah, ki jih ima novomeško stanovanjsko gospodarstvo, čeprav dosega tudi uspehe, npr. v družbeno usmerjeni gradnji, kot skorajda nikjer v Sloveniji. Naj omenimo le nekatere. Slaba je organiziranost delegatskega sistema. Skupnosti stanovalcev so lani prijavile kar ža 220 milijonov dinarjev potreb, v finančnem planu pa je v ta namen uspelo zagotoviti 22 milijonov, torej desetkrat manj! Tako tudi zakona o amortizaciji, ki naj bi bila kar 2-odstotna, je pa 0,6-odsfotna, ne spoštujemo, saj denarja ni. Poleg tega je delegatom tako rekoč vzeta pravica odločati o višini stanarine.
Stanovanjska skupnost še vedno nima dovolj besede že pri načrtovanju neke soseske. Odnosi pa se le spreminjajo. za kar so trde borbe najodgovornejših v samoupravni in strokovni službi. Sprejet je bil predlog, da bi morali v bodoče delati »zazi-
dalne poskuse«, ki bi pokazali, kje je gradnja z vseh vidikov najbolj ekonomična in ugodna.
Z. LINDIČ—DRAGAŠ
Več razlogov za varstvo
ČRNOMELJ, SEMIČ — Pretekli
teden so na seji zborov črnomaljske občinske skupščine delegati sprejeli sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v tozdih 1MV v Črnomlju in Semiču. Člani začasnega organa so Jože Panjan (SCT tozd Kovinar), Milan Golobič (Iskra Semič), Jože Strmec (Belt) in Ciril Pustavrh (IMV tozd Semič).
Kot so poudarili na seji, ne gre za odstavitev direktorjev tozdov, pač pa so v začasnem organu zunanji člani zato, da bodo vodilnim v semiškem in črnomaljskem tozdu pomagali pri uveljavljanju njihovih zahtev v delovni organizaciji.
Po besedah družbenega pravobranilca samoupravljanja v zunanjih tozdih IMV ni dejanskih, objektivnih razlogov za uvajanje ukrepov družbenega varstva, ker se tozdi sami ne morejo sanirati. Je pa veliko formalnih razlogov, saj se sanacijski razvojni program ne uresničuje, s tem pa tudi ne cilji družbenega plana črnomaljske občine. Spremenjena samoupravna organizacija predvsem v tozdu v Semiču ni izpeljana v skladu s predpisi, tozd ni registriran, v. d. direktorja je potekel mandat. Polcgtegaso nedodelani samoupravni splošni akti v obeh tozdih in ne omogočajo uresničevanja samoupravnih pravic delavcev.
V Semiču so zato imenovali začasni poslovodni organ, ki bo opravljal poslovodno in samoupravno funkcijo.
Metko brez dote k SCT
Bivši metliški Metko, eden od potomcev razpadlega TGP se je združil z 9.000-članskim kolektivom SCT
METLIKA — Od nekdanjega močnega metliškega podjetja TGP je ostal samo močno okleščen Pionirjev tozd z ukrepi družbenega varstva, kajti Metko, eden od »potomcev« razpadlega TGP, je z manj kot 60 zaposlenimi od nedavnega tudi formalno delovna enota Slovenija cest Tehnike, kjer so se stopili z okoli 9.000-članskim kolektivom tega velikana. Pa šc teh borih 59 metkovcev. od katerih so trije še vedno tako imenovani »tehnološki višek«, so v SCT razdelili med dva tozda.
Seveda se v tem kratkem času, kar sta iz Metka postali dve delovni enoti SCT,'ni kaj prida spremenilo, zlasti ne, kar še tiče nadaljnje usmeritve, oziroma stalnega programa ne. Jasno namreč je, da si prave usmeritve in trdne bodočnosti ni moč predstavljati brez smotrnega in stalnega delovnega
programa, vsega tega pa ne brez za to primernih prostorov in ustreznih strojev. Ne enega ne drugega sedaj v bivšem Metku nimajo, ob združitvi pa jim v SCT tudi niso obljubljali nobene »dote«. Sedaj v Metliki delajo tisto, kar so tudi pred združitvijo, v glavnem strojne storitve za tozd Mehanični obrati, metalizacijo pa tudi za ostale stranke.
Kot rečeno, sedanji prostori in delo, ki ga opravljajo, ne omogočajo ne večjih zmogljivosti ne povečanja števila zaposlenih. Jasno je. da bo slej ko prej za to metliško enoto SCI treba najti ustrezen program in vse. kar sodi zraven. Konec koncev je tudi v razvojnih načrtih metliške občine SCT zapisana kot nosilec razvoja kovinske dejavnosti.
A. B.
NASA ANKETA
Oportunizma je preveč!
Oportunizem je koristolovsko prilagajenje okoliščinam iz osebnih koristi, žrtvujoč pri tem načela in ideje. Oportunist pa je tisti, ki preračunljivo, nenačelno usmerja svoje ravnanje po okoliščinah ah obrača plašč po vetru, vetrnjak, koristolovec. Tako lahko beremo v Verbinčevem Slovarju tujk. Smo pri nas imuni za oportunizem, alt se je morda oportunistično obnašanje udomačilo bolj. kot bi se smelo? Imamo načelne, trdne ljudi ali (predvsem) take, ki so vsak trenutek pripravljeni govoriti, delati, morda celo misliti drugače, če bodo iz tega iztržili kašno korist? Odgovore na takšna vprašanja smo poskušati dobili v današnji anketi. Mnenja so. žal dokaj enotna, da je oportunizma in oportunistov pri nas precej, več. kot je dobro za zdravje družbe in dobro počutje vseh njenih članov.
VERICA MARUŠIČ, sektarka OK ZSMS Črnomelj: »Tudi mladinskim vrstam ni več prizaneseno z oportunizmom, čeprav ga je pri mladih znatno manj kot pri starejših. Na žalost pa se mladi zgledujejo po starejših in marsikateri se začne obračati po vetru ali išče v vsem le svoje koristi. To se pozna zlasti pri nekaterih akcijah, ki jih prav zaradi oportunistov težje speljemo do konca, kaže pa, kot da že od vsega začetka nismo bili enotni. Žal ostanejo na koncu v nemilosti najbolj vztrajni in delavni, oportunisti pa se potuhnejo.«
JOŽE MAURER, specialni pedagog v Domu za učence Milke Kerin v Krškeh1 »Opotunizem je podrejanje nekim normam, ki so lahko v nasprotju z lastnin1 prepričanjem, zaradi osebne lagodnost1’ zadovoljstva in osebnih koristi. Verjetno je oportunizem na vseh nivojih v naši družbi poleg neodgovornosti eden glavni" vzrokov za krizo, v kateri smo se znašli "
IRMA GERJEVIČ, natakarica v gostilni Cugelj v Trebnjem: »O oportunizmu smo veliko slišali v šoli, pa tudi kasneje v življenju. Vsekakor oportunizem ni lepa lastnost. Zdi se mi, da so kompromisi v življenju sicer potrebni, prehudo klanjanje na levo in desno pa ne bi smelo biti nikomur v čast. O oportunizmu ne bi mogla govoriti kaj več, saj ne vem, ali ga je pri nas dosti ali ga ni. Jaz pri sojem delu nisem oportunistična. Postrežem vse.«
STANKO PLETERSKI, dipl. gozdarski inženir iz Ribnice: »Pri nas je že tolik0 oportunizma, da to meji že na anarhij0' Zajel je vse sfere nažega življenja, mate' rialno proizvodnjo in druga področja Dejstvo je, da je bilo nekaj oportunizma-ki se pojavlja v vseh družbah in v vseh sistemih, tudi prej, a je prišel manj do izraza. Seveda je oportunizem za družb0 huda bolezen, ki že kako vpliva na zdravje družbe in tudi na počutje ljudi.«
DUŠAN DEŽMAN, samostojni oblikovalec iz Kočevja: »Odgovor na to vprašanje bom dal s primero. Če imam v gajbi eno gnilo jabolko, ga ostala zdrava ne bodo nikoli ozdravila. Zato bi rekel, da se moramo oportunizma varovati, saj je prav oportunizem v zgodovini pomenil propad za mnoge narode. Ko zavlada oportunizem, ostale vrednote propadejo, se izničijo. Narod brez vrednot pa je brez
hrbtenice, ni več narod.«	_______
MIHA LEGAN, referent za rekreacij0 v novomeškem Novoteksu: »Takšnih, se obračajo po vetru iz koristoljubnosti.) v naši družbi šc Veliko. Vzrok je predvsc premajhna politična osveščenost Uu , Zanimivi so primeri zakonov in PreZ pisov. Preden zagledajo luč sveta, ti lju<1'.. že vedo za njihove luknje. V stabi!izaCJ tudi vsi govorimo o energetiki, o prihra°’ kih energije. Novoteks je eno re podjetij, ki ima vgrajeno avtomats uravnavanje porabe. Drugje pa se sa"1^ _	pogovarjajo,	da bi tako morali naredit-
ANA KRŠJJNC, računovodkinja, sekretarka OO ZK Suhor: »Na splošno je premalo ljudi, ki bi odkrito povedali, kar je prav, ker se boje posledic. V naši krajevni skupnosti pa smo, po mojem mnenju, kar odkriti. Vsi se poznamo med sabo, tudi napake delamo, a se o vsem odkrito pogovarjamo, in to ne v rokavicah. Ljudje so se navadili na tak način, ki v precejšnji meri preprečuje govorice in natolcevanja za vogali in pripomore k temu, da večino stvari, za katere se dogovorimo, tudi uresničimo.«
STANKO CERJAK, predsednik J SZDL v Brežicah: »V političnem delusC tem pojavom najpogosteje srečujem0 daj, kadar gre za spreminjanje razitah praksi. Dogaja se, da tisti, ki se odkr' spopadajo in borijo proti nepravilnost v družbi, dobivajo udarce po glavi. Boj1
'
«
Ib
se, da bo oportunizma vedno več, če
tak'
ljudje ne bodo dobili podpore, če jib n bomo spodbujali za dosledno prenašal načel v vsakdanje življenje.«
CVETO BERGANJ', zasebni obrtnik iz Sevnice: »Oportunizma je v ZK vse preveč! Zdravilo niso novi sklepi na stare.
Povečati bi morali predvsem zainteresiranost za reševanje nakopičenih problemov. Oportunizma je več tudi zato, ker so ljudje premalo družbenopolitično izobraženi. Tu je težko priti do napredka, saj
se mnogi niso pripravljeni izobraževati.« mmmmmaammtrM"'
DOLENJSKI UST_____________________________________________________________________________________________________________________________     Št.	20	(1866)	16.	maja
kmetijstvo
i
Kmet noče več delati z izgubo
Za pridelke z velikimi stroški in majhnim zaslužkom kmetje ne kažejo več zanimanja — Vse manj telet, goveje živine, prašičev, krompirja, povrtnin
ČRNOMELJ — Čeprav so v družbeni plan črnomaljske občine za to srednjeročno obdobje zapisali, da bo realna rast družbenega proizvoda v kmetijstvu 4-odstotna, je bila v preteklem letu le 3,1-odstotna. Razlogov za to, da niso dosegli začrtanega, je več.
Mlade pitane govedi je bilo lani skoraj za desetino manj kot leta 1983, težave pa so se začele že v prvi polovici lanskega leta, ko kljub zaključenim pogodbam med kmetijsko zadrugo in kmeti, ti niso bili več zainteresirani za pitanje zaradi prevelikih razlik med cenami repromateriala in končno
5000 DAVČNIH DOLŽNIKOV
NOVO MESTO — Novomeška avčna uprava je imela lani opravka s •699 davčnimi zavezanci, med temi koncu leta 4978 občanov ni poravnalo davkov. V splošnem pa je več kot -odstotna izterjava zadovoljiva. Pri , m'lijonih dinarjev pobranega dav-a v preteklem letu predstavljajo dav-1 lz kmetijstva le 46,6 milijona di-n‘*riev- ti pa so bili pobrani 99-0 stotno. Največ dolžnikov je med Pogodbenimi zavezanci in med za-vezanci davka od gospodarskih dejavnosti.
Na osnovi prošenj občanov je bilo v Preteklem letu odpisanih kar za 26.5 thtltjona dinarjev davkov in prispev-ov- predvsem pri nabavi kmetijske fehanizacije ali preusmeritvi kme-ttjske dejavnosti, zaradi elementarnih fesreč. škode, ki sojo povzročili Romi divjad. O upravičenosti posameznega odpisa je odločala posebna komisija.
[novomeški tržnici
NOVO MESTO — V ponedeljek,
• ttiaja, je bilo na tržnici največ zanikanja za raznovrstne sadike. Dobro lzbiro so imeli zlasti številni prodajalci sadik paradižnika (veljale so 20 di-narjev) pa mehke solate, kateri je cena ®*fknila že na 100 din za kilogram, kudi kumare gredo po 220 din kilogram kar dobro v promet, medtem ko Paradižnike po 550 ali 600 din kilogram kupujejo le redki. V obrtniškem jfclu tržnice je bila ponudba dobra, kupčija pa slaba.
13.
O •	•	v	V
oejm/sca
NOVO M ES IO — Na ponedelj-
0v sejem so kmetje pripeljali 239
fl?5ifev’ od ,cKa 80 starih 7 do 10 tednov, jn 159 starjh 10 do n
Nh lastnika je zamenjalo le »0 živali. Mlajše so bile po 7.000 '000 din, st arejše pa po 9.000 do 12.000 din.
BREŽICE — Na sobotnem sej-S,U 1® bilo naprodaj 418 prašičev, anli do 3 mesece. Lastnika je ^rnenjah, 271 živali. Kilogram žive
- Je veljal 350 din.
Kočevje: grožnja polmilijardne izgube
Nujen skrajni ukrep?
KOČEVJE — Položaj kočevskega družbenega kmetijstva se še naprej slabša, saj seje izguba z lanskih 35 milijonov dinarjev v prvih treh mesecih letos povečala na 135 milijonov dinarjev. In če bo šlo tako naprej z razmerji med cenami, bodo v Kočevju posegli po skrajnem ukrepu in zmanjšali pridelavo.
Kakor je dejal direktor Kmetijskega gospodarstva inž. Janez Žlindra, bo izguba do konca leta narasla na 500 milijonov dinarjev. Niti v Kmetijskem gospodarstvu niti v občini nimajo več virov, iz katerih bi izgubo pokrivali. Zato bo potrebno v kmetijstvu uveljaviti sicer priznana in splošno veljavna razmerja med cenami. Sploh pa bo potrebno zagotoviti poceni obratna sredstva s še znosno obrestno mero. V celoti pa naj bi uresničili sklepe slovenske skupščine o kmetijstvu.
# Zanimivo je, da so se težavne razmere v kmetijstvu odrazile tudi v zanimanju za prevzem kmetij na Kočevskem. Interesentov za to je manj, pa tudi tisti, ki so že na kmetijah, se ne morejo pohvaliti z dosežki. Tudi te nove kmete namreč močno tepejo obresti za kredite.
Sicer pa se v Kočevju že lahko pohvalijo z določenimi rezultati, ki so plod združitve s KIT in Mercatorjem. Predvsem je lažje reševanje deviznih zagat, tudi skupen nastop pri nabavi krmil in drugih sredstev je seveda pod skupno streho boljši.
Ker močno kasni letošnja pomlad, so tudi v kočevski občini
začeli s setvijo šele 10. maja, kar je približno 14 dni kasneje, kakor je bilo doslej v navadi. V Kmetijskem gospodarstvu je že vse pripravljeno za setev silažne koruze, ki jo bodo opravili na 270 hektarih. Pripravljajo se tudi na agromelioracije na 500 hektarih. Povečanje površin za pašnike je vsekakor potrebno, saj imajo zdaj v hlevih več kot 4 tisoč glav goveje živine.
J ežke razmere so seveda v opre-ki z naložbami. Zato se letos ne bodo lotevali (sicer nujnih) novih gradenj, čeprav bi potrebovali nove hleve.
J. S.
Kmetijski
Z ventilatorjem do krme
je	dokazana,	a	še vedno ne povsod upoštevana resnica je, da
kak a ^oma^a krma ključ do uspeha v živinoreji. Dobra pomeni Preh>V°“tn-a’ z majhnimi izgubami hranilnih snovi, zato pa z obilico vre av*j>vih beljakovin in veliko škrobno vrednostjo. Ob slabem krrn'ernU*^re v nič do 70 odst., včasih pa tudi več hranilnih snovi, če vr ° sušimo na tleh, kar je najobičajnejši in najslabši primer. Če je sušmu naklonjeno, se ta odstotek zmanjša na 30 do 40, če sušimo na ' na 20 do 35, če dosušujemo s hladnim zrakom, na 15 do 20, če _Phm, pa na ]q jo 15 odstotkov.
sili -a P0clatek kaže, kaj bi bilo na kmetiji najbolje narediti. Krmo gjKratl al> dosuševati. Silosi in skednji z vgrajenimi ventilatorji po na-
§jL	 j	_	-	c
yaseh dokazujejo, da je dober svet padel na plodna tla. Vendar te žnosti še zdaleč niso izkoriščene, gii Cn'rP° ^osuševanje s toplim zrakom, ki ga dajejo s sončno ener-1^ J greti kolektorji, vgrajeni na strehi senika oz. hleva. Četudi je muko8 ° Vrerne’ je poleti običajno sonca dovolj, da se stvar obnese. I a-
vsn,	.	•	.	•	•	~	•	-----• *e bolj običajno
izkoriščene vse
do trdijo tisti, ki so poskusili. Ostane seveda še b rru^CVanje z nepogretim zrakom, k jer tudi še niso izk
osb in kjer napake zmanjšujejo uspeh
Dre	Peh Je odvisen že od priprave krme	na polju. V sušilnico oz.
til Ie,rovalnico sme le enakomerno delno že malo posušena krma. Ven-at°r vključimo, brž kot je pokrit kanal za prevetrovanje, in nadeti^ mo *)rez prestanka en dan in eno noč. Krma mora biti naložena obst ■merno’ nepotlačena, stog sme biti visok do 3 m. Vse to zato, ker „	^ nevarnost neenakomernega sušenja in s tem pojava plesnivih
J?	Sele četrti dan sme na dosušeno krmo	nova plast krme, ki pa ne
suC	• de*}cleji»a od 1,5 m. Seveda je treba	vse dni do dokončne po-
dve izkoristiti s soncem bogate ure, ko je	relativna vlaga nižja in s
sušenje učinkovitejše. _________________________________________________
bi lahko pravilno vodili in sproti nadzorovali sušenje, je ko-stn° imeti nekaj instrumentov, zlasti termosondo^ s katero je °goče natančno ugotoviti, če se krma kje pregreva. Se bolje skrbi dosuševanje avtomatski termohigrometer, ki, povezan s sondo, am vklaplja ventilator in s tem skrbi, da sušenje pravilno poteka.
Inž. M. L.
ceno mesa. Tudi v zadružnem sektorju so prav v živinoreji iz tega razloga, zaradi rekonstrukcije hlevov na Lokvah, zato ker so pridelali manj osnovne krme in velikega povečanja obrestnih mer, dosegli za 5 odst. manjšo proizvodnjo kot leta 1983. Mleka so lani prodali v občini 4,5 milijona litrov, torej za desetino več kot leto poprej, zatikalo pa se je pri prašičereji. Sicer pa seje lani v klavnici povečalo klanje
• Lani so v občini vložili v agromelioracije zemljišč v družbenem in zasebnem sektorju 9,5 milijona dinarjev. Zaključili so agromelioracije na Blatniku in Toplem vrhu (140 ha), na Lokvah in Krasincu (300 ha), komasacijo v Gribljah in Cerkvišču (210 ha). Letos pa bodo začeli hidromelioracijo, agromelioracijo in komasacijo na 540 hektarih dragatuških polj.
telet zaradi večje ponudbe, saj se je prodaja na sosednja področja predvsem na Hrvaško, zmanjšala, a tudi interes za pitanje je bil manjši. Ker je lani upadlo povpraševanje po vseh vrstah mesa, je imela klavnica težave s
prodajo v domačih mesnicah. Na srečo ga je lahko prodala drugam.
V poljedeljstvu so v občini nezadovoljni s slabimi hektarskimi donosi krompirja (lani so ga odkupili le tretjino predlanske količine), saj jim primanjkuje kvalitetnega semena, zaščita je slaba, njive so razdrobljene, trg pa je neustaljen in neorganiziran. Čeprav je tudi pri pšenici in koruzi premajhna zamenjava semen, pa so lani odkupili kar 521 ton pšenice — za lil ton več, kot so načrtovali.
Vse manj v črnomaljski občini pridelajo sadja, saj imajo predvsem stare, nevzdrževane nasade, ki dajejo v glavnem le industrijsko sadje, ki ne dosega ustreznih cen, zato tudi ni zanimanja za to proizvodnjo. Vendar ne predvidevajo obnove intenzivnih nasadov. Težave so tudi v vinogradništvu. Obnova vinogradov upada, ker ni na razpolago posojil, cena grozdja ni usklajena s ceno reprodukcijskega materiala. Odkup grozdja pa je bil lani skoraj za polovico manjši kot leto poprej. Zanimanje za pridelovanje rdeče pese zastaja, za kumarice ga je vse manj, vse več občanov pa se odloča za gojenje tobaka.
M.BEZEK
HLADILNICA NA CTKAVI — Gradnja regijske hladilnice v novi industrijski coni na Cikavi je v polnem teku. Investitorica objekta, ki ima več sovlagateljev, je Kmetijska zadruga Krka Novo mesto, gradnjo pa je prevzelo podjetje Kongrad iz Slovenskih Konjic, ki ima s takimi objekti že nekaj izkušenj. (Foto: R. Bačer)
r
s
*
s
*
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
*
K
I
N
I
S
I
h
I
V
I
v
I
s
I
h
I
s
I
s
I
v
I
N
*
S
I
k
s
I
s
I
K
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
K
I
N
i.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Ureja: Tit Doberšek
Spet grozi močan napad trsne pršice
Zaradi zimske in spomladanske pozebe (25. aprila) trt je rast trte zakasnela. Ker nam bo letos vsaka zelena mladika, ki bo pognala iz poškodovanega trsa, dragocena, moramo zeleno mladiko varovati pred vsemi poškodbami. Zato nadaljujemo, z objavo članka dr. Stojana Vrabla iz Maribora o trsni pršici, ki je bil objavljen v 4. številki Sodobnega kmetijstva. Prvi del tega članka smo objavili na tem mestu prejšnji teden.
• Vinogradniki, sedaj je čas, da po pozebi poškodovane trte dognojimo z dušičnimi gnojili!
• Kdor šc vina ni pretočil iz droži, naj to delo takoj opravi, ker je skrajni čas!
Zimske oblike samic pršice prezimijo v očeh na rozgi pod vrhnjimi luskolisti v kosmatem delu očesa in pod skorjo starega lesa ali na prehodu mladega v stari les. Ko se luskolisti očes odpro, se prezi-mele samice podajo na listne zasnove in se hranijo z meristem-skim tkivom in s tem povzročajo tudi prvo škodo, to je slabo odganjanje očes, oziroma poganjkov. Kmalu nato odložijo samice jajčeca, iz katerih se po 8 do 10 dneh izležejo ličinke, ki se po 20 do 25 dneh preobrazijo v poletne samice. Pršice se najprej zadržujejo pri osnovi poganjkov, ko se razvijejo lističi trte, pa se razporedijo .po njih in izsesavajo sokove. Na iističe trte pripotujejo tudi pršice, ki so prezimile v stari skorji na dvoletnem in starejšem lesu trte. Pršice se povečini zadržujejo na spodnji listni strani, vendar se postopoma selijo proti vrhu poganjkov. Kaže pa, da nekaj pršic tudi pozneje ostane na starejših lis-
tih, čeprav so nekateri starejši avtorji nasprotnega mnenja. Nekatere pršice se spravijo v že oblikovana očesa. Na leto se zvrstijo trije ali celo štirje rodovi, že avgusta pa se lahko pojavijo zimske samice, ki odhajajo prezimovat v očesa ali med skorjo na stari les. Odhod na prezimovanje je najbolj inteziven v septembru in oktobru. Kot se je pokazalo pri nas, se prezimujoče pršice naselijo precej enakomerno na vsa očesa na rozgah, torej drugače, kakor so menili doslej, da večina pršic prezimuje v nižjih očesih.
Ugodne razmere za razvoj pršic
Skoda zaradi pršic je največja v pomladih, ko sta odganjanje trte in rast mladik zaradi hladnega in deževnega vremena upočasnjena V ugodnih vremenskih razmerah se mladike izognejo večji škodi /tiradi nagle rasti, vendar se napad lahko pokaže tudi pozneje, zlasti julija in avgusta, ko napoči nekakšen drugi višek populacije' pršic. Nobenega dvoma ni, da prišice povzročajo na trtah veliko škodo.
Že leta 1983 nam je pršica naredila očitno škodo na trsju. Še bolj izrazita pa je bila škoda leta 1984 zaradi zapoznele in počasne rasti trte. Letos so pa vremenske razmere še slabše kot lani, saj se sredi maja trsje šele prebuja k rasti. S pregledom očes letos v zimskem času smo dejansko v vseh slovenskih vinogradih ugotovili veliko število prezimujočih pršic, zato opozarjamo na nujnost zatiranja pršic v začetku rasti trtnih mladik. Pršice prezimujejo navadno skupaj s pršicami, ki povzročajo erinozo ali listne šiške vinske trte. Pregledi v letošnji pomladi so pokazali, da huda zima in nizke temperature pršic niso prizadela, čeprav so brsti v mnogih primerih pozebi i.
(Konec prihodnjič)
S
I
S
I
s
*
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
N
I
S
I
N
I
N
I
I
S
I
S
I
N
I
S
I
S
I
s
I
s
I
N
I
S
!
i
s
J
I
I
S
*
s
s
i
i
DELEGACIJA FAO V TREBNJEM
TREBNJE — Pretekli teden se je v trebanjski občini mudila delegacija FAO organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo. S predstavniki trebanjske občine in nekaterih suhokrajin-skih krajevnili skupnsti se je pogovarjala o možnostih dopolnilnega dela za kmete v-manj razvitih sredinah. Projekt »Trebnje«, ki bo zajel krajevne skupnosti Dobrnič, Sela-Sumberk, Knežjo vas in Svetinje, bodo izpeljali s pomočjo strokovnjakov te organizacije, ki prihajajo iz. ZRN in Avstrije. Zanj pa bodo odgovorni delavci in sodelavci ljubljanske Biotehniške fakultete: Mara Rupena — Osolnik, dr. Ana Barbič in dr. Matija Kovačič. Štiričlanska delegacija FAO si je v trebanjski občini ogledala tudi Kmečki muzej na Veseli gori. Tovarno Kolinske na Mirni in usmerjeno kmetijo v Knežji vasi.
Metliški žrebec ima preveč časa
Žrebec Lego, ki je v reji pri Francu Kremescu, je eden od dveh registriranih plemenskih žrebcev v Beli krajini, kjer je zadnje čase več zanimanja za konjerejo
METLIKA — Pred letom dni je metliška Kmetijska zadruga v Podpreski pri Sodražici za 300 tisočakov kupila plemenskega žrebca pasme norik, da bi tako spodbudili in pospešili konjerejo v tem delu Bele krajine. Žrebca je v rejo vzel Franc Kremesec iz znane metliške družine kovačev, tudi sam je po poklicu kovač, a sedaj dela kot organizator pri Vektorju.
OREHI ZA VSE
Pred kratkim je GG Novo mesto — TOZD Črnomelj podarilo učencem metliške osnovne šole 500 sadik orehov. Sadiko je lahko dobil vsakdo pod pogojem, dajo bo posadil in zanjo skrbel. Učenci so bili navdušeni.
NADA PODREBARAC,
»V Beli krajini se ljudje niso nikoli ukvarjali s konjerejo. Pri nas smo prej kov ali veliko konj. a so morda prignali dve. tri kobile na leto, ostalo pa so bili vse konji, kastrati, žrebcev pa sploh ni bilo. Potem pa je traktor skoraj povsem izrinil tudi konje, odkar pa je
OBROKI ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO OSTANEJO ENAKI
SLOVENIJA — Ker bodo veljale različne cene za elektriko v zimskem in poletnem času, so strokovne službe slovenskega elektrogospodarstva predlagale, da bi vpeljali tudi različne — zimske in letne obroke za plačevanje električne energije. Toda delegati delavskega sveta SOZD EGS so določili, da bo plačevanje še naprej potekalo po starem. Torej bodo obroki poleti in pozimi enaki neglede na različne cene.
Metlika: jutri Vinska vigred
Največja belokranjska turistično-vinogradniško kultu rnapnreditevbotrajalatri_dnij^
popoldne pa belokranjske folklorne skupine in skupina iz Trsta. Proti večeru bo na ogled razstava belokranjskih jedi, na Trgu svobode pa bodo nastopili zmagovalci Glasu mladih Bele krajine. Nedeljski spored se bo začel ob 10. uri na grajskem dvorišču, kjer bodo nastopili pevski zbor in tamburaši iz Gribelj ter pevski zbor Beti, na Trgu svobode bo koncert godb na pihala iz italijanskih Ronk in'Metlike, zatem pa bodo svoje znanje pokazali domači harmonikarji. V grajski kleti bo popoldne ubrano pel metliški oktet Vitis.
METLIKA — Jutri, v soboto in nedeljo bo v Metliki na vseh treh trgih že tradicionalno dobro obiskana turistično-vinogradniško kulturna prireditev Vinska vigred.
Tudi za letos so prireditelji pripravili za vse tri dni bogat in pester program, za zabavo in ples bo igralo pet ansamblov: Kolpa san. Fantje z vseh vetrov, Henček, Maj s pevsko Ireno Tratnik, Rž, plesati pa bo moč vsak dan od štirih popoldne do polnoči. Seveda bo vse tri dni v grajski kleti pokušnja najboljših belokranjskih vin. Uradno se bo Vinska vigred začela jutri ob sedmih zvečer, ob 21. uri pa bo ljubljanska plesna skupina Arruba na Partizanskem trgu pripravila modno revijo izdelkov Beti.
V soboto dopoldne bo nastopilo 9 tamburaških skupin iz vse Slovenije.
Seveda bodo na številnih stojnicah točili najboljša belokranjska vina. ob janjcih, odojkih, kotlovini, domačem kruhu, povitici in še čem tudi lakote ne bo treba trpeti.
prišlo do naftne kri/e. se kmetje spet malo bolj ozirajo po konjih, t udi kobil je sedaj v našem koncu nekaj, a spet ne toliko, da bi sc rejcu splačalo imeli žrebca,« je pripovedoval Kremesec.
Sedaj sta v Beli krajini dva registrirana žrebca. Kremščcv Lego. ki ima rodovniško številko 524, in tako imenovani državni žrebec na Omoti. »Dogovorjeno je. da bi jaz imel tega žrebca tri leta, potem bo šel na drugo plemenilno postajo, v Metliko pa naj bi dobili državnega žrebca. Sedaj se tudi v Beli krajini kmetje malo več ukvarjajo s konjerejo. Skočnino določijo iz republike in znaša letos za to pasmo 4.000 din. lani pa je znašala 500 din manj. V celem lanskem letuje bilo pri našem žrebcu le 20 kobil na pripustu. to znese 70 tisočakov, kar je zame čista izguba, kajti z žrebcem je veliko dela in stroškov! Saj pravim^če ne bi bil kot cigan, ki ne more brez konja in psa. žrebec gotovo ne bi bil pri naši iiiši. Žrebec, ki tehta okoli 700 kilogramov, pozoblje najmanj 5 kg ovsa na dan, zraven pa seveda še seno. Čeprav bi bilo priporočljivo, da bi opravljal tudi lažja dela, ga nimam časa vpreči, je pa za delo zelo primeren. To niso več tisti divji žrebci, te, tako imenovane hladne pasme so mirne in krotke,« je pojasnjeval poznavalec konj.
SODIŠČE NI KRIVO ZA POČASNO KOMASACIJO
ČRNOMELJ — Kot je povedal Franc Pavlinič, vodja črnomaljske enote temeljnega sodišča Novo mesto, informacija o komasaciji v televizijski oddaji Pod lipo s Krasinca ni bila točna. Rečeno je bilo namreč, da se komasacija predolgo vleče zaradi počasnega dela sodišč. Pavlinič pa je pojasnil, da so odločbo o komasaciji dobili v obdelavo na sodišče 6. novembra lani, še isti mesec pa so bile te zadeve pri njih rešene.
Glavna, sezona /a pripuste je od marca do julija. »Morda se komu. ki stvari ne pozna, /di 4.000 din za pripust veliko,« pravi Kremesec. «a je treba vedeli, da tu ne gre /ti enkratno skočnino, marveč je "to plačilo za sezono, da tako rečem. Umetna oploditev se pri konjih ne obnese, kajti kobilo je treba 16. darčpo zadnjem oziroma 21. dan po prvem pripustu spet prignati, in če takrat odbije žrebca, bi morala biti breja. Lani od 20 kobil samo tri niso zabrejile-, kar je zelo lep uspeh, saj v kmečki reji ostane brejih do 60 odst., v tako imenovani selektivni reji pa do 80 odst. kobil. Res pa je tudi, da kobila rada zabreji. a v glavnem zaradi nepravilne prehrane tutji rada splavi,« je razlaga! Kremesec.
Kakor koli že; izkazalo se je. da mora priti na žrebca 40 kobil na leto, da se krijejo stroški. Če bo tudi pri Kremeš-čevem žrebcu vsaj tako, bo Lego še dve leti plodil in za njim bo verjetno v istem hlevu našel svoj dom tudi državni žrebec. Prvo leto je »ciganska« navezanost na konja šc prevagala račun, izguba pa slej ko prej ohladi še tako vročo konjsko ljubezen.
A. BARTELJ
KREMESEC IN NJEGOV ŽREBEC — Lani je Kremeščev plemenski žrebec Lego oplodil 20 kobil, da bi bil rentabilen, pa bi jih morali prignati na pripust najmanj še enkrat toliko.
DOLENJSKI LIST
-
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN K
VEČINA JE POD POPREČJEM
NOVO MESTO — Po občinskih statističnih podatkih so osebni dohodki v novomeški občini konec februarja znašali v popreju 34.132 dinarjev, kar je za 11,2 odst. pod republiškim poprečjem. Ta čas so bili poprečni zaslužki v novomeškem gospodarstvu 33.458 din in v negospodarstvu 37.972 din. Zaostajanje za poprečnimi republiškimi zaslužki je največje v gospodarstvu — 12,4 odst., v negospodarstvu pa so Novomeščani na slabšem le za 4,3 odst. Nad poprečnimi republiškimi zaslužki so bili v februarju v novomeški občini edinole zaposleni v kmetijstvu in ribištvu ter vodnem gospodarstvu, v vseh ostalih dejavnostih pa so bili na slabšem.
SEJEM RABLJENIH OBLAČIL IN OBUTVE
NOVO MESTO — Delavci vzgojno -varstvene enote Drska II na Šegovi ulici pripravljajo od danes do sobote,
18.	maja, sejem rabljenih, predvsem otroških oblačil, in obutve. Ponudeno blago bodo prodajali v dopoldanskem času od 9. do II. ure in popoldan od 14. do 17. ure. Rabljeno blago, zavito v vrečko in označeno s ceno, lahko oddate še danes v prostorih vrtca.
Franc Bambič
Sredi ustvarjalnega dela in na vrhuncu svojih moči nas je nenadoma zapustil Franci Bambič, predsednik sveta krajevne skupnosti Šentjernej, v zadnjem desetletju gotovo najvidnejši družbenopolitični delavec v naši KS.
Rodil seje pred 51 leti v Šentjerneju. Kot avtomehanik je tri leta delal v podjetju Gorjanci. Po vojaškem roku se je zaposlil v nastajajoči ISKRI v Šentjerneju in je bil po stažu med najstarejšimi delavci ISKRE. Aktivno vključen v razvoj svoje delovne organizacije je opravljal tudi odgovorne družbenopolitične dolžnosti. Bil je član prvega delavskega sveta — pozneje predsednik, predsednik osnovne organizacije sindikata, dvakrat sekretar OOZK, član upravnega odbora v združenem podjetju in predsednik skupščine združenega podjetja. Ob tako zahtevnem delu seje vključeval tudi v krajevno delo.
posebno intenzivno po sprejemu predsedniške dolžnosti v KK SZDL, ko mu je uspelo preko te organizacije aktivirati krajane za reševanje svojih vitalnih problemov. Gre pri tem zlasti za pitno vodo in cestno omrežje. S tem delom je nadaljeval tudi kot predsednik sveta KS, kjer se mu je prav sedaj iztekal že drugi mandat. Kot predsednik je svoje velike organizacijske sposobnosti, voljo in vztrajnost posvetil izgradnji telefonskega omrežja, delo, ki ga bomo morali dokončati.
Franci ni bil enostranska ustvarjalna osebnost. Področje njegovega delovanja je segalo tudi v društva. Deset let je pel v Šentjernejskem oktetu, bil je predsednik ženskega rokometnega kluba in predsednik organizacijskega odbora za proslavo 100-letnice konjskih dirk v Šentjerneju. Družbena skupnost je znala ceniti njegove vrline: prejel je srebrno priznanje OF, nagrado IS skupščine občine Novo mesto, krajani pa smo mu izrekli priznanje s podelitvijo plakete KS Šentjernej.
Poznali smo ga kot odločnega in odkritosrčnega človeka. Pogrešali ga bomo na vsakem koraku.
Letos več tujcev
V Šmarjeških Toplicah popestrili ponudbo
ŠMARJEŠKE TOPLICE »Pri nas ne poznamo več mrtve sezone, ker imamo čez vse letno pepestro ponudbo za goste, najsi bo take, željne le oddiha, ali pa tu di zdravljenja.« pravi Vanja Mu ni h. vodja recepcije.
■►Z reklamo in ponudbo smo letos precej uspeli v tujini, tako v Angliji kot v Ameriki, Italiji, Nemčiji, Švici. Pogovori z agencijami, ki mnogo obetajo, pa so še v teku z Izraelom in Holandijo. Tedn smo dobili prve goste iz Anglije preko aranžmajev z Yugotoursom. Imamo tudi precej pacientov, ki jih pošiljajo na zdravljenje občin-
m
Vanja Munih, po poklicu pravnica, sicer pa zavzeta turistična delavka, napoveduje dobro sezono.
ske zdravstvene skupnosti, delovne organizacije pošiljajo na preventivni rekreacijski oddih svoje delavce, opravljamo pa tudi 3-dnevne zdravstvene preglede po naročilu delovnih organizacij. Kajpada smo prav tako veseli posamičnih gostov, saj kljub dokajšnji zasedenosti še nismo nikogar odklonili.«
Odkar je v Šmarjeških Toplicah novi hotel z medicinskim delom, lahko zadovoljijo tudi zelo zahtevne goste. Da si prizadevajo ustreči na vse načine, dokazuje tudi pred nedavnim podeljenim Turistični nagelj za urejenost okolja, zelo pa so popestrili tudi ponudbo za preživljanje prostega časa gostov.
»Redno vsak teden prirejamo za goste izlete v Pleterje in Novo mesto, kot pač želijo. Če je lepo vreme, organiziramo še izlet na Trško goro, kjer imajo večerjo, imamo nastope pevskega zbora Krke in Šmihclčanov, večkrat je v gosteh folklorni ansambel Kres. na hodniku pa se menjavajo razstave likovnikov ali tapiserij.«
R. BAČER
Glas borcev je še vedno močan
Kritična razprava na programsko-volilni seji občinske borčevske organizacije — _______________ Ivan	Somrak ponovno izvoljen za predsednika
_ NOVO MESTO — Borci so še vedno sredi vseh družbenih dogajanj. Čeravno zavzemajo vse manj vidnejših funkcij, so zelo aktivni v organizacijah in društvih ter v krajevnih skupnostih.
V novomeški občini živi še 2543 borcev, od katerih jih je le še 47 zaposlenih. Polovica vseh je še aktivnih, kar je pokazala nedavna analiza. V raznih regijskih organih je še 10
borcev, na občinski ravni ima razne dolžnosti 88 članov ZZB. sicer pa pridno delajo v organih krajevnih skupnosti, v interesnih skupnostih, društvih in organizacijah. Aktivni so.
Spopad z »odlokomanijo«
Dokaz, da je mogoče zmanjšati pretiran normati-vizem, ki se je razpasel čez vse razumne meje
Pri vseh dosedanjih analizah delegatskega in skupščinskega sistema v novomeški občini je očitno ugotovitev, da so delegati pri svojem delu preobremenjeni. Dnevni redi občinskih sej so prenatrpani, posebno še s sprejemanjem odlokov. To pomeni, da prevladuje »oblastni« del dnevnih redov nad samoupravnim. V veliki meri so tudi občinski odloki že vnaprej pogojeni s predpisi republiške ali zvezne zakonodaje, kar daje delegatom občutek nemoči.
Podatki kažejo, da so delegati novomeške skupščine v letih 1983 in 1984 več kot 40 odst. točk dnevnih redov namenjali sprejemanju odlokov, v zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela pa so celo nad polovico točk dnevnega reda zavzeli odloki.
Odlokomanija pa se očitno bohoti čez vse razumne mere, saj novomeški primer kaže, da so v letih od 1976 do vključno 1984 sprejeli v občini 186 novih odlokov in dopolnili 86 odlokov.
Pri tem sploh niso všteti odloki s področja ljudske obrambe, ki jih ne objavljajo. Ob stanju, kakršno je. so nedavno tega skušali občinsko zakonodajo preveriti. Ugotovili so, da obstaja kopica odlokov, ki jih je razvoj družbenopolitičnega in ekonomskega sistema že davno prerasel in sploh nimajo več zakonske osnove. Vendar odloki so, nekateri datirajo še iz leta 1955.
• Kolikšno razsežnost pa je v povojnem obdobju dobila občinska zakonodaja, priča tudi podatek, da je bilo od leta 1956 do 1984 sprejetih nič manj kot 1016 odlokov ali sprememb odlokov.
Aprila letos so v novomeški skupščini na osnovi vseh teh ugotovitev sprejeli odlok, s katerim ukinjajo 112 občinskih odlokov. Delegati so zanj z veseljem dvignili roke, hkrati pa naročili skupščinskim službam, naj še iščejo možnosti za nadaljnje zmanjšanje občinske zakonodaje.
R. BAČER
; „-
NAJ VEČJA LETOŠNJA PRIDOBITEV — V Šentjerneju so spomladi odprli dozidano in preurejeno Mercatorjevo blagovnico, ki je pridobila čez 700 m2 prodajnih površin, več skladišč in tako še popestrila izbiro. Šentjernej je eden redkih krajev, kjer so ljudje s trgovino zadovoljni. (Foto: R. Bačer)
Šentjernej se modernizira
Letos povečana Mercatorjeva trgovina, krajevna  skupnost pa vse sile namenja telefoniji
ŠENTJERNEJ — Za letošnji praznik v Šentjerneju niso imeli otvoritev objektov ali komunalnih del, pač pa so veliko pridobili še pred pomladjo z dograditvijo Mercatorjeve blagovnice, kjer so pridobili 720 m2 prodajnih površin in uredili posebej gradbeni oddelek. Ta slovi na širšem dolenjskem območju kot eden najboljših.
Krajevna skupnost, ki šteje 5300 občanov, se najvidnejc modernizira v Šentjerneju, V nekaj zadnjih letih so dobili 120 novih hišnih številk, 80 odst. vseh cest je asfaltiranih, vodovod imajo vsi kraji, razen Javorovice, ki dobi vodovod še letos.
Celotnemu razvoju kraja z dvema pomembnima tovarnama Iskre, kjer je 1000 zaposlenih, tovarno IM V. šolo in ostalimi dejavnostmi — pa ni sledil razvoj gostinstva. Turisti sečesto ustavljajo, največ na poti v Pleterje, a gostilne s toplo hrano ob vsakem času ni nobene. V središču Šentjerneja ni ne brivca ne frizerke, krojač je en sam, še ta bo zaradi starosti kmalu odnehal. Prebivalstvo pa v Šentjerneju stalno narašča.
Največja dela v krajevni skupnosti so letos domala v vseh vaseh, saj povsod napeljujejo kable za telefon.
Okrog 150 novih številk bo še letos v vaseh proti Zameškemu in v podgor-janskem predelu, kjer so dela že v teku. Vasi proti Novemu mestu dobijo nad 100 novih telefonskih števil, verjetno tudi še v letu 1985. medtem ko bo telefonija proti Dobravi končana prihodnje leto. Krajani prispevajo letos po 90.000 dinarjev za telefon, ostalo plača krajevna skupnost. Priključek za vsakega novega naročnika velja že zdaj krajevno skupnost
250.000	dinarjev.
Značilno za Šentjernej danes je, da ob delavniku skorajda ne dobiš parkirnega prostora v centru kraja, da od drugod hodijo nakupovat v Mercatorjevo trgovino, medtem pa Šentjerneja obiskujejo obrtnike v Novem mestu.
Za krajevni praznik so slavnostno podelili Plaketo Šentjerneja Klubu za konjski šport ob 100-letnici ter Alojzu Bambiču, poslovodji Mercatorjeve samopostrežnice, za izredno zavzetost za razvoj trgovine. Krajevna priznanja OF pa so dobili: Milan Pavlič, Pihalni orkester Iskre in Franc Kovačič.
R. B.
Čudež v Metliki
Po več letih bo na prodaj 15 gradbenih parcel
Betino jutro obeta lep dan
V prvem četrtletju je Beti poslovala celo malo bolje, kot so načrtovali
METLIKA — S poslovanjem v prvem trimesečju so v metliški Beti dokaj zadovoljni, saj so glavni kazalci poslovanja celo malo nad predvidenimi za to obdobje. Za dokaj uspešno poslovanje imajo glavne »zasluge« nemoterfa proizvodnja brez zastojev, polna zaposlenost proizvodnih zmogljivosti in dobra prodaja.
Kljub vsemu pa so v Beti pri ocenjevanju poslovanja v prvi četrtini leta rahlo zadržani, kajti zavedajo se, da ima pri tej lepi podobi prste vmes tudi inflacija Prav tako je res, da gredo izdelki Beti dobro v prodajo, vendarse boje, da bo zniževanje kupne moči slej ko prej vplivalo tudi na prodajo.
V prvem četrtletju so v Beti dosegli 2,279 milijarde dinarjev celotnega
prihodka, dohodek je znašal 553 milijone dinarjev, ostanek čistega dohodka pa I86 milijona, v tem obdobju so
dosegli tudi načrtovani izvoz. „
Povprečni osebni dohodek je v prvih treh mesecih letošnjega leta v Beti znašal 32.989 dinarjev, kar je skoraj 80 odst. več kot v enakem lanskem obdobju in 5 odst. več, kot so načrtovali za prvo trimesečje
Sicer pa v Beti načrtujejo za letošnje leto okoli 9 milijard celotnega prihodka. kar je 41 odst. več od lani doseženega, dohodek naj bi po planu bil za 137 odst. večji kot lani. vendar to ni povsem primerljivo, kajti del zakonskih obveznosti se letos ne krije več iz dohodka, ampak iz celotnega prihodka, planirani dohodek za letos pa je 2,347 milijarde dinarjev, medtem ko načrtujejo 802 milijona dinarjev Čistega dohodka ali za dobro polovico več kot lani. j-utjj jcvj/na bilanca Beti za letos je usklajena.
A.	B.
METLIKA — Končno bo po dveh in več letih v Metliki moč kupiti (delno) komunalno urejeno gradbeno parcelo za zasebno gradnjo. Kaže. da bodo licitacijo za /5 gradbenih parcel na Bregu revolucije razpisali Se ta mesec.
Licitacijo bodo razpisali hkrati z začetkom del za komunalno urejanje teh parcel, ki merijo od B00 do L 00(1 m!. največja celo okoli 1.20(1 m2. Parcele bodo delno komunalno opremljene, urejena bo kanalizacija. vodovod in dostop do parcel, dela pa bo opravljala metliška Obrtna zadruga. Kakšna bo cena parcel, prejšnji teden še ni bilo znano, ker so se še dogovarjali z zadrugo o posameznih delili, vsekakor pa pri današnjih stroških in tudi glede na to. da gre za velike parcele, nebo majhna. Seveda je za parcele v Metliki precejšnje zanimanje, kur glede na to. da toliko časa ni bito moč dobili gradbene parcele, res ni čudno. Vprašanje pa je. kolikšno bo to zanimanje. ko bodo znane cene. la najbolj neusmiljeni urejevalec povpraševanja.
Kakorkoli že: v Metliki se radi pohvalijo, da imajo možnosti za gradnjo družbenih stanovanj dolgoročno urejene, saj je za to predviden velik kompleks ob cesti proti Črnomlju kjer že počasi raste zametek bodočega načrtovanega novega stanovanjsko-poslovnega središča Metlike. Skrb za zasebno stanovanjsko gradnjo, ki pa za razvoj kakega kraja nikakor ni zanemarljiva postavka in gotovo ne dosti manj »težka« kot gradnja družbenih stanovanj, je bila v zadnjih letih v Metliki zaskrbljujoče brezskrbna.
A.	HA RT E! J
kljub temu da je njihova poprečna starost 69 let in da so na sistematski zdravstvenih pregledih pri vsakem, ugotovili poprečno 13 bolezni.
1 okrat so se le mimogrede dotaknili zdravstvenih in drugih težav članstva veliko pa so razpravljali o razmerah družbi. Z zaskrbljenostjo in grenkobo so ugotavljali, da se v tisku in literaturi množijo poizkusi razvrednotenja NOB in da je nekaj takih primerov tudi v do mačem okolju. Še posebno boleče je to za borce v jubilejnem letu zmage nad fašizmom.
Na zahtevo borčevskih organizacij terena so znova načeli nesoglasja z ne katerimi pisci Valja, občinskega mla-dinskega glasila. V zvezi s tem
• Skupščina je izvolila novo vodstvo občinske organizacije ZZB NOV. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ivan Somrak, za podpredsednika Vinko Bambič, za sekretarja pa Tone Pirc.
zahtevali, naj spor čimprej dorečejo ker dolgotrajne razprave o tem članstvo nejevoljijo. Več razpravljal cev je poudarilo, da v »zadevi Valj« nikakor ne gre za razdor med mladinsko organizacijo in borci, saj je sodelo vanje z mladimi na terenu zelo dobro pohvalijo pa se lahko tudi z. vrsto sku pnih uspelih akcij. Dejali so, da gre za idejni spopad med borci in nekaj posa mezniki iz vrst mladih.
V novem delovnem programu imajo borci zapisano poudarjeno skrb za razvijanje in ohranjanje revolucionarnih tradicij, pisanje krajevnih kronik NOB in nadaljnjo aktivnost v vsem družbenopolitičnem življenju. To je še posebej podčrtala Dragica Rome, funkcionarka v republiškem obdobu ZZB in v zvezni borčevski skupščini, ko je dejala: »Naša beseda mora biti še vedno glasna, kajti le izkušenost nas. starejših, in sposobnost mladih lahko dajo rezultat pri izhodu iz sedanjih težav v družbi.«
R. B.
Naš »javašluk«
Spet sc bodo valili čez Metliko turisti, potujoči na morje. Občutljivi na red in vse drugo bodo opazili tudi drobne stvari. Na primer: odtrgano vrvico na stranišču hotela Bela krajina, pregorelo žarnico, s cigaretam prežgan prt. papir, nametan od samopostrežbe do želez niške postaje. Na tem koncu Metlike ni niti enega koša za odpadke. Majhen izdatek. neizbežen uspeh. Budne oči bodo videle polomljene ali skrivenčene prometne znake, pogrešale bodo kažipote za vasi.
Malo vasi v metliški občini boste našli brez zemljevida — specialke. Kot da bi bile te označbe najdražja stvar na svetu, kot da se bojimo reda. misleč, naj narod tava.
Zanima me. komu je bit na poti napis o pobratenih mestih tik pred Gradcem.
V plastiko je nekdo zabrisal kamen ah kaj podobnega in se s tem dokazal. Ne le materialno, ampak tudi moralno: pljunil je na pobratenje.
Poglejmo nadalje izložbe trgovin. Kljub trudu trgovcev bi se jih dalo lepše urediti, večkrat bi lahko umili izložbena stekla, oprali za njimi viseče zavese. Drobnarije, vem. morda niti ne sodijo v časopis, a vseeno. Poglejte samo lična avtobusna postajališča drugod po Sloveniji. ozrite se po naših! V Gradcu so ga šaljivo privezali z verigo, da ga ne bi Metličani odvlekli v svoje mesto, ker nimajo avtobusne postaje, okrog čakalnega prostora pa je vedno nastlano, kajti nasproti je bije. kjer je možno marsikaj kupiti.
Ese našteto — in še bi se dalo kaj najti — je v primerjavi z večjimi problemi, ki pestijo občino, nevredno omembe, za videz mesta, ki bi se rado imenovalo turistično. pa je še kako pomembno! Letos poskušajmo odpraviti vsaj del napak in napakic, pa bomo ob koncu leta zadovoljnejši.
T. GAŠPERIČ
OBRTNIKI ZA TELOVADNICO
MET LIKA — Metliški izvršni svet in odbor za gradnjo telovadnice pri osnovni šoli sta se za pomoč pri gradnji obrnila tucli na obrtnikov metliški občini. Čeprav je. kot se reče. telovadnica finančno »pokrita« —gradnja bo stala 98 milijonov dinarjev in bo končana do oktobra —. bo potrebno Sc precej denarja za morebitne podražitve. kakšna nepredvidena dodatna dela, nakup opreme in ureditev okolice.
Novomeška kronika
MOST — Ali veste,v kaj sejevnaši občini sprevrglo redno vzdrževanje mostov? Značilen primer je mostiček pri Znančevem mlinu. V cestišču je zazijala luknja s pogledom na vodo. Vzdrževalci so hitro ukrepali in na vsako stran mostu pripeljali velik kup peska in tako zaprli promet. Za okras in boljši vtis so dodali pisano ograjo in okrogel prometni znak. Kupa peska pa sta bila nekoliko nizka, avtomobilistom se jih je posrečilo prebiti, oziroma zravnati. In kaj so storili vrli ko-
munalci? Pripeljali so tako orjaški kup peska, da bi se ga ustrašil celo naš najmodernejši tank. Most je zdaj uspešno zaprt, Šmihelčani in okoličani pa tratijo bencin po ovinku mimo bolnišnice-
LJUBEZEN — Ko smo že Pr' mostovih, je treba omeniti tudi lesenega veterana, ki je nekoč vodil v Ragov-log, pa so mu potem zaradi varnosti razdrli začetek in konec ali konec in začetek. Tudi to ni hasnilo, ljubezen; ski nemir je na pomlad še močnejši motiv kot varčevanje z bencinom, ob lepih dnevih je tisto, kar je ostalo od mostu, prenaseljeno z zaljubljenim' pari. Če bodo mestni očetje z obnovo še odlašali, se utegne zgoditi, da bo podrtija zasenčila slavo Mosta zdihljajev in podobnih slavnih konstrukcij-
ZA VSAK PRIMER — Kar precej udeležencev družabnega srečanja, k' so ga ob dnevu varnosti priredili na Trški gori, je pustilo avtomobile daleč spodaj v dolini. Nekateri trdijo, da so se fantje ustrašili serpentin, ki vodij0 med zidanicami, pihati jim namreč tako in tako ni mogel dati nihče.
Ena gospa je rekla, da ima avto; bus Niš ekspresa na prog1 Ljubljana-Skopje v Novem mest" pri odhodu že pet minut prednosti-Zaradi take naglice se nekateri p<^ tniki boje, da bodo v Skopju proj' kot so odpeljali iz Ljubljane.
V času od I. do 8. maja so v novomeški porodnišnici rodile: Brigita Erpič iz Zgornjih Mladetič " Suzano, Tončka Zupan iz Okroga " Petro. Marija Hudoklin z Broda — Bojana, Cvijeta Lazič iz Črnomlja Biljano, Ana Gregorčič iz Češnjcvka
— Andreja. Joža Režen z Gradišča —’ Majo. Darja Kapš iz Prečne — Majo-Danica Strmec iz Regerče vasi Blaža, Marjana Hudelja iz Brdarcev
— Aleša, Mojca Božič iz Jelenka " Andreja, Štefka Brulc izSmolenjc vasi
— Lučko, Terezija Koželj iz Vavpčc vasi — Matjaža. Tatjana Lajkovič s Pristave — Sandija. Sonja Prevalšek d Metlike — Petra. Smiljka Vlašič d Metlike — Andreja. Biserka Hasiče-vic iz Metlike — Tadeja. Nada Požck d .lelševnika — Nejca. Marija Glavan d Dolenje Straže — Tanjo. Marija Pluts Krvavčjega vrha — Andrejo. Kat" Brčina iz Kanižarice — Jeronim"-Zdenka Birkelbach iz Črnomlja —I"' ka. Breda Nemanič iz Križišča — ha, Bernardica Sajko iz Vavpče vasi Maria. Marjanca Vukšinič iz Želcbej"
Igorja. Marija Slane iz Metlike ■— dečka. Martina Kapele iz Metlike " dečka, Zeliha Adrovič iz Soteske "J deklico in Milka Krevs iz Mirne peč'
— Darjo.
IZ NOVEGA MESTA: Tatjan" Durmič iz Kolarjeve 4 — Teo. Olg" Bajec iz Jurčičeve 2 — Jureta. Vladk" Berus iz Ulice Majde Šile 13 — Nino-Greta Pintarič z Zagrebške 14 — 1-0' ka. Danica Zupančič iz Ločne 8 —dc-čka, Božena Gajič iz l.obetove 7 Luka. Sanja Durakovič z Novega trg" 5 — Elvina. Anica Smrekar s Ceste herojev 32 _— Petra in Djurdjic" Berger iz Šmihela 33 — Marka-Čestitamo!
Sprehod po Metliki
MALCE ZA ZABAVO, malce P" tudi za premislek tokrat dva napisa, k' sta se pojavila na različnih koncih Metlike. Pred gradbiščem nove telovadnice pri osnovni šoli stoji tabla, na njej pa črno na rumenem: NE ZAPOSLENIMA ZABRAN.IEN PRISTUP NA GRADIL1ŠTE.	Splošno	gradbeno
podjetje Pionir. Duhovitejši so bili delavci. ki so	popravljali	stopnice-
vodeče v Betino kodranko in volno-Pisno so opozarjali: POZOR. FRI' ŠKA ŠTE.INGA!
METLIŠKI	MEŠANI	PEVSKI
ZBOR BETI	in oktet	Vitis se
pospešeno pripravljata na 8 srečanje obkolpskih pevskih zborov, ki bo 2-junija ob 15. uri v Gribljah. ‘ /Novost letošnjega srečanja so pesmi, napisane nalašč za to prireditev. Tekste belokranjskih avtorjev sta uglasbila Slavko Mihelčič in Matija Tomc.
| DOLENJSKI LIST
Št. 20 (1866) 16. maja 1985J
jft IZ NKŠIH OBČIN	IZ	NKŠIH	OBČIN
Črnomaljski drobir
DRAGOCENO koruzno seme Se bolj dragocenega pa so ga nare->li v prodajalni kmetijsko zadruge v rnomlju. kjer so morali kupci zanj l 507,45 dinarjev za kilogram, uptlt pa so lahko le po 10 kilogramov Skupaj. Semenska koruza je bila tako Črnomlju verjetno najdražja v Slovc-'J>- A samo v prodajalni kmetijske zadruge. Le 200 ali 300 metrov stran ■° v trgovini beograjskega podjetja Vin10 Pro<Djali semensko koruzo le po
00 dinarjev za kilogram. Zakaj toli-sna razlika, so se spraševali tudidclc-
S><> občinske skupščine še posebej . .°, ker so že poprej priporočili, naj ■■•druga ponudi kupcem seme po S°dm ceni in ne le v velikih količinah. POHITETI PREDSEZONO—Ob Prcg.lcdu turističnih objektov v Beli tapni so inšpekcijske službe ugoto-,^a zlasti večji niso zadovoljivo • . rževani. Kot »šolski« primer nava-m h'Pcnsi°n Lahinja v Črnomlju. Prav l„,	'	k>>	se	na obnovo spomnili v
»Uralu sedaj, ko je že tako in tako 5 "jut pred dvanajsto, ne pa, da se jwu° poleti, ko bi gostinski delavci i »Prejeti goste, po hiši sprehajali ,n'ki z orodjem.
£Z ORADIVOM ŠE SLOVAR — obč ^ra^'VH za seje črnomaljske lnske skupščine je bilo že mnogok-ih Povsem pa v zadnjih nekaj mese-. slišati pripombe. Tako delegatom JPrcj ni bilo prizaneseno s tipkarski-
1 napakami strojepisk in večkrat s ( ,ro,<)vičenim. s tujkami zabeljenim vj S|t(>m' Scdi'.i Pa ,ic očitno sesta-
Jalcern gradiva zmanjkalo izvirnih J ’s»i so si začeli sposojati izraze pri j.K Hrvatih. Tako bodo morali so‘^ati P()L‘g slovarja tujk nositi na Je se hrvaško-slovenski slovar.
Ribniški zobotrebci
OKRADLI Š1 PL — Preteklo leto je krajevna skupnost Velike Poljane ure-"a avtobusna postajališča v Ortneku >n Podpoljanah. Tedaj so bile zgrajene sllr' moderne lesene hišice. Bojazen, aa hišice ne bodo dolgo zdržale, se je. zal uresničila. Z avtobusnega postaja-hsca v Podpoljanah je neznanec že snel ln »dnesel dve šipi.'
, kdaj bo začel delovati
RT, I VORNIK — Veliko ribniških občanov sprašuje, kdaj bodo na ortneškem I V pretvorniku montirane naprave za sprejem koprskega programa: Kakor so nam povedali na krajevni skupnosti Ribnica, so bila ljubljanski televiziji nakazana vsa sredstva, lelcvizija je že tudi nabavila vse aparate in za to porabila nakazanih 2,8 milijona dinarjev: Zapletlo pa se je pri nabavi posebne vrste kabla. Televizijci " Brbljajo, da potem, ko bodo dobili kabel, zadevo uredili v desetih dneh.
Zaključni nastop — v avli
Sjasbene šole v Ribnici je bil pred krat-.mi zaključni nastop učencev te šole. ■ kcvilni poslušalci so uživali v glasbi. ^a glasebni šoli je bil to že 31. tradi-'■'"'nalni nastop, saj šola obstaja prav koliko časa.
M. Ci.—č
KDO GA HO nadzoroval?
‘Kvhiik uprave medobčinskih ni-o)(	slu ih jc (/(/hi/ soglasje za
t/v/T -/( pravosodne prakse med . 111,1,1 < astun. I e/idar ho mora/ iz-'1} leni t'(t\ nadomestili z delam
lial\l(,,h < l ^°	S(^10,a^	111 l,l‘de-
» •/7 ^° S<> ^dmiski izvršni sveti tako ti 1,('dušno odobrili oprmljanje te nit‘d delovnim časom, so hi/i /tk-tl * ~ strogi pri določitvi, kako ho dek^1'^ "llo,l'r prinaša/" izgubljeni pisu"1 tUS' ()/)l av(/(tJi ho mora/ de/o r ni- k do /)() nadzoroval njegovo de/o l,d °h sobotah, pa se iz vrš ni ki Sl(a niso vl (' spomnili a/i določili.
Trebanjske iveri
P0BDg'uRASTEJO
KOT GOBE jc . :—v. — V trebanjski občini, ki začeli naPrct*na- v vc» pogledih so
*ijU'
ačeli v zadnjem času nasti kot gobe po
nro > lut*‘ butiki. Nimamo dovolj ali „	t*a ^ našteli vse. ki imajo že
zan ° nameravajo imeti butik. Kot m - !nVVost naj dodamo le to. da se je Ue, butiki menda znašel tudi neki bi| 0ln°banik. Na popravilo avtomo-k ir ^r' njem je treba zaradi izjemne n OVos,i čakati po več tednov. Poz-butič ^ mo^e °,cm- ali so tudi cene
V()ml’ANISKO GOSPODARST skL	^ — Ne pomagajo ne dobi
p, j°P' 1,0 pomoč trebanjskih politikov '/v»zu. gospodarstvo \ lej občini zn i'- 'zgube v prvem trimesečju Vei"S'rvc<" 'nilijard starih dinarje lem	1,1 znašajo dobički. Pri vsei.
Pa ni opaziti nobenih znakov izb-oljstinje stanja.
LOČENO .11 ŠT. SLO ZA SILO zoa.i |>a NK-- V|.t-- _ Medtem ko »a prejšnje GOI’ / Mirne in trebanjsk 'egrad še nekako poslovala brez iz Snb. gre po združitvi vse rakovo pol
a.le bo v prvem trimesečju že mili luidna izguba in vprašanje je. kaj bo še J'0 konca leta. Vsekakor bodo imel ''■'banjški vodilni možje z izgubarj 'oliko dela.
So krive le neusklajene cene?
Črnomaljsko gospodarstvo je v lanskem letu pridelalo za 96 milijonov dinarjev izgub — Največ v črnomaljskem tozdu IMV — Primanjkljaji pokriti
ČRNOMELJ — Lani seje izguba v črnomaljski občini v primerjavi z letom 1983 povečala za 178 odst., če pa bi upoštevali še izgubo Belsada v drugem polletju, ki je sicer celoletno poslovanje zaključil pozitivno, bi bil primanjkljaj večji kar za 211 odst. Vsi tozdi so izgubo pokrili pred zaključnim računom, razen črnomaljskega tozda IMV, kjer so primanjkljaj poravnali v okviru sozda IMV Novo mesto s širšo družbeno pomočjo.
manjše proizvodnje pa se je tozd v prvem polletju znašel tudi v likvidnostnih težavah, zaradi česar je moral najemati drage kredite. Stroški materiala so rasli hitreje kot cene izdelkom. Prav zaradi neusklajenih cen so v drugem Gokovem tozdu, v Komunali, že prej načrtovali izgubo, ki je bila ob koncu leta sicer le slab milijon dinarjev, bila pa bi desetkrat večja, če je med letom ne bi pokrila komunalna skupnost.
Tudi v integral—Golfturistovem tozdu Gostinstvo Bela krajina pripisu jejo 4.45 milijona d;" —»»v primnnj-
Od dobrih 96 milijonov izgube v črnomaljski občini so jo skoraj 90 odst. pridelali v tozdu IMV. Vzroki za izgubo tozda so predvsem v razlogih, ki so vplivali na celotno izgubo delovne organizacije, a tudi v razmerah v samem tozdu, saj so delovni prostori dotrajani, oprema izrabljena, zato so vse manj konkurenčno sposobni. Opozarjajo, da brez naj-
• Na seji občinskega komiteja ZKS v Črnomlju pretekli teden je beseda tekla tudi o oceni poslov anja v prvih treh mesecih letošnjega leta. Opozorili so, da iz. podatkov ni povsem razvidno, kaj je odraz dela in kje so finančni rezultati le odraz, cen ali kvazi sporazumov, da pa še gospodarski položaj slabša. Marsikje niso upoštevali tistega, kar so se pred poldrugim mesecem dogovorili na razpravah o letošnjih planskih dokumentih, saj jim je še vedno najpomembneje, da ustvarijo dohodek, da imajo dovolj sredstev za osebne dohodke, ne oziraje se na to, po kakšni poti je ustvarjen.
kljaja neusklajenim cenam ter manjši prodaji storitev zaradi padca življenjskega standarda. Res pa je tudi, da so objekti tega tozda, raztreseni po vsej Beli krajini, v slabem stanju, niso v celoti izkoriščeni, ni celotne turistične ponudbe kraja. Zal v Gostinstvu tudi niso izpolnili ponudbe, izboljšali kvalitete dela in odnosa do gostov ter smotrno uredili delovnega in obratovalnega časa.
V Integralovem tozdu Promet in delavnice so prepričani, da ne bi imeli 2,47 milijona dinarjev izgube, če bi jim uspelo izterjati neplačano realizacijo. Sicer so bili tudi tu težko kos vsem podražitvam, cene lastnih storitev pa so povišali dva meseca prepozno.
M.BEZEK
potrebnejših vlaganj lahko pride celo do prekinitve proizvodnje.
V težavah sta se lani znašla dva izmed treh tozdov Goka. IGM Kanižarica je v drugem polletju sicer posloval pozitivno, a ni bil kos izgubi iz prvega polletja — ob koncu leta je znašala 2,3 milijona dinarjev — ki je nastala zaradi slabe organiziranosti in delovne discipline. Nagrajevanje ni bilo spodbudno, zaradi bolniških izostankov so izgubili 1.(115 delovnih dni, a tudi kadrovske spremembe in prevelika režija nista mogli prispevati k boljšemu poslovanju. Poleg tega so bili v prvem polletju slabi v-rcnicnski pogoji za delo. zaradi pomanjkanja cementa je bilo povpraševanje po betonskih blokih 'večje od ponudbe, zaradi nerednih plačil kupcev in
Starši razkrili slabosti v glasbeni šoli
Delovna skupnost CIK Trebnje razrešila vodjo glasbene šole — Zdaj vodi šolo Tatjana Mihelčič
Prostora še za 135 hiš
V Črnomlju sprejeli zazidalna načrta za črnomaljske Drage in viniški Majer — V Semiču začasna rešitev
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini že nekaj časa ni bilo na voljo zemljišč za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. Zeleno luč je gradnjam odprlo sprejetje prostorskega dela družbenega plana, pred kratkim pa so delegati zborov občinske skupščine sprejeli tudi odloka o zazidalnem načrtu Drage v Črnomlju in Majer na Vinici. Ker je zazidalni načrt v Vavpči vasi pri Semiču padel v vodo, trenutno pa v proračunu ni denarja za planske dokumente in nov zazidalni načrt, so za Semič našli začasno rešitev: na razpolago so tri lokacije v podaljšku hiš v smeri proti Gradcu, ki jih bodo pozneje vključili v zazidalni načrt.
V Črnomlju so ... za strnjeno družinsko gradnjo izbrali zemljišče, ki je za kmetijstvo manj primerno. Skupaj z urbanistično službo so se odločili za 9,3 hektara veliko, zemljišče nad Butorajsko cesto, kjer bo moč postaviti 114atrijskih, v rstnih in klasičnih hiš. Z raznovrstnim načinom pozidave bo zemljišče najbolje izkoriščeno. Celotno zazidalno območje bodo komunalno opremili iz obstoječih komunalnih naprav, na novo pa bodo zgradili trato postajo in telefonski vod.
Predstavniki krajevne skupnosti Vinica so se skupaj s komunalno
skupnostjo odločili za izdelavo novega zazidalnega načrta Majer v središču kraja. Tako bodo strnjeno družinsko gradnjo lahko primerno komunalno uredili, s tem pa tudi preprečili neurejeno gradnjo v okoliških naseljih. Zazidalni načrt obsega 21 enodružinskih hiš standardne oblike in velikosti. Tri hiše so že v gradnji, 18 zemljišč pa bo po oceni zadostovalo za pet let. S sprejetjem zazidalnega načrta bo omogočen odkup oz. razlastitev zemljišča, ki je v večini v lasti izseljenca, ki živi v Kanadi.
Sedaj so tako za Drage kot za Majer v izdelavi parcelacijski načrti, v črnomaljski občini pa upajo, da bo gradnja mogoča še letos.
B. M.
PREDAVANJE
ČRNOMELJ — Na pobudo ekološke skupine, kije bila pred kratkim ustanovljena v okviru črnomaljske občinske konference ZSMS, je pretekli petek v Črnomlju predaval priznani jugoslovanski ekolog dr. Hubert Požarnik. Na predavanju, za katerega je bilo veliko zanimanje, in pozneje v razpravi je beseda tekla predvsem o ekološki miselnosti in zavesti ter" o alternativnih gibanjih.
Marija Starešinič: »Zunanji viniški vrtec je za starše zastonj, plačajo le malico za otroke.«
Nič več jok
Skoraj vsi predšolski otroci iz viniškega šolskega okoliša so vključeni v »zunanji vrtec«
VINICA — V viniški šolski okoliš je zajetih več kot 40 vasi in zaselkov. Nekateri med njimi so tako majhni in odmaknjeni, da se otroci, dokler niso začeli hoditi v šolo, skorajda niso srečali z vrstniki. Na viniški osnovni šoli so v prvih razredih potrebovali po 3 ali 4 mesece, da so otroci iz oddaljenih krajev v šoli nehali jokati, se vključili v družbo, socializirali. Zato so tudi med prvimi na Dolenjskem začeli s celoletno malo šolo, tretje leto pa imajo organiziran tudi »zunanji vrtec« za vse tiste otroke od tretjega ali četrtega leta starosti, ki niso vključeni v redno dnevno varstvo.
»V začetku smo organizirali vrtec v nekdanjih podružničnih šolah. Ker pa smo morali igrače in prehrano voziti s seboj, igral ni bilo. v nekdanjih šolah pa so tudi neprimerne higienske razmere, saj ni tekoče vode in primernih stranišč. Zato smo se odločili, da .zunanji vrtec priključimo kar rednemu viniškemu vrtcu, sicer enoti tukajšnje šole.« pove vzgojiteljica Marija Starešinič.
Tako je v vsakoletni 150-urni zunanji vrtec vključenih skoraj 90 odst. otrok iz viniškega šolske^ okoliša, torej tudi iz Hrvaške, tj^l koder se je prav v zadnjem času* močno povečalo število vrtičkarjev. čeprav ta oblika vzgoje ni obvezna. »Starši in otroci so z našim vrtcem zelo zadovoljni, prav tako tudi 25 cicibanov, ki so redno vključeni vvrtec.sajjim v celem letu dela družbo 80 do 95. drugih otrok,« pravi ponosno Marija.
Idejna usposobljenost še šepa
Ribniški komunisti so ugodno ocenili svoje delovanje v preteklem obdobju — K ugodni klimi prispevajo tudi dobri poslovni rezultati — Priprave na volitve T
TKIiHN.ll: — »Primer« trebanjske glasbene šale. ki je buril iluhove od letošnjega januarja, ko je bila v našem časniktt objavljena bodica, češ da njeni učenci ne obvladajo notne pisave, je končno končan. Na seji delovne skupnosti, ki je bila konec preteklega meseca i' Trebnjem, so namreč izglasovali nezaupnico dosedanjemu vodji glasbene šole Ivu Malošu.
/m osvežitev spomina je treba povedali. da se je po Trebnjem že dalj časa šušljalo, da se učenci v glasbeni šoli ne naučijo kaj dosti. l’o objavi bodice v Dolenjskem listu je osnovna organizacija /.K žolčno odgovorila, daje šlo za osamljen primer, ki ne more služili za posploševanje ocen o doseganju učno-vzgojmll rezultatov r šoli. Kol so zapisali. je bil kolektiv zaradi enostranskega in žaljivega pisanja upravičeno prizadel.
Očitno pa člani osnovne organizacije niso imeli najboljšega pregleda nad dogajanjem v glasbeni šoli. Kako bi se sicer zavzemali za vodjo, ki očitno ni dobro opravljal svojih nalog. Krav tako niso vedeli, da eden izmed učiteljev — Martin Strel — poučuje na šoli svoje zasebne učence. C e bi to vedeli, sc prav gotovo ne bi celo s pisanjem borili za ugled glasbene šole. /.a! so jih morali na slabosti in nepravilnosti v delovanju šole najprej opozoriti starši. Ka še staršem to ni uspelo brez pomoči javnosti, kije bila o dogodkih v glasbeni šoli obveščena preko časopisa.
Krhner jc zdaj zaključen. Ivo Maloš. ki je očitno spoznal, da ne bo mogel biti vodja šole. je podal ostavko. Delovna skupnost jo je sprejela in potrdila. Na seji pa jc bila za vršilko dolžnosti vodje šole imenovana prof. Tatjana Mihelčič. Krav tako sla na šoli ostala tildi Motaš in Strel. Hrv emu priznajo vso strokovnost, drugi Se čaka na disciplinski postopek, do katerega pa bo prišlo še/e. ko bodo imeli v I l(> nuli disciplinsko komisijo.
.10/1. SIMČIČ
RIBNICA — Kakor so ocenili ribniški komunisti na programski seji občinskega komiteja ZK, je bilo njihovo delo v preteklem obdobju uspešno. Največjo težo je vsekakor imela razprava o sklepih 13. seje CK ZKJ, ki je mobilizirala vse članstvo, razkrila mnoge probleme in tudi nakazala konkretne pobude, in predloge za boljše delovanje ZK.
vezovanj. Čeprav se v ribniški občini
Delovanje komunistov na družbenoekonomskem področju je vsekakor najbolj očitno po tem, da vse bolj prodira spoznanje o nujnosti povezovanja združenega dela. Žal pa ni bilo dosti doseženega na področju povezovanja lesne industrije, kmetijstva in gozdarstva. Vendar pa je bil tu le napravljen korak naprej in osnutki o povezanosti teh treh panog so že pripravljeni. Na drugih področjih jc že prišlo do po-
KRAJEVNE SKUPNOSTI PRAZNUJEJO
TREBNJE — Krajevne skupnosti Trebnje. Dolenja Nemška vas. Račje'selo in Štefan praznujejo 15. maja krajevni praznik. Vodstva vseli treh krajevnih skupnosti so pripravila praznovanje. ki se je že začelo pretekli teden. V nedeljo. 12. maja. je bilo ekipno strelsko tekmovanje za pokal predsednika skupščine krajevne skupnosti in košarkarska iek-ma za prehodni pokal predsednika sveta KS. Praznovanje se bo nadaljevalo v soboto. 18. maja. ko bo ob 12. uri v osnovni šoli Jožeta Slaka — Silva otvoritev spominskega kotička tega narodnega heroja in Zdenke Krapš. Pol ure kasneje bodo Zdenki Krapš odkrili na stari osnovni šoli spominsko ploščo. Nekaj pred eno pa promenadni koncert trebanjskega pihalnega orkestra. Ob 13. uri popoldne bo seja delegatov vseh treh skupščin, članov svetov KS. družbenopolitičnih organizacij. Tedaj bodo podelili tudi priznanja Ob. Ob 13.30 bo zborovanje v spominskem parku, ob 14. uti pa se bo v osnovni šoli na Kidričevi ulici začelo tovariško srečanje. Igral bo ansambel I ranca Potočarja.
lahko pohvalijo z dobrimi proizvodnimi in poslovnimi rezultati, vendarle opozarjajo tudi na to, da kakovostnih premikov v gospodarjenju že niso dosegli. Sploh pa ni dobro, daje začela rast osebnih dohodkov presegati rast sredstev za akumulacijo. Prav tako bi bilo potrebnega več načrtnega dela na področju kadrovske politike.
Na seji so tudi ocenili, da je bilo delovanje komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah in tudi v delegatskih telesih dobro. Opozorili pa so na slabosti pri idejnopolitičnem usposabljanju, saj je raven usposobljenosti še nizka in ta onemogoča akcije. Prav tako niso bili zadovoljni s sprejemom v vrstcZK.saj je več članov zapustilo organizacijo, kakor pa vanjo vstopilo. Interes za včlanitev je. vendar organizacija sama
pogosto ne najde poti k možnimi kandidatom.
Kot so dejali, so politične razmere ugodne, kar pa je tudi posledica dobrega gospodarjenja v ribniških delovnih organizacijah. Za podkrepitev samo nekaj rezultatov. Lani seje industrijska proizvodnja povečala za . štiri odstotke, najbolj v lesni industriji, kjer je bila večja domala za petino. Po=» večal sc je tudi izvoz, v primerjavi predlani celo za 40 odst. Gospodarstvo pa tudi veliko vlaga v novfc zmogljivosti.
> *
V prihodnjem obdobju bodo ribniški komunisti veliko pozornost posvečali pripravam na kongrese, izvolitvi novih vodstev, skupščinskim volitvam itd. Nasploh pa bodo. tako kot doslej, še naprej prisotni in delovali na vseh področjih življenja v ribniški občini. Kot so poudarili, ZK ni sila zunaj sistema, ki ne sme delovati z argumenti moči. Za to pa je potrebna idejno politična usposobljenost.
J. S.
Kočevski turizem šepa
Vendar bi lahko turistu na Kočevskem marsikaj ponudili, a možnosti ne izkoristijo
KOČEVJE — Kočevje je v zadnjih dvajsetih letih zelo napredovalo na vseh področjih, na turističnem pa je celo nazadovalo. Toso ugotovili na nedavnem izrednem občnem zboru Turističnega društva Kočevje.
Kočevje jc vedno bolj umazano mesto (medtem ko je bilo včasih med najlcpšimi v republiki). Rinža ni več primerna za kopanje in plav alni bazen je v glavnem zaprl. Tudi muzej.je v sezoni običajno zaprt. Prospekt je star in razglednice tudi. denarja za izdajo novih pa ni. Nočnega živ Ijenja v Koče-v ju ni. odkar ni več bara na .lasnici Število nočnin domačih gostov naza-
duje. Rezultat vsega tega pa je. A:., je od turizma malo finančnega uspeha.
Po mnenju nekaterih naj bi zaradi vsega tega turistično društvo v bodoče delovalo v skrčenem obsegu, kot olepševalno: po mnenju drugih pa je treba turistično dejvnost oživiti in organizirati tako. da bo donašala dohodek. Prevladalo je mnenje, da je trebit turistično društvo organizirati drugače (po dejav nostih: lov. ribolov, kultura, planinarstvo. jamarstvo, šport itd.) ter za vsako dejavnost oz. sekcijo izbrati odbor, ki bo priprav il delov ni načrt in tudi odgovorno skrbel za njegovo uresničev anje.
J. P.
Kmalu gradnja vodovoda ob Krupi
Začetek ob koncu maja
Dolenjski list je že nekajkrat poročal o aktivnostih za napeljavo vodovoda po področju onesnažene reke Krupe. Priprave na investicijo v ocenjeni predračunski vrednosti 330 mio din gredo h koncu. Prejšnji teden je za I. fazo investitor pridobil ustrezno soglasje regijske komisije za oceno investicij.
Pričetek gradnje vodovoda bo ob koncu meseca maja, in sicer na odseku vasi ob Krupi ter rezervoar Vinji vrh. Finančna sredstva za poseg v zgoraj navedenem znesku združujejo poleg Samoupravne komunalne skupnosti Črnomelj, Iskre Semič, republike ter pomoči JLA še Območna vodna skupnost Dolenjske ter Zveza vodnih skupnosti Ljubljana. Delež zadnjih dveh znaša skoraj 70%. Poudariti moramo, da se je Območna vodna skupnost Dolenjske prva vključila v solidarno reševanje težkih razmer ob Krupi, saj je poleg sredstev za vodovod prispevala že v letu 1984 znatna sredstva tudi za druge nujne posege, tako v smeri zagotavljanja pitne vode kot za druge nujne intervencije.
Že od samega začetka reševanja problema so delegati Območne vodne skupnosti in Zveze vodnih skupnosti imeli vse razumevanje za ekološki problem Bele krajine. Zavedati seje namreč treba, da so zadnja leta potrebe po sredstvih vodnega prispevka v SRS ter v dolenjski regiji izredno velike, vendar je ekološki problem Krupe dobil pri reševanju selektivno podporo. S pomočjo predstavnikov OVS in ZVS bo občina Črnomelj pridobila tudi ustrezna sredstva za premostitev manjkajočih finančnih virov, s tem bo omogočena gradnja vodovoda po predvidenem planu.
Pričakujemo in upamo, da se bodo na tak način kot OVS in ZVS vključevale v nadaljnje reševanje problema (sanacije, deponije, iskanje nadomestnih vodnih virov Bde krajine) tudi ostale ustrezne republiške organizacije oz. njihovi organi.
IS SOB Črnomelj
Riko Krepko prvi
Rezultati' poslovanja v prvih treh mesecih
RIBNICA — Dokončne analize p gospodarjenju ribniškega združenega dela v prvih treh mesecih še niso opravljene. KSkor pa kažejo prvi zbrani podatki, so ^ občini dobro delali in dobro poslovali. Resda so v dveh kolektivih zabeležili izgubo, toda v enem kolektivu je ta izguba malenkostna. v drugem pa je sezonskega značaja.
V zdravstvenem domu imajo za okoli poldrugi milijon izgube, v GG TOK kooperacija pa za 17 milijonov dinarjev. Sicer pa ni moč realno oceniti vrednosti prihodka, dohodka in čistega dohtjdka, ker se prav zdaj uvaja nov obračunski sistem. Zato pa so
-toliko bolj zgovorni drugi rezultati.
;--------------------------------
• Spet je v ospredju Riko, kjer so ^sredstva za reprodukcijo z lanskih 200 milijonov porasla na 440 milijonov dinarjev. Precej bolj so se odrezali tudi v Inlesu, Eurotransu in Donitu v Sodražici. Vendar pa so na meji rentabilnosti poslovali v kmetijski zadrugi, Mercatorju, .sodraškem tozdu Inlesa.
V ribniški občini se lahko pohvalijo, da so po lanskem izjemnem povečanju izvoza ostali vsaj približno na ravni dosedanjih uspešnih rezultatov. Vendar pa predvidenih povečanj niso dosegli, kerSukno in Inles nistatoliko izvozila, kolikor bi morala. V Suknu pričakujejo, da bodo v drugem četrtletju popravili rezultate. Sicer pa je večina delovnih organizacij povečala izvoz. Tu spet prednjači Riko. kije povečal tudi klirinški izvoz.
Ugodni poslovni rezultati so seveda posledica povečane proizvodnje. Proizvodnja se je povečala za več kot petino. kar je seveda krepko nad slovenskim poprečjem. Fizično povečanje proizvodnje pa je lahko tudi dvorezen meč. Ob manjšem izvozu in zmanjšanem povpraševanju so sc povečale tudi zaloge.
TUDI VODILNI DELAJO
Za zdaj je Dom Dušana Remiha edina delovna organizacija, kjer se tudi direktor vključuje v neposredno proizvodnjo. tako da dežura. In seveda ima samo on in izključno on pravico, da gre r dopoldanskem času na pivo. Vs etn ostalim direktorjem, ki si rok ne mažejo z neposredno proizvodnjo, je to prepovedano.
DOLENJSKI LIST
'i IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Samoprispevek v KS Dobova izglasovan
Zdaj bodo lahko položili zaščitni sloj asfalta
DOBOVA — Volilci te krajevne skupnosti so na referendumu 12. maja odločali o usodi vaških cest. Odziv je bil presenetljiv in rezultat prav tako. Od 2211 volilnih upravičencev jih je glasovalo 2168 ali 98,9 odstotka. Za samoprispevek sta se izrekla 1602 volilca. To predstavlja 72odst. glasov. Proti je bilo 517 krajanov ali 23,4 odst.
Novi samoprispevek so sprejeli za pet let in znaša 2 odst. OD in pokojnin ter bruto osebnih dohodkov obrtnikov, lastniki zemljišč pa bodo plačevali poldrugi odstotek od katastrskega dohodka.
J. T.
GASILCI BREZPLAČNO PREGLEDUJEJO NAPRAVE
KRŠKO — Poklicna gasilska enota v Krškem opravlja tudi servis za vse vrste ročnih gasilskih aparatov doma in na terenu. Pečatijo hidrantne omarice in po naročilu tesnijo hidrantno omrežje. Največ dela imajo v Celulozi in atomski elektrarni. Na delavskem svetu so sklenili, da bodo brezplačno servisirali gasilne aparate v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici in Valvasorjevi knjižnici v Krškem, kar obema kulturnima ustanovama precej pomeni. Brezplačno servisiranje so ponudili tudi Muzeju izgnancev, političnih zapornikov in internirancev v Brestanici.
STRELJANJE IN OGLED
BOŠ I ANJ — V tej krajevni skupnosti posvečajo veliko skrb obrambni sposobnosti. Minulo nedeljo so se urili v streljanju na strelišču, to nedeljo bodo obiskali garnizijo v Cerkljah.
IT,
ii
V BREŽICAH ZA KRAJEVNI PRAZNIK
BREŽICE — V osnovni šoli bratov Ribarjev je bilo 9. maja tovariško srečanje z borci, ki sta ga ob 40-letnici osvoboditve priredili krajevna skupnost in krajevna konferenca SZDL. Kulturni program so pripravili šolarji. Bil je nadvse prijeten večer, ki je mineval v prisrčnih pogovorih borcev s člani sveta krajevne skupnosti, s člani predsedstva K K SZDL in predstavniki društev v KS.
V Beti ni več prostorske stiske
Delajo ob sobotah in nedeljah
Dograditev jim je omogočila nove zaposlitve
Vežico v Artičah gradijo samo podpisniki samoupravnega sporazuma — Krajane ____________sproti	obveščajo	v	glasilu,	ki	ga	raznašajo	šolarji
V petek, 10. maja, so krajani napolnili slavnostno grajsko dvorano, kjer je bila osrednja svečanost v počastitev krajevnega praznika in osvoboditve Brežic pred 40 leti. Na njej so podelili bronasta priznanja OF in priznanja krajevne skupnosti. V kulturnem programu je nastopilo 14 pevskih zborov iz vse občine.
V Selih in na Malem Obrežu so imeli istočasno vaška referenduma. V Selih so izglasovali dodatna 2 odst. vaškega samoprispevka za 6,5 km osnovnega asfalta in tako bodo skupaj s krajevnim in občinskim samoprispevkom plačevali 5,5 odst. od OD. Vaški samoprispevek na Malem Obrežu ni bil izglasovan. V KS Dobovasoponosni na nedeljski rezultat in po besedah Marjana Vučanjka, predsednika pripravljalnega odbora za referendum, je tak rezultat odraz zaupanja krajanov, saj so se do zdaj še vselej prepričali, da so bili programi v KS uresničeni.
DOBOVA — V Konfekciji Beti so sprejeli v delovno razmerje deset novih delavk. Prvič so prišle na delo 15. maja. Zdaj ima dobovski kolektiv 180 zaposlenih. Investicijo je izpeljal brez bančnih kreditov, samo z združevanjem sredstev med tozdi. Dograditev je veljala 14 milijonov dinarjev.
Novi prostori so jim olajšali delo v proizvodnji, kjer delovni proces že dlje časa ovira utesnjenost. Zaposlene so večinoma ženske. Delajo v dveh izmenah. Ta kolektiv ne pozna odhajanja. Delavke so doma iz bližnje okolice in so zadovoljne, da se jim ni treba voziti drugam. Več let zapovrstjo so predstavniki kolektiva redno obiskovali zadnje razrede osnovne šole v Dobovi in seznanjali dekleta s poklicem konfekcionarke. Vse, ki šoseodločile zanj, so potem tudi štipendirali in si tako zagotovili delavke za daljše obdobje.
Trenutno izdelujejo ženski in delno otroški program za domače tržišče in za izvoz. Dela jim ne manjka, ker je prodaja Betinih izdelkov preko modnih revij zelo dobro utečena.
Konfekcija Beti kupuje letos v Dobovi prvo družbeno stanovanje v poslovno-stanovanjskem bloku, ki ga bo stanovanjska skupnost gradila v tem kraju. V Beti želijo, da bi v Dobovi zgradili tudi kako solidarnostno stanovanje, saj so zdaj samo v Brežicah. V kolektivu so zadovoljni, da seje v družbeni stanovanjski gradnji vendarle nekaj premaknilo, da ta ni več osredotočena samo na občinsko središče.
Delovni kolektiv zelo dobro sodeluje s krajevno skupnostjo in kaže posluh za skupne akcije. Neuresničena želja je edinole podaljšana avtobusna proga do Rigonc.
J. T.
ARTIČE — V tukajšnji krajevni skupnosti so krajani doslej ogromno prispevali za komunalne, kulturne in druge pridobitve in si tako postopoma izboljševali življenjske razmere. Bili so med prvimi v občini, ki so uvedli samoprispevek.
Zbirali so ga za prosvetni dom. Z lastnim denarjem so si zgradili vodovode, dva gasilska in en lovski dom. avtobusna postajališča (tri so že
postavljena, štiri bodo še na vrsti) in javno razsvetljavo. Poteka akcija za razpeljavo telefonskega omrežja, pri čemer sodelujejo s šestimi KS v krški
n
EETRTMJV INTERVJU
Dobre varnostne razmere
V Posavju lani ni bilo prekinitev dela — Večja samozaščitna kultura — 5 uspešnih let UNZ
KRŠKO — Uprava za notranje zadeve Krško deluje v sedanji obliki že 5. leto. Z načelnikom UNZ Krško, Maksom Unetičem, smo se prav na dan zmage in pred dnevom varnosti pogovarjali o nekaterih dosežkih in tudi težavah delavcev organov za notranje zadeve.
Kako bi na kratko ocenili varnostne razmere v Posavju?
■•Varnostni položaj je dober. To smo dosegli tudi ob razmeroma dobrem sodelovanju z občani čeprav bi radi, da bi bilo družbeno samozaščitno-osveščenih še več ljudi. Prosim občane, da po svojih močeh prispevajo čimveč za zavarovanje družbenega in osebnega premoženja.«
Ste zaznali kaj posebnega pri varovanju temeljev socialistične samoupravne družbene ureditve?
»Na območju naše UNZ je bilo lani, glede na leto poprej, zaznanih in obravnavanih znatno manj dejanj s političnim obeležjem. Na
ugodno stanje so vplivale nasploh boljše politične varnostne razmere v Posavju ter tudi doslednejše preventivno in operativno delo na tem področju. Lani je bila večina dejanj storjena na območju brežiške občine, predlani pa je bilo več dejanj storjenih v krški in sev-niški občini. Čeprav je raziskanost dejanj s političnim obeležjem nekoliko boljša, še vedno nismo zadovoljni. Lani ni bilo na našem območju nobene prekinitve dela, zabeležili pa smo le 4 manjše izsiljene sestanke. Do izsiljenih sestankov in nezadovoljstev delavcev je v glavnem prišlo zaradi nizkih osebnih dohodkov, neurejenega delovnega časa, sprememb samoupravnih aktov o nagrajevanju, slabih medsebojnih odnosov in podobnega."
V kakšnih gmotnih razmerah delate in kakšni so vaši obeti?
ZEMLJEPIS — NEZADOSTNO
SEVNICA — Občinska konferenca SZDL Sevnica je /9. aprila poslala zdomki — tajnici Slovenskega kulturnega in športnega društva »Simon Jenko« v Nuernbergu nujno pismo, dahi I. ntaja letos prišla na Listo prevzet srebrni znak O/. Vse lepo in prav. če ne bi ekspresna pošiljka romala tudi po Vzhodni Nemčiji, saj je pošiljatelj na kuverto natipkal — NDR. kol da bi se v šoli učili, tla je Nuernherg v Nemški demokratični republiki in ne v Zvezni republiki Nemčiji.
IVIaks Unetič: »Le nekaj lažjih verbalnih deliktov...«
»UNZ Krško ima izdelan stabilizacijski program, ki predvideva zmanjševanje materialnih stroškov. Varčujemo pri vozilih in drugih tehničnih sredstvih, pisarniški opremi in celo pri osebni opremi miličnikov. Pri tem pa kaže poudariti, da je naš vozni park razmeroma iztrošen. UNZ deluje na dveh lokacijah, kaj; močno otežkoča delo, zato si veliko obetamo od novih prostorov, ki naj bi jih do leta 1990 dobili v prizidku postaje milice v Krškem. To bo skupna naložba republiškega sekretariata za notranje zadeve in krške občinske skupščine, saj bo to tudi skupni objekt UNZ Krško in občinskega štaba za teritorialno obrambo.«
PAVEL PERC
■V
J
Zavarovanje prodira na deželo
Uspešno delo območne zavarovalne skupnosti Triglav Krško — Izguba le v kme-tijski rizični skupnosti — Najbolj podzavarovani stanovanjski objekti
KRŠKO Med 16 zavarovalnicami »Triglav« je krška območna
skupnost po velikosti na 12. mestu. Lani je imela blizu 350 milijonov din zavarovalnih-sredstev. Načrt zavarovalne premije so presegli za II odstotkov in s tem povečali premijo za 107 milijonov v primerjavi z letom 1983.
Število zavarovanj sc je v družbenem sektorju v Posavju povečalo za 70 odstotkov, v zasebnem pa je ostalo na ravni leta 1983. »Lani skoroda nismo zabeležili neplačane zavarovalne premije. kar je velik uspeh spričo zaostrenih gospodarskih razmer in likvidnostnih težav delovnih kolektivov. Lani smo izplačali več kot 457 milijonov din odškodnin, kar je za 55 odstotkov več kot leto prej. Naravne katastrofe.
kot je bila na primer spomladanska pozeba, so precej pripomogle, da je imela od vseh temeljnih rizičnih skupnosti le kmetijska za 15,6 milijona izgube.« pojasni Mimica Stepišnik, vodja sektorja financ, računovodstva in informatike v krškem »Triglavu«.
Letos zavarovalniški zastopniki posebej opozarjajo na podzavaro-vanjc stanovanjskih objektov. Poslej ne bo več možno z raznimi potrdili
prosjačiti za les in drug material za obnovo poškodovane hiše, marveč bo treba objekte zavarovati za dejansko vrednost. Zavarovalne kulturejev Posavju še vse premalo in ni bistvenih razlik med brežiško, krško ali sev-niško občino. Zanimivo pa je. da po-
Strojniki spet brez vodstva?
Tovarna konstrukcij potrebuje večjo podporo družbene skupnosti
SEVNICA — V tukajšnji tovarni konstrukcij, tozdu trboveljske Strojne tovarne, so konec lanskega leta zabredli v težave, na kraju so ostali celo brez direktorja.
Mimica Stepišnik: »Zavarovalne kulture je v Posavju še premalo.«
Delavci vseeno niso ostali »brez glave«. V tem času sta tovarno po dogovoru z izvršnim svetom vodila izkušena človeka z dolgoletnim stažem v strojegradnji, dipl ekon. Tone Be-bar, kot v. d. vodje tozda, in Franc Drobnič, dipl. inž. strojništva, kot tehnični. Polletno opravljanje dolžnosti se jima je že izteklo, zdaj si želita čimprej rešiti se neljubih voženj in nehvaležnih opravil.
ubadati z vsemi opravili.
V preteklosti matičnemu kolektivu ni manjkalo očitkov, češ da sevniški tozd nima primernega proizvodnega programa. Bebar kot dober po/na-
predvsem izdelovanje naprav za mešanje barv s širokim krogom uporabo, od cementarn, usnjarn in čistih kemičnih tovarn do tekstilcev, pri nas neizčrpen trg. Postali so celo izvozniki na konvertibilni trg. Konec maja bodo imeli za seboj posel za 250.000 zahodnonemških mark, monterji delajo v Sovjetski zvezi.
dzavarovanje bolj »tepe« v hfibovitih kot pa v ravninskih predelih.
Ne, da bi se jim sevniški delavci kaj posebno zamerili. Ne skrivata, da sta prišla v neurejen kolektiv, kjer manjka vrsta služb. »Tisti, ki je umazan od olja in rje, strogo gleda na vse to kot na režijo, vendar pri zahtevnih delovnih nalogah brez ustreznih služb enostavno ne gre,« pravi Tone Bebar. Pristavi, da se morata s tehničnim sama
• Neverjetno, a žal resnično je, da tovarna, kije samo minuli mesec dobavila za 130 ton zahtevnega hidravličnega podporja zasavskih revirjev premore le eno telefonsko zvezo! Ima teleprinter, a ga ne morejo priključiti. Predsednik občinskega izvršnega sveta je zaradi tega sklical vse odgovorne od novomeškega PTT, domače pošte, zveze pa še vedno ni...
valeč trga in Drobcž kot strojnik menita, da jim je program kemije.
Inž. Drobežje med obhodom po tovarni. kjer so sedaj zarisane transportne poti (varilci in primerne skupine delavcev delajo v ogradah, da ne motijo drug drugega), pokazal drago veliko stružnico SS, ki ni bilazmontiranadve leti. Sedaj se kajpak veselo vrti. Pred dvema mesecema so sestavili krmiljeno avtogensko rezalko. Skratka: Tovarna konstrukcij ima bodočnost. Lačna je le kadrov, ki bi bili pripravljeni živeti s kolektivom.
• Delež družbenega sektorja v zavarovalni premiji pri območni zavarovalni skupnosti Triglav v Krškem je lani znašal dobrih 69 odstotkov. Nudijo že 35 zavarovalnih vrst. Zadnji dve leti se pripravljajo, da bi razširili dejavnost še na mednarodni transport, to pa naj bi že letos omogočili posavskim izvoznikom, ki so doslej to vestno storitev morali poiskati pri velikih zavarovalnicah.
A.ŽELEZNIK
V tovarnah imajo očitne uspehe pri življenjskem zavarovanju, ki pa že prodira tudi na podeželje. Kolektivno nezgodno zavarovanje poznajo skoraj v vseh kolektivih, nezgodno pa se zavaruje tudi že veliko kmetov.
P. PERC
in brežiški občini. Za telefonsko povezavo plačujejo bodoči naročniki velike vsote.
H
Ta hip dokončujejo mrliško vežico. Zanjo ne zbirajo samoprispevka. Odločili so se za drugačno obliko, za samoupravni sporazum. Krajani, ki so ga podpisali, prispevajo zanjo po 6 tisoč dinarjev in 20 ur prostovoljnega dela. Podpisnikov je 80 odst. gospodinjstev. Sporazum daje podpisnikom 80-odstotni popust pri vseh pokopaliških storitvah vključno z najemnino grobov.
Druga značilnost te akcije je gradnja vežice v lastni režiji, vendar v skladu z vsemi predpisi. Tretja značilnost pa je hiter potek gradnje. Vežica bo končana v sedmih mesecih, do junija letos. Velika je 130 kvadratnih metrov. Projekt je Regionov in je enak za vse vežice v občini.
Krajani se na delovnih akcijah zbirajo pretežno ob sobotah in nedeljah. Delajo po osem ur in imajo tudi toplo malico. Naloge imajo natančno porazdeljene in gradnja poteka brez zastojev. Ljudje spoštujejo sporazum in njegove obveznosti v denarju in delu. Gradbeni odbor je dolžnosti razdelil po področjih, tako da vsak natanko pozna svoje dolžnosti. Finančno soudeležbo dajeta komunalna interesna skupnost in Komunalno obrtno podjetje Brežice. Skupna vrednost objekta je 7,5 milijona dinarjev. Z manjšimi storitvami jim pomagajo tudi nekateri delovni kolektivi: Žito, SOP, Pionir, 1GM Sava iz krške ter Slovin, KOP, Opekarna — Rudnik in Posavje iz brežiške občine.
Vpeljali so celo redno informiranje krajanov. Solarji raznašajo glasilo, v katerem seznanjajo ljudi s potekom dela. z odzivom prostovoljcev, s številom opravljenih ur in s planom dela za naprej. Pokazalo seje, daje ta zamisel izredno dobra. V akciji sodelujejo celo nekateri krajani iz sosednjih KS, iz Dolenje vasi, iz Globokega in Malega vrha. Pri skupnih interesih jih občinske meje in meje krajevnih skupnosti nič ne motijo.
J. T.
Kukavičje jajce na sevniški način?
Vihar v kozarcu vode in nepotrebno podtikanje delegaciji
SEVNICA — Konec minulega leta je zaradi dražbe najdenih predmetov, v Sevnici»zrasla temperatura«. Ulica je govorila, da je bil prodan drug moped, ne listi, kije bit najden. Delegacija v zboru združenega dela občinske skupščine iz Kopitarne je zalo, da bi zadevo razčistili, na seji vseh treh zborov konec marca o tem postavila delegatsko vprašanje. Bilo je jedrnato: delegate predvsem zanima zakonitost pri dražbah.
Za sejo občinske skupščine, sklicane za danes, je v delegatskem gradivu do/g odgovor, ki očitno bolj buri. kot pomirja. Priznava, da je bil moped resnično zamenjan, kar naj bi bilo celo iz več razlogov koristno. Prvič, občinski štab TO. čigar delavec je sodeloval pri prevozu najde-
nih stvari od milice v hrambo, naj bi tako prišel do primernejšega mopeda. saj je bilo treba za njihovega prejšnjega (tudi kupljenega na eni takih dražb) opravljati vsako leto tehnični pregled (v drugi občini), in drugič: na dobičku naj bi bil celo ohčinsk i proračun, kajti prvi moped naj bi bil več vreden od drugega.
Na srečo in smolo je v Sevnici šlo le za moped, in ne avto ali avion. kot nekateri v mestu ob Savi kometi-rajo lo »koristno malverzacijo«. Vodja kopitarniške idelegacije Slavko Zakošek meni. da so v odgovoru na njihovo javno delegatsko vprašanje naredili nekaj takega kot kukavica, ki podtakne svoje jajce v drugo gnezdo, saj so v odgovoru popolnoma «nejair« navedene besede: »tendenciozno potenciranje. napihovanje, pisanje anonimnih pisem, blatenje...« Če je to v Sevnici res kdo počel, naj to odgovorni za dražbe najdenih stvari razčistijo. Delegacija je sama javno vprašala. Se to ne sme? Zanima jih ludi. zakaj se odgovorni na odgovor sploh ni podpisal!
A. ŽELEZNIK
Novo v Brežicah
KOMU ODKLENITI REZERVE? —■ Dolgo časa je prevladovalo mišljenje, da je denar v občinskih rezervah namenjen vsem revežem t* slabim gospodarjem po vrsti, a zdajso mnogi drugačnega mnenja. Zakaj h bili pretirano radodarni, se sprašujejo saj se tudi ta dinar ob gospodarneje naložbi lahko bolje obrestuje?
SAJ NI SAMO MAJ? Pionirji želijo slišati odgovor na vprašanje. pos' tavljeno na letošnji občinski konferen-ci, zakaj je ravno v maju, ki je že tako zatrpan s proslavami in obletnicami, toliko tekmovanj. Na pojasnilo potrpežljivo čakajo v upanju, da se bo koledar prireditev, ki niso vezane na mesec mladosti, vendarle nekoliko spremenil. Maj je tudi mesec, koseko; piči učenje, časazanjjim pavedno bolj primanjkuje.
KAJ SO TO POSEBNE UGODNOSTI? Družbeni pravobranilec samoupravljanja opaža, da jih je vedno več in da se v Posavju širijo na dejavnosti, v katerih jih včasih niso inif’ li. Najbolj znana in najstarejša ugodnost je pravica do določene letne količine premoga za rudarje. Zdaj sodijo zraven lesni, tekstilni in drugi odpadki in ugodnosti, povezane s položajem delavca, vključno z napeljavo ali preselitvijo telefona zaradi doseg; Ijivosti ob vsakem času. Nad opažanj) pravobranilca naj bi se zamislih predvsem zaradi tega, ker se posebne ugodnosti ne ujemajo z današnjo zakonodajo.
12 BR€2lŠK£fKrT
PORODN l$NICC*
r
Od 4. do IL maja so v_ brežiški porodnišnici rodile: Silva Žertuš 'z Bizeljske vasi — Slavico, Marina Fre; lih iz Brežic — Mihaela, Vesna Nadi1 iz Male Gorice — Marka, Višnja Pažur iz Orešja — Bernarda, Durda Martinec iz Laduča — Kristijana. Metka Rožman iz Brestanice — Me' lito. Ljubica Krajačič iz Male Goric*
— Andrijo, Anica Kene iz Samobor*
— Igorja, Cirila Cvetkovič iz Vel. Obreža — Primoža, Martina Kosmat U Laduča — Alena, Irena Uršič jz Krškega — Blaža, Marina Berce iz Samobora — Martino, Marija Krevelj iz Krškega — Matjaža, Marij* Hudorovac iz Gorice — dečka, Katic* Divjak iz Brestanice — Matejo, Jadranka Lackovič iz Krškega — Dom)" nika. Marija Rubinič iz Cerja — D'-jano, Mihaela Sokolič iz Brežic — Sašo. Rozalija Bragdič iz Dolenja — dečka, Suzana Gerjcvič iz Brežic — Nina, Anica Stanec iz Celin —dečka, Stanka Gunčar iz Čreteža — dečka. Čestitamo!
Krške novice
KJE JE MEJA? — Krajevni skupnosti Krško in Leskovec se že nekaj časa prerekata o tem, kje je prava ; meja med njima. Prikrajšani se čutijo j Leskovčani, zato so toliko bolj glasni-Zahtevajo, da se problem takoj reši- I zatem spremembo ustreznega občinskega odloka in spremembo odločb z* prispevek za mestna zemljišča. Ker se pri denarju običajno neha še tako velika ljubezen, pri omenjenem sporu p* so v ozadju precejšnji denarci, je kaj malo verjetno, da bo vesela svatba, kvečjemu ostra ločitvena razprava-Upajmo, da poskus razmejitve Krško in Leskovec le ne bo preobilna žehta umazanega perila.
GLAVOBOL — Glava boli tudi sestavljalcc predloga za reorganizacijo strokovnih služb interesnih skupnosti-ki je sicer dobil vso politično podporo, ni pa požel nikakršnega navdušenja med sisi. Pet sisov od osmih seje vendarle odločilo za predlagano reorganizacijo, poročilo o reorganizaciji P* so zelo slabo ocenili delegati zbora združenega dela občipske skupščine-Morda pa bodo bolj zadovoljni s po; nujeno rešitvijo, ki jo pričakujejo vsaj do konca letošnjega junija, če seveda ne bo spet prišlo do zamude.
DELOPUST — Asfaltno »prepro go« skozi mestno jedro so cestarji res da naredili v napovedanem času in kot kaže. kakovostno, marsikdo pa j1 še zdaj prepričan, da bi bila lahke zapora mestne arterije vsaj za teder krajša, če bi cestarji delali kakšne urico dlje in tudi ob sobotah. Ne b bilo napak, če bi se kateri od organizatorjev obnove ceste spomnil, da' Celulozi delajo tudi ob petkih ic svetkih.
""I
Sevniški paberki j
PONOVITEV IGRE — Jutri ob 20. uri bo v dvorani gasilskega doma Oder mladih ponovil uspešno predstavitev Zlatega čeveljčka«, dramoleta Dominika Smoleta. To ni zgolj mladinska predstava, temveč v mnogočem kritika na obstoječe družbene razmere-Morda bo po razvedrilu, ki ga prinaša to delo, vsem skupaj lažje.
TENISAČI NA PLAN — Teniška sekcija pri Partizanu ugotavlja, da vse več Ševničanov rado seže po velikih loparjih, igrišč pa primanjkuje. Ker naj bi v bližini novega bazena končno zgradili nekaj pravega, je zdaj tudi pravi čas za sestanek. Ljubitelji tega športa so zato vabljeni na pogovor o tem v Partizan danes ob 18. uri.
kultura
m
izobra-
ževanje
Sla po ustvarjanju
Danja Bajc slika v glavnem staro podeželsko arhitekturo — »Pastel daje sliki mehkobo«
NOVO MESTO — Na hodniku y pritličju zdraviliškega doma v Šmarjeških Toplicah, ki so mu dali v|ogo občasnega likovnega razstavišča, so bili več tednov na ogled Pasteli Danje Bajc. »Razstavila sem kakih deset del z dolenjskimi motivi in povedali so mi. da so si Jih obiskovalci z zanimanjem ogle-
dali,.
Zato sem tako navezana na vse svoje slike. Le ko bi imela več časa! Včasih me ima. da bi vse skupaj zadegala v kot in šla neznanim motivom naproti. In res vedno razmišljam o tem, kako bi bilo, če bi se mi nenadoma ponudilo veliko časa. Čakanje na čas pa je za zdaj tudi moj edini načrt.«
je povedala avtorica, stro-
da
kovna sodelavka Zveze kulturnih organizacij v Novem mestu. Krajina, ki jo ima neskončno raji pomeni več kot samo likovni motiv. »Vanjo se zatečem, da se odtrgam od sivine vsakdanjega žaljenja, razpetega med najrazličnejšimi obveznostmi v službi in doma. To je beg v prostost, v naravo,-kjer te ne more več doseči hrup mestnega življenja in kjer lahko dihaš iz polnih pljuč, sanja-r'š> kolikor te je volja, uživaš. Seveda je ta prostost v celoti osmišljena le, če lahko tudi slikam.«
Motive izbira. Za novodobnosti se ne meni, ampak jo srce žene k staremu, izginjajočemu. Z nostal-8'jo m s spoštljivim odnosom riše ,n slika starinske, s slamo krite vinske hrame, ki tu in tam še vztrajajo v samoti, pa stare hiše in še kaj. To so zelo krhke stvari, da se zdi, da bi se zrušile, če bi sejih dotaknila z roko. Vsaj za likovnika ze>o krhke, zato jih Danja Bajc tudi odslikuje v pastelu. »Takodose-gam mehkobo, ki jo pastelne harve še zlasti omogočajo. Rada bi delala tudi v akvarelu, če bo kdaj kaj več časa, bom poskusila.«
Danja Bajc ne prikriva, da ji slikarstvo pomeni več kot konji-čkarstvo, kot nekaj za ukvarjanje v prostem času. »Moram slikati, saj mi samo slikanje daje tisto ut-eho, ki jo čutimo v notranjosti.
Danja Bajc: »S pastelnimi barvami je pri nas zelo težko. Znajti se moraš, kakor veš in znaš.«
Kot slikarka deluje Danja Bajc precej samotarsko. Včasih se je imela za aktivno članico novomeške likovne skupine »Vladimir Lamut«, a ker ni mogla obiskovati njenih sestankov, izobraževalnih ur in ostalega, kar je ta skupina pripravila, je nekako odpadla. Vztraja, kolikor pač more, sama. Vseeno je za njo že kakih dvajset razstav, resda večinoma skupinskih, nekajkrat pa seje občinstvu predstavila sama. Razstava v Šmarjeških Toplicah prav gotovo ni bila njena zadnja.
L ZORAN
Kaj bo izdal Dolenjski muzej?
V zadnjem času se je v tej ustanovi močno razrasla založniška dejavnost
NOVO MESTO — Kaže, da bo precej del, katerih izdajo je zadnja leta načrtoval Dolenjski list, pa so mu tovrstno dejavnost pošle sape, izšlo v založbi Dolenjskega muzeja. Še več, ta ustanova ne prevzema le tistega, kar je bilo drugje zastavljeno, marveč je omenjeno le vključila v svoj založniški program, ki ga namerava uresničiti letos in prihodnje leto.
Založniški program Dolenjskega 'muzeja predvideva izdajo del, katerih vsebina je v najtesnejši povezavi z muzejsko dejavnostjo, to pa so knjige, monografije, katalogi, vodniki, likovne mape in manufakturni muzejski predmeti. Svet muzeja je uresničitev teh nalog zaupal založniškemu odboru, ki ga sestavljajo muzejski delavci in zunanji člani, ta odbor paje za glavnega in odgovornega urednika vseh edicij imenoval Franca Šalija, ravnatelja muzeja. Iz povedanega je razvidno, da ne gre samo za poskus novega oživljanja Dolenjske založbe, tega najbrž sploh niso imeli v mislih, pač pa. daje namera Dolenjskega muzeja z založniško dejavnostjo že sama po sebi dovolj resna in vredna širše pozornosti.
Prva knjižna dela so že v tiskarni, tako da pričakujejo izid nekaterih knjig že maja. To so »Šmarjeta med NOB«, »Osvoboditev Novega mesta« in »Mokronoška četa«, s katerimi tudi začenjajo knjižno zbirko NOB. V tej zbirki bo izšel še »Dnevnik Slavke Kersnikove« (iz Dolenjskih Toplic). V pripravi za tisk je knjižica »Halštatski grobovi« Toneta Kneza, ki bo izšla v okviru tako imenovane arheološke knjižne zbirke. V sodelovanju z založbo KRT pa pripravljajo izdajo »Trdinovih etnoloških zapiskov«.
V SOBOTO ORGELSKI KONCERT V CERKVI
DOLENJSKE TOPLICE — V soboto, 18. maja bo ob 20. uri v tukajšnji cerkvi koncert mezzosopranistke Eve Novšak—Houške iz Ljubljane in organista Zelja Marasoviča iz Zagreba. Izvajala bosta Bachova, Pourcel-lova, Arnejeva, Haendlova, Francko-va in Bollmanova dela. Prireditev bo v okviru »Topliškega poletja 85«.
Začeli so se dnevi kulture mladih
Ves maj in še junija bo vrsta nastopov kulturnih skupin mladih iz novomeške _ občine, pretežno osnovnošolcev in srednješolcev — Več gostovanj
Od monografij naj bi izšle tri: »Vladimir Lamut«, »Novo mesto« in »Jakčev dom«. »Vodnik po Jakčevem domu«, ki ga je napisal dr. Milček Komelj. bo že v kratkem na voljo obiskovalcem. Izšla bosta še »Vodnik po etnološki zbirki« in »Vodnik po
Mladi srbski književniki v Novem mestu
Nastopili bodo drevi v Študijski knjižnici Mirana Jarca
NOVO MESTO — Danes ob 18. uri bo v veliki čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca literarni večer, na katerem bodo predstavili mladi srbski književniki, ki delujejo v Beogradu. Nastopili bodo: pesnik Nikola Vujčič, glavni urednik »Književne reči«, pesnik Milovan Marčctič, urednik za poezijo pri tem časopisu, sicer znan tudi po nagradi »Goranovega poletja«, pesnik Staniša Nešič, predsednik Književne mladine Srbije, pesnik Živko Nikolič, sekretar Književne mladine Srbije, in prozaist Nemanja Mitrovič, dobitnik Brankove nagrade. Vsi nastopajoči, o katerih bo na današnji prireditvi obširneje govorila Bojana Stojanovič, imajo za seboj najmanj po eno samostojno knjigo. Nobeden od njih še ni dopolnil tridesetega leta. najmlajši (Mitrovič) ima komaj petidvajset let. Nastop mladih literarnih ustvarjalcev iz Srbije je pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca V sodelovanju z. občinsko konferenco ZSMS Novo mesto.
zbirki NOB«. Muzej načrtuje tudi izdajo dveh koledarjev. Za leto 1986 naj bi izšel koledar z reprodukcijami Jakčevih, za leto kasneje pa koledar z reprodukcijami Lamutovih del.
Dolenjski muzej načrtuje poleg tega izdajo treh grafičnih map. Samostojno naj bi. izšle Jakčeve, Lamutove in Germove grafike. Z njimi bi ljubiteljem likovne umetnosti še bolj približali ustvarjalnost teh za Dolenjsko tako pomembnih likovnih umetnikov.
L ZORAN
V SDK RAZSTAVLJA VOJVODINSKI SLOVAK
NOVO MESTO — V razstavišču novomeške SDK (na Glavnem trgu) so te dni na ogled risbe Martina Jo-naša. ' samorastnika iz Kovačiče v Vojvodini. Jonaš je po rodu Slovak, z omenjenimi risbami paje ilustriral pesniško zbirko vojvodinskega-slova-škega pesnika Pala Bahuša z naslovom »Sonate za solo molčanje in gajde«.
Sedem zborov
Toliko jih je nastopilo na letošnji občinski pevski reviji v Sevnici
SEVNICA — V sevniški občini deluje sedem pevskih zborov in toliko jih je nastopilo tudi na osmi reviji, ki je bila minulo soboto v obiskovalcev polni dvorani sev-niškega gasilskega doma. Prireditev je vsako leto v drugem kraju, lani je potekala v Zabukovju.
Med pevskimi zbori je največ mešanih, sicer pa delujejo: v Zabukovju, Loki pri Zidanem mostu, v dveh tovarnah —Jutranjki in Lisci, potem v Krmelju, poleg tega pa še dva okteta: Boštanjski fantje in Lovski oktet na Studencu.
Pevci upajo, da bodo lahko nastopili tudi na posavski pevski reviji, ki pa je lani, žal, ni bilo.
NOVO MESTO — Tukajšnja Zveza kulturnih odganizacij ostaja zves-a tradiciji in tudi letos prireja dneve mladinske kulture v novomeški občini, t so se pravzaprav že začeli, in sicer s ponedeljkovim nastopom folklornih kupin v novomeškem Domu kulture. Do zdaj sta bili šedveprireditvi: vče-Popoldne v Dolenjskih Toplicah srečanje mladih literatov iz osnovnih v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole pa sinoči harmonikarski večer.
anes ob 13. uri bo v novomeškem m?mu kulture gledališka predstava za 0 ad'no, obiskovalci pa si bodo lahko 8 vdali »Modro vrtnico« Kristine boCnk°Ve' V torek, 28, maja, ob 17. uri j? lutkovna predstava (»Zajčkova ta ICa“*za °troke, ob 20. uri pa preds-s Va latkovne igre »Palčki in sedem eguljčic« za mladino in odrasle. V rtek, 30. maja, ob 20. uri bodo v deh)111 ^u'ture uprizorili Brechtovo tav° ”^reP“- Dve uri pred to preds-0 bo srečanje mladih literatov iz ^otneških srednjih šol. bo^^HvtlcIjck, 20. maja, zvečer se „,1 v Kozinovi dvorani predstavili 22 ' p'an'sti- V torek, 21.. in v sredo, ml". ?la-i‘1- bo v Domu kultu rc revija ZbQllns^'b in otroških pevskih m|a|j0V' ^ Ponedeljek, 27. maja. bodo Več> 1 nast0Pili na predstavitvenem u Plesno-baletne dejavnosti, in
Senovčani med
^najboljšimi
{"eej°s tekmujejo v prvi h/^ostni skupini pi-n,h orkestrov, Krčani v drugi
SENOVO — Za nami sta
že
Krško,
tekmdVe tretjini letošnjega, osmega strov°Vanja slovenskih pihalnih ork
O dnevi
Pred ■ priredi,vi v Krškem, kjer so se
—"i pomerili orkestri tretje MjnV?os|nc stopnje, smo že poročali, dru U ° nede|j° Je hilo tekmovanje za 1^ K(> težavnostno skupino, in sicer v kaln’ °rU’ ^er nastopil tudi sindi-n,,11.1 Pralni orkester Tovarne cclul-Djuro Salaj« iz Krške-t so na tekmovalnem
'"Papirja f' Krčan Koi
Dr;
vertu pod vodstvom dirigenta aifa Gradiška izvedli tri skladbe: nos"1°V° »Ksenijo«, Golobovo »Slav-Kolp10 UVerluro<< >n Bučarjevo »Ob
prJel<n?ova|ni koncert za orkestre v pe tc^avnostne skupine bo 26. maja a"karjevem domu v Ljubljani. Tu-j "a tern tekmovanju bodo Posavci skf l fVoie8a zastopnika. To je delav-Pihalni orkester Svobode s Senovo n cnovčani se bodo v družbi devetih tak	‘^estrov v Sloveniji pod
I tlrK° Janeza Ceglarja predstavili s n^mi skladbami: s »Soldaškim bob-Ari ln "Sprenevedanjem« Bojana amiča in s »Simfoničnim kolom« Jakova Gotovca.
BBHOiasE
sicer na odru novomeškega Doma kulture. Srečanje mladih likovnikov bo letos v Žužemberku. Enodnevni ekstempore z rastavo bo 8. junija.
V dnevih mladisnke kulture bo tudi večer gostovanj. Filmski krožek
V Novem mestu skoraj prazno
TREBNJE, NOVO MESTO — Dekliški pevski zbor, ki ga sestavlja dvajset nekdanjih ali sedanjih učenk trebanjskega glasbene šole, je v počastitev evropskega leta glasbe in 40-letnice osvoboditve pripravil celovečerni program ljudskih in umetnih pesmi ter se z njim pod vodstvom zborovodkinje Tatjana Mihelčič minule dni dvakrat predstavil: v petek. 10. maja, zvečer pred domačim občinstvom v Trebnjem in v ponedeljek, 13. maja, zvečer v Kozinovi dvorani novomeške glasbene šole. Poslušalci so obakrat lahko prisluhnili tudi recitacijam pesmi nekaterih avtorjev, ki so izšli iz trebanjske občine, pesmi pa so uvrščene v antologijo Pesmi dolenjske dežele, ki jo je uredil Janez Menart.
V približno enournem programu so dekleta zapela šestnajst pesmi domačih in tujih skladateljev, med njimi nekaj priredb slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi. Nekatere članice zbora so izvedle nekaj instrumentalnih sklad za flavto in kitaro, kar je spored poživilo.
Avtorji pesmi, ki jih je v Novem mestu recitiral Jože Falkner, so: France Režun. Lidija Gačnik. Janez Kolenc. Severin Sali, Lado Smrekar, Pavel Golia, Avgust Gregorčič in Ivan Gregorčič. Recitatorje z nekoliko spremenjenim programom so poslušali tudi obiskovalci trebanjske prireditve.
Poglavje zase je bil na teh prireditvah obisk. Medtem ko so se obiskovalci v Trebnjem še potrudili, tako da jih je na koncert prišlo vsaj kakih sedemdeset, pa je bilo v Kozinovi dvorani zasedeno le nekaj nad dvajset stolov. A čemu pripisati tako pičel obisk, ali prenasičenosti majskih dni s kulturnimi prireditvami ali nezainteresiranosti občinstva ali neučinkovitemu oz. slabemu obveščanju? j /
NOVA RAZSTAVA V PETKOVI GALERIJI
RIBNICA — Danes ob 18. uri bodo v Petkovi galeriji v ribniškem gradu odprli razstavo kiparskih del sodobne slovenske kiparke Mojce Smerdu. Razstava bo odprta do 2. junija.
Srednje šole pedagoške in tehniško-naravoslovne usmeritve iz Novega mesta se bo predstavil na brusniški osnovni šoli, lutkarji OS Katja Rupe-na bodo obiskali osnovnošolce v Dolenjskih Toplicah, glasbeno-recita-cijska skupina kmetijske šole bo nastopila v Zdravilišču Dolenjske Toplice, recitatorji šole iz tega kraja in trobilni kvartet Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve v OS Milka Šobar — Nataša, glasbena skupina Doma učencev Majde Šilc pa na že omenjeni reviji pevskih zborov.
LETOS ŽE NAD 6.500 OBISKOVALCEV
NOVO MESTO — V letošnjem prvem četrtletju je Dolenjski muzej obiskalo nad 6.500 ljudi. Največ obiskovalcev je imela Dolenjska galerija. nekaj manj pa Jakčev dom. Med obiskovalci v Jakčevem domu so prevladovali šolarji.
BREŽICE, POJOČA OBČINA — Posnetek je z nedeljskega nastopa na Bizeljskem, kjer je pred polno dvorano osnovne šole pelo šest mladinskih in osem otroških pevskih zborov. Manjkali so samo Pišečani in pevci z Velike Doline. Revija odraslih pevskih zborov je bila 10. maja v slavnostni dvorani Posavskega muzeja v Brežicah. Tudi na njej je nastopilo 14 moških in ženskih zborov in tako počastilo 40. obletnico osvoboditve Brežic. (Foto: J. T.)
Se Brežičanom spet nasmiha republiški vrh?
Z Brešanovo komedijo gostovali po Posavju in Dolenjski
BREŽICE — Brežičani, ki so že nekajkrat reševati čast dolenjsko-posavskega gledališkega amaterizma pred slovensko javnostjo, imajo spet možnosti, da se uvrstijo med najboljše. Tisti, ki so videli njihovo v tej sezoni naštudirano predstavo satirične komedije »Smrt predsednika hišnega sve-10" sodobnega hrvaškega pisca Iva Brešana, zatrjujejo, da nikakor ne bo presenečenje, če bodo obiskovalci zaključne prireditve letošnjega 28. srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki bo od 26. maja do I. junija na celjskem odru, lahko zaploskali tudi brežiškim igralcem. S formalne strani ni nikakršnih zadržkov, da se kaj takega ne bi moglo zgoditi. Brežiška predstava je bila v roku prijavljena prirediteljem 28. srečanja, ogledal si jo je strogi republiški selektor, in če bodo nepristransko, a vendarle dovolj kritično razsodili tudi v Ljubljani, bržkone ne bi smelo biti ovire, da Brežičani ne bi potovp-li v Celje.
Kot pravi Vlado Podgoršek, režiser »Smrti predsednika hišnega sveta«, so predstavo dodobra obrusili, tako da so odpadle vse tiste napake in pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili po premieri. Brusili pa so jo na ponovitvah v domačem kraju in na gostovanjih. Gostovali so v Krškem, Trebnjem, Sevnici, Novem mestu, če naštejemo le nekaj večjih krajev. » Vknjižili« so nič manj kot štirinajst ponovitev. kar je tudi za »piljenje« več kot dovolj. »Po lastnem občutku lahko povem, in takega mnenja je tako rekoč ves ansambel našega Amaterskega odra. da smo s to igro dosegli enega od vrhov brežiškega gledališkega amaterizma,« pravi Podgoršek. Trenutno čakajo obvestilo 0 mnenju vrhovne žirije, in če bodo vesti za Brežičane ugodne.' bodo pred odhodom v Celje v domačem kraju še enkrat igrali, in sicer na prostem. Če pa ne, se bodo od te sezone poslovili s prepričanjem, da so se dovolj trudili in ustvarili dobro predstavo.
I. Z.
Dvoumnosti in zadrege
202. izjava Jezikovnega razsodišča pri RK SZDL
»Zadeva: vest v Delu z dne 26. t. m., str. 5: N. N. — ponovno sodnik za prekrške občine Trebnje! Zanima me, če je ta občina morda edinstvena po tem, da javno prizna, da dela toliko prekrškov, da mora imeti posebnega sodnika, ki jo mora kaznovati za vse to početje. S tovariškimi pozdravi. M. K., Kamnik.«
Tu gre za tipično skladenjsko dvoumnost, saj zvezo sodnik za prekrške občine Trebnje lahko razumemo na več načinov: 1. ta sodnik obravnava prekrške, ki jih dela občina Trebnje, 2. ...prekrške, ki se delajo v občini Trebnje, 3. to je sodnik za prekrške v občini Trebnje. 4. sodnik za prekrške iz občine Trebnje. Morda je še mogoč še kateri pomen. Iz splošne vednosti take dvoumnosti razvezujemo tako. kot je smiselno: trebanjski občinski sodnik za prekrške.
Takih dvoumnosti je v jeziku vse polno, kakor nam kaže tudi naslednja poved iz oglasa: Prodam rokavice za ženske iz telečje kože: iz telečje kože so seveda rokavice, ne morda ženske. Pravilno je torej s spremenjenim besednim redom: Prodam ženske rokavice iz telečje kože. Vsaj preveč dvoumno ne bi tudi bilo, ko bi spremenili samo besedni red in torej rekli: Prodam rokavice iz telečje kože za ženske, vendar to lahko pomeni tudi, da obstaja posebna telečja koža za ženske. — Prim. še Prepovedano hoditi po travi za pse. Kar seje tu želelo povedati, je, da psi ne smejo hoditi po travi, da jim ne smemo dati hoditi po'travi. — Tudi znani karal ec slovenskih razumnikov, ki se ima sam za velikega stilista, je v nesrečnem trenutku napisal naslednjo poved: »Koliko nenavadnih spominov se mi prebudi: na mojo mladost, ko sem hodil iz šentviške gimnazije semkaj na sprehode, na Lili Novy ali celo na Krištofa.« Seveda ni hodil na Lili Novy ali celo na Krištofa«, ampak gre za »spomine na ta dva«.
Taki primeri nam kažejo, kako hitro pride do pomenske motnjave, ko se znajde na kupu več besed, ki jih (ne)ureja osebna glagolska oblika. Prav zaradi takih dvoumnosti stilistika dostikrat priporoča rabiti glagolske stavke namesto neglagolskih. Zmeraj to seveda ni mogoče. Tedaj take zveze, stavke in povedi razumemo tako, kakor je glede na smisel sobesedila najprimerneje. Smiselnost glede na mesto v besedilu mora upoštevati tudi pravo — čeprav so ravno v pravni besedi dovolj pogoste pomenske dvoumnosti.
Mladi iz treh dežel muzicirali v Trstu
Slovenijo zastopala tudi violončelistka Sabina Grahek, učenka novomeške glasbene šole
TRST — V tukajšnjem kulturnem domu je bilo prejšnjo sredo že tretje srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel — Furlanije — Julijske krajine. Koroške in Slovenije, ki sta ga v počastitev evropskega leta glasbe pripravili Glasbena matica iz Trsta in Zveza društev glasbenih pedagogov Slovenije. .
Na prireditvi, ki seje zavlekla pozno v noč, je v štirindvajsetih točkah programa nastopilo nad štirideset izvajalcev, učencev nižjih in srednjih glasbenih šol ter študentov glasbe s Tržaškega, Goriškega, Koroškega in iz raznih krajev Slovenije. Izvajalci so bili iz dvanajstih šol: iz tržaške in go-riške glasbene matice ter glasbene matice Špetra Slovenov, iz glasbene šole na Koroškem, medtem ko so Slovenijo zastopale glasbene šole iz-Rado-vljice, Ljubljane (»Franc Šturm«) Novega mesta. Slovenj Gradca pa srednja glasbena in glasbena šola iz Maribora, center za glasbeno vzgojo iz Kopra, zavod za glasbeno in baletno izobraževanje iz Ljubljane ter ljubljanska glasbena akademija.
Program je bil sestavljen tako, da so obiskovalci lahko prisluhnili različnim skladbam in raznim instrumentom od klavirja do harmonike in celo roga ter instrumentalnih ses-
tavov (n.pr. klavirski trio, harmonikarski ansambel, trio harmonik itd.).
Novomeško glasbeno šolo je zastopala violončelistka Sabina Grahek, ki je ob klavirski spremljavi Mateje Murn izvedla Schumannovo »Uspavanko«. Naj povemo, dajeGrahkova iz razreda prof. Francija Možeta.
MACAROLOVE
FOTOGRAFIJE
NOVO MESTO — V petek, 10. maja, so v Fotogaleriji Novo mesto odprli razstavo fotografij Victorja Macarola. Razstava bo odprta do 8. junija, nakar bo čez poletno sezono razstavni prostor zaprt. Z razstavo fotografij Macarola je Fotogalerija sklenila uspešno prvo razstavno sezono.
REVIJA PIONIRSKIH FOLKLORNIH SKUPIN
DRAGATUŠ — V nedeljo, 19. maja, ob 10. uri bo v Dragatušu 2. revija pionirskih folklornih skupin belokranjskih osnovnih šol, ki naj bi v bodoče postala tradicionalna. To bo hkrati izbor najboljše pionirske folklorne skupine iz Bele krajineza revijo tovrstnih skupin, ki bo v Ljubljani.
DOLENJSKI LIST
Se: Zoga je skalila veselje
in
odmevi
»Če kdorkoli pričakuje, da se bom opravičil...«
Trgovska poštenost
Ob kritiki v Novomeški kroniki (DL 9. maja)
Naša poslovalnica Potrošniški center na Cesti herojev v Novem mestu je trgovina, o kateri Dolenjski list največkrat piše, žal vedno le kritično v rubriki Novomeška kronika.
Strinjamo se tudi z javno kritiko napak, ki se pojavljajo, vendar naj bi se stvari obravnavale bolj objektivno in realno. Vemo, da se napake pojavljajo tako v trgovini kot drugod, zato bi jih morali obravnavati bolj enakovredno, ne pa, da je na udaru vedno le ena in ista trgovina. S težavami, v katerih se vsi skupaj nahajamo, še posebno pa z visoko inflacijo se potrošnik srečuje prav v trgovini, zato je do nje toliko bolj kritičen.
V zvezi z zadnjo objavo v 19. številki Dolenjskega lista z dne 9. maja, str. 4., smo dolžni pojasnilo glede trgovske poštenosti, kjer pisec članka opozarja potrošnike, naj pogledajo, kaj piše pod nalepko s ceno blaga. Gre verjetno za z nalepko prelepljeno staro ceno,' na kateri je napisana nova cena. Do popravkov cen blaga prihaja najpogosteje zaradi povečanja proizvajalčevih in s tem naših cen, zaradi sprememb davčnih stopenj in drugih predpisov. Ob novih nabavah blaga po novih, višjih cenah pa smo dolžni eventualne obstoječe zaloge popisati in cene blagu uskladiti z novimi cenami. Pri vsem tem trgovina na žalost ne povečuje svojega dohodka, saj gredo razlike večinoma v korist drugih in le del za obratna sredstva trgovine. Mi smo jih dolžni vnovčiti in sprejemati kritiko potrošnikov tudi na račun tistih, katerim te razlike gredo.
Do svojega dela smo kritični, sprejemamo vse dobronamerne kritike potrošnikov in se trudimo, da bi bilo teh čim manj. Upamo, da so potrošniki z našim poslovanjem v večini zadovoljni, saj smo za svoje delo deležni tudi pohval, in da smo s tem vsaj delno pojasnili, zakaj prihaja do sprememb cen tudi pri blagu, ki se že nahaja na prodajanih policah.
MERCATOR—Standard Novo mesto Direktor: Ciril JARNOVIČ
Resnično nisem imel in nimam namena na dolgo polemizirati o pripetljaju. opisanem v DL 25. aprila. O resničnosti trditev in dogodka se bomo očitno pogovorili na sodišču (verjetno ne na vrhovnem, čeprav gre po trditvah tov. Sikoška za napad na našo samoupravno ureditev), vendar naj glede na to, da je bilo moje pismo močno skrajšano (zaradi pomanjkanja časopisnega prostora, opomba uredništva) pojasnim predvsem tov. Jelenovi, kije ob dogodku popolnoma nepristranska, pa vendarle tako informirana o dogodku in strokovni usposobljenosti dr. Sikoška (o kateri sploh nisem dvomil), kot je lahko le oseba, ki je pri hiši zelo zelo domača, nekaj stvari, žoga se ni zakotalila med cvetlice, saj tam raste le okrasno gr-
mičevje in trata, niti ni razbila šipe. O tem, kaj vse bi se lahko pripetilo pa ni-■ ma pomena razpravljati, saj sem o tem pisal že v prvem pismu, vendar je Dolenjski list ta del izpustil.
Lahko bi, recimo, žogo otrokom vrnila. Tisto o urejeni okolici »revežev« in tistih, ki to niste, ter o tem, zakaj smo nekateri reveži« kljub temu, da delamo po osem in več ur na dan. da ne živimo razsipniško, da nimamo treh avtomobilov, da moramo biti v družbenih stanovanjih, za katera pa smo prispevali denar predvsem delavci v združenem delu, pa bi pustil ob strani, čeprav me spremlja že od otroštva. Sedaj pa mi bi radi naprtili celo vsak odvrženi cigaretni ogorek, čeprav sploh ne kadim.
PRVOMAJSKA BUDNICA V GRIBLJAH
Krajani vasi Griblje smo bili letos prikrajšani za proslavo v počastitev OF in 1. maja. Trenutno namreč nimamo prostora, kajti gasilski dom smo porušili in ravno te dni potekajo začetna dela za prenovitev in razširitev. Prijetno pa smo bili presenečeni
1.	maja zjutraj, ko nas je dvignila budnica črnomaljske godbe na pihala. Požrtvovalni godbeniki so se ta dan vozili z avtobusom po večjih krajih v občini in poskrbeli za pravo razpoloženje med prvomajskimi prazniki. Upamo, da jih bo njihov kapelnik Silvester Mihelčič st. tudi v prihodnje popeljal iz kraja v kraj s prvomajsko budnico.
• Vendar če kdorkoli pričakuje, da se bom kot oškodovanec opravičil človeku, ki si je prisvojil mojo lastnino (da ne rečem ukradel), zaradi tega, ker je to storil, in da mu za to daje pravico samoupravni sistem, za katerega se skriva s takšnimi banalnimi stvarmi, potem lahko vzamete moje pisanje tudi kot napad na tak sistem in ponosen bom na to!
M. S.
Morda naredim pri vzgoji otrok veliko napak — nenamenoma, vendar se mi do sedaj še ni pripetilo, da bi domov prinesla (kljub temu da smo »revni«) kakšno »prisvojeno« tujo stvar, pa čeprav bi šlo samo za žogo.
JOŽE NOVAK Krško Papirniška 17
Plošča z napisom »SGP Pionir 1983« na steni dvonamenskega zaklonišča na Mestnih njivah draži krajane: od prejšnjega tedna zaklonišče še vedno ni bilo oddano investitorju. (Fotografija: Marjan Moškon, 2. maja 1985)
Sramota v podobi zaklonišča
Delo na Mestnih njivah v Novem mestu, ki SGP Pionir ne more biti v čast
22. marca lani je glasilo krajevne skupnosti Mestne njive v Novem mestu objavilo sestavek, v katerem med drugim piše: »V kratkem bomo dobili v dograjenem zaklonišču med 10. in 11. blokom na Mestnih njivah obljubljeno sobo za družbenopolitične organizacije in prostor ža manjše prireditve. Se bo ob tem zožila vrzel med nami, prebivalci krajevne skupnosti, se bomo vključili v nove, boljše sosedske odnose?«
ugotovljene pomanjkljivosti čimprej odpravi. Spet se je potrdilo, kar so govorili krajani:
narjem. ko je treba še neprevzeti objekt že popravljati in ko ga popravljajo že več kot leto dni?!«
Do danes, dobro leto dni pozneje, zaklonišče še vedno ni bilo predano investitorju. 15. decembra lani bi moralo biti vse gotovo za tehnični prevzem. ki pa ga takrat ni bilo. saj so ugotovili, da vrsta pomanjkljivosti še vedno ni odpravljena. Končni zapisnik o »koncu pomanjkljivosti« je bil spisan 26. aprila letos, toda s tem. da zunanja ureditev zaklonišča še pi končana. Niso še odstranjene poškodbe na cestišču proti zgornjima vrstama hiš nad bloki niti niso odstranjene pomanjkljivosti pred novim blokom 4 A (ki je bil lani le pogojno oddan).
»Če se gospodari tako, potem se ni treba čuditi težavam, v katere smo zabredli! V zaklonišču je tedne in tedne stala voda na tleh, podboji vrat so začeli trohneti, železna oprema rjaveti... Kakšno, delo pa je to sploh bilo, če so delavci z gradbišča morali hoditi v kapelico (beri: v bife kmetijske zadruge na začetku Koštialove ulice) k delovodji spraševat, kako postoriti to in ono? Videli smo, kako so delavci posedali krog zaklonišča: eden je delal, trije so sedeli, ga gledali in kadili... Saj nas mora vzeti hudič, če bomo tako gospodarili!!«
Je mar potemtakem čudno, da so krajani zaradi takega zavlačevanja, malomarnosti in površnosti pri gradnji zaklonišča razočarani/hkrati pa ogorčeni nad zapravljanjem družbenega denarja? Predstavniki sveta KS so zadnje mesece ponovno in v vedno večji zadregi odgovarjali na številna vprašanja krajanov, kdaj bo zaklonišče vendarle že gotovo. Na sejah odborov krajevnih organizacij Zveze borcev. Socialistične zveze, mladine. Rdečega križa in drugih so kritično ocenjevali ta veliki spodrsljaj SGP Pionir, ki je doslej zamudilo vse dogovorjene roke za Odpravo pomanjkljivosti na novem objektu. Komunisti osnovne organizacije ZK v KS so ostro obsodili malomarni odnos izvajalca del, pa tudi neučinkovitost pristojnih občinskih upravnih organov, ki nikakor niso zmogli moči, da bi energično terjali, naj SGP Pionir začeta dela. vendarle že dokonča in
Ljudska jeza je bila upravičena: v zaklonišče je zamakalo skozi zračnike, vanj pa je prihajala voda verjetno tudi skozi slabo zaščitene zunanje priključke. Glavni vzrok zamakanja paje bil skoraj gotovo v.tem, da so objekt gradili brez drenaže (podzemnega odvodnjavanja). čeprav stoji zaklonišče na tleh, ki slabo prepuščajo vodo, in daje to stavba, katere znaten del temelji v zemlji. »Bomo prihajali v novi prostor družbenih organizacij s plavalnimi pasovi?« so z grenkim priokusom črnega humorja govorili ljudje. In še pravijo:
»Novo zaklonišče bo stalo približno milijardo in 200 milijonov starih dinarjev. Od tega je šlo kakih 700 milijonov iz sredstev za zaklonišča, pribl. 35 milijonov ali dobre 3 odst. paje k investiciji prispevala tudi KS, ki naj bi tu dobila 150 javnih zaklonilnih mest. Kdo se sme igračkati z družbenim de-
SGP Pionir si z gradnjo zaklonišča na Mestnih njivah ni prislužilo pohvale. Pionir je sam projektiral novi objekt, pridobil lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, v začetku pa je bil tudi soinvestitor gradnje, na kateri je s svojimi ljudmi sam opravil vsa strokovna dela. Slaba organizacija dela, veliko malomarnosti in neodgovornosti do družbe so verjetno glavni vzroki, ki dražijo objekt. Strokovni nadzor pri investiciji je odpovedal, vse kaže. da je' bil to doslej »gosposki posel«. Odbornike KS Mestne njive je žalila tudi vzvišenost predstavnikov Pionirjevega tozda iz Ljubljane (ta je zaklonišče dogradil), ki so na njihove pripombe in pritožbe malomarno odgovarjali, kot da gre za gradnjo kakega kurnika, in ne dragega javnega objketa, ki so ga gradili z ljudskim denarjem.
Žalostna podoba otipljive malomarnosti sicer uglednega velikega gradbenega podjetja se tako zaokrožuje. Pogodba za graditev zaklonišča je bila podpisana s pogojem »Ključ v roke«. Vsa popravila, odkop stavbe in naknadno polaganje drenaže okoli nje in odprava vseh drugih ugotovljenih pomanjkljivosti gre zato na račun izvajalca del. Doslej znana škoda zaradi odpravljanja napak pri gradnji zaklonišča znaša okoli 500 milijonov starih dinarjev. Bo pri skupni investiciji ob takem dodatnem strošku in pri takem poslovanju podjetju sploh ostalo kaj dobička?
SREČANJE NA KUMU
Ali vse to vedo delavci SGP Pionir? Ali bo za vse naštete malomarnosti in škodo tudi kdo odgovarjal?
IONE GOŠNIK
IZLET UPOKOJENCEV
METLIKA — Društvo upokojencev iz Metlike pripravlja za svoje člane izlet v olimpijsko Sarajevo (kjer si bodo ogledali znamenitosti mesta), Tjentište in Mostar. Prijave in informacije za tridnevni izlet, ki se bo pričel 7. junija, dobite do 1. junija vsak torek in četrtek od 8. do 11. ure v pisarni društva.
V nedeljo. 12. maja, je bilo srečanje zasavskih planincev na Kumu. Zbrali so se planinci iz občin Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik in Trbovlje. Med 400 udeleženci srečanja je bilo največ pionirjev in starejših članov, najmanj pa mladincev, čeprav je bilo srečanje namenjeno prav njim. Brežiški planinci so se do Hrastnika peljali z vlakom, nato pa nadaljevali peš pot. Po vsaki uri naporne hoje so malo počivali in pri tem pridno praznili nahrbtnike, polne hrane in pijače. Tudi vaščani po zaselkih niso skoparili s kapnico in jabolčnikom. Tudi v koči na Kumu so bili s hrano in pijačo dobro založeni. Cene so bile primerne, predvsem cene brezalkoholnih pijač. Natakar je to komentiral z »naj mladi pijejo brezalkoholne pijače«. Takšnih srečanj si še želimo.
BOJAN HORVATIČ
SMRKCE
v petih različnih slikah, natisnjene na majicah iz 100-odstotnega bombaža do št. 16, vam pošljem po pošti. Ob naročilu navedite št. velikosti majice. Cena od 55 o do65o din. Sprejemam naročila za tiskanje smrkcev na otroško posteljnino, prte in majice z napisi. TERMO TISK TKANIN NOVAK Straža 162
8
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 17. V.
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar. Otroci sveta. Glasbena vzgoja. Ruščina. Kaj je film. Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Osvoboditev Beograda, Risanka, Stroji in orodja. Moda, Risanka, Zoran Stanojevič, Glasbene minute
12.30 POROČILA 17.15-00.15 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 NAŠ PRIJATELJ TITO. otroška serija
17.50	GRIZLI ADAMS, ameriška nanizanka
18.25	OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
18.40	PSOZNAVAJMO NAŠO NARAVNO DEDIŠČINO: Mura
19.10	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	ČLOVEKOVI MOŽGANI: Jaz, angleška dokumentarna serija
DRUGI PROGRAM
17.10	Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Mali svet — 18.15 Humoristični klub — 19.30 Dnevnik — 20.00 Glasbeni bienale Zagreb — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.00 Vidiki — 21.35 Vojaki ali ne (nizozemski film)
21.00	NE PREZRITE
21.15	A. Marodič: NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST — Kje paje oblast?, humoristična nanizanka
22.15	DNEVNIK
22.25	UJETNICA, francosko italijan-
ski film
TV ZAGREB
16.20 Video strani — 16.30 TV v šoli
— 17.30 Poročila — 17.35 TV koledar
— 17.45 Mali svet — 18.15 Govorim0 o zdravju — 18.45 Humoristični klub
— 19.30 Dnevnik —	20.00	Mike
Hammer — 20.55 Formula 1 —21-40 Dnevnik — 21.54 -V petek ob 22h
SOBOTA, 18. V.
14.35	— 23.00
7.40 — 13.45 ii TELETSKT
7.55	POROČILA
8.00 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: Zvezda na čelu
8.15 CICIBAN IZLETNIK
8.30 NAŠ PRIJATELJ TITO. nadaljevanka
8.45	GLEDALIŠČE NA PODSTREŠJU
9.15 MITI IN LEGENDE — Antični miti: Odiseja
9.30 PERISKOP
10.00 DNEVI ZMAGE: IN ŠE 7
DNI dokumentarna oddaja
10.50	Poljane: PROSLAVA BO 40-LETN1CI ZAKLJUČNIH BOIEV ZA OSVOBODITEV IN ZMAGO NAD FAŠIZMOM, prenos
12.00 ČUDEŽI NARAVE: SKRIVNOSTNI SVET PLAZILCEV, kanadska poljudnoznanstvena serija
12.30 SPOZNANO NEZNANO, oddaja o znanosti
13.10	REPUBLIŠKA REVIJA MPZ — ZAGORJE 84. 6. oddaja
13.40 POROČILA
14.50 RAČUNALNIŠTVO, ponovitev 6. dela angleške serije
15.15	RETROSPEKTIVA FILMOV FRANCETA ŠTIGLICA: DEVETI KROG, hrvaški film
16.55	POROČILA
17.00 PJ V ROKOMETU — SLOGA BOSNAPREVOZ : CZ. prenos
18.40	BOJ ZA OBSTANEK: Leto požarov, angleška poljudnoznanstvena serija
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.50 VREME
20.00 HOOPFR, ameriški film
DRUGI PROGRAM
13.55	Osmrtnica (turški film) — 15.10 Beograjska otroška pomlad — 163® Dirke za rože (ameriški mladinski film) — 17.50 Nepokorjeno mesto —
19.00	Narodna glasba — 19.30 Dnevnik— 20.00 Glasbeni oder — 20.30 Zagrebčanke — 21.25 Poročila —
21.35	Športna sobota — 22.00 Nezvestoba po slovaško — 23.10 Poezija
TV ZAGREB
Sonny Hooper je zelo uspešen kaskader. Ima močno poškodovano, hrbtenico, a to prikriva. Ko se že skoraj odloči, da bo pustil ta poklic, pride mlajši kaskader, ki je za Hooperja izziv. Režiser njemu in mlademu kolegu ponudi. naj sodelujeta pri največjem kaskaderskem podvigu na svetu...
21.40	ZRCALO TEDNA
22.05	VIDEO GODBA
22.25	POROČILA
8.45	TV v šoli — 10.35 Izobraževalna oddaja — 10.50 Proslava ob 40-letnici zaključnih bojev za osvoboditev in zmago nad fašizmom — 15.45 7 TV' dni — 16.15 Narodna glasba — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Rokomet Sloga Bosnaprevoz : CZ —
18.25	Prisrčno vaši — 19.30 Dnevnik — 20.00 Bonnie in Clyde (ameriški film) — 21.55 Dnevnik — 22.10 Za konec tedna
NEDELJA, 19. V.
8.25 — 13.05 in 14.40 — 22.45 TELETEKST
8.40	POROČILA
8.45	ŽIV ŽAV: Risanka. Pravljice z vseh vetrov
9.40. GRIZLI ADAMS, ponovitev amemke nanizanke
10.10	ŽIVLJENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA N1CKLE-BYJA, ponovitev 7. dela
11.05	TAMBURAŠKI ORKESTER »ZORAN MULIČ«
11.35	625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.55	MOSTOVI
15.25 KAM GREDO DIVJESVINJE, ponovitev 4. dela nadaljevanke
16.25 POROČILA
16.30 VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja TV Koper
17.25 DVOJNA PREVARA,ameriški film
Steve je še vedno nesmrtno zaljubljen v nekdanjo ženo, ki pa se je zapletla v gangsterske posle svojega sedanjega moža. Da bi jo znova pridobil. se Steve odloči, da bo kot paznik blindiranega avtomobila, ki prevaža denar, zatajil, omogočil rop in si tako z dvojno prevaro pridobil dokončno naklonjenost svoje nekdanje žene.
18.50 KNJIGA
19.05	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.50 VREME
21.10	GLASBENA MEDIGRA
21.25	AVTO RALLY SATURNUS, reportaža
21.50	ŠPORTNI PREGLED
22.40	POROČILA
DRUGI PROGRAM
20.00	LJUBEZENSKE ZGODBE Naš učitelj 4. razreda, nanizanka
9.05	Oddaje za JLA in jug. film Črn' tiči — 15.30 Avtomobilske dirke Idr-mule I za VN Monaca — 17.45 V družbi z mladinskimi pevskimi zbori "
18.15	Novosti glasbene produkcije ■—
18.40	Neobvezno — 19.10 Poklicno usmerjanje: Vpisi na fakultete —.
19.30	Dnevnik — 20.00 Razvoj človeške vrste — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 TV kinoteka: Smer Tokio (ameriški film)
PONEDELJEK, 20. V.
8.45	TV V ŠOLI: TV koledar. Tekmovanja, rezultati, medalje: Slovenščina. Za učitelje. Gradbeništvo Primorja in Istre, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina srbske književnosti. Risanka, Angleščina, Risanka, Vojaški poklic, Ligurska obala
12.30 POROČILA
17.15	— 22.45 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 NIHČE KAKOR JAZ, pono-
vitev nanizanke
18.05	RINGA RINGA RAJA
18.25 PODRAVSKI OBZORNIK
18.45	ZDRAVO MLADI
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
FESTIVAL CANNES 85: Zaključna slovesnost ob podelitvi naerad
21.35	GLASBENI VEČER — 22.3« DNEVNIK
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.05	N. Mailer: RABLJEVA PESEM, zadnji del ameriške nadaljevanke '
20.55 MEDNARODNI FILMSKI
DRUGI PROGRAM
17.30	Beograjski TV program — 19.0® Indirekt — 19.30 Dnevnik — 20.0° Znanost in mi — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Dinastija —22.05 Dobre vibracije
TOREK, 21. V.
8.55	TV V SOLI: TV koledar, Jugosla-' vija in nejna vloga v svetu. Profesor Ivo Marinkovič, Izbrali smo za vas
10.35 TV V ŠOLI: Kemija povsod. Risanka. Lepote sveta. Obnašanje v tuji hiši. Glasbena vzgoja. Ljubezenska poezija v dveh jezikih
12.30. POROČILA
16.10	— 00.05 TELETEKST
16.25	ŠOLSKA TV: Kako nastanejo zemljepisne karte. Valovanje in energija. Mreža življenja. Čebelarstvo
17.30	POROČILA
17.35 PEDENJŽEP
18.05 MITI IN LEGENDE —Antični miti: Odiseja
18.25 OBALNOKRAŠKI OBZORNIK
18.40	MORNAR, angleški TV film
19.10	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 A. Christie: PAJKOVA MREŽA, angleška drama
Igra je napisana v preizkušenem slogu grozljivk Agathe Christie. Odvija se v udobni hiši ženske srednjih let z bujno domišljijo. S to žensko, Cla-risso, živita drugi mož Henrv in pasto-
rka Pippa. Nekega dne, ko je HenO’ zdoma, sev hiši dogajajočudnestvaru Clarissa, ki je obsedena od narttišlj6" nih umorov in zločinov, je naenkrat vpletena v resnični umor....
21.55	OMIZJE 00.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Pisani avtobus — 18.15 Odprta knjiga— 18.45 Žolc” ste, poglejte— 19.30 Dnevnik — 20.
Kdo tako lepo poje? — 20.45 Žrebanj1' lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri
21.05	Dokumentarna oddaja — 21:5« I Izobraževalna oddaja
SREDA, 22. V.
9.00	TEST
9.15 TV V ŠOLI: Čuvaji našega neba. Zgodovinska pripoved. Poklicno usmerjanje, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Otok Cres, Risanka, Športni mozaik. Računalniška šola. Risanka, Kocka kockica. Na Durmitorju, Zadnje minute
12.30 POROČILA
17.15 - 22.55 TELETEKST
17.30 POROČILA
17.35 SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: O štirih bratih
17,50	E. Rostand: CYRANO DE BERGERAC, 2. del predstave SMG
BOLJ
20.05 Dokumentarec meseca:
BELO KOT BELO 20.50 Film tedna: NOČ SV. LOVRENCA. italijanski film 22.40 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18,40	RAČUNALNIŠTVO, angleška izobraževalna oddaja
19.05	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.55	VREME
17.25	Dnevnik — 17.45 Sokoli <-
18.15	Družinski magazin — I® Glasba na zaslonu — 19.30 Dnevnik — 20.(K) Glasbena dogajanja — 20-5° Včeraj, danes, jutri —	21.05 D0?
kumentarna oddaja — 21.50 Glasben' shovv
ČETRTEK, 23. V.
8.45	TEST
9.00	TV V ŠOLI: Pesmi in zgodbe za vas. Mikrobiologija. Kaj se dogaja v atomskem jedru. Biokovo
10.35 TV V ŠOLI
12.30 POROČILA
16.10 — 22.30 TELETEKST
16.25 ŠOLSKA TV
17.30 POROČILA
17.35 F. Rudolf: 40 ZELENIH SLONOV — Velikani
17.55	B. Kovič: Neminljivost otroštva
18.25 KOROŠKl.OBZORNIK
18.40	ČAS, KI ŽIVI: Med vojno pa muze ne pojo
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.15 FRANZ LISZT. 3. del madžarske nadaljevanke
22.15 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
17.25	Dnevnik — 17.45 Na črko, na črko — 18.15 Izziv Himere — 18.45 Mali veliki svet — 19.30 Dnevnik —
20.00	Večni klic (sovjetska nadaljevanka) — 21.15 Poročila — 21.20 Umetniški večer
Št. 20 (1866)16: maja 1985
Foto: Arhiv DL
PRILOGA
Ko daš otroku lahko
samo eno mu daj z
»Kaže tako, kot da bi se odločili, da bo Dolenjska ob koncu stoletja manj razvita pokrajina, kamor bodo drugi hodili po gobe in na trgatev,« je pred dnevi malodušno izjavil človek, ki se na Dolenjskem ukvarja z družbenim planiranjem in ki je že zato dobro proučil osnutek dolgoročnega programa razvoja Slovenije do leta 2000. Osnutek je Dolenjsko bolj ali manj obšel, kar si nekateri razlagajo tudi z opombo, da Dolenjci pač nimamo pravih mož in žensk na pravih mestih republiških vozlišč odločanja.
Ne glede na republiške papirje, ki tako ali drugače kroje tudi dolenjsko usodo, pa nekateri le niso vrgli puške v koruzo. Med njimi so tudi članice sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri novomeški občinski konferenci SZDL, ki so začele akcijo za nakup inkubatorja, ki bi ga nujno potrebovali na poroniškem oddelku novomeške bolnišnice. Takoj bo kdo pripomnil, da je zelo težko vzporejati, recimo, elektrifikacijo železnice na Dolenjskem in inkubator za
Kaj se zgodi, če se v novomeški bolnišnici rodi nedonošenček? Poklicati morajo posebno ekipo ljubljanskega kliničnega centra, ki nedonošenčka prepelje v Ljubljano. Ekipa je zelo zaposlena, saj ima na skrbi vso Slovenijo, na prevoz je treba velikokrat čakati tudi pet, šest ur. Včasih je stanje tako kritično, da nedonošenčka odpeljejo kar z navadnim rešilcem.
Če bi v Novem mestu imeli pravi inkubator, ki ima poleg ogrevanja in primerne vlage še masko za kisik, instrumente za nadzor življenjskih funkcij itd., bi za kar precej nedonošenčkov lahko primerno poskrbeli,doma, najbolj kritični primeri pa bi lahko čakali na avto iz Ljubljane, ne da bi se bali za njihovo življenje. Pravi inkubator bi nabavo hitro opravičil tudi zgolj s stališča ekonomike. Naprava stane z dodatno opremo vred okoli 1,5 milijona dinarjev. Če bi ga nabavili, bi veliko prispevali k zmanjševanju odliva denarja iz regije, vsi lahko domnevamo, koliko veljata prevoz do Ljubljane in tamkjašnji oskrbni dan. Inkubator bi lahko uporabljali tudi za nego bolnih novorojenčkov. Novomeški pediatri pravijo, da domač inkubator izpolnjuje vse zahteve, treba se je odločiti med modelom El Nikola Tesla iz Beograda in podobno napravo Beo Medicine iz Beograda.
Zakaj vse te besede in pojasnila? Zato, ker so na pobudo že omenjenega sveta pri novomeški SZDL odprli poseben žiro račun, na katerem se bo zbiral denar za nakup modernega inkubatorja, s katerim bi ob prihodu na svet pomagali mladim Dolenjkam in Dolenjcem. Številka in ime računa je: 52100-603-30372 Zdravstveni center Dolenjske-tozd Splošna bolnišnica »za inkubator«. Nekateri Dolenjci in Dolenjke so nanj že poslali nekaj deset ali sto dinarjev namesto venca na grob, čestitk, iz vednosti, da je treba pomagati, itd. Za darilo ni nikoli težko najti razlog.
Dolenjsko akcijo za nakup modernega inkubatorja novomeške porodnišnice, v kateri rojevajo matere štirih dolenjskih občin, z veseljem podpira tudi uredništvo Dolenjskega lista. Osrednje dolenjsko sredstvo obveščanja bo akcijo redno spremljalo, objavljalo imena darovalcev, višino zbrane vsote, skupaj s svetom za spremljanje položaja žensk pri SZDL bo vodstvom dolenjskih podjetij, sindikatom in posameznikom poslalo pismo, v katerem bo nabava inkubatorja podrobneje utemeljena. Prepričani smo, da bo akcija, s katero hočemo pomagati otrokom, ki so, kot je lepo rekel Jomo Kanyatta, temelj družbe in sol zemlje, naletela na ugoden odmev. Po vsej Dolenjski. Časi, žal,niso rožnati. Ko daš otroku lahko samo eno darilo, mu daj zdravje.
M.BAUER
+-'V .X. -.v	!«■*
nedonošene in bolne novorojenčke. Primerjava res ni preprosta, ko pa gledamo s stališča resničnega razvoja, se velikanska razlika med vizijo na elektriko drvečih vlakov in skromnim zabojčkom za na novo rojeno človeško bitje hitro stopi. Če razvoj na Dolenjskem do konca stoletja ne bo pretirano tehnološko obarvan, je treba gledati vsaj na kakovost življenja, so ne glede na vse načrte razmišljale članice sveta. In pri kakovosti življenja ima narodovo in človeško zdravje precej odločujočo besedo. V sedanjih kriznih razmerah je dolenjsko zdravstvo več ali manj osiromašeno, posledice pa so velikokrat hude ali celo usodne. Ljudje so pripravljeni zdravstvu pomagati tudi izven tistega, kar je določeno po zakonu. Imamo sklad za nakup dragocenih medicinskih instrumentov, pri plačevanju zdravstvenih storitev smo se odločili za veliko soudeležbo, solidarnostno gradimo bolniške objekte itd.
Članice sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri novomeški SZDL so menile, da je treba pomagati pri začetku, pri rojstvu ob prihodu na svet. Umrljivost novorojenčkov v novomeški bolnišnici se je od leta 1979, ko je bila 19 promilov, znižala na predlanskih 13 promilov. To pa še vedno pomeni, da jih od 1000 živorojenih otrok 13 umre v prvem letu. Vse več je primerov, da se rojevajo izrazito nedonošeni otroci, saj tehtajo nekateri celo samo 1000 do 1500 gramov. V novomeški porodnišnici zato najbolj pogrešajo inkubator, namenjen negi nedonošenčkov. Res je, d"a že sedaj premorejo dva inkubatorja, vendar ne zaslužita tega imena: gre za preprosti ogrevalni košarici, v katerih okrevajo, oziroma zdravijo dojenčke, ki so zboleli za zlatenico.
V neobvezen premislek
KAKŠNI DRUGI JUGOSLOVANI?
Od komentatorjev impresivne vojaške parade, ki so jo v čast štiridesetletnice zmage nad fašizmom in nacizmom priredili v Beogradu, smo ob domala vsakem ešalonu, ki je korakal ali strumno peljal mimo kamer, slišali, da je vojaška tehnika, ki se je nudila očem milijonov Jugoslovanov, delo domačih konstruktorjev in tovarn, v redkih ■ posameznih primerih pa smo videli licenčno in pri nas precej izpolnjeno orožje. Skoraj vsak mimohod jespre-mljal komentar, da gre za orožje, ki je v svojem razredu v svetovnem vrhu, slovenskega komentatorja je zaneslo celo tako daleč, da je po nepotrebnem opeval hitrost streljanja avtomatske puške, ki že zaradi tehnične narave stvari strelja tako hitro kot njene nevarne sestre izpod drugih zastav.
V
f
im
Ne glede na taka pretiravanja, ki so predvsem plod neznanja in želje biti nekomu všečen po liniji balkanske epike, pa je neizpodbitno dejstvo, da je jugoslovanska vojaška industrija resnično na kar precej področjih sposobna izjemnih dosežkov. Izdelava dozvočnega bojnega letala je danes tehnično-tehnološki podvig, ki ga velika večina držav naše velikosti ter ekonomske in znanstvene moči ni sposobna niti zastaviti, podmornice izdeluje poleg Jugoslavije samo še nekaj držav na svetu, osvojitev licenčne proizvodnje tanka četrte generacije pa je s hitrostjo, kakovostjo in bistvenimi izboljšavami presenetila celo tiste, ki so nam prodali licenco. V vseh teh in drugih naših novih orožjih je na tisoče podrobnosti in sestavnih delov, ki zahtevajo vrhunsko tehnologijo in znanje. Tu so sendvič oklepi, lepljene površine letalskih kril, protioklepne rakete z odlično domačo samousmerno elektroniko, laserski daljinomeri itd. Poleg tega je treba omeniti še veliko drugih, predvsem klasičnih pehotnih orožij, ki v svetu že dolgo ?love po tradicionalni kakovosti. O njej zgovorno priča tudi veliko zanimanje tujih kupcev za naše orožje. Vojnim ekonomistom je pred dnevi najbrž bolj hote kot nehote ušel podatek, da jugoslovanska vojaška industrija doprinese k devizni bilanci Jugoslaviji precej več kot tako favorizirani turizem. Ko smo že pri devizah, je treba dodati tudi podatek, da izdelamo doma 73 odstotkov orožja, ki ga potrebujemo,
uvoziti je treba le manjši del. Znanstveniki, strokovnjaki in delavci iz naše vojaške industrije so pogosto dobitniki najvišjih priznanj za znanstvene in druge dosežke. Skratka: naša vojaška industrija je skoraj vzorna podoba načrtnosti, dobre organizacije in spremljanja svetovnih tre-, ndov.
Stanje in rezultati so po tistem, kar nam je bilo dano vedeti in kar smo videli, tako izvrstni, da kar ne moremo verjeti, da je bilo vse to vrhunsko orožje izdelano v državi, katere industrijski in drugi izdelki, narejeni v civilnih tovarnah, sovveliki večini daleč od svetovnega vrha. To velja celo za Crveno zastavo, za katero vsi vemo, da je precej blizu smodniku, njen civilni izdelek pa pride iz Velike Britanije s poldrugim metrom teleksa napak. Ce se vprašamo, kateri jugoslovanski izdelek je poleg slivovke in čevapčičev znan nazemelj-ski obli, smo kar precej časa tiho, potem pa bi morda previdno poskusili z ladjami iz Splita in Reke, Tamovimi motorji, zelo prav pa bi nam prišla tudi ameriška tatvina Iskrinega telefona. Češe tako razmišljamo, ne moremo imenovati izdelka ali naše tovarne, ki bi tujcu podzavestno pričarala ime naše države.
Ni jugoslovanskih saabov, bemvejev, Siemensov, emen-talerjev, rizlingov, praktično ni ničesar, kar bi bilo že samo po sebi tako zvočno in znano, da bi bil tisti mali, diskretni »made in Yugoslavia« popolnoma odveč.
Kako to? Odgovor, da je temu tako, je gotovo preveč zapleten, večplasten, okrogel in kockast obenem, da bi bilo za končno spoznanje dovolj naivno vprašanje: Ali delajo vse ta vrhunska letala, tanke, topove in rakete kakšni drugi Jugoslovani?
MARJAN BAUER  /
o3 tj Ih M
•d o 2 d
o ®
pH E?
ti* ©
s ©
©
a
Pred nekaj leti je v Brookl-ynu neznanec z revolverjem izvršil napad na banko in jo s prizorišča pobrisal s 50.000 dolarji. Očividci so trdili, da je bežal na »nekoliko čuden način«. Policija, ki je prihitela v oropano banko nekaj minut po napadu, je našla ob bančnem pultu leseno nogo. Okončina je bila tudi pojasnilo za »čuden način« roparjevega bega. Roparja so prijeli pol kilometra od banke: še vedno jo je šibal po eni nogi.
Samo nekaj tednov po tem dogodku se je pred blagajniškim okencem neke druge brooklynske banke prikazal razbojnik, uperil v blagajnika revolver in mu molče podal listek, na katerem je pisalo: »Kilogram kruha, 1 liter viskija, 5 jogurtov, 2 litra mleka, čokolado za kuhanje«. Blagajnik je roparju listek vrnil, rekoč, da ne ve, kaj gospod pravzaprav želijo. Roparja je uslužbenčeva mirnost tako zbegala, da je odvrgel revolver in začel bežati. Takoj so ga prijeli. Med preiskavo so ugotovili, da je nesojeni ropar grozilni listek zamenjal z nakupovalnim seznamom, ki mu ga je zjutraj dala žena.
£>Kupna vsota, ki jo je veliki angleški pesnik John Milton zaslužil za življenja kot avtor epa Izgubljeni raj, je komaj dosegla 10 funtov šterlingov. To je v Miltonovem času odgovarjalo mesečni plači uradnika srednjega ranga.
Izračunali so, da je imel Napoleon Bonaparte več ljubic kot Ludvik XIV, Ludvik XV, Franc I. in Henrik IV. skupaj.
Eno od manj znanih odkritij Charlesa Darvvina je dejstvo, da bolhe, ki se s havajskih domorodcev preselijo na angleške mornarje, poginejo v treh dneh.
Prvi fosfor v čistem stanju je proizvedel nemški kemik Daniel Kraft iz Hamburga. Fosfor je izoliral iz urina.
Alexander Pope (1688" 1744) , veliki angleški pesnik je bil visok samo 135 centi" metrov.
Prihodnje leto nas bo spet obiskal slavni Halleyev komet, ki se približa Zemlji na vsakih 76 let. Kosejenanebu pojavil leta 1456, je takratni papež Kalikst III, prepričan, da so vmes satanovi prsti, zoper repatico izdal papeško bulo.
Po najnovejših dognanji fizikov Sonce vsako lete »požge« 22 milijonov milija^ ton vodika.
V nekaterih predelih Alja5' ke je mogoče vsakih nekaj let videti na nebu (kot fatamorgano) sliko angleškega pristaniškega mesta Bristola. N5 voljo je pogled z morja, iz oddaljenosti nekaj kilometrov.
ZDRAVILNA ZELIŠČA JE TREBA DOBRO POZNATI
Z naravo do zdravja
Zdravilne rastline imajo zelo pomembno vlogo v razvoju gospodarskega in._kul.turne-ga življenja vseh narodov-sveta, saj sta se njihova uporaba in določitev razvijala skupaj z razvojem človeštva. Začetna uporaba zdravilnih rastlin je bila vetjetno slučajna: pračlovek je pri iskanju hrane naletel tudi na takšne rastline, ki so imele poseben poživljajoč učinek. Te izkušnje je izpopolnjeval in jih prenašal iz roda v rod.
V Sloveniji raste precej rastlin zzdravilnim učinkom, ker ima naša domovina takšno zemljepisno lego, da se tukaj križajo kar trije pomembni vremenski vplivi: alpsko, celinsko ter mediteransko podnebje. Kljub odličnemu razv-
oju farmacevtske industrije so zdravilne rastline ohranile svojo vrednost in so marsikje še vedno prva pomoč v domači lekarni, zlasti tam, kjer bivajo ljudje daleč od prometnih zvez in ambulantnih postaj.
Zdravilne rastline ne rastejo povsod, saj zahtevajo za svojo rast različne zunanje pogoje. Nekatere rastejo po vlažnih livadah, druge na suhih tleh, v nižinah, v alpskem svetu, ob morju itd. Nekatere uspevajo v senci, druge pa potrebujejo več sonca. Od teh zunanjih razmer je odvisna tudi vsebnost zdravilnih učinkov v rastlinah. Zato uspevajo določene zdravilne rastline najbolj tam, kjer
imajo za rast najboljše možnosti.
Aktivne učinkovine, ki dajejo zdravilnim rastlinam njihovo vrednost, so asimilacijski produkti ter pogosto vezane v kompleksnespojine z drugimi snovmi. Rastline vsebujejo poleg ogljikovih hidratov tudi razne dušikove spojine, močno delujoče snovi, glikozide, alkaloide, čreslovine, eterinča olja, smole, sluzi, razne organske kisline in njihove rudninske soli itd.
Najpomembnejši pogoj za pravilno nabiranje zdravilnih rastlin je njihovo poznavanje. Kdor jih ne pozna, lahko nabere strupene rastline, ki utegnejo povzročiti veliko škodo nabiralcu in tudi njegovim bližjim. Med pojmoma zdravilen in strupen je le majhen razloček, ker imamo zdravilne rastline, ki so v rokah strokovnjaka uporabne kot zdravilo, v nepoklicanih rokah pa hud strup.
Vrednost zdravilne rastline se ocenjuje po tem, koliko koristnih snovi vsebuje rastlina, ko je posušena. Kolikor več je teh snovi, tem bolj je rastlina vredna. To pa je odvisno od mnogih zunanjih pogojev, od pravilnega nabiranja, sušenja in shranjevanja.
•
Uredništvo Dolenjskega lista se je dogovorilo za sodelovanje z diplomiranim magistrom farmacije Borisom Jagodičem iz Celja, ki bo v Prilogi vodil stalno rubriko o nabiranju, pripravi in uporabi zdravilnih zelišč. V rubriki, ki smo ji dali nadnaslov »Z naravo do zdravja«, bomo v naslednji številki objavili prispevek o zdravilni moči bezga.
»Kjerkoli se nahajamo, tisto, kar slišimo, so v glavnem šumi. Ko jih zanemarjamo, nas motijo. Ko jih posluža-mo, nas navdušujejo. Zvok kamiona, ki gre s hitrostjo petdeset milj na uro. Motnje na radio aparatu. Dež. Želimo ujeti in kontrolirati te zvoke in jih uporabiti ne kot zvočne učinke, ampak ko glasbene instrumente. Vsak filmski studio ima svojo biblioteko, zvočnih efektov, snemanih na trak. S fonografom kontroliramo amplitudo in frekvenco vsakega od teh zvokov in ritmov v okviru domišljije in izven nje. S štirimi fonografi lahko komponiramo in izvedemo kvartet za motor z notranjim izgorevanjem, za veter, bitje srca ih zemeljski plaz.«
ZDENKO MATOZ
»NIMAM NIČESAR POVEDATI IN JAZ TO POVEM IN TO JE POEZIJA,« pravi John Cage.
Avtorski večer, ki gaje imel John Cage aprila v Cankarjevem domu je bil sestavljen iz več delov. V prvem delu programa jeskupinašti-rih Američanov izvedla Ca-geovo skladbo »Glasba za štiri« na klavirju, klarinetu in kopici tolkal. V drugem delu je Cage bral svojo poezijo, vse skupaj je imenoval »Gobice z variacijami«. Tretji del programa je bila nenapovedana variacija »Glasbe za štiri«, ki je trajala 20 minut. Variacijo je Cage v zadnjem trenutku uvrstil v program in je bila izvedena tako, da sta dva instrumentalista igrala zadnjih 20 minut skladbe, po koncertu je bil razgovor.
Glasba
JOHN CAGE,
(NE)GLASBENA
AVANTGARDA?
John Cage je eden največjih revolucionarjev v glasbenem ustvarjanju 20. stoletja. Razbijanje vseh klišejev, večno raziskovanje novih poti v ustvarjanju in izvajanju glasbe, nemirni duh, kije vedno iskal nekaj novega, nekaj enkratnega in neponovljivega — to je kratki in poenostavljen opis njegovega ustvarjanja. Njegov odnos do umetnosti je skrajno subverziven in anarhičen.
John Cagejegovoril orecep-tu za gobice, o nepomembnosti glasbe, ki ne nudi rešitve sedanjih problemov na Zemlji, poudaril je, da se moramo vsi boriti za čisti zrak, za čisto okolje, za mir in za odpravljanje vzrokov lakote na svetu.
Svoje poglede na umetnost in glasbo je nekoč označil takole:
priloga dolenjskega listO>
^odajnrazvcj_____
KRUPA NI UMRLA ZAMAN
Srez dvoma so dogodki in dejstva v zvezi z onesnaženjem Krupe pripomogli k temu, da smo v ^oveniji začeli o vodnih virih vsaj delno drugače razmišljati. Dr. Dušan Plut z oddelka za geografijo alozofske fakultete v Ljubljani je za Prilogo Suženjskega lista napisal prispevek, v katerem podaja predloge za bolj smotrno in usklajeno bodočo rabo belokranjskih vodnih virov. Tema jeobdelana s Prostorsko-ekološkega vidika, prispevek je strnjen povzetek Plutove doktorske disertacije, ” °be v Beli krajini in njihova uporaba«, raziskovalne naloge »Vodni viri Bele krajine«, ki jo je s finančno pomočjo črnomaljske in metliške občine 'Speljal Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani, ter sugestij s pogovora o rabi belokranjskih vodnih *lrov, ki ga je marca letos organiziral izvršni svet črnomaljske občinske skupščine. Prispevek dr. Dušana Pluta je z naslovom in mednaslovi opre-mi|o uredništvo Dolenjskega lista.
Brez dvoma je Bela krajina na pomembni prelomni st°Pnji, saj pereči vodno-ekološki problemi kažejo na nujnost drugačnega načina gospodarjenja z vodnimi V|ri. Preteklo rabo vodnih virov je označevala smotrna raba lokalnih možnosti (pri vodni oskrbi, rabi vodne Po9onske moči) Urbanizacijo in industrializacijo pa °*načuje ob vseh pozitivnih potezah tudi enosmerno lzl(oriščanje voda, ki je v končni fazi povzročilo povraten, ekonomski in ekološki učinek. Zato je nujna ?renita sprememba vvrednotenju belokranjskih vod-n'h virov, saj ^ na(jaljevanje današnjega načina izko-ri®čanja slej ko prej povzročilo še večje, praktično [terešljive vodno-ekološke probleme. Današnji, prete-Zn° enosmerni rabi mora slediti sočasna, usklajena, racionalna raba, zasnovana na svojstvenih prostorsko-poloških potezah belokranjskih vodnih virov, saj čis-avoda ni neomejena in brezplačna dobrina, faradi onesnaženosti belokranjskih vodnih virov bo ''Prašanje varovanja in smotrnega ravnanja z okoljem 'Zlasti vodo pa tudi z zrakom, zemljo) nujno moralo Postati iz obrobnega, zapostavljenega eno izmed osrednjih družbenopolitičnih vprašanj Bele krajine, ekologi cilj razvoja pa eden izmed osnovnih družbenih Žljev. Trenutno zelo pereča vprašanja vodne oskrbe (nPr. Krupa) drastično kažejo, da onesnaževanje vode ?9roža eksistenčno-ekološko pomembne sestavine življenjskega okolja in tudi že ovira gospodarski fazvoj.
Reševanje vodnogospodarskih vprašanj Bele krajine je v veliki meri povezano z bodočo rabo Kolpe, Vendar je potrebno upoštevati nekatere specifične Potrebe bodočega gospodarjenja z ostalimi belokranjskimi vodnimi viri. Zato je nujna medobčinsko (medrepubliško) usklajena vodnogospodarska ureditev zgor-
niega Pokolpja.
Možni uporabniki Kolpe in njene ozke doline, ki lnr,aio različne potrebe, so naslednji:
~~ energetika (velike in male HE)
~~ Promet (rečni, železniški, cestni)
~~ oskrba z vodo (naselja, industrija, kmetijstvo — čakanje)
~~ rekreacija — turizem " varstvo narave.
k°lpa je v tem trenutku predvsem GREZNICA
Kot.posebno skupino uporabnikov bi lahko navedli Pašnje uporabnike, vendar se Kolpa, razen izjemnih Peerov (vodni obrati, turizem) v bistvu ne izkorišča.
avzaprav je trenutno njena osrednja funkcija odvod I Padne vode naselij in industrije obkolpskih naselij rtJ'aselii porečja Lahinje. Pri gradnji plovnega kanala Pot Udešič Drago 'n Brodom ali velikih HE bi bilo je rebn° zgraditi jezove z večjimi akumulacijskimi a 6ri’ ki bi preplavila ozko dolinsko dno in razširjene rg e s|cer ozke akumulacijske ravnice. Osimski spo-Umi obvezujejo Jugoslavijo, da podpira prizadeva-Lh k3 usP°sodobitev rečne plovbe v smeri Zagreb — vel V ana ~ T	Med razlo9'' ki 9ovore Prot' gradnji
'kih HE na Kolpi, so poleg velikega kolebanja vode, rah sveta’ omejenih možnosti za razvoj drugih ^■naravovarstvenega vidika tudi ekonomski. Tako ( !Predvidena akumulacija Damulj (49 m visok jez) 5 MW), ki bi imela po načrtih le energetsko vlogo, 'Spevala ie 0,7% moči slovenskih elektrarn v letu I (Černe, 1983). Dolgoročni razvojni načrti SRS do obae2k°00 na Kolpi ne predvidevajo velikih energetskih
S prostorsko-ekološkega vidika plovno-energetska sTeritev rabe Kolpe ni sprejemljiva, kar pa velja tudi a današnjo rabo. Predlagamo usklajeno, komple-entarno rabo Kolpe in njenih belokranjskih voda z a^vojem naslednjih funkcij:
~~ energetske z gradnjo majhnih HE , ~~ vodnooskrbne (pitna in tehnološka voda, nama-kanje
. " rekreacijsko-turistične (kopanje, čolnarjenje, °lov) in naravovarstvene (obkolpski krajinski park) naravovarstvenimi omejitvami ~~ prometno z obkolpsko železnico in predorom p°d Risnjakom.
elektrike za pet največjih PORABNIKOV
Belokranjska Kolpa ima vse ugodne naravne možnosti za gradnjo malih HE namesto sedanjih vodnih obratov. Ob praktično nespremenjenih padcih (1,5 ~~ 2,5 m) in nekoliko večjem instaliranem pretoku (10 — 20 nTVs) bi imele male HE na Kolpi lahko moč najmanj 100 — 150 kW (do 250 — 300 kW), na Lahinji in
Krupi pa okoli 50 kW. Mala HE na Kolpi z močjo 150 kW bi ob 11-mesečnem obratovanju proizvajala okoli 1,1 milijona kVVh. Teoretično bi lahko na belokranjski Kolpi (le na levem bregu) zgradili okoli 20 MHE, ki bi skupaj lahko proizvedle najmanj 22 milijonov kWh na leto. Toliko je znašala 1.1980 poraba petih največjih belokranjskih industrijskih porabnikov. Vendar bi bila lahko instalirana moč (vzporedni agregati) posamezne male HE po izračunih Kompareta (1985) do 350 kW, a ob skrajno nizkem vodnem stanju ne bi obratovale s polno močjo. Z vidika ohranjenosti vodnih obratov, bližine uporabnikov, SLO bi bile najbolj primerne naslednje lokacije:
Kolpa: Prelesje, Učakovci, Vinica, Pobrežje pri Adl-ešičih, Križevska vas (teoretično pa bi bilo mogoče na Kolpi postaviti 50 MHE na mestu žag in mlinov, ob minimalnem posegu v pokrajino);
Lahinja: Črnomelj, Gradac, Krivoglavice ali Primo-stek;
Krupa: pri izviru (Hluparjev mlin) in pri Peru. Namakanje obkolpskih ravnic s pomočjo prečrpavanja Kolpe bi bilo koristno zlasti okoli Gribelj, Krasin-ca, Zaluke in Mestnega loka pri Metliki, kjer je nad 1000 ha sklenjenega ravnega sveta. Možnosti za namakanje so uresničljive ob istočasnih ukrepih za odpravo poplav (zlasti pri Zaluki in Metliki).
OBKOLPSKI POKRAJINSKI PARK?
Razvoj turizma in rekreacije je mogoč le ob ohranjeni pejsažni podobi kolpske doline in ustrezno čisti Kolpi in vodi njenih pritokov. Nerealno je pričakovanje, da se bo t.i. stacionarni turizem razvil v večini obkolpskih naselij. Zaradi ugodnega prometnega položaja in naravnih razmer se lahko v večji meri razvije v Osilnici in Brodu, v Vinici in Metliki (delno še v Prelesju, Adl-ešičih, Podzemlju, Primostku). Sodimo, da ni smiselno nadaljnje drobljenje sicer skromne, nepovezaneter neusklajene turistične ponudbe z novimi posegi v obkolpsko območje (Želebej). Za razvoj turizma je pomembno dejstvo, da je spodnji tok belokranjske Kolpe najtoplejši odsek med večjimi vodnimi tokovi v jSloveniji, saj je letno poprečno 66 dni srednja dnevna temperatura nad 18° C, 44 dni pa nad 20° C. Praktično neizkoriščene so zelo ugodne naravne možnosti za razvoj veslanja na mirnih vodah (z manjšimi izposojevalnicami čolnov, stalnimi točkami za prenočevanje in daljše zadrževanje), pa tudi za razvoj obkolpskega kmečkega turizma. Turistično-rekreacijski razvoj obkolpskega območja pa je mogoč le ob ustreznih naravovarstvenih ukrepih in čisti Kolpi. Zaradi različnih razlogov (ekonomski,...) bo vse večji del prebivalcev preživel aktiven oddih ob rečnih bregovih, dolina Kolpe pa ima za aktiven in zdrav »alternativen« dopust in oddih v pretežno naravnem in mirnem okolju idealne razmere. Sodimo, da bi moral obkolpski pokrajinski park (200 m širok pas na obeh straneh reke) segati od izvira Kolpe do Ozlja, v posameznih odsekih pa bi bili različni varstveni režimi.
Postopoma bi bilo potrebno odpraviti poglavitne vzroke za naraščanje onesnaževanja Kolpe in njenih pritokov z odpadnimi vodami, zlasti Čabra, Plešč, Osilnice, Broda, Kočevja (delno urejeno), Severina, Starega trga, Vinice, Adlešič, Črnomlja in Metlike (delno urejeno), pa tudi Semiča (oddaljen od površinskih voda, a v zaledju Krupe). Ocenjujemo, da znaša celotno breme organskega onesnaževanja v zgornjem Pokolpju (z Belo krajino) kljub delno uspešnim čistilnim napravam v Kočevju in Metliki okoli 100.000 E (Bela krajina: 30.000 — 35.000 E). Nujno bo potrebno redno, vsaj sezonsko (ob različnih vodnih stanjih), spremljati kvaliteto vode, breme organskega in ostalega onesnaževanja (nevarne snovi, težke kovine) in usmerjati gospodarski razvoj (preventivni in ne le kurativni ukrepi).
Zlasti v SRH so ponovno oživeli načrti o železniški zvezi med Zagrebom, Karlovcem, Brodom in Reko po dolini Kolpe in s predorom pod Risnjakom, saj sedanja železniška povezava preko Gorskega kotarja ne ustreza sodobnemu železniškemu prometu. Zlasti za gospodarstvo sosednje republike in reško pristanišče bi imela obkolpska železnica izredno velik pomen. Z ustreznim, tudi naravovarstveno pretehtanim izborom poteka obkolpske železnice bi zmanjšali negativne posledice, prometna dostopnost obkolpskih pokrajin pa bi ob ostalih ukrepih pripomogla k oživljanju manj razvite in demografsko ogrožene robne regije SRH in SRS. Obkolpska železnica bi torej imela pomembne pozitivne ekonomske učinke tudi za razvoj kolpske doline in Bele krajine, s predorom pod Risnjakom pa bi se odprle tudi možnosti za vodno oskrbo Reke iz povirne Kolpe.
Brez dvoma je organizacija in način bodoče vodne oskrbe Bele krajine danes, pa tudi v bodoče eno izmed osnovnih gospodarskih vprašanj v regionalnem razvoju in pomemben element odpravljanja gospodarskih in socialnih razlik. Onesnaženost Krupe s PCB kot osnovnega (za oskrbo s pitno vodo) belokranjskega vodnega vira zahtev, 'delavo drugače zasnovane dolgoročne strategije belokranjske vodne oskrbe. Dolgoročno gledano so z vidika regionalne belokranjske vodne oskrbe s pitno vodo tri osnovne variante:
— črpanje vode iz Kolpe
— črpanje vode iz izvira Krupe
— črpanje vode s pomočjo vrtin v gorjanskem zaledju Krupe-
Količinsko je sicer Kolpa daleč najpomembnejši vodni vir (minimalna izdatnost pri Metliki — 6000 l/s), so pa številni argumentirani zadržki za njeno uporabo (kljub možnemu, a zelo dragemu čiščenju) kot vira za pitno vodo (široko kraško porečje, nejasna velikost porečja, številni onesnaževalci z različnimi odpadnimi vodami). Brez dvoma pa nudi osnove za razvoj t.i. mokre industrije, ki potrebuje večje količine tehnološke vode. Sodimo, da se bo v bodoče v Metliki (že razvita industrija, neposredna bližina Kolpe) ob že pripravljenih načrtih raba kolpske vode povečala, nujno pa jo mora spremljati skrb za ustrezno čiščenje. V ostalih belokranjskih naseljih ob Kolpi zaradi neustrezne materialne infrastrukture ne priporočamo večje porabe tehnološke vode, kar velja tudi za industrijo Semiča in Suhorja, ki sta vezana na pitno vodo iz vodovodnega omrežja. Teoretično je možnost, da se Iskra iz Semiča delno oskrbuje s kri' ko vodo, a obstaja vrsta zadržkov, zlasti ekonomt	V primerjavi z
večino ostalih slovenskih pokrajin ima Bela krajina zaradi razmeroma čiste Kolpe (z vidika kazalcev kvalitete za tehnološke vode) brez dvoma komparativno prednost, kar velja zlasti za Metliko. Ugodne so tudi kemične lastnosti Kolpe, saj je zaradi večjega deleža permokarbonskih kamenin v povirju njena voda manj trda kot voda ostalih belokranjskih vodnih virov. Sodimo, da je potrebno predhodno strokovno poglobljeno proučiti in pretehtati možnosti uporabe krupske vode, preden bi prišla v poštev uporaba površinske vode za oskrbo prebivalstva. Tudi v bolj razvitih, industrializiranih slovenskih pokrajinah se površinska voda le izjemoma uporablja kot vir pitne vode. Pri eventualnem zajetju Krupe in izviru je osnovni problem tehnologija čiščenja PGB iz vode. Zavod za zdravstveno varstvo (1984) iz Maribora ni dobil podatkov, da bi v svetu že imeli uporabne praktične izkušnje s čiščenjem tako onesnažene vode. Zato upravičeno predlaga laboratorijske in pilotne preizkuse. Vsekakor bi bilo čiščenje izredno drago, v celotnem zaledju (nad 100 km2) pa bi bili potrebni široki varstveni ukrepi, zlasti na 35 m2 velikem bližnjem kraškem ravniku (s Semičem). Kljub navedenim razlogom bi bilo potrebno v prvi fazi strokovno proučiti možnosti za čiščenje izvirne vode Krupe.
Drugo možnost predstavlja zajetje vode z navpičnim vrtanjem v gorjanskem zaledju Krupe. Po ugotovitvah dr. Gamsa (1961) in geologa Novaka (1984) je namreč nivo vode 20 — 30 m pod kraškim površjem, zato bi bilo možno s poskusnimi vrtinami priti do vode. V plitvem krasu, kot je tudi zaledje Krupe, imajo zaradi bližine freatične cone po svetu že uspehe z vrtanjem. Gams (1974) navaja uspehe vrtanj v Indiani (ZDA), na plitvem krasu zahodne Irske pa prevzemajo vrtalci celo breme tveganja, če katera vrtina ne naleti na vodno žilo. Zato za zaledje Krupe priporočamo, da se po neobhodnih podrobnih hidrogeoloških raziskovanjih (Geološki zavod Ljubljana) poskusi s pomočjo vrtin zagotoviti ustrezne količine pitne vode, v vzhodnem, bližnjem delu zaledja (zlasti v območju med Štrekljevcem, Črešnjevcem in Omoto). Količine vode bi bile seveda manjše kot na izviru, vendar po obliki sicer nenatančno poznanega obsega zaledja (nujna barvanja vseh ponikalnic v zaledju) sodimo, da bi bile količine dovolj velike za dolgoročno kritje vseh belokranjskih potreb po pitni vodi. Ker bi se poleg onesnaževanju s PCB izognili tudi možnemu onesnaževanju odpadnih voda Semiča, bi bili potrebni manj obsežni in varstveno manj strogi ukrepi.
Z VODO IZ KOLPE IN KRUPE NE BO NIČ NAJMANJ 10 LET
Za dokončno odločitev in izbor osnovne strategije dolgoročne regionalne vodne oskrbe Bele krajine so potrebne tudi časovno zahtevne in celovite interdisciplinarne raziskave. Sodimo, da realno najmanj deset let (petnajst) ne moremo računati na pitno vodo iz
Krupe (izvirali iz zaledja z vrtanjem) ali Kolpe (z vidika regionalne oskrbe). Zaradi že danes perečega pomanjkanja pitne vode (tudi v naseljih ^ ■- ud* odom) in zagotovitve ustreznega časa za temeljito pretehtanje in izbor najbolj ustreznega mesta črpališča za regionalno oskrbo Bele krajine s pitno vodo pa se je potrebno takoj lotiti naslednjih ukrepov:
— ojačeno črpanje iz že zajetega izvira Dobličice (dodatno 10 — 20 l/s), zlasti za potrebe Semiča in okolice, vključno z vasmi ob Krupi, ki so zaradi onesnaženosti krupske vode ostale brez redne ali dodatne vodne oskrbe. Glede na nujnost zagotovitve biološkega minimuma (zlasti ob nizkem poletnem vodnem stanju) in stopnjo onesnaženosti v spodnjem toku Dobličice sodimo, da bi lahko dodatno črpali (ob nizkem vodnem stanju) 10 — 20 l/s. Sicer finančno zelo zahtevna gradnja vodovoda iz Črnomlja proti Semiču mora biti zasnovana tako, da bo omogočala ob pričakovanem kasnejšem črpanju krupske vode (zaledje ali izvir) organsko vključevanje in delno drugačen potek večjih količin krupske vode za regionalno vodno oskrbo Bele krajine;
— postopno nadomeščanje uporabe pitne vode kot tehnološke v belokranjski industriji s površinskimi vodami (Metlika — Beti in ostali porabniki — s kolpsko vodo, Črnomelj — Lahinja, Dobličica);
— posodobitev vodovodnega omrežja z zmanjšanjem izgub v omrežjih, ki znašajo v poprečju 25 — 30%,, ter podpora prizadevanjem za varčevanje in smotrno rabo;
— gradnja preprostejših oblik vodovodnega omrežja, krajevnih vodovodov v bolj oddaljenih ali višje ležečih naseljih, ki imajo v bližini ustrezen izvir. Nazoren je primer obstoječih krajevnih vodovodov (Rožni dol, Sinji vrh, Planina), pa tudi enostavno in poceni urejena vodna oskrba v Bregu pod Špeharji (zajet manjši obkolpski izvir, občasno črpanje s pomočjo tomoso-vega motorja, zgrajen 27 m3 velik rezervoar, enostavna rešitev omrežja). Podpreti je potrebno prizadevanja za gradnjo krajevnih vodovodov, zlasti v obkolpskem, manj razvitem območju črnomaljske občine, kjer je več primernih (manjših) obkolpskih izvirov;
— kombinirana vodna oskrba vodovod — kapnica v podeželskih naseljih, kjer je nad 3000 kapnic (s poprečno prostornino 35 m3), ki bi ob ustrezni tehnični izvedbi služile zlasti za pranje (mehka voda), umivanje, kopanje in za straniščno izplakovanje, zalivanje, delno tudi pri napajanju živine. Anketa v nekaterih belokranjskih naseljih je pokazala, da bi pri vodni oskrbi prebivalcev količinsko lahko 60 — 80% vode iz vodovoda zamenjali s kapnico. Tudi z vidika SLO je nedopustno, da v podeželskih naseljih z vodo kapnico propadajo ali pa služijo za druge namene (največ za gnojiščne jame). Stroški za kapnico (s hidroforjem) kot dodatni vodni vir (ob vodovodu) bodo zaradi pričakovane bistveno večje cene pitne vode tudi ekonomsko utemeljeni, vzdrževanje kapnic pa je enostavno in razmeroma poceni.
ŠTIRI NAJBOLJ PEREČA VPRAŠANJA
Sodimo, da so trenutno'najbolj pereča naslednja vodno-ekološka vprašanja:
— onesnaženost Krupe s PCB; nujne so radikalne rešitve, z odstranitvijo PCB izzaledja (odvoz odpadnih kondenzatorjev). V najkrajšem času je treba rešiti vprašanje lokacije odlaganja komunalnih odpadkov in posebej nevarnih snovi. V Beli krajini je ustrezna lokacija le na neprepustnem svetu kanižarske kadunje, smetišče pri Vranovičih je ekološko povsem neprimerno (Plut, 1982). Vprašanje bodočega odlaganja nevarnih odpadkov je potrebno v najkrajšem času rešiti najmanj na nivoju dolenjsko-belokranjske regije, če ne celo cele republike. Nujno pa je potrebno izdelati kataster delovnih organizacij in obrtnikov, ki uporabljajo nevarne snovi:
— ekološko in zdravstveno tvegano črpanje kolpske vode za oskrbo prebivalcev Vinice in okolice zaradi nevarnosti onesnaževanja. Zgolj kloriranje vode ne more preprečiti vseh možnih nevarnosti onesnaževanja v 1 500 km2 velikem porečju Kolpe do Vinice. Obenem je črpališče pod naseljem z neurejeno kanalizacijo. neustrezno lokacijo smetišča in bližino prometno obremenjene ceste Vinica — Rosanci ter Karlovac — Delnice s prevozom nevarnih snovi. Obkolpski izviri pri Vinici so prešibki, možno je zajetje izvira Lahinje ali Nerajskega Obrha, ob črpanju kolpske vode za potrebe Novoteksa ali pa podaljšanje osrednjega regionalnega vodovoda iz Dragatuša do Vinice'in bližnjih naselij;
— zaradi lege sredi urbanega naselja voda iz metliškega Obrha ne more služiti za vodno oskrbo prebivalstva, obenem pa bližnje zaledje izvira nima urejene kanalizacije;
— ureditev kanalizacije in gnojišč v neposrednem zaledju Vumule pri Adlešičih, kjer je v obkolpskem izviru črpališče za krajevni vodovod;
— ureditev čiščenja odpadnih voda Črnomlja, ki je po količini organskega onesnaževanja največji belokranjski onesnaževalec, kar nedvomno kaže tudi močna, zlasti poletna onesnaženost Lahinje in Dobličice. Nujna je gradnja čistilne naprave, kateri se v bodočnosti zlasti Vinica in Semič ne bosta mogla izogniti.
Nobenega dvoma ni več, da se v bodočem družbenem razvoju Bele krajine ne bo mogoče izogniti poudarjeni skrbi za zagotavljanje ustrezne kvalitete življenja, ki organsko vključuje tudi skrb za zdravo in čisto okolje. Domačih vodnih virov je količinsko dovolj za kritje vseh bodočih potreb. Vendar je minil čas, ko je visoka in hitra rast porabe označevala napredek, saj danes pogosto označuje zgolj napretehtano, neracionalno izkoriščanje zelo omejenih zalog pitne vode. Neizpodbitno je dejstvo, da so zaradi zmerne onesnaženosti belokranjskih voda potrebne takojšnje korenite spremembe z vrsto ukrepov za zagotovitev in izboljšanje kvalitete vode. Z nizom, zlasti preventivnih, ukrepov, določitvijo varstvenih pasov in ukrepov v zaledju največjih belokranjskih izvirov (predvsem Dobličice), usklajeno, vsestransko rabo, spremljanjem kvalitete voda, izdelavo katastra onesnaževalcev (posebej za nevarne snovi) in ekološko vsestransko pretehtanim prostorskim in ekonomskim razvojem lahko danes vodni viri kot omejitveni v bodoče postanejo komparativni, pospeševalni razvojni faktor. Izkoriščanje belokraniskih voda pa mora čimprej nadomestiti smotrno gospodarjenje, saj je voda tuui nezamenljivi, eksistenčni vir zdravega življenja kot nujen pogoj za vsestranski razvoj človeka danes in v bodoče
Dr. DUŠAN PLUT
priloga	dolenjske
pa je končni učinek. To je izraz politične previdnosti naravoslovca in zavajanje javnosti, je bil prepriča razpravljalec.
NESREČA ALI KATASTROFA?
Tone Poljšak, namestnik predsednika republiške? Komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora, seI® spraševal, ali je res umevno iti pred Russellovo razso' dišče. »Najprej moramo obsoditi naše ravnanje i11 ugotoviti, da nam proizvajalec ni pošiljal strupa, e1"' pak v svetu priznano industrijsko tvarino, ki vsebuje5'; rup. Iskra je namreč te izdelke tudi izvažala v razvit' svet. Videti bi morali razsežnost posledic: ali greZa ekološko nesrečo ali katastrofo. Pri dosedanjih rezul' tatih zdravstvenih raziskav pri ljudeh ne gre ne za krc nična ne za akutna obolenja. Sicer pa bodo te razi' skave trajale vsaj še dva meseca, ko bo podana celo*1' ta analiza o zdravstvenem stanju prebivalcev ob Krup1 Priznam, da je bil odziv ob nesreči prepočasen, ven33 morajo imeti strokovnjaki za nekatere stvari, ki jih1 se-daj pripravljajo, strokovne podlage. Onesnaževanji trajalo 20 let, zato 2 ali 3 meseci niso odločilni pri kvf liteti zemlje, vode, zraka.«
Obsodil je nestrokovne informacije, ki jih je bilorn°č brati ali slišati marsikje, na kar mu je predstavni? Zveze društev za varstvo okolja odgovorila, da greZa omaloževanje javnosti, če nekdo ve, da je v Beli kraj'1'1 nastala ekološka katastrofa, a spravi informacije v p'3 dal, ker še nima dovolj raziskanega. In da ne bi de'5 panike med ljudmi, pusti javnost neobveščeno.
Veliko pripomb je bilo na prepočasno reševali® razmer ob Krupi. »Če bi do takšne oblike onesnaženj nja prišlo sredi Ljubljane, ali bi tudi reagirali tako ko ob Krupi, kjer so junija 1983 odkrili, dajezastruplje"5' aprila 1985 pa se pogovarjamo o tem, da bi morali5'
tuacijo radikalno rešiti?« je vprašal dr. Dušan Plut.
■Ni-
kakor ne morem dvomiti o strokovnosti analiz, ki55 bile opravljene, saj neizpodbitno kažejo, da je KruP3
zastrupljena s PCB in da je stopnja prekoračena 350-krat po ameriških normah. Po svetu je še veli* primerov, kot je Krupa, a tudi s še hujšimi posledica^ res pa je tudi, da Jugoslavija sprejema vrsto nevah" snovi, ki jih zahodna tehnologija zavrača, in naša h13" ralna dolžnost je, da nanje opozorimo. Pri obveščani javnosti smo odpovedali, zato seje začetnemu šo^ pridružila še panika. Pri reševanju vprašanja snaženosti Krupe ne gre in ne sme iti za dve smeri, struji, ampak si moramo skupaj prizadevati za to, da5 podobne napake ne bodo več ponavljale. Žalostn°J vprašanje, ali je ta stvar zrela za Russellovo razsodi5® ali ne. Gre predvsem za moralne vrednote in kot obe8 sem dolžan opozarjati strokovnjake na njihovo zm° Ijivost ali nezmotljivost in na hitrost reakcij, ki sob1 doslej prepočasne,« je povedal dr. Plut.
NA KATERA DEJSTVA JE MlSl^ PETER JANČAN?
Ker so pobudniki tiskovne konference večkrat om3 njali povezavo izvoza umazane tehnologije in Pf_ oizvodnje z Zahoda k nam, tudi v Semič, je Peter J3 nčan iz semiške Iskre pojasnil, da je prišla industriji nerazviti Semič leta 1951, do leta 1960 pa je tekla Pr oizvodnja ekološko nedolžno. »Pri proizvodnji s P™ ni šlo za nakup tehnologije, ampak posnemani tehnologije, ki je takrat predstavljala vrhunec na teP področju. Ni nam bila podtaknjena. Na naša vprašani in tudi samoiniciativno so nas naši poslovni partnel obveščali, kaj se na področju gonje proti PCB dog3)3 in smo počasi opuščali proizvodnjo s to strupe® snovjo. Za objektivno, celovito sliko bi morali doda še nekatera dejstva, da bi lahko stvari celovito obra navali.« Katera dejstva, Jančan ni povedal.	s
In če že leta 1962, ko je v Iskri stekla proizvodni3 PCB, niso vedeli za strupene učinke fe snovi, bi la*1 svoje ravnanje, ki je bilo do piralena skrajno m3 marno, popravili pozneje. A takrat za nevarne uči® niso hoteli vedeti.
Dr. Dušan Plut je v gradivu za tiskovno konfere®®( zapisal: »Jugoslavija je obetala sebi in svetu, d3^. socializmu dejansko mogoča demokratična altern va. Z vrsto nepremišljenih dejanj tudi s področja va vanja in urejanja okolja, drastičnih primerov degt3 cije okolja, žal vse bolj dokazuje, da samoupi'3'/ a ekološke socialistične alternative: samoupravni ekosocializma — trenutno (še) ni.«
M.
Šport
KOLPA,
LJUBLJENKA
NAJBOLJŠIH
KAJAKAŠEV
SVETA
•Kolpa je privlačna tudi za kajakaštvo in za vrhunski kajakaški šport,« je na tiskovni konferenci v Osilnici oh nedavnih tridnevnih kajakaških tekmovanjih na divjih vodah Kolpe poudaril kapetan zvezne kajakaške reprezentance Jugoslavije Rade Kovačevič.
Kolpa pa je za turizem še vedno precejšnja neznanka. Vzrok za to so precfvsem slabe ceste, katerih se bojetudi kajakaši. Nemški kajakaši, ki sodijo med najboljše na svetu, so se lani udeležili tekmovanj na divjih vodah Kolpe, letos pa ne. Vzrok za to ni Kolpa; nad njo so celo navdušeni. Njihov najboljši tekmovalec Miheller, ki je bil lani drugi na svetovnem prvenstvu, je pred letom dni ob odhodu s Kolpe dejal, da mu je dosti pratiu in slabe ceste ter da bo spet prišel, ko bo obl.olpska cesta primerno urejena in asfaltirana.
t i.akaška tekmovanja so bila na Kolpi že prod vojnuf Letos so kajakaško tekmovanje devetič zapored organizirali: Kajakaška zveza Hrvaške, Kajak kam klub Slavija iz Zagreba in Kulturno-športno
nar • hče kajakaštva, znano doma in po svetu sicer . 'eo1 ael naše domovine v -am neznan
predvsem prebivalcem Slovenije. To dokazuje tudi dejstvo, da v trgovini v Osilnici prodajo na dan 35 izvodov reškega Novega lista in največ tri izvode ljubljanskega Dnevnika.
Letošnjih tekmovanj na Kolpi se je udeležilo blizu 130 tekmovalcev iz Italije, Avstrije in Nizozemske ter ekipe klubov iz vseh naših republik/razen Crne gore. S tem tekmovanjem je bila odprta letošnja sezona mednarodnih kajakaških tekmovanj.
»Tekmovanja na Kolpi so vedno pred svetovnim prvenstvom. Letos so bila že aprila, prejšnja leta pa v maju. Vrhunec kajakaške sezone je v juniju, juliju in avgustu. Na tekmovanjih na Kolpi se pokaže, kolikoje kdo vadil med zimo. To je nekakšno testno tekmo-
vanje in priprava na evropsko in svetovno prvenstvo. Nikjer na svetu razen na Kolpi se v treh dneh ne zvrsti kar pet tekem. Tudi zato je Kolpa še posebno privlačna za vrhunske tekme. Tudi letos, čeprav ni bilo Nemcev, je na Kolpi tekmovalo najmanj 7 tekmovalcev, ki bodo to leto med petnajstimi najboljšimi na svetu,« nam je zatrdil Dražen Veselko, predsednik KKK Slavija iz Zagreba.
Prihodnje leto bo na Kolpi že deseto, torej jubilejno kajakaško tekmovanje. Za to priložnost nameravajo organizatorji tekmovanj izdati posebno brošuro in izvesti širšo propagandno akcijo ter tako privabiti ob Kolpo več tekmovalcev in gledalcev Tekmovalcev pa je bilo že letos toliko, da so jih morali razdeliti v dve
skupini: mednarodno (v njej so bili tuji tekmoval3' |, najboljši domači) in nacionalno, v kateri so bili os tekmovalci.
Kolpa je tehnično zahtevna proga, ni pa prežat1'3 na. Za večja mednarodna tekmovanja je celo Pre' 0 ka. Voda ima dovolj padca, strugo pa bi bilo po^eb^0 za zahtevnejša tekmovanja ponekod zožiti. Ve' ^ vprašanje pa je, če bi kajakaško progo sploh kaZ izboljšati, saj bi narasla Kolpa potem lahko še bolj0® ožala cesto.	^
Kajakaši imajo več zamisli o razvoju kajakašN3^ Kolpi in čabranki, vendar lepe želje niso vednod0^ Mladina je sicer še kar navdušena za ta šport. ven jp redki vztrajajo. Tudi zamisel o kajakaškem kamP.^
kajakaški šoli še čaka uresničitve. Za
id13
poletnega kajakaškega kampa kažejo največ za°'g\\o nja Hrvatje, čakajo pa. da bodo pokazali dobro v tudi kajakaški klubi s slovenske strani. V kampu P' j kajakaška šola, »učenci« bi se izmenjevali vsakih;	^
Ta šola bi gotovo pripomogla k še kakovostnejše e. kajakaškemu oz. sploh veslaškemu športu v °b ^pi publikah Seveda bi bilo potrebno nato z mladino, končala šolo, delati še naprej.
Kajakaši pa niso zadovoljni le s Kolpo, amp3'®
tud'
nastanitvijo in hrano v gostilni Kovač. Tudi tuje _ majo pripomb, razen glede ceste. Domačini, ki °° ^ jajo turistične sobe, so s kajakaši v g|31/ zadovoljni.	OajL
Na tiskovni konferenci so sodelova.i še predstavZI |(1 krajevne skupnosti Osilnica, predstavniki klub0 ^ drugi, žal pa sva bila prisotna le dva novinarja (P3 ^ Ljubljana, Dolenjski list), čeprav je šlo za Prir eio evropskega, oziroma kot menijo kajakaši. jp svetovnega pomena. To kaže, da je kajakašN0 , vedno panoga, ki redko nastopa v sredstvih obve nja. zgornja Kolpska in Čabranska dolina, se P e »dežela Petra Klepca«, pa sta za mnoge Jugoslb in Slovence še vedno neznana dežela.
Vprašanje je, ce je to za te kraje in ljudi Pret®||e-slabo ali dobro. Zaprtost, odmaknjenost. PoZ® j3<i
"ncl namrBg kljubvsem slabostim pomagajo ohf3
zdruzujej ek, ohranj iškem in h
ljudi s slovenske in o pa tudi značilni jezi vaškem delu teh dveh
rv3s • K'!1,
-i 'd0'1'1 pRlN|C'
Hkrati so dali na tiskovni konferenci pobudo, naj Russellovo razsodišče, katerega predsednik je dr. Dedijer, uvrsti na dnevni red problem Krupe. Zato je dr. Dedijer predlagal Belokranjcem, naj pripravijo ustrezno dokumentacijo v enem od svetovnih jezikov, izvedenci pa bodo v Franciji ugotovili, kako je tam tekla proizvodnja piralena, ki vsebuje poliklorirane bife-nile (PCB), s katerimi so delali v semiški Iskri in s katerimi je zastrupljena Krupa. Seveda je dr. Dedijer opozoril, da to še ne pomeni, da bo Russellovo razsodišče tudi razpravljalo o tem problemu, kajti doslej so iz nerazvitega sveta prejeli že veliko podobnih prijav, s problemom ekologije pa seje doslej razsodišče ukvarjalo le dvakrat.
Sicer pa se je na tiskovni konferenci izkazalo, da je »Krupa« in Krupi podobnih primerov v Sloveniji še veliko, da je prav tako kot belokranjska še marsikatera druga ekološka katastrofa podcenjevana, marsikdaj tudi zaradi izogibanja odgovornosti. A tudi zato, ker naši najvišji republiški organi kažejo premalo razumevanja za ekološka vprašanja, in celo zato, kakor se je izkazalo na tiskovni konferenci, ker imajo tisti, ki po službeni dolžnosti skrbijo za varstvo okolja, različna, nasprotujoča si, včasih že kar nerazumljiva in težko sprejemljiva stališča o tem, kaj je ekološka nesreča, katastrofa, genocid, kakšne so, bodo ali bi lahko bile posledice mačehovskega odnosa do okolja.
TISOČ LITROV VODE NA DAN
Tako je mag. Svetozar Polič, predsednik SEPO — Skupine za oceno posegov v okolje pri Inštitutu Jožef Stefan, dodal, da »se Krupa, torej njena onesnaženost, izrablja v razsežnostih, ki so podobne razsežnostim povsod po svetu, a tam ne delajo takšnega cirkusa. PCB je že povsod v organizmu, v hrani, razlika je le v tem, da imajo prebivalci ob Krupi nekoliko povečane količine PCB v krvi. Braniti moram varstvo okolja, ki varuje okolje pred izrabo podatkov. Če bi hotel namreč človek dobiti v telo zaznavno količino PCB, bi moral popiti na dan tisoč litrov s to snovjo zastrupljene vode. V Beli krajini torej negreza katastrofo, ampak za nesrečo s takšnimi in takšnimi posledicami. O teh pa naj spregovorijo stroka, medicina in strokovnjaki. Vsi ukrepi, ki so bik doslej storjeni ob Krupi, so bili
Russelovo razsodišče
SAMOUPRAVNEGA EKOSOCIALIZMA, ŽAL, ŠE NI
opravljeni zaradi socioloških, ekoloških vidikov ali potencialnega ekološkega onesnaženja, vira onesnaževanja pa, odkar je Iskra prenehala uporabljati pi-ralen, tako ni več.«
Te besede so med mnogimi prisotnimi — bilo jih je okrog 150 — zbudile burno reakcijo. Dedijerje dejal, da usode sveta in skrbi za življenje nikakor ne smemo in ne moremo pustiti samo v rokah strokovnjakov. Za to je požel buren aplavz, ki se je v predavalnici filozofske fakultete pozneje še nekajkrat ponovil. Sicer pa so ob Poličevem razmišljanju zastavili še vrsto vprašanj. Se bomo v onesnaženem okolju tolažili s tem, da tudi drugje ne živijo nič bolje in jedo zastrupljeno
hrano? Kakšne so posledice, ki jih imenuje »takšne in takšne«? Kako je moč govoriti, da vira onesnaževanja Krupe ni več, ko pa je znano, da je kraško podzemlje od Iskre do 3 kilometre oddaljenega izvira reke kontaminirano, da je v deponiji ob Iskri 8 tisoč m3 odpadnega materiala, predvsem kondenzatorjev s PCB, ter da je v okolici še več odlagališč, tudi črnih, z enako vsebino? Eden od razpravljalcev se je spraševal, kako lahko strokovnjak govori o tem, da dobi človek zaznavno količino PCB v telo, če popije tisoč litrov vode na dan, ko pa je jasno, da lahko popije največ liter ali dva. Ni bistvena količina vode, kajti ljudje ob Krupi so uživali še ostalo, zastrupljeno hrano, najpomembnejši
Konec aprila je bila na filozofski fakulteti v Ljubljani na pobudo dr. Rudija Rizmana in dr. Vladimirja Dedijera tiskovna konferenca o genocidu v sodobnem svetu, o (ne)odgovornosti razvitih držav, ki z ubijalsko tehnologijo iz sebičnih razlogov izvažajo v manj razviti »tretji svet«. Ustavili so se ob primeru Krupe v Beli krajini, ki zagotovo ni edina ekološka katastrofa v Sloveniji, je pa trden dokaz za to, kakšnih napak si ne bi smeli več privoščiti, če želimo kljub razvoju industrije in tehnologije zagotoviti ljudem z ustavo zajamčeno pravico do čistega okolja.
Usode
komu
JE BILA
ODVEČ
IKA?
več takšnih zagnancev! A po drugi strani sprejemam udarce, ki jih je težko razumeti. Težave so z lovci: samo lani mi je izginilo 15 koz, letos doslej že 2, nekaj v čredi jih je pohabljenih. A če sem šel nekako tudi preko tega, nikakor ne morem razumeti početja novomeškega Elektra. Vas Hrib, čeprav odmaknjega in odročna, je imela še pred leti elektriko. Danes je ni več, v spomin na civilizirane čase so ostali požagani drogovi in sledovi napeljave po hišah«
Kaj pomeni za Avbarja elektrika, ni potrebno posebej govoriti. »Kupil sem si agregat, sedaj že drugega, skupaj pa sem z njima doslej pokuril za preko 46 starih milijonov nafte in bencina. Najhuje je bilo letošnjo zimo. Agregat in nafto sem moral vsak-večer nositi v hišo, da mi nista zamrznila. Dva meseca sem bil povsem odrezan od sveta, in ko mi je zmanjkalo nafte, mi ni preostalo drugega, kot da se peš s kanglico v roki odpravim v dolino. Enkrat me je rešila tudi hčerka, ki mi je peš po treh urah hoje prinesla sem gor nekaj goriva. Brez toka ne gre. Kolikokrat moram ponoči v hlev, ko se kotijo kozlički! Da o drugih potrebah ne govorim.«
Kot že rečeno, je imela vas Hrib elektriko vse do pred nekaj leti, dokler niso prišli delavci Elektra in žice porezali, drogove napeljave pa požagali. Sami pravijo, da zato, ker je bila vas takrat opuščena in električni vod ni več služil svojemu namenu. Zadnji račun za elektriko na Hribu je bil poslan za obdobje od 24. marca do 6. oktobra 1976, pogodbeno razmerje med strankama pa preneha veljati, če uporabnik ne odvzema
električne energije dalj od enega leta. Elektro lahko v takem primeru tok izklopi, nikakor pa ne, da poruši cel vod in požaga drogove. Vse to celo brez vednosti takratnega gospodarja. Jože Avbar ima potrdilo, da o vsem tem ni bila obveščena niti krajevna skupnost.
»Na elektru so ob prvem obisku pojasnili, da obstaja zakon, ki govori o tem, da se mora napeljava, ki je bila lastniku odvzeta brez njegove vednosti, na gospodarjevo zahtevo vrniti, če od izključitve ni pretekla doba petih let. V tem primeru je moč govoriti o vsega treh letih, saj je lastnica druge opuščene hiše, Angela Kastelic, že leta 1979 poslala črnomaljskemu Elektru zahtevo za vrnitev električnega toka. Odgovor, ki gaje prejela, je bil takšen: »Nov nizkonapetostni priključek od obstoječega omrežja v Rožnem dolu do vaše hiše boste morali sedaj graditi na lastne stroške, pred priključitvijo pa plačati še prispevek za financiranje.« Na našo prošnjo so nam takrat na Elektru naredili tudi izračun stroškov, v začetku leta 1980 je bil ta znesek 127.976,00 din! O tem, da bi vod sami napeljali, čeprav sem jim ponudil brezplačno svoje drogove, delo, kopanje jam, niso hoteli slišati. Leta 1981 sem se obrnil na novomeško upravo inšpekcijskih služb, skušal s pomočjo njihovega inšpektorja najti skupni jezik. Opravljena so bila zaslišanja, pregledana dokumentacija, iz katere je razvidno, da je bil zadnji račun za elektriko na Hribu plačan 12. januarja 1977, šele leta 1980 pa so krajani zvedeli za usodo električne napeljave na Hrib. Novembra istega leta sem sprejel tudi sklep, s katerim so pritožbo zavrnili kot neutemeljeno.«
Pravni plati je bilo s tem zadoščeno, nikakor pa ne bolj logičnemu, človeškemu gledanju na vso stvar. Andrej Sever, elektrogospodarski inšpektor novomeške UIS, ki je vodil postopek in je tudi podpisan pod sklepom, pravi danes takole:
»Res je, vod je osnovno sredstvo električarjev in ti lahko z njim ravnajo po svoji vesti. Tokrat so se pač odločili, da ga popolnoma odstranijo. Drugače pa je, ko njihovo potezo pogledamo z druge strani. Nihčeni takrat razmišljal o ponovni oživitvi teh krajev, oživitvi kmetijstva, o tem, kar danes počne Jože Avbar. Prinesel je življenje v že opuščene kraje. Vse bi bilo drugače, ko bi le odklopili elektriko, ostalo pa pustili. Če bi bilo tako, bi danes verjetno že svetila luč na Hribu. Mislim pa, da vse še ni izgubljeno. Pameten dogovor bi vse rešil.«
Marsikdo se bo po vsem tem vprašal, zakaj je bilo električarjem sploh potrebno odstraniti drogove in žico. Pri Elektru pravijo, da zategadelj, ker je bil les že dotrajan, napeljava pa življenjsko nevarna. Nismo dovolj strokovno podkovani, da ocenimo zadnjo trditev, vsekakor pa dovolj, da lahko, po ostankih drogov sodeč, zatrdimo, da bi les preživel še naslednjih nekaj deset let. Sicer pa je temu v potrdilo tudi podatek, da so odžagani drogovi končali kot nosilni stebri v bližnjih vinogradih. Zanimivo bi bilo samo še ugotoviti, kdo so lastniki teh trt. Morda bi bila zgodba o dezelektrifikaciji dolenjskega podeželja veliko bolj jasna.
B. BUDJA
:■
■ • , > pi
■■ , " •>•:•••• -v
-Naredil sem obračun svojega šestletnega dela. V I ’ kar imam danes, je vloženih že okoli 270 starih mi-nov. Vse, ki so pomagali, sem moral plačati. Tako 'drugače. Ko smo, denimo, delali cesto, je v enem ^ eyd končalo v peči šest kokoši, pol prašiča in trije žlički. Moral sem namreč narediti kar blizu dva D°[netra svoje poti. Na srečo so mi šli pri cestnem
bul S-u dovoli na roke- Dali so mi dve ”tarifi“ 'dožer, pomagali smo si tudi z bagerjem, kompre-riem, navoziti smo morali okoli 100 kubikov gram-• da ne naštevam v naprej «
Gelavcev pa sj j0že ni mogel privoščiti za obdelavo ^mije. Rešitev je našel v kozjereji. Njegova čreda Ur .eljito počisti vse pašnike in travnike. Vse te eJene košenice je danes veselje pogledati, p ‘>,<rajani Rožnega dola in Laz so me dobro sprejeli, oh*.rnen' sta bili tudi dve delegaciji črnomaljskih C|nskih mož in me pohvalili, rekoč: Ko bi le še imeli
kratkim razpravljali na skupščini občinske skupnosti otroškega varstva na osnovi gradiva, ki sta ga pripravila skupnost in Zavod za družbeno planiranje v okviru načrtovanja celotnega družbenega razvoja do leta 2000. Usmeritve zahtevajo prednost za razvoj otroškega varstva v okviru družbenih dejavnosti, zmanjševanje neupravičenih razlik med otroki predvsem z različnimi oblikami dela in vzgojnih programov zlasti na podeželju, saj bodo investicije v nove objekte omejene, izboljšanje materialnega položaja družin z več otroki in družin, ki potrebujejo dodatno družbeno pomoč, večje povezovanje in sodelovanje med različnimi dejavnostmi, ki lahko prispevajo k zadovoljevanju potreb otrok, vse z namenom, da bi ustvarili približno enake (dobre) možnosti razvoja za vse otroke ter izboljšali njihov družbeni položaj.
Po projekciji naravne rasti naj bi se število predšolskih otrok vvečini do leta 1990 povečevalo. Takratnaj bi jih bilo 7.564 ali nekaj nad 12. odst. vsega prebivalstva občine, kar je 17.8 odst. več kot v letu 1981. Do leta 2000 naj bi bili potem priča zmanjšanju števila kratkohlačnikov do sedmega leta na 7.109, kar bi pomenilo le še 10,84 odst. vsega prebivalstva. Opazne pa so in bodo še naprej tudi precejšnje razlike med posameznimi krajevnimi skupnostmi.
Kot prednostno ves ta čas ostaja področje družbeno organizirane vzgoje in varstva predšolskih otrok, seveda zaradi pomena, ki ga imata za razvoj otrok. Temeljni cilj je, da bi bili leta 2000 vsi otroci nad tremi leti starosti deležni vsaj ene od oblik družbeno organizirane vzgoje in varstva, v vrtce pa naj bi bilo leta 1990 vključenih_ 2.560 otrok in leta 2000 od 3.170 do 3.300 otrok. Da bi bilo to uresničljivo, bi morali v vsakem srednjeročnem obdobju pridobiti 300 do 370 novih mest v vrtcih. Predvidena pa so manjša vlaganja v izredno drage oddelke jasli, in sicer na račun razvijanja družinskega varstva in pa podaljšanja porodniškega dopusta, če seveda s tem bo kaj. Razvojni plani predvidevajo tudi širjenje različnih vzgojnih programov za vse otroke, malo šolo, ki naj bi jo v okviru vrtcev leta 2000 obiskovalo 90 odst. otrok, varstvo in vzgojo otrok, motenih v razvoju, romskih otrok in malih bolnikov v bolnišnici, pa seveda varstvo matere in otroka, družbeno denarno pomoč potrebnim itd. Koliko od vsega tega bo uresničeno, kaj bo napredovalo in kaj ne, pa bo, žal, v veliki meri odvisno od denarja, ki ga bomo namenjali otroškemu varstvu..Delež tega dena-rja v družbenem proizvodu občine se zaenkrat zmanjšuje. Koliko je upravičeno upati, da bomo zna«
prihodnost.
“Gledal sem prijatelje, znance, ki so kupovali ohr si 9rad'l' vikende, zidanice, a vsi po vrsti na judenih krajih, blizu mesta. Mene pa je vleklo v s„rnol°; Hotel sem imeti kmetijo, ki bi jo razvil, hotel H biti sam svoj gospodar, brez tega ali onega nasve-soseda, hotel sem mir.« Slednjega ima danes 50-živr' Avbar na Pretek- Živi svoje življenje, 'Jenje samotarja, ki mu dela družbo 80 koz pa okoli 0 Zajcev, kokoši in trije psi.
Strma in kamnita pot, ki se na križišču gozdnih cest azah odcepi na levo, še zdaleč ne da slutiti, daje na (®nem koncu toliko življenja. Še pred šestimi leti so "ekdanje vasice Hrib ostale le tri zapuščene do-. ac'je, med njimi se je sprehajala divjad, zob časa pa neusmiljeno uničeval vse, kar je bilo tu v preteklosti .^ienega. »g sekirami in noži smo si morali krčiti pot d niše, ko sem prvikrat obiskal te kraje,« se spominja anes Jože Avbar, ki se je že leta 1979 odrekel življe-|u v mestu in sklenil prijateljstvo z naravo.
“Mir in samota, ki sem ju srečal tukaj, sta odločili.
sem domačijo, zraven še blizu 14 hektarjev emije, približno toliko pa je imam sedaj še v najemu. 6zko je danes reči, kako je vse to bilo videti pred šes-"ni leti, povem naj le, da zemlje tukaj okoli celih pe-najst let ni obdeloval nihče. Vendar mi to ni vzelo Volie, nasprotno!«
*#• ima danes poldrugi hektar obdelane zemlje, stalo? S° paan'ki- K°i'ko truda in denarja ga je vse to
roško varstvo
£e
k' otrokom'ze najmlajšim, posvečali posebne 0drekSne skrbi in pozornosti, bi pomenilo, kot da se kak0 arno svoi' prihodnosti. Tega se kot družba še ne-Povs/avedamcL dejanja in rezultati pa le niso vedno itiore ^ ,akšni, kot bi bilo treba Kakorkoli že, ne iavnj^0 Zar|ikati, da se je oiroško varstvo kot de-objinst Posebnega družbenega pomena v novomeški '"da 1 Posebriood leta 1976 dalje dokaj hitro razvijalo družJ6 ta deiavnost pomembno vplivala na izboljšanje onega položaja otroka v občini.
Pož Pre)šnjih srednjeročnih obdobjih je bilo največ 9ani> n°sti Posvečene razvoju dnevnega družbeno or-var 'rane9a varstva otrok v vrtcih oz. vzgojno-r>uj6jo0n^ organizacijah, kot se danes bolj učeno ime-darJ ' M novomeški občini smo tako od leta 1971 do lansuS Pridobili 1.470 novih mest v vrtcih. Konec 0,	«93 leta |e bilo v občini vključenih v vrtce 2.127
do 7 L ie 39,7 odst. vseh otrok, starih od 8 mesecev
VrtCihet' Kljub velikemu napredku — leta 1971 je bilov SrriQ • otrok ali 13,4 odst. otrok te starosti — pa ie ir.S® v®dno precej pod republiškim povprečjem, ki ddvo al° lani 43,4 odst. Po številu otrok v vrtcih je ko jerneška občina na 27. mestu v Sloveniji, medtem ObtjfP0 delsžu zaposlenih žensk med prvimi sedmimi di p am' v republiki. O nepokritih potrebah govori tu-°dkin e^' da so m°rali lani ob sprejemanju v vrtec 9a on?1*' otrok- Tako je predvsem zaradi izrednemu > ievanja sredstev za naložbe v otroškem vars-drp’j.d'adi cesar večina predvidenih novih obiektov v ehem planu občine 1981—85 ni zgrajen
Ocj„ rtc'h je pretežni del prostora nameni -	»om
0as.ru9dga do sedmega leta, saj je v jas rtjgg. Vseh otrok, ki so vključeni v vrtce Pr -	jaj
5ap1pV )ashh je tudi najbolj očiten, in to o- n v 'h Hovem mestu. V vrtcih, ki doiujeio.	ici
V dejavnost otroškega varstva spadajo tudi različni vzgojni programi. Vsi otroci v občini obiskujejo pred vstopom v šolo malo šolo, le da dobra polovica celoletni program v okviru redne dejavnosti vrtca, slaba polovica pa le 150-urni skrajšani program. Res pa je, da za slednje organizirajo še druge oblike, npr. 80-urni vzgojni program, cicibanove urice ipd., da bi v čim večji meri približali vzgojnovarstveno dejavnost otrokom, ki niso v vrtcu, in da bi zmanjšali razlike, ki nastajajo zaradi različnih vplivov okolja, v katerem otrok živi.
Družbeno denarno pomoč ali otroški dodatek pa prejema iz leta v leto manj otrok, saj se dohodkovne omejitve niso spreminjale v skladu z rastjo osebnih dohodkov. Konec lanskega leta ga je dobivalo 1 854 upravičencev za 4.458. otrok.
Kaj pa se obeta »naši prihodnosti« v prihodnjih letih do 1990 pa naprej do preloma stoletja? O tem so pred
krajevnih skupnosti v občini, je dobre tri četrtine otrok iz krajevnih skupnosti na območju Novega mesta.
Standard bivanja se je v teh letih prav tako zelo izboljšal. Leta 1971 je imel vsak otrok v vrtcu na voljo dobre tri kvadratne metre, lani pa že 4,6 kv. metra ter še 2 kv. metra igralnic in 20,6 kv. metrov zunanjih površin. Seveda so prostorski pogoji za bivanje in igro otrok od vrtca do vrtca precej različni. Z ustrezno politiko štipendiranja pa so v zadnjih letih odpravili pereč problem pomanjkanja vzgojiteljic v občini.
Omeniti moramo še družinsko varstvo, ki se je v novomeški občini začelo razvijati leta 1978, lani pa je bilo v občini 11 varstvenih družin, v katere je vključenih 57 otrok. Ta oblika zagotavljanja varstva je posebej primerna za najmlajši naraščaj pa za manjše in od Novega mesta bolj oddaljene kraje, kjer se zaradi velike zaposlenosti staršev prav tako pojavljajo potrebe po vzgojnovarstvenih storitvah.
Pri starih Novo meščanih
Zdravje
ČATEŠKA
ŠOLA HUJŠANJA
Čateške Toplice so revmatološko zdravilišče, vendar se zadnje čase močno uveljavlja tudi njihova šola hujšanja, ki bi ji lahko rekli tudi šola zdrave prehrane in zdravega življenja.
»Moti se, kdor misli, da je to shujševalna kura s popolnim stradanjem, v kateri izgubijo ljudje po osem do deset kilogramov odvečne teže«, zagotavlja vodja tamkajšnje zdravstvene službe docent dr. Anton Franovič, sicer zdravnik specialist in doktor znanosti iz fizikalne medicine Po taki metodi smo včasih delali tudi pri nas, toda učinek je bil kratkotrajen, saj so se ljudje čez dva ali tri mesece ponovno zredili. To nas je spodbudilo k iskanju drugačnih načinov hujšanja, k odpravljanju napačnih prehrambenih navad in navajanju na večjo telesno dejavnost.
Temeljiteje smo začeli razmišljati o tem pred dvema letoma in pol, ko so nas obiskali strokovnjaki Agroemone iz Domžal in nam za hujšanje predlagali uporabo enemona. Ta njihov prašek vzbuja občutek sitosti in zagotavlja biološko zaščito pri hujšanju, zato mu pravijo tudi izdelek uravnovešene hrane. Seveda smo že takrat vedeli, da samo z enemonom ne bomo prišli do cilja. V svoje delo za program hujšanja smo želeli vnesti predvsem več strokovnosti. Začeli smo zbirati in študirati literaturo in se dokopali do prepričanja, da pretirane debelosti ne povzroča samo preobilna prehrana, ampak ves način življenja in dela.
Debelost je posledica življenjskega standarda, sodobne urbanizacije, avtomatizacije in vsega, kar sodi v osebno in družbeno blagostanje sodobnega človeka. Pojavila se ni šele zdaj. je pa veliko pogostejša, kot je bila včasih. Odkrivanje razlogov zanjo nas je pripeljalo do drugačne metodologije hujšanja. Model, ki ga danes uporabljamo, daje ljudem možnost za postopen prehod na normalno telesno težo. Ta traja še nekaj mesecev po končani šoli pri nas, s spremenjenimi življenjskimi navadami pa ljudje tako težo lahko zadržijo še naprej. Program naše šole torej ni stroga dieta, ampak priprava bolnika na dolgo stezo hujšanja, na katero mora stopiti sam. Shujševalni kuri po starem smo se popolnoma odrekli, in če jo kdo zahteva, ga napotimo drugam,« je dejal dr. Franovič.
MED ŽANJICE TRI DNI PO PORODU
»Menda sem imela že vse bolezni, kar jih premore ta svet,« pravi Marija Potokarz Zagrebškecešte.ajijepo videzu težko verjeti. Pri 83. letih je krepka in čila, le zaradi bolezni v kolkih malo počasneje hodi. Spomin pa ji dela kot ura! Kljub temu da je v življenju okusila veliko več zlega in hudega kot dobrega, vedre narave ne more skriti.
Rojena je bila v mlinarski družini Zagorc v Vrhpolju pri Šentjerneju, kjer je bilo sedem otrok »Dokler sem bila doma, mi ni bilo hudega. Resdasmozeloskromno
živeli, a pomanjkanja v mlinu nismo poznali. Naredila sem šest razredov osnovne šole in dva ponavljalna razreda v Šentjerneju. Z očetom sem kot najstarejša hčerka često hodila naokrog in tistih časov se rada spominjam.
Poročila sem se 23 let stara s kmetom iz Sute pri Smarjeti. Imeli so precenjšnje posestvo, a zadolženo do vratu. Tolkli smo revščino in se prebijali od letine do letine. Rodila sem deset otrok, sedem jih je ostalo živih. Ti so bili vselej zdravi. K zdravniku nisem šla z nijimi nikdar, le na cepljenje proti kozam «
Potokarjeva je vseh deset otrok rodila doma s pomočjo vaškeženske, ki sejespoznala na babištvo. V spominu ji je najbolj ostal porod dvojčkov. »Mesec dni pred porodom sem padla s kozolca, a sem tisti dan še grabila listje, nastlala živini, počedila po hiši, potem šele sem lahko legla in rodila. Bila sta dvojčka. Običajno je prišla po porodu moja mama za največ teden dni na pomoč, potem sem že morala spet vse sama delati. Mož je bil »furman« in je bil malo doma. Vsa skrb za kmetijo in otroke je bila pretežno moja. Po nekem drugem porodu vem, da sem tretji dan šla žet rž. Samo eno žensko smo dobili, žeti je bilo treba, pa sem vstala in žela, dokler ni bila njiva prazna. Zvečer sem s pomočjo sosede komaj prišla do postelje«
Takile doživljaji, ki za tiste čase sploh niso bili nič posebnega, na kmetih običajni, sploh niso bili naj1-hujše, kar je Potokarjeva mama prestala.
»Med zadnjo vojno smo morali s posestva. Bilo je prodano, novi gospodar pa nam jegrozil. Preselili smo se najprej v Gorenjo vas, nato v Gotno vas. Ker pa smo delali za partizane, so nas znova napotili na domače posestvo. Neza dolgo. Italijani so moža odpeljali in ga
Povedal je, da so za izpeljavo programa hujšanja v Termah pred dvema letoma ustanovili interdisciplinarno skupino, v kateri so poleg zdravnikov in medicinskih sester tudi kuharica dietetičarka ter programer Športno-rekreativnih dejavnosti Namen šole je, da si vsak shujševalec izboljša zdravje, zato mu ob
prihodu najprej napravijo zdravstveni test. Ta vsebuje laboratorijske preiskave, splošen klinični pregled, tehtanje, merjenje višine, porabo kisika na kilogram telesne teže v minuti, testiranje dihalnega in gibalnega sistema, predvsem hrbtenice in sklepov in druge preiskave. Tedaj vsakomur določijo idealno telesno težo,
priloga dolenjskega lista
program telesnih aktivnosti pa prilagodijo njegovih zmogljivostim, njegovi telesni kondiciji. Ta aktivnost je strogo dozirana in je lahko zelo raznovrstna. Vanjo sodijo sprehodi, tek, plavanje, igranje tenisa, odbojke in drugih dejavnosti.
V čateške Terme prihajajo hujšat zdravi in bolni iz raznih delov Jugoslavije. To so ljudje iz vseh slojev in vseh starosti. V zdravilišču ostanejo bodisi 14, bodisi 21 dni. V skupino jih sprejmejo po deset do dvajset. V prvem individualnem pogovoru z vodjo šole odkrivajo pacientove življenjske in prehrambene navade. Najbolj poskušajo ugotoviti, iz kakšnih nagibov prihaja v šolo hujšanja, iz zdravstvenih, estetskih in še katerih- •
Debelost ogroža predvsem zdravje in povzroča številne psihološke in sociološke probleme. Med zdravstvenimi so najpogostejše težave sladkorna bolezen, obolenja srca in ožilja ter poslabševat^ degenerativnih bolezni. Debelost zmanjšuje delovno sposobnost človeka, še preden se pojavijo bolezni, ki jo spremljajo. Ogroža tudi socialno varnost debelega človeka in njegove družine, ker mu skrajšuje življenjsko dobo. Zaradi vseh teh medicinskih psiholoških in socioloških razlogov se ljudje odločajo za boj proti debelosti.
Skupino, ki hujša v šoli na Čatežu, zdravnik internist na predavanjih pouči o nevarnostih, ki jih povzroča prevelika telesna teža. In jih seznani s potekd^
hujšanja. Ta združuje dieto s športno-rekreativnodejavnostjo, ustrezno posameznikovim telesnim zmogljivostim.
Kuharica dietetičarka seznanja shujševalce s kalorično vrednostjo vseh vrst hrane ter z načinom pripravljanja in serviranja neredilnih obrokov. Programer telesnih aktivnosti poučuje skupino o zdravstveni, psihološki in estetski koristnosti gibanja ter izvajaš pacienti triurni ali štiriurni individualno prilagojeni dnevni program športa in rekreacije. Motiviranje za hujšanje poteka torej sočasno na več ravneh: pri zdravniku, pri medicinski sestri, koordinatorju šole, Prl kuharici dietetičarki in pri vodji rekreacije.
Dnevni obroki vsebujejo 1500 do 1700 kalorij. Jedilnik določajo po dejanskih energetskih potrebah. Prl tem izračunajo, koliko kalorij izgubijo pacienti s telesno aktivnostjo, ki je glede na zdravstveno stanje in starost posameznikov zelo različna. Vsi, ki pridejo hujšat, imajo v štirinajstih dneh dva zdravniška pregleda, pred koncem šole pa ponovijo tudi test telesne zmogljivosti. Z vodjo šole imajo dva pogovora na štiri oči in poslušajo šest predavanj. V roke dobijo vse zapise, pred odhodom tudi napisane jedilnike. Če med obiskovanjem šole zmanjšajo težo za dva do štiri kilograme, je to že uspeh in spodbudaza to, da tak način prehrane in življenja nadaljujejo tudi doma Med poletnimi počitnicami bodo v Termah organizirali šolo hujšanja tudi za mlade ljudi. Dodali jim bodo še dvoje predavanj, da jih bodo seznanili s kontracepcijo ter škodljivimi vplivi zasvojenosti z alkoholom in mamili.
Šola hujšanja res ni poceni, toda člani kluba Terme Čatež so z njo zelo zadovoljni. Dva ali trije tedni hitro minejo in pacienti se brez velikega truda znebijo odvečnih kilogramov, z malo več volje pa tudi slabih navad, ki se jim prej niso mogli upreti. Zaštirinajst dni plačajo 42 tisočakov, za tri tedne pa 60. Vsi po vrsti spoznajo, da človek ni ustvarjen za mirovanje, je pa zato, da živi, ne živi zato, da je.	JOŽICA TEPPEV
v gramozni jami ubili. Z otroci sem spet zbežala v Gotno vas. Tam smo dobili stanovanje v skromni hiši, v najem sem vzela nekaj njiv. redila prašiče, partizani so mi večkrat gmotno pomagali. Tako sem lahko prehranila otroke. Najstarejši, ki pa ni imel več kot petnajst let, je šel tudi v partizane.«
Po osvoboditvi so šli Potokarjevi nazaj na svoj domv Šuto. Spet so kmetovali na svojem, vendar so otrocl eden za drugim poleteli iz domačega gnezda. Tonele postal mehanik, Jožko bolničar, Slavka je bila pri teti v Ljubljani. Mimi je služila pri nekem ministru v Beogradu, Stane je postal veterinar, Franci pa zdravnik. Ko \e j ostala sama s hčerko sta šli spet v mesto.
»Leta 1956 sva s hčerko v Žabji vasi naredili hišo in,u sva ostali. Ona je že vsa leta zaposlena v IMV, jaZ gospodinjim. Bolna sem bila nič kolikokrat, toda od' j kar se sin ukvarja z akupunkturnimi magneti, mi je ve" j likokrat pomagal. Zdaj se kar dobro držim, le slišim j slabo in obrabljeni hrustanec v kolkih mi dela težave- j Kuham za mlada dva in zase, brkljam po hiši, imam0 j vrtiček in vinograd. Za pletenje in take stvari nisem nikdar imela časa, zato se tudi zdaj s tem ne ukvarjam j Strašansko rada pa berem. Poštarja velikokrat že na j vratih čakam za časopise, naročeni smo na knjižne j zbirke in hčerka hodi ponje še v knjižnico. Letošnjo J zimo, ki je bila tako dolga in huda, sem prebila j predvsem ob knjigah. Najraje berem o vojski, ker te ! razmere poznam in so mi sedle v dno duše.«
Potokarjevi na stara leta res ni hudega. Irna borčevsko pokojnino, lep dom in dobre otroke Prejšnja leta je hodila z upokojenci tudi na izlete, zdaj si ne upa več daleč od doma. -
»Tudi na morju sem bila večkrat, ampak mlada ga nisem videla. Kje pa! Zmeraj sem delala in garala, zato me je zdaj večkrat kar sram Če gremo v vikend in vinograd, drugi delajo, jaz pa gledam in berem časopise. Nezaslišano! Zelo rada pa sem zunaj, v naravi, na poljih in na vrtu. Zdaj vidim, kako lep je svet in če ne bi bila tako v letih in ne bi imela nad seboj kup bolezni, bi mi bilo lepo, da lepše ne bi moglo biti.«
RIA BAČER
€
<
o
o
I
PREBRALI
pisatelji P narodu ® kulturi
• ^ začetku letošnjega leta, 9.
. !«• januarja, je bila v Can-_“r|evem domu v Ljubljani jav-a tribuna Društva slovenskih P|sateljev, na kateri so govorili slovenskem narodu in slo-®mski kulturi. Tribune se je beležilo preko 1.200 poslušal-m več razpravljalcev, ven-.ar je bil to le del tistih, ki so s™ Prisluhniti razpravam ali oaelovati na tribuni. Za vse ^Prosto ni bilo dovolj prosto-Q tolikšno je bilo zanimanje.
'9im je tako preostalo,
da
in
M več izvedo iz dnevnega ev|alnega tiska.
'ča*6s ie slovensko in tudi dQk°Pisje iz drugih republik q Kal obširno poročalo o do-t0ianiu v Cankarjevem domu, ^j, a hkrati s poročanjem je nai m°9°če prebrati in slišati iTiit^ličnejše ocene, med nji-d tlJdi hudo ostre in napa-zbrnp’ k°t 0,3 se je v Ljubljani II a' klevetniški zbor naciona-pre°V’ so govoril' strašno st 9rešne stvari in malodane nj ®9li mili domovini po življe-jav e to je zagrelo tisti del ša n°sti, ki se zanima za vprašatr 0 katerih so govorili pi-Ust .na iavn' tribuni, hkrati pa n6j r'l° tudi nekaj zmede in q lenosti, kaj se je zares do-'a|o in kaj se je govorilo.
p0 Pošteveijoc vse to, velja ga araviti potezo Cankarjeve-.°rna in Društva slovenskih ki sta na knjižno poslala knjižico »Slo-i narod in slovenska kul-
Ver>sk
tura«, v kateri so natisnili 24 razprav z omenjene tribune. Avtorizirani prepisi z magnetofonskega traku so v knjigi podani po vrstnem redu, kakor so avtorji nastopali. Izpuščene so le nekatere vmesne pripombe in opombe. Tako je najširši javnosti dostopno vse gradivo o povedanem v Cankarjevem domu v svoji izvirni obliki, brez »prevajanj«, označb in etiket, izkrivljanj in podtikanj. Bralec si lahko sam ustvari svoj pogled o povedanem, sam izdela svojo oceno, pritrdi ali zavrne že daneocene in kritike. Ni več odvisen od interpretacij ali samo polemičnih odzivov, ki običajno nikdar ne podajo v celoti in povsem objektivno predmeta, s katerim se spoprijemajo. Mislim, da je šele s to publikacijo tribuna Društva slovenskih pisateljev zares postala javna. Vprašanja, o katerih so govorili in povedali svoje, namreč zadevajo vse nas, tudi tiste, ki Cankarjevega doma niti od zunaj še niso videli.
M. MARKELJ
pesmi
tržaške dežele
Antologijo »Pesmi dolenjske dežele«, ki je minulo jesen izšla v Novem mestu, je v Mladini gostujoči kritiški stražar slovenske poezije Drago Bajt imenoval »antikul-turno dejanje«. Ne nameravamo se prepirati z njim o njegovem mnenju, tudi zato ne, ker je bil zanj medtem že izplačan (v Sodobnos-ti), zanima pa nas, kako se bo lotil podobne knjige, ki jo je nedavno izdalo Založništvo tržaškega tiska v sodelovanju s koprsko Lipo, namreč antologije »Trst v slovenski poeziji«. Če je v odklanjanju tovrstnih knjižnih projektov dosleden, bo seveda moral uporabiti enako oznako kot za »Pesmi dolenjske dežele«, razen če ga v tem početju ne bo zaustavilo samaritansko usmiljenje do zamejskih bratov oziroma spoštljivejši odnos do sesta-vljalca »tržaške« antologije Franceta Bernika, kot ga je bil pokazal sestavljalcu »dolenjske« antologije Janezu Menartu. Zna biti pa tudi to, da deli Drago Bajt tako nemilostne oznake samo knjigam, ki se ne rojevajo v »zapriseženih« slovenskih kulturnih veleprestolni-cah.
A to in toliko le bolj mimogrede, saj nam je zlasti kaj napisati o knji-
gi, ki se je rodila iz podobnih pobud kot »pesmi dolenjske dežele«, samo da antologija »Trst v slovenski poeziji« zajema s Trstom povezano pesništvo krajšega obdobja, od konca preteklega stoletja oziroma od začetka 20. stoletja do danes. Takoj pa je treba povedati, da to ni antologija tako imenovanih tržaških pesnikov, pač pa knjiga pesmi o Trstu, pri čemer so tržaški avtorji le nekoliko bolj v ospredju, kar velja še posebej za sodobne.
France Bernik je torej gradivo za svojo antologijo izbiral po podobnih načelih kot Janez Menart za »Pesmi dolenjske dežele«, se pravi, da se je predvsem oziral po pesmih, ki jih je navdihnil T rst, potem »kriteriju« pa uvrstil tudi pesnike. Knjigo »Trst v slovenski poeziji »tako sestavljajo pesmi dvajsetih slovenskih pesnikov od IvanaTrin-ka — Zamejskega do Marija Čuka. Pri razvrščanju pesmi po datumih objav (v zbirkah ali revijah) so se uredniku antologije sami od sebe razvrstili tudi pesniki. Ta kronologija je knjigo razdelila na tri dele oziroma obdobja: od konca preteklega stoletja do 1919., od 1918. do druge svetovne vojne, po drugi svetovni vojni.
Številčno najšibkejše je prvo obdobje, kjer pa poleg že omenjenega Ivana Trinka — Zamejskega beremo še Dragotina Ketteja (so-netni cikel Adrija), Antona Aškerca (pesmi iz Jadranskih biserov) in celo Zupančiča (sonet Zemljevid). Drugo obdobje ima v knjigi več predstavnikov in več pesmi. Začne se z Igom Grudnom (dvanajst pesmi), vsekakor eno osrednjih pesniških osebnosti med obema vojnama na Slovenskem sploh. Sledita brata Stano in Srečko Kosovel; pozornost vzbudi predvsem Srečkova pesem »Italijanska kultura«, ki med drugim kaže, kako se je ta občutljivi in hkrati revolucionarni pesnik odzival na aktualne politične dogodke. Dalje je tu Alojz Gradnik, pri katerem pa je Bernik komaj našel nekaj za to antologijo. Zato pa sta močneje zastopana, a na Trst bolj vezana, širši javnosti pa manj znana Janko Samec in narečna pesnica Marija Mijot.
Obdobje po zadnji vojni je naj-plodovitejše, v tem delu antologije najdemo kajpak največ pravih tržaških pesnikov, ki pa jih je moč tako označiti bolj zavoljo regionalne pripadnosti kot po kakšnih drugih značilnostih, saj njih ustvarjalnost predstavlja del sodobnega slovenskega pesniškega snovanja. Tu najdem - imena Rado Bordon,
Spomladi leta 1942 se je osvobodilno gibanje v tedanji Ljubljanski pokrajini močno razmahnilo in na obsežnem osvobojenem ozemlju je poraslo število partizanskih enot. V boj so se vključevali številni novinci, kar je ob upoštevanju vseh razmer zahtevalo tudi preureditev dotedanjih vojaških formacij. In tako je bil ob preureditvi 3. in oblikovanju 5. grupe odredov ustanovljen Zapadnodolenj-ski odred, znamenita partizanska enota, katere poglavitna naloga je bilo varovanje osvobojenega ozemlja in politično delovanje med prebivalstvom, med katerim je ta čas Osvobodilna fronta polagala temelje ljudske oblasti na Slovenskem.
Kot teritorialna vojaška enota je imel Za-padnodolenjski odred stalne in občasne vojaške naloge, kot so napadi na sovražnika, na belo in plavo gardo, rušenje prometnih zvez, sodelovanje v akcijah brigad, posebna zavarovanja ipd., poleg teh pa je odred opravljal tudi vrsto pomembnih političnih nalog, od pridobivanja novih borcev, organiziranega političnega dela s civilnim prebivalstvom in pomoči terenskim aktivistom do skrbi za ranjence in zbiranja orožja in hrane.
V menjajoči se sestavi, številčnosti in oborožitvi je Zapadnodolenjski odred deloval in izpolnjeval zadane naloge 447 dni, to je od ustanovitve 24. ali 25. junija 1942 do 14. septembra 1943, ko je Glavni štab Slovenije ugotovil, da so odredi opravili svoje poglavitne naloge in so formirali nove, bolj manevrske enote, kakršne so zahtevale nadaljnje vojaške operacije in razmere. Iz bataljonov Zapadnodolenjskega odreda je nastala 9. brigada v sestavu 18. divizije.
V odredovih vrstah se je daljši ali krajši čas borilo 830 borcev in bork, padlo jih je 210. Kar 90 nekdanjih odredovcev je spomeničarjev, po vojni pa je 11 nekdanjih odredovcev doseglo čin generala JLA.
To je hudo strnjen pregled in nekaj številk o znamenitem partizanskem odredu, ki je deloval na tleh širše Dolenjske in o katerem je
iz izlozbe
M*
sr
nedolgo tega izšla knjižna monografija. Izdala jo je Založba Borec pod naslovom »Dolenjski puntarji«, njen avtor pa je Velimir Kraševec — Igor, ki je bil tudi sam borec v tej enoti kmalu po njeni ustanovitvi in vse do preureditve v brigado.
Pobudo za pisanje monografije je dobil od odbora skupnosti borcev ZDO že aprila 1977. Ker ohranjenega dokumentarnega gradiva ni bilo veliko, se je moral v mnogočem nasloniti na izjave in pričevanja odredovcev. Opravil je razgovore z okoli 150 borci, dobil 50 tehtnih pisnih pričevanj, kar vse mu je ob mentorstvu pokojnega zgodovinarja Ivana Ferleža omogočilo, da je opravil pomembno delo za zgodovinopisje partizanskih enot v Sloveniji. Svoj delež sta k delu prispevala tudi recenzent Lado Ambrožič in lektor Rado Bordon. Tako imamo zdaj v knjižni obliki ohranjen zgodovinski oris bojne poti Zapadnodolenjskega odreda, poleg tega pa je v nji nekaj dokumentarnega slikovnega gradiva, nekaj skic, seznam borcev in padlih ter pregledno kazalo vseh osebnih imen.
Kljub dokaj strokovnemu pristopu bo knjiga »Dolenjski puntarji« zanimivo branje za tiste, ki so hude čase zadnje vojne doživeli na lastni koži, in za tiste, ki preko takšnih knjig spoznavajo in ohranjajo izročila naše bližnje preteklosti.	MjM
Vinko Belčič pa Miroslav Košuta, Filibert Benedičič, Marko Kravos, Bruna Marija Pertot, Irena Žerjal, Ace Mermolja, Boris Pangerc in Marij Cuk. Osrednja pesniška osebnost na Tržaškem danes je prav gotovo Miroslav Košuta, tudi zato, ker mu pomeni Trst nekaj več kot pesniško metaforo ali kraj bivanja: mejnik slovenstva, slovenske kulture, kjer sicer veljajo drugačna merila za stvari kot sredi Ljubljane.
Knjiga »Trst v slovenski poeziji« pa je, ob vsem povedanem, v prvi vrsti knjiga pesmi, lirike, namenjene bralcem, da bi ob njej uživali, da bi jim bila duhovna hrana. A če smo to antologijo že vzporejali s »Pesmimi dolenjske dežele«, omenimo še, da je tudi ta dokaj razkošno opremljena in da jo tudi bogatijo ilustracije — reprodukcije tržaških krajin in motivov, ki jih je v grafiki ustvaril Avgust Černigoj.
IVAN ZORAN
orgle na slovenskem
»Tako je pač, ostali smo revni. V obdobju prvotne akumulacije ka-
NOVA IZVIRNA SLO VEN: KA DELA
Pri Državni založbi Slovenije je Nedolgo tega izšlo kar šest izvirnih s|ovenskih novitet, pri čemer je delež Ted prozo in poezijo enakomerno razdeljen, saj je založba ob praznova-hju 40-letnice svojega defovanja podala med bralce tri pesniške zbirke in ,ri sodobna prozna dela.
Pesniški del paketa tvorijo zbirke: “Sama radost bivanja« Janeza Ovsca, "Temelji mojega vrta« Aleksija Pregar-in »Odgovornost za praznike« Sre-Rijavca. V prvi je zajet izbor iz a°slej objavljenih Ovščevih pesmi, te-Tu izboru pa je priključenih tudi nekaj Pesmi, ki so nastajale v zadnjih desetih lafih. Tako se nam pesnik daje skozi akrbno izbran in pretehtan izbor in se akrati celovito zapisuje v slovensko Pesništvo, saj bi zbirko lahko označili kot osebno antologijo.
2 zbirko »Temelji mojega vrta« se Paročim Slovencem predstavlja za-ijpajski pesnik Aleksej Pregarc^domas 'baškega, kot občutljiv obljtovalec svojega pesniškega sveta (vrta), v katerem se srečujeta Sredozemlje in sl9venstvo, svet in domačija, intima in Tisel. Sam pesnik je zbirko ozpačil kot "duhovno magmo vsega, kar sem Poživel v svojem rojstnem kraju«.
Kot zadnjo omenjamo zbirko »Od-9ovornost za praznike«, s katero se Predstavlja Srečko Rijavec, najmlajši °d pesnikov, ki generacijske pripadnosti ne izpričuje le po letih, Marveč tudi po svoji pesniški usmerjenosti. Gre za tako imenovano Postmodernistično pesništvo, kot se Samo večkrat poimenuje, zanj pa je
značilna navidezna odsotnost lirično-sti, samozavestna gradnja avtopoe-tike. Gre za »svežo in novo, a že tudi zrelo pesništvo,« kot je zbirko označil urednik Kajetan Kovič na tiskovni konferenci.
Na rob temu kratkemu zapisu je vsekakor treba pripisati, da je škoda, ker so pri založbi le eno od zbirk (Ovščevo) opremili s spremno besedo, obe ostali pa ne premoreta niti besedice o pesniku ali o njegovem delu.
Te pomanjkljivosti ni v proznem delu paketa, iz katerega najprej na kratko predstavljamo od treh avtorjev najstarejšega — Janeza Vipotnika in njegovo delo »Soncu naproti . Delo je zasnovano kot literariziran dokument o legendarnem pohodu XIV. divizije od Suhorja v Beli krajini na Štajersko. Vipotnik se je pri pisanju kn e naslonil na resnične dogodke,	jošteval
zgodovinske danosti, a vend zgodbo
o pohodu literarno nadgrajeval in jo v nekem smislu predstavil v sfero višje resničnosti, v kateri se podoba NOB bralcu izrisuje s tisto močjo in prepričljivostjo, ki je ne more doseči noben dokument, marveč le umetniško delo.
V knjigi, ki nosi naslov »Krog sedanjosti«, so natisnjene tri novele Marka Hudnika: Habent sua fata, Krog sedanjosti, Franz in Ulli. Tri sicer samostojne pripovedi se v mnogočem povezujejo v enoten pripovedni organizem, za katerega je značilen poseben,-svojevrsten slog pisanja, ki omogoča pisatelju hkrati pripovedovanje zgodb in presojanje lastnega pripovedovanja — pisanja. Zaradi te slogovne posebnosti lahko to Hud-nikovo knjigo uvrstimo med izvirne dosežke sodobne slovenske proze.
Roman »Srečne zvezde prašičev« Frančka Rudolfa se začenja kot dokaj enostavna realistična ljubezenska povest, vendar se sproti gradi v zapleteno pripoved, v kateri se sama zgodba umika v ozadje, poudarek pa prenaša na situacije. V njih se dejansko izrisujejo posamezni značaji in usode Rudolfovih junakov, to je mladih izobražencev in umetnikov, ki se zbirajo v neki ljubljanski gostilni in tam precejajo v besede svoja življenja, doživetja, fantazije, postavljaštva, opravljanja, erotične odnose. Kljub površinski igrivosti, humorju in satiri je v globljih plasteh romana čutiti brezizhodnost kroga čutnosti, na katero se junaki romana obešajo kot na edino čvrsto oporo v tem svetu razrahljanih vrednot.
MiM
pitala so drugi vlagali v gospodarstvo in bogatili, naši dedje pa so gradili cerkvice po hribih.« Tako je nam študentom ljubljanske univerze svoj čas govoril ugleden ekonomist in politični delavec, katerega besede so veljale za suho zlato. Obsedeni od želje po materialnem napredku in ob nepremaganem občutku manjvrednosti mnogi še danes mislijo tako, čeprav čas vse postavlja na svoje mesto. Naši dedje so se res mučili z za ekonomista nekoristnim početjem, ob tem pa nam zapustili tako dragoceno kulturno dediščino, da nam jo bogatejši zavidajo. Sicer pa: kaj je pravzaprav bogastvo?
Ne le udeleženci novinarske konference v Cankarjevem domu ob izidu monografije »Orgle na Slovenskem«, vsi bi morali slišati besede Hubertusa von Kerssen-brocka, slovitega orglarskega mojstra iz Muenchna, ki je restavriral crngrobske orgle, da pojejo kot leta 1743, ko so bile postavljene: »Da bi mi imeli take dragocenosti!« Slovenske orgle, zlasti nekatere, so izjemno dragocene, ker jih niso predelovali z menjavo umetniških slogov. Na njih zazvenita barok in klasicizem takšna, kot sta bila.
Z izidom knjige (in plošče), Ki bralcu predstavi to bogastvo, je Državna založba Slovenije res častno obeležila letošnje mednarodno leto glasbe in svojo 40-letnico. V »Orglah na Slovenskem« je s poznavalskim besedilom (dr. Edo Škulj in Milko Bizjak) in umetniško fotografijo (Oskar Dolenc, Janez Korošin, Marjan Smerke in Zoran Vogrinčič) v kronološkem redu predstavljenih 100 orgel iz slovenskih cerkva na način, ki je vreden te naše kulturne dediščine. Med več stoletij starimi orglami so opisane in prikazane tudi orgle z Vesele gore pri Šentrupertu, iz Brusnic, Jurjeviče in Hrovače pri Ribnici, z Blečjega vrha pri Mokronogu, z Rake in iz Brestanice, če upoštevamo le naše območje. Knjiga (ki resda stane kar 3.600 dinarjev) ni le pomemben založniški projekt, marveč tudi opazen tiskarski dosežek, delo Tiskarne Ljudske pravice. Orgle so izšle tudi v nemškem in angleškem jeziku.
M. LEGAN
rizoritvi na ljubljanskem odru in premierni na mariborskem pa je sledila še knjižna izdaja Jančarjevega besedila pri Cankarjevi založbi. Seveda je knjižna izdaja nekaj drugega kot odrska uprizoritev, vendar na neki način daje besedilu večjo samostojnost, bralcu pa možnost, da delo dojame brez posrednikov.
Dogajanje drame »Veliki briljantni valček« teče v posebnem zavodu s paradoksalnim imenom Svoboda osvobaja, za katerega so značilna tako obeležja psihiatričnega sanatorija kot jetnišnice, lahko ga pa vzamemo tudi kot metaforo Institucije, kakršnegakoli družbenega reda moderne države. V njem se znajde zgodovinar Simon Veber pod pretvezo, naj bi se od napornega dela odpočil in zraven še ozdravil začetne stopnje alkoholizma. Seveda zadeva ni tako preprosta, v razpletanju dogajanja se izkaže, da Simona začno preobražati v predmet njegovih zgodovinskih raziskav, v poljskega vstajnika Sevverina Drahojovvske-ga (resnična zgodovinska osebnost), kar jim tudi uspe po amputaciji zdrave noge nič krivega zgodovinarja. Na zaključni prireditvi v zavodu, nekakšnem plesu, se Veber pojavi v uniformi poljskega vstajnika in govori v brezhibni poljščini, čeprav nekdanji Veber tega jezika ni znal govoriti.
r ■*— wM
veliki
briljantni
valček
Ne dogaja se pogosto, da bi kako dramsko besedilo doživelo skoraj hkratno postavitev na dveh slovenskih odrih, zato velja delu, ki kaj takega doživi, upravičena pozornost. Tak primer smo imeli z noviteto Draga Jančarja »Veliki briljantni valček«, ki so jo nedolgo tega postavili na oder ljubljanske in mariborske Drame SNG, -krstni up-
Simon je sicer osrednja figura med prebivalci zavoda in njegovimi uslužbenci, vendar se njegova usoda dovrši v skladu s splošnimi razmerami, ki se v razpletu izkažejo kot edine resnične razmere bivanja. Sveta zunaj zavoda ni, »vsi smo v«, kot večkrat naglašeno pove ta ali oni v »Valčku«; razumnega, zdravega, nebolnega sveta ni. Bolni so tudi uslužbenci zavoda, od zdravnika do bolničarja Volodje, svojevrstna norost je resnica. Realnost drugačnega, zunanjega sveta je Jančar zabrisal najprej s tem, da pripelje v zavod dotedanje glasnike drugačnega (ženo zgodovinarja, izvedence za metafore), da pokaže norost uslužbencev, povsem pa jo razbije v zaključnem prizoru, ko od zunaj pride v zavod Chopin in odigra svoj veliki briljantni valček, ki odmeva »po vseh prostorih in ves čas tudi potem, ko pade zavesa...«
M. MARKELJ
'riloga dolenjskega lista
El
uveljavili med vinogradniško druščino. Šele ko se pojavijo na mizi fuline, izdatna semiška specialiteta, katero je pripravila gospodinja Rezka, spregovori Franc tudi o sebi.
Ko mu je bilo šele šestnajst let, je bil že prvič zaprt. V Rožnem dolu so ga prijeli Italijani in ga hudo pretepli. Potem so ga odvlekli v novomeške zapore, kjer je bil dva meseca zaprt v samici. To je bilo za mladega fanta težko doživetje, vendar ni kljub grožnjam in mučenju ničesar povedal. Spregledal je tudi zanke, ki mu jih je nastavljal znani provokator in izdajalec Mohar iz Ur-šnih sel, ki je bil takrat tudi zaprt v istih zaporih. Dolgčas v samici si je Franc preganjal z lovom na bolhe. »Ko pa sem sprevidel, da bom kmalu polovil vse, sem jih pustil še nekaj za seme, da mi ne bo dolgčas, saj nisem vedel, kako dolgo bom še notri. Po dveh mesecih so me še enkrat pretepli, da sem od bolečin padel po tleh, potem pa so me izpustili.«
Za mladega Derganca pa s tem še ni bilo konec mučnih vojnih doživetij. Novembra dvainštiridesetega so ponj prišli beli. Odpeljali so ga v Črnomelj, kjer je bil zaprt v nekdanjem skladišču. Tu bolh sicer ni bilo, mrgolelo pa je miši, in smrdelo je, dani bilo za prenašati. IzČrnomlja so ga odpeljali v Novo mesto, od tam pa v Ljubljano, kjer je bil zaprt tudi v zloglasni celici št. 1, iz katere so že prej na zadnjo pot odpeljali partizana in pesnika Ivana Roba. Tu se je srečal z znanimi slovenskimi intelektualci in dobil prve lekcije o slovenski Osvobodilni fronti.
Spomladi leta triinštirideset so Franca Derganca z mnogimi drugimi slovenskimi domoljubi Italijani internirali v taborišču Visca v Furlaniji. Bivali so v šotorih na nekdanjih koruznih poljih. Kljub strogemu taboriščnemu redu so taboriščniki organizirali odbore OF in se pripravljali na razpad Italije. Ko je tisti trenutek res prišel, so italijanski stražniki pometali orožje in pustili taboriščnike, da so se znašli kakor so vedeli in znali. Ti so se razdelili na skupine in krenili proti domovini. Nekatere so zopet polovili Nemci, Franc pa je s svojimi po enotedenskem pešačenju preko Primorske in Notranjske srečno prišel v rodni Semič.
V Semiču je postal skojevec in je pomagal na osvobojenem ozemlju, kjer je bilo pač treba. Svobodo je dočakal v Biogradu na moru, bil je v osvobojenem Trstu, po vojni pa je aokončal še nekaj knjigovodskih tečajev in se zaposlil. Vedno je delal po lastni vesti, kar pa ni bilo vsem všeč. Zaradi odkrite besede je moral pretrpeti tudi marsikatero krivico. Vendar mu, kot pravi sam, poštenosti nikoli ni bilo žal. Če ga je kaj tiščalo ali kaj posebej razveselilo, je tisto zlil na papir in poslal v časopis. Tako je bil dolgoletni dopisnik Dolenjca, pisal pa je tudi v druge časopise. Njegova dopisniška zgodba se je začela že pred vojno. Takrat je bil pri Mladem Jutru celo nagrajen za svoje prispevke. Ko človek prične pisati, mu pride to v kri. Upajmo, da je tako tudi s Francem Drgancem In da se bo njegovo pero še oglasilo.
TONE JAKŠE
Semič je čuden kraj. Tako je razstresen po hribu nad železnico, da kar ne veš, kje se končuje naselje in kje se začenjajo vinogradi in zidanice. Pravzaprav je vse pomešano in prav to daje kraju njegov zfiačaj, kajti neločljivo je povezan z vinogradništvom in vinom. Včasih je bilo to še bolj očitno kot dandanes, ko daje prebivalcem zaslužek tudi industrija. Franc Derganc, rojen Semičan, se tistih časov še dobro spominja.
»Semičani so bili nekdaj še boljši vinogradniki in gostilničarji kot danes. Pred vojno je bilo tu kar devet gostiln in vsaka je prodajala lastno vino, zraven pa še znamenit semiški golaž in vampe. Semiško vino pa je bilo pojem tudi v svetu. Ljubljanski Sokol je redno kupoval vino v Semiču, spominja pa se pripovedovanja strica iz Ljubljane, kako je nekoč v najboljšem hotelu na Dunaju bilo moč naročiti semičana. Takega vina, kot ga je imela stara mati na Stari gori, pa dandanes ni več,« s kančkom obžalovanja pove Derganc rrod vojno je imel Francetov oče trgovino in gostilno, zato je te stvari takrat dobro poznal. »Vinogradniki so se morali točno držati rokov trgatve. Dva za to posebej nastavljena čuvaja rta hodila po gori in pazila, da nihče ni trgal pred določenim datumom. Za kršitelje je bila določena huda kazen. Zato je bilo takrat vino tako kvalitetno pa tudi zdravo.«
Franc Derganc, upokojenec in invalid, je v bližnji in daljni okolici dobro poznan. V kraju je bil vedno aktiven pa tudi pisal je včasih precej o dogajanjih okoli njega. Sedaj se nekoliko težje giblje, eno nogo ima zaradi nezgode v mladosti nekoliko krajšo, zato se v javnosti bolj malo pojavlja.
Pravzaprav bi se morala pogovarjati o njem in ne o vinu, vendar ne moreva mimo vinske razstave v dolini, s katero bi se Semičani radi zopet
VSAKDANJI KRUH NA TISOČ NAČINOV
KUHINJA JE LABORATORIJ
Vse tisto o veselju in kar še podobnega nadrobijo ljudje, ko utemeljujejo svojo odločitev za določen poklic, bolj ali manj drži, prav tako ali pa še bolj res pa je, da se človek pri štirinajstih, petnajstih letih celo danes pri vseh poklicnih svetovalcih in usmerjevalcih marsikdaj »na slepo« odloči za tako pomembno stvar, kot je poklic. Toliko bolj srečen je lahko kasneje, če spozna, da se je pravilno odločil. Janez Vokač se je. Če nič drugega, o tem govori njegovih 20 kuharskih let, njegov razvoj in strokovno napredovanje v tem poklicu, v poklicu, ki ga znajo ceniti tako najpreprostejši ljudje kot kronane glave.
Težko si človek zamisli, da bi bilo komu računovodstvo konjiček. »Kuhanje in kuharstvo nasploh pa je lahko ne samo poklic, ampak tudi lep in bogat konjiček,« pravi Janez Vokač, katerega uradni naziv je organizator kuharske prakse v novomeški srednji šoli za gostinstvo in turizem. Pred dobrima dvema desetletjema, ko je Janez končal osnovno šolo v rodnem mestu, seje na prigovarjanje staršev in priporočilo učiteljice gospodinjstva vpisal na kuharsko smer v ljubljanski gostinski šoli. »Takrat sem o vsej stvari res hudo malo vedel, kuhinjo sem si predstavljal kot neki črn in zakajen prostor, tako da sem kar ostrmel, ko sem spoznal, da je to pravzaprav laboratorij.«
Po končani poklicni šoli seje mladi Janez, kot večina njegovih starejših in mlajših someščanov trdno navezan na Novo mesto, brž vrnil domov in se zaposlil kot kuhar na prav tedaj ustanovljeni restavraciji novomeške gostinske šole na Bregu. Breg je kmalu postal pojem dobre restavracije, ki je zaslovela ne samo v Novem mestu, ampak je šel njen glas tudi daleč naokoli. Da pa si tak lokal ustvari dobro ime, je vsekakor največ odvisno od dobre postrežbe, pijače, predvsem pa hrane. In pri tem je tako od začetka kot v nadaljnjih desetih letih Vokačev delež velik. Večino tega časa je bil Vokač na Bregu šef kuhinje. »V kuhinji smo bili trije zaposleni, poleg tega pa smo stalno imeli v kuhinji učence naše šole na praktičnem pouku. Naša kuhinja je takrat posebej slovela po slovenskih ljudskih jedeh, še posebej pa smo gledali, da smo številnim gostom, med katerimi je bilo veliko zelo uglednih naših in tujih državnikov, umetnikov, znanstvenikov in drugih vidnih ljudi, vedno lahko ponudili dolenjske in belokranjske kulinarične posebnosti. Na našem jedilniku so bile stalno domače klobase, matevž s kislim zeljem, ajdovi in koruzni žganci, zmesni, pisani, ajdov in koruzni kruh, ajdov trijed, ajdove rezine, domača potica, flancati, obare, štruklji itd., itd. Dolenjska in Bela krajina sta bogati deželi, kar se tiče jedi oziroma različic slovenskih jedi. Različic pa je, da se včasih človek ne znajde. Za primer: samo kuhanih štrukljev iz zvlečenega testa je v Sloveniji čez 40 vrst. Poleg tega je posebej Bela krajina zelo bogata tudi v kuharsko-etnološkem pogledu, medtem ko smo Dolenjci po mojem mnenju preveč na hitro in na lahko zavrgli naše značilno kuharsko in ostalo posodje in ga nespametno zamenjali za marsikdaj pisan kič.«
V teh letih si je Vokač, kije posrečeno in uspešno združil poklic s konjičkom, ustvaril tudi zavidanja vredno strokovno knjižnico. Na njegovih policah je več kot 300 različnih kuharskih knjig in brošur. »Med njimi so tudi takšne, ki jih nima niti novomeška Študijska knjižnica,« se pohvali. »Tudi svojim učencem stalno dopovedujem, da nihče ne zna in ne more znati vsega, kuharske knjige so pa zato, da pogledamo vanje. Kuharji pa še posebej in še večkrat!«
Na novomeški srednji šoli za gostinstvo in turizem je v tem šolskem letu 12 oddelkov, ki jih obiskuje371 učencev, in velika večina, kar v devetih oddelkih, se jih šola za kuharje.
KRATKOČASIL SEM SE Z BOLHAMI
»Kljub temu pa pri nas primanjkuje kuharjev, pa tudi možnosti za zaposlitev so precej večje kot za natakarje, kajti kuharje potrebujemo povsod, danes ima že vsaka delovna organizacija in ustanova svojo menzo.« Janez, ki je v svoji poklicni poti napredoval od kuharskega vajenca do učitelja teoretičnega in praktičnega pouka kuharstva na eni od treh slovenskih šol, kjer izobražujejo tudi učence za naj višjo zahtevnostno stopnjo, za kuharske tehnike, je ob delu opravil najprej srednjo hotelsko šolo, potem pa še hotelirsko fakulteto v Opatiji. Pri praktičnem pouku — Vokač je prepričan, da ga je premalo — učenci, bolje bi bilo reči učenke, kajti večina bodočih kuharjev je deklet, jedi, ki jih skuhajo, sami tudi pojejo. »Zato jim vedno znova dopovedujem, da je zanje pratični pouk ali kazen ali nagrada. Teh jedi, ki jih pripravimo pri praktičnem pouku, ni toliko, da bi se učenci najedli, marveč gre v prvi vrsti za to, da poskusijo, kaj' so skuhali, in da, če je kaj narobe, zadevo analiziramo, ugotovimo, kje smo naredili napako. Kuharski poklic s tega stališča ni prav nič prijeten: če je vse v redu, je pohval deležen natakar, kaj redko se zgodi, da pride gost v kuhinjo in da tu priznanje. Pa še nekaj je treba povedati: tako kot nobena strokovna šola ne daje formiranih strokovnjakov, tudi iz naše šole ne prihajajo vrhunski kuharji. Mi se trudimo, da damo našim učencem čim boljšo osnovo, na kateh morajo potem sami s pomočjo prakse pa tudi teoretičnega izpopolnjevanja graditi nadaljnje kuharsko znanje. Seveda brez veselja in ljubezni do tega težkega poklica ne bo nihče uspel «
Res je marsikdo odnehal, šel v drug poklic, še več pa je takih Vokačevih učencev, ki so danes cenjeni mojstri svojega poklica; najsposobnejši so prišli do šefov kuhinj v znanih hotelih, celo do znamenitega zagrebškega hotela Esplanade in do maršalata v Beogradu so prišli kuharji iz novomeške šole.
Pvi Vokačevih doma pa kuha v glavnem Janezova žena. Le če se mudi ali če je treba pripraviti kakšno posebno jed, prime Janez kuhalnico v roke. »Napačna je predstava, da sta kuhar ali kuharica debela, zamaščena; na prste ene roke bi lahko preštel take. Ničk-olikokrat se mi zgodi, da pridem od peturnega praktičnega pouka, pri katerem kar naprej pripravljamo jedi, domov tako lačen, da je najpreprostejša jed, ki mi jo pripravi žena, prava poslastica. Pa še nekaj je treba vedeti: kuharji sploh nismo izbirčni, vsekakor smo veliko manj kot ostali ljudje. Mi znamo ceniti vsako jed, ker vemo, da je za vsako pripravo hrane potrebno poleg živil tudi veliko dela in truda. Pri tem pa lahko vsakemu sem ter tja spodleti.«	a.	BARTELJ
nagrada v
NOVO MESTO
.3,et* najbolj zvestimi reševalci Šnh -I1.3*'*1 ogradnih križank so arji iz Novega mesta, saj je med zreb že nekajkrat izbral na-SORiCa' T®krat Je izbral JOSIPA d*. Aiz Novega mesta in mu "ae|il napeto povest B. Travna ei|eral iz džungle«.
uje.,',ev današnje križanke pošlji-'"ajkasnejed° 24. maja na naslov: m ništvo Dolenjskega lista, Ger-„• Va 68000 Novo mesto, s pri-p,Son> KRIŽANKA.
NAGRADNA KRIŽANKA - NAGRADNA KRIŽANKA
prgišče & misli
in grenko za revolucijo, ki
. Hudo
£***• spodkoplje pesem, gledali-Pfedstava ali eksces.
K. ČAŠULE
san-*10 m,eH'klualno pogumen pi-„ J lahko poslane vest določenega in neke družbe.
J. BRKOVIČ rriri in radost sta eno.
H. HESSE kal s,var ni tako zanesljiva Bn,°fL t0• Ha je človek brž Rabljen.
P. LAGERKV1ST
ZEMLJEVID
SVETOPIS.
OSEBA
STRASTEN
ČLOVEK
SIAM/MI-
RENSKA
TOVARNA
PREBIVA-
LIŠČE
TRINOG
TOR.
DOMAČE
SUKNO
GOROVJE V BOLGARIJI
MENIČNI
POZVANEC
ZAČETEK
TEKME
DEL SKLA-DBE/MADZ. M. IME
SPIS/
OSMIJ
MESTO V ZVEZA MED BIH .DRŽAVAMI
VERDIJEVA
OPERA/
NASTREŠJE
GL. MESTO FRANCIJE
ORODJE ZA POMET. /NAJNO VEJSA NOSA
SAGOVO
DREVO/
NAJVECJI
SESALEC
OSVEZ. PIJAČA/ OTOK PRI ZADRU
VRSTA
kTAZKUZILA
HLEV
1. IME
SVET. RDEČI VINO/ZEL. VLAKNATA RUDNINA
DEL DEBELEGA ČREVESA/ LOCUS SIGII11
KOVINSKA] SPONA
SPAN.
FILOZOF
NADAV/ ZELENICA V PUŠČAVI
ITAL. GROF
PRIŠTINA/ NAJVISJI (ORGAN ME0( NOB
VRSTA PRED-KOPITARJA] DVERJE
FIŽOLOVKA
PERNATA
ŽIVAL
DL
Takole gluhi vidi glasove s pomočjo elektronskih naočnikov.
Gluhi vidijo govorico
Naočniki, povezani z računalnikom, omogočajo nemim, da razločujejo težavne skupine glasov
ni dala narava, da vadba
-building postaja tudi ženska zadeva — Vse več poklicnih mišičark, ki se potegujejo za visoke nagrade — Jemanje škodljivih pripravkov____________
^ajpr J&aži
£ePokcaj, ki je vsiljivca izgnal iz
»Kepa ctraničra A rinmnpvn
,n, aJPrej je bilo nekaj ogorčenja ^l^ažanja, potem pa je posredo-
Vsj|..Kega stranišča. A domnevni Jivec je bil vztrajen in se ni dal Jna.ti, češ da ima pravico upora-p atl žensko stranišče, ker je čisto , aVa ženska. Izkazalo se je, da a.Prav. Bila je ženska, a po zu-
videzu je bila Teagan zares bolj podobna dobro
Jenemu in treniranemu moške-!>■'. Odlikovale so jo prelestne tanek pas, široka ramena, Slrni bicepsi na rokah, močna ... Žna itd. Spor se je pogladil in
telovadba najbrž ne more škoditi, jemanje diuretikov, prevelikih količin vitaminov in kdove kakšnih še pripravkov, ki jih poznajo posvečeni v mišičarstvo, pa najbrž ni več tako nedolžna stvar.
Učitelj body-buildinga Alexan-der Kris meni, da ženske ne morejo nikdar doseči moških v tem športu, ker se narava ne da zamenjati, ženska ostane ženska, seveda če ne posežejo vmes umetni pripravki. Tega pa je, kot kaže, vse več v komaj dobro porojenem ženskem body-buildingu.
varuh
Pasti)
javnega reda in morale je r;rsl" mišičasto Teagan na žensko anišče, kamor je pač želela. jJa drobec iz vsakdanjega življe-vr.niorda najlepše ilustrira nena-•ihri prernik' k' seje v zadnjih levi ,°godil pri športnem
ženskega telesa.
obliko-Večina .
li
^a 1 sicer še vedno misli, naj bo žnik v'deti ženska, se pravi ne-rai °blik, sicer vitka,
*enih
mišic. Delček
a brez iz-žensk na
svet,,
0|jI^ Pa misli, da imajo pravico
Riti iJVat' svoje telo in ga napih-JL; ’ k«t 1
Al. L;	.	.
M se ukvarjajo s športom
(| to delajo že dlje časa mo-
8oni^ne vrste — body-buildin-Ta '
cip]3 sPort, ki zahteva veliko dis-Rik n°’ ,natančno odrejen jedil-Jei)’|3re in ure vaj, je osvojil srca Oata - a.sveta ®e*e prec* nekaj leti, na ner>eje: pred sedmimi leti se je deri kem prvenstvu body-buil-P0,„^ . Pojavila prva ženska.
Beverlv Mav Francis, nekdanja baletka, ki se zdaj ukvarja z bodv-buildingom in v tem športu (kot je razvidno) dosega uspehe.
Med najbolj nevarnimi snovmi, ki jih uživajo vrhunske mišičarke, so steridi. S pomočjo teh snovi povečajo rast mišic, vendar imajo hormonski preparati škodljive spremljajoče posledice. Nanje vrhunske body-builderke kar pozabijo, saj dosedanja pravila poklicnih mišičark nikjer ne omenjajo nedovoljenih poživil in drugih snovi, kar sicer v drugih športih odločno prepovedujejo. In ker so nagrade za zmagovalke vse večje — dosegajo po nekaj deset tisoč dolarjev, kar znaša že milijarde dinarjev — je razumljivo, da so želje po zmagi za vsako ceno vse močnejše. Toliko bolj, ker so postale mišičarke zanimive tudi za različne revije in propagandno mašinerijo, ki dobre modele odlično plačujejo.
Precej močna struja v svetu ženskega body-buildinga se ogreva za manj moško in bolj žensko obliko tega športa. Cilj mišičark naj ne bi bilo mišičasto telo, kot ga imajo moški predstavniki, marveč skladno, krepko, a ne tako napihnjeno telo. Ohraniti bi moralo ženskost. Nasprotniki ugovarjajo, da potem to ne bi bil več body-building. Najbrž imajo prav. Vendar pa potem drži, da body-building ni za ženske. Prav to pa vse več žensk s svojim početjem zagrizeno in vidno zanikuje.
MiM
(Vir: Newsweek)
Straniščni
projektili
Ledeni »izstrelki« iz potniških letal
Potniška letala niso oborožena in nikakor niso namenjena ogrožanju miroljubnih ljudi na tleh, pa vendar je letos že dvakrat malo manjkalo, da se nista od tega sveta poslovila dva človeka, mimo katerih je z veliko hitrostjo priletel nenavaden ledeni izstrelek.
Nazadnje je takšen izstrelek, težak pet. kilogramov, švignil mimo glave upokojenca, ki je delal na svojem vrtu v rodnem mestecu Belfor. Možakar je še istega dne, sredi aprila, poslal čudno zaudarjajoč »meteorit« v bližnji laboratorij v analizo jn tam so strokovnjaki za te reči odkrili, da gre za odpadek iz stranišča v potniškem letalu. Ledena gmota je imela značilen vonj po urinu in nikakor ni mogla nastati na naraven način, so ugotavljali strokovnjaki. Ker potniška letala letijo v velikih višinah, kjer vlada precejšen mraz, straniščni odpadki seveda zmrznejo. In če se zgodi, da letalo spusti takšen odpadek sredi leta, potem ni zadeva več le nedolžno praznjenje.
Najtežji toaletni projektil, ki je prifrčal na zemljo, je tahtal 10 kilogramov. Tudi ta je zgrešil človeka le za nekaj centimetrov.
Medicina je naredila velike korake naprej v pomoči gluhim in nemim, saj so raziskovalci izdelali različne elektronske naprave, ki pomagajo prizadetim sporazumevati se z bližnjimi. Vendar nove elektronske slušne proteze (o njih smo pisali v eni od prejšnjih številk) niso primerne za vsakogar, zato strokovnjaki iščejo drugačne pripomočke. Med najbolj presenetljivimi so posebni naočniki, ki na sluhu prizadetemu pomagajo videti govorico sogovornika.
Gre za napravo, ki naj bi pomagala gluhemu pri sporazumevanju, ko bere z ust sogovornika. Z vajo je mogoče branje z ustnic zelo izpopolniti, vendar ima še tako spreten bralec težave pri nekaterih
Čista enka
Porazno znanje zemljepisa pri ameriških šolarjih
Če-bi zemljevid sveta narisali ameriški šolarji, bi nastala strašanska zmeda. Sinajski polotok bi se znašel v Vietnamu, Angola na Filipinih. Rusija bi imela našo jadransko obalo. Italija bi se raztezala na ozemlju Španije in Portugalske. Švica pa na sedanjem italijanskem ozemlju. Pojavilo bi se nekaj novih držav, kot je Luzitanija, Yucon, Brahma. Prebivalci Južne Amerike bi govorili predvsem francosko in latinsko (!).
Ves kup teh nesmislov seveda straši samo v glavah ameriških šolarjev, ki so zemljepisno nepismeni. Tako vsaj je ugotovila posebna študija Združenja ameriških geografov, v kateri so preverili zemljepisno znanje šolarjev od najmlajših do študentov. Ugotovitev je bila porazna, ne samo med šolarji, starimi okoli 12 let, marveč tudi med študenti. Vsekakor je presenet-_ ljiv podatek, da 20 odst. šolarjev ni znalo pokazati na zemljevidu sveta, kje leži njihova domovina (nikakor ni tako majhna kot naša), 20 odst. pa jo je svojevoljno preselilo drugam (so imeli vsaj ta pogum). Še bolj grozljiv je podatek, da 42 odst. študentov zemljepisa (!) ni znalo na neoznačeni karti sveta pokazati, kje se nahaja London.
»Amerika ve danes nevarno malo o svetu. Za mnoge Američane se svet konča na robu njihovega rodnega mesta.« je ugotovil vodja Združenja ameriških geografov.
Vsako neznanje je slabo, a če gre za množično nevednost, potem je stvar zares vredna tehtnega premisleka. In o zemljepisni nepismenosti ameriški pedagogi in drugi zdaj zaskrbljeno razmišljajo.
glasovih, ki jih ni mogoče ločiti med seboj. Odslej te težave ne bo več, za kar sta poskrbela dr. Orin Cornett in inž. Robert Beadles. Izdelala sta elektronske naočnike, ki pokažejo z znamenji, kakšne skupine glasov govornik izgovarja.
V sicer povsem običajnih naočnikih je vdelan mikrofon, ki je povezan z majhnim računalnikom (vtakneš ga za pas). Računalnikova naloga je, da glasove, ki jih sprejema mikrofon, razvršča v skupine in nato preko sistema svetlečih se diod oblikuje znake, ki jih poslušalec zagleda izrisane ob ustnicah govorečega. Zaenkrat naprava zmore oblikovati 9 znakov. A že to je v zelo veliko pomoč gluhim, ki s takimi naočniki in sposobnostjo branja z ustnic zelo uspešno premagujejo težave pri sporazumevanju.
tl VESTE, KAJ SO? Svetlobne žice
Od dimnih signalov do svetlobnega kabla
Ko so severnoameriški Indijanci spuščali v zrak dimne signale, seveda nihče ni mogel vedeti, daje to staro sredstvo za občevanje na daljavo v zasnovi enako najsodobnejšemu sistemu komunikacij preko svetlobnih vlaken. Indijanci so dejansko uporabljali tako imenovani binarni sistem znakov: dim, brez dima, dim, brez dima, izmenjavanje teh dveh osnovnih informacij pa je oblikovalo sporočilo. Natanko tako v zasnovi delujejo tudi najsodobnejše komunikacijske naprave, K da so neprimerno zmogljivejše, natančnejše, sposobnejše in sploh v tem pogledu neprimerljive s starodavnimi indijanskimi dimnimi signali.
Toda tudi v primerjavi z današnjimi še vedno — pri nas pa sploh — najširše uporabljanimi električnimi sistemi prenosa so svetlobni sistemi popolni zmagovalci. Z njimi je mogoče hitreje, natančneje, obsežneje in tudi ceneje prenesti potrebna sporočila, predvsem zaradi veliko manjše porabe energije in cenenosti svetlobnih vlaken. O tem, daje tosistem bodočnosti, nf gre dvomiti. V prihodnjih leti!' bodo namreč začeli polagati podvodni svetlobni kabel, ki bo povezal Evropo z Ameriko.
la Je šlo bliskovito naprej. Lenih 8°' '
že
je bilo po svetu organizira-
najbolj
Oljn > **•"	41) prvenstev
nartih žensk, lani pa je med-Pfin ■ zveza body-builderjev L> .favila in registrirala že 150 ta-
JOŽE	RA
DOLGA POT GABROVIH
1'll‘ekmovanj. Okrog leta 1984
IVi'
Jtfarede’da
Mi
je k:,"
žen , ° v zvezi včlanjenih 5.000
Vilke letos j‘h -ie že 1200°-Te 5te' b0(i ?govorno kažejo, da se re$ u'lding med ženskami za-Vse bolj širi. Omenimo imamo pri nas v s°dejMaVtM nekaj mišičark, ki Prir„ u*e-i° tudi na mednarodnih
ed'tvah.
P
hUn°Znavalci pravijo, da se v vrtajo m razfedu mišičark doga-la Presenetljive stvari. Ne samo e Po zunanjem videzu pri-Mkš 0 m<)škim, tu in tam se fte 0° b°dy-builder že lahko sk-la ed najbolj mišičasto žensko Q^vetu Bever!y Mayo I ran-i|a 28-letno baletko, kije pus-Voif 'n se posvetila »gradnji 8a telesa«.
itinol žensko e tovrstni
bolj zahteven kot za tijgj-c8a. Ker je po naravi'manj Jr l^Casta, tnora vaditi precej več I moški, veliko strože se mo-I,Ck- ti predpisane diete, da sc ' Maščobnih tkiv, kijih nara-L?c obilneje daje ženskam. Po krb °Mest ur na dan telesnih vaj jn
šport
gka»i ______________________
^ličj-3 Prchrana pa še niso dovolj 9žl carke morajo jemati več naj-0(j0 ■ jših pomagal, ki odvajajo *Žel '*.te'esa 'n kože, da dosežejo irti Cn> videz tenke kože, opete 0,1® mišic in krvnih žil. Taje pri
n'kih Pa
je pri
najbolj cenjen. Vpraša-
ri Je, ali je takšno poseganje v vanje telesa zdravo, Sama
Tu pa sem na sestankih skupine in kluba, v planinah, pri teku začel nekaj čutiti v sebi, doživljal sem nekaj, kar meje vleklo ven iz starega načina. O vsem tem sva se s Tončko lahko lepo pogovarjala, prej pa sem bil čisto zaprt vase. Najlepše se pogovarjava o tistem, kar sva globoko doživela.«
Življenjska spoznanja, vredna velikega strokovnjaka!
Vse štiri ure je bil gost terapevtske skupnosti književnik in minister za kulturo Matjaž Kmecl. Člani so se z njim pogovarjali o obeh knjigah, ki soju prebrali: Mali literarni teoriji in S prijatelji pod macesni. Najbolj pa jih je navdušil s svojim domačim in poglobljenim predavanjem o planinstvu.
Občasna prisotnost znanih kulturnikov in močnih osebnosti na terapevtski skupnosti in njihove izb-rušene misli so za napredovanje naših družin neprecenljive vrednosti. Zlomljeni ljudje z roba družbe se z dostojnastveno preprostostjo osebno seznanjajo z ljudmi z nasprotnega pola družbe in kot enakovredni partnerji izmenjajo izkušnje. Vsak od naših gostov je še doslej dejal, da take odkritosti in sproščene domačnosti, kot jo je našel na sestanku terapevtske skupnosti, zlepa ni nikjer.
Ponedeljek, 27. 2. 1984
Malo nevsakdanji sestanek kluba Kolodvor je bil. Gabrova sta poglobljeno prikazala nekaj izrazitih točk iz svojega življenja. Najizrazitejša sta bila ob spoznanjih o ljubezni in medsebojne odnosu.
Tončka: »O alkoholizmu ne govorin. in ne bi govorila. Začel seje, bil je in se je tudi neha'. Pač pa morda tole. Midva z Mihom se v značajih zelo izlikujeva. Ali naj se on toliko spremeni, kot bi jaz želela, ali jaz toliko, kot bi on želel? Tako bi bila vedno v boju in zmagal bi tisti, ki bi bil bolj premeten, drugi bi se pa vedno počutil opeharjenega. Midva se ne strinjava v vsem, vendar imava take odnose, da si jaz lepših ne znam zamišljati. V tistih najglobljih odnosih vem, da
je Miha tisti, ki me ima najbolj rad in jaz njega. Mislim, da je danes tako osveščen, da, tudi če bi šel pit, bom to spoštovala in ga imela na tej človeški ravni še prav tako rada kot sedaj. Seveda bi se naše življenje spremenilo. Vem, da se ne more nikoli zgoditi nekaj tako hudega, da se ne bi imela rada kot človeka. Zato se zanj nikoli ne bojim. Hočem le povedati, da lepo živimo in da me nič ne stiska, pred menoj ni temnega. Tako življenje se mi zdi lepo.«
»Dobro, da je Tončka vse to povedala, meni ne bo treba. Saj velja za oba. Zame je bil eden največjih dogodkov takrat, ob rojstvu Alenke, ko sem šel na licitacijo za parcelo in jo kupil. To je bil velik dogodek zame, za Tončko ne toliko. Takoj sem rekel, da dam deset jurjev več od najboljšega ponudnika in dobil sem parcelo po razpisni ceni. In potem naprejA/sa gradnja hiše, da smo prišli pod svojo streho. Še danes se s Tončko sprašujeva, kako sva zmogla narediti hišo, da smo v njej, kje sva dobila denar. Jaz sem bil čisto v zidovju, Tončka pa bolj ob strani.« (Miha)
Tončka: »Danes vem, koliko je Mihi pomenila gradnja in potem hiša. Vem, koliko bi mu pomenilo, če bi tudi jaz tako čutila do gradnje in hiše. Pa ne in vem, da zaradi tega ni nič jezen name in me nima nič manj rad. Ali pa jaz: včasih bi rada, da bi tudi njega zanimala kaka stvar, ki o njej razmišljam. Da-bi se o njej z menoj rad pogovarjal. Pa se ne, ker ga ne zanima in se ne more zaradi mene hliniti, da ga. Rada bi že, nič pa se ne jezim manj in nič me ne moti, da se ne. Tako je z nama pri vsem. Gotovo pričakujete, da bom povedala bolj konkretno o najinem ljubezenskem odnosu. Vsak dobi od drugega, kar išče. Jaz iščem, kar je meni lepo in mu povem, ker vem, kaj bi rada, on pa ne more vedeti tako o meni kot jaz. Če mi je do tega, da bi me pobožal, grem k njemu, ga pobožam in mi je lepo in on poboža mene. Če mi je do spolnosti, mu pokažem in vem, da mi v vsem ustreže. On naredi isto, če si želi in kar si želi. On dobi, kar želi in pravi,
da mu je lepo, in jaz dobim to, kar želim in mi je lepo. Torej osrečujeva drug drugega in to tudi hočeva. V tej ljubezni spoštujem sebe in njega, čutim ga za najglobljega prijatelja, čutim ga človeško, najbolj iskreno in čisto. Jaz mislim, da dobim več od njega kot on od mene, toda pravi, da dobi vse, kar želi in da mu je lepo. Včasih bi želela, da bi on nekaj želel, karsi jaz želim tisti trenutek od njega. T oda tega ne morem od njega pričakovati. Vem, da moram sama biti taka, da si bo on želel od mene, kar si jaz želim od njega. Včasib nisem tega vedela. Ko sva se na primer prvo leto odpravljala sama po Trdinovi poti, sem prej veliko presanjala, kako se bova imela in kako lepo nama bo. Pa nisem nič rekla, kaj bi rada in nič mu nisem pokazala, kaj si želim. Zato tudi nisem tega doživela.«
Miha, šaljivo, kot mnogokrat: »Bova pa ponovila!«
Iz vsega, kar danes vidim in vem o medsebojnem človeškem, ljubezenskem in erotičnem odnosu med Gabrovima zakoncema, mirno priznam, da skoraj ne poznam odnosa med dvema človekoma različnih spolov, pa naj bo v zakonu ali pred njim, da bi živela v svojem vsakdanu tako ravnotežje med ljubeznijo in svobodo. Mnogi se imajo zelo radi, toda drug drugega s to ljubeznijo zasužnjujejo. Mnogi si pustijo ne-sluteno svobodo, da drugi počne, kar ga je volja in je dom le skupni internat, toda drug do drugega so hladno brezbrižni. Tadva pa se ljubita do zadnjih globin in ob tem pustita neskaljeno svobodo lastne svojskosti drug drugemu.
Sreda, 28. 3. 1984
Včeraj je minilo pet let od prvega obiska Gabrovih v ambulanti za alkoholizem na Bohoričevi. Štiri leta in pol treznega življenja. Prav toliko njihovega družinskega urejanja v skupini. Mlada družina. Bili so tik pred polomom zaradi alkoholizma. Glede na druge bi dejal: srednje težak alkoholizem. Brez zdravstvenih zapletov, brez posledic v službi in okolici, le družina ga je že občutila zelo boleče in žena se ga je že dokončno naveličala.
Nafto »točili« le na papir
Brane Šutar obsojen zaradi »suhega tankanja« — Enotna kazen: 2 leti zapora — 8 ____________mesecev	zapora	tudi	za	Janeza	Švalja
NOVO MESTO — Pred senatom novomeškega sodišča se je pred nekaj dnevi končala obravnava zoper 30-letnega Braneta Šutarja, voznika tovornjaka pri »Gorjancih« iz Gornjega Gradišča in tri leta starejšega Novo-meščana Janeza Švalja, ki ta čas prestaja drugo kazen v KPD Dob. Obtožnica ju je družno bremenila vrste kaznivih dejanj, vendar je senat Švalja oprostil vseh očitkov opomoči Šutarju pri »suhem tankanju«, obsodil pa ga je za pomoč pri drugem kaznivem dejanju.
POTA
IN
poročajo
Pom n enj u sod išča j e Šutar s a m zak-rivil vrsto prestopkov, ki segajo že tja v leto 1977. Kot voznik tovornjaka pri »Gorjancih« je namreč v dogovoru z zaposlenimi na nekaterih črpalkah točil manj goriva, kot gaje potem vpisal v listine, preostanek denarja pa so si družno razdelili. Tako je v enem samem dnevu na črpalki v Brodskem Stupniku skupaj z uslužbencem navedel. daje v avtomobil natočil enkrat 192 litrov goriva in drugič 142, čeprav je bila dejanska količina precej manjša, razliko pa stasi z denarjem iz blagajne na črpalki razdelila. Nekaj dni kasneje sta v Novski z delavcem na črpalki natočila v vozilo precej manj od napisanih 211 litrov goriva, podobni primeri pa so se potem ponovili še v Novi Gradiški. Brodskem Stupniku.
„ PODIL OTROKE IN BIVŠO ŽENO — Metliški miličniki so 7. maja rridržali do iztreznitve 30-letnega stjepana Resovca. ki je vinjen prišel v Umovanje bivše žene ter začel poditi ljo in otroka. Prijavljen je bil sodniku ■a prekrške.
ODNESEL REZERVNO KOLO — Neznan storilec je 26. aprila iz ivtomobila Antona Tomšiča z Luže ikradel rezervno kolo in oškodoval astnika za 8 tisočakov. Vozilo je stalo ta parkirišču železniške postaje v itefanu.
KDO JE UKRADEL HRAST? — itane Novak iz Orehovice je 6. maja trijavil. da mu je nekdo iz gozda v 'erovem logu odpeljal že posekan irast. Novak je s tatvino najmanj ob :() tisočakov.
RAZBIJAL IN RAZGRAJAL — Jed novomeškimi miličniki je maja ončal njihov stari znanec Štefan /lil. vič. V bifeju hotela Metropol na lovom trgu je namreč razbijal stekle-ino. za konec pa seje po stari navadi otel še stepst is strežni m osebjem. Mi-čniki so bili na srečo dovolj hitri.
OB SMUČI — Konec aprila ali prve tajske dni je nekdo iz nezaklenjene olcsarnicc odnesel smuči Ismeta 'auševiea iz Gorenje Straže in ga škodoval za 10 tisočakov.
POLIVAL JE PIJAČO — 11. maja ) pridržali do iztreznitve 28-letnega ranča Mirtiča iz Brezove rebri. Iladenič je v gostilni Štublar polival ijačo in se prerival z gosti. Prijavili ga >do sodniku /a prekrške.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Pretekli teden je Novo-meščan Anton Pirnat ugotovil, da je nekdo brez njegovega dovoljenja obiskal 'njegovo zidanico. Vlom je zaznal po izginotju dveh kilogramov suhih klobas in litra žganja.
• Pred nekaj dnevi sta črnomaljskemu cestnemu podjetju zmanjkala dva prometna znaka, pripravljena za postavitev na križišču cest na Rožič vrhu. Upati je. da njuna nova lokacija ne bo povzročala preveč preglavic v prometu.
• Minuli teden je prinesel vnovič velikanske izgube v živalskih vrstah. Kokošnjak Marije Štih iz Jedinščice je ostal brez treh prebivalk, medtem ko je bil Novo-meščan Stane Prešeren kar brez šestih kokoši. Jasno nedeljsko noč pa je nekdo izkoristil še za obisk kokošjega dvorca Marte Račečič na Brodu in iz njega ob treh kokoših speljal še petelina.
• Rudi Resman iz Mokronoga bo moral za nekaj časa prestaviti dokončanje svoje hiše. Pred nekaj dnevi mu je namreč iz novogradnje izginil ves vodovodni material s pocinkanimi in plastičnimi cevmi vred.
PRIZNANJA OB PRAZNIKE! — Na osrednji dolenjski proslavi dneva varnosti so podelili vrsto priznanj in pohval. Med dobitniki najvišjih priznanj je bil tudi Rudolf Skobe, komandir novomeške postaje milice (na posnetku levo), ki je prejel red dela s srebrnim vencem. (Foto: B. Butlja)
Podeljenih 36 priznanj
Osrednja proslava delavcev ONZ Dolenjske je _____________bila v petek na Trški gori_______________
NOVO MESTO — Letošnja osrednja dolenjska proslava ob 13. maju. dnevu varnosti, je bila že po tradiciji pred Krkinim hramom v Trški gori. Slavnostni govornik na prireditvi, ki se je je udeležilo preko sto delavcev organov za notranje zadeve iz vse Dolenjske, predstavniki občinskega in regijskega družbeno-političnega življenja, je bil Ivo Longar, sekretar OK ZK Novo mesto.
Ob tej priložnosti so bila podeljena tudi priznanja najzaslužnejšim delavcem ONZ in drugim, ki so tako ali drugače pripomogli k boljši varnostni podobi Dolenjske.
Rudolf Skobe, komandir novomeške postaje milice, je prejel red delaš srebrnim vencem, medtem ko je Helena Rožmarin, delavka črnomaljske postaje milice prejela medal jo dela. Dobitniki zvezne plakete varnosti ob letošnjem 13. maju so bili: Anton Bertole. Franc Cvetkovič. Anton Godec, Pepca Ilovar. Milka Košir. Franc Režek. Franc Šenica, Ivan Štrucl in Franc Šuštaršič; republiško plaketo organov za notranje zadeve so prejeli: Ivan Mezgec. Marjan Purebcr in Jože Simčič; dobitniki zlatega znaka zaslug za varnost so: industrijsko gasilsko društvo Novoteks, Ruža Modic. Ljuba Šcnica, Ivan Tckstor, Irena Zupančič in Frane Šenica. srebrni znak so prejeli: AMD Bela krajina iz Črnomlja, Milan Glavan in Anton Hladc. medtem koso bronasti znak zaslug za varnost dobili Božidar Ašič, Mladen Desnica. Bogomir Gasior, Zdravko Damjanovič, Dragica Kuzma, Vid Potočar, Franc Prašnikar in Adolf Zupan. Pismene pohvale je prejelo še pet uslužbencev novomeške UNZ
Sredancih in ponovno v Novski. »Gorjanci« so bili s takšnim »suhim ta-nkanjem« ob lep kupček denarja.
Nič manj zanimivo pa ni kaznivo dejanje, ki sta ga storila Švalj in Šutar skupaj. Švalj je namreč iz osebnega avtomobila, ki je stal nekje ob cesti, vzel prometno dovoljenje, ki gaje nameraval, kot je sam povedal, odnesti na postajo milice. Med potjo pa je srečal Šutarja in Franca Vovka, ki pa bi rad prišel do motorja takšnega avtomobila, saj je imel doma enako vozilo. Dogovor med Švaljcm in Šmarjem je bil hitro sklenjen. Vozilo je bilo last nekega Ivana Kordiča, zato je Šutar Vovku izročil lažno pogodbo, ne da bi mu to sploh povedal, in prometno dovoljenje, ki ga je že poprej iz vozila vzel Švalj. S tema dokumentoma sta Vovka poslala na novomeški Zavod za požarno varnost, kjer je bilo vozilo spravljeno in kjer je Vovko, ne vedoč, da gre za lažno pogodbo, avtomobil tudi dobil.
Senat sodišča je Janeza Švalja obsodil na 8 mesecev zapora, medtem ko je bila Šutarju izrečena enotna kazen 2 leti zapora. Sodba še ni pravnomočna.
B.	B.
S strupi kot s kruhom
V prodajalnah
KZ prodajajo evidence
strupe brez
Sliši se morda neverjetno, a je vendarle res: r večini naših trgovin — gre predvsem za prodajalne kmetijskih zadrug —je moč kupovati strupe, celo tiste iz II. skupine (strupi močnega učinka), brez vsakršne kontrole ali evidence. Ne dvomimo, da kupci večidel strupe, predvsem pa razna škropiva porabijo za to. čemur so namenjeni, kaj lahko pa se najde tudi kdo. ki misli drugače. Nekaj primerov o tem nam je bližnja preteklost že dala. In kako bomo ukrepali, če bomo našli zastrupljeno kapnico, potok'.'
Zakonodaja obvezuje vse prodajalce v trgovinah s strupi iz I/. skupine. da so dolžni o prodaji voditi posebno evidenco. Ne le da bi morala ob vsaki prodaji ostati v knjigi zapisana količina prodanega sirupa, namen uporabe, pač pa tudi vsi podatki o kupcu, vključno s številko osebne izkaznice. Očitno pa je prodajalcem na Dolenjskem ta njihova obveza kaj malo mar. Najdejo se celo taki. ki sc tej dolžnosti izognejo tako. da tovrstnih strupov sploh ne nabavljajo, spet drugi pa jih proda-
jajo kot ostalo blago. Tako je nedavni obisk sanitarnega inšpektorja pokazal. t(a imajo v prodajalni KZ Krku e Mirni peči v prodaji več strupov z močnim učinkom, da pa poslovodju doslej v knjigi, ki jo ima posebej v le namene, ni vpisal niti ene same prodaje. Podoben je primer tudi s poslovodjem trebanjske KZ v Šentrupertu, ki je bil zaradi tovrstne malomarnosti že kazno van. a je bila sankcija očitnoo bob ob steno. Ob tem je zanimivo, da so kmetijske zadruge dale vsem prodajalnam okrožnico s podrobnimi navodili o izpolnjevanju knjig za prodajo strupov..
Prezreti pa ne gre še nečesa. Če odmislimo možnost, da bi kdo strupe porabil v kriminalne namene, je še kako pomembno, da kuftea s postopkom ob prodaji opozorimo na nevarnost prodanega blaga. Kajti tudi v novomeški občini smo še ne tako dolgo nazaj prav zaradi neukosti in možne zamenjave strupov z alkoholnimi pijačami imeli primere zastrupitev. Celo smrtnih/
B.	BUDJA
Lažna solidarnost je nevarna
Andrej Šenica, komandir metliške postaje milice, o varnostni podobi v občini
postaje milice, omogoča ali celo spodbuja malomaren odnos do varovanja premoženja, zlasti družbenega. »Izboljšati ta odnos, se pravi preventivno delovanje pri varovanju družbenega premoženja, je ena naših temeljnih nalog v letošnjem letu.« pravi Šenica.
Lani so ugotovili v metliški občini 1 I primerov gospodarske kriminalitete. v glavnem gre za nevestno poslovanje, zlorabo položaja, neupravičeno uporabo družbenih sredstev in poneverbe. »Vendar to število gotovo ni odraz pravega stanja na tem podr-
MEJLIKA — Ena najmanjših slovenskih občin, metliška, je »majhna« tudi po kriminalni plati. »Tudi lansko leto je bilo na tem področju dokaj mirno, število kaznivih dejanj seje v primerjavi z letom poprej celo zmanjšalo, in to skoraj za tretjino,« je povedal komandir metliške postaje milice Andrej Senica.
Lani v tej belokranjski občini niso zabeležili niti enega primeraserije kaznivih dejanj, drugačna pa bo letošnja podoba, kajti v začetku leta so odkrili dva mladoletnika, ki sta v dveh mesecih storila kar 26 kaznivih dejanj. Največ je tatvin, kradejo pa vse, od poljščin do bencina iz avtomobilskih rezervoarjev. V veliki meri razne tatvine, ugotavljajo delavci metliške
Betonska ograja usodna za dvoje življenj
Krvavo nedeljsko jutro na magistralni cesti
MRTVICE — Nedelja ob petih zjutraj. Pri vasi Mrtvice na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom je vnovič strahovito počilo. V prometni nesreči sta izgubila življenje 28-letni Bojan Čučnik iz Novega mesta in komaj 18-letna Nataša Čckerevac iz Brežic, medtem ko sta ostala 25-letni Marjan Mirt iz Leskovca in 22-letna Nataša Živkovič iz Brežic hudo poškodovana.
Do nezgode je prišlo, ko je Bojan Čučnik med vožnjo iz Čateža proti Novemu mestu zaradi utrujenosti zapeljal na obcestno bankino, nekaj časa vozil po njej, nato pa silovito treščil v betonsko ograjo podvozne poljske poti med Mrtvicami in Cerkljami. Ob trčenju sta iz avtomobila padla Marjan Mirt in Nataša Čekere-vac, medtem ko seje vozilo, v katerem sta bila še voznik in Nataša Živkovič, prevrnilo. Čučnik in Čekerevčeva sta bila takoj mrtva, medtem ko so hudo poškodovanega Mirta prepeljali v ljubljanski Klinični center. Živkovičevo pa v vojno bolnišnico v Zagrebu. Materialno škodo na vozilu so ocenili na 500 tisočakov.
uvaie je picjcio se pet usiuzoeneev novomesKC u [N/..
Posavje za dan varnosti
BREŽICE — Posavske občinske skupščine in uprava za notranje zadeve v Krškem so v ponedeljek zvečer v slavnostni grajski dvorani priredili proslavo dneva varnosti — 13. maja. Udeležence je pozdravil in jim čestital za njihov praznik predsednik OK SZDL Stanko Cerjak, svečani nagovor je imel predsednik sveta posavskih občin Jože Bavec, sledila pa je podelitev odlikovanj in priznanj.
Red dela s srebrnim vencem sta prejela Jože Toplišek in Matija Žalec, medaljo zaslug za narod Anton Dcrstvenšek, medaljo dela Anton Žbul in Vlado Markovič, Ivanu Bajcu pa so izročili red dela s srebrno zvezdo že na izvršnem svetu SRS.
Plaketo varnosti sekretariata za notranje zadeve SRS so podelili Antonu Blažiču. Justini Jazbec in Nedeljku Klincu, zlati znak Karlu Pintariču in Matiji Žalcu, srebrni znak pa Alojzu Zidarju. Silva Puntar je prejela zlati znak na IS SRS. Bronasti znak so prejeli Jože Andrejaš, Ignac Delak. Ludvik Divjak, Dušan Kerin, Roman Kozinc, Slavko Resnik in Alojz Zemljak.	,
Andrej Šenica: »V prvi vrsti moramo izboljšati preventivno delovanje pri varovanju družbenega premoženja in še več narediti za boljšo prometno varnost.«
PREISKOVALNI POSTOPEK GRE PROTI KONCU
ČRNOMELJ — Predstavnik Temeljnega javnega tožilstva Novo mesto je na nedavni seji črnomaljske občinske skupščine povedal, da gre na Temeljnem sodišču v Novem mestu proti koncu preiskovalni postopek zoper semiško Iskro, njen tozd Energetski kondenzatorji in dve osebi, in sicer zaradi onesnaženosti Krupe. Na tožilstvo je prišla tudi ovadba o onesnaženosti okolja, ki sojo poslali člani kluba Belokranjcev iz Ljubljane. Ker gre v tem primeru za isto zadevo kot v prej omenjenem gospodarskem prestopku in za načelne trditve, bodo ovadbo ljubljanskih Belokranjcev obravnavali takrat, ko bo izvedenec iz Maribora vrnil zadevo v zvezi z gospodarskim prestopkom.
očju, gotovo je primerov gospodarske kriminalitete več. vendar smo pri odkrivanju organi za notranje zadeve prepuščeni sami sebi. saj se še ni zgodilo, da bi koga naznanili za gospodarski kriminal samoupravni organi v delovni organizaciji, kjer stvari gotovo najbolj poznajo. Poleg tega, žal, kazenskim ukrepom v takih primerih v delovni organizaciji, kateri je človek povzročil škodo, ne sledijo disciplinski in politični ukrepi. Gre za tako imenovano lažno solidarnost, ki je zelo nevaren pojav.«
Mladinsko prestopništvo v metliški občini ni zaskrbljujoče, saj je bilo lani vsega 8 primerov, leto poprej pa 22. Tudi prekrškov zoper javni red in mir je bilo lani tretjino manj kot leto poprej. Najpogosteje gre za kričanje in prepiranje na javnih krajih. Zanimivo in pohvalno je, da na obeh dosedanjih prireditvah »Vinske vigredi« ni bilo niti enega takega primera.
Lani seje v metliški občini pripetilo 30 prometnih nezgod, ena seje. žal, končala s smrtjo (gre za nesrečo s traktorjem). Najpogostejši vzrok nezgodam pa so neprimerna hitrost, vinjenost in neprevidno prehitevanje. Lani so miličniki ugotovili 61 vinjenih voznikov, kar je desetina več kot leto poprej. »Seveda je tega več in bomo tem vprašanjem morali posvetiti več pozornosti; ker je vinjenost eden glavnih vz.rokov prometnih nezgod,« pravi komandir. Metliški miličniki so lani dali sodniku za prekrške 312 predlogov zoper 333 kršiteljev, poleg tega so jih prav toliko mandatno kaznovali na kraju samem.
A. BARTELJ
Varjenje krivo požara v IM V
Ogenj povzročil za 500 tisočakov škode
NOVO MESTO — V soboto okoli 12, ure je prišlo v nedograjeni stavbi tovarne prikolic novomeške 1MV do požara, ki je po doslej znanih podatkih povzročil za preko 500.000 din škode.
Preiskava je pokazala, da je požar zakrivila neprevidnost pri varjenju. Delavec beograjske Mostogradnje Nail Hodžič je namreč varil nosilce železne konstrukcije na zunanjem delu dvorane, pri tem pa so skoz odprtino v zidu padale iskre v notranjost. Nesreča je hotela, da naravnost na peno in plastične pomivalnike, ki so bili uskladiščeni v dvorani. Ogenj je tako peno in pomivalnike v celoti uničil.
Z VOZILOM ZDRSEL PO NASIPU — 23-letni Alojz Bregant iz Mokronoga se je 6. maja okoli 20. ure peljal z osebnim avtomobilom po cesti proti Mirni. Ko je pripeljal v vas Bistrica v dvojni nepregledni ovinek, gaje tam zaradi prevelike hitrosti pričelo zanašati, vozilo sejeobrnilo in zdrselo po dva metra visokem nasipu. V nezgodi sta se laže poškodovala voznik Bregant in sopotnik, 22-letni Aleksander Žnidaršič iz Slepška pri Mokronogu. Oba so prepeljali v
novomeško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Materialno škodo so ocenili na 100 tisočakov.
KDO JE »PORISAL« AVTO? Med
5.	in 6. majem je neznan storilec na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom poškodoval vozilo Marice Tomažin iz Šentjerneja. Neznanec je na obeh straneh vozila naredil več črt in tako lastnico oškodoval za deset tisočakov. Podobni primeri se bojda pojavljajo tudi v Novem mestu, zato miličnikov ne čaka ravno lahko delo.
BESEDO IMAJO ŠTEVILKE
rokomet
II.	ZVEZNA LIGA, ženske, 1* KOLO: SPLIT — NOVO MEST0
32:17 (16:7)
NOVO MESTO: Udovč, Kastelic 2, T. Zupančič, E. Zupančič L lličin 8, Simončič 1, Mršnik 3,Jer" mau,Jakše 2, Kramar, Pate.
LESTVICA: 1. Dinamo 33, lj* Velenje 12, 11. Zrinjski H, Novo mesto 3 točke.
V 20. kolu igrajo Novm meščanke doma z Borovim.
SRL, inoški, 18. KOLO: FER-
ROTEHNA — INLES 20:22 DEU)
INLES: Gelze, Deržek I, DejaL J. Ilc 2, Karpov 2, Lesar, Ambrožič 1, Mate 11, Fajdiga 4, T. Ilc ■’ Parezanovič.
ORMOŽ — KRŠKO 25:22 (10:8)
KRŠKO: Kastelic. Kekič 1, Rakar 2, Junker, Capel 5, Glaser 3, Iskra 3, Avguštin, Šerbec 8.
KIG MOKERC — DVZ PONIKVE 17:25 (7:11)
DVZ PONIKVE: Jambrovič, Bambič 10, M. Sternad 4, Žagar. Vujinovič 6, Kočevar, Pugelj 3, Doblekar, D. sternad 2.
LESTVICA: 1. Šoštanj 33, 2. Inels 30, 3. Ajdovščina 29, 4. DVZ Ponikve 19. 7. Krško 15 itd.
Pari naslednjega kola; Krško — Šoštanj, Inles — DVZ Ponikveitd.
SRL, ženske, 18. KOLO: BRANIK — ISKRA 19:12 (10:6)
ISKRA: Bolte, Gorenc I, Dolar 7, Kotar, Turk 1, Simončič, Ran-gus. Vide 2, Kovačič 1.
ITAS KOČEVJE — RUDAR 19:18 (7:7)
ITAS: Filipovič, Klarič 1, Fajfar 4, križmanič, S. Jerič 8, M. Jerič 2, Bejtovič 2, Zalar 1, Saftič, Štefanišin 1.
LESTVICA: 1. Ferrotehna 33,
6.	Iskra 21, 10. Polana II, 11. Las 10. Rudar 5.
Pari naslednjega kola: Fužinar — Itas, Iskra — Deloza itd.
nogomet
SNL, 21. KOLO: BREŽICE — TRIGLAV 0:2 (0:1)
BREŽICE: Veble, Kranjc, Brdnik, Golobič, M. Mirkac, Kos.Su-ban, Povh, Mirkaz, Barbič, Lazanski (B. Veble).
LESTVICA: 1. Koper 33, »• Brežice 19 točk.
V 22. kolu igrajo Brežičani v Izoli.
DOLENJSKI LIST
TREBANJSKI TEK MLADOSTI
TREBNJE — Trebanjska telesa^ kulturna skupnost pripravlja v P°. ^ titev dneva mladosti tradicionalni ie_ mladosti od Šentlovrenca do Trebnjj: ga. Tek bo v sredo, 22. maja, ob 18’ na štart v Šentlovrenc, pa bo tekmovalce vozil avtobus. Na 7,5 km dolg progo bodo šli tekmovalci in tekn’^ valke v mladinski, članski in veteran ski kategoriji, na invalidskih vozičk' pa se bodo pomerili tudi paraplegj , Najboljši bodo dobili praktičn nagrade.
V NEDELJO POHOD NA VRHTREBNJE
TREBNJE — PD Tesnila Trebnjega vabi vse planince in Uu.
bitelje planin na III. tradicionaln
trimski pohod na Vrhtrebnje. Poho bo počastil krajevne praznike Trebnjem, Dolnji Nemški vasi, Štefanu in na Račjem selu, pohodniki pa bodo na pot krenili v ntileljo, 19. maja, ob 13. uri izpred trebanjskega gradu. Udeleženci bodo dobili kontrolne kartone, v katerega bodo na kontrolnih točkah prejeli žige. Vpis na startnem mestu je omejen, trajal bo od 13. do 16. ure, pohodniki pa bodo prejeli topel čaj, značko in nalepko PZS.
KOLESARJI PO BELI KRAJINI
MEJ LIKA — Ker je v nedeljo odpadla kolesarska dirka na Bledu, so se v soboto na progi Metlika — Gradac — Semič — Črnomelj — Metlika pomerili novomeški in metliški kolesarji, in sicer pionirji A in B. To je bila hkrati ena od priprav za bližnja pomembna tekmovanja. Na dokaj aihtevni progi sta bila med pionirji A najboljša Eržen in Pavlič (NM), sledili pa so jima Vajda (Metlika), Fink (NM), Šturm, Čadonič, Omerzel (vsi Metlika). Pri pionirjih B pasosisledili tako: Mervar. Ravbar (NM). Težak (Metlika), lurk (NM), Vergot, plesec (oba Metlika).
Št. 20 (1866) 16. maja 1985
Glivarjev podvig na
»Aipe-ikfria
Velik uspeh mladega 9gvomeškega kolesarja
NOVO MESTO — Čeprav je Ho novomeško zastopstvo na ne-avni mednarodni kolesarski dirki p P*'Adria močno okrnjeno, saj aPež in Smole nista vozila, ker . prepozno dobila dovoljenje v°jaških oblasti, Bojane in Robič Pa sta v jugoslovanski reprezen-anci na najtežji amaterski dirki raga-Berlin-Varšava, je novome-kolesarstvo vendarle zabelilo enega največjih mednaroden uspehov. Zasluga za to gre Mlademu Srečku Glivarju, ki letos prv,č vozi v članski konkurenci. Glivar je na dirki Alpe-Adria astoPal za jugoslovansko re-Prezentanco, v končnem seštevku Pa Postal z 8. mestom naš četrti nujoolje uvrščeni kolesar, takoj za avličem, Ropretom in Lam-P>cem. Uvrstitev je presenetila vse, P najbolj pa zveznega kapetana tanca Hvastija, ki je tako ob apežu in Smoletu dobil še tretje-novomeškega kandidata za rw z državnim grbom. Omeniti eUa tudi to, da bi bil Glivar kaj ahko še kako mesto više, ko ne bi Prvi etapi padel in si nabral Precej zaostanka, svoje sposobno-f1 Pa je docela pokazal v 3. etapi, ° je bil, navzlic temu da je *vlckel« tudi Lampiča, odličen 6..
Predzadnji etapi pa je skozi cilj ""Peljal celo kot peti.
9? preostalih dveh Novo-^eščanov je D. Papež v končnem ^stevku pristal okoli 50., Novak Pa okoli 40. mesta.
J^VEČJE PRESENEČENJE ''Jvlladi Srečko Glivar jena di-1 Alpe-Adria dokazal, da sodi * ed naše najboljše kolesarje.
PRIHODNJO SEZONO V I. REPUBLIŠKI LIGI
NOVO MESTO — Namiznoteniški igralci Novega mesta so v soboto dosegli velik uspeh: s tremi zmagami na zadnjem turnirju II. republiške lige na Jesenicah so si namreč zagotovili 1. mesto in s tem nastopanje v I. republiški ligi. Novomeščani so v soboto premagali Izolo s 5:1. Piran s 5:3 in nazadnje še Jeseničane s 5:2, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Najuspešnejši mož v novomeški vrsti je bit Hribar, ki je v sedmih partijah dosegel 7 zmag.
RIBNIČANI ČETRTI
RIBNICA — V 5. kolu ljubljanske A nogometne lige so Ribničani doma premagali enajsterico Vodiš s 3:1 (2:0). Strelca za gostitelje sta bila Čampa 2 in J. Nosan. V zaostalem srečanju 4. kola pa so Ribničani gostovali v Črnučah in igrali 3:3 (2:1). Po 5. kolu so Ribničani 4. mestu.
Porušen Pečarjev rekord
Orodje mladega novomeškega atleta Igorja Primca je v Novi Gorici poletelo 53,94 metra
Pred tednom dni je Igor Primc dvakrat zapored z diskom presegel svoje najboljše lanske rezultate za dva metra in pol, na otvoritvenem atletskem mitingu v Novi Gorici • pa je še za meter izboljšal osebni rekord, ki ima povsem drugačen lesk kot njegovi prejšnji rezultati, je namreč tudi državni mladinski rekord. Prejšnji Pečarjev dosežek je prekosil za okrog 20 cm. Novi rekord je 53,94 m, le 6 cm slabši od norme zveznega razreda.
Primc, katerega rezultati so vredni še veliko več, kot kažejo, tudi zaradi tega, ker jih dosega brez pomoči kakršnihkoli umetnih »pripomočkov«, ki so sicer
znam večini metalcev pri nas in v svetu, je zanesljivo eden največjih jugoslovanskih upov za mladinsko evropsko prvenstvo v Cottbusu.
V Novi Gorici sejeodlikoval tudi Žužek, ki je v mednarodni konkurenci za dvema sovjetskima tekačema osvojil 3. mesto v teku na 5000 m in spet premagal vse jugoslovanske tekmece. Dosegel je čas 14:40,48.
Lapanje je sicer poskusil nastopiti v skoku v višino in jepreskočil začetno višino 195 cm, potem pa zaradi bolečin v pokostnici ni nadaljeval tekmovanja.
Sobota daje odgovore
Rokometna prvenstva pred koncem — Inles za vrh, itasovke za obstanek
V vseh rokometnih ligah — tako zvezni kot obeh republiških —sta pravzaprav samo še dve neznanki. Medtem ko je v II. zvezni ženski ligi že dalj časa znano, da bo ekipa Novega mesta izpadla, se v ženski republiški ligi bije ogorčen boj za obstanek kar med štirimi ekipami, žal so med njimi tudi Kočevke. Prav tako pa še zmeraj obstaja slamka upanja, da rokometaši Inlesa dohite Šoštanj na prvem mestu.
V 19. kolu 11: ZRL so Novo-meščanke gostovale v Splitu in zabeležile pričakovan poraz. Že tako na papirju slabše Novomeščanke pa so bile oslabljene še po odločitvi sodnika, ki je že v 8. minuti izključil eno njihovih boljših igralk Kramarjevo,- Novomeške rokometašice imajo v. soboto v srečanju z Borovom doma eno zadnjih priložnosti, da v spomladanskem delu prvenstva vendarle ulove kakšno točko.
Kot že rečeno, sta v moški ligi 4 kola pred koncem še dva kandidata za vrh: Šoštanj in Inles, le da Ribničani zaostajajo kar za 3 točke. Veliko uslugo Ribničanom bi z zmago napravili Krčani, ki v soboto igrajo s Šoštanjem na svojem igrišču, v nasprotnem je verjetno že dokončno, da so Ribničani zapravili novo priložnost za vstop v li. zvezno ligo.
Še pogled v žensko ligo: navzlic zmagi so igralke kočevskega Itasa ostale na predzadnjem mestu, le s točko manj od Polane, Fužinarja in Šmartnega. Njihovo odločilno srečanje v boju za obstanek v ligi bo žeto soboto, ko se bodo v gosteh pomerile z
Množičen občinski kros
vT"ekmovalci so se pomerili v 14 kategorijah
3)v° MESTO — ZTKO iz Nove-ja ‘"Vstaje v petek. H), maja, pripravi-stJl^Jadanski kros, na katerem so rijah pomerili v štirinajstih katego-h0(l • Najboljši so dobili pravico, da j^ 0 n°vomeško občino zastopali na ^^*em krosu Dela, ki bo, kot je
^Ražev memorial
PETAVSU
*ČNA GORICA — Na keg-kegjj jj9 se je pred dnevi končal 5. Mar . * memorialni turnir Franca ljVs Zmagal je Vrhničan Rado Pe-Špuj; ”49 podrtimi keglji, sledijo pa: J p Prav tako Tankist Vrhnika) 844,
IU 0p°vič (Metlika). 838. N. Goleš Ud.
,,Crcator) 838. J. Blažič (Iskra) 831
^ALE
TURNIR V SM NOGOMETU
SKORAJ. — Športno društvo kr^i raJ Pripravlja za 2. junij v svojem
T. 5.
1 Ur •
Hi turnir v malem nogometu. Urjj ‘[Ja. ki ni znan le po Beli krajini, Kiji a tudi po Dolenjski in onstran i*kr ' Sc ^ko udeležijo nogometaši tiijj jeynih skupnosti, delovnih orga-frjj '■!• športnih društev in od drugod. Ud * "e se lahko predhodno pri Iva-tdtpj nc'>nu, Butoraj 3, ali pa na dan jTtip^8- Pristopnina je 1.200 din za
solski šport
t Prejšnji teden je bilo na novomeškem stadionu bratstva in enotnosti ijs k o prvenstvo šolskih športnih društev v nogometu. V filalncm re£anju je ŠŠD Milke Šobar — Nataše premagalo SŠD Globoko s 3:2.
® Dan prej je bilo v Novem mestu še območno prvenstvo v velikem , ?8ometu. Tudi tukaj je zmagalo ŠŠD Milke Šobar—Nataša iz Šmihela. ■^R'v finalnem srečanju premagalo ŠŠD Mirana Jarca iz Črnomlja kar s
Pred dnevi se je končalo območno prvenstvo srednjih šol v košarki.
I a * ina hii turnir so se uvrstile štiri najboljše ekipe, vrstni red ob koncu pa iesbil: 1. SŠPTNU Novo mesto, 2. SŠTZU Novo mesto. 3. SŠTIJ Krško. 4.
Brežice.
* Minulo sredo pa so se na območnem košarkarskem prvenstvu Puinerile mladinke. Presenetljivo so v novomeški športni dvorani slavile Plade igralke SŠC iz Brežic, sledita SŠPTNU Novo mesto in SKŠ Novo 'Pesto.
Pred dnevi je bilo v telovadnici mirenske OŠ območno košarkarsko
Prvcnstvo za mlajše pionirje in mladince. Med mlajšimi pionirji je zmaga-A.Mirna. 2. je bil Bršljin, 3. Smuk Semič. Pri mladincih je bil vrstni red: TZU Novo mesto, SŠPTNU Novo mesto, SŠC Brežice, CSŠ Brežice.
■>, • Zmagovalec območnegavprvenstva srednjih šol v odbojki je SŠP-NlJ | Novo mesto, sledijo SŠC Brežice, SŠPTNU II itd.
Fužinarjevo vrsto. Morebitni poraz bi jih namreč povsem približal 11. republiški ligi, precej tega pa bo odvisno tudi od tekma v Polani, kjer igrata Deloza in Iskra. Morebitni uspeh Šentjernejčank bi seveda Kočevkam dobro del.
B. B.
KOLESARSKI
MARATON
PRESTAVLJEN!
NOVO MESTO — Po koledarju letošnjih kolesarskih prireditev bi moralo biti KD Novo mesto v nedeljo, 19. maja, gostitelj tradicionalnega kolesarskega maratona po dolini reke Krke. Organizator pa obvešča vse ljubitelje rekreativnega kolesarjenja, da je prireditev iz objektivnih razlogov prestavljena na nedeljo, 9. junija.
ATLETSKE IZ DOLENJSKIH TOPLIC
• Skupina topliških atletov se je v soboto udeležila tradicionalnega pohoda po poteh okupirane Ljubljane, popoldne pa nastopila še v teku štefet. Turk, Hrovat in Hoefferle so, v teku osnovnošolcem na 3 krat 1.000 metrov med 40 ekipami zasedli odlično 5. mesto in tako dosegli enega svojih največjih uspehov.
• Za veliko presečenje je na mednarodnem atletskem mitingu v Novi Gorici poskrbela Cilka Križe, ki je v nedeljo prekosila sama sebe, saj je v skoku v višino dosegla odličnih 184 centimetrov. To je danes drugi rezultat v državi, Križetova pa je bila vseskozi povsem enakovredna in trda tekmica proslavljeni Lidiji Lapajne. Za atletinjo, ki sojo nekateri celo že odpisali, je to vsekakor izjemen rezultat, škoda je le. da se je Križetova ob svojem rekordnem skoku poškodovala. Morda bi bilo presenečenje še večje?
znano, v Novem mestu.
Rezultati, ml. pionirji A: Juršič (Stopiče), ekipno: Dolenjske Toplice, ml. pionirke A: Lampe(DolenjskeTo-plice), ekipno: Dolenjske Toplice, ml. pionirji B: Počič (Dolenjske Toplice), ekipno: Dolenjske Toplice, ml. pionirke B: Tor (Mirna peč), ekipno: Mirna peč, st. pionirji A. Berginc (Dolenjske Toplice), ekipno: Dolenjske Toplice, st. pionirke A: Kobe (Stopiče), ekipno: Škocjan, st. pionirji B: Kajtazovič(Bršljin), ekipno: Brusnice, st. pionirke B:	Rajk (Brusnice),
ekipno: Šmarjeta, ml. mladinci: Avsenik (SŠTZU), ekipno: SŠTZU, ml. mladinke: Vidmar (SŠP1 NU). ekipno: SŠPTNU, starejši mladinci: Fabjan (SŠPTNU), ekipno: SŠTZU, starejše mladinke: Hrovatič (SŠPTNU), ekipno: SŠTZU, člani: Bučar (AK Novo mesto), veterani: Štine (Novoteks).
»NAUČIMO SE PLAVATI«
NOVO MESTO — Ta čas poteka v bazenu OŠ na Grmu akcija »Naučimo se plavati« za mladino in odrasle. Letno se vanjo vključi preko 500 otrok in okoli 200 starejših občanov, uspeh pa je po dosedanjih izkušnjah domala 100-odstoten. Novomeška ZTKO vabi vse neplavalce, da se prijavijo novomeški ZTKO, tel. 22-267, saj se že 20. maja ob 18. in 20. uri na Grmu pričenja nov tečaj.
ELAN—NAKLO 2:0 (2:0)
NOVO MESTO — V nadaljevanju prvenstva v II. SNL so nogometaši novomeškega Elana gostili vrsto Na-kla. V zelo poprečnem srečanju, ki ni moglo zadovoljiti kakih 100 gledalcev, je zmagal Elan, ki je edina zadetka na srečanju dosegel že v prvih 30 minutah igre. Strelca sta bila Rajšel in Dujakovič.
M.GORENC
ZMAGA FIRANA V LJUBLJANI
LJUBLJANA — Na hipodromu v Stožicah je bila v nedeljo prva letošnja kasaška prireditev pri nas, ki pa je šentjernejskim rejcem konj že prinesla prvi velik uspeh. V reviji dveletnih kasačev je na 1.200 metrov dolgi progi zmagal Milan Pavlič s Firanom pred Zagrebčanom Crnkovičem na Calvp-su in Škofičem z Brda na Muru. Pavličev uspeh je vsekakor lepa spodbuda za šentjernejske tekmovalce pred nedeljsko tekmo na domačem hipodromu.
V NEDELJO »TEK OB KRKI«
KOSTANJEVICA — ŠD Partizan iz Kostanjevice na Krki organizira v nedeljo. 19. maja, ob 10.45 veliko množično športno-rekrea-tivno prireditev »Tek ob Krki«, ki sodi tudi v akcijo ljubljanske televizije »Brazde vzdržljivosti«. Gre za prvi tek, ki naj bi bi! poslej tradicionalen. progi pa bosta dolgi 10, oziroma 21 kilometrov. V trimsketn teku na 10 kilometrov bodo tekmovalci razdeljeni v osem kategorij, enako kot v malem maratonu ha 21 kilometrov. Prijaveje potrebno poslati do 17. maja na naslov: Matjaž Zajelšnik, OŠ Jože Gorjup, 68 311 Kostanjevica, telefon (068) 69-732.
tri sahovske
• Zmagovalce novomeškega turnirja ob prazniku delaje Stokanovič, ki je zbral 11 točk, sledijo pa: Pucelj 10,5, Ščap 10, Rudman 8,5, Lončare-vič 8 itd.
• Med 20 šahisti. ki so se udeležili hitropoteznega turnirja ŠK Novo mesto za maj, je zmagal Pucelj z 18 točkami, 2. je Škerlj s 17, 3. Rudman 16, 4. Stokanovič 14,5, 5. Avsec 12 itd.
• Na rednem hitropoteznem turnirju sevniškega ŠK Milan Majcen za april je zmagal Šorli z 9 točkami, sledijo pa: Kolman 7,5, Derstvenšek in Maurer po 6,5, Šoper 6 itd.
Prehodni pokal novomeški postaji milice
Športne igre ob dnevu varnosti
NOVO MESTO — Kar 25 ekip s preko 120.tekmovalci seje udeležilo minuli teilen tekmovanj v počastitev dneva varnosti. Nastopajoči so se pomerili v šahu, streljanju ih kegljanju, najboljši rezultat pa je dosegla Smiljana Kos, ki je v streljanju z zračno puško s 184 krogi postavila rekord Dolenjske.
V Streljanju moških je posamično zmagal Kafcrle (OŠTO Trebnje) s 179 krogi, ekipno pa moštvo ZRVS. medtem ko je bila pri ženskah najboljša ekipa SUP Karlovac, posamično pa Kos (Dom JLA). Najboljeje kegljal Rustja (ZRVS), ki je podrl 225 kegljev, ekipno pa je zmagalo moštvo ZRVS. pri ženskah je slavila Jerman (DU). ekipno pa DU Novo mesto. Še pogled za šahovnico: posamično je zmagal Soldo (VP 1394), ekipno pa ZRVS Novo mesto. Prehodne pokale v okviru novomeške UNZ so osvojili: za streljanje PM Novo mesto, za kegljanje UNZ Novo mesto, za šah PM Novo mesto. Novomeški PM je pripadel tudi pokal skupnega zmagovalca.
ŠPORTNE IGRE ZA PRAZNIK — Delavci novomeške UNZ so ob dnevu varnosti pripravili enodnevna tekmovanja v šahu, streljanju in kegljanju. Tekem, ki so bila v novemeškem domu JLA, so se udeležili še delavci ONZ iz Karlovca pa teritorialne obrambe, ZRVS, pripadniki JLA, delavci iz KPD Dob in ostali. Najboljšim je ob koncu tekmovanja podelil priznanja Anton Pezdirc, načelnik UNZ Novo mesto.
Nastavitveni center Šiška Ljubljana, Celovška 264
vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog
1. kuharja I.
Pogoji:
VKV delavec ali
srednja strokovna izobrazba — smer kuhar tri leta delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo
2. Obratni blagajnik
Pogoji:
končana srednja trgovska šola eno leto delovnih izkušenj dvomesečno poskusno delo
3. Deservirka—pomivalka
Pogoji:
končana osnovna šola dvomesečno poskusno delo
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop dela po dogovoru. Prijave pošljite v 8 dneh na naslov: Nastanitveni center Šiška, Ljubljana, Celovška 264.	334/20—85
Živilski kombinat »Žito«, n. sol. o. Ljubljana, Šmartinska 154 TOZD Pekarna Krško, n. sub. o. Krško, Cesta 4. julija 86
Komisija za delovna razmerja Žito—TOZD Pekarna Krško
objavlja
prosta dela in naloge za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom v DE Krško:
enostavna dela v proizvodnji — 1 delavec
Pogoji:
— popolna osemletka
— delo je pretežno nočno
Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Žito—TOZD Pekarna Krško, Cesta 4. julija 86.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejem ponudb.
333/20-85
BMjMOT
m
TOZD Opekarna — Rudnik Globoko, Brežice
Komisija za delovna razmerja
objavlja
potrebo po delavcih za opravljanje naslednjih de) in nalog:
1. strojnika preše
Pogoji za sprejem:	|
končana poklicna šola strojne smeri ali druga ustrezna poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Poizkusno delo , je 2 meseca.
Osnovni osebni dohodek znaša 31.000,00 din.
; ~ |
2. rezervnega viličarista
Pogoji za sprejem:
končana osnovna šola in opravljen vozniški izpit B kategorije. Zaželen je opravljen tečaj za viličarista. Poizkusno delo je 1 mesec.
Osnovni osebni dohodek znaša 30.500,00 din.
3. skladiščnega delavca — 4 delavci
Pogoji za sprejem:
NK delavci s3 meseci delovnih izkušenj. Poizkusno delo je 1 mesec.
Osebni dohodek je 27.000,00 din.
Vsa navedena dela in naloge so za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Prijave zbira komisija za delovna razmerja8 dni po objavi razpisa.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku razpisa.
332/20—85
Slovin
»Bizeljsko—Brežice«
TOZD »Vinarstvo« Brežice
objavlja po sklepu delavskega sveta
javno licitacijo za prodajo tovornega avtomobila TAM 5500, NM -620-55, letnik 1973,
registriran, v voznem stanju.
Licitacija bo 24. maja 1985 ob 12. uri v prostorih družbene prehrane obrata Šentlenart, Cesta bratov Cerjakov 33, Brežice. Ogled vozila je možen vsak dan od 6. do 14. ure v obratu Šentlenart.
Izklicna cena 200.000.— din. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe, ki bodo pred pričetkom licitacije vplačale 10% vaščino od izklicne cene na žiro račun št. 51620-601-11672 ali na blagajni DO. Osnovno sredstvo se prodaja po sistemu videno — kupljeno. Kupec lahko odpelje kupljeno osnovno sredstvo po plačilu izlicitiranega zneska. V ceno ni vračunan prometni davek.
Podrobnejše informacije dobite po telefonu 068-62-710.
331/20/85
20 (1866) 16. maja 1985
D0LENISKI LIST
19
emona
emona globtour p. o. Ijubljana
turistična agencija-travel agency
šmartinska 130, 61000 Ijubljana, jugoslavija
objavlja
in vabi k sodelovanju novega delavca za opravljanje del in nalog v
poslovalnici Novo mesto: turistično-šalterskega referenta
Pogoji:
— srednja izobrazba ekonomske ali splošne smeri,
— aktivno znanje angleščine,
— 1-2 leti delovnih izkušenj,
— poskusno delo 2 meseca.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: DO Emona GLOBTOUR, splošne službe, 61000 Ljubljana, Šmartinska 130/X.
340/85-20
»Novoles«, lesni kombinat Novo mesto—-Straža, n. sol. o. Delovna skupnost strokovnih služb
Komisija za delovna razmerja
objavlja
prosta dela in naloge sistemskega programerja (1 delavec)
z naslednjimi pogoji:
— visoka šola računalniške, elektrotehniške ali matematične usmeritve, 3 leta delovnih izkušenj na področju računalništva ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— pasivno znanje angleškega jezika
— opravljen tečaj za organizatorje in programerje
programerja (1 delavec)
z naslednjimi pogoji:
— srednja šola (tehnik — elektronik), 3 leta delovnih izkušenj ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
— pasivno znanje angleškega jezika
— opravljen tečaj za programerje
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in s polnim delovnim časom ter poskusnim delom, ki traja90 oziroma 60 dni.
Kandidati naj oddajo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat, kadrovsko-socialno služba, 68351 Straža. Kandidate- bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju vlog.
335/20-85
ZAHVALA
V 79. letustarosti nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
TEREZIJA CIZERLE
iz Velikega Mraševega
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje ter vsem, ki ste z nami sočustvovali ter pospremili pokojno na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo DO Integral Prežice, DO Transport Krško, GU Celje in dr. Nemethu ter g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Kje si, naša draga mama, kje ivoj mili je obraz, kje je tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas.
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra in nenadomestljiva žena, mama, stara mama, sestra in teta
IVANKA ŠKOPORC
iz Zg. Vodal
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali ter nam izrekli sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. H vala g. župniku za opravljeni obred in tov. Selevšku za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 73. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
MARIJA FIR
roj. Šuklje
Sela 16 pri Jugorju
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, posebno družinama Klemenčič in Zepuhar, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala osebju zdravstvenega doma Metlika za večletno zdravljenje, osebju internega oddelka Splošne bolnice Novo mesto in osebju hematološkega oddelka UKC Ljubljana. Zahvaljujemo se govornikoma za besede slovesa pred domačo hišo in ob grobu, organizaciji ZB Jugorje in DO Belt Črnomelj za podarjeno cvetje. Hvala g. župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
X ...lip	f"
^	I	Ob prerani in boleči izgubi našega
FRANCA NOVAKA
iz Orešja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v težkih in bolečih trenutkih stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Pionir, TOZD Lesni obrat, GD Orešje in Šmarjeta, OŠ Šmarjeta in gospodu župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj, Krško TOZD Vzdrževanje
objavlja
prosta dela oz. naloge za:
krovska dela V. stopnje — za 1 delavca
Pogoji:
— poklicna šola ustrezne smeri
— 3 mesece delovnih izkušenj
— delo za nedoločen čas
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa kadrovski službi naše DO 8 dni po objavi oglasa.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po prejemu
obvestila o izbiri.
328/20-85
Po sklepu komisije za delovna razmerja Opekarne Zalog, p. o. Novo mesto,
objavljamo
prosta delovna mesta in naloge:
viličarista za nedoločen čas strojnika — ključavničarja za nedoločen čas
Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
330/20/85
»Strešnik«, industrija gradbenega materiala, p. o. Dobruška vas
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge:
1. KV elektrikar
2. KV ključavničar
3. NK delavka za razdeljevanje toplih obrokov in delo v menzi
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1: poklicna šola elektro smeri,
Pod 2: poklicna šola strojne smeri.
Delo je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Pod 3: delavka brez poklica, delovni čas je deljen. Delo je za določen čas, nadomeščanje delavke med porodniškim dopustom.
Kandidati naj vložijo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pri kadrovski službi delovne organizacije »STREŠNIK«, IGM, p. o. Dobruška vas, v 8 dneh po objavi.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po zadnjem dnevu objave.
336/85—20
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
POTOVANJA Z LETALOM:
KOSOVO, 3 dni, vsak petek, 24/5 KOSOVO, 4 dni, vsak četrtek, 23/5 OHRID, 3	dni,	vsak četrtek, 17/5,	24/5, 31/5
OHRID, 4	dni,	vsak četrtek, 30/5,	6/6
ČRNA GORA, 2 dni, vsak petek v maju in juniju VIS, 2 dni, 24/5, 31/5 BILJANA PLATNO BELEŠE, Skopje—Ohrid—Bitola, vsak četrtek, 23/5	Jl'
Z LADJO:
ZELENI OTOK MLJET, 2 dnivodhod vsak petek v maju*n juniju	\r~	,T:„	^gŠ,
S HIDROGLISERJEM K SOSEDOM, Pulj—Rimini, 2 cNJ maju in juniju
BERI ROŽMARIN ZELENI, Kornati—Božava—Zadar, ^ dni, vsak petek
KOMPAS KLUB SUTIVAN
Kompasovo malo misto, otok Brač — novost domače turistične ponudbe
POČITNICE '85 — KOMPAS VAM JE NAŠEL PROSTOR POD SONCEM! ZAGOTOVITE Sl GA ČIMPREJ!
KRATKI IZLETI ’85 — poseben program za zaključene skupine.
POČITNICE S PREVOZOM, Dramalj, Crikvenica, Selce, Novi Vinodolski, 7 dni v juniju.
POČITNICE NA DUGEM OTOKU, hotel Božava, 11 in 21 dni s prevozom.
NOVO! Za konec tedna na VIS — Split—Vis—Biševo—Ko-miža. Čaka vas presenečenje domačinov. Odhodi ob petkih, 24. in 31. maja, 7. junija.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
Vse poslovalnice Kompasa in druge pooblaščene agencije-
<8>
KRKA
KRKA, tovarna zdravil n. sol.
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe
O.
razpisuje
licitacijo za odprodajo naslednjih sredstev:
— kombi IMV 2200 D, letnik 1978 in demontirano opremo tozda Zdravilišča.
Licitacija bo v ponedeljek, 20.5.85, ob 12. uri v prostorih: hotela Kandija.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega
MATIJE FABIJANA
najprisrčneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosede znancem, Vojni pošti Ribnica ter župniku za izraze sožalja, rovano cvetie. za nomor in snrpmovn na	nn,:
in znancem, Vojni pošti Ribnica ter župniku za izraze soi darovano cvetje, za pomoč in spremstvo na zadnji poti
Žena Nežka, sin Robert in hčerka Nežka z družino
Slovenska vas
ZAHVALA
Po hudi bolezni nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, stric, stari oče in nečak
JOŽE
PIRC
iz Malega Orehka
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo DO Krka—TOZD Biokemija in TOZD Zdravila za denarno pomoč, DO Novoles TPP, sosedom za nesebično pomoč, predvsem družinam Turk, Šašek in Mikulan, mladincem iz Orehka, sošolcem in župniku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti-
Žalujoči: vsi njegovi
I
DOLENJSKI UST
Št. 20 (1866) 16. maja 1985]
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
KARLA JONKEJA
iz Dola pri Starem trgu
se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se govornikom za poslovilne besede, godbi, ženskemu pevskemu zboru, župniku za opravljeni obred in GD Prelesje za organizacijo pogreba. Hvala KO ZB, čebelarski družini, sodelavcem in OO ZS Itas Kočevje, sodelavcem ČGP Delo—tozd Prodaja Ljubljana. Posebej se zahvaljujemo medicinski sestri Rezki Veber za posebno skrb in nudenje zdravniške pomoči ter lajšanje trpljenja med hudo boleznijo. Vsem, prav vsem, prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Jožefa, otroci Drago, Pepca, Peter in Marko z družinami, brat Ivan in ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, te tiho k njemu pristopite, saj veste, kako trpe! sem. in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
30. aprila je prenehalo biti od težke bolezni izčrpano srce komaj 58-letnemu možu, atu in staremu atu
JOŽETU DIMICU st.
s Trebanjskega vrha
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam izrazili sožalje ali nam kakorkoli pomagali, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Humarju in patronažni sestri Majdi Smolič iz ZD Trebnje za lajšanje bolečin na domu v času hude bolezni, župnikoma pa za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V TIHI ŽALOSTI: NJEGOVI DOMAČI
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA LUMPERT
roj. ŽIGON
iz Češenc 14 pri Mirni peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala DO »KOMUNALA« Novo mesto, govornici za ganljive poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljeni °bred.
Vsi njeni
Češence, Cleveland, Phoenix, Port—Charlotte, Mirna peč, Ljubljana, Ajdovščina, Brusnice,
Udine, Zuerich, Metz
-
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi dregega moža, očeta, starega očeta, svaka, strica in
prijatelja
JOŽETA OVNIČKA st.
upokojenega obrtnika iz Črnomlja, Metliška 11,
se zahvaljujemo za nesebično pomoč dobrim sosedom Štukljevim, Ilčevim in Dušanu Žuniču, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju ZD Črnomelj, še posebno dr. Paunovi in dr. Strmčevi za takojšnjo pomoč, OZ Črnomelj za podarjeni venec, organizacijo pobreba in govorniku tov. Stanetu Jevščku za poslovilne besede, kakor tudi OZB Črnomelj in govorniku tov. Šimcu in tov. Enici za vsestransko pomoč. Enaka zahvala OZ Novo mesto, OZ Hrast Novo mesto za darovane vence, praporščakom OZ Novo mesto, Društvu upokojencev Črnomelj in črnomaljski godbi za zaigrane žalostinke. Še posebej velja zahvala sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ljudmila, sinova Vilko z Mileno, Jože z družino, hčerki Valerija in Veronika z družinama ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš skrbni mož, ata, stari ata in tast
JOŽE
KOREVEC
iz Velikega Gabra 27 I>risrčno se zahvaljujemo vsem. ki ste v težkih trenutkih s°čustvovali z nami in nam kakorkoli pomagali. Hvala tudi vsem S(>rodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnemu darovali cvetje ter ga tako množično spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena in osem otrok z družinami
ZAHVALA
13. aprila 1985 smo se poslovili od naše mame
NEZE KASTELIC
iz Stranske vasi pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za pomoč, podarjeno cvetje in za spremstvo na zadnji poti. Prisrčna hvala tudi zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka novomeške bolnišnice. Društvu upokojencev za spremstvo in poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega sina, brata in strica
IVANA STRMEČA
iz Vrbovca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izraze sožalja in darovano cvetje. Posebno zahvalo izrekamo tov. Ivanu Zoranu starejšemu in mlajšemu za njuno požrtvovalnost ter gospodu župniku za lepi obred. Vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
Z A II V A L A V 91. letu starosti nas je zapustila našit draga mama
MARIJA COLARIČ
iz Šentjakoba 1
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom D vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. ^osebna zahvala obema Rabz.eljevima ter kaplanu za lepo °Pravljeni obred.
Vsi njeni
V SPOMIN
Danes mineva žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA BRULC
z Vrhovega 10 pri Mirni peči
Hvala vsem. ki ste jo ohranili v spominu in ji prižigate svečke.
Sin Jože z družino
Če bi solza mrtve obudila,
ne bi tebe. Marjan, črna zemlja krila.
.V SPOMIN
Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je po hudem trpljenju za vedno zapustil naš dragi
MARJAN STANIŠA
iz Konca
Vsem, ki sega spominjate, obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke ter prinašate cvetje, se iskreno zahvaljujemo.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta in strica
ANTONA BARTOLJA
iz Dečje vasi 19
najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, znancem 'j1 Prijateljem, ki ste nanvkakorkoli pomagali v težkih trenutkih, ‘"ovali cvetje in pokojnega spremili na zadnji poti. Posebej se '■‘ihvaljuj emo Mercatorju Trebnje, Krojaškemu podjetju I rc-Nc, OS Vinica, Litostroju Ljubljana, Krki—TOZD Izolacije. ’ AP Trebnje, Integralu Ljubl jana ter pevcem in gospodu župni-*u za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sinovi Janez, Jože, Mirko, Štefan, Ione in hčerke Ivana, Tončka, Angelca, Milena z družinami
OSMRTNICA
Sredi neutrudnega dela za napredek naše krajevne skupnosti nas je nepričakovano zapustil
FRANCI BAMBIČ
predsednik sveta KS Šentjernej
Poslovili smo se od družbenopolitičnega delavca, ki si je s svojim delom postavil trajen spomenik.
Skupščina KS Šentjernej Družbenopolitične organizacije Šentjernej
Težko je bili preprost in pošten, da vsakdo lahko postane tvoj gost.
(Klopčič)
V SPOMIN
17. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila skrbna, dobra mama in stara mama
KAROLINA JANC
roj. DIMC
z Ravni 16 pri Vel. Trnu
Gozdič je že zelen, travnik je razcveten, ptički pod nebom veselo pojo... Le naš dom je tih in prazen. V srcih je žalost in bolečina, a v njih so tudi ljubezen in tople besede, ki si jih vsadila ti, draga mami.
Sinova: Tone in Stane z družinama
DOLENJSKI LIST
21
' I ? iII f f | IfUfi
tedensK6leda
Četrtek, 16. maja — Janez Petek, 17. maja — Mojca Sobota, 18. maja — Erika Nedelja, 19. maja — Peter Ponedeljek, 20. maja — Bernard Torek, 21. maja — Dan letalstva Sreda. 22. maja — Renata Četrtek, 23. maja — Željko
/lunine MENE
l 19. maja ob 22.41 — mlaj f .
fi
BREŽICE: 17. in 18. 5. angleški film Omadeževana gospa. 17. 5. nemški film Šampioni postelj. 19. in 20. 5. f rancoski film Zeljnata juha. 21. in 22. 5. ameriški film Seksi komedija poletne noči.
ČRNOMELJ: 16. in 19. 5. nemški tlim Madame in njena nečakinja. 17. in 19. 5. ameriški film Jedijeva vr-
nitev. 21. 5. angleški film Pink Eloid Zid. 23. 5. ameriški film Topli obrok.
KOSTANJEVICA: 18. 5. ameriški film Ameriški grafiti II. 19. 5. ameriški film Sled za prekletimi.
KRŠKO: 18. in 19. 5. ameriški film Hiša groze. 21. 5. ameriški film Lola. 22. 5. francoski film Horoskop.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 16. 5. filmsko gledališče — angleški film Stalno dekle. Od 17. do 19. 5. ameriški film Disciplina brez milosti: 17. in 18. 5. matineja — jugoslovanski film Deček je šel za soncem. 21. in 22. 5. jugoslovanski film Ambasador. 23. 5. filmsko gledališče — angleški film Vzpon in padec Idi Amina.
NOVO MESTO - DOM JLA: Od 17. do 19. 5. ameriški film 10 minut do ponoči. Od 20. do 22. 5. nemški film Nora petdeseta leta.
SEVNICA: 16. 5. angleški film Samo za tvoje oči. 17. 5. ameriški film Mož, žena in otrok. 18 in 19. 5. ameriški film Bad jezdi na zahod. 22. in 23. 5. ameriški film Cuttcrjev obračun.
SLUŽBO DOBI
SPREJMEM samostojno šiviljo z ustrezno izobrazbo in znanjem kreiranju. Telefon 24-006. dopoldne in 20-557, po 14. uri.
MIZARJA zaposlim takoj ali po dogovoru. Mizarstvo Gorišek. Groblje 60. 68310 Šentjernej.
ZAPOSLIMO mlado dekle za delo v bifeju. Možna tudi priučitev. Lokal se nahaja v okolici Domžal. Stanovanje in hrana v hiši. Telefon (061 ,722-722. '
GOSTIŠČE GRAČNER, Radeče, tek (061) 819-245, išče kvalificirano ali priučeno natakarico za hitro in dobro postrežbo. Stanovanje in hrana v hiši. plača po učinku, ostalo po dogovoru.
STANOVANJA
V ŠENTJERNEJU oddam samostojno stanovanjsko enoto v manjši hiši z vrtom. Ponudbe po telefonu (061) 313-800.
PETSOBNO STANOVANJE v Novem mestu prodam. Stanovanje je visoko pritlično, s telefonom in centralno kurjavo. Telefon 22-278.
Motorna vozila
126 P. ohranjen, prodam. Telefon 25-574.
126 P. letnik 1976. prodam. Marolt. Bršljin 43. Novo mesto.
126 P. letnik november 1983. prodam. Tel. 51-245.
( ITROEN GS 13, letnik 1980. prodam. I el. 62-547.
R 4 GTE, letnik 1982. ugodno prodam. Tel. 25-562. ,
V W 1200/75, malo vožen, obnovljen. prodam. Telefon 62-158.
VARTBURG, I imuzina. ugodno prodam. Prevoženih 35000 km. Telefon 88-834.
ZASTAVO 101. temno modra, letnik 1977. prodam. Telefon 23-508.
R 4 GTE, letnik 1984, prodam. Telefon 25-654.
PRODAM R 12. letnik 75 in Tomos avtomatic. Inf.: 22-467).
Z 750 LE, letnik november 1981, prodam. Nemanič. 21. oktober 19 a. Črnomelj, tel. (068) 51-960.
ZASTAVO 750 L, ohranjeno, prodam. Nagelj Anton. Smolenja vas 34 tel. 21-320.
Zastavo 750, letnik 1973, registrirano, po ugodni ceni prodam. Anton Felicijan, Veliki Podlog 35, Leskovec pri Krškem.
Z 750 S, letnik 1978, registrirano do maja 1986. prodam za 14 SM. Zvonka Rjtonja, Mestne njive 7, Novo mesto.
FIAT 750 L prodam. Anica Jenič, K Roku 92, Novo mesto.
ZASTAVO 750, nova karoserija, prodam. Jože Unetič. Sajevec 9, Kostanjevica.
ZASTAVO 750, letnik 1976, prodam. Arh Stane, Velika vas 59. Leskovec.
PRODAM R—4 GTL, letnik 83 (junij) beš barve. Tel.: 068/23-611. dopoldan (Niko).
GOLFA, karamboliranega, prodam. Anton Barborič, Šentjošt 4. Novo mesto, tel. 43-721.
VVV 1302 S, obnovljen, prodam. Janez Piletič, Dol. Stara vas 31, 68310 Šentjernej.
LADO 1200 (motor brezhiben) po delih prodam. Črmošnjice I, Semič, po 16. uri.
ZASTAVO 101, letnik 1974, kompletno ali po delih, prodam. Anton Zadnik. Dolenje Kamence 21, Novo mesto.
ZASTAVO 750 ugodno prodam. Tel. 23-611. (Majda) ~
Z 1300 Iu\, letnik 1978, prodam. Martin Derčar. Prečna 3 a. Novo mesto. tel. 23-493.
ZASTAVO 750, letnik 1984. prodam. Slavo Ramuta. Staneta Rozmana 16. 68340 Črnomelj.
ZASTAVO 750, letnik 1971. prodam. Cena-4 M. Dražen Klasnič. GOK TOZD Komunala Črnomelj, dopoldne.
ŠKODO 110 L, letnik 1976, kompletno ali po delih.' prodam. Telet on 23-580. od 6. do 7. ur-e zjutraj.
ŠKOLJKO /a Z 1300. rabljeno, prodam. Tel. 43-733.
TOVORNI AVTO TAM 5500, letnik 1974. v voznem stanju, registriran. prodam. Anton Pasar, Žužemberk 17.
ZASTAVO 101 lux, letnik 1976. 71000 km. prodam. Šiško. Šentjernej 106.
FIAT 125 P, letnik 1976, zadaj malo karamboliran, prodam. Klenovšek, Pot na Zajčjo goro 29, Sevnica, telefon (068) 81-356.
Z 850, letnik 1983, prodam. Slavka Gruma 18, stanovanje 7, Novo mesto.
Z 750, letnik 1976. prodam. Franc Gazvoda. Sela pri Zajčjem vrhu 3, Novo mesto.
DIANO 6, letnik 1977, prodam. Informacije na tel. 22-011.
FIAT 750, letnik 1977, generalno obnovljen, prodam. Telefon 43-879, popoldne.
126 P, letnik 1982, prodam. Franja Kren, Gor. Straža 15.
ZASTAVO 750, letnik 1977. prodam. Anton Bučar, Ostrog 35, Šentjernej.
LADO 1200 in FIAT 126 P, registrirana do marca 1986, prodam. Telefon (068) 20-287.
Z 101, letnik 1979. prodam. Pokličite po telefonu 43-760, po 16. uri.
R 12, letnik december 1974, prodam. TeL 23-230.
FORD TAUNUS 1300 prodam. Antončič, Lobetova 2. Novo mesto, tel. 24-488, dopoldne.
_ FIAT 127 prodam. Jože Gazvoda. Črmošnjice 58. Stopiče.
Z 750, letnik 1981, prevoženih 28000 km, prodam. Telefon 51-963. popoldne.
Z 101 L, letnik 1976. 80000 km, obnovljeno, prodam. Telefon 56-793.
, od 17. do 20. ure.
LADO, staro 17 mesecev, prodam ali zamenjam. T elefon 25-961.
MZ 250. letnik 1979; prodam. Radešček, Orehovica 22. Šentjernej.
MOTOR BMVV R 26, letnik 1956, prodam. Novšak. Log 12 pri Sevnici.
R 16, letnik 1970. registriran do maja 1986, ugodno prodam. Plut. Šentjernej 215.
Z 750, letnik 1979, in gumeza Z 101, prodam. Gotna vas 51 c. Novo mesto, tel. (068) 21-078.
FIAT 126 K, letnik 1984, prodam. Pod Trško goro 70, Novo mesto.
ZASTAVO 850, letnik 1981, prodam. Franc Mali, Krka 16 a. Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1977, ka-rambolirano, poceni prodam. Žrilič, Jedinščica 8 c. Novo mesto.
Z 101, letnik 1975, skupaj ali po delih prodam. Telefon 25-463, ali v petek 22-131.
126 P, letnik 1978, prodam. Gačnik, Petelinjek 37, Novo mesto. v 126 P prodam. Drago Piletič, 68310 Šentjernej 257.
TOVORNI AVTO OM-čerbiato 2,5, Z 128. letnik julij 1984, traktor Štore 504 (140 ur) prodam. Jože Urbančič. Veliki Cirnik 12. Šentjanž.
TOMOS SLC 15 prodam. Tel. 24-496.
OBRAČALNIK pajk far prodam. Matjašič, Arnovo selo, Artiče, Brežice.
TRAKTOR IMT 539, nov, prodam. Franc Košak. Tolčane 5. 61303 Zagradec.
prodam
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice. Črnomelj, Kočevje. Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer. Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja. Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš. Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc. Jože Simčič, Jožica Teppey. Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 din. Letna naročnina 1.500 din. Za delovne in družbene organizacije 3.000 din. za tujino 15 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 750 din, za razpise, licitacije ipd. 950 din, 1 cm na določeni srednji ali zadnji strani 900 din, 1 cm na prvi strani 1.000 din. Vsak mali oglas do 10 besed 400 din, vsaka nadaljnja beseda 40 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list. 68001 Novo mesto. Germova 3. p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24-200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■•■a
|j Kmetijski stroji ji
aa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
PRODAM novo bočno traktorsko kosilnico IMT. Franc Mali. Krka 16. Novo mesto.
PRODAM traktor Univerzah oso-vino za enoosno prikolico in gumo, novo. 900 x 16. Jože Erlah, Vel. Sla-tnik 14. Novo mesto.
UGODNO PRODAM BCSin ZASTAVO 101 ali zamenjam za manjše vozilo. Ivan Zajc. Poljane. Škocjan.
BCS prodam. Stanko Pacek, Malo Mraševo 22. Podbočje.
I RAK TOR IM F tip 56(L skoraj nov. ugodno prodam. Anton Pezdirc, Kra-sinec 35. Gradac v Beli krajini, tel. (068) 56-762.
PRODAM malo rabljeno traktorsko enoosno prikolico (3 t), kiper. Naslov v upravi lista (2475/85).
MALO rabljeno (garancija) vrtno kosilnico Gorenje ali Panonija prodam. Hočevar, Šmalčja vas, Šentjernej.
KOSILNICO Alpina prodam. Telefon (068) 81-232, dopoldne.
MOTOR za traktor, brezhiben, prodam (perkins 4 cilindri, 50 KS). Ponudbe: Vavpča vas 14, 68333 Semič, popoldne.
IMT 539, 40 delovnih ur. Berčan. Nova vas 5, 61294 Višnja gora.
PRODAM nakladalko Mengele(28 m3). Jože Žarn. Vel. Mraševo 17, 68312 Podbočje.
TRAKTORSKI obračalnik, tip Rk 220. prodam. Anton Grlica. Biška vas 22 pri Mirni peci.
TRAKTOR Štore 404 super prodam. Janez Avguštinčič, Polje 15. Bis-tiea ob Sotli.
PUHALNIK za seno. malo rabljen, prodam. Cvetan. Gor. Kamence 19, Novo mesto.
SAMONAKLADALNO prikolico SIP NRP 16 ali NRP 19. novo. prodam. 'Telefon (068) 25-228.
'TRAKTOR Univerzal prodam. Gazvoda. Ratež 27. Brusnice.
SAMONAKLADALNO prikolico Sip Šempeter (19 m3). novo, prodam. Jože Dim. Brezovica 33, Mirna.
TRAKTOR Štore 502 prodam. Jablan 10, Mirna peč. tel. 84-332.
TRAKTOR »Tomo Virtkovič« (18 KM), nov. z vsemi priključki (obračalni plug. Ireza. kosa. brane, gumi voz in original kiper prikolico) ugodno prodam. Vlado Hajdinjak, Črni potok, n. h.. 61330 Kočevje.
MO TOKU Lij V A TOR goldoni 14 KS — D in grušt za fasado prodam. Telefon 84-178.
MOTOKULTjVATOR s koso »Gorenje Muta« (8 KS), letnik 1984, prodam. Blatnik. Uršnu sela 123.
PRODAM motor Jenbach Diesel (10 — 20 KS) in motorno žago Stihi 051. Nad mlini 58, Novo mesto POROČNO OBLEKO številka 38 in gobelin »Bralka« prodam. Telefon 22-019.
TEPIF1, volnen. 3x2 m. skoraj nov, prodam. Ogled vsak dan od 17. do 18. ure. Naslov: Dakič, Nad mlini 23, Novo mesto.
PRODAM voz (15 col), etažno peč (20000 kalorij), motor MZ 150, kolibri 1.4, Jože Primc. Zelena pot 8, Črnomelj.
PO UGODNI ceni prodam kavč. raztegljiv v posteljo, in dva fotelja" Janez. Jevnikar, Otočec 21.
ELEKTRONSKO kombinirano harmoniko »Paolo Soprani« prodam. Stanislav Gorenc, Šmarješke Toplice tel. 84-996.
POCENI prodam trajnožarečo peč in štedilnik Gorenje. Marjan Jordan, staro sejmišče 219, Šentjernej.
PRODAM okroglo mizo, 6stolov in omaro za dnevno sobo. Telefon 25-280.
PRODAM lovsko puško bokarico (kal. 12/12) C rvena zastava, staro eno leto. Jože Bcnkič, Družinska vas 64, Šmarješke Toplice.
GAŠENO APNO prodam. TeL 21-320, Slavko Nagelj. Smolenja vas 34 a. Novo mesto.
PRODAM motor TOMOS APN-6 in gume (nove). Informacije na tel. 20-375.
GUMI VOZ (16 col) v dobrem stanju zamenjam za lažjega. Ana Kol-bezen, Mirana Jarca, Črnomelj.
PRODAM popolnoma novo, še zapakirano nahrbtno motorno italijansko škropilnico Turbine za 7,5 SM. Konsignacijska cena je I2SM. Marjan Jalovec, Humekova 17, Krško.
PLEMENSKO kobilo, staro 7 let, brejo, prodam. Tone Golenko, Goriška gora 4, Škocjan.
SPALNICO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. TeL 51-674. Črnomelj.
PRODAM harmoniko C, F, B, Es, kasetofon Grundig C 8000 in mikrofon AKG. Slavo Plut, Mladica 9, Semič.
MLIN za pšenico, uporaben, brez elektromotorja, prodam. Telefon (068) 82-175.
PRODAM C1RKUL.AR z vgrajenim motorjem in novo napravo za prevetrovanje sena. Mežan, Kamni potok 2, Trebnje.
VARILNI APARA T C02 Gorenje 400 DO 3 ugodno prodam. Dušan Pirc. Rostoharjeva 12, Krško.
4 t sena prodam. Stane Škufca, Vel. Podljuben 22. Uršna sela.
ČOLN Maestral 18 ugodno prodam. Tel. 32-084.
PRODAM železno garažo. Naslov v upravi lista (2476/85L PRODAM košnjo na Vidmu pribl. 2 ha travnika. Informacije med 19. in 21. uro na tel. (061) 50-417. Šifra-»RAVNINA«.
PRODAM diatonično harmoniko, staro en mesec. Cena 17 M. Prodam tudi orgle marke T iger, enonadstropne. Cena po dogovoru. Naslov: Martin Grahek, Lokve pri Črnomlju.
PRODAM ali zamenjam dva telefona s centralo za notranjo in zunanjo uporabo za TV. Telefon 21-559, dop*oldiu\
OI ROŠKO kolo, dobro ohranjeno, prodam za 5000 din. Dana Kovač. Segova 58, Novo mesto, telefon 23-974.
ŽIVINSKO prikolico, večjo, prodam. Gačnik, Petelinjek 37. Noyo mesto.
KOTEL za žganjekuho (50 1) ročne izdelave in žago Stih 051 prodam. Telefon 25-916.
OVCE prodam. Staniša. Vinja vas 34, Novo mesto.
JADRALNO desko Jugo — racing prodam. Cena 5 M. Korbar, Ljubljanska 38. Novo mesto.
BAS KITARO in ojačevalec prodam. Tel. 24-798.
PRODAM štedilnik Gorenje (2 plošči plin. 2 plošči elektrika), brezhiben. Kotnik. Nad mlini 36, telefon 21-007.
PRODAM avtomatski stroj za izdelovanje lesenih trikotnih	zobotrebcev. Naslov v	upravi	lista
(2477/85).
PRODAM rabljen	pralni	stroj
Gorenje. Informacije po tel. 25-416.
PRODAM pisalno	mizo	(bele
barve) in opremo za manjšo predsobo (obešalnik, ogledalo, omarico). Informacije po telefonu 26-603.
ZAMENJAM plemenske ovce za jagenčke ali mlado govedo. Tone Hu-tar. Rožni dol 8. Semič.
DIA TONIČNO HARMONIKO župan ADG prodam. Jože Kuplcnik, telefon v službi 21-620.
UGODNO prodam regal triglav, hladilnik Gorenje in približno 3_x 3 m itisona. Ogled po 18. uri. Bojan Železnik. Gor. Straža 71.
PRODAM rabljen traktorski obračalnik, letve 3x5 in 4 x5 in les, primeren za drvarnico. Rataj. Dolenja vas 6, Otočec, tel. 85-173.
LADIJSKI pod prodam. Telefon 24-140.
PRODAM športno kolo na pet prestav z dodatno opremo in računalnik ZX-8I z navodilom in prevodom. Kli-
cati popoldne na tel. 44-609!
PRODAM barvni televizor' blau-punkt in črno beli gorenje. Informacije od 8. do 15. ure na tel. 44-798.
PRALNI stroj gorenje, star 4 leta, po zelo ugodni ceni prodam. Telefon
20-387.
PRODAM pletilni stroj singer nemomatik s karticami, malo rabljen. Informacije po telefonu (061)851-543, vsak dan od 19. do 21. ure.
HLADILNO zamrzovalno omaro, novo, prodam za 20% ceneje. Telefon
21-942.
PRODAM bencinski betonski mešalec, pralni stroj PS 664, neizpraven, in obračalnik sena za BCS. Stane Radovičevič, Mihovec 5, Novo mesto.
TV, črno-beli, Gorenje 107, nov, prodam. Zvone Uhernik, Otočec 48.
PRODAM malo rabljeno motorno žago Stihi 051. Povšič, Trščina 6. Tržišče.
PRODAM montažno halo kovinske konstrukcije 160 m2 površine. Uporabna višina 8 m z nosilci za dvigalo. Jože Šobar, Železničarska 11, Črnomelj. telefon 51-278.
TRAKTORSKE gume Rekord 12,4/11-28, nove, prodam. Madžare-vič. Dolnje Polje 12, pri silosu Straža.
PRODAM dve mladi breji kravi. Polde Turk. Zalog 12. Novo mesto.
ISKRIN barvni televizor prodam. TeL 23-755.
OTROŠKO posteljico ugodno prodam. Telefon 24-921.
KRAVO, dve leti in pol staro, prodam. Marjan Barbič. Gor. Straža 41.
kupim
NA OBMOČJU Senovega kupim zazidalno parcelo ali manjše posestvo.
Telefon 79-024.
POSEST
ZDOMCU prodam vikend v lil. fazi in 16 arov zemlje. Informacije med 19. in 21. uro na tel. (061) 50-417. Šifra: BLIZU ŠMARJEŠKIH TOPLIC.«
STANOVANJSKO HIŠO v centru Domžal prodam. Informacjje vsak dan od 16. ure dalje. Jože Železnik, Levstikova 3, 61230 Domžale.
SLAŠČIČARNO v Bršljinu prodam. Informacije na telefon 21-852.
V BLIŽINI Mokronoga prodam stanovanjsko hišo z jrejenim vrtom, vinogradom in njivo po ugodni ceni. Informacije na telefon (068) 25-545.
VINOGRAD z vikendom v okolici Šentjerneja prodam. Ogled možen vsak dan. Rudolf Simončič, Cerov log 9.
"UGODNO prodam vinograd s hramom v Ještovcih. TeL 23-731.
PRODAM novejšo 4-sobno opremljeno hišo v Brežicah. Telefon 62-547.
PRODAM gradbeno parcelo z vinogradom 1700 m2, cca 360 trt, 7 let starih, na žici, in sadovnjak. Gradbeno dovoljenje, elektrika na parceli, 3 km oddaljeno od Novega mesta. Tclelon 22-159, v dopoldanskem času.
IZGUBIL se je sivomoder perzf10 mucek, last Suzane Čučnik. GuWeva: 3, Krško, sliši na ime Dem. Inlont13' cije proti nagradi, možno tudi P° telefonu 74-858, Krško.
IVAN ROZMAN, Navratilova^ Metlika, prepovedujem pašo in M” kokoši okoli mojega poslopja. K“ tega ne bo upošteval, ga bom sodnt preganjal.	.
ALOJZ HROVAT, Osrečje, cjan, prepovedujem pašo in della"/ vsakršne škode po vrtu. Kdorteg2" bo upošteval, ga bom sodno preSaIVj ROZALIJA URŠIČ, Rdeči prepovedujem vsako vožnjo čezlra. nik v Vrbovcu. Kdor tega ne bouL ošteval, ga bom sodno preganjaj s CVETKA REŽEK—HROVAI^' Vrhovci, c. 15 št. 6, Ljubljana, oP°a j rjam vsakega, ki bi brez moje ve“n<r, kupoval premičnine in nepremiča* ter sekal drva na steljniku od JoJ-V Režka, Radoviča 7, da ga bomsoi preganjala.
ALOJZIJA RADM1NIČ iz Jesenic opozarjam Martina Dr.^L iz Gor. Jesenic, da zapre kokoši, delajo škodo po vrtu.	g
prepovedujem hojo po poti ob hiši ' ^ družini. Če tega ne bo upošteval- -bom sodno preganjala.
flOB/ESTIlAl
JARKICE HISEKS, prvovrstne1^
snice, nimajo ščipanih kljunov, la1). nabavite pri Stanetu Prevolšku.Gj’% 68212 Velika Loka. od 15. maja n®2 do razprodaje. Informacije na teld (068) 44-206, interna 20, do 14. u»
NA NOVO je odprta delavnica za'. mio kf»ramirnih Hcl nrilTKI"11-
pol
vila
vajanje keramičnih del. S prnne cenami se priporoča keramik iz toplic 20!
ELEKTRO SERVIS — Popra vseh elektro strojev in naprav. NflP* Ijave in popravila elektro instalaflr Telefon 20-584.
JUŽNIČEV! z Drske 53 imamo novo telefonsko številko 26-264!
ANTONIJA BOŽIČ, Dobrovaij prepovedujem Jožetu DRAGMAN iz Polhovice 2 vsako pravico do hoj • košnje in paše na mojem travniku n Polhovici. Če tega preklica ne bo W ošteval, ga bom sodno preganjala-STANE RADOVIČEVIČ, Mih°v£ 5, prepovedujem BELETU iz Mm0 ca 10 hojo in pašo kokoši po mlji. V nasprotnem primeru ga b° sodno preganjal.
IZDELOVANJE, prodaja in polaganje umetnega kamna za fasadne oblogo ' različnih dimenzijah in barvah. Dobava takoj! Gostičč" va 32, Nožiče, Domžale telefon (061) 832-351.
razno
POZOR! Izginila je črna dolgodlaka psička. Poštenemu najditelju dam nagrado. Lastnik. Bizjak. Odrga 9. Trebnje.
VABIMO vse, ki sr) končali šolo za prodajalce v Brežicah leta 1970. na srečanje, ki bo 1. junija 1985 v restavraciji Otočec ob 18. uri.
ŽUPNIŠČE na Gorenjskem blizu Ljubljane sprejme gospodinjo, upokojenko. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »ZDRAVA«.
Dragemu sinu in bratu FRANCIJ SAŠKU iz Gaberja pod Gorjan . iskrene čestitke za jutrišnji 16. rop dan in da se mu izpolnijo vse skn želje. To mu iz srca želijo njama.ul* brat Jožko.	«.
Dragim staršem JANEZU in	,
CI MIHALIČ iz Rateža 44. iskrdC čestitamo ob 25. obletnici skupn^f življenja, se jim zahvaljujemo za r skrb in obema želimo še velikozulraJ. in medsebojnega razumevanja, . domači!
ABC Pomurka, Gostinsko podjetje Sevnica, razpisuje prosta dela in naloge:
1. KV natakar (3 delavci) možnost stanovanja 2., KV kuhar (2 dGlavca) možnost stanovanja
3. KV trgovka (1 delavec)
4. dela in naloge v pralnici (1 delavec)
Pogoji:
Pod 1., 2. in 3.: končana poklicna šola gostinske oz-trgovske smeri IV. stopnja zahtevnosti, delovne izkušnje 1 leto. Približni OD 30.000.— din. Poizkusno delo 2 meseca, delo je za nedoločen čas.
Pod 4.: končana poklicna šola za konfekcionarje, delovne izkušnje 1 leto. Približni OD 23.000,— din. Poizkusno delo 1 1/2 mes., delo je za določen čas (nad-omeščanje delavke na porodniškem dopustu).
nama
Ljubljana, Škofja Loka. Cerkno. Kočevje. Ravne. Žalec. Levec. Titovo Velenje. Slovenj Gradec
DAN PROIZVAJALCEV petek, 17. maj 1985
do 30% cenejši
nakup nekaterih prehrambenih izdelkov, oblačil in potrebščin za gospodinjstvo v vseh veleblagovnicah NAMA
v petek, 17. maja Nama Kočevje
MODNO REVIJO 8
prostorih restavracije pričetkom ob 20. uri. Maj.
Vabi Nama Kočevje!
organizira
REVIJO
les igra ansambel Alč in
■ J-:-...
22
DOLENJSKI UST
St.«20 (1866) 16. maja 1985
Z A H V A L A
V 81. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric
JANEZ TURK
z Zajčjega vrha 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu Novolesa—TOZD TPP in še Posebej dekanu za lepo opravljeni obred.
Žalujoča: ž
: žena Frančiška, sin Janez, sestri Marija in Jožefa ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob prerani izgubi naše drage žene, mame, sestre in svakinje
MARIJE VOLF
iz Podplanine
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so bolnici in nam v težkih in žalostnih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Iskrena zadala vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebna zahvala tov. učiteljici Nadi Breček za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu kakor tudi župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Franc, sin Jože z ženo in sinkom Bernardom, sin Slavko, brat Matija z ženo in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
CIRILA ABRAHAMSBERGA,
'od katerega smo se poslovili v četrtek, 2. maja v Ribnici, senaj-Prisrčneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in Vsem, ki so nam v teh težkih dneh izrazili sožalje, pokojnemu polagali. mu poklonili cvetje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo govornikom za poslovne besede, praporščakom in pevcem.
Žalujoči: žena Ivanka in vsi njegovi Ribnica, 6. 5. 1985
Ljubil si polja, ljubil si dom in v tihi pomladni noči odšel si v večni dom.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, ata in starega ata
FRANCA BARIČA
borca NOB iz Dragatuša
Se zahvaljujemo 'sem, ki stenam izrekli sožalje, darovali vence, z nami žalovali in spremili pokojnega na njegovi prezgodnji zadnji Poti.
Žalujoči: žena Marija, sin Janez z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
NELE MURN
sc iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, ji Poklonili cvetje ter nam izrekli ustno ali pisno sožalje. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so ji med njeno boleznijo kakorkoli polagali, še posebej Marici Omrzel in zdravniku dr. Markoviču, žahvala tudi Elizabeti Turšič za izrečene poslovilne besede, ZZB Metlika, pevkam ter g. kaplanu za opravljen obred.
Vsi njeni
§§t	-m,	§
šk
Dom je prazen in tih, ker tebe. dragi ata, ni, a v srcih naših ostal boš ti.
Z A H V A L A
Ob nenadni nenadomestljivi izgubi skrbnega in dragega moža, očeta, starega očeta, strica, svaka in tasta
KARLA JUHA
s Senovega
se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, kakor tudi vsem tistim, ki stepokojnemu darovali cvetje in vence ter ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti na pokopališču v Dovškem. Posebej se zahvaljujemo Krajevni skupnosti Senovo, OO sindikata Rudnika in Lisce Senovo, tov. Milanu Bahčiču za ganljive besede slovesa, pevcem in godbi za poslovilne žalostinke ter g. župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala!
Žalujoči: žena Angela, sinovi in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo
Senovo, 27. aprila 1985
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete
FANIKE
ŠINKOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste v bolečih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali prelepo cvetje in pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo družinama Pungrčar in Virant za nesebično pomoč, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem, župniku pa za pogrebno slovesnost.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 81. letu je zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in stric
FERDINAND
TURNŠEK
iz Spodnjega Starega gradu 5, Krško
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi duhovnikoma za lepo opravljeni obred ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Fani, hčerka Valerija z družino, sin Edvin z družino, bratje in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti našega dragega sina, brata, moža, očeta, strica in dedka
JOŽETA
JAKŠA
(Klobučarjevega)
iz Kristanove 24, Novo mesto
se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem trenutku stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni njegovim sodelavcem, Jožetu Ivanetiču, sosedom in vsem, ki so kakorkoli pomagali, ter zdravniškemu osebju nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice.
Žalujoči: mama Marija, bratjeTinče, Tone, Ivan, Stanko z družinami, sestre Mimica in Anica z družinami ter ostalo sorodstvo
Podreber in Maline pri Semiču, Maribor, Litija, Metlika, ZR Nemčija, dne L maja 1985
Z A H VALA
Po težki, večletni bolezni nas je v starosti 71 let za vedno zapustil mož, oče, brat in stric, borec 15. brigade
JOŽE JAKOFČIČ
Cerkvišče 16,
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali obstrani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter spremljali pokojnika nS njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tovarni Belt, organizaciji ZB za organizacijo pogreba, govorniku Jožetu Mravincu za poslovilne besede od rojstne hiše ter praporščakom. Prisrčna hvala pljučnemu oddelku novomeške bolnice ter zdravstvenemu osebju v Črnomlju. Hvala g. župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena z otroki in vsi njegovi
Ljubila si polje, cvetje in dom, v pomladnem večeru odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Ob smrti naše ljube mame, stare mame, sestre in tete
TEREZIJE
MAROLT
Brege
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje in vence. Hvala Komunali Sevnica in gospodu kaplanu za opravljeni obred. Hvala vsem. ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se. kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 79. letu starosti zapustila draga mama, sestra in teta
ŠTEFKA VALENTINČIČ
rojena HRIBAR
iz Dobindola 16
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste pokojno spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala patronažni sestri iz Straže, osebju kirurškega in nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto, OOS varnost in župniku iz Dolenjskih Toplic. Hvala tudi Pavli Zupančič za poslovilne besede. Vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: sin Štefan, sestri Karolina in Jožefa ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 71. letu je nepričakovano ugasnilo življenje našemu dragemu očetu, dedku in pradedku
FRANCU ČEČELIČU st.
borcu NOV iz Regerče vasi 47
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izraze sožalja, internemu oddelku splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, organizaciji ZB, kolektivoma IMV in Novoteks in vsem sodelavcem, govornikom za poslovilne besede in godbenikom. Posebej se zahvaljujemo komandi garnizona Novo mesto in vojakom kasarne Milan Majcen. Vsem prisrčna hvala!
Vsi njegovi
St. 20 (1866116. maja 1985
DOLENJSKI LIST
23
RIBIŠKO
TEKMOVANJE
NOVO MESTO — Ribiška družina Novo mesto prireja 1. junija družinsko tekmovanje v lovu rib s plovcem za pionirje in mladince. Zbor tekmovalcev bo ob 7.30 na parkirišču ob izlivu Težke vode v Krko. Naslednji dan, 2. junija, bo enako tekmovanje za člane. Zbor tekmovalcev bo ob 6. uri pri Prešernovi gostilni v Kronovem. Prijave ustne ali pisne sprejema Ribiška družina Novo mesto, tudi na telefon (068) 21-251. do 29. maja. Tam dobitetudi druge informacije. Tekmovanje bo potekalo v skladu s pravilnikom o športnem ribolovu — kostni črv bo prepovedan.
V SAMSKEM BLOKU: neenak boj z zamakanjem
Dež na posteljo
KOČEVJE — »Otroka, ki spita na pogradu, moram pokriti s polivinilom, da nista mokra, ker kaplja ali pa tudi kar curi s stropa,« je potožila 28. aprila Agica Hočevar s Trga zbora odposlancev I (samski blok) v Kočevju. S stropa ji kaplja ne le v edini sobici, ampak tudi v kopalnici in predsobi. Voda je prišla že do elektrike in so pregorele luči, daje bilo treba svetiti s svečami.
Podobno • močno kaplja še v sosednji garsonjeri, kjer stanuje Ana Simončič, ki je takrat ni bilo doma, je pa na srečo dala ključ sosedom, da so umaknili in s polivinilom prekrili pohištvo ter podstavili posode.
Predsednik hišnega sveta Darko Škufca je povedal, da so streho mesec dni popravljali delavci Iz-olirke iz Ljubljane. Ko so odšli, je začel padati dež in sneg, da je zamakalo v stanovanja. Dva delavca Komunale Kočevje sta nato dva dni delala, da bi odstranila napako. Ko pa je bilo lepo vreme in ni zamakalo, sta odšla. Komaj pa sta v soboto odšla, žeje spet začelo deževati in snežiti, predstavnika samoupravne stanovanjske skupnosti, ki ju je predsednik hišnega sveta prosil za pomoč, pa »nista mogla pomagati, ker ob sobotah in nedeljah ni dežurne službe za ta-ke primere.«	j	pR|M^
ZA NOVO PITNO VODO — Delavci ljubljanskega Geološkega zavoda noč in dan vrtajo za nove izvore pitne vode v okolici Sodražice.
Po sledi za izviri vode v okolici Sodražice
Sodnik je bežal prek ograje
O dogodkih 3. julija 1983 med nogometno tekmo Bela krajina — Medvode" ___Glavni	sodnik	v	bližnjo	hišo, stranskega pretepli do nezavesti _
JOŽE PROSIN
službe ni bilo, v miličniški pa se j je kazala celo možnost na- % predovanja. Najprej sem opraviI prometni tečaj v Ljubljani, 5 nato tečaj samoobrambe, podo- * jidrsko šolo v Sremski Kamenici in srednjo šolo organov za % notranje zadeve, leta 1975pa ob delu doštudiral za prometnega inženirja.« Skladno s tem so se menjavale tudi oznake na uni- { formi. Jože je najprej delal v Zasavju, leta 1985 je bil dodeljen brežiški PM, kjer je pomaga! pri urejanju prometa ob gradnji ceste Ljubljana— Zagreb, L januarja 1959 pa je prišel v Novo mesto. Čez trinajst let je postaI komandir prometne postaje milice, nato splošnega sektorja, zadnjih nekaj let pa je na inšpektoratu milice zaposlen kot samostojni inšpektor. »Res ne verjamem, da bi v kateremkoli drugem poklicu s svojo takratno izobrazbo { lahko dosege/ toliko, kot sem prav v milici.« ne pozabi pripomniti.
Jože se' spominja časov, ko sta bila dva miličnika dovolj za urejanje prometa med Brežicami. Krškim, Sevnico, Radečami, Hrastnikom, Trbovljami in Zagorjem. »Avtomobilov skoraj ni bilo. le nekaj motorjev, % zato pa več koles in konjskih J vpreg. Toliko močnejši vtis je zato name naredilo prvo sreča- \ nje s smrtjo na cesti. Bilo je tov J Izlakah, kjer se je smrtno ponesrečil motorist, v njem sem pr e- ^ poznal celo svojega dobrega prijatelja. Težko se je v takih ^ primerih odreči čustvom.«
Tri desetletja je Jože uspešno % krmarit med službenimi in J družinskimi dolžnosti, vmes pa ^ naše! še dovolj časa za politično J delo. V potrdilo temu le. da je S bil svojčas sekretar O K ZSMS ^ Zagorje pa predsednik mestne ^ konference ZSM v Brežicah, ^ tam tudi predsednik OK S SZMS. kasneje še predsednik ^ K K SZDL Otočec, da ne našle- S varno naprej, preje! pa tudi S vrsto priznanj. »Na srečo so mi ^ v' družini velikokrat pogledali ^ skozi prste, kajti delovne ob- S veze še posebej v preteklosti $ niso spraševale za čas ali stan. S Danes je to bolj urejeno. Komur ^ disciplina ni odveč, bo pri milici % dobro žive!« B. BUDJA *
Ko sva se prejšnji teden pogovarjala v njegovi pisarni. Jože Prosinečki še ni vedel, da bo moral že naslednji dan v Ljubljano, kjer je bi! med tremi dolenjskimi dobitniki visokih državnih odlikovanj, ki jih je ob dnevu varnosti podelil republiški sekretar za notranje zadeve. » Veliko lažje se bom sedaj ločil od modre uniforme, kajti to priznanje je zame spričevalo treh desetletij dela, ki sem jih pustil pri milici,« je razmišljal ob ponovnem snidenju čez nekaj dni.
15. marec 1956 je bi! prelomen datum v Jožetovem življenju. V Zagorju ob Savi si je prvikrat nadel uniformo, od katere se bo ločil šele letošnjo jesen. »Težko jez besedami prehitevati občutke, a mislim, da sem se na slovo dovolj pripravil. Nočem postati ovira mladim, ki čakajo za menoj, konec koncev nihče ni nenadomestljiv.«
Jože pravi danes, da je bil splet srečnih okoliščin tisti, ki je odloči! njegovo življenjsko pot. »Težko je bilo v tistih časih z zaposlitvijo. Kot sedemletnega fanta me je zajela vojna. Preden so nas Nemci izselili iz Župelev-ca, sem dve leti hodil v njihovo šolo. od leta 1943 do konca vojne pa v hrvaško. Sele po vojni sem končal osnovno šolo, zatem opravit sadjarski tečaj in odšel k vojakom. In potem je prišlo leto 1956. Le tri mesece je bilo, kar sem slekel vojaško obleko, že sem imel na sebi novo uniformo, tokrat modro. D ruge
V Črnomlju nova projektivna organizacija
Poleg procesne tehnike za industrijo tudi gradbeni načrti za občane
ČRNOMELJ — Trije delavci, ki so delali v projektivni organizaciji Goran Vrbovško, so se odločili, da v črnomaljski občini ustanovijo delovno organizacijo, katere osnovna dejavnost bi bila tehnologija in procesna tehnika, poleg tega pa še arhitektonsko gradbeno in inštalatersko strojniško projektiranje. Črnomaljska občinska skupščina je konec lanskega leta dala soglasje za ustanovitev, ustanovitelj pa je postal Geoprojekt iz Buzeta.
Franc Ivanič: »V kratkem se bomo preselili v urad sredi Črnomlja, tako da bomo bliže strankam.«
Eden od treh pobudnikov za delovno organizacijo, ki ima trenutno 5 zaposlenih, je bil tudi dipl. inž. Franc Ivanič. »Predvidevamo, da bomo imeli do poletja v delovnih enotah na Reki in v Črnomlju že 11 zaposlenih. V Črnomlju bomo predvsem sodelovali z Beltom pri razvoju opreme za industrijo gradbenega materiala, z Gokovim tozdom IGM pa pri razvoju tehnologije novih proizvodov za ta tozd. V IGM naj bi bila hkrati na preizkušnji tudi nova oprema, ki jo bo izdeloval Belt« pove Ivanič. Z obema delovnima organizacijama so se že dogovorili o sodelovanju, preizkus skupnega dela pa bo vibrovakuumski agregat, ki ga bodo ponudili v izdelavo Beltu. Sicer pa bodo delavci nove organizacije predvsem pripravljali dokumentacijo za stroje, vodili izdelavo jn preizkušanje.
»Čeprav je oziroma bo naša osnovna dejavnost delo za industrijo, bomo opravljali tudi storitve za občane, torej pripravljali gradbeno dokumentacijo za stanovanjska in gospodarska poslopja. Sedaj izdelujemo le načrte po naročilu, pozneje pa bomo pripravili tipske načrte,« načrtuje Ivanič in pri tem poudari, da nikakor ne želijo biti konkurenca Dolenjskemu projektivnemu biroju iz Novega mesta, ampak le dopolnilo.
M.BEZEK
Drago iskanje pitne vode
kajo zaradi pomanjkanja denarja. Vrtanje novih izvorov je namreč zelo drago. Ena vrtina, globoka 250 metrov, stane 7,36 milijona dinarjev. V okolici Sodražice, kjer potekajo sedaj ta dela, bi jih morali izvrtati najmanj pet, denarja pa primanjkuje. Nekaj 8a je od sisa za komunalno dejavnost, nekaj je posojil. V ceni vode je sicer del za razširjeno reprodukcijo, a od tega se zbere premalo denarja, da bi lahko zadovoljili z njim takšne potrebe.
M. GLAVONJIČ
IZGINILO 130 KILOGRAMOV BAKRA
ČRNOMELJ — Prve majske dni je iz ograjenih prostorov pri RTP Svib-nik pri Črnomlju izginilo okoli 130 kilogramov bakrenega kabla premera 25 milimetrov. S krajo je ljubljanski Elektro, tozd Novo mesto, oškodovan za prek 35 tisočakov. Storilca še iščejo.
Občinsko in regijsko srečanje mladih tehnikov — Pomerilo se je 270 osnovnošolcev v 18 panogah — Najboljši Ravne na Koroškem
ŠENTJERNEJ — V osnovni šoli Martina Kotarja je bilo II. maja 8. občinsko in 3. regijsko Srečanje mladih tehnikov. Letošnjega delovnega srečanja, ki je bilo posvečeno mednarodnemu letu mladih in je potekalo tudi v okviru akcije JPI »Pionirji veselo nadelo«, seje udeležilo kar 270 mladih iz vseh 16 šol novomeške občine in ekipe iz občin Črnomelj, Metlika, Brežice, Grosuplje, Krško, Sevnica in Trebnje.
Pionirji so se pomerili med seboj v 18 panogah. Med najbolj množičnimi so bile spoznavanje proizvodnega procesa v Iskri—tozd Upori, računalništvo, klip-klap delo na ročnih orodjih, letalsko modelarstvo, modeli Fisher, foto in druge. Mladi so na razstavi predstavili svoje že
dosedanje delo in aktivnosti šolskih zadrug.
Rezultati: proizvodni proces: Vlasta Župane (o. š. Katja Rupena), Stane Jeriček (o. š. Janez Trdina Stopiče); računalništvo: Roman Košir in Matjaž Potrč (o. š. Grm); elektronika: Branko Hatman in Matjaž Kranjčevič (o. š. Jurij Dalmatin Krško); klip-klap orodja: Robi Kranjc in Tone Kukman (o. š. Grm); zmajarji: Andrej Bregar in Gregor Blatnik (o. š. Katja Rupena); makete—avtomobilčki: Damir Dra-kulič (o. š. Metlika) in Janez Zaletel (o. š. Grm); ladijski modeli: Tomaž Božič in Tomaž Vrbinc (o. š. Grm); konstruktorji Fisher UT:	Beno
Bojane (Sevnica). Dobro jutro elektronika: Mitja Pleterski (Krško); radioamaterji: Milena Vene (o. š.
RIBNICA — Delavci ljubljanskega Geološkega zavoda v okolici Sodražice že nekaj mesecev iščejo nova nahajališča pitne vode, ki naj bi v prihodnosti oskrbovala z vodo tudi Ribnico. Vrtati so začeli, čeprav preskrba s pitno vodo v Ribnici še ni kritična. Voda zmanjkuje le v posameznih blokih in naseljih, in še to zaradi starih cevovodov, zaradi katerih se veliko vode zgubi.
Sodraški »Izbir« oskrbuje z vodo Sodražico in del Ribnice. Voda v tem izviru je dobra, ni je treba klorirati in dovolj je je. Kočevje in Ribniea dobivata del vode iz izvora Obrh pri Blatah v bližini Dolenje vasi. Ta izvor pa po besedah Cveta Obranoviča,direktorja kočevskega Hidrovoda, ki upravlja z vodnim omrežjem v kočevski in ribniški občini, nima prave perspektive, saj je voda dokaj umazana in jo je treba skoraj neprestano klorirati. Za potrebe Kočevja so že leta 1983 začeli vrtati v Slovenski vasi, vendar se dela zati-
OTVORITEV BELOKRANJSKE PARTIZANSKA "OTI S ob dnevu zmage in 40. obletnici osvoboditve po tizanske poti od Metlike do Radoviče je bila pretek te Jtijo uradno pot, ki obkroži vso Belo krajino. V metliški občini j , j po večletnih na| trasirali planinci in taborniki, hkrati pa je bil izdan tudi vodnik po tej Pohodniki in kolesarji, ki so prvi prehodili in prevozili del partizanske P° so se ustavljali ob spominskih obeležjih iz NOB, v Rosalnicah, Slanini/1 in na Radoviči, kjer je bil tudi miting (na fotografiji), pa so jim krajaniP pravili prisrčne sprejeme. (Foto: M. Bezek)
Branko Gramc izdeluje dobre in lepe slaščice
pogojno zaporno kazen: Tihomirja*
3 mesece in Tahirja na 3 mesece®1 dni zapora, oba pogojno zadob0w let. Sodišče je torej reklo svoje(f/ sodba še ni pravnomočna), ni P*: znano, kako so na ravnanje svof nogometašev reagirali v NK F krajina.	-j
B. BUD)
-
ZLATA HARMONIKA LJUBEČNE
LJUBEČNA — Letos bo* petič potekalo tekmovanje ' Zlato harmoniko Ljubečne, k1? ra organizira KUD Ljubečnazufj nu ništvom Novega tednika in Ra* hli Celje. Ker je zanimanje za sode/ (jr vanje vsako leto večje, bodo leji organizirali izbirna tekmov:#; Qs po posameznih krajih. Polbn/j ^ bo 31. avgusta v Frankolofefljj finale I. septembra v Ljubccj* I Kdor bi rad sodeloval, se laj1* ,a' prijavi do 18. maja na nash’ po KUD Ljubečna. Ljubečna L ob 63211 Škofja vas.
; Ca
D6VC6V
dv;
amaterjev | ^i
ČRNOMELJ — Glas mladij jtst zabavnoglasbena prireditev, k|r ,Ur občinska konferenca črnomalj*. sici mladine organizira že vrsto le1' Vj| ki je postala tradicionalna, F Ali letos — prav tako kot lani f.\ tvj sporedu v dveh večerih. Jutri11) re^ soboto se bo predstavila vrsta W dih pevcev, ansamblov, kanta torjev, seveda amaterjev.
Na prvem večeru se bo na. ‘ Glasu mladih Bele krajine Pre\, tavilo 13 domačih pevcev in /J u samblov v glavnem z že znanj® Prt skladbami. Gost večera 'bo ka j baret z naslovom »KočevskaJ5/ kuhinja«, ki bo gledalce zaba* tedaj, ko bo žirija prešteva glasove občinstva. Najboljši trt* ( prvega in drugega večera, ki f , . , bodo izbrali poslušalci, prejeli plakete, vsi pa prižhanJ P e Glasu mladih.	SPC
} Sla
Na sobotnem večeru bo na Glasu mladih Slovenije nastop1 0 14 kantavtorjev in skupin izvse1*’ eti publike s svojimi, še nikoli predv/ janimi skladbami. Posebna ko«* Q sija je imela kar precej dela, med 38 prijavljenimi za ta veoj 'p izbrala zares najboljše. Gost df*t dl gega večera bo humoristična skjj pina Zarja iz Celja, ki jo lansko1 j tni obiskovalci Glasu mladih P / poznajo. •	Ji
Vstopnice za prireditev so j predprodaji v blagovnici Dolenjk^ t
sre bij in la bo
la\ Sr, Po
nu let na Jel ski 01 že
Otočec) in Jani Kuselj (Sevnica); foto: Andrej Vire (o. š. Grm) in Alenka Pezdirc (o. š. Katja Rupena); makete: o. š. Mirna peč, Dragotin Kette; o. š. Šentjernej, Žužemberk, Krško.
Rekordna poročna torta
KRŠKO — »Pri izdelavi torte moraš res delati, pa še /bran in natančen moraš biti.« pravi slaščičar Branko Gramc iz Dobove. Zmotili smo ga. ko je končeval največjo torto v svoji ne prav kratki delovni praksi.
Petnadstropno slaščico, visoko 75 centimetrov. / 200jajci, s po desetimi kilogrami sladkorja in margarine ter petimi kilogrami moke je Branko naredil za poročno torto sorodniku kuharice iz krškega hotela Sremič. Gramcu je pri obdelavi torte »velikanke« pomagala Tea Kodela. »Doma porabim za tako torto več kot 25 ur. medtem ko bi v hotelu Sremič, kjer sem zaposlen sedmo leto in imamo večjo peč, potreboval kvečjemu 17 ur. Ce bi uporabljal svoj material, seje za manj kot šest starih milijonov nebi lotil,« pravi Branko.
l/učil seje v Petrolovem motelu na Čatežu, kjer seje naveličal izdelovanja
podolgovatih tort z obilico kreme. V Zagrebškem Interkontinentalu je 8 mesecev sodeloval vedno pri »a la carte«. ne pa tudi pri izdelavi. Raje se je zato zaposlil v Krškem. Popoldne včasih naredi za prijatelje kakšno slaščico. Meni, da pri delu slaščičarja ni nobene skrivnosti, čeprav neuk opazovalec kar težko verjame, da je moč narediti 24 vrtnic iz sladkorja, ki so podobne pravim vrtnicam, le da drugače dehtijo. Prava umetnost pa se zdita podobi ženina in neveste, ki ju je iz sladkorja naredila Gramčeva sodelavka Slavka Klemenčič iz Prilip.
P. P.
Ekipa o. š. Jurij Dalmatin iz Krškega bo zastopala Dolenjsko tudi z nastopom z vrhunskimi modeli, nastopila pa bo tudi kompletna ekipa SLO iz Sevnice v sestavi Tadej Simončič, Lovro Hren in Jože Vene.
Vsi najboljši bodo Dolenjsko zastopali na republiškem tekmovanju 24. in 25. maja v Ravnah na Koroškem. Letošnje srečanje v Šentjerneju je organizirala ZOTK Novo mesto, pri izvedbi pa so pomagali tudi nekateri klubi in društva iz Novega mesta. Pokroviteljasrečanja
ČRNOMELJ — Zgodilo se je 3. julija 1983. Kraj: igrišče nogometnega kluba Bela krajina v Črnomlju. V popoldanskih urah so črnomaljski nogometaši imeli odločilno srečanje za obstanek v II. republiški ligi proti enajsterici Medvod. Za Belo krajino je pomenila ta tekma biti ali nebiti, temu primerno je bilo tudi vzdušje na stadionu. Počilo pa je 20 minut pred koncem.
Igralci Medvod so vodili z 1:0, takrat pa je sodnik izključil igralca domačega moštva Tahirja Furliča. Prišlo je do prepira, v katerem je Tahir naj-preje odrinil sodnika, ko pa je to videl Furličev brat Tihomir, kije branil vrata Črnomaljcev, ni mogel več brzdati čustev: pritekel je na sredo igrišča in v stilu karateista z obema nogama hkrati sunil sodnika in ga poškodoval, zato je ta prekinil srečanje. Dogodki, ki so sledili temu, spominjajo n a dobro režiran film. Medtem ko so sodniki odhajali proti slačilnici, je najpreje Tahir Furlič pograbil vedro z vodo in jih vse polil, takrat pa so preko ograje pridrveli na igrišče tudi gledalci. Pričeli so udarjati po sodnikih in le glavnemu, M iletiču. je uspelo, daje preskočil žično ograjo igrišča in se zatekel v bližnjo hišo. Eden od stranskih sodnikov. Miletičev brat, je skušal pobegniti v slačilnico, a so bila vrata zaklenjena. To je bilo zanj usodno: skupina razjarjenih igralcev seje spravila nanj, podrla na tla in brcala ter tolkla z nogometnimi čevlji, dokler ni obležal v nezavesti. Zaradi poškodb po glavi in Telesu se je tri dni zdravil v celjski bolnišnici.
Takšna je v najbolj skopih obrisih vsebina dogajanj, o katerih je minuli četrtek spregovoril tudi senat črnomaljskega sodišča. Kazenski postopek je sprva stekel zoper pet udeležencev
DELO Z ORODJI KLIP-KLAp — Vešče mlade roke so s pomoli/ malih strojev naredile velike stvi*' ri. Pri delu so še posebej upošH' vali varnost.
sta bila Medobčinski svet SZDL 'D Dolenjsko in Iskra Šentjernej.
pretepa, a je tožilec pregon zoper trojico ustavil, tako da sta se na zatožni klopi našla le brata Tahir in Tihomir Furlič. Nekako razumljivo, da so skušali soigralci obeh Furličev pred sodiščem omiliti njuno ravnanje, manj razumljivo pa je, daje neki igralec med zaslišanjem celo izjavil, da imajo nogometaši, če se z odločitvijo sodnika ne strinjajo, pravico odriniti ga ali kako drugače protestirati. Pri tem seje izgovarjal na tekme naših zveznih li-gašev in prepričeval sodnike, da je nešteto takšnih primerov moč videti tudi na televiziji.
Kakorkoli že, nogometaše Bele krajine je doletela dvojna kazen. Tisto leto so izpadli iz II. republiške lige. brata Furliča pajesodišče obsodilo na
POROČNA TORTA — Sladkorni podobi ženina in neveste sta svečano poročno torto, ki jo je naredil Branko Gramc, povečali na dober meter. Slaščičar potrebuje za končno obdelavo torte hladen prostor in mirno roko.