Zivlfenjsko vprašaafe Slovencev: Srednfe šole v Trstu. Trst, 25. nov. 1912. V četrtek, 21. t. m. je zborovalo tržaško »čiteljsko društvo v znamenju zahtcv ueiteljstva glede ureditve slovenskega srednješolskega vprašanja v Trstu. Zborovanje se je vršilo v novi Ciril Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu in je bilo jako mnogobrojno obiskano. Med navzočimi sta bila tudi c. kr. okr. šolski nadznrnik g. Nekermann in g. dr. VVHfan. Učiteljsko društvo za srednie šole. O vprašanju slovenskih srednjih šol v Trstu je reieriral dr. J. Mrhar: Ni prvič, da se zbirajo člani in razpravlja Učiteljsko društvo o našem šolskcm vprašanju. Saj se je Učiteljsko društvo bavilo in se še temeljito bavi s proučevanjem vseh strok šolstva v Trstu in okolici. Učiteljsko društvo je dalo tudi iniciativo za veiiki manifestacijski shod, ki se je vršil 2. julija 1911 v »Narodnem domu«, in ono je pripravilo najpodrobnejši in vsestranski rnatcrial o stanju tržaškega šo!stva za. ta siiod. Na iern velikem in pomembnem shodu sta tetiaj poročala ravnatelj Ulčakar in dr. Rybaf. Prvi je imel referat o tržaškem šolstvu s strokovnega stališča, drugi pa s politiškega. Prvič je tudi bilo na tem; shodu, da se je v jasnih točkah napratni vladi in javnosti fiksiral šolski program tržaških Slovencev, ki slove sledece: Uverjeiii, da je pravična ureditev šolstva v Avstriji mogoča le na podlagi r.ačela narodne avtonomije, pozivljajo (Slovani!) viado in zakonodajne korporaciie, da prepuste potom državnega zakona ustanavljanje, vzdrževanje in vodstvo vseh šol posameznim narodom, oz. narodnim svetom, izvoljenim za vsako narodnost na podlagi enake in splošne volilne pravicc z uporabo proporonega zistema. Dokler pa do takega zakona ne pride, zahtevajmo: 1. da se uvede na vseh c. kr. ljudskih in meščanskih šoiah v Trstu slovenščina kot obvezen predmet za slovenske otroke, ker je naravtia posledica odredb, po katerih je postala slovenščina obvezen predmet za Slovence na c. kr. realki in gimnaziji; 2. da se riiemudoma podržavijo in primerno izpopolnijo vse tržaške ljudske šole, ki jih doslej vzdržuje slovenska šolska družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani; 3. da se ustainovi popolna realna gimnazija s slovensikim učnim jezikom, oziroma da se uvedejo slovenske vzporednice realnogimnazijskega značaja na c. kr. drž. gimnaziji v Trstu; 4. da se potem izpremeni c. kr. pripravnica za srednje šole v Trstu in na Proseku v slovensko ljudsko, oziroma meščansko šolo, ker z izpolnitvijo zahteve pod tooko 3. odpade vsak predpogoj za njen obstanek; 5. da se podržavi, oziroma izdatno podpre po državi obstoječa zasebna Slovenska trgovska šola v Trstu; 6. da se ustanovi v smislu v državnem zboru že sprejete resolucije, stavljene po poslancu dr. O. Rybafu, slovenska obrtna šola v Trstu; 7. da se z ozirom <na prenapolnjenost posameznih okoličanskih šol in na oddaIjenost mnogih krajev v okolici od šolskih poslopij listanove novte slovenske okoličanske ljudske šole, zlasti v Sv. M. M. spodnji, Rocolu, Kjadinu, Škorklji in za Grapado in Padriče; 8. da se ustanovita vsaj dve mieščanski šoli, v Škednju in Rojanu; 9. da predloži vlada v prihodnjem zasedanju deželnega zbora tržaškega načrt deželnega šolskega zakona z ločenimi šolskimi sveti za Slovence in za Lahe. C. kr. vlada in pretirane zahteve! Trdili so in še hočejo trditi po vsej sili, da so te nase zahteve pretirane in previsoke. Toda Učiteljsko društvo je temeljito proučilo ves položaj, preden je postavilo ta program in se je postavilo tudi pri določitvi tega programa na najrealnejše, najpravičnejše in najskromnejše stališče, kar smejo in so upravičeni Slovenci zahtevati v Trstu. Naše zahteve niso previsoke, mi ne zahtevamo nikdar preveč, zakaj Učiteljsko društvo je dobro poučeno o naklonjenosti vlade in oblasti do nas Slovencev. Tudi med sarnimi Slovenci, ki smatrajo naše zahteve zaradi tega za pretirane, ker nam jih vlada in šolske oblasti ne bodo hofceli izpolniti, vlada napačno mnenje: »Zahtevati moramo odločno, mnogo zahtevati, da vsaj malo dosežemo!« Programi naš ni tooka dneva in samo sedanjosti, temveč je preračunjen na več, morda deset let. A tega programa se držimo! Pojdimo za unesničenjem njega po stopnjah, da nam tudi oblasti koncedirajo točko za točko. Realizacija prve točke našega programa. Letos smo doživeli, da je vlada vendar prišla do realizacije prve točke našega šolskega programa. Na državnih šolah je prišlo namreč do odloka, s katerim so obvezni otroci nenemške narodnosti biti poučevani in obiskovati tudi ipouk v materinščini. Vendar zadeva še ni popolnoma realizirana in definitivno rešena. Premagati bo ovire od nasprotniške strani, ki ji ni zaupati, niti kadar se kaže popustljivo ali celo izrečno pripoznava naše zahteve. Vlada je namreč dala sedaj taesedo o tem vprašanju še nemškemu učiteljstvu. In to učiteljstvo je sicer diplomatsko pripozmalo našo upravičenost in ravnopravnost, a je že našlo pretvezo, da se je izrazilo v nasprotnem smislu. Zato bomo pozvali vodstvo Slovencev v Trstu, da pazi in prepreči to mahinacijo! Danes se imamo pa v prvi vrsti pečati s tretjo točko našega šolskega programa. Obili statistični materijal o ljudsketn šolstvu iz Kleinmayerjeve brošure »Slovansko šolstvo v Trstu« nam govori jasno o razmerah našega ljudskega šolstva. Toda danes hočemo na isti način posv,etiti v naše srednješolske razmere. Naklonjenost naše vlade glede slovenskih srednješolskih zahtev je sicer v, besedah precej velika, zakaj vlada nam na vso moč pripoznava upravičenost slovenskih paralelk na naših srednjih šolah, a le — da nam jih ne! Še bolj temeljito nam pa kaže naklonjenost vlade za slovensko šolstvo na Primorskem z državnim proračunom. »Piccolo« o tem. S tem vprašanjem! se bavi tudi »Piccolo« z dne 17. novemibra t. 1. na 4. str. Tam se »Piccolo« namreč jezi in tarna, da vlada premalo skrbi za italijansko šolstvo v Primorju. Podatki glede državnih izdatkov so v »P.« seveda opremljeni in prikrojeni italijanskemu duhn, a iz njih se tudi lahko razvidi, da srkbi vlada v prvi vrsti za! nemško šolstvo na Primorskem, potem- še v obilni meri za italijansko šolstvo, in <kako bore malo je vlada v proračunu za prihodnje leto odkazala slovenskemu in hrvaškemu šolstvu na Primorskem, ki je V večini v tej deželi. Državni proračun za leto 1913 govori jasno o naklonjenosti do posameznih narodov na Primorskem. Proračun c. kr. avstrijskega naučnega ministrstva za 1. 1913 nam kaže jasno mero vlade med Nemci, Italijani, Slovenci in Hrvati na Primorskem, in najsi potem že pogledamo proračunske postavke za1 visoke, srednje šole (gimnazije in realke), učiteljišča, liceje, trgovske akadiemije, pripravnice ali ljudske šole. Glede vseučilišča so Slovenci in Hrvati popolnoma prezrti; Italijani imajo v| tej postavki za juridično fakulteto izkazanih 130.000 K izredne podpore; za Nemce bi bilo pa naravnost perfidno, če bi tudi na Primorskem — kjer jih sploh ni — zahtevali svoje visoke šole. V isti postavki imajo potem tudi Italijani za trgovsko šolo Revoltello izkazanih kot podporo še 15.000 K, torej v tej postavki Itilijami, ki so v deželi v manjšini, 145.000 K; Slovenci in Hrvati, ki so v ogromni večini — nič! Prezreti pa ne smiemo dejstva, da celo Nemci, ki so na Primorskera le priseljenci, zahtevajo v slučaju, da pride laška univerza v Trst, tudi nemske stolice tu, dasi imajo v Gradcu vseučilišče in tehniko. Šte bolj krivična je za nas postavka glede srednjih šol. Tu namreč temibolj občutimo krivico, ker vlada protežira v tej deželi namesto slovenskega — nemško šolstvo. Na Primorskein, kjer se o Nemcih in nemškem narodu sploh govoriti ne da, izda vlada za nemške šole — ki so pa zidane in obstoje le zaradi pohajanja slovenskih otrok vanje — letno 741.626 K rednih izdatkov. In če primerjamo to postavko z italijansko vsoto, tedaj vidimo, da je krivica še večja: Italijani, ki jih je tu več od Nemcev, dobe manj podpore, in sicer le 501.000 K. Nemci dobe za: gimnazijo v Gorici 190.460 K, za gimnazijo v Trstu 179.228 K, za nealko v Trstu 123,000 K, za realko v Gorici 73.000 K, za gimnazijo v Pulju 85.000 K, za realko v Pulju 89.464 K, torej skupaj 741.626 K. Pri primerjanju teh številk pa ne smejno pozabiti, da nemške posesti v teh mestih sploh ni! Poleg tega ne smemo pozabiti, da Sprejemajo N-eimeJ tudi! za liovi zasebni licej izrečtoie podpore 10.000 K, ki narašča baje celo na 40.000 K, in da je vlada kupila za nemško-nacijonalne politiške namene lansko leto tudi poslopje šol. sester V ulici Besenghi za ogromen denar 1 milijon kron. Italijanov je več kot Nemcev na Prijnorskem, a njih postavka tu znaša le 501.000 K, in sicer: za podržavljenje obč. realke v Trstu 150.000 K, za gimnazijo v Kopru 68.845 K, za realno gimnazijo v Pulju 60.703 K, za licej v Pulju (izr. podp.) 4000 K, za trgovsko in nautično šolo v Trstu in Mali Lušinj 217.452 K, skupaj za Italijane 501.000 K. Hrvatom, ki po številu lahko konkurirajo z Italijani in Nemci v tej dieželi, je v tej postavki izkazano za gimnazijo v Pazinu 73.436 K. Slovenci, ki so v večini na Primorskem, nimajo tudi v tej postavki — nič! Pa bodimo do pičice pravični in natančni ter upoštevajmo še vzporednice na Igimnaziji v Gorici ter recimo, da od 190 tisoč 460 K odpade 60.000 K na slovenske >n laške razrede. Če odštejemo teh 60.000 K, ki so postavljene za Slovence in Italijane, tedaj ostane Nemcem še vedno 681.626 K. Od 60.000 K + 6000 K odpade na Lahe 30.000 K + 3000 K, tako da imajo Lahi potem od vlade izdatkov za sredtije šole skupaj 534.000 K. Za vse Primorske Slovence ni direktno v proračimu — nič; le če se vzame izdatek izven postavke ali iz postavke same, tedaj bi prišlo na vse primorske Slovence za srednje šole 33.000 K. Ta vsota je z izdatki za Nemce in Italijane ravno proporčno v diametralnem razmerju s številom priebivalstva in s po- irebami. * Glede učiteljišč je proračun sLedeči: Izdatek za žensko učiteljišče v Gorici se lahko prišteva za vse tri narodnosti (slov., ital. in nemško) na enake dele in znaša 203.657 K. Lahi dobe poleg tega še za učiteljišče v Kopru 56.938 K, in v Gradiški 47.727 K, torej še posebe 104.665 K. Slovenci dobe v tej postavki še za moško učiteljišče v Gorici 79.283 K, za pripravnioo v Tomaju 3625 K, torej skupaj 82.908 K. Če primerjamo, dobe manj od Italija- nov. Hrvati dobe za učiteljišče v Kastvu 53.320 K. Torej tudi v tej postavki proporčno vlada ni pravična do Slovencev! * Najkrivičnejša je pa postavka glede Ijudskega šolstva! Tu skrbi vlada le za Nemce in indirektno prisiljuje Slovence in otroke slovenskih stršev v nemške šole; zakaj nemške šole se vzdržujejo in širijo le na podfagi otrok slovenske narodnosti. Nemci dohe za ljudske šole: Piazza Lipsia (moško) 149.033 K, Piazza Lipsia (žensko) 146.551 K, Fontana 159.042 K, Pulj 31.233 K, Mornarska šola v Pulju 7200 K, za razne remuneracije na Goriškem in v Istri 14.000 K, skupaj 507.059 K. Najznačilnejša je tu postavka 14.000 K, ki je očividno postavljena za podpira- nje šulvereinskega šolstva na Primorskem. Za Italijanske šole ne da vlada v tej kategoriji nič. Za slovenske ljudske šole — ,en otroški vrtec v Gorici za celo Primorsko — 1500 K. Za hrvaško ljudsko šolstvo — nič! Primerjajmo zopet te postavke državnega proračuna in reči moramo: Država protežira na Primorskem Nemce in očitno natnenoma prezira Jugoslovane! Poleg tega je pod klavzulo »za razvoj ljudskega šolstva« še postavka 150.000 K. Kam gre ta denar, ni povedano! Za slovenske šole gotavo ne, ker vsi podržavljeni učitelji na družbini šoli so všteti v proračunu k nemški šoli na Lipskem trgu. (Medklic: Morda gre ta denar za avstrijske šole v Carigradu, Solunu in Albaniji!) Po bodimo do pičice pravični in odštejmo še znesek 45.000 K (za slov. drž. učitelje na C. M. šoli) od nemške postavke, vendar ostane še za nemške ljudske šole na Primorskem postavka 462.059 K. Od postavke 150.000 K trecimb, da gre res ntekaj za hrvaške šole v Istri, gotovo pa gre tudi od tega zneska večina, recimo 100.000 K, še za^ razne nemške šuliereinske šole v Trstu, Škednju, Opatiji itd. * Država izda za šolstvo*na Primorskem za: Nemce 1,150.000 K Lahe 780.000 K Hrvate 180.000 K Slovence 170.000 K Krivico države in vlade torej spozna- mo v tem, da izda za Slovence in Hrvate država manj kot tretjino tega, kar izda za Nemce, več kot polovico manj kot za Lahe in le šesti del skupnega izdatka od tega, kar izda za nemško in italijansko šolstvo. Krivico države in vlade pa spoznamo še jasneje, če primerjamo uradno statistiko ljudskega štetja in vidimo, da je 6000 otrok slovenske narodnosti samo v Trstu postavljeno na oesto, medtem ko za nemško šolstvo v tej deželi vlada izdaja milijone. (Dalje.)