The Oldest Slovene Daily in Ohio Sest Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) DECEMBER 17, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 296 PREDLAGAJO ZA AMERIKO 20-LETNINAČRT Odbor notranjega tajnika lekesa priporoča program gradnje in konservacije naravnih virov, za katerega bi se potrošilo 105 milijard. WASHINGTON, 16. dec. — oseben odbor, imenovan "Od-,0r za narodne naravne vire", Kateremu načeljuje notranji taj-Ickes, je danes objavil ob-načrt za izrabo zemlje, ^°dne sile in rudninskih zakla-0v» ki bo brez dvoma povzroči obširno diskusijo. Odbor pra-Vl v svojem poročilu, da bi nje. ?°vo uveljavljenje prineslo di-' tibucijo blagostanja za ves a-^riški narod. Načrt bo predložen predsed-Rooseveltu, ki utegne nevera izmed priporočil vključl-v poslanico, katero predloži ^hodnjemu kongresnemu zasegu. ki se snide v januarju. Odbor priporoča obširen pro-javnih del, katerega bi se zaztegnilo preko 20 ali 30 let in katerega, bi se potrošilo 105 !ijard dolarjev. Delavska ta j- UlOa r> , . t f erkms smatra, da bi sprega tega načrta pomenil zapoje slehernega za delo spo-nega moža v deželi za dobo pr*odnjih 25 let. KTa( "je lcrt predvideva poleg grad- Javnih del tudi obširne pro felfi 2a ^zra^° sile, za ^ anjacijo zemlje, ki je izpo-j0 , *|ena povodnjim, za irigaci-p 111 pa širokopotezno akcijo "art^teV *z velikih mest **elo v svrho takozvanega Sist e^a farmerstva (sub-*** farming). Vlada bi na l a?i tega programa tudi po-j ?.^a vso zemljo, ki se je ne da lčkanosno obdelovati, ter jo gnila produkciji. Krasen uspeh & rasn° uspel banket, ki so imele sinoči v S. N. Domu jQ Agresivne Slovenke". Zbra-. 3ve je okrog 300 naprednih v (.)z in žerta iz vseh delov ^3-Hda, katerim ,ne ženske organizacije go- Cle-se članice na- .^jubno postregle. Vladalo je '^vrsf Ht« J^tno razpoloenje. Prva pri-v "Progresivnih Slovenk" ^J^kazala, da napredna jav-stoji za njimi. Zanimivo je "ost Na nacijskega diktatorja Hitlerja je bil na-' napravljen napad v zraku Potnik iz Nemčije1 poroča, da je bilo letalo preluknjeno od krogel, toda Hitler je uiel neranjen. LONDON, 16. dec. — Markiz* Donegall, ki piše tedensko kolono za list "Express", poroča, da je od nekega potnika, ki se je pravkar vrnil iz Nemčije, zvedel, da je bil nedavno poskusen atentat na nacijskega glavarja Aaolfa Hitlerja, ki pa se ni posrečil. Napravljen je bil v zraku. Napad je bil napravljen, ko je Hitler v aeroplanu plul nad Vzhodno Prusijo. Napadalni ae-roplan, čigar indentiteta je neznana, se je nenadoma pojavil iz oblakov nad Hitlerjevim letalom ter spustil nanj ploho krogel, potem pa izginil v smeri litvinske meje. Ranjen ni bil niti Hitler niti njegov pilot, ampak vsled strahu, ki ga je napad povzročil, se je podvojilo varnostne ukrepe za Hitlerjevo osebno varnost. Isti potnik, ki pa neče, da bi njegovo ime prišlo v javnost, poroča, da živi nacijski propagandni minister Joseph Goebels v stalnem strahu pred zastrup-ljenjem, in da uživa le hrano, ki mu jo pripravlja njegova žena. Markiz Donegall, ki piše o tem, je nedavno obiskal dolino Saar in Berlin v aeroplanu, ki ga je sam pilotiral. Osebe, ki so zainteresirane v dogodke v Nemčiji, nočejo komentirati o poročilu. Znano pa je da se Hitler v svojih obiskih po Nemčiji povečini poslužuje aeroplan-ske transportacije. ZASEDLI MESTO IN OPLENILI BANKO NORTH FAIRFIELD, O., 15. dec. — Tolpa 12 oboroženih banditov je danes zgodaj zjutraj skozi tri ure popolnoma u-strahovala prebivalce tega malega mesta ter oplenila edino banko za $2000. Blagajno v banki so razbili z dinamitom. Najprej so šli v telefonsko centralo ter porezali vse žice, nato po so postavili straže na strategične točke ter se mirno lotih svojega posla. Ko je neki moški skušal zbežati, da alarmira oblasti, je bilo oddanih nanj sedem strelov, toda ni bil ranjen. V zadnjih treh dneh so bile oropane tri banke v malih ohij-skih mestih in sodi se, da je za rope odgovorna ista banditska tolpa. Avstrijski monarhisti na delu za Otona |°^'oril o svojih vtisih v Sloveni-» ln Jugoslaviji Mr. Theodore j^rica od "Cleveland Pressa", ^avduševalno in vzpodbudne ^ besede, s katerimi sta . 3-do organizacijo pozdravila Matt Pejfrovich in Mr. Fr. °*flrak. Navzoča je bila tudi Ferguson od International i^tuta.. S krasnimi solospevi ~ ®Ueti so zabavali goste solisti dostojne "Zarje", Miss Jo-ine Milavec, Mrs. Mary I-Cj. Useh, Mrs. Antoinette Sim-hC' Prank Plut in Louis Belle, v lep večer, kateri ostane Vzočim v trajnem spominu. Rojakinja v Lorainu umrla Po daljši bolezni je preminula v petek večer ob 6. uri v Pleas-antview sanatoriju dobro poznana rojakinja Mrs. Antonia Svet, v starosti 47 let. Dolgo vrsto let sta s soprogom vodila grocerijsko trgovino v Lorainu, na 3685 E. 31 St. Pokojnica je prišla v Lorain pred 35 leti ter se je ves čas nahajala tamkaj. Bila je aktivna na društvenem polju ter je bila članica društva "Srca Marije" in sv. Alojzija J. S. K. J. društva "Bled" S. D. Z. in Slov. Ženske Zveze. Tu zapušča žalujočega soproga Johna, šest hčera, Theresa, Eleanor, Caroline, poročena Jacopine, Mrs. Vincent Lauter, bivajoča v Barberton, O., Pauline, poročena Strong, Jennie, poročena Cerne, dve sestri Mrs. Vincent Gnidica in Mae Udovic, ter tri polsestre, sedem polbratov in o-sem vnukov in vnukinj. Pogreb se je vršil danes zjutraj iz hiše hčere Mrs. Caroline Jacopine, 1725 E. 32 St. Bodi pokojnici ohranjen blag spomin, preostalim naše siožalje! Unija mestnih uslužbencev V soboto zvečer DUNAJ, 15. dec. — Danes so Dunaj poplavile govorice, da sta se Avstrija in Ogrska sporazumeli glede akcije za oživljenje Avstro-Ogrske monarhije, in da bosta skupno prosili Mussolini-ja, da podpre aspiracijo nadvojvode Otona, sina pokojnega cesarja Karola, ki naj bi postal, vladar Avstrijcev in Madžarov. Povod govoricam je dala vest, da bo ogrski premijer Goemboes ki je imel zadnje dni razgovore z avstrijskim kancelarjem Schuschniggom, zopet potoval v Rim na obisk k Mussoliniju. Shuschnigg je navdušen zagovornik Habsburžanov, in kot se govori, je pridobil za idejo tudi Goemboesa, ki je bil dosuej nasproten povratku Habsburžanov. Nevtralni opazovalci pa precej dvomijo nad uresničenjem načrta in opozarjajo na velike zavire, ki stoje na poti re-storaciji Habsburžanov. Včeraj sta bila na nemški meji blizu Erla ustreljena dva avstrijska obmejna stražnika. Postala sta baje žrtev avstrijskih nacijev, ki žive kot begunci v Nemčiji. Avstrijska kot nemška vlada pa se zelo trudita, da incident mirno poravnata. Avstrijska vlada izjavlja, da za smrt ne bo držala odgovorne nemške vlade. EDINA FINSKA JE PLAČALA NA DOLG WASHINGTON, 15. dec. -Danes je bil plačilni rok na vojne dolgove, ki jih dolgujejo ev ropske države ameriški vladi, 500 KOMUNISTOV ARETIRANIH V BOLGARIH Vlada trdi, da je odkrila zaroto za razglasitev sovjetske države. Med aretiranimi je tudi 175 vojakov. SOFIJA, 15. dec. — Vladni teror proti komunistom v Bolgariji se nadaljuje. Danes je bilo v mestu Haskovo, v južni Bolgariji, aretiranih več kot 500 o-seb, med katerimi je tudi 175 vojakov. Policija pravi, da je prišla na sled obširni komunistični zaroti, in da so zarotniki nameravali zasesti vse armadne arzenale, pobiti vse častnike in oklicati sovjetsko državo. Policija poroča, da se je v pogonih proti komunistom na do-meh osumljencev našlo velike zaloge orožja, proti-vladnih letakov in drugega propagandnega materijala. Med aretiranimi je tudi neki komunist z imenom Stojev, o katerem se trdi, da je nedavno s šestimi tovariši napadel trg Ostroc ter izropal občinsko blagajno. Bolgarska vlada je pred ne-:aj dnevi dala obesiti š%2t komunistov kot svarilo za. prebivalstvo. Da se napravi svarilo bolj učinkovito, so se ekseku-cije vršile v treh-različnih mestih. DRAM. DRUŠTVO "ANTON VEROVŠEK" Jutri 18. decembra ob 7. uri zvečer se vrši sestanek članstva dramskega društva "Anton Ve-rovšek" na odru Slovenskega Delavskega Doma na Waterloo 'd. Razdelilo se bo vloge za prihodnjo igro, vsled česar so vsi prošeni, da se gotovo vledeže in da so točni. —Režiser. Mi; i toda plačala je edino Finska. V se je vršiljzakladnico Zed. držav bi imelo shod mestnih uslužbencev, ki so priti nad 159 milijonov dolarjev bili nastavljeni pod določbami in pol, prišlo pa je samo četrt Lovska sreča Vv^°2nani Stanley Dolenc se je vrnil z lova v Pennsylva-ir.Jl t*r pripeljal domov 175 fun-v težkega srnjaka s štirimi ro-Danes ga je odpeljal na kjer bo čakal do lovske ve- civil service, na katerem so pod vzeli korake, da «e zavarujejo proti političnim diskriminacijam in zlorabam. Shoda se je vdeležilo 1000 mestnih uslužbencev in 700 jih je takoj pristopilo v novo organizirano u-nijo. Civil service uslužbenci ne zahtevajo drugega kot da se jih pusti pri miru, brez ozira, katera politična stranka je na krmilu, dokler pošteno opravljajo svoje delo. Pot, ki ao jo zavzeli je prava. Razveseljivo znamenje je, da tudi takozvani "white colar workers" spoznavajo, da je edino v organizaciji njihova rešitev, prav tako kot ročnih delavcev v industriji. milijona, ki ga je plačala Finska. Vse druge evropske države so defaltirale. Otrok zadušen V spanju se je zadušil družini Vernon Avery, 6914 Whitney, Ave., sinček prvorojenček, star šele dva meseca. Ko sta mati in oče v soboto zjutraj vstala, sta našla dete mrtvo v posteljici. Zdravnik oropan V soboto sta prišla v urad dr Alsbacherja na 2562 E. 30 St dva mlada moška, ki sta ga pri vezala na stol in mu zaamšila u sta ter ga oropala za $17. Magda Lupescu je s svojimi intrigami po- PROTEST PROTI vzrocila politično krizo v Romuniji , RAZMERAM ¥AV~ TNI INDUSTRiJ! Kultura Incident na banketu, katerega se je vdeležil kralj Karol svojo priležnico, povzročil debato v parlamentu. , DUNAJ, 15. dec. — Rdečela- j sa Magda Lupescu, ljubica kra- j ja Karola, ki je dala povod že neštetim zapletljajem v balkan-;ki politiki, je povzročila politično krizo, ki utegne povzročiti padec sedanje romunske vlade, židovska lepotica, vsled katere se je Karol začasno odpovedal irestolu, je že dolgo predmet političnih diskusij, toda vse zahteve, da se jo odstrani, so na-•etele na odpor pri kralju. Ona ima kralja čisto pod svojo oblastjo. Zadnji dogodek je zelo resen. Povzročil je važno spremembo v generalnem štabu ter ]'e bil predmet debate v parlamentu. Kot se je zvedelo, je neki član generalnega štaba povabil kralja in njegovo ljubico k formalni pojedini, na kateri sta bila gosta tudi vojni minister Paul Anghekescu in načelnik gene- GEN. DAWES PREROKUJE BOLJŠE ČASE CHICAGO, 15. dec. — Bivš' podpredsednik Zed. držav, gen. Charles Dawes se ne strinja t Col. Ayresom iz Clevelanda, ki trdi, da je treba odpraviti NRA in balancirati zvezni proračun, če se hoče oživeti industrijo in trgovino. Dawes pravi, da obstoji silna zahteva po izdelkih trajne vrednosti, in da bo industrija s prihodnjem junijenrza-čela obratovati z velikim razmV-feom, brez ozira, kaj stori vlada. NACIJEC UBIT V LINZU. DUNAJ, 15. dec. — Danes je bil v Linzu na Zgornjem Avstrijskem ubit bivši nacijec Franz Peyerleitner, star 26 let. Povprečna letna plača dei&v- isa cev pri Fordu Delavci zahtevajo stabilizacijo delavskih razmer. Semenj igrač. V čakalnici novega Union kolodvora v Clevelandu je sedaj v teku zanimiv bazar ali razstava igrač, pod imenom "Midget City Toy Fair", ki je posebno privlačen za otroke. Med drugim se vidi tam tudi miniaturno oljno polje, kjer je podan v mali reprodukciji ves proces prido- ralnega štaba John Antonescu in njihovi ženi. Gen. Antonescu je protestiral pred gostiteljem, ker je njegovi ženi dal sedež pri isti mizi, pri kateri je sedela Magda Lupescu. Ko je kraljeva ljubica o tem zvedela, je vojnega ministra prisilila, da je Anto-nescu-a odstavil ter na njegovo mesto imenoval generala Sam-sonivicija, ki je njen osebni pri- bivanja in čiščenja gasolina^ . . _ katero je razstavila Standard Ta nenadna sprememba ™ au:„ nv povzročila takojšnjo poktie- Vaje za igro "Pogumni krojaček" Danes od 6. do 8. ure se vrši vaja za mladinsko igro "Pogumni krojaček" in sicer na odru S. N. Doma. Nadaljne vaje so v sredo in v petek od 6. do 8. ure zvečer. — Režišerka. Zadružna razprodaja Ves ta teden se vrši v vseh treh Zadružnih trgovinah razprodaja jestvin. Za praznike si lahko nabavite potrebščine zelo poceni, ako se poslužite teh posebnosti. Čitajte današnji oglas. 8 DNI je še do božiča. Opozarjamo vas, da pri božičnem nakupovanju ne pozabite naših domačih trgovcev, pri katerih dobite vse, kar rabite, darila ali potrebščine. Naša domača trgovina je opora vsemu našemu javnemu življenju. Zato jo moramo podpirati. Kupite vse, kar rabite pri naših domačih trgovcih. Imeli boste zavest, da ste storili svojo dolžnost napram naši celokupnosti, in dobro tudi veste, da v naših domačih trgovinah boste dobili dobro blago po pošteni ceni. Oil Co. of Ohio. To miniaturno oljno polje je delo nekega starca iz Pennsylvanije, ki je rabil 13 let za izgotovitev te "igrače". Igračkasta mašinerija je do najmanjše podrobnosti izrezana iz lesa. Miniaturno oljno polje obsega 420 kvadratnih čevljev in najvišji oljni stolp je samo štiri čevlje visok. Druge atrakcije v 'mestu pritlikavcev" so pritlikavci, ki so nastopali na svetovni razstavi v Chicagu, Mickev Mouse in Buck Rogers predstave, operno gledališče pritlikav-cecv, in navzoč je seveda tudi Miklavž. Plinski čeki Pretekli teden je plinska družba razposlala 25,000 čekov kot povračilo na podlagi nedavne odločitve državne komisije za javne utilitete. Nadaljnih 275,000 čekov se bo razposlalo ta teden. Denar se ima vrniti 500;000 odjemalcem. Ljudje pa se pritožujejo da čeki ne odgovarjajo svotam, ki bi jih imeli dobiti, dočim se družba izgovarja, da je stvar teško urediti vsled selitev in smrti. Kapitalisti so pač dobri pri o-diranju, toda kadar bi imeli ljudje kaj od njih dobiti, je drugačna pesem. Poročna dovoljenja Poročna dovoljenja so dobili sledeči pari: Anthony Babič, 1201 E. 177 St. in Jennie Ogrinc 18301 Neff Rd.; Albert Dutch- je povzročila takojšnjo politic no eksplozijo. V petek se je v tej zvezi vršila v parlamentu viharna debata. WASHINGTON, 15. dec. — Ameriške firme, ki imajo trgovinske zveze v Romuniji, poročajo državnemu departmentu, da v Romuniji sploh ni mog<.če dobiti poslovnih koncesij, razen po posredovanju oseb, ki imajo zveze z Magdo Lupescu, in da morajo za tako posredovanje vedno drago plačati. Predavanje nocoj DETROIT. 15. decembra. —• Ameriška delavska federacij, je danes potom več kot dvi -prič predložila vladi o'ctr proti delovnim razmeram -mezdam v avtomobilski industriji, potem pa je predložila načrt za stabilizacijo delovnih razmer z delavskega stališča. Delavske zahteve na kratko so sledeče: Da se na splošno u-pelje 30-urni delovni teden, ki naj se v mesecih visoke produkcije zviša na 36 ur, v mesecih nizke produkcije na zniža na 24. Da se odslavljanje delavcev prepove, dokler produkcija ne pade na 24 ur delovnega časa na teden, in da se pri odslovitvah strogo izvaja pravilo seniorno-st.i. Vsem delavcem v industriji naj se jamči najmanj $1,500 letnega zaslužka. Delavci, ki so nastopili kot priče, so povedali, da je delo v avtomobilski industriji tako neredno in nestalno, da povprečni letni zaslužek ne zadostuje niti za najbolj primitivno življensko eksistenco. Tako je bilo prineseno na dan, da povprečni letni zaslužek delavcev pri Ford Motor Co. znaša le $650 na leto. Podobne razmere vladajo tudi v tovarnah General Motors Co., Dodge in Chrysler. Ostro so tudi udarili delavski zastopniki po akordnem delu (piece work), o katerem so rekli, da je skrajno krivičen za delavce. Zaslišanja se vrše po naročilu predsednika Roosevelta, ki skuša najti pot za planirano produkcijo v avtomobilski industriji. Predseduje jim Leon Henderson, preiskovalni direktor za NRA. Enaka zaslišanja se bodo Pred mladinskim odsekom pozneje vršila tudi po drugih mestih, v katerih se nahajajo soc. kluba št. 27 v starem poslopju S. N. D. bo predaval nocoj ob 7. uri sin Sir Stafford Crippsa. Govoril bo o mladinskem pokretu ter o raznih fazah delavskega gibanja v Ali. /li-ji. Predavatelj je dijak na Oxford univerzi ter se mudi v A-meriki s skupino dijakov, ki ob-država debate z dijaki ameiiš-kih univerz. K zanimivemu predavanju so vabljeni stari in n !a-di. Vstopnine ni nobene in t idi prispevkov se ne bo pobiralo. Novi uradniki Samostojno društvo "Srca Jezusovega" je izvolilo sledeče u-radnike za leto 1935: Preds d-nik John Levstik, 646 E. 115 3i. avtomobilske tovarne. podpredsednik Anton HI a]' ie, cott, 16101 Arcade Ave. in Em- tajnik Leo Novak, 7610 Lockyar ma Turk 21232 Nauman Ave., George Bruck, 1248 E. 80 St. in Frances Nelc, 6204 Luther Ave. Joseph Blatnik, 1097 E. 64 St. in Sophie Drobnič. 1117 E. 64 St., Frank Pretnar 14704 Hale Ave. in Emma Skolarič. 429 E. 158 St., Nick Shayatovich, 4312 St. Clair Ave. in Helen Duko-vich, 1423 E. 47 St., Joseph Susteršič, 395 E. 161 St. in Frances Prijatelj 11Q0 E. 64 St. Bilo srečno! Zaključek razstave Sinoči se je zaključila prva Ogromen dolg WASHINGTON, 15. dec. — Javni dolg Zed. držav je dmes dosegel najvišjo točko v zgodovini dežele. Z izdajo bondov v svoti $967,863,000, ki so bili prodani minuli teden, je vi .dni dolg narastel na $28,400.?. 7 To pomeni, da je javni doig s zoro dve milijardi dolarjev višji kot pa je bil za časa svetovne vojne. Samo obresti od sedanjega dolga, znašajo letos skoro 850 milijonov dolarjev. Nov grob V soboto je preminula v War-rensville sanatoriju Frances Braidičč, rojena Štajdohar, stara 44 let. Doma je bila iz sela Kuti Broda Moravice, kjer za- Ave., blagajnik Andrej Teka /c, 1023 E. 72 Place, zapisnikar i. n-ton Zaje, vratar Matevž Debe /c, nadzorni odbor: John Mart n-čič, John Pekolj in Joe Urvič, zastopnika za Klub društev Slov. Nar. Doma, Anton Zaje in J pušča dva brata, v Ameriki pa Andrej Tekavc. Društvo zboruje | opušča soprogo Andreja, 10 vsako drugo nedeljo v mesccu jietnega sinčka in sestro Katari-v Slov. Nar. Domu na St. Cliir j no piaVan. Pokojnica je bila Ave., o 1. uri popoldne. ' članica društva št. 99 H. B. Z., Seja odbora SND I toda radi slabih časov in dolge Nocoj se vrši seja direktorija: bolezni, je bila primorana pu-S. N. Doma in celotnega odbora; stiti društvo. Prijatelji in so-Kluba društev S. N. Doma, nidi; rodniki :bodo pobirali prispevke razstava mladih jugoslovanskih priprav za Silvestrov večer. Pri- za pogreb, ki se bo vršil iz po-umetnikov v S. N. Domu. Imela četek točno ob 8. uri zvečer. VSi grebnega zavoda A. Grdina in je lep moralen uspeh. Razstavo prizadeti so prošeAi, da se-vde- [Sinovi v torek dopoldne. Bodi ji je obiskalo preko 700 ljudi. ležijo in da so točni. — Tajnik; ohranjen blag spomin! STRAN 2,1 ENAKOPRAVNOST } 17. decembra, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI V "ENAKOPRAVNOS T." Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTG. A PUB. CO. 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holidays VATRO J. GRILL, Editor Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto .........$5.50 za 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ........$1-50 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 za 6 mesecev .........$3.25; za 3 mesece ..........$2.00 Za Zedinjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 za 6 mesecev .........$2.50; za 3 mesece ..........SL50 Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države za 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3rd. 1879 7io4 imrntmmmrmnmiinmnnii»ni»t»mmm»mnniimtm»itiu>nnmmittmfflj UREDNIKOVA POSTA Kit»n»:»i»tm»»nm:»mt»»uinm»m»n»»m:»n»tn»»»»ii>iiinii»i»mm: malo sekiro, ki jo je v temi ne- »»»»»»ittiutiitmiiiinnmiinumiuu« opaženo vzel s seboj in stopal za Hacinom po lestvi na ske-! denj. Tamkaj sta se še nekaj i . ,časa razgovarjala. Ko pa je Naša Slovenska Mla-|r„S;, "pral° "° v8e'kar le2e m h«*, utihnil v drema™, j. iS ' , . nn I Juhant že zamahnil. Z vso si- dinska Šola SND I Pa na SVidenje V nedelj0 lo ga je nekajkrat udaril po i0'a0 N d*cembra P°P°ldne v S" N" Dom jglavi. da Hacin niti ni zakričal. t Mrtvemu je odvzel 150 Din, nate pa ga je zavlekel globlje v se ŠKRAT j na St. Clair Ave. L. Medvesliek. Ali je Jaka pošten? Vatikanska mednarodna politika Morda že stoletja ni bila vatikanska politika tako neresna, kakor v zadnjih letih. V obeh socialnih okrožnicah, ki imata nekaj morale zase, nič pa praktičnega realizma glede izvajanja socialne pravičnosti v družbi, se je Vatikan nedvoumno izrekel za načelo hierarhične diktature. To je, princip avtoritarnega gospodarja (ne demokratičnega) v politiki in družabnem sistemu. S tem se seveda obenem priznava stan ali razred odvisnega delavca, ki nima pravice, da bi se upiral socialnim krivicam, pač pa je dolžnost gospodarjev, da se brigajo za socialni blagor delavcev. Zakaj je Vatikan izdal socialni okrožnici9 V to je bil moralno prisiljen, ker so se socialne razmere silno poslabšale in je delavstvo po vsem svetu zahtevalo odpravo krivic. Okrožnici priznavata, da ima delavstvo prav in pravico do svojih pra vic, podčrtava pa izrecno, da mora kapitalistični razred dati delavcu sam, kar mu gre, ni pa delavec opravičen izsiliti svojih pravic. S takimi okrožnicami se seveda socialne bede ne da odpraviti. Še manj je pričakovati, da bi brutalni kapitalizem i-mel socialno čuteče srce, ker je njega razvoj in oblast odvisna od izkoriščanja in je izkoriščanje bistvo sistema. Da to naziranje še nekoliko podkrepimo naj omenimo nekaj epizod iz evropske zgodovine zadnjih let. Vatikan se je v Italiji nekaj časa prepiral s fašizmom. Mussolini je dal Vatikanu dovolj svoboščine, pa sta se pobratila. V Nemčiji je fašizem nastopil proti organiziranemu delavstvu. V ta namen ga je podprl kapital. Predstavnik kapitala je bil predvsem katoliški grof Papen, ki je hodil v Rim po navodila in ki skuša sedaj zaplesti tudi Avstrijo v objem Nemčije. In ko je nemški fašizem v krvi zadavil delavsko gibanje, tedaj je vsa vatikanska politika zapela hvalo in slavo Hitlerju in modremu Papenu. Hitler tem komplimentom ni bil hvaležen, marveč zahteva oblast zase sedaj tudi nad cerk vijo. In kakšno slavo so peli avstrijskemu klerikalizmu, ki je na enak način izzival in izzval avstrijsko delavstvo ter ga navidez vtopil v krvi! Po obeh krvavih dramah je nastala žetev za vatikanske političarje: boj marksizmu, boj Židom, boj socializmu, komunizmu in boljševizmu. To je ista politika, kakor jo vodijo kapitalisti. Od veselja nad tem, da so kapitalisti s silo zatrli klic delavcev po kruhu in enakopravnosti, je tudi klerikalizem kar plesal. Vsi ti pojavi nam preočitno .pričajo, da je vsa vatikanska politika prav tako naperjena proti delavstvu kakor kapitalistična. Vedno praznujeta vsako zmago nad delavstvom skupno in na enak način. Avstrijski minister Fey je bil večkrat v Rima, knez Stai hemberg tudi. Feya dol-ži sedaj neki mlad doktor, da je on ustrelil dr. Dollfussa, in knez Starhemberg organizira zaroto zoper avstrijski režim v prid nemškega fašizma. Tudi ogrski ministrski predsednik hodi v Rim in ga je (Dalje v 6. koloni) V nedeljo 23. decembra priredi Slovenska Mladinska Šola S. N. Doma s-vojo vsakoletno Bo-žienico in sicer bo letos vprizor-jena igra "Pogumni Krojaček", ki je za našo mladino zelo pripravna. Režija je pod spretnim I vodstvom naše marljive učitelji- i e™',?e v ce te šole, goape Mary Iva-S v A. D. v svojem če nuseh - Grill in smo lahko uver- :no in ga pokril s slamo in se-Inom. Morilec Juhant je nato i 'zaspal. Pred 5. uro zjutraj pa i nT i ,i (u,iJe že prosil gospodinjo za obe i Cle\ eland, urno delavgk. knjižicii ki ju jima je| Umrl je bogatin in prijatelj zvečer odvzela. Nato je Ju- vpraša njegovega nečaka, če je Ribje olje. hant izginil, pustivši Hacinov 'verjamete ali pa ne" zapisal to|vozjček, kjer je bil. Odšel je v i le: i Maribor, kjer si je kupil novo bil pokojni do zadnjega pri popolni zavesti. "Tega še ne vem," odgovori zor jena ŠolaTj^se^vesele! da "e j Ljubi m°j Francelj. Pot okoli jčepico, nakar se je odpeljal v | nečak, "ker še m bila odprta bodo zopet imeli priliko pokaza- j odvetnikov si boš prihranil, če, Ljubljano. ti ra odru. Starši se gotovo tu-ib^ upošteval te le brumne be- Naslednje jutro je odšel do, ' -ede: Poštenje je največji prin- mov v Mlako, zvečer pa zopet; i cip. Kdor ima poštene namene, jnazaj v koliko so napredovali odkar soine , ..v . j v ] -vrčkov da bi povedali kako daleč iih zadnjič videli na odru. Nojm v- _ U1 l' in kedo bi se ne veselil videtisme ltL njegova oporoka. * * "Ali je od onega pretepa tudi di vesele, da vidijo kaj so se| —• ' —J- j- —j— j- v ——— r-. "TJi vam kai prišlo na učesa?" vpra- -4 in cip. Kdor una poštene namene, nazaj v Ljubljano, kjer je spal;wm KdJ I ,v 1 njih otroci tekom leta naučili in, . i . ... . ,. i go sodnik pričo. potrebuje nasveta odvetm- nekje na ljubljanskem polju. Ko mladino, kako nastopa na odru j in raja ter se veseli. Tor a j Jaka! "Ameriška Do- se je potem klatil po Ljubljani,! ''Da' ga je opazil stražnik Poljanec, u-ki ga je aretiral vsled neke tat- pravi priča, "dve klofu- "Ti si torej postal slikar. Ali iaia lci oc vcotu i si že kaj prodal?" I,epo število let že obstoja tai™"1" Požten'h "T"' ko so;tont priznal tud, roparski umor „Da g novo oWeko jn m rnovina" po vašem bilježenju ni,vine. Pri zasliševanju je Ju- naša Mladinska Sola in se šte-|«» "i™1 k odvetnikn.Stanka Haeina. Razprava se bo.pohj.tvo vilo učencev ne krči. ker one ki P° «««» k?ko 2 , ... • oostopa sodnijskim potom! ni pa izključeno, da se bo vršila: odrastejo nadomestijo novi. Da-,*■ OLUija ■> . 1 i * J „ 1 Drugim odsvetuje pravnika. I pred ljubljanskim sodiscem Madžari delijo države - na pa pirju si je pouk prost, neobvezen, ho- j , . ,. . , „QTV,ia sam pa hodi k njemu in tako, dijo otroci radi v solo, kar nam • 1 Iz Maribora poročajo, da so zadnje dni novembra madžarski listi objavili novo zemljepisno J Hippodrome gledali: Kako prehaja vitamin iz morskih alg v ribe, te zopet v večje ribe, iz teh pa v človeški organizem. Ribje olje je v prejšnjih letih med Ij^' stvom in medicino imelo veliko vlogo. Pripis"' vali so mu skrivnostno zdravilno moč Protl različnim boleznim, kakor zoper skrofuloz0' jetiko, malokrvnost, živčnost in posebno rah>' tis. Malokateri otrok je z veseljem požiral ce* le žlice te čudežne medicine, ki so jim jo vsak dan vsiljevali skrbni starši in predpisov3'1 zdravniki. Ne da se utajiti, da je bil uspeh tega zdravila tudi prav očiten. Kaj je ribje olje? Ribje olje je v res# iz jeter polenovk pridobljena oljnata tolšča, ki sestoji iz 97 odstotkov masti, poleg tega p3 iz nekaj maščobne in žolčne kisline, in bron3. Prej so zdravilni učinek ribjega olja pripis°va' li posameznim iz teh primesi, tako patskim dozam joda, potem kolesterinu 3' tudi doumevnj grenki snovi v olju, tako ime'10' vanemu. moruolu, velik del zdravnikov pa -,e menil, da je odgovorna za ves ušinek tolšča, ^ je lahko prebavljiva in bolnika hrani. V resnici so se vsi motili, kajti model'"3 znanost je odkrila kot učinkovito snov neDjJ vadne količine vitamina v ribjem olju-vitamin sam zase ni hranilna snov, a če g3 hrani primanjkuje, sledijo temu razne ču^e bolezni, kakršna je baš rahitis. S poskusom s° to ugotovili: živali so hranili s hrano, ^ ^ doltf0' »V V isce pokazuje, da se jih uči dobro in,*» * P*«" se jim vceplja v njih mlada s,-:"', Ha-ha-ha Jaka. ured.uk, i- u a I kako sam sebe "flikne po zo- ca ljubezen do rodnega jezika-1 ^ jezika njih starišev, da radi go- j ^ « ltanie» na Jakata:] karto revidirane srednje Evro-'drome gledališču Fox vorijo materinsc.no m se spo-,^ ured^k p()šten ako piše|pe. Po tej karti bi češkoslo-1, "Godba v zraku" (Music in the polnjujejo v izgovarjavi ter jilij kolone y id bankam, vaška spioh izginila in bi bila Air), ki nosi ime po oderskem ni sram materinega jezika, kot, 1 Ta teden se predvaja v Hippo- film 11 ------ """Jvabi roiake in jim priporoča, razdeljena med Nemčijo, Av-' delu istega imena, katero je e bilo to deloma preje predno ^ negejo denar potem pa strijo, Poijsko in Madžarsko, skomponiral ameriški glasbenik Slovenske Mladinske j zmrzne? iErdeljska bi se odcepila od Ru- i Jerome Kern, in je bila skozi e- je so se naše šole ustanavljale in Šola S. N. j Imunije in bi tvorila posebno re- 'no leto nepretrgoma predvaja Doma je bila med prvimi, ter ; Ali je pošten, ko pnporoea i bliko pod pokroviteljstvom' na v New Yorku. Vloge v filmu danes lepo napreduje z lepim štej svojim rojakom, koga naj voli"!Madžarsk(, Dravska banovina imajo John Boles, Gloria Swan- vilom učencev. i jo, in ko njegovo priporočilo ro-|y celoti in dgl gavgke do ZagreJSOn, June Lang, Douglas Mont- Komur je količkaj do tega, da: jaki-državljani vpoštevajo, Pa,ba bi se pripojile Avstriji. O- 'gomery in Joseph Cawthorn. se naša mladina privadi lepi in izvoljeni, volilce na sramoten g^aj. dej jjrvatske s Slavonijo Film se odlikuje po lepem petju pravilni izgovorjavi materinega način kaznujejo s kupčijsMm1 -n j3a]macjj0 tvoril sam')stoj- in godbi in je tudi poln humor- jezika, naj poseti to Božično i davkom. Ali je časopis urejevanj brvatsko državo pod pokro-!ja. Na vzporedu je ta teden tu- prireditev, kajti šola se vzdržuje j od poštenih urednikov v repu- jvjteljstvom Italije, del Bosne s di komedija "Oh Sailor Beware" le s šolskimi prireditvami. Se-'bliki, ker so se državljani borili ,j^erceg0vino in Črno goro pa bi j_____ deži so tokrat rezervirani po 25 j proti kraljem, a on pa pnporo- tvoril s predvojno Srbijo samo- v Mariborski mestni sirotiš do 50 in nekaj po 75c. — Igra sejča: klanjajte se, jokajte se, zalstojno kraljevino Srbijo. Mariborski mestni sirotis prične popoldne ob 2:30. Ne o-j njegovim veličanstvom. j rpQ g0 pobožne želje fašistič stanite doma, ampak pridite na to igro in veseli boste odhajali iz nje, ker boste nesli sabo za-1 ne" 10. decembra, ker glasi se vest, da ste pripomogli nadalj-! kot da kdor hodi okoli vas ni- 1 nemu obstoju, te zares potreb-Ima poštenih namenov in povejte! niči se je z lizolom zastrupila .... v.. ., t - 172 letna mestna, uboga Jera Odvetniki, prečrtajte, James nih revizijonistov srednje Ev-, Felkarjeva. Med prevozom v Debevca, Ce verjamete, ah pa tw , , . . . ... f. bolnišnico je izdihnila. rope. Slikar Božidar Jakac na dvoru! v Belgradu. V Št. Vidu pri Lukovici je po daljšem bolehanju umrla v sta- ne Narodne Ustanove. Take u- jim, urednikom, da so oni isti. ( _ Koncem novembra se je vr- ^rosti 75 iet Marija Rusova, po-£tanove so vsek.ikor potrebne'ki niso imeli poštenih misli, ko,nil izBelgrada v Ljubljano aka- sestnica in gostilničarka. Bila in koristne, o tem ni dvoma. I so prišli k vam po nasvete. jdemični slikar Božidar Jakac, |je iz rodu štajerjevih v Idriji. Naj velja za to i?ro Ribnišai Iz-j Frank Barbie ki * Pozva." "a ,dv°r » v 7a ' . . . v _ ___^mju, da izroči kraljici Mariji1 Zaeorju je umrla v staro- _ _ _ - _ — _ _ ■ ■ - _ - ^ - _ _ —i ne oddano in ne objavljeno ^ Katarina^ Trinkarjeva," I drugo serijo slik kraljeve dru- najstarejša trafikantinja v Zanimive vesti IZ sfare domovine )) Žine. B. Jakac je bil sprejet na dravski banovini. Skoro 50 let dvoru kot gost in pridržan, da Je prodajala tobak. portretira r Velika tatvina v Mariboru. Neznani tatovi so rumunsko kraljico I v., ,, ... , t V Ljubljani je nenadoma u- posreciloodkriti roparskega mo-Marijo. Izvršil je tri portrete v rl> zadet od kapi> Fran Kav- okradli rilca. To je 32 letni Hacinov, veliko zadovoljstvo obeh kra- čič ..ostil„ičar na Prulah Ro tkalskega mojstra Stanislava;rojak, doma istotako iz Mlake ijic. Naslikal je tudi rumun-'jen Je bil 17 avgusta 1373 v Koružnjaka na Meljski cesti 85, pri Komendi, Viktor Juhant. skega princa Nikolaja, ki je pri- SeIcah nad škofio" Loko, ki° pa ter odnesli begat plen 35,000 brezposelni delavec. 1 sPel z aeroplanom na enodnevni se je ge kot otrok g g1_ar^,j e_ Din. Denar je bil skrit v neki Juhant je prišel šele 17 sepJobisk na Dedinje, potem rumun-1 selil v Ljubljan0. Bil'je nad knjižici me j.t.i om \ 01^an-|tembra letos iz kaznilnice v Ma-|s^e»a polkovnika, maršala in 25 let predsednik, odnosno pod-Policija je ai< ira a ve os® 1'jrjborUi kjer preživel dve leti adjutanta rumunske kraljice predsednik organizacije gostil-o katerih suniijo, da so jim b»leLobi;je zaradi^ tatvin. Potem ko Zwiedineka in jugoslovanskega ničarjev v Ljubljani. razmere pri Koruznjakovih do-|je Juhant obiskf,1 yeč vas^ iz_ ministra Jevtiča, katerega por-j _ bro znane. :vršil že tudi nekaj vlomov, je tret Je dovršil tik Pred r.jego-! Na znnjskega cesti 8^ v Ljub- Ljnbljanska Glasbena Matica v srečal na cesti, ki vodi proti T™ odhodom v Ženevo. ^jani je pieminila zastbnica Jo Bolgariji. j Rušam svojega rojaka Stanka' Božidar Jakac, ki je mnogim blPina rzinova. Dne 21. novembra je posetila Hacina, ki^ je na vozičku vozil s ameriškim Slovencem dobro po-j y Stojncih pri Ptuju je umrl ljubljanska Glasbena Matica,'seboj ščetke in jih prodajal. znan' 'zza ^asa njeSov<:iga biva- ig letni sin kočarja Franc Čuš. sestoječa iz 30 pevcev in pevk Kmalu sta bila v živahnem po-,nJa v Clevelandu in drugod, je Smrt je nastopila vsled otrpne-in z zborovodji: Poličem ter,govoru in je Hacin povabil Ju- ^ni slovenski slikar, ki je bil nja možganov, ker so ga ponoči predsednikom dr. Ravniharjem, hanta s seboj. Ponudil mu je, ze Ponovil° deležen visokega od- napadli neznanci in mu z nekim Sofijo, glavno mesto Bolgarije.'če bo vozil njegov voziček, na I'kovjinja s tem, da so mu bili topim predmetom prizadejali Bili so nadvse prijazno spreje- teden 50 Din. Juhant je ponud- Pover'jeni v delo portreti članov tako hude poškodbe na glavi, ti. Obdržavali so koncert v So- bo takoj sprejel in je res tudi jugoslovanske in rumunske kra- V8jed katerih je nastopila smrt. fiji, pozneje v Plovdivu in dru-prejel obljubljeno plačo. Do-'jeve družine. Portreti so za-; . y v • "i*- ^11 ^ • snovani strogo umotnižko i ^ Sv. Markom pri T.rbov- god. Na meji so Matičarje menila sta se, da kreneta naprej snm am umetnisKo. y sprejeli predstavniki štirih pev-proti meji. Hacin je spdtoma | Požarna Graljevici. •' ■ ' skih društev iz Sofije ter izro- ob cesti postal in preštel osta-' Iz Ljubljane poročajo, da je |,dQ^c " °n ucevec> 1 Je čili predsedniku Glasbene Ma- P denar, ki ga je bilo še 150 25. novembra zvečer izbruhnil. tiče dr. Ravniharju velik šo- Din. Tedaj je šinila Juhantu v požar na Galjevici v hiši štev.' V Stopnjem pri Makolah se pek krasnih krizantem. Mešani glavo misel na zločin... Prišla 210, ki je last magistratnega je pri nakladanju listja smrtno zbor Glasbene Matice je zapel sta do večera v vas Gradiško sluge Tomaža Anžurja. Pokli- ponesrečil 60 letni preužitkar bolgarsko himno "Šumi Mari- pri Zgornji Sv. Kungoti, kjer cani gasilci so v dobre pol ure Martin Dvoršak. Padel je z voce," nakar so se odpeljali v sta se ustavila pri posestniku požar pogasili. Goreti je /ačelo za in se na mestu ubil. glavno mesto Sofijo. • Celcarju, da pri njem prenočita, na podstrešju in trpi lastnik- o-, v 1 I 1- ' ' > . r Umoril rojaka za 150 dinarjev. Dobila sta dovoljenje, da preno- krog 10,000 Din zgube, ki ie . "'•'u:)-'ain •'* uim , e 111 T. "v. . . r, .. ,, , , . „ . .., 1 1 J Stanislav Javornik, penotni V Gradiski pri Zgornji Kun- čita na skednju. Gospodinja 11- delno krito z zavarovalnino. . . • , , , ... 1 j -j ii-1,1 c j 1 podporočnik pri kolesarskem goti je bil precl dnevi najden ma je postregla se z mlekom,^ Smrtna kosa. bital' 1111 umorjen prodajalec ščetk, 31 nato sta odšla mimo drvernice V Dolnjem Logatcu je umrl ' letni Stanko Hacin. Varnost- na skedenj počivat. Juhant je dolgoletni občinski odbornik in V starosti 75 let je umrla v nim organom se je to pot hitro.mimogrede opazil ob drvarnici posestnik Franc Maček. Ljubljani Marija Kopačev,t. ali5 vsebovala naravno maslo. Uspevalo je A čim so jih začeli hraniti z margarino svinjsko mastjo, so obolele. To obolelost so " mah odpravili z dodatkom nekaj ribjega °J v hrano. Od kod prihaja vitamin v to olje? Stvar je precej komplicirana. Večino vl teh K'; minov dobimo v zelenih rastlinah in iz jejo živali in človek svojo potrebo po nih. i~ vit«*'' 1'V0 ^ Tudi neke morske alge so pod vp ? ultravioličnih žarkov polarnega solnca .. bogate na vitaminih. Te alge so hrana niaj^' rakov in rib, ki so spet hrana slanikov, a s niki so hrana polenovk, ki kopičijo s hrano P dobljeni vitamin v svojih jetrih. Od alg d° \ ravnost koncentriranega vitamina v ribj''1 trih je tedaj precej dolga pot. Ker vitamini ne prenašajo mnogo Pr^-e riranja in zlasti ne vročine, je umljiv0' ribje olje tem bolj učinkovito, čim bolj je. ravno. Najboljše je belo ribje olje, ki ga P/1^ bivajo tako, da zmešajo zdrava in od žolča čena ribja jetra v sode. Mast, ki priplava113 vršje, posnemajo in je tedaj čisto iieSpre njen naravni pridelek. Druge vrste ribjih pridobivajo že s segrevanjem ali celo s ženjem jeter, tako rumeno ribje olje a''r vo ribje olje. Ta niso več tako dobra. Sicer pa je tu pripomniti, da ima ribje poleg vitamina še druge dobre lastnosti- , kli smo že, da vsebuje 97 odstotkov tolš1'^ 1000 g te tolšče daje 920 kalorij. Oliv®0 L ima istotoliko tolšče in 905 kalorij, svinJ3r-mast 95 odstotkov tolšče in 885 kalorij- 5^, garina 85 odstotkov tolšče in 790 kalorij' slo 81 odstotkov tolšče in 761 kalorij o'.f r •f Ribje olje je torej izredno redilno, bo J ^ go vsaka druga maščoba, škoda je le_ta'rj je za večino okusov neužitno in da še »is° 'j;i šli načina ki bi se mu odvzel neprijetni ol da bi se še nadalje mogel še, prideni nekaj rozin in da pritožiti. Spisi so bili poslani bo rahlejše, stepi iz beljakov kasacijskemu sodišču v Belgrad sneg. Nasveti za hišo in dom K«ko nastanejo krčne žile Kri ene žile so pravzaprav na- požro, in to ni prav. Maček le še prežene največ teh ostudnih živali. Vzemi dva dela nega- dovodnice' to so o"e i šenega v prah stolčenega apna, 3 ki dovajajo v telesu obrab- ^ ^ ^ ^ gn de, sladkor„ j*kri zopet nazaj v srce. Kr-j ^ tQ dobro zmešaj in na. ale imenujejo večinoma ti-^. y nizke tore Zraven po ;novodmce-ki se razPrezaJo, daj v piitvo posodo ali na nizek delu koze' Cev.^e|krožnik vode. Miši, podgane in 21 Ue stene' te 21 a, ščurki se nažro z veliko slastjo, enr)1 C. Se nategnG' l° ?a|in ker so potem žejni, pijejo vo- v.20 0 Požasi 111 so.za °ido, apno pa jih prične žgati in ^azln 21 e P°lag°ma razvlJa-'0'itako poginejo. Tudi zmlete o- f)rek;]gam° Si tako' kaka 2a"irehe s kvasom jim nastavljajo, }**ovira obtok krvi, zato v!a j dragJ0. sami kri zastaja in napne i . . 1 Drugi način: Stolci na kamnu steklo v. prah. Vzemi dva dela in del stolčenega Kako se kolje in peče goska Živo gosko dan preje lepo" o-peri in imej čez noč na suhem, da bo perje lepo belo in suho. Preden jo zakolješ, ji 18 ur preje ne daj nobenega živeža, ker v tem času vse prebavi in s čre- vi nimaš toliko nesnage, ko jo j 40 letni železničar razdevaš. Osnaženo nasoli in in od tam ministrstvu pravde, ki bo odločilo, ali se Lakner in Pančur predložita v pomilošče-nje ali( ne. e žile tako, da jo stanjša steni Hi h ■i0 naredi neprožno, pa seiSteK*° v -v , v... steklovine ne more vec skrčiti, i štiri mesece zapora, ker je u-strelil ženo. Na mariborskem sodišču je stal pred sodnikom poedincem in posestnik [Josip Firbas iz Gorišnice, obto-pusti čez noč v mrzli vodi. Po-^en, da je 26. avgusta letos u-tem jo še enkrat osoli in zno-'gtrelil svojo ženo. Iz obtožni-traj dobro z majaronom in bri- j ce je razvidno: Kritičnega dne njem odrgni. Peci jo poldrugo j je bda v Cvetkovcih gasilska uro in polivaj s surovim ma- veselica in tja sta odšla tudi slom, zmešanim z mastjo. Po-, Firbas in njegova žena. Mož vrhu ji nadevaj lističe sladke ;je peljal ženo na kolesu. Lju-slanine, kar jo naredi posebno j dem se je to zelo čudno zdelo, pikantno in delikatno. igaj g^a se Firbasova često pre- V vodi jo imaš čez noč le te- Pirala zaradi ljubosumnosti in daj, če je zelo stara in ne pita- tudi ženi sami je bilo čudno, na, ali če je travo jedla zadnji čas, ker potem diši po travi in ima tudi okus po travi. Drugače ne! Tudi jo z majaronom in brinjem ter lahko še s čebulo o- ker jo je mož povabil, da gresta skupaj. Oba sta se na veselici v veseli družbi dobro zabavala. Ko sta se zvečer vračala domov, se je Firbas peljal na svojem drgneš le za slučaj, da jo pri-ik°lesu' ^ena pa v družbi na ne-praviš kot divjačino. S tem kem vozu- Nenadno je počil dobi bolj divji okus. Za doma- s^re^ *n Firkasova žena se je čo rabo jo nasoli že dan preje i m^-va zgrudila na vozu. Pri za-prav dobro, da sol vse meso čez | sbšanju pa tudi pri razpravi se hoč prepoji, ker če v zadnjem Je Eirbas zagovarjal, da je po trenotku šele soliš, odpade sol in bo mast neznosno slana, gos I pa ne presoljena. o- ..v, __i Jetra daj v mleko in menjaj ^Zam^i • iii v.*. . . sladkorja. Naredi cmocke ter! „ ,J v. . J . dPreka je lahko v žili sami, i , • • , , i u vsakih sest ur. Na ta naem je- ' » pristika tudi od ^ajj^ pova jaj s kako slabo mastjo. ftaer , nosečnosti. Zato Po*esl J» » 8 sladkorjem prav V ravn0 ženske na krčnih ži- rahlo. Po tem poginejo vse mi ši in podgane na mestu, kjer so i , Pri moškem jih dobimo ma- ... T7. . '°Mai XT v ,. . . ise gostile. Kjer pa je maček v. F r J ki h;u . 1 ■ ;kom na pokrovu, napolnjena le h.. Jih ne morejo trpeti pri-1 f a i/ I tena iii do polovice z vodo. Krompir, i "d Pasu, vsaj nad kolenom.! . ... ... • , i lUdi : . . ki je kuhan bolj v pari kot v |, U1 osebe, ki trpe na zapeki,! . . ., .... i, . v . ■, °0e opn,, . v »., a. i vodi, je najboljši. Celo ce lu-H: basoma krene žile. Blato, I .. . . , II . . ipis kuhan krompir, naj ne bo in st nabira \ cre vg. obritega kot le tist;. kos, J!^° d& j() z| Vi lnSe ne poznajo zdravniki [prevzame surovomesni okus in nQŽem zabode. p(jd glayo m ^ ^ u: „ juhi da nekoliko barve. Nove- prerežeš sapnik in goitanec. Ne- mil krompirčku daj v krop ku-jkateri .Q cdo obegijo ZR obe nQ. gi zvezano in tako koljejo. Gla-: vo ji moraš zaviti v papir, da Za hranilne vloge na posojilnici dobite 100% na dolar Zglasite se pri MR. PERUSEK 15428 WATERLOO lil). IvEnmore 0164 0V "' kako bi se dale nabrekle I Ve ^Ce skrčiti na normalno j \gnenJe- Najizdatnejše sred-\\ Pač neprestani obklad-'o J dotičnem udu; v to svr-j JV'jemo, oziroma obujemo itiv gumijasto nogavico, ali v0jj VeŽemo z gumijastimi po-IH j, ^ekateri povijajo nogo I ' v°lnenim ali pletenim po- mine, ker drugače rad napenjaj ali povzroča bolečine v trebuhu. Kumina mu da dober okus. rti Telečja obara (ajmoht) V telečjo obaro ne dajaj prav ničesar kot moko, sol in prav malo limonovega soka. Tako je najfinejša. Gospodinje, ki te Sews || Forward OR Backward s perja ne okrvaviš. Gosko pa: zavij v cunjo in ji peroti zveži. Nekaterim gre najbolj od rok,! če jo držijo med koleni. I Nil i'' I8™ ^ Pa treba lečjo obaro izboljšujejo z zeli-I \i ue nastanejo na'.. ii gube, ki zopet pritiska- / V Vsekakor je treba i liv w^ti K \ %, za pravilno odvajanje in 1bje " - ■ A šči, dišavami ali čebulo, se mi zde kot najnavadnejše kuharice, ki so se učile na predmestni krčmi, ali pa so to samouki, ki :S°- finejše je za teletino surovo ma-a('nih 21 • j slo kot mast. Ajdovi žganci se uničijo miši in podgane i k temu receptu najbolj prilaga-^ jim nastavijaž strup na jo. Potrosi jih s praženimi kru ' Poginejo še mački, če ga ihovimi.drobtinami. ujM g?/ PAIN - fx P E L L E R kVA l'u. OIL TrM* M«rt JU Zoper nevralgične bolečine zahtevajte svetovnoalavni ANCHOR • • PAIN -EXPELLER Pain-Expcller vedno prežene bolečine Makes the same perfect Singer stitch in either direc-P tion. Little^ lever changes: direction in-' stantly, and regulates exact number of stitches per inch. Darns, embroiders like magic. Winds bobbin as you sew. Large capacity round bobbin. Light running. New model stand and cabinet. Surprisingly low in price. Efisy terms. singer KILLS PAIN Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 CASH ONLY! RAZPRODAJA ZADRUGE Slovenska zadruga je ena velika družina, katera deli- življenjske potrebščine med svojce brez dobička. Vezi so drugačne kot v navadnem businessu. Najprimernejši čas za utrditev teh vezi, doma in v zadrugi je božični čas — čas prepojen z duhom prijateljstva, medsebojne pomoči in dobre volje. In v tem duhu dajemo izraza iskreni hvaležnosti za Vašo naklonjenost, zaupanje in lojalnost tekom leta, ter Vam želimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO! Aristos moka, 24'/^ funtov -Red Star moka, 24% funtov Zadružna kava, 2 funta za Sladkor (cuker) 25 funtov Mešani orehi, 2 funta za _ Phillips fižol z pork, t 3 velike kante za__v____ Contadina Tomato Paste, 3 Sunbrite Cleanser, 6 za Silk Tissue Paper, 1000 pol, 6 za____________________ v v ♦> ♦> ♦> ♦> v w * v ♦> \ k* $1.19 $1.16 45c $1.19 39e 25c za 20c 25c 25c Jedrca, Emerald, funt 49c Bele rozine, 2 funta za 25c Suhe češplje, 2 funta za 21 c Med, 1 funt, 2 za --------35o Phillips kuhani Spaghetti, 4 za___________:----------25C Phillips Vegetable Soup, 4 za-------------------- _ 25C Easy Task milo (žajfa), 10 za 25& 1 Quart Ammonia, samo------- IGc Saniflush, samo _ 19c POSEBNOSTI: 10 funtov ajdove moke------------------33 č Crystal White Granulated Soap, Double Box, denar nazaj ako niste zadovoljni------------------- 25c Crystal White Chips, velik zavoj, 2 za 19c Octagon Chips, velik zavoj--------- --------------------15c in 1 Octagon Toilet Soap ZASTONJ. Kar ni tukaj omenjeno je na razpolago v vseh trgovinah po razprodajnih cenah. NAŠE STALNE POSEBNOSTI: Želodci, domače klobase in zelje! f: 1 i. i i Slovenska Zadružna Zveza 667 EAST I52nd STREET, GLeriville 6316 16721 WATERLOO RD. 712 E. 200+h STREET KEnmore 1248 KEnmore 3562 DA, DOVAŽAMO TUDI NA DOM! Brazis krojači se sedaj nahajajo v novi trgovini in v novih prostorih NAŠ NOV NASLOV JE 6924 ST. CLAIR AVE. Obleke, vrhnje suknje in zimske suknje naredimo po meri po zmerni flffl Najfinejše volneno ceni $21.00 blago in delo 'Mill End' hlače narejene po meri $3.75 NE POZABITE NOVEGA NASLOVA V naznanje delničarjem Slov. Del. Doma Redna letna seja delničarjev korporacije SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Cleveland, Ohio Oglašajte v — "Enakopravnosti" Dve čedni sobi, nanovo dekorirani, se odda v najem poštenim fantom ali dekletom. Kopalnica in vsa priprava za kuhinjo. Prost vhod. Vpraša se na 1249 E. 67 St., od Edna Ave. med Norwood in Ad< dison Rd., Suite 1. S s se vrsi DNE 16. JANUARJA, 1935 V AVDITORIJU SDD. Za direktorij Slov. Del. Doma, Vincent Coff, tajnik. V blag spomin prve obletnice smrti našega ljubljenega očeta Joseph Kužnik ki nas je za vedno zapustil dne 14. decembra, 1933 1'rezgodaj si nas Ti zapustil Tvoj dom je grob že leto dni Počivaj v miru nepozabni naš oče In večna luč naj sveti Ti! Žalujoči ostali: JOSEPH KUŽNIK, sin, AMALIJA I KBA! , liči. STRAW i. Sav JU. decembra, umu*. mw- . , — ■ i.W Pisana mati Povest SPISAL J. F. MALOGRAJSKI ^ i^.>X"X"X"X"X~X-X«X"X-X«X"X"X~X~K»*X-X"X":~X«H~X>^ 33 X. Strah, ki ga je občutila Mla-karica v tistem hipu, ko je bil zavihtel mož tenko nabruženi nož nad njo, se ji je kmalu razpršil in moževo groženje je imelo ves drug učinek, nego bi ga bil kdo pričakoval. Ko je bil šel iz sobe, je vstala in zaklenila vrata za njim s trdnim sklepom, da mu jih ne odpre za nobeno ceno, ako bi se hotel vrniti. In ko ni bilo več nevarnosti, je bila takoj tudi mirna. Iz njegovega postopanja je sklepala, da vse ve. V nekem oziru ji je bilo celo po godu, ko je videla, da nima pred možem ničesar več prikrivati in da zna za vse njene grehe. Doslej je morala hliniti in potajevati, zdaj ji tega ni bilo treba več. Zaničljivo se je za-smejala, ko je pomislila, da je zvedel njen mož za najhujše, pa si vendar ni upal drugega, nego malo popretiti ji. "Še me ima rad", je rekla sama pri sebi, "in dokler me ima rad, mi ne stori ničesar." Poslej se ji ni bilo treba nič več plašijivo ozirati okrog, preden je smuknila preko vrta v zloglasno Kljukčevo hišo. V prejšnjih časih se je dogodilo cesto, da je postala malo ali se skrila za kako drevo, ako bi bila imela s kakim poštenim človekom trčiti skup; poslej je šla brezbrižno svojo pot, misleč si: "Naj me vidi kdor hoče? možu itak ne more nič novega povedati." Bala se je svojega moža tem manj, ker je bila že davno zapazila, da kljubuje vsemu svetu in je bila prepričana, da že vsled svoje trmoglavosti ne bo ničesar storil, kar bi dalo ljudem povod, da bi se mu posmehovali. Včasih pa se je je lotevalo tudi neko sovraštvo do moža in to sovraštvo je bilo večkrat tako .veliko, da se ji je budila zločinska misel v glavi, kako bi se ga iznebila. Navadila se je bila I-talijanove druščine in ker je bil njen mož vendar nekaka zapreka, da se ni mogla popolnoma vdajati željam svojega srca, je zahrepenela včasih, da bi bila prosta zakonskih vezi. V^takih trenotkih bi ji bilo celo všeč, a-ko bi jo bil mož zalotil, bodisi ko je dajala stvari iz kašče, bodisi, ko je v družbi tujega človeka v Kljukčevi gostilni popivala. V takih trenotkih jo je srce gnalo, da bi začela z možem očiten boj. Jezila bi ga bila rada in grenila mu življenje kolikor mogoče. In dostikrat je odhajala z doma z mislijo: "Da bi me le videl, da bi le prišel za mano! Vidi naj in jezi naj se, da ga bode konec!.. " Tako hudobne so bile često njene misli, tako zločeste njene želje. Mlakarju pa se je po onem dogodku nekako čudno godilo. Do ranega jutra je blodil tisto noč okoli.. Ko se je začelo svita-ti, je splezel na skedenj in se zaril v seno, boječ se, da bi ga ne srečal kak človek in si kdo ve kaj mislil o njem. Tri cele dni se nato ni pokazal doma. Plazil se je po stranskih potih in pohajal po oddaljenih vaseh. Delal se je kakor bi hodil po kupčiji; a če je prišel do človeka, ki je bil imel, kaj blaga zanj, je bil raztresen in malo s kom se je pogodil. Jeza se mu je s časoma polegla, a mesto nje se ga je lotila nekaka potrtost. V drugačnem duševnem razpoloženju pa je tudi zopet vse drugače videl. Zazdelo se mu je hkratu, da se je prenaglil, da ni imel nikakega pravega povoda, znašati se tako nad svojo ženo in skoro sramoval se je, da se je dal tako nahujskati od tujih ljudi, od katerih je vedel, da ga ne marajo in da bi se veselili, ako bi ga zavedli v nesrečo. Včasih je bil prepričan, da ljudje samo lažejo, da nalašč govore tako, hote napraviti spor med njim in ženo, hote zapeljati ga v kako nepremišljeno dejanje. Kesal se je včasih, da je bil tako nastopil in obetal po tihem, da se ne izpozabi nikdar več tako. Ali potem se je zopet spomnil na to in ono, kar je pregnalo zopet mir iz njegovih prsi, navdalo ga iznova z jezo in srdom. In zopet je kipelo in vrelo po njem, in zopet je preudarjal, kako bi naklonil zadoščenje svojemu nžaljenemu srcu. Tako je padel iz enega stanja v drugega in dostikrat samega sebe ni razumel, dostikrat se čudil, kako se more človek tako izpreminja-ti. » zapravila vse, jutri pridejo in te poženo iz doma po svetu!" V takem hipu bi mu bilo vseeno, kaj se zgodi! In to menjavanje njegovega notranjega razpoloženja, to večno beganje ene njegove misli pred drugo, je bilo menda poglavitni vzrok, da se je brigal za početje svoje žene zdaj manj kot kdaj poprej. Tudi je imel nek strah pred onim trenotkom, ki bi se moralo odločiti za trdno na eno ali drugo stran in raje je zatisnil oba očesa, raje je slepil samega sebe, nego da bi se bil potrudil, zvedeti in dognati popolno resnico. Slutil je, da bi bilo z odločitvijo končano vse in tresel se je pred tistim koncem. Ah, saj bi bil moral ta konec pokazati, da je imel njegov stari oče prav, da so imeli prav vsi ljudje, samo on ne! . . . Ali naposled je hotel slučaj tako, da je videl nekaj, kar mu je zadalo nov udarec, pregnalo mu temeljito vse nade, da govore ljudje o njegovi ženi morda slabeje, nego zasluži. Nekega večera se je vračal iz bližnjega trga. Bil je nesel davke plačat in vrnil bi se bil lahko prej domov, toda srečen je bil najbolj tistikrat, kadar je mogel pozabiti malo na to, kar se je godilo v njegovi hiši, zato se je zamudil dalje, nego je bilo treba. Bil je precej slabe volje. Davek so. mu bili zvišali, a njegovo imetje se je krčilo bolj in bolj. Tuintam je zapazil, da gre njegovo premoženje rakovo pot in občutil je to zlasti danes, ko je moral tako lepe denarce položiti pri davkariji na kamenito mizo. Kako lepo bi se bili dali ti novci kje drugje porabiti! Ali moral, moral jih je dati, ako ni hotel, da bi ga rubili. S temnimi, neprijetnimi mislimi je stopal po prašni cesti proti domu. Drugekrati je na-pregel konja, zakaj je hodil danes peš, sam ni vedel natanko. Bil je sploh prišel nekako iz prejšnjih navad, dostikrat se je čudil sam sebi zaradi tega in zdela so se mu često lastna dejanja tuja, neznana. . . Zavil je bil že po stezi za vrtovi. Ko se približa domači hiši, začuje nek vrišč konec svo-jjega vrta. Ozrši se tjakaj in ' stopivši še nekoliko korakov proti oni strani, vidi nekoliko odraslih ljudi in cel trop otrok na kupu. Morali so imeti nekoga v svoji sredi, okoli katerega so se gnetli, smejali se mu in se norčevali iz njega. Mlakarja se loti neprijetno čustvo. Hote prepričati se, kaj pomeni to, pospeši svoje korake proti mestu, kjer so vreščali ter se drvili v divji razposajenosti semtertja otroci. Bil je že čisto blizu, ko ga nekdo zagleda in zakriči: "Otroci, bežite!" Kakor bi bilo treščilo med nje, so se razkropili otroci, a tudi starejši odidejo vsak na svojo stran. Tam ob kotu vrta pa je ležala ženska na tleh, hropela, ter govorila čudno zmes. Njen glas je bil hripav, oduren in surov. Mlakar je spoznal obleko, spoznal obraz, a vendar ni hotel verjeti. Pomencal si je oči, kakor bi jim ne zaupal, a ko je pogledal zopet — ista žalostna prikazen! Pred njim je ležala njegova žena, pijana do brez-zavesti. Prvi hip se menda tega ni prav zavedel, kajti sklonil se je k nji ter jo skušal dvigniti, kakor se skuša pomagati bolnemu človeku, ki je omagal. Ali zdrknila mu je iz rok in padla na zobe. Kakor bi še vedno ne verjel, jo je prevalil ter ji pogledal v obraz. A kako se je vzgro-zil! Ta obraz, ki se mu je zdel nekdaj tako lep, tako zapeljiv, ga je navdal zdaj skoro s studom. Zabuhel je bil in ne ene nežne poteze ni bilo v njem. Oči so ji bile izbuljene in kakor o-steklene. Sicer je uprla vanj svoj pogled, ali niti najmanjšega znamenja ni bilo, iz-katerega bi se dalo sklepati, da ga pozna. Mlakar si je položil roko na srčno stran. Grozno ga je zabolelo tam notri. Tako globoko torej se je bila pogreznila njegova žena ... tu na tleh je ležala, opita do onesveščenja, v za smeh otrokom in sebi in njemu v sramoto! Na mah so se mu razpršili vsi oni lepi upi, ki so se mu navzlic vsem dosedanjim žalostnim izkušnjam vendar vednd zopet porajali v srcu, upi, da se morda vendar še vse predruga-či, da se njegova žena morda vendar še poboljša in da morda, vendar ni tako slaba, kakor so mu pripovedovali o nji. Hipoma so bile uničene vse tiste ^ nade, hčerke njegovih skrivi želja! Vedel je zdaj: za žensko* ki je zabredla tako daleč, M11 bene rešitve več! Občutil je^ oni stud, ki mora navdati ^ ob pogledu pijane ženske,a stud je bil tem večji, ker j'- ® pred seboj lastno soproS0, jo je mislil pustiti tam, k]cr, bila, ter zbežati vstran o*' ko se zave, da bo njegov"* ® ^ mota morda še večja, ako 38 odtegne hitro očem drugih J di. Ko se prepriča, da ni v ® ^ žju nikogar, se sklone k ^J1 jo dvigne od tal, potem F? ^ ž njo v hišo in jo ponese v sr nico. A ni imel toliko us^'-1® ž njo, da bi jo bil položil t r steljo, spustil jo je tefflV# ^ postelji na tla. "Tu leži« t,J vzbudi!" reče z zamcklitf t som, ki mu je drhtel vsled r burjenosti, "tu se zavedi ?v . sramote!" In če bi bil vide hip, da umira, pa bi ne bil' Tn Č6 nobenega sočutja z njo. mu bila rekla: "Glej, zapUcC^ te, odpusti mi!" pa bi j' ^ odpustil. Tako ogorčeno Je njegovo srce. (Dalje prihodnji) > Zgodilo se je, da je pozabil na vse in srce mu je vzplamtelo v prejšnji ljubezni do žene, dokler ga ni kaka okolnost opozorila zopet na to, kako malo je vredna njegove ljubezni. Živel je noo in dan v bojih, a vmes so se mu vračali trenotki, ko je bil čudno hladnokrven in skoro popolnoma neobčutljiv. V takem hipu bi se bil morda zasmejal, ako bi mu bil kdo rekel: "Žena ti je Oglašajte v — "Enakopravnosti •i> v PRAKTIČNO BOŽIČNO DARILO i Ali hočete napraviti tistemu, ki ga ljubite, posebno veselje? "Seveda," boste rekli, "ali kaj, ko pa vsaka reč toliko stane." Prav zaradi tega si izberite darilo, ki ima posebno veliko vrednost in za kar izdaste le majhen znesek. Verjemite, da bo gotovo vesel zanimivega lista. Hvaležen vam bo zanj. Saj mu bo v uteho, pouk in razvedrilo. Naročite mu zanimiv list, dnevnik "Enakopravnost.'' Vsaka številka ga bo spominjala vaše prijaznosti. ENAKOPRAVNOST I 6231 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO i © i m K POJASNILO GLEDE PLINSKIH POVRAČIL [ S sporazumom glede cleveland-skih cen z die 19. sept. 1934 ] TO JE BILO veliko in zelo težavno delo, in v kolikor se tiče dela preračunanja, je isto zgotovljeno. To delo je sestojalo iz balanci-ranja mesečnih računov za plin, ki so bili izdani v teku dobe, za katero je odrejeno povračilo, z računi za iste mesece, kot bi bili, ako bi v tistem času bile v veljavi nove cene. V dobi, za katero so odrejena povračila, je približno osemintrideset mesecev. Nekako 10,000,000 plinskih računov se je moralo zopet "prenarediti" v tem delu ter jih primerjati z originalnimi računi. Denarna izplačila se glasijo na ime in naslov, kot je razvidno iz naših knjig. Mi nimamo drugega rekorda. Razpošiljanje izplačil bo šlo tako hitro naprej, kot bo dovoljevala mehanična stran dela Poštni urad, pri temu delu, ki je precejšnjega obsega, izvrstno sodeluje. V mnogih slučajih je to delo čisto nekaj novega. Toda o gotovih slučajih se nas je opozorilo, ter se je začasno zadržalo izplačila povrnjenih svot. V slučajih, o katerih nam je znano, da je bila smrt, bankrot, "receivership," "guardianship" ali do so bili računi plačani po "guarantorjih," kot tudi v raznih drugih primerih, smo izplačila pridržali, dokler ne prejmemo pojasnila, v katerem se izkaže, kdo je resnično upravičen do teh izplačil. Na drugi strani pa so bila izplačila, ki se glasijo na imena umrlih oseb ali pa na račune, ki so pod varuhom, odposlana, toda se jih ne more menjati, dokler se jih nam ne vrne z pravilnimi pooblastili ekseku-torja, administratorja ali varuha, ki nam dovoljujejo izplačila. Tudi v slučajih, kjer je prememba naslova, o kateri nismo bili obveščeni, bodo koverte i izplačili nam povrnjene, tako da se ne bodo zgubila, in prizadete osebe lahko dobijo svoja povračila, ako nas obvestijo pismeno ali osebno o svojem novem naslovu. Vsled teh vzrokov in namenov, in da bo v pomoč vsem, za povrnitev izplačil v prave roke, točno in pošteno, bo naš poseben urad, ki je bil ustanovljen za izplačitev svot, obratoval tako dolgo kot bo potrebno, ter bo na razpolago javnosti od sedaj naprej pod imenom GAS REFUND INFORMATION DEPARTMENT soba št. 550, The East Ohio Gas Building, E. 6th in Rockwell. Telefon MAin 6640. Odprto od 9. ure zjutraj do 4. ure popoldne, vsak delovni dan razven ob sobotah. Ob sobotah so ure od 9. zjutraj do poldne. Vabljeni ste, da se poslužite tega departmenta, katerega postrežba vam j| na razpolago brezplačno in brez stroškov. Dočim je razumljivo, da se ne more vseh povračil naenkrat odposlati, pa je treba določiti gotov čas, in sicer se je določilo dan 10. januarja, ko bodo vsa povračila odposlana. Ako ne prejmete pričakovani draft kot povračilo do 10. januarja, pokličite REFUND INFORMATION DEP'T, MAin 66-^0 in sporočite. Ako se v tem času domislite o kakem posebnem vzroku, zakaj je morebitna zakasnitev, kot naprimer, da ste se selili, ali vsled smrti, itd., pokličite nas, ali pišite pred 10. januarjem. The East Ohio Gas Co., East 6th in Rockwell, Cleveland, Telefon MAin 6640. Telefonski klic ali pismo vam lahko prihrani čas in vam služi obenem kot oseben obisk, dočim bo v nekaterih slučajih potrebno, da se osebno zglasite. Toda, svetujemo, da najpreje pišete ali telefonično pokličete. Naš edin namen je, da vsa povračila čim preje in pravilno dostavimo našim konzumentom. THE EAST OHIO GAS CO. EAST SIXTH STREET AND ROCKWELL AVENUE E4A1N «640 ..........ROOM 550 I I i a g. 'dltl