Štev. 21* ■ lienz, sreda 28.novembra.1945- Leto 1 V\ A V Avstriji so sledeča taborišča slovenskihbeguncev; Lienz, Spittal, Kelerberg, Judenburg, ¥olfsberg in akademiki V Gradcu. Manjše begunske skupine pa so raztresene še drugod. Vsako taborišče ima svoj t-boriščni odbor, ki skrbi in ureja potrebe dotičnega tabo¬ rišča. Prav pa je, da tudi nekdo skrbi za povezanost vseh teh tabo¬ rišč in za skupne potrebe vseh slovenskih beguncev na Koroškem.Ta¬ boriščni odbori sami imajo dovolj dela z urejevanjem zgolj taboriščnih zadev. 2e prectno smo se razšli iz taborišča, se je v ta namen usta- ncvil socialni odbor, ki naj po možnosti ureja in oskrbuje vse naše skupne socialne in prosvetne naloge. Ta odbor naj veže v tesnejše sodelovanje vsa taborišča in pomaga tam, kjer je pomoč najbolj po¬ trebna, V soc.odboru so zastopniki vseh slovenskih taborišč, ekse- kutiVa pa se nahaja v lienškem taborišču, ker je tam največ Slovencev' im ker je tam tudi naša skupna begunska gimnazija. Po vseh taboriščih obstoje nekaki podobori socialnega odbora, ki jih tvorijo slovenski taboriščni odbori sami. Naloge socialnega odbora so zelo različne. Ne najmanjša je pomoč najbolj potrebnim beguncem. Slovenski begunci nismo prinesli v emigracij o-v tujino-ne zlata in ne srebra,ne tujih valut. Med na¬ mi je večina ljudi, ki že loma niso bili kaj pridi obdarjeni z dobri¬ nami tega sveta. Naše socialne in prosvetne nalogo po zelo velike^. Treba je skrbeti za naše visokošolce in jim omogočiti nadaljevanje študija. Naša begunska gimnazija, na kateri študirajo begunski dija¬ ki iz vseh taborišč, potrebujejo knjig, učil, zvezkov itd.,' kar rev¬ ni dijaki sami ne morejo plačevati, Skrb*-e ti je treba, da se zaradi pomanjkanja učnih knjig ponatiskujejo...tako za gimnazijo kot za ljud¬ ske šole čitanke in dru^p učne knjige. Med seboj imamo precej dru-- zin, ki so brez vsakih denarnih sredstev,tudi nekaj invalidov, bol¬ nikov v bolnicah, sem in tja tudi koga v zaporih, -vsem tem je tre- -ba po možnosti jiomagati. La bo mogel socialni od*bop svoje naloge vr¬ šiti, je dolžnost vsakega slovenskega begunca, da mu po svojih mo¬ čeh priskoči na pomoč,, Saj tvorimo vsi slovenski izseljenci na Ko- • roškem eno samo socialno skupnost, v kateri moramo delati vsi za e- nega, eden pa za vse. ■ Zato je socialni odbor sklenil pobirati piri taboriščnikih, ki kaj imajo, prostovoljne darove za naše socialne in prosvetne na¬ mene. Te darove naj bi zlasti dajali taboriščniki, ki imajo kako službo in prejemajo za njo plačo, ter oni, ki s svojim delom,bodisi v taborišču,bodisi zunaj,kaj zaslužijo. Uradniki in uslužbenci n.pr. naj -bi dali 5$ od svojih dohodkčv, delavci 2>o, kdor pa prejme mesečno manj kot 50.- %,pa nič, Jasno je, da socialni odbor nima nikakih pra¬ vic nakladati kake davke oziroma Svojevoljno odvzemati kake procente od plač. Upravičeno pa pričakuje, da bo vsak slovenski begunec imel toliko socialnega cula in zavesti skupnosti, da bo prostovoljno in z veseljem prispeval za skupne potrebe. Saj drugih virov socialni odbor skoraj nima. Le še na v ee prireditve, igre, zabave, telovadni joa~-~ stopi in. pevski koncerti mu kaj prinesejo, .. Lamo po sa^i je umevno, da bo socialni. odbor sJcrbeJ ta r dn /v f huwum£.) , • Štev* 33- - Str, 2. - Domači glasovi,28*XI. 1945* se ta denar, ki mu ga z dobro voljo žrtvujejo posamezni begunci,u- porabil res, za najnujnejše skupne potrebe. Od 6asa do 6asa bo tudi dajal obračun o uporabljenem denarju, če bi pa kak posamezni tabo¬ riščnik želel imeti vpogled, kako se denar uporablja, mu je bla¬ gajnik socialnega odbora za to vedno na razpolago. Če hočemo težave naše emigracije premagati čim bolje,i- mejmo vsi zavest in čut skupnosti in si radi pomagajmo med seboj. Ce bo vsak izmed nas videl in pomagal potrebam drugega, bo za vse lepo poskrbljeno. Če pa bi se vsak posameznik boril s težavami in in bi se čutil v svojem begunstvu osamljenega in zapuščenega,bi be¬ gunske težave mnogo težje prebredli. Zato naj se vsak v potrebnih potrebah in težavah obrača na socialni odbor, vsi pa mu skuššjmo pomagati, da bo mogel vsaj v najnujnejših skupnih potrebah priskočiti na pomoč, Le v slogi je moč "British Korning News" je objavil v svoji peti številki pod naslovom: "Jugoslovani ščuvajo Slovence” to-le poročilo iz Lon¬ dona: "Kakor poročajo jugoslovanska in britanska poročila,ki so včeraj prispela v London, nastaja nova kriza h koroškem vprašanju. Ljudje, ki so blizu britanskim krogom v komisiji za Avstrijo,pred¬ videva jo, da bo koroški del slovenske Osvobodilne fronte,ki jo pod¬ pira Jugoslavija, bojkotiral volitve v avstrijski parlament in ko¬ roško deželno skupščino in sicer zaradi tega, ker je britanska vo- jaška vlada sporočila, da slovenska stranka na Koroškem ne bo pri- puščena k volitvam, ker se brani pripoznati avstrijsko mejo iz 1* 1937* Dr.Jože JTischler, edini sltvsnski zastopnik v koroški dešelni vladi,je v protest tega britanskega koraka odstopil in trije slo¬ venski zastopniki so odpotovali na Dunaj>da izročijo zavezniški ko¬ misiji spomenice^ v tej zadevi. V Londonu se povdarja,dabi britanske zasedbene oblasti bile pripravljene priznati kako slovensko poli¬ tično stranko, nikakor pa ne separatističnega gibanja. Jugoslovansko časopisje se sedaj že 2 meseca ni vmeša¬ valo v koroško vprašanje. Zdaj pa se je začelo zelo zanimati za ko¬ roške Slovence - isto tudi jugoslovanski radijo - in napada britan¬ ske zasedbene oblasti. Britancem očita, da so dovolili ustanovitev ;i demokratske stranke" na Koroškem, ki da zagovarja vrnitev Habsbur¬ žanov, in da sprejemajo V urade bivše nacistične prvake, ki qLa bo¬ do predsedniki volilnih komisij, ter da se poslužuje bivših ustašev kot policistov na Koroškem. V Londonu so mnenja, da je očitek predigra še intenziv¬ nejše jugoslovanske propagancno ofenziv^, ki se bo začela takoj po avstrijskih volitvah. Pričakujejo, da slovenska Osvobodilna frčnta, ki jo podpira jugoslovanska belgrajska vlada in slovenska vlada v Ljubljani, ne bo niti priznala izidov volitev na Koroškem,češ da so se vršile pod terorjem, ali pa bo zahtevala za slovensko mani-, šino volilno abstinenco. f" Jugoslovanski krogi tudi trdijo, da izraža glasovanje za avstrijsko komunistično stranko tudi že pristanek na revizijo av¬ strijsko- jugoslovanske meje, kajti komunisti niso nikoli - kakor sta to storili socialistična in ljudska stranka proglasili^načela nedotakljivosti koroškega ozemlja." - o - o - UKEEiNlSTVO DOMAČ IH GLASOV se toplo zahvaljuje vsem, ki mu pošiLjajo prispevke in poročila.Le s sodelovanjem vseh bo naš begunski-tisk. postajal vedno zanimivejši. Štev.23- ----Domači glasovi, 28.XI. 194-5. Str. 3- v sanjah ne. Na volitvah v Jugoslaviji so bili navzoči tudi neuara&nt o~ pazovalci ■ elani 'angleškega .parlamenta. Imeli• so z maršalom Titom . enourni razgovor, kjer so mu med drugim stavili vprašanje, zakaj je bilo teden dni pred volitvami, zaplenjeno oziroma ustavljeno o- i". 'lito je rekel, da je bila -za¬ je v nekem članku bila žaljena voj- liberniac Roberts je ob povratku clanem vi.dal in pripomnil: : '6e- vlado, vendar ml v Angliji še v sanjah ne tli mogli misliti, da bi tak članek smatrali kot veleizdar- pozicionalno glasilo ''Demokracije plemba ustavno utemeljena, ; kor ; ska. Vodja angleških opazovalcev v Anglijo izjavil, da je dotični prav vsebuje dlaneh hud napad jo." - (Weltpresse, • 23.11.1945.) V OKTtm UMRLI -DUHOVNI BUKOVITZ Henrik, duhovni mrl 13.oktobra. Rodil se je 8. 9 -1874 Bil je dalga leta župnik v Mokronogu 1937 v pokoj. Pokojnik je bil zelo 1 zlasti pa je slovel kot odličen cer. LUNDER Alojzij, župnik v še izpolnil 60 let, pa ga je nenadoma pobrala ga iztrgala sredi dela za blagor izročenih mu svetnik in župnik v pokoju,je u- v Radovljici, posye 6 en 23.7.18911 Zaradi bolezni je stopil 1. izobraženj > veni g o vb ml ushicad, je umrl Vel.Poljanah 9.5.1886, v duhovnika pa je pij. strog do samega sebe, k. 1.8, oktobra. Ni zavratna bolezen in :o jnik se je pošve&en 12 . du 'š, Pol rodil na 7. 1909. % ZUPANC Ignacij, duh.svetnik in župnik v Predosljah pri Kran-' je umrl 22.oktobra. Pokojni predniki župnik je bil spvetnik. Ta- govorj bi ga Predosl n vsi, ;ci imenovali so ga pc.ziali.- f .-UuheVniki in • r ~ /U Do: slovenskega bil :5° o ar CIO DO 3^, ko so- ob njegovi smrti njegovi verniki. Lahko 52 let je pastiroval v nosil za Odrešenikom križ. ko mu je naporno delo strlo šibko tejto.' .Svetnik Zupanc^ je umrl. blažene 59 .letu duhovniške službe. ČEŠENJ Andrej, duhovni svdtnik ih župnik y pokoju,' je Umrl 23. oktobra. Pokojni je bil smoleč predaškega župnika %n je.umrl le župnik _ v revni ograd pod je preživel v y>" Nad okupac:lj 9 jo zvesto ezan od 'sobratov in . -■ . ■ ib. smrti v Sp^iotu. življenja in en dan za njim. Bil je mnoge .Gorjanci. Leta svojega pokoja to je izredno Veliko trpel. Naj v miru počivajo’ pr e živel -■ X c > zf a ■ o 7 Zadnje le- •TITO ODOBRAVA NASILNO PRESElJE- VANJE. - Tito je na včerajšnji ti¬ skovni konferenci izrazil^ivo je 0 - dobravanje Češkoslovaški .ede nje¬ nega postopanja napram maolharski manjšini. Rekel je, da sp. JrLIi. Uu- ‘ - ' Uši- goslovani napram madžarski, mak ni v njihovem ozemlju zelo' po .duš tl ji vi. Češkoslovaške mere napham Mad¬ žarom pa da spočetka niso bile jas¬ ne. ; TITO JE NAPADEL KATOLIŠKO LN PRA- VOSLAVNO CERKEV. - "Britieb Horning t?vs’ ! so objavile v svoji poti šte¬ vilki to-le poročilo svojega bel- grajskega. pcho6^valca z dne' 23 , ■fc oItu s- ^ al Xx~co e na vče- rajžnji tiskovni konferenci ostr n a. pa de 1 ^ kat o j.sk o i n pr a vo s 1 avn o 6 o p ne v in n p une »gor edsta.vni.ke . .De,;, ni je: •-/JvgosA.avi.j.a ne pre¬ ganja. nobene Cerkve. Obe Cerkvi' sta se uvrsti ti v narodno fron¬ to in se .borita za mir v Jugo** slavi ji. j ^.'oc a mi n s moremo po- z a c ,iti,' da ,i o nekaj v.l, k--en th d c c + • j ann tvuuikov okopecijo; živelo v ugodju,med . t em. Jo o j d 1 j uds c vo gladovni o«iitr mere meu . 0 erkvij.Q^ in.. J\x&£rsrtx£ 3 B& i/ ' ceh- med Str. 4*» Štev.23. Doma6i glasovi,28.Ki.1945* bo uredilo na podlagi ločitve drug od drugega.'! PRED 170VO PAPEŠKO OKROŽNICO.- Dopisni!: lista "News Cronicle" poroča iz Rima, da bo papež za¬ četkom prihodnjega leta izdal okrožnico, v kateri bo navedel temelje, na katerih mora biti osnovan trajni mir na svetu. - Okrožnica bo apelirala na med- sebojno mednarodno razumevanje, rja spoštovanje majhnih narodov in na pravico za vse narode ter bo verj etno ■ omenila nevarnosti, ki jo utegne imeti atomska bom¬ ba za vse človeštvo. CCS SKOSIGVASKA NARODNA SKUP¬ ŠČINA je odobrila sporazum s Sovjetsko zvezo, kakor poroča moskovska radijska postaja, in to enoglasno. Gre za sporazum, ■ ki so ga podpisali 29»junija t. 1» v Moskvi. Na podlagi tega sporazuma je bila Podkarpabska Kusi j a (Rut eni ja) priključena. U- krajinski republiki, ki pripada Sovjetski zvezi. ČLANI UPRAVE PRVE HRVATSKE ŠtEED^ONICE OBSOJENI.. - Po pore- Čilu Tanjuga z dne 22.■ nov.t.l. s-e je pred okrožnim narodnim so¬ diščem v Zagrebu pričela razpra¬ va. proti članoin ravnateljstva Pr¬ ve Hrvatske štedionice, Oc?š da so se za časa stare Jugoslavije vo¬ dili protinarodno'politiko.Raz¬ prava. se vodi proti Karlu Novdt- hiju, Ledriardu Volču, Antoninu Soleku, ki so zbežali in bodo so¬ jeni V odsoihosti. Pred sodiščem •- pa so se zagovarjali dr.Vladimir Števec in Er$hi Roglič. Obtoženca sla .izjavila, da se^je generalni ravnatelj Kostrenčič ubil, ker. se je ^al.odgovarjati za svoje « J “1 ^ . v. -4 -•» 1 >T /-•« '-v, /-»■*> CT r~\ /~i i » "TIMES" 0 PERZIJI. - V uvod-, dnem članku z dne. 22.t.m. kri¬ tizira londonski "Times" rus¬ ko zadržanje glede Perzije^O- pozarja na to, da stranko Tu- deh ne podpirajo samo perzij¬ ski politični pustolovci,tem¬ več tudi Rusi za svoje lastne namene, da bi namreč mogli organizirati aktivno in dobro oboroženo skupino, ki bi se bolj ozirala'proti Moskvi ka¬ kor pa proti Teheranu»Dejstvo^ da je Tudeh orodje Rusov, je zadostovalo, da je ta stranka postala vsej Perziji z izjemo pokrajine,ki jo kontrolirajo Rus.i, povsod nepriljubljena in imamo dokaze,, da je njiho¬ va nasilnost in,.njihov namen* vmešavati se povsod, tudi tam povzročila nejevoljo. v nemških Bolah ne bo ver-.. SKEGA POUKA« -■ Vodja kultur¬ nega urada ^mladinske: mestne uprave Ninžer je izjavil gle¬ de svojega naziranjs. o uki¬ nitvi ^verskega pouka na ber- linskih šolah, da t& ukrep ne pomeni sovražnega zadržanja proti Cerkvam. Ta odločitev je bila potrebna, da ,£e ohra¬ ni "enobria demokratična vzgoja v enotnem^nemškem šolskem si¬ stemu. Občinska uprava je skle¬ nila dovoliti cwf junija na¬ prej orrpkom, katerih starši to želijo, verou^ kot neobve¬ zen predmet ,. r Eršpanski demo- .krati zagovarjajo verski po¬ uk, docim so ^idatopile osta¬ le antifašistične stranke,ki / 0 dovollene y ruskem zasedbe¬ nem pasu/ (socialisti-komunis~ ti in 11 hftralii + ^ Novotnija ha 10 let pris.Lj-i.ic.pd •, dela in zaplembo vsega oremožen- ja, Volča in Eopura na-p let pri¬ silnega dela, Soleka pa’ na 0 let,, in na zaplembo vsega premoženja*’.' ■ VODJA KITAJSKE KOMUNISTIČNE ARMADE JE PADEL, ^ General komu¬ nistične armade Jpiao Keh je 13. . t.m. v boju v notranji Mongoliji padel. Poročilo p\avi, da šo po-,;_ pustili napadi komunistov na glav¬ no mesto pokrajine Suyan in na j mesto Paolov, ki je končna pošja- \ ja že.laznine iz Pekinga V\Hsyauan. < o v J-n-u-o- i th jun rrUiibTAv- LMTja■ PARTIZANSKIH GLAZIJ PljUO je Ustanovil v Ajdovšči- n d> novo gimnazijo. Vanjo se je^ vg-salo precej domačinov in Okoličanov.. Vsi so pričakova¬ li pričetek_Lole. Bila je Že tudi sol.masa. Bedaj so pa ne- lifdoma Sporočili. da• gimnazl-• ' t j%ne bo v Ajdovščini, ampak v Vipavi. Cujejo se pa tudi kl^.sovij, dd bodo tudi is Vipa- ;fe gimnazijo prestavili v Pos —^ v.ojno, če he celo v ljubljeno ' - o - o - o - v.