List 9.
Župani, eno besedico do Vas!
Na Kranjskem in menda tudi drugod je postava, ki napoveduje, naj se oberajo gosence, in če tega nemaren gospodar sam ne stori, naj se zgodi to po županih na njegove stroške, ker gosence so kakor ogenj, ki se širi od soseda do soseda. Al gosenčna zalega je ostala vendar le na sadnem drevji; od leta do leta se vidi, kako neusmiljeno gosence drevje skubejo, da ne mora do kresa oze-leneti. Tem več se je teh merčesov letos bati, ker so se o gorkem poletji preteklega leta in gorki jeseni neizrečeno pomnožili tako, da so sadne drevesa polne gnjezd in gosenčne zalege.
Ti sadnim drevesom tako škodljivi nadlogi se najprej in najlože v okom pride, če si občina ali soseska sama pomaga in ne pričakuje od drugej pomoči. Soseska ima pravico zapovedati, da morajo kmetje gosenčno zalego po svojih vitih do določenega časa čisto obrati. Ako ni ka-košen gospodar o pravem času gosenčne zalege s svojih dreves spravil, naj župan namesti zanikernega kmeta gosenčne gnjezda in zalege na njegovem vrtu in na stroške njegove obrati da.
Tako ravnajo tudi v Švajci, v veliko državah na Nemškem, kakor tudi v nekterih srenjah v avstrijanski Šlezii; tako čistijo in oberajo gosenčno zalego po vrtih nemarnih kmetovavcov na njih stroške; zakaj bi se tudi pri nas tako ne delalo, in nemarni človek ne moral gosenc oberati?
Toraj, župani! Spoluujte marljivo svojo dolžnost, pomagajte si sami, in pomagalo se vam bo. Ako se na druge zanašate, ste gotovo zapuščeni. Pokažimo v vsem, da nismo otroci, ki nas mora gosposka k vsemu siliti; pokažimo, da smo dorastli in da sami spoznamo, kaj nam je v prid, kaj v škodo.