Spedizione in abbonamento postale Poštnina plačana v gotovini (ena I lira DRUŽINSKI TEDNIK : Leto XIV. V Ljubljani, 23. julija 1942-XX. štev. 26 (662) \ O sv. Jakobu pšenica zori ali zgori. •DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob četitkih. Drednlitvo In Slovenski rek uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111, Fošt ni predal St. 845. Teleton St. 33-32. — Račun počtne hranilnice » Ljubljani St. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 Uri v znamkah. NAROČNINA »/« leta 10 lir, »/. leta 20 Ur, vse leto 40 lir. V tujini 64 lir na leto. — Naročnino )e treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (viSIna 8 mm in Širina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglasi: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: TUDI LUCIJA NI OD HUH! Naš novi roman (Gl. str. 2 in S) PONOVNI USPEHI LETALSTVA OSI Sestreljena angleška lefala in uničena oklepna vozila .Glavni stan italijanskih Oboroženih 8>l. je objavil 14. julija naslednje 777. vojm> poročilo: • Na egiptovskem bojišču so napadi italijanskih in nemških oddelkov dosegli dobre rezultate: zajetih ie bilo mnogo ujetnikov, med njimi bataljonsko poveljništvo. Letalsko delovanje ie bilo živahno tudi včeraj. Nemški lovci so sestrelili 9 »Spitfirovc. naši eno štirimotorno letalo tipa »Liberator«, dve drugi an-Eleški letali pa sta padli v morje, zadeti od topništva v trdnjavi Tobruk, kjer so sovražni letalski napadi povzročili nekai smrtnih žrtev med Arabci in manjšo škodo. Protiletalska obramba v Bengaziju ie zadela in uničila eno sovražno letalo, tako da znaša skupno število sestreljenih letal 100. ; Oddelki bombnikov osi so napadli letališče La Venezia. V teku teli akcij so italijanski letalci sestrelili 7 sovražnih letal. 2 pa nemški lovg. šest naših letal se z operacij zad-ttiili dveh dni ni vrnilo. .Glavni stan italijanskih Oboroženih le objavil 15. julija naslednje 778. Vojno poročilo: V iužnem odseku egiptovskega bojišča smo močne sovražne izvidniške oddelke napadli in odbili proti vzhodu. Napadalne skupine italijanskega letalstva so vzhodno od El Alameina bombardirale zbirališče čet in uničile ali zažgale nekai desetin avtomobilskih vozil. Ponovni spopadi lovskih oddelkov so se zaključili v korist letalstva osi. Italijanski lovci so sestrelili 9 britanskih letal, nemški na 4. Bombardiranje vojaških naprav na Malti se ie nadaljevalo podnevi in ponoči. pri čemer so nemSki lovci v zraku nad otokom sestrelili štiri sovražna letala. Dve naši letali se nist' vrnili. Angleška letala so preteklo noč pri letela nad nekatere kraje Sicilije ir Kalabrije, pri čemer so odvrgla neka; bomb brez posledic v bližini Saponare in Villafrance (Mesina). , Glavui Stan italijanskih Oboroženih sil objavlja svoje 770. vojno poročilo: Sovražnik je srdito napadal naše postojanke na srednjem odseku egiptovskega bojišča. Povsod ie takoi prišle do protinapadov: zajeli smo več ko 1200 ujetnikov iu uničili večie število oklepnih vozil. .Letalstvo ie poseglo z močnimi skupinami v srdite boje s številnimi napadi na napadajoče sovražne sile in z boji nasproti sovražnemu letalstvu. Junaški lovci 4. krdela so sestrelili štiri letala in so tako dosegli od začetka Sedanjih boiev v severni Afriki svojo 132. zmago. Nemški letalci so zadali RAF nadalino izgubo enega »Curtissa« in enega »Spitfirat. Angleška letala so bombardirala Bengazi ter poškodovala nekai hiš in ubila ali ranila kakih 10 Arabcev. Protiletalska obramba je sestrelila eno sovražno letalo. Oddelki naših in nemških letal so znova bombardirali letališče pri Mi-cabbi in ponovno zadeli tamkajšnje naprave. Eno naše letalo se ni vrnilo iz dnevnih operacij. Italijanska boina letala so v Sredozemlju zadela in poškodovala eno an-Bleško križarko. .Glavni stan italijanskih Oboroženih sil ic objavil 17. julija naslednje 780. Vojno poročilo: Sovražne oklopne enote, ki so napadle na.področju pri El Alameinu, so bile napadene z naše strani in potisnjene nazaj na izhodne postojanke. Pri čemer so izgubile kakih 10 tangov. Drugo akcijo, ki so io poskusili Angleži boli proti jugu z oklopnimi 'ožili, ie ogeni našega topništva v kali zatrl. , Letalstvo osi je uspešno poseglo v borbe in obstreljevalo s strojnicami tor razpršilo sovražna motorna vozila sprednjih postojankah in v zaledju. y sp&padih v zraku ie sestrelilo 9 britanskih letal. Protiletalska obramba v Tobruku ie jned sovražnim letalskim napadom, ki Jo povzročil le neznatno škodo, zadela Jovražno letalo, ki je treščilo v plamenih na tla. . Na letališča na Malti so italijanski nemški bombniki večkrat zaporedoma odvrgli mnogo bomb. .Glavni Stan italijanskih Oboroženih S,1 objavlja 781. vojno poročilo: Na egiptovskem bojišču smo odbili pOcan napad sovražne pehote in tan-?2V, na odseku divizij »Trento« in irieste«. Sovražnik ie pustil v naših okah več sto ujetnikov, po večini ■^'jstralcev. .Letalstvo osi ie tudi včeraj prispevni .veliko Pomoč pri bojih. Med ži-j"‘>nimi dvoboji so naši lovci sestrelili Ha*{ angleški letali, nemški devet, dve ••daljni letali pa io sestrelilo proti- letalsko topništvo naših velikih kopenskih enot. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 19. julija naslednje 782. vojno poročilo: Spopadi krajevnega značaja na področju pri El Alameinu: v borbah zadnjih dni smo uničili 30 sovražnih tankov. V drznih napadih v nizkem poletu so naši letalski oddelki zadeli in onesposobili nekai desetin motornih vozil. Italijanski lovci so v zmagovitih dvobojih sestrelili 4 britanska letala, medtem ko so nemški lovci pripravili ena- ko usodo nekemu letalu tipa »Hur-ricanec. Bombniki osi so ponovno napadli vojne cilje na Malti. Zaradi naglega posega nemških letal v spremstvu sp 3 letala tipa »Spitfire« treščila na tla v plamenih. Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 20. julija naslednje 783. vojno poročilo: V severnem in srednjem odseku naše razvrstitve na egiptovskem bojišču smo zavrnili sovražnikove napade: pri tem smo nekai sovražnih oklopnih vozil uničili. Nemški lovci so napadli veliko formacijo letal tipa »Hurricane« in jih 7 sestrelili. Slabe atmosferske razmere so omejile operacije nad otokom Malto, kjer smo kljub temu zadeli nekai važnih ciljev. Trgovski uslužbenci Duceju S seje nacionalnega sveta fašistovske konfederacije trgovskih nameščencev Rim, 17. julija. V navzočnosti državnega podtajnika za korporacije Cianet-tija in podtajnika stranke dr. Ravasiia, inšpektorja stranke Balzariniia. vseh tajnikov nacionalnih federacij in tajnikov glavnih pokrajinskih zvez, se je na zveznem sedežu sestal nacionalni svet fašistovske konfederacije trgovskih pomočnikov. Po pozdravu Duceiu je predsednik konfederacije Paladino podal obširno poročilo o delovaniu centralne organizacije in njenih peri-feričnib enot v dobi od 31. julija 1941 do konca iunija tega leta. Pri tem ie še prav posebno opozoril na naloge, ki jih morajo trgovski pomočniki in delavci izvršiti v sedanjem položaju glede na ureditev cen in potrošnie. Po, 1' K* »-- '-:h tajnik" stranke dr. Ravasio. ki je sporočil pozdrave Tajnika stranke. V svojem govoru je poudarjal pomen trgovskega delavstva v političnem in gospodarskem življenju naroda, v kolikor predstavljajo povezanost različnih gospodarskih interesov in po svojem po- za svoje uveljavljanje v korporacijski državi, ki bo tem boli fašistovska. čim boli bo korporacijska. Korporacija ie revolucija in biti izven korporacije pomeni biti izven revolucije in proti njei. V svojih zaključnih izvajanjih ie podtajnik stranke opozoril še na zgled trgovskega potnika Brumane. ki ie v izvrševanju svoje fašistične propagande padel in ki je med svojim delom vedno našel čas. da ie .služil fašistični stvari z vsem mladeniškim navdušenjem do žrtvovanja svojega življenja. Zbor je z navdušenimi manifestacijami na Duceiev naslov pozdravil besede podtajnika stranke, nakar ie spregovoril še državni podtajnik v ministrstvu za korporacije Ekscelenca Cianetti, ki ie sporočil pozdrave ministra Ricciia. Državni podtajnik ie podal nekai pojasnil v. zvezi s poročilom predsed-lika kouitfderacile' in nakazal neka? vprašani, za katerih rešitev dela ministrstvo za korporacije v skladu s potrebami in izkušnjami, ki so se pokazale v delovaniu konfederacije. Prepričan ie, da bo konfederacije po smernicah stranke in socialne politike režima tudi v bodoče uspešno nadaljevala svoie delo Samo tako bo takoi po doseženi zmagi mogoče doseči še nadaljnje cilje, ki so cilji fašistične korporacijske države, v kateri čutiio vsi državljani brez razlike svoio udeležbo v civilizaciji, ki ie nastala iz revolucije Črnih srajc. Imeti zaupanje v sindikat, pomeni zaupati fašizmu, imeti zaupanje v korporacijo pa pomeni zaupati revoluciji. Tajnost vseh zmag ie torei skrivnost volje in vere. ki izhaja iz tele jasnosti: onkrai vsake Čiščenje Slovenije »partizanov« Triestejski »Piccolo« je priobčil v svoji številki z dne 19. t. m. članek pod gornjim naslovom izpod peresa svojega dopisnika comm. Carla Tigoli-ja. Zaradi aktualnosti prinašamo članek v celoti. Alt o bi bil pretekle dni z nami kateri izmed onih gospodov anglosaške propagande, ki tako radi pišejo vesti o »drugi fronti £ na Balkanu in jih potem objavljajo v čilskih listih, bi bil gotovo razočaran nad šibkostjo te fronte, ustvarjene na račun Stalina in Churchilla. Pred nekoliko dnevi smo šli s poveljnikom armiiskega zbora prav tja. kjer so uporniki bahavo na-glašali, da imaio nezavzetne postojanke in odkoder so izhajala napihnjena »vojna poročila«, ki sta iih moskovski in londonski radio razširjala kot vesti z »druge fronte«. Da so pozimi in še kak mesec kasneje uporniki povzročali nekoliko nadlege, ie znana stvar. S svojimi akcijami so dosegli to, da so naši vojaki trpeli več mraza, kakor ie bilo potrebno, da so povzročili morda večje napore kakor so napori v strelskem jarku, so tudi koga izdajalsko umorili, toda sedai prihaja ura obračuna. ko bodo vse drago plačali. Velika vojaška enota, ki ie kot posadka v nekem pasu- . slovenskega ozemlja, se da primerjati velikemu telesu. ki ga strupene in kratkovidne žuželke lahko nadlegujejo s tem. da ga pikajo, dočim veliko telo samo kdaj pa kdai malo strese kožo. da odpodi sitneže. ki pri teh gibih od-letavaio v celih oblakih in zopet sedajo na isto mesto, kier se ji in ie po- srečilo globlje pičiti. Tako se lahko nadaljuje nekoliko časa. dokler .potrpežljivo telo ne napravi silnega giba. ali. kakor to dela govedo z zamahovanjem repa ali z zamahom gobca ob rebra, pri čenier jih stre na tisoče, da popadaio v mlaki kivi. Ista stvar se sedai dogaia z uporniki, tako imenovanimi »partizani«, ki žurno odne; sejo pete. kadar se iim ne posreči napad iz zasede ali presenečenje. Izginejo, po neprehodnih gorskih potih in se zatečejo v svoja skrivališča, kjer pa tudi ne bodo dolgo uživali miru. Kazen iim ie za petami in nrav te dni dežujejo nanje udarci, da ostajajo v njihovih,, vrstah kupi nepokopanih trupel. V neki del pokrajine, kier so mislili uporniki, da so se zaradi neprehodnosti potov, zaradi obširnih gorskih gozdov in zaradi oddaljenosti od naselbin, utrdili za vedno, je prišla divizija pehote, ki ima nalog, da hitro in po načrtu izvede čiščenje. To ie ena izmed tistih divizii, od katerih poveljnik lahko za uspeh zahteva vse. samo ne tega. da bi stale brez dela in se dale zbadati od škodljivih žuželk. Poveiinik armiiskega zbora se ie napotil med vojake v ta komai očiščeni krai. kier so zopet zazvonili cerkveni zvonovi. Vozil se ie v odprtem vozu ob potih, kier so uporniki bahato na- polemike. onkrai vsake težnje ie jas na. čista in nedvoumna Mussolinijeva j giašali7‘da"so‘ gos poda V i i.' ‘ t eTii idzoro-ldeia. ki določa pot m osvežuje delo j vaj začeto delo za dosego vseli jutrišnjih zmag v ime- Toda 0 leh '»junakih druge fronte« nu naroda ki se le prvi zatekel pod j ni nil.jer lliti siedu. Bombe in stroi-slednjem delovnem položaju činiteiie. I znake hktoria in ki je prvi podaril i nj(.e so jjra priporočile, nai čim pref ki so zelo občutljivi za razpoložen ie I ogeni svoje ,vere o.rv'. žrtvoval svoio; izoraznii0 krai in si poiščeio zatočišče naroda in za misel revolucije. Nato j najboliso kriza ideio jn ki se bo prvi : bližje meje. Treba ie vedeti, da iih je prikazal politiko režima v pogledu zopet dvignit v novo življenie v obra-^j }>jio malo. da niso bili slabo oboro- obrambe lire ter glede nakupne veljave plač. glede česar ie bilo ukre-njeno vse v korist delovnih množic. V prikazu političnih in socialnih pogledov na vojno ie dr. Ravasio potrdil načelo, da bo naivišja socialna pravičnost našla vedno več možuos'.' zu Rima in fašistične revolucije. | ženi. kaiti tu ie bil osredotočen cvet Dolgo in navdušeno vzklikanje- Du- krdel, tu so bili oddelki v rdečih ceiu ie pozdravilo zaključek izjav , srajcah s popolno opremo pod vod-Eksc. Gianettija. Delo zbora ie bilo stvom srbskih oficirjev in tem četam zaključeno popoldne no razpravi ojie pomagala tolpa, ki ie opravljala vseh vprašanjih, ki izhajajo iz pred- zvezne posle, skrbela za prehrano, za sednikovega poročila. ' izvidništvo in za dajanje znakov. Prigionieri di guerra italiani a fllarsa Matruh allontanano la bindiera ingtese sostitneadaola coiritaliana.— Ttalijnn. skj vojni ujetniki v trdnjavi Marsa.Matruhu odstranjujejo angleško zastavo in jo zamenjujejo z italijanski* Vojaki se niso ozirali ne na te sile ne na njihovo avtomatsko orožje. Poveljnik ie med svojim obiskom poklical može, ki so se bili v pohodu najbolj odlikovali po svojem pogumu ter jih je odlikoval, poudarjajoč, da ie s tem hotel odlikovati ves oddelek, kajti vsi vojaki so dokazali, da so vredni visokega slovesa italijanske pehole. Razumljivo ie. da očiščevalni pohod, poverjen diviziji, ni bil enostaven vojaški sprehod, kaiti uporniki, ki niso vedeli, kdo iim stoii nasproti, so sl domišljali spočetka, da se bodo lahko ustavljali in morda celo zmagali. Toda. če so mislili, da bodo lahko nadaljevali svojo zimsko taktiko. sOi se kruto motili. Na vsak njihov napad sta pehota in topništvo divizije odgovorila s protinapadom ter prešla v boi in zasledovanje. A ko so bile te borbo skromne po številu udeležencev, so vendar imele značai žilavosti in sile ter so bile vredne onih borb. ki se odigravajo na drugih voinih področjih. Ako so uporniki ponoči obstreljevali kako posadko, so takoi ob zori nastopili oddelki, ki so očistili Krai V globino kakih 20 km. Po prvem spo-* padu o »junakih Stalina« ni bilo skoraj sledu, razen okrvavljenih cuni. zapuščenih na begu. dinamita in muni-ciie. s katerimi ie vojska napravila umetelini ogenj. Tako se je godilo dan za dnevom, dokler ni pokrajina postala popolnoma mirna in ie bilo mogoč-s potovati, ne da bi kdo streljal po kolonah, ki so prinašale živež, iu ne da bi bil še kdo posadke nadlegoval s puškarjeniem. Kakor smo že omenili, je način borbe edino nenaden napad. Naučili so se ga od razbojnikov iu kakor le-ti tudi uporniki namerijo iz gozda strojnico. kadar vidijo na potu kolono Po prvih strelih pobegnejo, preden more napadeni odgovoriti. Zopet drugič se v zaščiti temne noči bližajo manjšim posadkam in iih skušaio premagati, napadajoč navadno 30 na enega. Ako se napad takoi posreči, ga nadaljujejo.-pri. najmanjšem odporu pa se takoj umakneio in odneso s seboj tudi mrtve, da bi ne pustili sledov. Isto tehniko borbe so hoteli uporabljati tudi na tem področju o katerem govorimo. pa so kaj hitro opazili, da v vojni ni vedno koristno posluževati se istih načinov. Vojaki iih puščajo blizu utrdb, iih puščajo, da streljajo, v danem trenutku pa skoči io iz svojih položajev in se vržejo na zasledovanje. Uničujoče delo. ki so ga izvršili komunisti v teku svojega bivania v naselbinah, zgovorno priča o niihovl divjosti in divjaških nagonih. Ob cestah se vidiio razbita znamenja. Ko so vojaki prišli v te kraie. so skrbno zbrali vse bogoslužne predmete in iih izročili župnikom, toda mnogih predmetov ni bilo mogoče najti. Predvsem ni oltarnih prtov in obrednih oblek ter dragocenejših stvari, kaiti uporniki ne čutiio le velikega pomanikania orožja in municiie. ampak tudi tkanin vsake vrste. Tako ie veliko pomanjkanje blaga med niimi, da si no moreio napraviti obvez in šotornih streh itd. Zato odvzemajo vse potrebno, da b; si nabavili te važne predmete. V zvezi s tem so mi povedali zanimiv dogodek iz neke vasi. kjer je bila .pod poveljstvom mladega kapetana italijanska posadka. Kapetan ie opazil, da se ob določeni popoldanski uri redno pojavita sredi trga dve mladi in lepi dekleti z otroškima vozičkoma. Častnik ie imel dovoli povoda, da ie nekaj zasumil in nekega dne iu ie. brez šuma ustavil, hoteč občudovati njuna dojenčka. Bil ni niti najmanj presenečen. ko v vozičkih ni našel deteta, marveč srbske uniforme, velik zavoj obvez, dva revolverja in na dnu vsakega vozička po dve puški srbske vojske. Obe dekleti sta se izgovarjali, da imata orožje in ostalo od nekega neznanca. Kapetan seveda ni verjel temu zagotovilu in ie naročil, nai dekleti le dalje peljeta vozička, kamor sla pač namenjeni. Dekleti sta šli do pokopališča in še kak kilometer dalie. Tu sta sedela dva možaka in eden izmed niiju ie čital časopis. To ie bilo dogovorjeno znamenje za spoznanje, kakor sta dekleti malo prej izjavili kapetanu. Ko sta vozička dospela do obeh mož. sta se dvignila, toda že ie zagrmel klic sRoke kvišku«, zaradi boljšega razumevania v slovenščini. Neznanca sta se spustila v beg. toda kmalu so iu podrle krogle. Ta dogodek morda ne spada v okvir članka, toda pojasnjuje dve dejstvi, predvsem zahrbtno akcijo, ki jo vršo tako zvani »simpatizerji« za upornike, in strogost, ki ie absolutno potrebna proti vsakomur. Zvijače, ki se uporabljajo proti nam. so neskončne in gotovo nisem izmed tistih, ki bi priporočal zelo podrobno razlikovanje. Življenje naših vojakov in naših tovarišev ie sveto in je treba vsako proti-naperjeno delovanje strogo kaznovati. Drugo dejstvo, ki ga dogodek razgalja, kaže, kako pravična so navodila, ki iih ie dal poveiinik armadnega zbora svo-iim vojakom: Napadajte, reagirajte takoi, porušite gnezda, očistite krai! Neki vojak »Macerate«. ki ie posluša! te poveljnikove besede in dejal a smejočimi se očmi: T« kar nam prepustite. Ekscelenca! Če imate komu poslati denar, lahko to storite kakor doslej, ker pošta sprejema položnice in nakaznice. Tako imate v teh dneh možnost poravnati naročnino za DRUŽINSKI TEDNIK V Parizu so prijeli okrog 20.000 Židov. do večini tuie narodnosti, in iih začasno internirali v koncentracijskih taboriščih. Pozneje iih bodo prepeljali na Poljsko, čiščenje ie prevzela francoska policija. Hitler je ustanovil posebno odlikovanje za prebivalstvo vzhodnih zasedenih pokrajin. Prejeli ga bodo tisti ljudje, ki se bodo odlikovali po hrabrosti in si pridobili posebne zasluge. Hitler je poveril razdeljevanje teh odlikovani načelniku nemškega vrhovnega poveljstva. Savo so pričeli regulirati od ustja reke Sotle do Zagreba. Pri delu je zaposlenih 400 delavcev. Zelo važna so dela za utrditev in razširjenje nasipov levega brega od Remetinea do Blata. Hkrati z gradnjo nasipov bodo očistili tudi savsko korito. Nova ležišča lignita so pred kratkim odkrili v Abruzzih v pokrajini AquiHa. Po dolgotrajnih vrtanjih so našli skrito ležišče, ki ima tri metre debelo plast. Predsednik madžarske vlade Kallav ie v madžarskem parlamentu podal nekaj izjav o boju proti upornikom v bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki ga ie zasedla madžarska vojska. Dejal je med drugim, da so se v Bačko vtihotapili komunistični agenti iz Srbije, ki so ljudstvo podpihovali k ut oru in n»u na skrivnosten način priskrbeli orož- IIOČEMO POMAGATI STARŠEM IN NAŠI UKAŽELJNI MLADINI! STARŠI! Sprejemni izpiti za srednje šole obsegajo pet predmetov: računstvo, slovenščino, zgodovino, zemljepis. prirodopis, risanje. Zato najbolj olajšate pripravo nanje svojim otrokom. če jih prijavite k pripravljalnemu zasebnemu pouku. Nov pouk se začne v ponedeljek 27. julija. Prijavljanje dnevno od 9—12: Trgovski dom. pritličje, Gregorčičeva 27. * TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE iz vseli predmetov se pod vodstvom gg. profesorjev začne v ponedeljek 1. avgusta v Trgovskem domu. Gregorčičeva 27. pritličje. Priporočljiv tudi za tiste, ki v šoli kakor koli težko izdelujejo. Sistematska priprava! Prijavljanje dnevno od 9—12: Trgovski dom. pritličje, Gregorčičeva 27. * DVOMESEČNI TEČAJ za knjigovodstvo, korespondenco** trg. računstvo. stenografijo in vse trg. predmete se začne v soboto 1. avgusta. Priporočljivo za tiste, ki žele razširiti svoje znanje, kot tudi za tiste, ki se nameravajo vpisati v trgovsko šolo ali akademijo. Prijavljanje dnevno od 9—12: Trg. dom. « POLETNI JEZIKOVNI TEČAJI so namenjeni našim uradnikom f-camt, dijakom, gospodinjam, obrtnikom, pomočnikom (-cam) itd. Pouk italijanščine in nemščine od prvih osnov do obvladanja, za začetnike in spretnejše, ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečai od 9—10. popoldanski od pol A do pol 4. večerni od 6—7. tudi od 7—8. Prijavljanje dnevno od 9. do 12. Gregorčičeva 27. Grasshppers in Grenchen sto se v odločilni tekmi za prvo mesto v Švici srečala na nevtralnem terenu v Bernu. Tekma je ostala v regularnem času in v podaljšku brez zgoditka. tako da bo potrebna še ponovna tekma. Igrali jo bodo menda šele zadnjo nedeljo v avgustu, medtem si bodo oboji privoščili malo potrebnega oddiha. V Sofiji so igrali Nemci proti do-mačinom in zmagali 3-0. Hrvatski prvak Gradjanski in romunski prvak Rapid sta se srečala v Zagrebu v prijateljskem pomenku; ostal je z 2-2 neodločen. O. C. Filatelija Nove znamke Piše D. Gruden Italija: V uradnih krogih zatrjujejo, da bodo znamke v spomin 3001et-nice smrti Galilea Galileia v najkrajšem času prišle v promet. Prav tako je zagotovljena izdaja spominske serije ob priliki 1501etnice rojstva Gioachina Rossinija. Belgija: Izšle so napovedane znamke s portreti znamenitih učenjakov 16. in 17 stoletja. Vrednote: 10+ 5c, rjava (Jean Bollandus); 35 + 5 c, sivo-zelena (A. Vesalius); 50 + 10 c, rdeče-rjava (Simon Stevin); 60 + 10 c, zele-nosiva (Johann Baptist van Helmont); 1 f. + 15 c, rožnata (Rembert Dod-vens) ; 1.75 fr+ 50 c, modra (Gem hard Kremer-Mercator); 3.25 + 3.25 fr, rdečevijolična (Wortels-Ortelius) in za 5 + 5 fr, vijolična (Joest Lips). Pribitek bo šel v korist protituber-kulozne lige. Prav tako so izšle neuradne znamke v korist valonskih prostovoljcev. Vrpflnntp* 9.0 fr tip! PDn/rrlppfl. f\0 "fl* ie. Oreaniiairali »o tolpe, ki so se z orožjem uprle, madžarski vojski in ubile več orožnikov in obmejnih lovcev. Zalo so policijske oblasti izdale stroge ukrepe in s pomočjo vojake uničile komunistične tolpe med rekama Donavo in Tiso. Tudi v Novem Sadu so trajali spopadi tri dni in mnogo ie bilo med žrtvami tudi takšnih, ki so prišli ob življenje po lastni krivdi, ker ee niso držali predpisov oblasti in so prišli na ceeto. Pobojev sta krivi — je dejal predsednik Kallay — edino komunistična propaganda in tako imenovana jugoslovanska vlada v Londonu. ki sta zasejali sovraštvo med srbsko liudstvo. P« govoru predsednika Kallava ie poslanec Popovič iz Bačke poudaril, da ie vse. kar ie predsednik izjavil, čista resnica, in da srbsko liudstvo želi lojalno sodelovali z madžarskimi oblastmi in da ne želi nasedati tuji propagandi. Z zelenjavo in sadjem bodo plačevali potrošnjo električnega toka v južni Baranji, ki prejema elektriko iz osiješke elektrarne. Osebne vesti POROČILI SO SE: V Ljubljani: g. Francelj Bratož in grič. Akta Ccrgonjcva; g. Sreten Garižtč, rudarski inženir. in grič. Marta Bergerjeva, učiteljica; g. Vojeslav Cotič, poročnik, in ga. Lidija Debevc- Lahova; g. Milan Antosievricz, mestni finančni komisar, in gdč. Marija Jesihova; g. Vlado Fajfar, sodni pripravnik, in dr. Anka Polčeva; g. Jože Fajnič, uradnik Visokega komisariata, in gdč. Radka Žibertova, prAat-na uradnica; inž. Ivo Klemenčič in gdč. Jelka TomSetova, zobotehnica; g. Oto Helmann, trgovec, in gdč. Alria Dolenčeva, profesorica; g. Janez Dovjak, trgovski poslovodja, in gdč. Boža Felanova, zas. uradnica. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: inž Marjan Kunc; An:ca Bav čar jeva; Aha Lekšejeva z Itake pri Krškem; Anton Kajin, policijski stražnik v pek .* «fl*et-na Antonija Sitarjeva; Ivan Košenina, bivši mesar in trgovec; Anton Nagode, kasacijski sodnik v pok.; Luka Bernik, strokovnih drž. žel. v pok.; Franc T&haj, železničar v pok.; tMletna Marija Maurinova. V Polhovem gradeu: Jakob Trobec, bivši davčni uradnik v Krškem. V Mariboru: 72Ietni Gašper Namestnik, mizar. V Breatovcu na Štajerskem: 7‘Jletna Elizabeta Mik sev a. Nafie sožalje! ŠPORT NI TEDMIK Prav velikih in senzacionalnih dogodkov tudi to nedeljo ni bilo po dosegljivih športnih igriščih. Toda nekaj živahnosti je le bilo, par srečanj sodi colo v boljšo kategorijo. Oglejmo si to reč! Italijanske reprezentance so nastopile na raznih frontah in so se povsod zmagovito uveljavile. Rokoborci so v Rimu odpravili Nemce v razmerju 4-3; predstavnice ženskega tenisa so šle v goste v Zagreb k svojim hrvatskim tovarišicam in so se vrnile z zmago v znamenju 5-0; lahke atletinje so se napotile tja v Budimpešto in porazile madžarke nasprotnice s 54-37 točkami. V plavanju sta se srečali moštvi Nemčije in Madžarske v Darmstadtu. Zmagali so Madžari v razmerju 27-17. Zanimali bodo morda nekateri podrobni rezultati: ______ Z nogometnih polj bi bilo javitTr-— Tri kvalifikacijske tekme za vstop V drugi razred so prinesle nasledje rezultate: Pro Gorizia-Cremonese 1-0, Cuneo-Juventina 1-1, Varese-Anconita. na L0. Vse tri tekme je gledalo 10.000 ljudi — za sedanjo sezono in za kakovost tekmujočih pač dovolj. Tekmovanje je dospelo do pol poti in ni položaj se prav nič jasen. rjava/rdeča, 50 fr modra/rdeča in 100 fr rdečevijolična/rdeča. Naklada 7500 četvercev. Bolgarska: Nove so tele znamke: Dobrodelna serija »Trud in radost«. Znamke so precej lepe. Slike predstavljajo življenje mladine. Vrednote: 11 sivozelena, 21 rožnata, 41 rjavosiva, 7 1 modra in 14 1 rdeče-riava. — Serija službenih znamk s sledečimi vrednotami: 10, 30, 50 st, 1, 2, 3, 4, 5 levov. Nižje vrednote (10 do 50 st) imajo manjši format, višje malo večjega. Pri obeh vrstah je črtež sličen in predstavlja slika znamke na sredi državni grb; zgoraj je napis: carstvo Blgarija, spodaj pa: obščinska pošea. — Poleg teh znamk sta izšli še dve frankovni in to: 50 st rdečevijolična (obiranje jabolk) in za 4 leve s sliko carja Borisa, oranžne barve. Finska: V nakladi 200.000 serij bodo izšle znamke v korist prostovoljcev na vzhodni fronti. ; Francija: Kot prva znamka iz niza: »francoski skladatelji«, je izšla vrednota za 2 + 3 fr s sliko skladatelja Emanuela Chabriera. Je aivo-'ave barve. — Ob priliki imperialnem zstave so izdali znamko za 1.50 + 50 fr, sivočrne barve. — Frankovne lamke za 30, 50, 70 c in 1.20 so dolile natisk: Affranchis postes. — i korist legionarjem na vzhodnem lojišču je izšlo 5 znamk, vsaka za fr. Barve: zelena, vijolična, rjava, deča in modra. Hrvatska: Nove frankovne znam-e: zasilna znamka: 0.25 kun na 2.— n; 3 kn rjavordeča (Osijek) in 100 n vijoličnomodra (Banjaluka). — (■a filatelistično razstavo v Banjaluki !e izšla 100-kunska znamka iz niza rankovnih znamk, le s to izpremem-o, da ima v desnem gornjem robu gravirani črki: F. I. — V korist »Pomoči« so izšle tri prav lepe znamke in to: 3 +1 kn rdečerjava (tro-bači). 4 + 2kn rjava (povorke) in 5 + 5 kn modrozelena (mati z detetom) Z 31. majem t. 1. so izgubile svoje veljavo sledeče znamke: spominskt 1941, Rdeči križ. protiboljševiške ir jubilejne 1942. Znamke »naša krila« so prenehale veljati 30. junija t. 1. Dalje vrihodnjii. Vel. Kralj in Cesar ie nakupi] Sest del umetnikov, vpoklicanih po5 do 10,3 kile. Podobne rezultate javljajo tudi iz drugih evropskih držav. Harvardsko vseučilišče (USA) 3e pa dognalo, da so po vsem svetu desetletni dečki za 8 cm, deklice pa eelo za 11 cm višje, kakor so bili nji-hovi vrstniki pred 20 leti. Neizpodbitno je, da otroci evropskih narodov hitreje rastejo. Zdravniki in biologi *!’ spričo teh dognanj živahno prizadevajo, da bi izsedili vzroke tega pojava. Nekateri so prišli do prav presenetljivih rezultatov. Prej dozoreli in prej dorasli Predvsem so znanstveniki kmalu Potolažili starše, da kljub senzacionalnemu razvoju otrok ne bodo po naši obli hodili velikani. Statistike so namreč sestavljali po otrocih v zgodnji mladosti. Pri zadnjih opazo: vanjih se je pa pokazalo: otroci, ki so hitro zrasli, so tudi hitro dozoreli Jn — hitreje nehali rasti! Pred svetovno vojno so računali, da mladenič doraste s 17 leti; zdaj pa dečki do; rastejo s 15 in ppl leta. Otroci torej samo v začetku hitreje rastejo; končni rezultat je isti. Vsekako ostane še vprašanje: zakaj otroci na lepem hitreje Tastejo? Strokovnjaki so si med drugim priskrbeli statistike o velikosti ljudi v Prejšnjih dobah. In res so ugotovili, da so ljudje v splošnem večji. Število tistih Nizozemcev na primer, ki so višji kakor 170 cm, je znašalo leta 1926. 57%, deset let pozneje pa že 97% celotnega prebivalstva. Dolgini so bili redki Obiskovalci berlinskega muzeja še zmerom strmijo ob srednjeveških boj; nih opremah in se čudijo, da so imeli srednjeveški vitezi dovolj prostora v tesnih oklepih. In res so bili takrat celo ljudje, ki nam jih zgodovinarji opisujejo kot velike, za naše pojme srednje postave, še v prvi polovici 18. stoletja so bili namreč dolgini prava redkost. Ljudje postajajo torej že nekaj stoletij čedalji večji. Nizozemski vojaški novinci so bili leta 1863. povprečno 161,1 cm visoki, leta 1925. pa 170,88 centimetrov. Dobršen napredek v 75 letih! Očitno bi morali iskati tudi vzroke krepkejše rasti v daljnji preteklosti. Morda pa vlada v rasti človeštva plima in oseka, neki enakomeren ritem obdobij velikih in majhnih ljudi? Žarki vplivajo na ras. Pospešena rast otrok po svetovni Vojni prav gotovo nima ničesar skupnega s počasnim razvojem velikosti v Zadnjih stoletjih. Tu gre namreč za prav velik skok v rasti, ki mora imeti posebne vzroke. V teh letih je očitno posegel v rast človeštva neki čisto nov činitelj. Med drugim so pripisovali vzrok pospešene rasti športu, ki Zene mladino na zrak in na sonce. Pokazalo se je pa tudi — kakor je napisal dr. K. Treiber v zdravniškem listu »Miinchner Medizinische Wo-chenschrift« — da so zrasli tudi slabo hranjeni otroci, ki zmerom tiče v sobah in ne gojijo športa. Hkrati je dr. Treiber opozoril na zanimivo dejstvo, da se je pospešena rast pojavila v vseh deželah takrat, ko so Zgradili prve radijske oddajne postaje. Zato pravi takole: čeprav imajo radijski oddajni valovi neznatno energijo, utegnejo vplivati na človeški organizem, posebno na žleze, ki izločajo hormone rasti. Saj vemo, da tudi diatermija, ultravijolični in drugi žarki vplivajo na izmenjavo snovi m na druge dogodke v telesih živih bitij. Z ikaj roli niso zrasli? Pri radijskem sprejemniku brez naprav, ki odstranjujejo motnje, nastane v zvočniku hresčanje, če na primer začne delovati sesalec za prah. Njegov motor torej ustvarja »radijske valove«. Te valove poznamo od takrat kakor električni tok za razsvetljavo in pogon, to se pravi, od prej, preden je rast evropske mladine tako iznenada poskočila. Dr. Treiber pravi, da se motnje električnih stikal, vozov cestne železnice in motorjev opazijo le v ožjem okolju in da so sorazmerno redke, medtem ko je zemeljsko ozračje od leta 1920. stalno gosto pretkano z radijskimi valovi. Ali so torej radijski valovi pospešili rast otrok? Ne! Sesalci imajo približno enake rastne žleze kakor človek. A nikoli nismo še slišali o tem, da bi kakšen vol od leta 1920. nenavadno zrasel. To bi bilo za našo mesno aprovizacijo gotovo razveseljiv pojav! Težko je natanko preskusiti učinek radijskih valov na rast organizma, ker trčiš obnje vselej in povsod. Kljub temu so učenjaki izvedli mnogo poskusov, žal brez zadovoljivega uspeha. Kaj je torej vzrok nenadni pospešeni rasti otrok od leta 1920. dalje? Uspehi v boju proti rahitidi so nedvomno pripomogli k temu. Zakaj prav od konca svetovne vojne dalje znajo zdravniki zdraviti odnosno preprečevati rahitido z višinskim soncem. Od takrat so tudi v rabi preparati vitamina D za preprečenje bolezni in za zdravljenje. Neizpodbitno je pa, da posledice rahitide slabo vplivajo na rast. Otroci, obvarovani rahitide, so torej imeli možnost bolje in hitreje rasti. FERNANDA NAJDE SVOJO POT NAPISALA G E R T Y KELEMENOVA sNe morem več dalie živeti s teboj!« pravi Fernanda in nien glas zveni zamolklo in osorno. »Hočem biti svobodna!« Odvetnik Robert Martin strmi v svojo ženo. nem od presenečenja. »Odkar sem odšla iz mesta in živim -v tem kopališču.« nadaljuje ona. »vidim vse jasno pred seboj. To me sili k odločitvi. Zato sem te prosila, da pridi sem.« Dr. Robert Martin sploh ne sliši njenih besed. Ženska, ki ie ne pozna, sloni pred njim na ograji pristaniškega pomola. Neki tuj sij se razliva po njenem ozkem obrazu, v temnih očeh gori ogenj, ki ga ni v petih letih skupnega življenja še nikoli videl. »Zakaj mi ne odgovoriš?« vpraša Fernanda. »Nikoli nisem pomislil na možnost, da bi te izgubil. Fernanda... Ali si vse dobro preudarila?« »Ne!« odgovori ona strastno. »Ničesar nisem preudarila. Z razumom nima moja odločitev nič opravka. Kratko iu malo ne prenesem več najinega zakona. Robert. Te nebrižne monotonosti. Te omejene gotovosti. In pred vsem občutka, da v tvojem življenju sploh nisem važna. Ženska ne mara kratko in malo obstajati za svojega moža. Vedeti hoče. da ie središče njegovega življenia tako. kakor ie sama pripravljena, da ga postavi za središče svojega življenja.« »Nisem vedel, da nisi srečna. Zakai mi nisi nikoli povedala?« »Kadar človek izpregovori, Robert, je po večini že prepozno. Govorila sem — z možem, ki bom z njim živela. ko te bom zapustila.« »Kdo ie to?« »Henrv Maubrav.« »Pisatelj?« »Da. Odkar sem ga spoznala, ima življenje zame smisel. Zbudim se in vem. čemu... Grem čez vrt. in vem. h komu...« »Fernanda — to ie vendar blazno! Maubrav ie pameten, prijeten, nadarjen — a ne mož. ki bi mogel biti ženi trajno v oporo! Ne mož. ki se ie zmožen za ženo boriti, če ie potrebno!« »Krivico mu delaš. Tako hladen, brezčuten človek, kakršen si ti. seveda ne razume nekoga, ki ie strasten in nagonski. No — vprašam te še enkrat: ali mi daš prostost?«, .< Odvetnik molči. Velik in negiben stoji pred svojo ženo. »Potrebujem dve uri časa za premislek.« reče nato. »Zdai te peljem nazaj v mesto. Maubrav naj gre z nama. Morda ga boš potrebovala;« Pol ure pozneje drsi svetlosivi avto po deželni cesti. Fernanda sloni molče v ozadiu avtomobila. Zraven nie ie Henrv Maubray. ki neprestano kadi tenke, tuiezemske cigarete z zlatimi ustniki. Nežne, blede ženske roke ima. lepe. sive oči. neharmoničen. a duhovit obraz, tisti nenavadni grdi obraz, ki tako zmede ženske, če imajo mnogo domišljije. Za krmilom sedi Robert Martin. Fernanda opazuje obris njegovih širokih ramen in ravnega tilnika, konce rahlo osivelih las po zdai brez motorja navzdol. Na desni strani ozke ceste se širi prepad, na levi kipe strme skale v nebo. Večeri se. Pokrajina se pogreza v skrivnostne sence. Žaromet pošastno razsvetli zdaj obcestni kamen, zdai ograjo, obcestni jarek — vožnja bliskovito prehiteva pogled. Z nezmanjšano besnostjo drvi avto v temo kakor v grozeč, črn zid. Fernanda se zgrabi za divje razbijajoče srce. Robert! kljuje v njej. Robert... Kaj se je zgodilo? Kaj namerava storiti? — »Ubiti naju hoče!« Krik io prikliče k možu ob njeni strani. Visok, histeričen glas. kakršnega ni še nikoli slišala, od groze spačeni, tuji obraz. Spričo Maubravevega strahu se Fernanda pomiri. Skoraj pozabi nevarnost blazne gonje. Izpodbuiajoče položi svojo roko na njegove mrzlo, trepetajočo. Hkrati pa ii je. kakor da bi se razblinilo vse tisto, o čemer ie na nežnih izprehodih skozi večerni gozd in pohajkovanju v iarkem soncu mislila, da je ljubezen. Ničesar, ničesar več ne čuti zanj. razen sočutja. Avto drvi dalje. Vendar že zaplam-te prve mestne luči kakor znamenje bližnje varnosti. Ceste. Hiše. Križišča. Železnice. Sunkovito, da io vrže proti prednjemu sedežu, se avto ustavi v neki mirni stranski ulici. Mirno odpre roka v rumeni rokavici iz svinjskega usnja vratca avtomobila, ii ponudi oporo. Resen in negiben ie ostri, odločni obraz, kakor da se ne bi bil udeležil nevarne dirke. Maubrav hoče vstati, a kolena mu klecnejo, izčrpan omahne nazaj. Robert čaka. Se obrne k Fernandi. »Dam ti prostost.« reče počasi. Fernandine temne oči počivajo tesnobno na Maubravevih ženskih rokah. drsijo preko njegovega ohraza. Zdi se ii tuj in oddaljen. »Obe poti sla ti odprti.« izpregovori Robert. »Kam hočeš iti?« Njegov glas ie topel in zaupen. Dobrohotne in trdne njegove oči. Fernanda mu dolgo časa vrača pogled, lopla omama se prebudi v njej. me-d'a... utrujena sproščenost, kakor da bi ii bila divja gonja iztrgala temno tenčico zaslepljenja. »No — Fernanda?« Fernanda globoko zavzdihne. »Mislim,« reče tiho. »da morava Henrvia Mauhrava peljati do njegovega stanovanja, preden se vrneva domov — ne. Robert?« Robert prikima. Za trenutek postojita drug drugemu nasproti in opazujeta z globokim občutkom sreče topli žar. ki jima sije z obrazov. Potlej sede Robert spet za krmilo in potegne Fernando nežno k sebi. Maubrav sedi sam v zadnjem delu avtomobila. V trenutku, ko Robert požene, se zdrzne. Toda sivi avto drsi med mnogimi drugimi avtomobili po cestah, mirno in preudarno, prav kakor vsi tisti, ki poznajo svojo pot. EE 5 == ; 1J f r|l .‘H =SF Sr " ^ *"■ ~ C £j i 11 ? Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«! Zlobno »Moj‘a pamet je moje edino premoženje.« »Potolažite se, fant. revščina ni sramotna.« Pametna služkinja »Odpovem vam, gospa. Vidim, da nimate zaupanje vame!« »Kako to? Saj sem vam dala ključ shrambe.« »Ključ ste mi že dali, toda kaj, ko so vsi predali zaklenjeni!« Majhne in velike zahteve »Ženska, ki si jo bom izbral za ženo,_ mora imeti majhne ustnice, majhna ušesa, majhne noge in predvsem majhne zahteve!« »O, prijatelj, ti imaš pa velike zahteve!« Huda žena Zdravnik: »Ali vaš mož govori v spanju, gospa?« Gospa: »Ne govori, samo smeje se, ta grdoba!« Huda nesreča »Zakaj pa jokaš, pobič?« »Izgubil sem se.« »Kje pa stanuješ?« »Ne vem. Včeraj smo se preselili.« »Kako se pa pišeš?« »Ne vem. Danes se je mama poročila z novim očkom.« Nevarno Natakar v neki elegantni gostilni polije obleko neke mlade, lepo oblečene gospe. V zadregi se opravičuje: »Kupil vam bom novo obleko, gospa.« »Tiše, tiše!« mu zašepeče na uho mož, »če boste tako govorili, ho hotela moja žena vsak dan obedovati v tej gostilni.« Po ovinkih »Ali mi zaupate in posodite dve sto lir?« »Zaupam vam že, toda dve sto lir nimam.« SPLOŠNO KROJAŠTVO za gospode, dame in otroke ter vse vrste popravila. Cene nizke. Prvovrstno delo. Istotam poučujemo krojno risanje najnovejših krojev. Izdelujemo vse vrste krojev po meri. — Čopova 10/1. FILATELISTI* POZOR! Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigami Janez Dolžan, Ljubljana. Stritarjeva 'Jiiimiiiimimmiiimmiiiiiiiimmiijj I OKVIRJI *■* £5 S= MS E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE, i | KLEIN | 5 LJUBLJANA, Wolfova 4 = niimimiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimi^ FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritarjev« ul.© pri Irančilkanskem mostu vsakovrstna otau, eaijnooiedi. toplomeri, barometri, bigtameln, rti. Velita ubira ur, zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna oatlta Ceniti kreztiačno Spravljeno in vam ne uteče. Bom že Pazila nanjo.« Vzela ie svojo veliko ročno torbico, si nataknila rokavice in vstala. Nadzornik Moore se je zbral in se odločil: »Striniam se. Miss Beagle.c le rekel. Prepuščam vam Miss Galovo v varstvo. In... »Potegnil je Amando Vstran. . Prisluškovala ie njegovemu šepetu in na glas odvrnila: »Prav. imeli io boste. Kajpak ie nesmisel, a to spada k naši nalogi. Lahko noč. gospod nadzornik. Lahko hoč. Mr. Bvnam. Jutri na svidenie. Lahko noč. madame.« In odvedla nas le ven. Ko smo se peljali domov, ie Heste-fa sedela med Lucijo in Amando. Jeli hi jaz sva bila pa sedla na sklopna ?edeža. Nehalo ie bilo deževati; pihal le močan veter in prinašal s seboj Vpnj po morju. Nihče izmed nas ni fciiiil niti besede. Molčali smo tudi še. ko ie naša Varovanka že davno ležala v Lucijini Postelji. Jeli ie sicer nameraval nekaj reci — kar videlo se mu je. da ie bil ooln pripomb in vprašani — a Amati-~a mu je odločno presekala besedo. Zdajle je nam vsem najbolj potreben -hanec.« Peljala ca ie k vratom in Jau nekaj zašepetala, Naiprei ie osupel pogledal, potlej je pa pomembno in razumevajoče pokimal, rekoč: »Zgodi-10 se bo. gospa!« , »Jutri morale izjemno zgodai vsta-te Amanda vzkliknila za njim. »’ato ie pa zamrmrala predse: »Tak-ben nesmisel!« klrnmH8 seln se v kopalnici, zakai h . Lucijinemu ugovarjanju sem ii 1p„i* odstopila' svojo sobo. Ko sem ničf^ol10, divan v dnevni sobi. nisem bi 7qsL^0l|xT-£l0rece želela, kakor da miš1?evnt;a' xNlc vec nisem hotela pre- bodi n ui* Ee?'iav s,e ,e D0 mo|i sbivi imelp pOhko slik m predstav, ki bremišlievi^ 1 kai skupnega s emisiievaniem. Toda slike se niso dale odpoditi: ko sem zaprla oči, so postale le še grozotneiše.' Zdaici sem zaslišala, kako so se vrata v rnoio sobo odprla. Na pragu je stala Lucija. Bila ie oblečena za na pot; na orokavičenih rokah ii ie visel neizogibni mošnjiček. Položila je prst na ustnice in krepko zmajala z glavo. Nato ie smuknila k meni in mi zašepetala: »Hotela sem samo na uro pogledati. Mislila sem. da že spiš.« »In zato si si nataknila avbieo? Lucija. kai pripravljaš? Kakšen izgovor je to z uro? Čisto dobro veš. da ie že skorai polnoči.« »Pst! Lahko greš z menoj, če hočeš. A če zbudiš Amando. nai ti bo Bog milostljiv!« Ogrnila sem si iutrnio haljo in sem ii sledila v pisarno. Prižgala ie luč; zadovoljna ie vzkliknila: »Ah! Sledila sem njenemu pogledu. Ura na kaminski polici ie kazala trinajst minut pred poli deveto. Nestrpno sem rekla: »Ura stoji. Poslušaj. Lucija...« Čvrsto mi ie pogledala v obraz: »Marthv. še nekaj potov imam. Ven grem.« »Kaj nameravaš? Ne!« A vedela sem, da se ne bo dala zadržati. Vse moje prošnje, očitki in ugovori so bili bob ob steno. »S teboj grem,« sem rekla naposled. »A pustiti morava sporočilo za Amando...« »Prav,« ie rekla Lucija. Sedla ie za pisalno mizo in hitro načečkala dve vrstici: »Draga moja. Marthv in iaz imava še neko pot. Vrneva se kmalu. L.« Izročila mi ie listek in me prosila, nai ga pustim v dnevni sobi. V mani ko petih minutah sem bila nared. Tiho sva se splazili iz stanovanja. se ukradli po stopnicah navzdol in planili v nočni Nevvvork. Luciia ie poklicala taksi. »Lucija,« sem io vprašala, ko sva sedeli v avtomobilu in drveli skozi neznane ulice, »kam se prav za nrav peljeva?« »Ali ni Čudovito?« je rekla, namesto da bi mi odgovorila. Pogledala sem ii v drobni, rožnati obrazek, ki ca ie osvetljevala menjajoča se cestna razsvetljava: še boli ie pa sijal od veselja in vzhičenja. »Da. draga moia. čudovito ie.« Kai nai bi ji bila drugega odgovorila? Iznenada ie avto zavrl. »Na cilju smo!« ie zadovoljno vzkliknila Luciia in vsakdo bi io bil lahko imel za mlado dekle, tako lahkotno ie skočila na cesto. Stali sva pred hišo. ki smo jo bili šele pred dobro uro zapustili — pred penzionom rnadame La Velle. Toda to pot nama je velik redar zastavil pot. Luciia ga ie prijazno se smehljaje pogledala: »Midve sva prijateljici madaine La Velle.« »Mi je prav žal. dragi dami. Nihče ne sme noter.« Tedai ie Luciia izvlekla iz svojega mošnjička posetnico in mu io dostojanstveno pomolila. Bila ie posetnica našega podjetja. DETEKTIVSKI UBAD BEftGLE Zasebni detektivski zavod Wost Street 44, Newyork Clty A. BEAGLE L. BEAGLE M. MEECHAM J. MAHONEY Nasledniki Hesekiela Abidija Beagla Veliki redar ie z nagubanim čelom strmel v posetnico. »Dobil sem nalog, naj spustim v hišo samo tukajšnje stanovalce.« ie pojasnil in obžalujoč skomignil z rameni. »Toda jaz sem Miss Lucija Beagle!« ie odvrnila moja mala sestrična in se vzravnala. Njena desnica ie že držala kljuko vrtnih vrat. »Uradno pooblastilo imamo! Od nadzornika Moora osebno!« Smuknila ie skozi vrata in me potegnila za §eboj. Redar je dvomeče gledal za nama, ukrenil pa ni ničesar, da bi naju zadržal. Luciia ie pozvonila na hišnih vratih. Kmalu nato so se vrata za špranjo odprla. »Ah. mesdemoiselles. vous retour-nez? Entrez!«* ie vzkliknila madaine La Velle s prekipevajočo prisrčnostjo in naju spustila noter. Odvedla naju je v sobo, natrcano s starim pohištvom. Kljub temu ie bila izredno udobna in snažna. Klaniaje se na obe strsni sva sedli na stola v,slogu Luvodika XIV. Gospodinja je stala in občuduioče gledala na Lucijo: »Ah. vous čtes comme une petite mar-Oii fe!-;** Nato ie znižala glas: »Kako je riesteri? Ali se ie kaj zgodilo?« »Moja sestra je pri njej. Spi kakor angel.« je odgovorila Lucija. »4h vaša sestra — občudujem io! la odločnost, ta preudarnost... čudovita ženska!« »Da, res ie,« je skromno pritrdila Luciia. »Vrnili sva se.« ie brž nato dodala, »da bi izvedeli, ali se ie med tem časom kai važnega pripetilo. Entre lious...«*** Lucija je nagnila glavico. »Ali mislite, da bi lahko govorili s Fennel-djevimi? Radi bi si ogledali tudi sobo gospoda Srnviha.« Madame La Velle ie vneto prikimala. »Seveddda. Fennellijevih sicer še ni domov, ker delajo pozno v noč. Sobo gospoda Smytha vam pa rada pokažem.« Šli sva za njo po stopnicah navzgor. Kralj ne bi mogel boli ponosno razkazati svoje avdiepčne dvorane, kakor je madame La Velle razkazala sobo svojega umorjenega podnajemnika. »Tres joli. n’est-ce pas? **** Poglejte sem!« Z vznesenim gibom ie pokazala na vdolbino, pred katero ie viseia zavesa z dragoceno izvezenimi eksotič- * Ah, gospodični, vrnili sta se? Vstopita t ** Ah, kakor majhna markiza ste! ***Med nami rečeno... **** Zelo ljubko, kajne? nimi ptiči, ki so se zlato odražali od ostale črne podlage. Pohištvo ie bilo iz umetne orehovine s čudovito uspelo ponarejenimi grčevinami. Dvoje vrat je bilo odprtih: vrata prazne omare in vrata kopalnice. Vsi predali so zijali, postelja ie bila pa razmetana. »Natanko takšno sobo ie našla policija.« je pojasnila gospodinja. »Smvth ni ničesar pustil za seboj! Nadzornik me ie vprašal, kai vem o njem. Rekla sem: nič. Potlei me ie izpraševal o njegovi prtljagi. Ko se ie vseiil, je imel pri sebi samo en ročni kovčeg in prepričana sem, da ni bilo mnogo reči v njem. Videla sem samo pižame in star kopalni plašč. Zelo sem so čudillla. zakai gledališki ljudje iniaio sicerrr zelo velikkko oblekkke. A morda je bil ubogi fant vse zastavil, da bi plačal najemnino. Vsekako nismo našli ničesar več. niti brivskega apa-rrrata ne; zdelo se ie. kakor da bi bil tiste bore svoje reči pospravil v vellli-ki naglici. Toda...« Madame La Velle ie naredila premor in ga nalašč obdala z dramatsko napetostjo, »...to še ni vsel« »Ne?« je dihnila Luciia. »Ne- Zakaj ročni kovčeggg se ie našel. Skrit ie bil tamle za pisssalno mizo.« »In kai ie bilo v niem?« »Nič. Bil ie prazzzen! čudddno. n est-ce pas?« »Zelo čudno.« Luciia ie ohtrkala stene. »Ilesterina soba ie tu poleg.« je zamrmrala. »Draga madame La Vel-le,<. se ie proseče obrnila do gosno-dinte. j Hotela bi samo preveriti neko domnevo, da razpršim vse dvome, in zato vas prosim za pomoč. Zdai morava pa odriniti, sicer Fenuelliievih ne moremo več obiskati...« Obrnila so je k vratom, midve pa za nio. Ko sva stopili v vežo. sva zagledali nekega mladega moža. kako prihaja po stopnicah navzdol. , Dalje vrihodnjii OH, MAfilCA jE §6 VEDNO JOKALA ! > *AKO Mi JE V A kPRSiH RAZBijALOjt f RilO Mi j£ 2ti. O ŽAL r«i^ATlLJEV 2 LAOJE . DOLOO 5€M ilM HA • hal. Bila je ŽE troa tema ko S6M SE Plazil po ^stranskih ulicah do PRITIHOTAPIL sem se 00 NAŠE HI St rS SESTAIC6 SVA""*W?r iZAPLE SALA PO 30BI . ...»n 2e sen bil v SOBI. AAKO 3M0 > BiLi SREČNI? ^/“^T STEM PA HI blLO " IPOVEDOVANJU NE KONCA NE KRAJA HITRO SEM 5£ 06U): Č4L~ EN SKOK ^ O,MIHEC MOJ {..VSAKEMU MbftNAl -T-V,JU PA SREBRNOV (M2.PA SCH6.iL HAj SVOJE 5ESTRICE,r^ KO 50 POOARjLE // KAPITANU SVILE NO ZASTAVO..,.// [W6J OCS jg HORAL VLACKTT NEKAj KRP ZA fO^-—^ 'PRAVILO BALO-VT/aV IN A. ALI JE VSE- } lL>/J^x IWO B>L P0N0-/ Y/Š0 [SEN NA ME / JffM Nekaj za prazc overneže Ali številka 13 res prinaša nesrečo1 Zanimivi datumi iz življenja slavnih noi. — Zgodovina odkriva vzroke za praznoverje Vsako leto ima dva dneva, ki padeta na petek in na trinajstega v mesecu. Teh dveh dni se prazno-verneži najbolj boje. Že petek ima slab sloves, če se mu pa pridruži še nesrečna številka 13, je gotovo, da se bo tisti dan zgodilo nekaj strahovitega. Zgodovina nam pa kaže, da strah {ired številko 13 le ni tako neuteme-jen, kakor bi kdo na prvi pogled mislil. Razni veliki, usodni dogodki so se odigrali na trinajstega v mesecu ali pa v petek. To je napotilo že tako praznoverne ljudi, da so še podkrepili svoj strah pred tem .nesrečnim* datumom. Henrik IV. in francoski predsednik republike Carnot, ki sta oba tako tragično končala, sta se rodila 13. v mesecu. Henrika III. bo pa trinajstega v mesecu kronali; tudi ta kralj ni umrl naravne smrti. Ubil ga je dominikanec Jacques Cle-ment. Vsi .preroki* so doslej prerokovali, da bo konec sveta trinajstega v mesecu. Ali bo to res, pac ne moremo ugotoviti, ker svet kljub vsem pretresom še čvrsto stoji v svojih teča-jih. Slavni italijanski pesnik D’Annun-zio je tudi precej praznoveren, toda ne brez vzroka. Trinajstega decembra leta 1907. se je vozil po Rimu z iz-voščkom štev. 13. Konj se je splašil in voz se je prevrnil. ’ Slavni pesnik bi bil kmalu izgubil oko in je moral več tednov ležati zaradi hudih notranjih poškodb. Zanimivo je, da je izvošček že ob začetku vožnje zahteval — 13 lir za voznino. Celo Napoleon I. je verjel, da more številka 13 vplivati na človeško usodo. Ko je bil v izgnanstvu na otoku sv. Helene, je nekoč dejal: »Kadar se mi je v življenju zgodila kakšna nesreča, je bilo to gotovo trinajstega v mesecu ali na petek. Trinajstega v mesecu sem pričel svoj pohod v Rusijo... Trinajstega v mesecu je bila bitka pri Waterlooju.« Če hočemo biti nepristranski, moramo pripomniti, da je imela ta usodna številka tudi dober vpliv v življenju francoskega cesarja. Trinajstega so ga izbrali za konzula in trinajstega v mesecu so proglasili ledinjenje Korzike s Francijo. Slavni angleški pesnik Byron in Oscar Wilde sta tudi verjela v čudo-tvorno in usodno moč petka in številke 13. V Parizu je neki bogataš nekoč priredil slavnostno večerjo, na katero je povabil vse velike glave tistega casa. Bilo jih je ravno trinajst. Med gosti je bil posebno praznoveren pisatelj Gautier. Ko je videl, da je gostov trinajst, je vstal od mize in hotel domov, šele ko je gostitelj poklical svojega sina, ki je bil tako štirinajsti, se je dal pregovoriti in se je vrnil k mizi. Narobe je pa slavni avstrijski igralec Girardi trdil, da je številka 13 najsrečnejša številka njegovega življenja. Svojo umetniško kariero je začel trinajstega v mesecu in vse večje uspehe je žel prav na ta dan. Nekoč je navdušen vzkliknil: »Vsa čast številki 13!« ?UGANKE Križanka II giornale »Sirnal« di Berlino ha pubblicato Je fotogratie dl sopra con u seguen«; w»w>; uopo u oaroaro Dom- bardamento britannico; la parte settentrionale del Mercato nuovo della citti di Rcstoch con le sue case m stile del tardo barocco classicheggiante e oggi solo uno spauracchio di edifici anneriti, bruciati, danneggiati senza vetri. — Berlinski list »Signal« Je priobčil gornji sliki z naslednjim besedilom: Po barbarskem angleškem bombardiranju: severni del Novega trga v mestu Rostocku s poznobaročnimi klasicističnimi hišami je danes samo še vrsta počrnjenih, ožganih razbitin brez oken. Amor strelja s strojnico Tako vsai poročajo iz Avstralije. Avstralske oblasti imajo namreč ve; like skrbi z ameriškimi vojaki, ki vršijo vojaško službo na njihovi celini. Mladim Američanom se takoj po prihodu v Avstralijo ni nič bolj mudilo, kakor poiskati si boljšo polovico. Po poročilu v avstralskem parlamentu, so se že prvih deset dni po prihodu ameriških čet poročili v enem samem mestu štirje pari, v prvem mesecu ie pa več ko dvajset Avstralk sklenilo z ameriškimi vojaki tisto zvezo, ki Iiravijo o njej. da ie zveza za vse živ-ienje. Ameriške vojaške oblasti s tem razvojem niso zadovoljne in tudi avstralske ne. Američani so prišli v deželo, da bi se bojevali, ne pa. da bi se poročili, se hudujejo odločujoči činitelii. Za zdaj še niso našli primernega sredstva, da bi zavrli poroke ameriških voiakov. tako da morajo računati pa še večje število takšnih nežnih ve* »i med obema kontinentoma. Lov na duše Prebivalci otokov Sainoav v Polineziji verujejo, da se duša človeka, ki izdihne na prostem, preseli v katero koli žival, ki ie tisti trenutek letela ali lezla mimo. Dolžnost pokojnikovih sorodnikov je. da to žival ujamejo in jo pokopljejo polee mrliča. Zato domačini navadno obdajo truplo z nekaj rogoznicami. Brž ko zleze nanje kakšna žival, pa naj bo samo mravlja ali hrošč, rogoznico zvijejo in jo polože poleg trupla v grob. Čevlji — sodobna nagrada za rešitev življenja V Nevvcastlu na Angleškem se ie pripetila nesreča, da ie neki šestleten deček padel v štiri metre globok rezervoar za vodo in bi bil skorai utonil. Cela truma starih liudi se ie zbrala okrog rezervoarja, a nikogar ni bilo, ki bi skočil za otrokom in ga rešil. Mimo je prišla 20 letna gospa Brow-nova. ki se ni dolgo pomišljala, temveč ie skočila za otrokom v ledeno-mrzlo vodo in ga privlekla na kopno. Z umetnim dihanjem so ga obudili k iivljeniu. Ko so ženi čestitali k hrabremu dejanju ie preprosto dejala: »Mislila sem na »voiega sinka, ki je prav tako velik.« Toda gospe Brewnovi se ie zgodila nesreča: njeni novi čevlji so ostali v vodi in niso več splavali na površje. >Bili so moji edini spodobni čevlji«, je žalostna tožila pogumna žena. ko je morala v samih nogavicah domov. Ko ie župan mesta Newcastla slišal o pogumni ženi. ie prezrl vse zakonske predpise in ji !e izjemno podaril nakazilo za par novih čevljev. Ta nenavadni dogodek ie bil prav za prav povod za to. da ie vsa Angliia en dan govorila o pogumni Mrs. Bownovi. Lasje izdajajo starost Norveški kirurg Hirden ie izumil posiopek. kako bo s pomočjo las določal starost ljudi. Sestavil ie neko tekočino, v kateri se lasje različne starosti različno hitro razkroje, in sicer lasje mladih liudi hitreje kakor starejših. Napravil ie poskuse z 2000 ljudmi in sestavil tabelo, po kateri ie mogoče prav hitro ugotoviti človekovo starost po laseh. Kirurg ie ugotovil, da lasie žive le kratko dobo. Lasie na glavi žive dve do štiri leta. včasih tudi samo šest mesecev, trepalnice pa samo tri do pet mesecev, nato se pa nadomestijo z drugimi. Zdravemu človeku izpade vsak dan po 30 do 50 las. Po mnenju norveškega zdravnika, se novi lasie od prejšnjih razlikujejo po kemično-fizikalni sestavi. Širom po s/eiu Staro grobišče iz bronaste dobe so odkrili te dni v vasi Alapraia blizu Lizbone. Grobišče leži v neki podzemeljski jami in je iz leta 2.500 pr. Kr. Najstarejši časopis na svetu je ,čing. Pao- na Kitaskem. Star je 1030 let. Doslej še ni izpremenil svojega imena, založniki pa hranijo vse primerke od leta 912. do danes. Velik meteor je padel te dni pri Tunisu. Povzročil je dosti trušča in strahu, vendar nobene škode. Na mestu, kamor je padel, je vsa trava ožgana. Najvišji zelenjadni vrt v Evropi je nedvomno v Švici. Oskrbnik koče na Eishomu je posadil svoj vrtiček s krompirjem in zelenjavo, če pomislimo, da je to 2.657 metrov visoko, zelenjava v takšni višini še kar dobro uspeva. Hud orkan je te dni divjal po vsej zapadni, severni in srednji Švici. V Wallisu so ruševine neke hiše poko- pale dve osebi. Mnogo električnih in telefonskih napeljav je vihar čisto uničil, polomil je pa tudi veliko sadnega drevja. Več novh ležišč zlata in srebra so odkrili pred kratkim v Romuniji. Njih izdatnost še ni znana. Krstni list španskega slikarja Vela-squeza so te dni našli. Slavni slikar se je rodil 6. junija leta 1599 v Se-vilji. Doslej točen datum njegovega rojstva ni bil znan. Precej hud potres so čutili 17. julija ob 12,27 v Wtirtembergu. Po dvajsetih minutah sta sledila še dva sunka, ki so ju pa komaj da čutili. Potres ni naredil škode. Nov otoček je jel moleti iz morja v zalivu Shalarid v bližini Lollanda na Danskem, širok je kakšnih 100 metrov in dolg okrog 200 metrov. Doslej ga morje taai ob najvišji plimi še m zalilo. Vodoravno: 1. Slaven hrvatski kipar-2. Odlikujejo človeka; roparca ob rekah, 3. On (nemški); azijska planota: Slovan. 4. Osebni zaimek; egiptovski bog v živalski podobi; sumerijska prestolnica in Abrahamova domovina. #• Del zemlje; brez glasu. 6. Drog in gorski vrh; kratica znane ustanove. "• Glasbeni interval; praprebivalec Balkana. 8. Domača ptica brez trupa! tlačeno ljudstvo; veznik. 9. Grška črka; pretep; medmet veselja. 10. Oblika glagola risati; grška boginja. H-Modema prevozna sredstva. Navpično: Naš pisatelj (1838—1912» Abadon). 2. Del Ljubljane; pristanišče starega Rima. 3. Glasbena nota; zanos. vzlet (tujka); kvarte (4. sklon)-4. Oblika glagola iti; bajeslovni grški letalec; sto kvadratnih metrov. 5. Samodržec, trinog (grško); pritok Ligur-skega morja. 6. Brezčutje, otopelo« (tujka). 7. Domače živali; francoski politik. 8. Osebni zaimek; oblika glagola streti; pomožni glagol. 9. im* mnogih žensk in dveh gora; ribje jajčece; števnik. 10. Zaničljivka za zamorca; tujka iz 3. navpično v množini. 11. Privlačnost, vabljiva stvar, tujka, ki jo pogosto beremo na prireditveni*1 lepakih. ZLOŽENKA Dafna — gon lan — rod Lada — Rim verna — noži metal — muze Lena — gib dina — ser selo — dina smreka — les Tine — Kim pok — Lija Iz črk. vsake dvojice besed sestal 11 novih samostalnikov; začetne 10 končne črke od zgoraj navzdol sestavljajo ime, priimek in psevdonim našega pisatelja (1852—1917), SESTAVLJENKA Iz črk a, b, k, o, r sestavi vse možne samostalnike po dve, tri štiri in pet črk. ČAROBEN KVADRAT Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! [ TAK0.2DAJ PA Z BOGOM NA SVtDENJE 1. Radikalni pripadnik husitov 2. prikrit 3. nagrobni napisi 4. glasbilo 5. tolšča, ki jo dobivajo pri izpiranju ovčje volne. 6. vrsta površnika 7. bolgarski politik Diagonali z leve na desno povesta dve gori v Julijskih Alpah, srednja navpična vrsta pa to, kar je konjenik« in petelinu skupno. ZAKAJ? Zakaj imenujemo najbolj vroči letni čas od 24. julia do 24. avgusta »pasje dneve«? Ali so jim bili res prav* psi botri, ali je kako drugače? KONEC. ufi^Buiop Odgovor: •»sad jJHiaA« ofnuaijj «}|gdqdu uuofu o« up ‘esaudn-v o>i!loj oraus b«i| isd g 'BfBijBz !joz qo tirtnizA npoijBz mauauos qo ou)vjqo Bd \m]i°u ‘Bfuipjz u( «fcqzA oudn3|8 uiaauos e •»pza.vz tu^smiz« nouojj mafupods bii BjjaUOOU ODffltHJf *OJ| IfJBAOZBdO OUldJOUl o\ ^ ‘irajzod JOJiBJf nf«?oiod raamojdSBa a on** fi-US «pz8AZ fajo; of f«pax *«Jodo opas^ jlB.vouaunod oqop o* 09 jjjjo 955 'pod * •Aaup od 0OUO8 vfiuiajds oufB^s nsd •jpA nfpaAzo a »upzoAZ ijb snjajs UpZOAZ VgfOHdASfUU BgBU 0>i ‘fiBJ Of Oj, Rešitev ugank iz prejšnje števili Križanka: vodoravno po vrsti: 1. Ijiričar. 2. ambulance, o. 3. dan, del, ud. ’ rn (= Ren), ari, smo. 6. o, sladoled. 6. 1 ^ bob, edine. 7. škrlatna, n. 6. čok, trt. , (= red). 9. in, Ero, lar. 10. e. Inostrano. akrostichon. , Štedilnik: Ključ: a) Kamllol«, b) k0L’,*e» fiče, c) voznina, C) obseg; Nič ni ko mož, ki vse \i, pa nič ne ina. Obratnica: Korab, kobra, barok, Korb«-Čarobna ilogovnica: 1. koline, S. 3. Nevada, 53. VII. 1942 XX. DRUŽINSKI TEDNIK Ni videla, da jo Pierre, še zmerom cepeč ob hladilniki!, na skrivaj od •trani opazuje. »Sirotišnica v Nanterru,« je nazadnje dejal. »Ali jo poznate, gospa?« Njegov glas je bil strog, skoraj Osoren. Liana ga je presenečeno pogledala. Izraz njegovega obraza je bil čudno napet, kakor da bi prežal na njen odgovor. Tedaj je mimo ograje počasi prišla gruča starčkov. Pierre je nadaljeval: »Vidite, to so siromaki, ki imajo tukaj na stara leta zastonj hrano in stanov*?,je. Mnogi izmed njih so bili v žaljenju premožni, bogati, slavni. *daj žive samo še od spominov in od imlod&rov. ki jim jih daje usmiljena Včasih pa tudi sebična, da, celo zločinska roka...« Liana je prebledela. Zaslutila je, sam merijo te besede. Zdaj si ni bila v'ec_ tako gotova, da se je bil avto slučajno pokvaril prav v tem kraju. «l kaj naj pomeni ta namig na zločinstvo? Kako je bil že dejal? ljudje, ki so bili nekoč slavni in bogati, morajo na stara leta živeti tu-posebno, če so siromašni, kakor Je bil njen Lussan... njen mož, o katerem je tako odkrito priznal, da ga sovraži! Liana se je zdrznila. Kaj neki je Utegnil zakriviti v mladih letih lia videz tako nenevarni starček, kakor Je bil Lussan? In zakaj sega Pierro-Vo sovraštvo celo onkraj groba? Ustavila se je pred vrati in zamišljeno zastrmela v poslopje, ki se je zdelo zdaj, ko je sonce zašlo za oblak. Pusto in sivo. Ni mogla odmakniti oči od stroge stavbe, kakor da bi hotela privabiti iz tije skrivnost, prepletajočo njeno lastno usodo. Zbudil ,)o je Pierrov glas: »Gotov sem! Zdaj lahko nadaljujeva, ma-darne Lus&anova!« Tiho je sedla poleg njega, ne da bi ga pogledala. Zdaj je bila že trdno prepričana, da jo je bil nalašč Peljal tod mimo. Torej se je hlinil, ko ji je zatrjeval, da se počuti osamljenega in da bi zato rad preživel ta dan z njo! Tudi to pot je imel skriven namen. Bila je v njegovem življenju samo orodje, nič več! Nenadna jeza jo je prešinila, jeza. Porojena iz užaljenega samoljubja in *anjenega ponosa. še preden je utegnila dati duška svojini čustvom, jo je spet zbudil iz premišljevanja njegov strogi glas: . »Glejte, tukaj je pokopališče, kjer jih pokopavajo. Tako blizu hiše, kjer žive. Z oken lahko gledajo, kje bodo počivali čez nekaj let ali morda že! eez nekaj mesecev, tednov. Strašna misel za tiste, ki so v mladosti uži-! vali vse dobrote sveta, in za tiste, ki so v zrelih letih zakrivili nepopravljive krivice...« Molčala je. Kaj neki naj bi odgovorila? Spet jo je zajelo grenko razočaranje ob misli, da njegovo povabilo ni bilo iskreno, da jo je peljal s seboj samo, da bi z njo nadaljeval . svoj nenavadni poskus. To razočaranje mu je teže odpustila kakor -to večno zasledovanje in vohljanje po njenem zasebnem življenju. Zavita v trmast, težak molk sta prevozila še pol ure do Saint-Germai-na. Bilo je že skoraj poldne, ko se je avto ustavil pred saint-germainskim gradom. Pogled na pisano oblečeno, razgibano množico, ki je valovila po travniku, pred gradom in na terasi hotela, je Liano nekoliko raztresel. Pierre je spretno zavrl avto v senci košatega drevesa v vrsti drugih avtomobilov, nekaterih manjših in starejših. drugih večjih in od sile elegantnih. Liana se ie na tihem zahvalila dobremu angelu, ki jo je bil navdahnil, da si je sešila to svileno sivo obleko in kupila k njej temnomodre čevlje, klobuk in ročno torbico. Zdaj se ji ni bilo treba sramovati pred prežečimi pogledi žensk, ki so kakor puščice streljali po njej. Narobe, čutila je, da bi marsikatera izmed teh elegantnih, a že nekoliko postarnih dam v čipkah rada dala svojo dragoceno obleko za njeno ceneno, če bi mogla * njo vred dobiti njeno mlado, čvrsto postavo in njen gladki, rožnati obraz. To spoznanje je nekoliko zabrisalo pravkaršnje razočaranje nad Pier- LJUBEZENSKI ROMAN nnriii mož j rom, še posebno, ko je opazila, da jo marsikateri moški občudovalno ogleduje in da torej prav nič ne zaostaja.za to ra2košno, elegantno množico. »Čas kosila je,« je nekoliko zapeto dejal njen spremljevalec, »morala se bova nekoliko okrepčati. Dober zalogaj je najboljše zdravilo za vsakršna razburjenja.« Liana je čutila skrito ost, toda bila je že tako utrjena, da je ni več zbodla. Skoraj brez zadrege je sprejela ponujeni komolec in odšla s Pierrom na teraso. Izbrala sta si mizo na zunanjem koncu terase, kjer so ovijalke zelenile ograjo in kjer se je odpiral čudovit pogled na letališče. Zdaj je bila mladega moža njej nasproti sama ljubeznivost in pozornost. Ko se je branila, da bi izbrala jedi, ker je bila še nekoliko negotova v bogati izbiri na jedilnem listu, je naročil skupen, zelo okusen in zelo izbran obed. »Rad bi, da bi ohranili prijeten spomin na ta najin prvi skupni obed,« ji je laskavo dejal in jo nekoliko odsotno pogledal, kakor da se z mislimi ne bi mudil pri njej. Čeprav je bila ta želja ljubezniva, ji vendar ni mogla vrniti zaupanja v iskrenost njegovih namer. Zmedena od toliko vtiskov in nekoliko utrujena od vožnje ni mogla s tekoin jesti, kakor bi se spodobilo za njeno mladost in zdravje. Tudi njen sosed ni imel pravega teka in tako je ostalo izvrstno kosilo skoraj nedotaknjeno na belo pogrnje-nj mizi. Liana se je počutila kakor ujeta ptička v kletki. Ni več vedela, kako naj bi se vedla, da bi mu bilo prav. Pogovor med njima, izprva še dokaj živahen in neprisiljen, je kmalu obtičal, sukajoč se okrog vsakdanjih stvari, dokler ni čisto usahnil. Nekaj časa je Liana molčala, ogledujoč ljudi okrog sebe. Kmalu ji je pa postalo dolgčas; videla je, da se je njen sosed zamislil in da je na njegov bledi obraz spet legla senca otožnosti, ki se ni nič kaj podala njegovi mladosti in veselemu okolju. »Videti je, da vas moja navzočnost ni tako razvedrila, kakor ste pričakovali!« ga je naposled zbudila iz zamišljenosti. Zdrznil se je in zardel. »Oprostite,* se je opravičil. »Pravkar sem doživljal težke trenutke obupa in razdvojenosti. Ne bom si odpustil, da ste opazili mojo zamišljenost, da ste uganili moje skrbi, saj sem vas bil vendar povabil na prijeten dan v zabavni družbi...« Liana je resno odkimala. »Ne,« je tiho odvrnila, »kriva sem jaz. Jaz bi vas bila morala iztrgati iz zamišljenosti... Ali mi niste dejali, da vam je moja navzočnost potrebna? Vidim samo, da nisem zmožna v vašem načrtu odigrati vlogo, ki ste ,mi jo prisojali. Razočarala sem vas!« Njegove oči so se potopile v njene, hoteč tam odkriti, ali tudi misli tako, kakor govori. Pod tem vprašujočim. strogim pogledom se je spet začutila vso drobno in majhno. Zavedajoč se svoje nedolžnosti, je vzdržala tudi to preizkušnjo. ‘ Čutila je, kako ji kri sili v obraz kakor njega dni, kadar jo je mati osumila, da laže, čeprav je resnico govorila. »Ljubeznivi ste,« je zašepetal in jo prijel za desnico. »Celo preljubeznivi zame, ki bi moral iti ravno po začrtani poti, ne oziraje se na desno ne na levo.« In po kratkem premolku, v katerem so se njegove misli najbrže strnile v bolj oprijemljivo, razumljivejšo obliko.v je povzel : . »Sovraštvo daje človeku odločnost in moč. Sovraštvo ga vodi do cilja in mu pomaga premagati vse ovire. Siromak tisti, ki se razneži in popusti. Premagan je!« Liana se je trudila, da bi mu mogla slediti v skrivnostne temine njegovih misli. Ko je utihnil, je odkimala. »Sovraštvo človeka poslabša,« je ugovarjala. »Njegove najnižje, živalske instinkte podpihuje. Samo velikodušnost in odpuščanje nam dajeta zadoščenje, ker nam dvigata dušo onkraj strasti.« „ Pierre je zatrepetal in nehote začudeno pogledal drobno, mlado bitje, ki je tako preprosto oznanjalo tako velike resnice. »Vendar _ je tudi sovraštvo lahko sveto,« ji je skušal razložiti. Liana .je spet odkimala. v »Ne,« je pribila, »nobenega sovra-stva ne moremo venčati z idealizmom! Lahko trdite, da imamo svete dolžnosti, ki so pogosto tudi bolestne dolžnosti, če jih hoče človek izpolniti, mora premagati samega sebe... Te dolžnosti človeka oplemenitijo, če ostale pravičen in usmiljen...« . Nekaj časa sta oba molčala. Pierre je zamišljeno pobešal glavo. »Prav imate,« je čez čas resno dejal, »človek mora izpolniti svojo dolžnost, naj bo še tako težko...« In cez trenutek nekoliko tiše: »Izpolnil bom svojo...« Mučna tišina je legla mednju. Liana je čutila, kako sta se bila v teh trenutkih čudovito zbližala, toda kmalu se je on spet oddaljil in tudi, če bi hotela, bi mu ne mogla slediti v temne_ svetove, kjer je blodila njegova duša. V zadregi, ki prevzame ten- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd Per6. suši. nmnga J1**8 domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JOS. REICH Ljubljana kocutnega človeka, ko spozna, da se je preveč približal bolečini bližnjega bi bila rada napeljala pomenek drugam, toda jezik ji je bil lesen in okoren in kakor da ni hotel ubogati njenih želja. Mogoče je občutil on prav isto, zakaj čez nekaj trenutkov ie prisiljeno vedro vzkliknil: »Pozabiva na skrbi in težave! Kosilo je za nama, zdaj nama gre idiličen sprehod po gozdu.« Liana je pokorno vstala. _ »Prav,« je pritrdila. »Skrbi bodo ze počakale do jutri!« Krenila sta proti parku z velikimi nasadi, ki so se prelivali na koncu v temnozelen gozd. Sonce je žarko pripekalo in hladna senca košatih dreves je vabila v svoje okrilje. »Pojdiva do noaillskega križa,« je predlagal Pierre. »Tamkaj so drevesa še gostejša, tako da sonce ne more prodreti skozi prepletene krošnje. Hodila bova po mahu kakor pod zeleno streho.« Liana se je nehote zdrznila. Misel, da bo sredi prostranega gozda sama z njim, jo je še zmerom plašila. »Ne, ne!« je vzkliknila, »nič rada ne hodim po gozdu!« »Oglejva si tedaj saint-germainski grad,« ie predlagal, ne da bi ga njena zavrnitev posebno bolela. »Razgled s teras na pokrajino je zelo lep.« Ko sta se vzpela do ograje, ki obroblja strme bregove, padajoče proti Seini, je Liana občutila tisto hvaležno sproščenje, kakršno menda začuti človek, ki se potaplja, ko se oprime rešilne deske ali roke. Zdelo se ji je, kakor da bi ob pogledu na pokrajino. ki se je vsa radodarna in širna razprostirala pred njo, spet začutila trdna tla. Z vzdihom olajšanja je sedla na kamnitno ograjo in se zagledala v sliko pod seboj. »Kakšen lep razgled!« je vzkliknila, skušajoč premagati otročjo tesnobo, ki ji je še zmerom stiskala srce. »Kako je vse to lepo! In ta ogromna, košata drevesa I Kaj je pa tisto na levi? In ona cerkvica na desni?« Vpraševala je burno, ne da bi počakala na odgovor. Dober psiholog bi kmalu uganil, da se za- to ploho vprašanj skriva nekaj pomembnejšega. Pierre najbrže ni opazil njenega namišljenega vzhičenja. Še zmerom tih in zatopljen v svoje misli je le raztreseno odgovarjal na njena vprašanja, mudeč se v resnici daleč drugje. Boječ se, da se bo prehitro izčrpala, se je jela razgledovati okrog. Na steni je zagledala veliko orientacijsko desko, na kateri je bila upodobljena vsa pokrajina. Na videz se je zatopila v ogledovanje, od strani je pa vseeno kdaj pa kdaj ošinila svojega spremljevalca, ki je tih in odsoten stal poleg nje. Čutila je; kako se ji vračata pogum in samozavest: »Poglejte, gospod Pierre, zeleno oazo sredi hiš! In ali tisti hrib ni Mon Valerien?« Pierre ji ie odgovarjal, prizanesljivo se smehljajoč njeni navdušeni vnemi. Zdaj se mu je ta zapeta mlada žena kazala čisto od nove strani, zdaj je bila takšna, kakršne še ni poznal. Postala je bila zaupljiva. Kakor da bi se bil zbudil iz globokega spanja, jo je nenadno prijel pod roko in jel strastno govoriti: »Vidite, mala gospa, človek, ki je zvezan z naravo, je boljši, zakaj njegove zahteve do življenja so manjše. I Želja po uživanju dvomljivih veselj, ki nam jih daje civilizacija, nas žene v vročico za denarjem, ki ni prav nič osrečujoča. Če bi mogel vsakdo živeti kakor skromen kmet. ki prideluje kruh v potu svojega obraza, bi ne bilo tolikšnega pohlepa in ne tolikšne zavisti med ljudmi. Mi mestni ljudje smo že pokvarjeni. Namišljene potrebe po udobju imamo, potrebe, ki so hujše od resničnih.« Liana se je nasmehnila: »Včasih-so ljudje takšne misli strnili v en sam stavek: eno ognjišče in eno srce.« »Da, ljudje so bili zadovoljni s petakom na dan! Dandanes so člove-vekovi ideali bolj zemeljski in precej večji. Vsakdo hoče imeti svoj avto in svoje svilene nogavice... to je dražje in nam vseeno ne razvedri srca!« Gotovo Pierre s temi besedami ni meril nanjo, toda Liana je bila tako občutljiva, da se je vseeno začutila pma leto. Pomislila je, da tudi sama nosi svilene nogavice, oh, zelo poceni svilene nogavice, ki jih je kupila pri neki razprodaji. Doslej ni nikoli mislila na stvari, 1 ki jih je bil pravkar izrekel Pierre. I Njeno življenje je bilo doslej tako j preprosto, njeni izdatki tako skrom-j ni, da se ni utegnila kesati, če je iz-I dala nekaj frankov za kremovo rezi-| no, ki jo je tako rada jedla, ali pa za ; par svilenih nogavic, kupljenih na 1 razprodaji. Da, slutila je, da žive na ! svetu ljudje, ki za svoje osebne potrebe. za razvedrilo in zabavo izdajo | yeč, kakor zasluži ona v enem me-: secu, toda nikoli ni premišljala, ali je to pravično ali ne, ali so ti ljudje srečni ali ne. Da, eno ognjišče in eno ( srce, to je tisto, kar se je tudi njej 1 od nekdaj zdelo najvišja sreča in česar najbrže sama nikoli ne bo do-| segla... Spomnila se je, kako jo je zla usoda pregnala od domačega ognjišča, in ob misli, da je samostojno dekle, ki kljub svobodi, kljub nazivu ,madame‘ in kljub svojemu do- mu ni užOa Sc prav ntS lotili' nežnosti, po kateri ja teko hreomria, so ji navrale solze in jel« pol uti po licih. Pierra je nenadna molčečnost mlade spremljevalke presenetila. Pogledal jo je od strani. Naslanjala se je na- kamnitno ograjo, z desnico podpirajoč ljubko bradico, in zamišljeno strmela v pokrajino pred seboj. Po levem licu. obrsjenem proti njemu, je polzela debisla solza... Za trenutek so dobile njegove oči čuden, trd izraz, toda takoj nato se je sklenil k njej, jo objel okrog drobnih ramen m zašepetal: »Oh, uboga mala!« In še preden je utegnila preprečiti, je potegnil iz žepa robec in ji jel brisati solze, ki niso hotele nehati polzeti po teh mladih licih, ki so bila zdaj vsa bleda. Že od jutra se je potapljal v svoje mračne misli, tako da se niti domislil ni bil, da bi utegnila biti tudi ona zaradi česa .žalostna. »Ne bodite žalostni, mala gospa,« je šepetal, »vse se bo uredilo. Če bi vedeli, kako rad bi, da bi bili srečni... kljub vsemu, kar bi vas utegnilo še doleteti!« Rad bi jo obsul z nežnostjo, ji rekel vse tisto, kar ga je že tako dolgo peklo, oh tako rad bi prižel k sebi to čudovito, čvrsto dekliško telo, toda stal je kakor vkopan ob njej, čuteč, da bi morda en sam njen vzdih, en sam zdrzljaj izpodnesel vse njegove načrte in dobre sklepe, da bi ga pahnil pred njo na kolena, mu razvezal jezik. Vse okrog je bilo mirno, potopljeno v toplo poletno popoldne. Lahna soparica je trepetala nad dolino, nebo je bilo zastrto z drobnimi, kodrastimi oblački, hitečimi proti severu. Tukaj gori sta bila čisto sama sredi daljnega sveta, in zavest samote je krepila njegovo čustvo do nje. Ni bilo prvič, da je ob pogledu na ta nežni, otroško zaupni obraz pozabil na dolžnost, ki si jo je bil sam zadal. Če bi hotela, je pomislil, bi pozabil na vse... In to je moralo biti mnogo, zakaj ob tej misli si je grizel ustnice, da so postale temnordeče in se še bolj odražale od nenadne bledice obraza, ki se je zdaj zdel ozek in žalosten. Ali je bil res tako šibak, da so ga mogle te velike oči premamiti, da je i pozabljal na vse svoje dobre namere in sklepe? To spoznanje ga je pretreslo, da je vztrepetal po wem telesu. Še nikoli se mu Liana ni zdela lepša in bolj poželenja vredna kakor zdaj, ko je v nenadnem sproščenju nagnila g.avo in jo naslonila na njegovo ramo. Njen obrazek, ves bel in beden, je bil tako blizu njegovim ustnicam, da se mu niti zganiti ne bi bilo treba, če bi ji hotel dihniti poljub na čelo. In ob divjih utripih svojega srca je spoznal, da bi tvegal vse, če bi smel vzeti ta obraz v svoje roke in poljubljati ta otroška usta, ki so bila prosojna in rdeča kakor malina v soncu, ki je sijalo nanje. Oh, če bi smel objeti to toplo, ljubo telo! Ves je vztrepetal. Vsi predsodki, vsi pomisleki so kakor plašč zdrknili z njega, ko je čutil, da tudi ona drhti. Prižel jo je k sebi, hoteč jo poljubiti na ustnice. Sku' 'la se je izviti iz njegovega objema in poljubil jo je na hladni, mehki vrat, da so ga poščegetali drobni kodrci, vijoči se za malim, nežnim ušesom, čuden opoj ga je prevzel, zdelo se mu je, da je položil vso svojo dušo v ta poljub. Ali je sploh čutila to ljubkovanje? Počasi, brez strahu se mu je izvila iz objema in v zadregi poiskala v i ročni torbici žepni robček. Otrla si ' je oči, šileč se v smehljaj. I »Hm... kako neumno, da se cmerim kakor majhen otrok!« I Nič ni odgovoril. Nihče mu ne bi mogel tisti trenutek iztrgati sladkost, ki je je bilo njegovo srce še vse polno. Ko se je srečala z mehkim, : nekoliko zmedenim pogledom njegovih oči, je pobesila glavo in hitro dejala: | »Vrniva se! Glejte, sonce že zahaja za drevesa.« I Dalje prihodnjič HUMOR Ljubeznivi mož »Ljubezen je res nekaj čudnega. Preden sem se s svojo ženo poročil, sem jo od same ljubezni hotel pojesti. Danes mi je pa žal. da le nisem.« Gospodar v hiši »Kadar ponočujem, sem drugi dan vselej ves zbit.< »O, nisem vedel, da sle poročeni.« Prepozno Vedeževalka: »Pazile se vitkega. Črnolasega moškega...« »Prepozno, sem se že poročila z njim!« Preprosto v »Kako morete zdaj, ko sle poročeni sele nekai mesecev, že misliti na ločitev!« »Čisto preprosto: z ženo sva zamenjala dnevnika.« Skrajni ras Oost: »Natakar, meso. ki ste mi ga Prinesli, vendar že smrdi.« Natakar: iNo vidite, potem je res že skrajni čas. da ga pojeste.': Prijaznost Kirurg: -Kaj slo lir si plačal, da ti le zdravnik operiral prst na roki? Za ta denar bi ti bil jaz celo roko odrezal!« Sreča >Dmies ie ravno pet in dvajset let, sem pri vas v aluJbi« , »Srečo imate. Ni dosti nodjelii. ki tako dolgo obstoje.« Ne razume čebulček prvikrat lovi ribe z nekim ribičem. Ribič vrže mrežo, čez nekoliko trenutkov potegne iz vode čeden plen.• »Čudovito!« vzklikne čebulček, »kako neki te ribice v tako kalni vodi najdejo mrežo?« Ne igraj se z ognjem! »Pomisli, Tone, moja žena je tako rada brala roman .Trije mušketirji' — in včeraj gre in mi rodi trojčke!« »Smrt božja! Zdaj moram pa pri priči domov, da povem ženi, naj »e bere knjige ,Ali baba in štirideset razbojnikov'.« Relativnost »Nikoli si ne bi mislila, da je Jože tako pošten fant in da ima tako dober okus.« »Beži no, kako si pa prišla do tega spoznanja? Zadnjič si pa trdila, da je domišljav fičfirič!« »Včeraj me je zaprosil za roko.« Štirje elementi Učitelj: »Janezek, naštej mi štiri elemente!« Janeze: »Ogenj, voda, zrak in pivo.« Učitelj: »Pivo? To vendar ni element!« Janezek: »Je, je. Kadar se naš oče napije piva, mama vselej pravi: ,Zdaj je pa spet v svojem elementu'.« Iz otroških ustk Minčica moleduje: »Mama. kupi mi novo punčko!« »Tvoja stara punčka je -še cisto dobra!« Nato Minči.a: »Saj som tudi jaz dntia, pa si vendar prejšnji mesec kupila novo punčko!« PLAVANJE -šport zn staro in mlado Tudi pri nas se le malo ljudi zaveda, kako zdrav šport je plavanje. Skoraj vsi naši otroci znajo plavati, toda med starejšimi ljudmi, pa tudi med tridesetletniki je dosti takšnih, ki se doslej s hladno vodo in s plavanjem še niso pobliže seznanili. , Naš nežni svet bo najbrže zanimalo, da plavanje v hladni vodi telo ne samo utrjuje, temveč tudi polepša. Pri plavanju polt ne more tako intenzivno dihati kakor na suhem, zato morajo dihalni organi prevzeti še njeno nalogo. Ta globoki in rodni vdih in izdin iz pljuč in prsi vpliva posebno ugodno na razvoj prsnega koša. Spajanje telesa z mrzlo voao ie kar najbolj naravna masaža prsi. Zato se slabo razvite prsi pri plavanju okrepe, prevelike, mesnate prsi pa izgube odvečno meso in postanejo čvrstejše. Plavanje izboljša tudi črto rok in ramen in odstranja odvečno mast ob členkih nog, hkrati pa krepi mišice meč. Ženske dobe od plavanja lahno, prožno in čvrsto hojo, telesne oblike se izboljšajo in bolje in hitreje kakor s kakršno koli drugo telovadbo. Dosti je ljudi, ki se niso kot otroci naučili plavati in mislijo, da je zdaj prepozno, da bi se še učili. Če hočemo imeti pri plavanju res pravi užitek, se moramo čisto otresti strahu pred vodo in premagati vse navidezne ovire. V vodi se moramo počutiti prav tako varne kakor na suhem. Bilo bi napak in nezmiselno, da bi človeku, ki ne zna plavati, dejali: • »Premagajte svoj strah pred vodo,« in misliti, da smo ga prepričali in da se bo zdaj v vodi počutil varnega. Strah pred vodo je znamenje negotovosti, ki jo je pa mogoče premagati. Poznanje tega športa še ni zagotovilo, da bomo znali plavati v vsaki vodi. Dobri plavači se L j navadi ne razkazujejo z vratolomnimi skoki in kozolci v vodi, temveč vselej premerijo ali pretehtajo globino, strujo in nosilnost vode. Strasten plavač plava zato, da bi učinkoval na gk ..-e, temveč skuša s čistostjo svojega sloga plemenitost plavalnega športa še podčrtati in uveljaviti. če se hočemo naučiti plavati, moramo vedeti eno, in sicer nekaj, česar nas ne more nihče naučiti. Tega se bomo navadili samo z vajo, s preizkušnjo, če globoko vdihnemo skozi nos in zadržimo sapo. ne more voda vdreti v nos, pa čeprav držimo glavo pod vodo; pritisk vdihnjenega zraka je namreč večji kakor pritisk vode. Poskusite kar sami doma. Napolnite umivalnik z vodo, globoko vdihnite skozi nos, potem pa potisnite glavo v vodo. Niti kapljica vode vam ne bo mogla v nos, da, celo usta lahko odprete, ne da bi bili prisiljeni, da bi požrli vodo. Zdaj skušajte po malem izdihavati iz nosu in ust, preden dvignete glavo iz vode. če se vam je to posrečilo, ne da bi se vam zaletelo, ne da bi morali kihniti ali zakašljati, potem ste že Čez najhujše, končali ste prvo vajo. Ponovite to umetnijo še nekajkrat v kadi pri kopanju, tako da vam bo dihanje pod vodo in: tik nad vodno gladino prešjo v meso in kri. Glavni pogoj za plavanje je pravilno dihanje; šele nato pridejo plavalni gibi. Kajpak moramo te gibe najprej vaditi na suhem, če se to še tako smešno sliši. Lezimo čez nizek stol brez naslonjača in pričnimo delati gibe najprej z rokami, nato z nogami in nato nkrati. Ko se je dihanje spojilo z gibi v ritmično celoto, ste zreli za preizkušnjo v vodi. Nič ni bolj bedastega in nič bolj nepravičnega, če tisti, ki zna plavati, začetnika sili v globoko vodo. Kakor ne more učenec-prvošolec igrati na klavirju Beethovna, prav tako ne more začetnik v plavanju obvladati vsega hkrati: dihanja, novega občutka, ko se .spusti' na vodo in ne čuti pod sabo tal, plavalnih gibov, ki se zde na lepem zelo težavni in umetni. Nekateri površni ljudje trdijo, da se človek takoj nauči plavati, če m o r a plavati, če ga kdo porine ali pahne v globoko vodo. če bi bilo to res, potem nihče ne bi utonil. Včasih kdo res strahovito brca. če ga .prijatelj' nepričakovano pahne v globoko vodo, obdrži se sicer na gladini, ob smehu svojih tovarišev se ves prestrašen dokoplje do brega, toda plavati se ne nauči. Narobe, strah pred globino in vodo mu šine v kosti, in pozneje ga nihče več ne bo spravi! v globoko vodo. Pri plavanju se le redkokdaj prehladimo, saj se ves čr.s gibljemo. Laže se prehladimo, kadar pridemo iz vode. Vselej se moramo otreti z grobo brisačo ali pa pustiti, da na<; sonce posuši. Za nego polti pa tudi za zdravje je priporočljivo, če mokr kopalke zamenjamo s suhimi. Če var v hladni vodi rado zebe, si natrit-polt z mastno kremo, ki vam bo za prla pore in preprečila, da bi var voda .prišla do kože1. Plavanje je med najlepšimi in naj prijetnejšimi športi, zdravo je in poceni in za ljudi vseh starosti, .vseh poklicev in slojev kar najbolj pri-i merno. ,Oduren in škodljiv pojav' Tako imenuje zdravnik ljubosumnost ljubosumnost živi ort dvomov in podivja ali pa ugasne tisti trenutek, ko se dvom izpremeni v gotovost. La Rochefoucauld (1613—1680) Ce ljubosumnost psihološko razčlenimo, spoznamo, da je nevarna in škodljiva. Ljubosumnost ni bolezen v pravem pomenu, razen kadar se duševne muke tako stopnjujejo, da se človeku um omrači. To se pa na splošno ne zgodi pogosto. Ljubosumen človek je smešen, še večkrat pa zbuja sočutje. Ljubosumnež si privzgoji miselnost, ki je ne more nihče s še tako oprijemljivimi dokazi ovreči; tako izgubi sleherno zvezo z resničnostjo. S lilozoiskega stališča je ljubosumnost skoraj v vseh primerih neupravičena, posebno absolutna ljubosumnost, zakaj nihče nima pravice, da bi si čisto sam lastil naklonjenost svojega bližnjega Pogosto opazimo, da so že otroci ljubosumni. Prav majhen otrok, komaj nekaj let mu je, je že ljubosumen na svojo mamo. Če tega čustva s spretno vzgojo ne krotimo in ne zatremo, ali pa vsaj izpremenimo v bolje uporabljeno energijo, se ljubosumnost razraste kakor plevel na njivi. Ko otročiček zraste v šolarčka, se ljubosumnost še trdneje ukorenini. Takšna ljubosumnost je pogosto posledica prepopustljive vzgoje. Otrok je ljubosumen na učitelja, češ da mu posveča premalo pozornosti, ljubosumen je na svojega prijatelja, češ da ga nima tako rad kakor on njega. Iz užaljenega samoljubja, še večkrat pa iz čustva manjvrednosti se poraja bolestna ljubosumnost, ki spremlja otroka do zrele dobe in izpremeni človekovo življenje v brezupno borbo za diobec naklonjenosti. Zenske so ljubosumnejše od moških. Starejši ljudje so ljubosumnejši od mlajših, otroci bolj od zrelih ljudi. Zdi se, da je ljubosumnost čustvo, ki mu je pogoj za njega razvoj nekoliko neodgovorno duševno stanje; zato ima menda bolje pogoje pri duševno šibkejših ljudeh, pri otrocih in nekoliko pootročenih starih ljudeh. Za ljubosumnost ni drugih zdravil kakor zdrava pamet. Prav na razum pa ljubosumneži najrajši pozabijo. Zagovorniki individualne psihologije trdijo, da je mogoče pri nekaterih, za duševno dogajanje zelo občutljivih ljudeh, doseči ozdravljenje s psihološkim vplivom. Ljubosumnost je znani francoski pisatelj Marcel Proust izčrpno popisal v enem svojih romanov; glavni junak izrabi ljubosumnost, ki ga muči, v vir energije, ki naj mu pomaga pri ustvaritvi nekega velikega dela. Ljubosumnež doseže svoj cilj, toda ob koncu spozna, da ie hkrati izgubil ljubezen svoje žene; to je njegova tragika, ki mu zagreni življenje. Ljubosumnost ni ne zdrava ne praktična. Varovati se je je treba kakor hude bolezni. Ne igrajmo se s čustvi drugih in tudi ne poskušajmo, koliko vzdrži naša potrpežljivost, hoteč preizkusiti trdnost značaja svojih ljubih. Ljubimo in terjajmo ljubezen, toda ne sebično in krčevito! Oh medsebojnem spoštovanju in zaupanju se ljubosumnost ne bo utegnila vgne-zditl v naša srca in razkrajati našo ljubezen. ^ Willov& (Dresden) NAS NAGRADNI NATEČAJ Kotiček za praktične gospodinje Za vsak prispeven, objavljen v tej rubriki, plačamo 10 lir Stročji fižol v omaki 1 in pol litra slane vban;a? K takšnemu krilu kajpak ne sme manjkati živordeča jopica iz šantunga ali tenkega volnenega blaga, ki je nje žsp elegantno izvezen s temnomodrim sidrom. Ovratnik in obrobek na rokavu sta prav tako temnomodre barve. — Črte narede postavo vitko, če pravilno teko. Druga obleka na gornji sli-ti je kakor nalašč za mlada dekleta. Ob ovratniku in ob robu teko črte povprek, v pasu jih pa seče širok, enobarven pas. — Enobarvro ob’ekc0 iz sinjega ali rožnatega platna lahko sami izvezemo v ljubkem vzorčku in dosežemo s tem dvoje: st".ro obleko tako prenovimo, novo pa naredimo dragocenejšo in primernejšo za sleherno priložnost. — Poslednja obleka na gornji sliki je sestavljena iz treh barv ♦ in zato prav zabav! belomodrega blaga. Aljehin se maščuje RETI JEVA OTVORITEV K. čunge — dr. A. Aljehin Solnograd, 16. junija 1942. 1. Sf3, d5. 2. e4, d4 (Moderno, drugače igrajo precivsem efi ali c6) 3. e3 (najboljše) Sc6. 4. ed4, Sxd4. 5. SXd4* DXd4. 6. Sc3, Sf6. 7. d3, e5. (Boi za točKo d4.) 8. heZ. (8. Le3, Dd8, 9.'d4? Sg4!) Le 7. 9. Le 3, Dd 8. 10. f4. (Dobra zamisel, a pred rokado preura-njena; šlo je tudi takoj d4) ef4. 11. LXf4, c6! (Odpre dani pot na b6.) 12. d4, Db6. 13. Dd2, 0-0. 14.000. (Nekoliko predrzno; Aljehin igra nadalje in zato prav zabavna. Zivotck ,ie iz živordečega platna, krilo iz svetlomodrega, v pan je pa vstavek iz črtastega {Energično kakor v svojih najboljših a, ki nai nadomesti pas. Gornja sl lta ie no rb’>o primerna za jasne vroče, poletne dni, ko je 1 dneh; kratka rokada je bila bolj solid. i Ilfl. TIPI'C, 1 cU-vKl C T tudi v naravi palno živih barv. J na, a ne;:aj skrbi s kmetom d4 bi še ___________________________________________________________________________________________________ J ostalo.) ♦ Lb4. 15. Ld3. (Ne dovoli Se4.) Da5. Vsakdanja nega zdrave polti ni ne kremo, ki smo si jo utrle nežno mi16- Kc2. (Kljub pomislekom je bilo V O / •' r\ r~\ 41 Arilrn \ r n 1 ^ n i n4"Mn 4 /-4 v\ ri i, 1P1. C a 1 n O 9 V\nl 1 4 At* 1 -1 i 1 n,, r, n 1—. ; n . ..._» (lvif»npie iprsn3se 'n če opazimo, da se' cerinom, če hočemo, da bo glicerin*postane glavni motiv vse nadaljnje i' p“; nam po umivanju z milom izpuščajo učinkoval. Če si bomo glicerin vtrle{borbe.] r." „ lišaji si umijmo kdaj pa kdaj obraz v suho polt, bo samo še vse huje* 20. Thel, Dg5! 21. Se4, DgG. 22. Te2, isto jed. samo da uporabim namesto cvetačnih listov ohrovt načo. u. iu. uurizia Hi > kiv.uu.iv H*-* » im < »Mb nrianov-ol- 'lahko obraz umijemo z milom, če je!z glicerinom m ne vedo, da 'si sme-*(Beli Je malenkostno popuščal in črni tičku za praktične gospodinje«, pla-!nlastno in brez alkalij. če pa polt ne | mo samo vlažne roke natreti z ali-*se je že polastil točke e3; boj zanjo čamo 10 lir. Znesek lahko d takoj po objavi v naši uuravi. Upr/wP^7k5n8ihennV^nl' -^°P?f«npv’ z zmletimi mandljevimi luščinicami, i razpokala. if5. 23. Sc3, TXe2+. 24. ŠXe2, Te8'. ke naslovite' na Uredništvo »l>riiž1» dob)m° 7 vfaki drogeriji. S Kakor smo že dejali, moramo ne-J25. Sf4. [Se zanimiv zaplet ki pa praV ‘il.e.n K.ilnil.nr Kiuiftl!- -,., lir.l iiVno tem ,jomo dosegle, aa se bo povrhni- govati polt po vsem telesu, ne sa-flako ne reši; črni namreč grozi Te3 pncnnflinii? I nilillina nalili ca ki odmira, odločila od kože in mo po rokah in po obrazu. Pod na-faH ali z f4~H Tlf7. 2(5. Kbl* gospodinje. Liubilana l ostui predal ],am ja]a prostost dihanja. Znojnice zduho se moramo vsak dan z milom JS5! 27. Sh3 [če se vrne na e2, za- • se bodo odprle, umazanijo bomo izmi- umivati, da se nam znojnice ne za- »v°jšči Se3 važnega kmeta] h6. 28. a3i le z obraza, ki bo postal zardel in pro. Prav tako je dobro, če se vsakJLfS. 29. S(2, Se3. 30. Tel, f4 [Figura s vež. Če ima kdo zdravo polt, naj i dan oščetkamo z nepreostro ščetkoXJe zajeta] 31. Sh3, fg3. 32. hg3 [Nesi jo otira z grobo brisačo, in sicer j po vsem telesu. Tako odločimo povrh-jsreča je, da 32. TXe3 ne gre zaradi od spodaj navzgor, nikoli pa ne na- nieo in pomagamo polti dihati. Po-*gh2. 33. Sf2, TXe3. 34. DXe3, DXf2 robe. Občutljivo polt si moramo pa: sebno moramo negovati komolce intz novo damo.] otirati vselej z mehko, gladko brisa- kolena. J Dh7 [Kratek proces.] 33 Sf2, Te7. čo, ne da bi drgnili, temveč samo s! Na kopališčih človek kaj hitro opa-J34. Kcl, DXd3. 35. SXd3 SXc4. Beli polaganjem suhe brisače na moker zi, katera ženska ima lepa kolena in? je dovolj obran in se je predal ’ Zna-obraz. j čedne komolce. Trda. podplatasta poltjčilno je, kako pri modernem vodstvu Idealna polt ne potrebuje kreme, I na kolenih izdaja, da se ženska pre-i igre tudi majhne prednosti privedejo tudi pudra ne, še manj pa umivanja 1 malo neguje. To polt je namreč tre-j do zmage, potrebna pa je seveda vse- s špiritom, ki ga pa zdaj sploh ne ija se posebno močno ščetkati in jo* skozi precizna igra, drugače lahko ISKRICE Denar je vir vsega hudega. Kdor ga nima, obupuje; kdor ga ima, je v skrbeh in misli samo na to, kako bi ga pomnožil; kdor ga je imel in ga nima več, je žalosten. In vendar ga vsi potrebujemo. To je naša tragika. Zena, ki ima rada svoj dom in ljubeče skrbi za svojo družino, ne more biti slaba ženska. * Velike strasti odmro, drobne razvade ostanejo. * Kadar se ženska zaljubi, ne vprašuje, ali je maj. Razočaranje naj bo za žensko opomin, naj v ljubezni ne igra glavne vloge samo čustvo, temveč tudi razum. r Dobre žeske rade oproste drugim tudi tisto, česar bi jim drugi nikoli ne odpustili. ALI IMATE ZDRAVO POLT? Majhne kozmetične napake se dado z lahkoto odpraviti dobimo. Pretirano suha polt se že nagiba k bolni polti. Zelo radi se narede lišaji, polt se lušči in srbi. Pretirano suho polt imajo po navadi hudo nervozni ljudje. Tako polt si umivajmo samo z mlačno, prekuhano vodo ali po vsakem ščetkanju natreti z mast-J pride hitro do prevrata. To je višek no kremo. Tako bo kmalu postala 2 pozicijske igre, kjer pa je hkrati tre- gladka in voljna. vO bolni polti, ki ima razne izpuščaje, furunkule in ekceme, odloča pa edinole zdravnik, ki se mora s poltjo in boleznijo temeljito seznaniti, potem šele lahko svetuje pravilno nego. ba budno prežati na možne odločilno kombinacije. Vesti Pogosto ni mogoče potegniti stroge meje med zdravo in bolno poltjo, ker izpremembe zdrave polti v bolno niso takoj očitne. Ženske si najbolj prizadevajo za polt na obrazu, ker to vsakdo vidi. Vendar to še ne pomeni, da bi smeli zanemarjati polt po ostalem telesu. Res je, da je polt na obrazu in rokah izpostavljena vsem mogočim vremenskim izpremembam, mrazu, vetru, hudi vročini in da zato bolj trpi od ostalo polti. Narava je pa modro uredila tako, da je ta polt tudi bolj prožna in bolj odporna. Kadar polt na obrazu izgubi svojo gibčnost, se nam pričenjajo delati prve gube. Normalna, zdrava polt ni ne premastna, ne presuha. Čisto normalna polt pa postane mastna in se sveti, co presedimo vse popoldne v zakajeni kavarni, ali pa postane suha in hrapava, če preživimo dan na vetru in dežju, ne da bi si jo kdaj natrli s kremo. Če hočemo normalno, zdravo polt ohraniti svežo, ji moramo pač posvetiti nekaj nege, čeprav imamo se toliko dela. Rajši si prikrajšajmo nekoliko spanja — kvečjemu četrt urice — in si redno negujmo polt, kakor da bi dopustile, da nam polt ovene in da se prezgodaj postaramo. Z4lo praktična in lepa. obleka za mlade matere. Ukrojena je tako, da jo lahko poljubno širimo, in sicer s pentljo, ki jo vežemo ob strani in s tem obleko širimo ali ožimo, Ta obleka, podobna nekdanji ,plaščni obleki-, je iz temne svile ali volne in je uporabna tndi po porodili ne da bi jo popravljale. ReSitcv problema 5t, 181. 1. D—0’ Rokndft je od 193fi. tudi v vseh Turnir v Oeynhausnu je že določil letošnjega prvaka Velike Nemčije. To čast si je letos priboril Berlinčan Veliko sadja — brez sladkorja H.^Muller in Klaus° Junge, Ali lahko pripravimo kompote inp je to pot slabo startal. deserte brez sladkorja? Da, in ti našit a dunajskem turnirju gostov je recepti so imenitni, če boste po niihtzmaSa'. mestni prvak H. Keller, Sa-pripravl;a’j3 poslastice, boste videle J niisch in Opočenski pa sta šele 5. in 6. kako bodo šle v slast, četudi jih ni-«Za zaključek so odigrali še velik brzo-ste delale s sladkoriem kakor njega*turnir- ^er je zmagal Aljehin pred dni jOpočsnskim, Kellerjem in Samischem. Dober kompot: črne češnje, rdečeJ^^ j 6St^ jagode in maline očistimo, odstranimo* ziral m ie eno izeubil peclje in peške. Vse skupaj zmešamo?zlrai m le eno lzgublL in polijemo z vrelim ribezlievim že-{ •----- lejem. Ohladimo in postrežemo ledeno.* mrzlo. * Breskve z malinami: Olupljene bre-f ,, skve razpolovimo in prelijemo z vro-$pro? e^mih dovoijeiin. i. ... xxh3. 2. Dhi mat čo vodo. Pustimo jih. da se ohlacie Z - B" 2- Del lllat-in jih zložimo v skledo za kompote!’ Breskvam dedamo malinov pirž in damo ledenomrzlo na mizo. češpljev kompot brez sladkorja: če. špljam odstranimo koščice in jih kuhamo na lahnem ognju, da oddajo ves svoj sok. Ko so češplje kuhane, jih pretlačimo skozi sito, še enkrat prekuhamo, da oddajo vso sladkobo, in neprestano mešamo, da se ne pripali. Sadni kolački; iz ovsenih kosmičev pripravimo precej trdo testo, dodamo na drobno zrezano sveže sadje ali marmelado, izoblikujemo podolgast pravokotnik in shladimo. Ohlajeno ploščo zrežemo na kolačke in jih spečemo svetlorumeno. Na mizo jih damo še tople. • Porabili nasveti j Najbržo ne veste, da vam lipa da dobro vodo za umivanje obraza. Vrzite peščico lipovega cvetja v vrelo vodo in pustite, da deset minul vre. Potem vodo ohladite in si z njo nekaj dni zapovrstjo umijte obraz. Dobili boste nežno polt in gubice bodo izginile. Uhani niso samo ljubki, temveč zdaj tudi moderni, če imate okus. lahko z njimi zakrijete majhne hibe svojega obraza. Precej veliki uhani prav lahko zakrijejo prevelik nos (optična prevara!) in omilijo trde črte obraza. Nerodno ie. če vam sonce preveC pordeči nos. Naredite si oblogo iz čistega riževega pudra, razpuščenega v kisu. in jo čez noč pustite na nosu. Drugo jutro ne bo več rdeč. Vrezali s(e se v prst in ce veste, kako bi ustavili kri? Raztopile v kozarcu vode laldeto aspirina in v raz-; topini okopljite ranjeno mesto. Takoj bo kri nehala teči. Če vas zaradi jarkega sonca začno oči peči. si jih nikar ne osvežujte z mrzlo vodo. Položite si za pet minut dlani rok na oči, pa si jih boste spočili. Klobuk vašega moža bo ostal zelo dolgo lep in kakor nov. če mu boste pod usnjeni trak dale kos pivnika. Se prav posebno jo to priporočljivo v vročih poletnih dneh. »Moram imeti zrak.« pravite in PlI‘ stite vsa okna odprla in pustite vso vročino v hišo. Zgledujte se po pre* bivalcib južnih krajev, ki zračijo hiše samo ?godaj zjutraj, čez dan jih P* imajo do večera neprodušno zaprte. Izdaja K. Bratuža, novinar; odgovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani,