261). številka. Ljubljana, v četrtek 22. novembra. XXI. leto. 1888 Izhaja *sak dan *v«»*er, izimfii neHelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v a1 r o-o g e r a k e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta l gld.. za Klen mesec 1 gld 40 kr. — Za Ljubi} ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po to kr. Tta mesec po 30 kr. za četrt leta. Za tnje dežele toliko ve<\ Kakor poštnina mala 7j\\ oananila plafiojl se od četirisiopne p tit-vrste po 6 kr., če se OHianilo jederkrat tiska, po 5 kr., č se dvakrat, in pO 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se Isvole frnnkirati. — Kokopisi se ne vračiijo - -Uredništvo in a p r a v a i i t v n je v Gospodskih ulic.M it, 12. Upravu iitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, aklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari Agrarna reforma. i. Štirideset let je minulo, kar sije našemu kmetu solnee osobne svobode. Suženj, tlaean bilo je prej naše kmetstvo krutemu gospodarstva, graščaku. Oral in sejal je ubogi kmet sam, a žel je mt svoji njivi poleg graščaka, redil je živino, a večidel krva vegu svojega potu moral je bore kmetic graščaku nositi za prlboljfiek, bival je v tamni, leseni koči, a gospodstvo zidal je gradove — zaBtonj. Uklenien ni bil tedaj samo telesno krnet tlačan v jeklene gralčakove okove, temveč tudi duševno svobodo in omiko določevala mu je graščakuva milost. Znano je, da ie moral imeti kmetski sin graščakovo privoljenje, da je smel natopiti v mestne in višje učilnice, saj bil je grajski suženj. In prišlo je, — bolje rečeno, prigromelo je leto 1848 in njegov grom bil je blagoslov našemu kmetstvu, saj je izvilo bič graščaku iz rok. Sfoprv odslej bil je kmet vsaj na pol gospod v svoji hiši in na svojem zemljišči, le glede razprodaje in razkosanja posestva in podedovanja klanjati se je moral dotičnim predpisom in postavam. Leto 18G8 razdrobilo je zadnje ostale kmetske spone. Proglasila je namreč postavu 27. junija istega leta podedovala« predpise glede kmetskih domov neveljavnim in dovolila popolno svobodno razpolaganje s kmetski mi posestvi. Naudušenje in splošna radost pozdravljala je to zadnjo milostno svobodo; kajti na njenej podlagi bila je mogoča jednakopravnost posameznih udov jedne družine. Določevala je postava doslej, da podeduje kmetski dom najstarejši sin ali najstarejša hči in da izplača ostalim bratom in sestram le primerni del cenjenega posestva, in sicer v takem razmerji, da je on — kot gospodar vsaj za četrti del na boljem od ostalih dedičev. V istini ostra in nepravična dozdevala se je ta postavaj glede kmetskega podedovanja. Isti srečni, kateremu je odločila osoda rojstni dom, očetovo gospodarstvo, naj uživa povrhu večjo dedšino, kakor ostali bratje in sestre, ki si naj iščejo z malim svojim deležem v potu svojega obraza kruha m domovja. Vender v državnem življenji ne sme odločevati in prevladovati vedno rahločutje in matematična natančnost v zadeva:- tikaiočih se interesov posameznih udov države in onih države same. Tu velja gasio: „Salus civitatis prima lex estol" V istini kratka leta popolne kmetske svobode pokazala so, da poslednja ni rodila niti državljanom, niti državi bogatega sadu in sreče, katero zagotavlja sicer zlata svoboda. Prostovoljno razkosavanje in razdelitev kmetskih posestev mej postavne dediče prouzroča dandanes ne samo vedno večje kmetske bede in sploš njega obubožanja, temveč preti državi samej, da se ji spremeni prej ali pozneje krepki kmetski rod, najboljši krvni in denarni davkoplačevalec, v proletarijat, ki je nesreča vsaki državi. Prepričala se je država in vsak domoljub, da žuga po postavi z dud 27. rožnika 1868 velika, prej nepreračunjeua in nepričakovana nezgoda in da je skrajni čas, da se postavijo nevarni kmetski svobodi primerne in prepotrebne meje. Neizveden ali pa sebičen in neodkritosrčen politik sumniči in sumničil bode nasvetovano novo postavo, ki se razpravlja Že v letošnji državnozborski sesiji, da diši po reakciji, po sužuosti in tlaki one zloglasne dobe pred letom 1848., mi Slovenci po zdravljamo jo prisrčno in radostno Naša slovenska domovina, ki ni štela nikdar takozvanih velikih narodnih domov in posestev, zre se sttahom, kako razkosuje osobna kmetska svoboda in brezupen materijelen položaj našega naroda zadnje svoje kmetske domove in posestva. Dolgo ne bode, ako se ne ustavi to mesarjenje kmetskih posestev, da ne bode več kmetov Slovencev, in da stopijo na njihovo mesto le siromak!, kočarji, kmetje, ki s svojo kmetijo niti male družine preživeti ne morejo lako/vani kmetski proletarijat, ki tira zadnje svoje imetje na boi>en, tujcem v roke, ki kujeio žreblje za materijelno in duševno krsto slovenskega naroda. Liberius. Časnikarske hijene. Slovenci smo bili od nekdaj tako srečni, da so nasprotniki naši vsak narodni napredek v javnem in socijalnom življenji, vsako večje narodno podjetje pozdravljali z divjim huronskim krikom po nemških nam sovražnih časopisih, in lavorike, ka-tere so si s tem kovarskim dopisovanjem in zavrat-niin napadanjem svoje dni pridobili zdaj že pokojni dr. Issleib, in še živeča znana dva doktorja zdravnika, še zdaj bujno zelene na s'cer opustoše-nem vrtu ljubljanskega ustavoverstva. A takrat, ko je ta svojad s svojimi peresi grdila narodno stranko in zaslužne voditelje njene, Imeli so tako zvani ustavoverci na Kranjskem nadvlado v svojih pesteh in šlo jim je samo za to, da bi potisnili nazaj vedno krepkeje nastopajoče slovenstvo. Vsak izmej nas se tudi še živo spominja, kako so cvilili in se zvijali ti dopisuni po židovskih in požidenih časopisih, ko je nastopilo Taaffejtvo mi-nisterstvo in je z bogate mize njegove padlo tudi nekoliko drobtin na poprej zanemarjene kranjske Slovence. Nekoliko let je bila „Aera ;Win-kler in Krain" stoječa rubrika po vseh glasilih državnozborske levice, in kdor ni poznal kranjskih razmer, moral je, sodeč pa teh izbruhih tevtonskega fanatizma, misliti, da je Kranjska postala obljubljena dežela, kjer se mleko in med cedi Slovencem mej tem, ko se morajo kranjski Nemci kakor indijska parija potikati po deželi. Žoln je leto so pa nekoliko potihnile te politične elegiie, bodi si, da so se ti židovski časnikarski hlapci s svojimi lažmi začeli samim sebi zdeti smešni in zaničevanja vredni, bodi si, da so se preverili, da se tudi pod Taatle-jevo vlado kranjskim Nemcem ni skrivil noben ius in da še vedno sede okoli loncev, polnih tolstega mesa, kakor nekdaj v Egiptu pradedje tistega rodu, ki dandanes v Avstriji s časopisjem dela javno mnenje. Toda, kdor je mislil, da so za vselej potihnili ti politični dninarji in podajači, ta se je močno motil. S penečo jezo in divjim fanatizmom so se znova zagnali na slovenski narod, s pretkanimi lažmi in kovarnimi izmišljotinami so začeli zadnje čase sumnjičiti in črniti može, ki imajo za naše ljudsko šolstvo in za literaturo našo kaj zaslug. Izbrali so si pa v predmet svojega obrekovanja zlasti tri okrajne šolske nadzornike, ki so si s svojim vestnim, nepristranskim, pridnim in odločnim delovanjem v prid iu napredek našega LISTEK. i Zarota v verzih. Zgodovinska povest. Češki spisal Ladislav Stroup ež ni cky ; Poslovenil R o z i n s k y. Kako globoko v usodo narodov, v usodo celih držav more poseči — svilen čop! Ustaja, ki je izbruhnila v noči k 9. juniju 1. 1762. v Petrogradu, in katero je vodil Grigorij Grigorjevič Orlov, posadila je na prestol ruski Katarino II., ki je postala tako samovladna gospa cele Rusije, kajti Peter III., soprog Katarine in dotedanji car, ločil se je bil v iste j noči od tega sveta. Katarina dospela je tako na vrhunec svojih najgo-rečnejših želja in ž njo zajedno tudi — Grigorij & Grigorjevič Orlov, njen ljubljenec. Postati soprogom cariee ter zasesti ob njenem boku prestol ruski, — zdel se je Grigoriju Orlovu, dotedanjemu stotniku topništva, le še dogndek najbližje bodočnosti. Saj ga je Katarina prav tako strastno ljubila kakor on njo ! Vender — — — — Zares: pomembna je ta besedica, ta „vender" ! Podobna ti je pogosto mejniku, ki deli dva Hvetova jednega od druzega. — — Prvi korak, katerega je stopila carica za svojega samostalnega vladanja, bil je pregledovanje vojske Carico, oblečeno po vojaški in oboroženo z mečem, pozdravljali so ruski polki z ovduševljenim, odkritosrčnim in viharnim „Ura!u Ko se je polegel nekoliko vihar gromečega pozdravljanja, namenjena je bila, da nagovori vojsko ; no nepričakovan dogodek oviral jo je za trenotje, da ni koj proizvela svojega namena. Proti vsem kaznim, navzlic strogemu vojski-nemu redu izstopil je iz prvih vrst vojske mlad juaašk mož, velike, vender kaj pravilne, da celo lepe rasti ter s krepkimi koraki stopa naravnost k carici. Katarina se je malone prestrašila. Prihaja li morebiti ta mož, da nad mano maščuje zavrženega pokojnega carja. Ta misel pretresla jej je dušo. Mladi vojak pa, približavši so carici na nekoliko korakov, pozdravi jo po vojaški ter nagovori a krepkim glasom: „Uniforma carske milosti ni popolna, — na sabli Vaše Carosti ni — čopa." Po le teh drznih besedah odpne od svoje sable svileni čop ter ga poda Katarini, ki je bila mej tem pogledala na ročaj svoje sable ter zapazila, da res nema onega nakita, ki je tako strogo zapovedan z neuprosnim vojskinim redom, kateroga je bil Peter III. po pruskem uzoru zavel v rusko vojsko. Carica se je nasmebljala ; z ljubko zadovolj-nostjo zrla je smelega mladiča, ki jej je drzno pred cele armade očmi očital nedostatnost njene uniforme, toda — vsprejela je Čop ter pripela ga pri tej priči tam, kjer po zapovedi viseti mora. Mej tem pozdravi smeli vojak Katarino zopet po vojaški ter se vrne v vrsto na svoje mesto. Toda ta drzni čin ni dal narodu ruskemu le izbor-nega državnika, no dal mu je tudi izvrstnega vojskovodjo, moža, ki je mnogo krutih ran zasadil mo slemskim sosedom slovanskim — Tatarjem in Turkom. Le ta dogodek bil pa je zajedno tudi vir zaprek, ob katerih se je imel brzo razbiti namen Grigorja Grigorjeviča Orlova, namen, da bi s Katarino delil prestol ruski. S svilenim čopom v roki stopil je dne 9. junija 1. 1762. prvič na pozorišče svetovno — Grigorij Aleksandrovič Potemkin. ljudskega šolstva pridobili obe no spoštovanje našega učiteljstva in vseh šolskih prijateljev, zaletavajo se zdaj v g. prof. Komljanca v Kočevji, v g. prot. i Levca, nadzornika za Radovljiški in v p. Žumerja, i nadzornika za Kamniški okraj. G. prof. Komljanee nosi na sebi ta strašni greh, da je on, po rojstvu in mišljenji Slovenec, okrajni šolski nadzornik v okraji, kjer je polovica slovenskih in druga po- I lovica neruskih ljudskih šol. In čeravno je v svo i jem uradnem poslovanii, kakor smo slišali od već i stranij. minacijoaHO nepristranski, vendar je bil po nemških časopisih zlasti zadnje tedne opetovano i grdo napadan, kajti velikoneinški agitator prof. Lin- i hart v Ljubljani ne ra»re pozabiti, da je o svojem i času on jiaševal kot okrajni šolski nađiunik v tem i okraji ter kot mandatar nemškega „Schulverema" deloval po slovenskih mejah „in majorem Germa-niae gloriam". Linhart zmatra ves šolski okraj ko čevski za svojo domeno in gorje vsakemu drugemu okrajnemu šolskemu nadzorniku na Kočevskem, ki ni njegovega političnega mišljenja in poln njegovega tevtonskega duha. Gospod Zamer je s svojim tihim in mirnim delovanjem iztrebil Avg'»jev hlev, katerega je bil \ kamniškem okraji zapustil prejšnji nadzornik Sima. Ta mož. ki Linharta ne preseza v političnem fanatizmu, pač pa ga daleč nadkriljuje s svojim strupenim peresom, vzglednega šolnika Žumerja vedno obira po „Laib. Schulzeitungi", po „Tagesposti" in po „Neue freie Pressi", kakor tudi po zakotnih nem:kih časopisih koroških, in ko bi moč njegova segala tako daleč, kakor sega njegovo politično ovaduštvo in njegov zlobni jezik, [totem bi prišel poslednji dan vsem tistim Slovencem, ki imajo pri našem šolstvu ka) govoriti. Prav dostojen tovariš Siniov v opravljanji in sumničeuji po „Tagesposti" je s Pruskega k nam došli telovadski učitelj Schmitt, kateri je pa v svoji stroki taka ničla, da ga je celo nemški „Turuverein" izbaenil ko' telovadskega učitelja iz svoje srede. Mož misli, da mora zdaj pristno svoje prusko mišljenje tem radikalneje kazati s tem, da trosi laži po židovskih Časopisih — v predmetih ni ravno zbirčen - popade vsakega, kdor mu je poti! Najhuje so se pa nemški dopisuni — in kot. takega se nam poleg Linharta, Sime in Schmitt a. zaznamuje tudi znani prusijan dr. Binder zadnje tedne lotili prof. Levca. Poskušali ho ga najprej očrniti kot okrajnega šolskega nadzornika. češ, da buče posloveniti ljudske šole po Gorenjskem, A kaj bi bilo tukaj poslovenjevati, kjer so itak že vse šole razen Fužin slovenske, tega nam ti modri možje neso mogli povedati. A prof. Leveč ni samo okrajni šolski nadzornik, ampak — kar rudi priznavamo — tudi Spreten urednk „Ljubljanskoga Zvona". Ker mu v službenih stvareh neso mogli do živega, začeli so ga prijemati od te strani! Kakor hijene po grobiščih iščejo Človeških trupel, .tako so te časnikarske hijene začele brskati po raznih letnikih „Ljubtjanskega Zvona", da bi našle kako kost, katero bi mo^le potem glodati po nemških časopisih. In res so iz nekaterih Trdinovih bajk in iz neke dr. Tavčarjeve povesti brez vsega stika in sklada iztrgali nekoliko fraz in besed — iz ka-teiih so skovali orožje zoper urednika „Zvoiiovega". Carica dokončala je pregledovanje polkov, ka- j tere je bila oduševljeno nagovorila, na kar se vrne v zimski dvorec. Drugega dne pa zapove poizvedovati po onem vojaku, ki jej je bil podal prejšnjega dne svileni čop. Izvedela je njegovo ime z dostavkom, da se je mladi Potemkin, dokončavši nauke na Smolen skem gimnaziji in na vseučilišči v Moskvi, posvetiti hotel duhovskomu stanu, no pa Be je premislil ter si raje izvolil meč, kakor pa duhovsko slavo in mogočnost. Še istega dno imenovala ga je carica častni kom. Od te dobe je Potemkin brzo napredoval v dostojanstvih, dokler ga carica naposled ni izvolila za svojega ključarja (kamornika). Grigorij Grigorjevič Orlov izprevidel je koj, da ima tekmeca in to tekmeca kaj nevarnega. Uporabil je zatorej ves svoj upliv na carico, upliv, ki je bil takrat še zadosti velik, da je bil Potemkin poslan z nekakim poslanstvom na Švedsko. Toda carica Katarina bila je žena preveč strastna, no tudi odločna, da bi si pustila novim čutom, v srci njenem se porajajočim, določevati meje bodisi od kogarkoli. Dan na dan postajala je h grofu Orlovu hladnejša, a ne dolgo na t6, da bi se ga le Na ta način bi se vsak pisatelj d d jtripraviti na — vešala I Le vzemi Schillerja ali Shakespearja v roke, iztrgaj iz zveze besede, katere polagata Fai-staffu, Rihardu III. ali Francu Mooru na jezik — pa nimaš dveh velikih pesnikov, ampak imaš dva suro-veža in lopova pred seboj! Sami svojim očem nesino verjeli, ko smo prvič v „Deutsche Zeitungi" brali ta zavijanja. Toda ko so se ti zavratni napadi, ko se je ta perfidija ponavljala teden za tednom, ko se je poleg imenovanega lista začela na jVdnak zvijaški način oglašali cela kSpa nemških listov, od največjega na Dunaji do najmanjšega v Celji — potem smo videli, da je v teh lažeh, da je v tem nesramnem podtikanji in zavijanji — metoda ! Videli smo, da se je zarotila ta svojad omajati služ beno stališče zgorej trem imenovanim nadzornikom ter ob jednem ubiti tudi „Ljubljanski Zvon". Videli smo, da se s posebno ustrajnostjo po nemških listih ponavljajo ti perfidni napadi baš te dni, ko se ima /vršiti imenovanje novih okrajnih šolskih nadzornikov ! Dolgo smo molčali a če bi molčali še dalje o teh zlobnih nakanah in nesramnih lažeh, lehko bi nam očital vsak domačin, da zanemarjamo svojo publicistično dolžnost. Zatorej danes z vso odločnostjo zavračamo te lažnive dopise! Veliko nesramnih rečij se je zadnja leta pisalo o Slovencih po nemških listih; a tako iz trte izvitih osobnih napadov, kakor smo jih brali zadnje tedne, doslej Še ni bilo. Kam pridemo, ako bode še dalje tem ljudem pripuščeno, da čakajo za grmom ter s kolom zavratno pobijajo slovenske šolnik1? Zatorej vse faktorje, ki imajo odločevati o našem šolstvu ter uplivati na učiteljsko osobje naših šolskih zavodov, vprašamo resno: Kaj država ros plačuje učitelje in profesorje po šolskih zavodih samo za to, da fakcijoznim listom služijo za — „ časnikarske InjC'ne P" Politični razgled. 3tfo<8*i&B8j4fc dežele. '. Lj ubijati i 22. novembia. liram beni odsek flržuviiegu zbora je vsprejel vse one določbe vojnega zakona, ki se tičejo jeduoletuih prostovoljcev Stavil se ni noben predlog, da bi se te stroge določbe kaj premeni le. Ostale paragrafe bode pa odsek rešil brez dolgega razgovarjanja. — V budgetnem odseku je jioslauec Neuwuth obžaloval, da se je Avstrija preplavila s srbskimi srečkami, dočim se prizadevajo omejiti lo-terijo. Finančni minister je odgovoril, da je |>o zakonu dovoljeno v Avstriji prodajati srečke, za ka tere jamči kaka tu a država. Abrahamovviczu se zdi pristojbinski zakon preveč nejasen in želi, da bi se premenil, Vitanje ir/avtk. Kraljica NiHmka pride začetkom decembra v Peterhurg. Poprositi hoče baje carico, da hi posredovala v zadevi loHtve njenega zakona. Posvetovati se pa tudi mis i z najboljšimi ruskimi odvetniki in cerkvenimi avtoritetami. Njeno prizadevanje bode j>a težko imelo kaj uspeha, kajti Rusija se ne mara mešati v to zadevo Za mnenja ruskih odvetuikov in cerkvenih avtoritet se pa v Belemgradu ne bodo dosti brigali. Tu je le mogoče kaj doseči, če bi se Rusija sama za kraljice; potegnila, ali pa narod srbski. Poslednji pa vse dogodke bolj apatično gleda in je posebno revizija ustave v Srbiji zmešala vse duhove. izoebila, poslala ga je v Moskvo, kjer je ravno nastala kuga; grof je imel tam urediti vse zdravstvene naredbe. Poslanstvo to za ljubimcu zares ni bib> preprijetno. Zajedno poklicala je Katarina Potemkina s Švedskega. Le-ta mladi mož, ki se je prav tako odliko val s plemenitim vedenjem, kakor z bistrim umom svojim, z odločnostjo, kakor tudi z okretnostjo v diplomatiških in vojaških okolnostih, je brzo postal ljubljenec carice in sploh prva osoba na dvoru njenem. In ko se je grof Orlov vrnil po daljšem Času iz Moskve, pozdravila «a je carica le zahvaljevaje se mu za dobro opravljeno službo, — no v ostalem pogledu pa — p o p o 1 n o in a h 1 a d n o. Potemkina pa, iz tega neznatnega, od duhov-stva uboglega študenta, ugledal je Orlov zdaj ublaženega s carice ljubeznijo, obsipanega z dokazi najvišje naklonjenosti. Postal je namreč Potemkin za tem član tajnega svetovalstva, prvosednik vojnega sovčta in prvi minister z naslovom knez; imetek pak in druge darove, katere mu je bila naklonila carica, cenili so na mnogo milijonov. Nek Dunajski list dobil j brzojavno poročilo iz Peterburga, da se j«- l»olgarwkiin emigrantom dalo razumeti, da naj nikar več ne računajo na Rusijo Car neče nič več slišati o Bolgariji. Dolgo so se nadejali, da bode Nemčija z vso energijo podpirala rusko politiko v orijentu, a pri prihodu nemškega carja v Peterburg preverili so se, da BO se varali. „Mnskovskija Vjedomosti« pišejo, da je večina ruskih diplomatov se že preverila, da je Bolgarija za Rusijo izgubljena. Le malo je še optimistov, mislečih, da se bodo stvari za Rusijo na bolie obrnile, Preiskava o uzrokih nesreče pri Borki, ko je vlak, s katerim se je vozil rušiti car, skočil g tiru, je končana in se bode v kratkem objavila. Kakor se poroča iz Peterburga, se je dognalo, da je jeden glavnih uzrokov ta, da je bila železnica slabo narejena. Židovski listi bi pa radi oprali železniško upravo iu iščejo drugih uzrokov. Francoski poslanec Gilly ima velike neprijetnosti, ker je bil člane budgetne komisije obdolžil, d i se dado podmititi Vsi zahtevajo dokazov. An-drieux ga je tožil pri godni)i, potem pa.pozval na dvoboj. Bivši finančni minister Ilaynal zahteva, da naj dokaže, da se je res, ko so se sklepale pogodbe z železniškimi društvi, 14 milijonov frankov razdelilo mej poslance, kar je trdil, ali naj pa to trditev prekliče, sicer bode zahteval zadoščenja z orožjem. Danes se snide nemški državni zbor. Pre-stolni govor bode pojasnil nazore nemške vladne kolonijalne politike. Kakor pišejo oficijozi, bode pre-stolni govor naznanjal, da je nemška vlada trdno sklenila v kolonijalnih zadevah začeto delo nadaljevati. Lord Randolph Churchill, ki je pred dvema letoma izstopil iz ministerstva, ker se ni ujemal s sedanjo politiko angleške vlade, sedaj zopet odo-bruje vladno politiko. V soboto je v Paddiugtonu (zapadnem Londonu) bil sklical volilni shod. V svojem govoru je jako hvalil vladno vnanjo iu irsko politiko. Poudarjal je pa, da treba reformovati državno upravo. Nadalje je govoril še o raznih so-cijaluih vprašanjih. Dopisi. H Krmi I Nkegu 22. novembra. [Izv. dop.] (O „Matici Slovenski''.) Sleherni domoljub je vesel lepega napredka našega prvega literarnega društva, ki se ne kaže samo v knjigah, ampak tudi pri številu udov. Glede Števila vender še ne mo remo biti zadovoljni, kajti vedno še pogrešamo večino domačega razumništva mej udi. V tej zadevi bi lahko g. poverjeniki še več storili. Upisovalno polo naj bi ne posijali le prejšnim udom, temveč vsem naohražeriim domoljubom dotičnega okraja. Ker pri takih prilikah osobna agitacija izda največ, bi bilo dobro, da bi se število dosedanjih poverjenikov izdatno pomnožilo. Tudi glede knjig dovoljujemo si nekatere domoljubne opazke. V matičnih knjigah je sicer zastopano raznovrstno znanstvo, vender jako pogrešamo Slovenci stalne znanstvene terminologije, kar zelo ovira znanstveno literarno delovanje in šolsko knji-žev nost. Naša Matica je sicer izdala Cigaletovo znanstveno terminologijo, ali ta sedanjim potrebam ne zadostuje več. Za izdavanje terminologije je gotovo v prvi vrsti poklicano društvo, kakeršno je „Matica*. Vsai je tudi francoska akademija prejšne čase določila stalna pravila francoskemu jeziku, ki so jedino veljavna To je pospešilo dovršenost franco- Orlov počutil je v žaljenem srci svojem neiz rekljivo sovraštvo; plamen jeze mu je divje plapolal v zavistnej duši. Saj je bil on mož, ki je posadil Katariuo na prestol ruski; on je osnul revolucijo, on jialmil s prestola Petra III posadivši krono na njeno glavo, — a zdaj — prvo mesto v državi, na katero on jedini imel je nekako pravo, dobil je nekdo drugi. In nadejati se je celo smel, da postane soprog Katerine. Preklinjal je nehvaležno carico; ošabuost in slavohlepnost bili sta žaljeni. Pomišljati je začel, kako bi se osvetil in pomislil je na zares krasno osveto. V orodje izbral si je sina carice same, carje-viča Pavla, ki je ravno bil dorasel v čvrstega mladeniča. Nakana ta bila je dobro premišljena. Veliki kuez ni ljubil matere svoje. Katariua bila je proti sinu svojemu vedno silno resna, da celo trda in napeta. Ker je bila siluo nezaupna, neprestano rojilo jej je po glavi, da jo Pavel namerava pahniti s preotola. Zategadel dala je sina svojega skoraj v nekak zapor, kajti določila je mu za Btraž-nika bivšega njegovega uzgojitelja, grofa Nikito Pa-nina, moža ki jej je bil verno udiin. (Dalje prih.) skega jezika in največ pripomoglo, da se je ohranil še dandanes diplomatiškim jezikom, ki radi točnosti izražavanja odstranujo sleherno dvoumnost ter s tem presega vse druge jezike. Naša „Matica" naj bi na ta način izdala znanstveno terminologijo, tesno spojeno s hrvatsko in Bicer v prvi vrsti za potrebo srednjih in obrtnih šol (vsaj menda jedenkrat vender dobimo Blovensko višjo gimnazijo in realko), potem za urade, za tehniški, obrtni in kupčijski posel, kasneje še le za strogo učenoBt. Pri določevanji tehniških in obrtnih izrazov za orodja in izdelke, treba bi bilo tudi gradiva mej narodom nabirati. Približevanje Hrvatom pa bi ne razširilo le znanstvenega delokroga mej Jugoslovani, ampak ugladilo tudi bi pot slovenskim dijakom na „Zagrebsko univerzo", kar bode za nas večega pomena, kakor lastna slovenska, kadar bodo spričevala „Zagrebške univerze" tudi veljavna za slovenske pokrajine. Da bi tega dela ne čakali predolgo, pričelo naj bi se izdavanje o pojedinih predmetih v zvezkih, katerih bi se gotovo tudi veliko razpečalo mej neude. „Slovenska Matica" pa bi si sto izdajo postavila častni zgodovinsk spomenik. —r. Domače stvari. — (V državnem zboru) odgovoril je včeraj pravosodnji minister na interpelacijo poslancev Steinwender, Hock in dr. glede natečaja za 5 av-skultantskih mest na Koroške m. Grof Schon-born je dejal, da je že njegov prednik pri nadso-dišči v Gradci odredil poizvedbe, pri katerih se je pokazalo, da se mora pri deželnem sodišči v Ce-lovci s slovenskimi strankami obravnavati s tolmači, ker je pač dovoljno število slovenski govorečih sodnikov, ne pa tndi avskultantov in praktikantov. Dalje se je pokazalo, da vsled pomnoženega poslovanja iu ker jih mej 27 okrajnimi sodišči na Koroškem 12 uraduje v obeh de-želuih jezikih. Vsled tega storil je že baron Pra-žak potrebne korake ter prosil presvetlega cesarja da bi se za Koroško sisteinizovana mesta pomnožila za 5 avskultantov. Tej prošnji ugodilo se je s cesarsko odločitvijo z dne 26. septembra. Da je bil ukrep ta potreben, vidi se iz tega, da je na Koroškem 102.250 Slovencev nasproti 241 585 Nemcem. — (Osobne vesti.) Umirovljeni računski nadBvetnik pri Tržaškem finančnem ravnateljstvu Karol Verwega dobil je naslov in značaj računskega ravnatelja. — Poštni kontrolor Avgust Schil-ler imenovan je višjim poštnim upraviteljem v Bocnu. — (Imenovanja.) Davčni nadzornik g. Anton Rebek v Trstu in začasni finančni koncipist g Ivan Lončar imenovana sta davčnina nadzornikoma v IX. razredu. Pravni praktikant pri deželnem sodišči v Ljubljani, g. Anton Ro g i n a, imenovan je avskultantom za Kranjsko. — (Slovensko gledališče.) V uedeljo dne 25. novembra t. 1. predstavljalo se bode burko „Gosi in goske". — („Obzor") omenja v včerajšnje j številki d\eh dopisov, došlih mestnemu zastopu Zagrebškemu. Jeden bil je od carinskega urada iz Budimpešte, drugi od davčnega urada ineata Ljubljanskega, oba pa pisana v nemščini. Glede dopisa iz Budimpešte pravi „Obzor", da je to dovolj čudno, ker tamošnja ohlastva s hrvatskimi v najred-kejih Blučajih dopisujejo nemški, marveč navadno madjarski. „Pogledom na Ljubljano p ako dosta je tužno, šlo rad je pi!šu njemačkim jezikom, nego li svojim slovenskim". Za-reB tužno, zelo tužno! — (V Pragi in v L v o v u) napravili se bodo ruski konzulati. Kakor čitamo v listih, se je kabinet Dunajski dolgo branil, naposled pa se vender udal Jako nemilo je zadelo Poljake, da so v Lvovu ustanovi ruski kouzulat. — (Tržaški Sokol) priredil je telovadni oddelek za otroke, ki se je pričel pretekli ponedeljek. Vaje bodo vsak ponedeljek, četrtek in sobito ob 5—G. ure zvečer. Takoj prvi večer došlo je lepo število otrok od 9—12 leta, ki so z velikim zanimanjem telovadili. Ako bode kazalo, odprl hude „Sokol" bodoče leto še oddelek za deklice. — (Dantejeva „Divina Conimedia" na jed nem listu.) V nemških listih čitamo; Pri knjigotržci Furchheitnu v Napelji, „Largo de Mar- tiri" razstavljeno je delo, vzbujajoče splošno začudenje in zanimanje vseh častilcev Dantejevih. To delo je: Dantejeva „Divina Commedia", obsezajoča 14.223 stikov, okolu 96 000 besed in 400.000 črk, spisana na jeden list papirja tako razločno, da se s povekšalnim steklom dobro čita. To delo zvrŠil je neki Kosovel v papirnici v Pod gor i, ki baje navzlic nečuveno mučnemu delu ni oslepil. — (Za lovce.) V Mojstrani ustrelili so preteklo nedeljo 18 divjih koz. Gospodu Gale tu bila je sreča posebno mila, ustrelil je v dveh urah na jednem in istem mestu 8 divjih koz. Ustrelil bi jih bil še več, da mu ni zmanjkalo streliva. — (Pri občinskih volitvah v Škofji-loki) bili so preteki; torek izvoljeni gg: Valentin Sušnik župan, Alojzi j Krenner, Jurij De i sin-ger, Jane/. Guzelj in Josip Jesenko odborniki. — (Obrtno pomoč no društvo v Nove m mestu) se je razdružilo. Za likvidatorje so določeni gg,: Martin Mohor, Veucel K i n d 1 in Ivan K r a j e c. — (V Zagrebu) pokazale so se zopet osep-nice. Marija Vodeničar, 18 letna delavka v tabačni tovarni, rodom iz Kostanjevice na Dolenjskem jo v torek za osepnicami umrla. Šest drugih delavk je ozdravelo. — (Službe dacarjev) za pobir.tnje deželno naklade na žgaue pijače na Kranjskem so razpisane do 25. novembra t. 1. Dacarji dobivajo po 32, 36 in 38 gld. na mesec, prosto stanovanje in letni pavšal 80 gld. za kurjavo in svečavo. Ker je 60 takih služeb oddati, naj se prosilci o pravem času oglase pri deželnem odboru kranjskem. Dokazati je treba prosilcem, da so vešči slovenske pisave. — (V Lescah na Gorenjskem) otvorila se je včeraj s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (Novo cerkveno vino Ritoznanj-skih goric), tako so nam piše iz Slovenske Bistrice, prodalo se je na javni dražbi po 80 do 90 gld. štrtinjak staro vino iz leta 1H85. in 1886. je po 120 do 140 gld Na neki privatni vinski dražbi v bližnji Zpornji Polskavi se je prodalo Jeruzalemsko vino iz 1. 1885 po 200 gld. štrtinjak. Letošnja kaplica po pohorskih goricah se sploh hvali, ker je grozdje dobro dozorelo in se še ni prikazala pere nospora. Telegrami „Slovenskomu Nanulu": Dunaj 21. novembra. („Politische Cor-respondenz".) Dopis iz Bukurešta javlja, da se je volitev generala Floresca senatskim predsednikom le s pomočjo liberalne opozicije posrečila. General Florescu dobil je 57 glasov, vladni kandidat Cretulescu pa 3 7 glasov. — Poslednji bil bi po vladnem mnenji posebno sposoben senatski predsednik, ker je bil prej poslanik v Rusiji in hi se zmatral zaupanja vrednim zastopnikom dosedanje vnanje politike iu ker ni bil skrajni pristaš nobene stranke. Florescu pa je naklonjen Rusiji iu je odločen pristaš staro-konservativne bojarske skupiti . Pričakovati ni, da bi sedanji položaj dalje trajal in vlada je trdno sklenila, bode li volitev predsednika za zbornico poslancev tudi neugodna, da bode zbornici razpustila in razpisala nove volitve. Atene 21. novembra. Cesarica Elizabeta dospela v Navplijo in potovala dalje v Mikene. Kralj pojde najbrže v Krf obiskat cesarico. Peterburg 21. nov. General Paucker imenovan prometnim ministrom. Peterburg1 21. novembra. („Politische Correspondenz".) Vojni minister je na ukaz carjev v ruski vojski slu/ečim 60 bolgarskim častnikom naznanil, da počenši s 1. dnem januarja 1889 v svojej lastnosti kot bolgarski častniki ne morejo več ostati v vojski, da morejo torej oni, ki tudi v bodoče hočejo obdržati svoj čin, prestopiti v rusko vojsko kot cesarski ruski častniki. London 21. novembra. Policija zasačila je moža, ki je na sumu, da je že dolgo izkani morilec žensk. Ko so ga prijeli, se je branil o svoji osobi pa ni hotel povedati ničesar. Berolin 22. novembra. Cesar otvoril državni zbor. Prestolni govor pravi: Naše razmere z vsemi tujimi vladami so mirneje. Moje prizadevanje neprestano meri na to, da se mir utrdi. Zveza z Avstro-Ogersko in Italijo nema nobenega druzega namena. Trpljenje, katero bi tudi zmagonosna, brez potrebe pričeta vojna prizadela Nemčiji, bi se ne strinjalo z mojo krščansko vero in z mojimi cesarskimi dolžnostmi nasproti narodu. V tem prepričanji zmatral sem za svojo nalogo, da sem kmalu po nastopu vlade ne le zaveznike v državi, ampak tudi prijateljske, v prvi vrsti sosedne vladarje osobno pozdravil, ž njimi iskal spo-razumljenja, kako izpolniti nalogo, dano nam od Boga: da narodom svojim zagotovimo mir in blaginjo, kolikor je to zavisno od naše volje. Zaupanje, katero so meni in moji politiki kazali na vseh dvorih, katere sem obiskal, daje mi opravičeno nado, da se bode meni, mojim zaveznikom in prijateljem posrečilo, Evropi ohra niti mir. Razne vesti. * (Ruski list „Svet") pripoveduje povodom železnič.ne nezgode pri Borku nastopni dogodek t Car Nikolaj vozil se je 1851. I. po Nikolajevi železnici. Takrat vlak ni vozil hitreje, nego 25 vrst v jedni uri. Prometni minister Klemmicbel bil je prvi, ki se je vozil 50 vrst v jedni uri in o tem poročal carju. Pri svoji prvi vožnji po železnici ukazal je car, da naj vozijo 50 vrat v jedni uri. Minister dal je povelje v tem zinislu, a vlak ni vozil hitreje. Car postal je nevoljen in ponovil ukaz, a vender se neso vozili hitreje. Pokazalo se je, da strojevodja ni hotel izpolniti uka/.a carjevega. Na postaji pokliče car strojevodjo pred se in ga vpraša, kaj ga je napotilo, da se je ustavljal ukazu njegovemu . „Go8udar", odgovori strojevodja, tako hitro ni moči voziti". — „A Kleinmichelna si vozil tako brzo?" — Da, gosudar, a to bilo je zelo nevarno. Razloček pa je ta, da je v Rusiji veliko Kleinmi-cbelnov,carpa samo jeden'.Car zahvalil se je strojevodji. * (Koliko je ovac in volne na svetu.) Avstrijska trgovska zbornica v Carigradu proraču nila je, koliko se vsako leto volne proizvaja na svetu. Na leto proizvaja se 800 milijonov kilogramov volne v vrednosti 5 milijard frankov. Avstralija in nova Zelandija imata 75 milijonov ovac in proizvajata 100 milijonov kilogramov volne, v vrednosti 600 milijonov frankov, Zjedinjene države imajo 50 milijonov ovac. po vsej Evropi jih je pa 200 milijonov, ki dajo 200 milijonov kilogramov volne na leto, v vrednosti 900 milijonov frankov. Največ ovac ima Rusija, potem Angleška, Nemčija, Avstrija, Italija, Španjska, Turška, Grška, Švica, Portugalska, Belgija, Srbija, Črnagora, kakor so po vrsti naštete. * (Zamrzle 1 adi je.) Vsled hudega mraza (11 do 14 stopinj) zamrznilo je v Tnganvogu 32, v drugih pristaniščih ob Črnem Morji 31 ladij, mej katerimi je tudi nekoliko avsto-ogerskib. Reka Dnjepr je tudi popolnoma zamrznila in plovba se je ustavila. * (Drag p e a.) Na poslednji pasji razstavi v Sbeftieldu ponudil je neki g. Bavlisse 1500 ginej (39.375 frankov) za šest mesecev starega psa „bern-bardinca". Ponudba pa s*' ni vsprejela. Bratje Sokoli! Pri zadnjem večeru odbrana, da prirediva prihodnji jour-fixe 24 novembra, ustregla sva želji, kolikor moč. Vabiva že danes vse gospode brate k obilni udeležbi. Program priobčiva jutri. Na zdar ! Anton Zagorjan. Dragotin Hribar. Poslan o. Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete, skučeno in od snamenitih adravnikov priporočano smlstvo proti zanašanja. — 1 škiitljica a 16 pil 1& kr, 1 zavoj = 1'JO pil 1 gld. a. V. — l»r. <>wjir<-j:tiij< ni Nt* jnko Mvuii. — Pristne so samo, čo ima vsak:* škatljica nulečo tiskano oaio protokolovano varstveno 'znamko ,.s*«-«i I.4>«»l»olknniH i s> . I.fo- l»ol«lu", Ihniii.. mesto, IVK«- «l*>r MpleKoI- uimI 1' uiii.i:: ;isv.-. V l.|uiti; uni so dobivajo pri gusp. i. ka. ji = 7. zjutraj 3. popo!. !*. zvečer 780*1 mm. .'iti 7 bdi. 7;i8 7 m-.i. '2 6"I," .*) | ■«' — 0 4"l* si. svz. »!. svz si. svz. ohl. o bi. j as. 0-00 mm. S?re«li«j.t teuipnffii —za 0*4r pod SOf SSSkMOB TD-^txia.j fltfs a. borza dne 22 novembra (Izvirim tslegrsMna poročilo.} gld vt'erai 81*76 83 16 ton y> 87*86 876- — .i t; 91 78 Papirna renta Srebrna renta Zlata renta 6- marčna renta . Akci t- naroda« bsnke KredU ue akcij« . . London... Srebro . . Nauol C. kr Mkini . . . N'^uiske marke 4°/0 driavne ireSke Državne srećko iz I Ogerska zlata renta 0;;ers!ca papirna renta ■"»" . Štajerske ssmljiič. odvez oblig. Dunav* r«g. srečke „ lo. gld. .i v gld iz 1. 185 1 4°..... — . :V77 - t 69 77>/, — -188 gld 260 gid 10 i 174 10<» !)1 104 149 12-J [00 182 19 113 325 daoe^ , 8185 8 ■ ;o MU' l»7-3."» 87 7'— 806-40 191*80 91s4 V77 : M-7VI 90 I OC 8€ 80 7.r> 2") i o 75 rt O sPsrožJaajft I GospOda, ki bi tiila voljna. 14letno ilekle za post režuico lirczplaeno tisprejrli s tem pogojem, d« hi smelo tamošnju obrti ij-dio lolo V ženskih strokah «>hi. ■kovati, naj blagovoljno piše na liimigniKio siicrUs v Smolnlktl, polta Kune (Maria-Rast). (801-1) Izvleček olja xa sluh c. kr. sek. zdravnika ilr. Srlii|»ek-n, ki jo priznavajo mnoge avtoritete že mnogo let rudi ugodnega učinka, ker < zdravijo vsako neprtrojeno uinlio*t, nugiiiiio*t. Miiinenje po UNCsik in vsako bolezen nšeN. ' na kazilom, kiiko rabiti. volja 1 g!-t- 00 kr. in hm i') i.ii i£'s* \ iii zalogi I' i'u a a Cl i u 0 o ni «• 1 5 i- j u . i\ i; n. I uiO li.uis, N.niiinu-asNc I. 781—1) ^_ »* Bolnim na živcih °'dit" 1X1 zdravilo ! 8 Ilippokratovih časov do danes so bolo« na živcih tune i i ■ vsemi —OgOCllSl procedurami, kakor z zdravljenjem i vzdržlpvostjo in mrzlo vodo, z elektriko, galvatiiztnom, parnimi, šotnimi g morski mi kopelmi. Znanost si beli glavo — in jajce Kolumbovo je /raven nje. M le . novo-Sum času ho spo/nali. .ko (javore, lezko požirujo, imajo trde z^ibe, Imajo nl»*ii s|Mnniii iti!., in napos.ed do onih, lei se Id c jo xM.rtx*-\acist in imajo sato o roka i/, prika/.itii t raj tu-, zone* navzelja uja ve, ulnrobolja in oiuoliee. mig] anjn In teme pred očmi, tišeniijn pod elom, iitnei ju »» • ušesib. u. ninr.. ■■ ju po «1 .tI, oglnien)« rok in nog« _ Vstiu, kalen na gori omenjeni način botebujo na živelb, :i..da!j- bledi - uiai :i vsled tega onemi li a mladim deklet oni, pa udi onim zdravim mlajšim <>s<»iia k* miio^o duševno dela|o in hočejo i/.ojjfiilti reakciji duievne delavnosti, priporočam svoj način sdravljtuiju, obstoječ le v tem, da se vnuk dan Jedenkrai nmi|e gla\a. rer je torej k:>i enojon in y>o ceni -stanu vsak dan judva 6 krajcarjev . V načinu zdravljen t a, ki je v spodaj naveOeni knjižici b..li pojasnjen, so ne pohvalno izrazili listi, alssti .Kreu/./eiOjii- št. 115 z dne '25. junija), „Bi-rlianr lb'irsencoiinei" (št. -J.")8 /, dne 21. majfl . „11. rliner Courier" r'i 11(1 I dne 21. maja, „l*ostu, ,Norošnrl jako visocih osob kakor .^J«* a vfeo-koMti vojvode Oldenliurš^eua -grad Ki laa , »e^a ektteetenoe generalnega Iienteuanta pl. Bonina (Dr izdane-, N.Jet$» ekHceJenee i;enei*alnegtt I'entenautA pl. Bredowa (vitežko posestvo Brieseo), u-tic4'al.<«'ua in-<-Jor,a j>l. Krone (Darmstadt), kralj, bavarskega poikovne^a avilitorja Strnbe Freibnrg na l».-.i ^roiinje jehers-Thobs Bobenfriedeberg), tajnega svelnlka Rittnerja (Frankobrod na M.), e. kr. »»r . JV-, r[n pl. Oberaeheide Kroma), kralj. priiMkega ntojorja pl. Finic.ka (Berlin}, dubovnega nadzornika, ia župit'ka II usta ((.'olmar), Šolskega ravnatelja Christofer de Issakit vic iRadants), bnronovke Vi Dani (Frankobrod na M.), uradneKa na-eelnika Krista (Wtt8tegiersđorf)i b.«ri>itovke pl, Knesebeck lln\slnir.;., okrožnega šolskega innboiiiikii Sklar /yka Samter), župana Jabna CVVitteoberge), vladnega ase^orja Schrajrvogel (Novi Uini), m *i narelnika Jul, Sohnrn Budvvethon, \ zhodna Pnisijti), «. kr. polkuiioliii Gruuda (Kosmanos. (Ješko), kaseuskega sodea Brilla Daruistadtt, kr. dež. Hodca Stoi-clta (llorlinj in voe. dru/.ili, katerim si pridni/, jo zdravniške lisjake o slja.jn.lli. Tjispeliiti. gospodov doktotjevs Kr. isanitetu ena svetnika dr* med« Cbona v Ntettinu. — s?., med* Antona Corrassa v Benedttah« — Vellkovojvodsltega o^krajiicfra zdravnika dr. med. ii. <>ros«uianna v JOlilInKeiiu. — I>r. nie«l. A d-n bel-n a na l>unnj;. — Itr. nieil. i.. IC<- ;ena v Iterolinu- — l>r. med. Hoetteba v lleiolliiu (poliklinika). — C. kr. nkrajiirt;a /,ilr .» irUs dr. meti. ltiiwliarba na Krške in i. t. d. Kranjsko. - C. kr. štabnega t..ad/.dravnika I. no.reda dr. med. Vae'ava .letibla na I>nnaji. Opiraje se na tako gradivo, mislim, da |e moja dolžnost, da nastopim na vsak prtpra1 en način pot. javnega razglaševHtiia, da tako pomagam trpečemu človeštvu. Gospode sdravnike, kateri dobč to objH o v roke, pa ipasarjam na priznano avtoriteto dr. pl. i.ieii ga, ki pravi: „Skulnje vseh, ki BO se bavili z r.izlNk-- t.i. ji-in prirodnili f-n ;wi.ij. ne nasadnje v tem ujemajo, da je pronavoOnlejo dosti Jednostavnejša sredstva in uzroki, kakor ao mislili ali kakor si mislimo, in baš to JeilnoHtitvaoNt moramo smatrati za največji čndež". Hkrati! ponudim santouj VSem gospodom zdravnikom, ki se iinajn sami buriti E nervo/.nnd boleznimi, un.jo sredstvo na raspolaganje, in vsem bolnim ».a živcih priporočam v ie n8ttl-u lrflo bro«uroi „Ueber Nervenkrankheiten und Schiagtluss (Apoplexie, Hirnlahinung), Vorbeugung und Heilung", ki se dobi brezplačno po knjigarni JT. JJi'<»1zimm* CJoillJ^- na Dunaji, I. Tegetthoffstrasse 8, iu po knjiganii 4*nvl Franke v BuclluipeAtl, IV., llatv Vi-isliolen ni Bavarskimi, 1888. (7'.'3) ■i^^h (ibivno zilo^jo auergassu 3. Itomaii IVeiMSinaiBii, hlvii dež.*bramb. bataljonski zdravnik, častni Slan italijanskega sanitetnega reda belega križa. jl.jiil>l ja.nl ima !•»....i- .1. ? > a\-> .,,(. uiiiiw hiša v Š olji Loki, katera nese najemščine 250 gld. na leto in je pripravna za prodajalnico, ker stoji na sredi mesla. Dne 2 7. t. in. bo prodajalec tam. (798—3) DR VALENTINA ZARNIKA ZBRANI I. ZVEZEK: PRIPOVEDNI SPISI. uredil IVAN ŽELEZNIKAR. Vsebina: Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode. — Razni spisi: Iz državnega zbora. — Pisma slovenskega turista. Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar- , nikova v zlatu in pridejaii tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena |[q g-!l knjižici je i gld., s poŠto 5 kr. več. — Dobiti je v „Narodni Tiskarni*' v Ljubljani. j'^ [O !o '»u u' u" u" u "u "u" u "u * u * u "u "u" u' u" u" u" u" u * u u" u u "u 'i ■ l 000000000000^^0030000Q00900 § LEOPOLD SLOVŠA Po dom. SELAN g " mesarski mojster ^ m Šolskem drevoredu št. 12 O prodaja od danes naprej O meso od pitanih volov %a«iaj livrstiin hektoliter po 16 do 18 goldinarjev. Natančneja pojasnila daje grof Baojuer-ovo grašfiinsko oskrbništvo v Gorici. (797—31 i iv^.v.y I'roloHorji v. kr. klinike mi l>umi|i. proiVsor Oi-asrlir, pioliMir Sc!'n:l/.l r pok. m»nl/.or. kakor IniH v«v ili-iiKtli uloveoili /draviiikov /ii|> -.mvjo in priimrorujn le pi-intno in hvi'Ioviio Nin*, nn r. Ur. in>/,ilim nlkii isuitassiO vod© za vsakdanjo porabo, ker je boljša, nego vsaka druga zobva voda, kot pre-Servativno sredstvo proti vsem zobnim in u t dni boleznim, priznana voda za grgranjo pri kroniniili vratnih boleznih in neobhodu potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, če so hkrntu rabi /. Dr. POPP-a zobnim praškom ali sobno pasto, obrani vedno zdrave in lupe zobe. jaS-*"' l'ri neprestani rubi dr* l*opi»-ovlli ■ i■ sredstev Ne pre-jJBF" pr«'«-i in o4lttfr»ni rast «1 .•«»!►.uli ulUi«:, /r. k S tere |e iimIiim »,*s(L- votlina tak« ««-_«»Im j tla. kutne se lotijo /.ob. «la /.a«-no ^mii. Dr. P«pp-» z<.l»na plomba ]" '':^JJ"J, X.8 Dr. P»|»iwi zeljiSfcno milo r&SffiS^JSSjM? Cena: AnatlK-riii liMtiia >o«la v dvojim povekianlh steklenicah po f>0 Ur., gld. l.~ in gld. 1.4U. — Aiiatherin /.okna pasin v ptisVioah po gld. 1,23. — \niiu )iima /oimii pasla a 85 kr. — /, l» i prašek v škatljicah po 63 kr. — Zobna ploinka v etuijl gld. 1. ■-. — EelJtifiH'* milo a .'10 kr. Jt&~ Pred kupovan i «'in poiiarejone % mil korili iikIih* vode, ki je po aiiali/.i lr i/, kiiiliu .a »>ra v I ,<»u i prrpii ral, h k.-lerun ne -/.»lije presgodaj unietjo, hv iareeno svari, tsj (oif>—10) Dr. J. G. POPP, Wien, L, Bognergasse Nr. 2. Dobiva se r Ljubljani pri lekurjih J. Svvohoda, V. MajT, U. pl. Trnko<'zy, E. Blr-sclutz, 0. Plccoli, dalje pri trgovoib C. Karinger, Vašo Petrifiič, Edvard uahr, Peter Lassuik, bratje KriBper; p Poakgmi: Pr. Baooarieh, lokar; sa Kriktm: V. BOmobes, lokar; U. Bngelsberger, trgo vi us s galanterijskim blagom; t /- Bi .soli, lekarja; A. Gustin, trgovina z galanterijskim blagom; t Kamniku: .1. Močnik, '.-kar; >■ Trtbnjtm: J Rupreoht, lokar;'r Ornomlit: J. Bla*ek, lokar; v Pipavi: A. Leban, lekar. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.^ Lastnina 111 tibk „Narodne Tiakarne".