? £? p Posamezni izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE Drži se, narod moj, stoj za svojo in svojih zaveznikov pravico v Trstu, v Gorici, -v Korotanu, povsod! Vem, da se boš, zakaj jasna je tvoja misel, ravna je tvoja poti Oton Župančič .Oenacifikacija' v Zapadni Nemčiji Frankfurt. — Foslovodeči ameriški vojaški guverner Hays je v zvezi z objavo volivnega zakona za tako imenovani za-padno nemški zvezni parlament izjavit, da je brez vsega mogoče, da bo za gospodarskega ministra bodoče zapadno-neniške države imenovan bivši predsednik nemške »rajlisbanke« dr. Hjalmar Scliacht. Kakor je znano, je bil Scliacht med vodilnimi nacističnimi funkcionarji v Nemčiji in se je kot vojni zločinec moral zagovarjati pred zavezniškim vojaškim sodiščem v Nurnbergu, ki pa ga je oprostilo vsake krivde. Kljub odločni zahtevi nemškega ljudstva, da se Schachta ponovno pokliče pred sodišče, se to ni zgodilo, marveč mu je v Zapadni Nemčiji omogočeno svobodno delovanje. Zdaj pa ga predvidevajo celo za ministra bodoče zapadno-nemške države. Tako torej v resnici izgleda denacifikacija v Zapadni Nemčiji. Svetovni mladinski kongres bo od 2. do 10. septembra Zaključeno je bilo zasedanje Svetovne zveze demokratične mladine. Ob koncu zasedanja je poslal izvršni odbor SZDM proglas na vso mladino sveta, naj okrepi svojo borbo proti vojni, za mir in blaginjo na svetu. Izvršni odbor je sklenil, da bo od 14. do 28. avgusta svetovni mla--dinski festival, od 2. do 10. septembra pa svetovni mladinski kongres. Pred generalno stavko v Italiji Kmetijski delavci so deloma uspeli Rim, (Radio, Reuter). Italijanska splošna sindikalna zveza je najavila generalno stavko v vsej deželi, če mezdne zahteve 1.5 milijona kmetijskih delavcev, ki stavkajo že štiri tedne, ne bodo takoj izpolnjene. Da podkrepijo svojo neomajno voljo, je bila dne 15. t. m. v podeželskih okrajih 24-urna stavka dveh milijonov delavcev. Stavka se je začela v sredo o polnoči v protest proti trdovratnosti vlade in veleposestnikov pri pogajanjih s stavkajočimi kmetijskimi delavci. Kmetijski delavci so v svoji borbi deloma uspeli, ker je vlada privolila, da zviša draginjske doklade. Glavna zahteva sindikata, da se uvede enotni mezdni sistem za vso Italijo, pa ni bila izpolnjena. V znak solidarnosti s kmetijskimi delavci so v skoraj vseh krajih Italije protestna zborovanja in demonstracije. Izvršilni odbor sindikalne zveze, ki združuje šest milijonov članov, obtožuje v svoji izjavi delodajalce, da so v zadnjih mesecih zaostrili svoj odpor proti vsakemu zboljšanju gospodarskega stanja delojemalcev in sabotirali ter zatirali njihove sindikalne pravice. Nadalje je v izjavi rečeno, da tekoča pogajanja za zvišanje mezd in zboljšanje delovnih pogojev v različnih industrijskih panogah ne potekajo zadovoljivo in se zavlačujejo. Izvršilni odbor sindikalne zveze bo koordiniral sindikalne ukrepe vseh prizadetih kategorij delojemalcev v vsej deželi. Na osvobojenem ozemlju Kitajske se pričenja normalno življenje Nanking. — Na osvobojenem ozemlju Kitajske se pričenja normalno življenje. Okoli 80 odstotkov kitajskega železniškega omrežja je že v rokah ljudske armade. Promet je v osvobojenih predelih že skoraj povsod! spet vzpostavljen in normaliziran, ker so takoj po osvoboditvi s pospešenim tempom obnovili vse, kar so Napredni indijski pisatelji pozivajo na borbo za mir in proti imperialističnim vojnim hujskačem bile kuomintanške čete na begu porušile. Največ porušenega je bilo v Mandžuriji. Tam so obnovili že 2600 kilometrov železniških prog. V srednji Kitajski so posebne težkoče pri obnovi zlasti zato, ker so kuomintanške cdinice, preden so bežale, uničile vse železniške mostove. Pa tudi tam so pri obnovi dosegli že lepe uspehe. Med severno Kitajsko, Mandžurijo in ostalimi osvobojenimi področji Kitajske so obnovili tudi poštni promet. V Šanghaju prevzemajo obrate in podjetja posebni komiteji, ki jih je pooblastila vlada. Med ustanovami, ki jih zdaj prevzema ljudstvo, so tovarne kovin, kemične tovarne in ladjedelnice. Največ od teli naprav so do konca druge svetovne vojne imeli v svojih rokah Japonci. Prebivalstvo Tsingtau-a je* z velikim navdušenjem pozdravilo osvoboditev mesta. Delavstvo je ščitilo tovarne in najvažnejša poslopja pred nameravanim uničenjem, tako da je mesto skoraj nepoškodovano prešlo v roke ljudske armade. Produkcija in promet sta dosegla spet normalno višine. Kitajska ljudska armada je postala regularna armada Nanking. — Demokratična kitajska ljudska armada je na povelje revolucionarnega vojaškega Ljudskega komiteja, ki mu načeluje Mao Tse Tung, dobila novo zastavo in nov znak. Zastava je rdeča in ima v levem kotu zgoraj zlato zvezdo, pod katero je v kitajski pisavi napisano »1. avgust«. Ta dan naj spominja na zgodovinsko vstajo revolucionarnih sil 1927. leta v Nančangu. Vojaški znak, ki je rdeč in z zlatom obrobljeno zvezdo, prav tako nosi označbo »I. avgust«. Znake nosijo na kapah ali trakovih na rokavu. Agencija Nova Kitajska poudarja ob tej odredbi revolucionarnega vojaškega Ljudskega komiteja, da je to velik korak ua-prej k spremembi ljudske armade v regularno armado. Delhi (TASS). Na kongresu združenja naprednih indijskih pisateljev, ki je bil pred nedavnem v mestecu Bibani, ker jim je pokrajinska vlada prepovedala, da bi zasedali v Bombaju, so razpravljali o vedno večjih represalijah policije proti demokratičnim silam v Indiji. V svojem manifestu, ki so sprejeli na kongresu, pozivajo demokratični indijski pisatelji vse svobodoljubne narode sveta na borbo za demokracijo in pravičen mir, proti imperialističnim vojnim hujskačem in njihovim lutkam v kolonialnih deželah. Sovjetskim pisateljem iu sovjetskemu ljudstvu so ob 150 letnici Aleksandra Puškina poslali pozdravno brzojavko. Kongres je tudi ugotovil vpliv sovjetske literature' na literarno delovanje sodobnih naprednih indijskih pisateljev. Grožnje vlade niso mogle zlomiti stavke francoskih uradnikov Očitno izdajstvo nizozemskih vladnih predstavnikov Pariz, (Radio). 24-urna stavka državnih uradnikov in nameščencev javnih uprav v vsej Franciji je zajela okoli milijon ljudi. Stavkali so uslužbenci ministrstev, pošte, cestni pometači, uslužbenci šolstva, civilnega zračnega prometa, sodišč in radijskih postaj. Stavko so podpirale vse tri francoske sindikalne organizacije: Splošna sindi- kalna zveza (CGT), socialistični »Force Ouvriere« in krščanski sindikati. Francoski uradniki so začeli stavko zato, ker je vlada zavlačevala reševanje zahtev po zvišanju mezd in plač. V torek po seji ministrskega sveta je vlada naznanila, da bodo zlasti višje uradnike, če se udeležijo stavke, kaznovali z disciplinskimi ukrepi, poleg tega pa jim bodo zaradi stavke prikrajšali še mezde in plače. Proti tej napovedi so sindikati odločno protestirali in jo označili kot nezakonito in protiustavno. Sicer pa ta grožnja vlade nikakor ni vplivala na stavko. Gottwald o bodečih nalogah KPČ De« Haag (TASS). Nizozemski tisk objavlja poročilo parlamentarnega odbora, ki je bil poverjen z raziskovanjem delovanja holandske vlade za časa vojne. Čeprav si je parlamentarni odbor z vsemi silami prizadeval, da bi olepšal delovanje vlade, se mu kljub temu ni posrečil da bi zakril, kar je javnosti že davno znano: da so posamezni člani te vlade očitno izdali nizozemsko ljudstvo. Iz poročila je razvidno, da je minister de Geer za časa vojne v Londonu vodil protisovjetsko politiko in se poskušal pogajati s Hitlerjem. Direktor letalske družbe *KLM« Piessmann se je po naročilu ministra parkrat sestal z Goringom, da bi ugotovil, pod kakšnimi pogoji bi Nizozemska lahko sodelovala s Hitlerjem. List »De Vaarlieid« piše k temu poročilu v svojem komentarju, da sta za tako hitro kapitulacijo Nizozemske pred Hitlerjevimi četami odgovorna zlasti ministra de Geer in van Kleffens ter desni socialisti Vorriuk, Schermerhom, Hud-liard in drugi. Ti ljudje nikoli niso zastopali koristi Nizozemske. Bili so v službi inozemskih sil in nekateri od njih so dobili od angleške tajne službe znatna denarna sredstva. Skupina Vorrink-Hud-Kard je bila orodje v rokali inozemskih sil. Ni slučaj, da je bii po koncu vojne sestavljen kabinet z ministrskim predsednikom Schermerhornom na čelu. v Na predvečer napada Hitlerjeve Nem-c‘je, piše list, je bila Nizozemska »pijansko središče v pravem pomenu besede. Ljudje kot so Schermerhorn, Vorriuk in Hudgard so s svojem delovanje preprečili, da bi ljudstvo spregledalo iti spoznalo nacistično nevarnost. Ob koncu piše list, da ti ljudje tudi danes delajo za inozemske interese in se trudijo, da bi odvrnili pozornost ljudstva od načrtov vojnih hujskačev. Pogajanja med državo in cerkvijo »Gazeta katoliškega duhovništva«, ki ga izdaja ministrstvo za prosveto ČSR, poroča o razgovorih, ki so bili med cerkvijo in državo in pravi, da je bila Ljudska fronta Cehov in Slovakov pripravljena, kljub sovražnim izjavam cerkvenih dostojanstvenikov, rešiti vsa sporna vprašanja. Tako je bila Ljudska fronta pripravljena privoliti v poseben zakon, po katerem bi bile cerkvene šole izvzete iz zakona o splošnem šolskem pouku, nadalje so izdelali zakonski načrt, po katerem bi država krila izdatke za cerkve in plače duhovnikom, še več, plačo bi jim celo povišala. Prav tako so se tudi raz-govarjali o izdajanju cerkvenih časopisov. Kljub tej popustljivosti Ljudske fronte so cenkvemi predstavniki po vatikanski intervenciji prekinili z razgovori. Moskva, — (TASS). Sovjetska sindikalna delegacija je odpotovala v Italijo, da prisostvuje kongresu italijanskega sindikata kemičnih delavcev, Praga (IP). Pred nedavnim je bil IX. kongres Komunistične partije .Češkoslovaške, na katerem je Klement Gottvvald govoril v bodočih nalogah češkoslovaške Partije. Orisal je program, ki obsega naslednjih 10 točk: 1. Češkoslovaška republika mora izpolniti petletni gospodarski plan, in sicer kvalitativno in kvantitativno ter mobilizirati rezerve v vseh panogah narodnega gospodarstva. 2. Z zboljšano in cenejšo proizvodnjo se bo zboljšala prehrana vsega prebivalstva in prodaja industrijskega blaga vsakdanje potrošnje. 3. Češkoslovaška bo še naprej razširjala in utrdila socialistični sektor narodnega gospodarstva in omejila in odstranila kapitalistične elemente. 4. Na Češkoslovaškem ne bo socializma brez prehoda vasi v socializem in zato mora češkoslovaška za socializem pridobiti vas, malega in srednjega kmeta in izolirati vaške bogataše. 5. Češkoslovaška bo še bolj utrdila in zboljšala ljudsko demokratičen državni aparat, da bo lahko obvladal vse naloge pri gradnji socializma na Češkoslovaškem. 6. Za izgradnjo socializma si mora delovno ljudstvo vzgojiti lastno inteligenco, ki bo izhajala iz njegovih vrst in ki bo povezana razredno in ideološko z njim. 7. Narodna fronta Cehov in Slovakov ostaja še naprej izraz bloka delovnega ljudstva mest in podeželja na poti Češkoslovaške v socializem. 8. Češkoslovaška pot v socializem je in bo po zgodovinski februarski zmagi pot razrednega boja. 9. Hkrati z notranjo izgradnjo republike bo Češkoslovaška v svoji zunanji politiki, ki gre izključno za tem, da se ohrani mir in zavaruje državna neodvisnost republike v najtesnejšem zavezništvu s Sovjetsko zvezo, ki zagotavlja Češkoslovaški narodno svobodo in državno neodvisnost ter v prijateljstvu z državami ljudske demokracije. 10. Da pa bo Češkoslovaška republika vse to dosegla, je potrebna enotnost in zmožnost KPč, za katero velja prav tako kakor za vsakega posameznika: »Iz uspehov in zmag ne postati domišljav, vsled porazov in neuspehov ne izgubljati glave!« Ta program je kongres sprejel kot linijo bodoče politike Komunistične partije Češkoslovaške. Veliko tovarno umettie svile gradijo v Titovem Velesu. Prejemajo tudi že stroje, ki jih montirajo sproti, ko hkrati še gradijo poslopja tovarniškega kombinata. T a-varna v Titovem Velesu bo najbolj moderna te vrste na Balkanu. UMRL JE VELIKI SLOVENSKI PESNIK V V V V OTON ZUPANČIČ V soboto, dne 11. junija v jutranjih urah je prenehalo biti srce za Prešernom največjega slovenskega pesnika in ljudskega umetnika Otona Župančiča, rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, častnega doktorja ljubljanske univerze, častnega predsednika Društva slovenskih umetnikov, podpredsednika Zveze književnikov Jugoslavije, poslanca Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, predsednika Slovenske Matice in častnega predsednika Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. Če pregledamo in presodimo Župančičevo življenjsko pot, moramo ugotoviti, da se Župančič od ljudstva, iz katerega je izšel, ni nikdar ločil. Ko je študiral na dunajski univerzi, je zorel, njegov pogled se je širil in širil. Na potovanju po drugih državah je pesnik z novo silo doživel problem slovenske politične in gospodarske zaostalosti, s katero je bilo v zvezi bedno životarjenje celih pokrajin, ki prebivalstvu ni moglo nuditi kruha. Ob tem spoznanju je Župančič obračunal z vsemi, ki so v službi temnih reakcionarnih sil hoteli učiti ljudstvo, da mora še naprej vdano in brez odpora služiti svojim stoletnim tlačiteljem — fevdalnim, cerkvenim in posvetnim gospodarjem, ki jih je v tej dobi že začel izpodrivati domači in tuji kapitalist. Kakor je tudi Župančič z vsem srcem bil navezan na primitivne lepote svoje domovine, se je vendarle uprl lažiroman-tični ožini slovenske zaostalosti in se s silnim zagonom pognal v veliki svet, kamor je moral tudi narod, če noče poginiti kot beden suženj. Tako je tudi Župančič — čeprav ne tako jasno in odločno kot v tej dobi že Ivan Cankar — nakazal slovenskemu ljudstvu pot s proletariatom, pred katerim so nazadnjaški »varuhi« svarili ljudstvo kot pred živim vragom. Z »Dumo«, v kateri je izrazil ta svoja miselna dogajanja, je Župančič silno razširil obzorje slovenski liriki, vnesel vanjo povsem novo problematiko, skoraj znanstveno obravnavanje političnih vprašanj, namesto dotedanje mile tožbe v žalostni usodi ljubljene domovine. V letih pred prvo svetovno vojno je zapel »Žebljarsko«, ki slika delavca, ko v neurejenih razmerah trati svojo življenjsko silo za drugega — brez izgledov na boljše življenje. Njegova ^Kovaška« uči, da si bo svojega pravega voditelja izbralo delovno ljudstvo združeno z delovno inteligenco samo iz svoje srede. Celih 20 let v dobi stare Jugoslavije Župančič skoraj ni pisal izvirnih pesmi. Kot dramaturg se je posvetil skrbi ja važno kulturno ustanovo, za gledališče. Skrbel je, da so z odra Slovenskega narodnega gledališča mogli spregovoriti največji duhovi vseh narodov v dostojni slovenski besedi. Ko pa so se na obzorju začeli kazati grozeči obrisi nove imperialistične vojne, je Župančičev tvorni duh spet zaživel. Takrat je bil vsak posameznik postavljen pred dejstvo, da se je moral s svojo vestjo odločiti za ljudstvo ali proti njemu. Jasno je, da je Župančičevo mesto nujno moralo biti v vrstah borcev proti okupatorju, borcev za svobodo in lepšo bodočnost delovnega ljudstva. Med njimi ga res najdemo od vsega začetka. Že v letu 1941 je za ilegalni tisk napisal vrsto globoko občutnih partizanskih pesmi. Med njimi je treba' omeniti zlasti pesem »Veš, poet, svoj dolg?«, v kateri se je z vsem srcem postavil v službo narodno osvobodilnega gibanja. Kot Anton Pesnik je Župančič pošiljal svoje pesmi partizanskim borcem v hribih in aktivistom po mestih in vaseh. Ko so v prvi težki zimi okupacije dobili v roke njegovo pesem, »Veš, poet, svoj dolg?«, jih je ta pesem navdala z nepozabnim poletom, zanosom in zamozavestjo, s še večjim prepričanjem v veličino in pravilnost oborožene narodnoosvobodilne borbe. Vlivala je poguma in moči tistim, ki so v Ljubljani, dan na dan vršili sabotaže, trosilne akcije, atentate, prenašali orožje, skrivali ilegalce in ranjence. Ta pesem je močno odmevala v vrstah prvili partizanskih edinic. Ta pesem je bila udarec tistim hinavskim klicem na »čakanje«, svarilom pred'žrtvami, saj je iz nje iz-žarela vsa ljudska in nacionalna veličina partizanske borbe. Saj ta pesem poje o borbi za staro pravdo, poje o Blegašu, o Mežaklji, in Krimu in Pohorju, kjer so partizani — maščevalci uresničevali bor- beni klic ljudstva: »Zob za zob in glavo za glavo«. Malokomu je takrat bilo znano, kdo je avtor te čudovite pesmi, v kateri se v skopih, močnih besedah zrcali takratni čas, njegova veličina, njegove naloge, plamteča, razgibana čustvenost ljudstva. Malokomu je bilo znano, da je to podžigajočo, revolucionarno pesem 2>rjul... in tresel v vse vetrove« najstarejši in največji takrat še živeči slovenski pesnik — Oton Župančič, pesnik, ki se je dolga leta »zagrinjal v molk«, a je v tej odločilni uri razkosanega, poteptanega, a neuklonljivega malega naroda spoiznal pota njegove rešitve, pota, ki mu jih je odkrila Partija, ter posvetil ves svoj umetniški dar veliki osvobodilni borbi tega naroda. Oton Župančič je postal glasnik slovenskega naroda, borečega se za svojo osvoboditev. Ob svoji 70 letnici je dejal: Podvig našega naroda v narodno osvobodilni borbi je bil tisti veliki pretres, ki ti je vzburkal vse misli in vsa čustva in ki je popolnoma razprostil produktivnost. To so bili dogodki, kot sem se zavedel, da jih človeštvo ni doživelo v tisoč letih in moral bi biti top, ko ne bi 'bil občntil veličine dobe in dogodkov in se ne bi vzbudilo vse, kar je bilo v meni strasti, odpora, ljubezni, misli, upanja, obupa, mraka in svetlobe. Pridružil sem se takoj z vso dušo Osvobodilni fronti in tudi pošiljal pesmi v gozdove. De ne bi bil bolan, bi me ne bilo zdržalo doma in bi tudi sam odšel v partizane. Živinoreja - glavni pridelek Kasakstanske republike Živinoreja je glavni pridelek kasakstan-skega gospodarstva. Kolektivna gospodarstva imajo tam po več milijonov živine. V prvih dveh letih povojne petletke je število goveje živine za več kot 280.000 glav naraslo. Število ovac in koz je naraslo za 2,281.000. Kasakstan razpolaga na neizčrpnih rezervah živinte. Kot primer je navedena živinorejska zadruga »Kenes« v pokraji- gospodarstvo z fino volno, ni Dčatnbul. To kolektivno ima približno 50.000 ovac 670 konj in 870 goveje živine. Samo s prodajo volne državi dobi kolektivno gospodarstvo en in pol milijona rubljev. Za uresničitev živinorejskega plana so v Kasakstanu začeli z mehanizacijo dela. Nadalje so ustanovili 200 novih živinorejskih farm in zgradili več tisoč studencev za živino, ki je na paši. V Pokrajini Lvov posvečajo veliko pažnjo ljudski izobrazbi in zdravstvu V proračunu Sovjetske zveze je za leto 1949 določeno za pokrajino Lvov 400 milijonov rubljev, to je vsota, ki jo prej niti vsa Galicija ni imela na razpolago. Nad 263 milijonov rubljev bodo porabili za ljudsko izobrazbo in zdravstvo. Ob pričetku novega šolskega leta bodo odprli v pokrajini Lvov 4 srednje šole in 70 šol sedemletk z zaključeno srednješolsko izobrazbo. Tudi število učiteljev bo izvišano. Nadalje bodo v rajonskih centrih odprli tudi nove bolnišnice, porodnišnice in lekarne. V sovjetskih kolhozih so odprii biološke laboratorije V kolhozih Dnjepropetrovske oblasti so odprli biološke laboratorije. Kolhozniki se namreč poslužujejo rezultatov sovjetske agrobiološke znanosti ter gojijo žu- Plan celotne sovjetske industrijske proiz. vodnje so presegli za 0.2 odstotka želke za borbo proti škodljivcem v kmetijstvu. Poleti bodo po bioloških metodah uničili te rastlinske škodljivce na površini 200.000 ha. Biološki laboratorij v kolhozu »Obletnice velikega preloma« je pričel že razmnoževati posebne žuželke, ki jih bodo v kratkem spustili na njive, da bi uničile razne škodljivce. V Moskvi so objavili poročilo osrednje statistične uprave ministrskega sveta Sovjetske zveze o uspehih izpolnitve državnega plana za obnovo in dvig narodnega gospodarstva Sovjetske zveze v prvem tromesečju leta 1949. Poročilo po- udarja, da so pri izpolnjevanju plana odkrili nova sredstva v industriji, ki so vladi omogočila povečati plan za prvo tromesečje letošnjega leta. Povečani plan celotne industrijske proizvodnje je bil prekoračen za 0,2 odstotka. DROBNE VESTI D V Ostružnici pri Beogradu gradijo 680 metrov dolg most čez Savo. To bo prvi večji most v FLRJ za dvojni železniški tir. Širok bo 13 metrov. Nosilna konstrukcija, železni ločni nosilci, bodo li na 15 steblih in bodo imeli razpetine po 95.5 metrov. Most bo omogočil zvezo med zemunsko postajo in niško progo, nadalje pa z Banatom, ko bo zgrajen tudi most čez Donavo na vzhodni strani Beograda. Delajo ponoči in podnevi v več posadili. * V Srbiji deluje okoli 600 obrtnih zadrug, ki štejejo nad 12.000 zadružnikov. Tudi v zadrugah so začeli ustanavljati delovne brigade, ki pa jih je zdaj šele 197. V prvem trimesečju je bilo v obrtnih zadrugah 92 udarnikov. Obrtne zadruge imajo okoli 2000 vajencev. Delo po normah se še ni dovolj razširilo. V prvem letošnjem trimesečju je delalo po normah 5000 delavcev. Živahna gradbena dejavnost v Istri. V Podlabinu gradijo 125 stanovanjskih poslopij za rudarje. V požganih naseljih so letos do junija obnovili 178 stanovanjskih hiš, 200 pa jih še gradijo. Mnogo gradbenih del je v večjih krajih, zlasti v Pulju in na Reki. V tem mesecu bodo popolnoma končali obnovo požganih naselij. Letos morajo zgraditi 728 hiš. Doslej so opravili največ dela v pazinskem okraju. New Delhi, (TASS) Indijske čete so zavzele kneževino Sikim. V komunikeju, ki je bil ob tej priložnosti izdan, je rečeno, da je endijska vlada storila ta korak zato, da bi »odpravila morebitna resnejša nasprotja med ljudstvom in vladarjem«. Administrativno upravo nad kneževino bo imel minister, ki ga bo imenovala indijska vlada. Kneževina Sikim meji s Tibetom, Nepalom in Butanom ter ima velik vojaško-strateški pomen. New York, (TASS) Varnostni svet je sklical za dne 16. t. I. sejo, na kateri bodo ponovno obravnavali sprejem naslednjih držav: Albanije, Mongolske ljudske republike, Transjordanije, Portugalske, Irske, Madžarske, Italije, Avstrije, Romunije, Bolgarije in Finske. Rim. — V torek, dne 14. junija t. 1. so v mestu Bologna v' Italiji v znak protesta proti umoru dveh kmetijskih delavcev po nekem veleposestniku in policistih prekinilo delo za tri ure. Budimpešta, (Radio). 13. junija je minulo eno leto od združitve obeh madžarskih delavskih strank v enotno stranko madžarskega delovnega ljudstva. PO SIRNEH SVETU Rim, (AFP). Generalni sekretar socialistične stranke (Saragat) Mondolgo je podal odstavko, ker je deželno vodstvo stranke odklonilo njegov predlog, da se kongres preloži. Moskva. — Sovjetski minister za piav-žarsko industrijo, Tevosjan, je bil imenovan za predsednika ministrskega sveta. Njegov namestnik za plavžarsko industrijo je Anato! Kusmin. Atene. — Vojaško sodišče v Tripolisu na Peloponezu je izreklo smrtno obsodbo nad pred kratkim ujetimi partizani. Med obsojenci je tudi minister svobodne grške vlade za Peloponez, Moulopougos. Kalkuta, (AFP) Pri volitvah, ki so bile v Kalkuti, je dobil kandidat levih strank, Chandra Bose 19.030 glas., medtem ko je bilo za kandidata meščanske kongresne stranke oddanih samo 5780 glasov. Nanking. — Narodnoosvobodilne čete naglo prodirajo v smeri proti Kantonu. Osvobojeni sta že mesti Jungan in Lnng-oun, ki ležita približno 110 kilometrov od Kantona. Približno 80 odstotkov kitajske železniške mreže je že v rokah narodnoosvobodilne armade. Partizanske enote na otoku Hailian so se že na 90 kilometrov približale najvažnejšemu pristanišču Njulin, kjer so ležale pošiljke ameriškega orožja za Kuomintangovo vojsko. Berlin, (TASS) ADN poroča, da je Kiel kakor tudi pokrajina Schles\vig — Hol-stein (angleška zasedbena cona), danes najrevnejša pokrajina v Nemčiji. 23 odstotkov vsega tamkajšnjega prebivalstva, to je skoraj četrtina vsega odraslega prebivalstva je brez posla. Lake Success, (Reuter). Izrael je protestiral pri Varnostnem svetu proti poročilom, po katerih naj bi britanska vlada začela s ponovnim pošiljanjem orožja arabskim državam. New York, (Radio). 500.000 rudniških delavcev v ZDA je dne 13. junija t. 1. pričelo z en teden trajajočo stavko, ki io je napovedal predsednik njihovega sindikata John Lewis. Ta stavka je druga največja stavka v tein letu v premogovni industriji in obsega 17 držav. Berlin. — Občinski svet zahodnega Berlina je dovolil, da na njegovem območju odprejo dve zasebni banki. Demokratični krogi Berlina poudarjajo, da je to kršitev sklepa zavezniškega poveljstva o odpravi starih bank in oživljanje bančnega monopola bivših lastnikov v zahodnem Berlinu. Atene. — Grška narodnoosvobodilna armada je po osvoboditvi celotnega Gra-mosa začela z ofenzivo v Tesali ji in zadala hude udarce atenski vojski pri mestu Karditsa. Tndi na otoku Samos v Egejskem morju se je borba zaostrila. Partizani nadzorujejo tam že večji del otoka. Praga, (ČTK) 30 članska kitajska sindikalna delegacija z namestnikom generalnega sekretarja kitajske sindikalne zveze Liu Ling-om na čelu je prispela po zračni poti 14. junija t. 1. v Prago, od koder bo nadaljevala svoje potovanje na konferenco Svetovne sindikalne zveze v Milano v Italiji. VABILO na REDNI LETNI OBČNI ZBOR HRANILNICE in POSOJILNICE za Št. Janž in okolico, r.z.zo.z. ki bo v nedeljo, dne 19. junija 1949 ob 15. uri v zadružni pisarni pri Tišlarju v Št. Janžu v Rožu. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo načelstva in računskih pregledovalcev, 3. Pregled in odobritev računskega zaključka za leto 1948, 4. Sklepanje o čistem dobičku, 5. Sprememba pravil, 6. Volitev upravnega odbora (načelstva), 7. Volitev nadzornega odbora, 8. Slučajnosti. Opomba: Ako ob določeni uri ne bi bilo zastopanih zadostno število deležev, je eno uro pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki sklepa veljavno ob vsakem številu zastopanih deležev (§ 35 pravil). Vse člane vabimo, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora in jih 6po-zarjamo, da ležijo nova pravila na vpogled v pisarni zadruge. Načelstvo FRANCE BEVK: CEZ NEKAJ DNI I/. partizanskih spominov Štiri ali pet dni smo se tiščali v tistem zavetju, ko so nas prišli iskat. Vračali smo se po isti poti, po kateri smo bili prišli. Pomladni dan z redkimi oblački na nebu se je že nagibal proti večeru. Nismo več hodili previdno, s tatinskim korakom in z izvidnico, ampak med glasnim razgovorom in smehom. V tesni dolini in po bližnjih obronkih že dva dni ni odmel noben strel. Srce nam je bilo lahko in dozdevalo se nam je, da se nam sproščeno nasmiha tudi priroda, ki se je v isti višini še komaj zaznavno ovijala v popje in zelenje. Tisti breg se nam ni zdel tako strm, ko smo se pred dnevi spuščali po njem, zdaj stno se s težko sapo vzpenjali navkreber. Prva kmečka hiša nam je bila tako blizu, da bi od nje lahko zalučal kamen v naše skrivališče. To je bila tista hiša, v kateri je bila nemška pobočna izvidnica smrtno ranila mlado aktivistko. Zdaj so se pred njenim pragom igrali otroci kakor da ni še pravkar visela nad njo grožnja požara in smrti. Na tnalu je cepil drva vshajkani Kirgiz, ki smo ga bili oni dan srečali v grapi. Srečen, da je rešen stiske, nas je smeje pozdravljal s svojimi mongolskimi očmi. Pogorišče v položnem bregu, ki se je na velikonočni večer tako pošastno svetilo v noč, je bilo že mrzlo in mrtvo. Na širokem prostoru ob poti so črneli ostanki desk in tramov. Dvigali smo se na višine Vojskega nad Gačnikom. Oči so zamišljene objemale pokrajino, ki je bila nedolgo od tega pozorišče hudega boja. Cesta, na kateri so se v mraku po bitki brigade razvrščale za nov pohod. Znane skale, znane skupine drevja, kjer smo nedavno preživljali težko preizkušnjo. Zdelo se nam je, da je vse to že zdavnaj za nami in je ostal le zgolj spomin. Prebujal se nam je tih nasmeh, s kakršnim človek gleda na srečno prestano nevarnost. Bil je že mrak, ko smo prišli do Žgavca. V samotni hiši je šumelo kot v če-beTjhem panju. Odseki Pokrajinskega odbora so se bili pravkar zatekli vanjo, bilo je konec njihovih krivuljastih poti na umikih, čakali so večerje. Na ognjišču je gorel velik ogenj in usipal široke pramene svetlobe pred prag, kjer smo si znojni gasili žejo. V izbi, ki jo je medlo razsvetljevala edina karbidovka, je nekdo z visokim glasom zapel partizansko pesem, drugi so jo povzeli za njim. Zvoki pesmi so trepetali v noč, umirali so za nami, ki smo odhajali dalje v temo. Redke zvezde so na pol zakrivali oblački, videti je bilo le bližnje tenje dreves, na stezi in na klancu se je belilo kamenje. To je bila tista zemlja, kjer je Pred dnevi divjal najhujši boj, ki je odločal tudi o naših dejanjih. In še mnogo več kot o našem življenju. Tiho smo šli mimo skupnega groba, v katerem je ležal major Stenjka in njegovi tovariši. V noči je bilo sredi rjave trate komaj razločiti svežo gomilo. V majhnih oknih na Vojščici se je igrala svetloba, ki so vznemirjale sence. Tudi ta osamljena hiša, ki je prvi april preživela med dvema sovražnima ognjema, je la večer polna šumela. Ob njenem vogalu je tiho, nepremično stala partizanska straža. Pot, ki je peljala navzdol, zdaj po blatnem kolovozu, zdaj vprek preko senožeti, je bila sklizava. Noga je zdaj pa zdaj spodrsnila, roke so lovile ravnotežje in Plavale. Globoko v Kanomeljski grapi je jodjeknil osamljen strel in se odbil ob bregovih. Pod nami se je zasvetil ozek Pramen svetlobe, ki je uhajal izza spuščene zavese. Hiša, vasica, konec naše poti. Tu so bile Ogalce, od koder je bila na velikonočno jutro siknila v zrak raketa in dala znamenje za splošen napad. Zdaj je bila vasica temna, mirna, pogreznjena v mrak. Ni bilo prvič, da smo stopili v Petrovo hišo, ki nam je zmeraj na stežaj odpirala vrata. Med ofenzivo je bilo v nji nemško poveljstvo, zdaj je sprejela Pokrajinski odbor pod svojo streho. Obhajala me je tiha radost ugodja in občutek varnosti, ko sem spet sedel za kuuečko mizo, in gledal domače, prijavne obraze. V tistih hribih so si vse iz-oe tako podobne, da mi je bilo, kakor da Ser'i že mesece preživel med tistimi ste-Uanii, pravkar odšel, in se spet vrnil. Kaj ste medtem doživeli, dobri ljudje? Nemo. e z očmi smo se vpraševali in si prav tako odgovarjali le s pogledi. Kaj nam prinese jutrajšnji dan? Bilo mi je jasno kot krajcar na dlani, da se naglo bliža konec vojne in da je zadnja ofenziva končana. Ah je bila res zadnja? Takrat bi mi nihče ne bil mogel povedati, da v tistih gorah ne bom več slišal sovražnikovega strela. Poslušal sem borce, ki so zdaj v skopih zdaj v gostih besedah obnavljali zapletene doživljaje tistih dni. Nič koliko nevarnosti, neverjetnih zapletljajev, zank in zased, iz katerih se je ta ali oni le skozi ozko špranjo srečnega naključja izmuznil v življenje. Vsi, ki so bili ob uri napada odtrgani od jedra, niso našli tiste ozke špranje iz zagate, v kateri je preži-la smrt. Nanje sem mislil vse tiste dni. Kaj je z ranjenci, ki so jih zvečer po bitki odnesli na plahtah in jih v majhnih skupinah poskrili v grmovje? Njihove okrvavljene obveze in sinjkasti obrazi so me zasledovali vse ure nespečnosti v nočeh. Izvedel sem, da so bili eno skupino odkrili Nemci in jo brez usmiljenja poklali. Padel je tudi dobrodušni bolničar, stopil je bil iz skrivališča, da ranjencem prinese vode in hrane in zadel na nemško patruljo. Vsi drugi so v molku in žgočih ranah preživeli hladne noči in deževne ure pod vejami smrečja in golega grmovja. Tisti, ki so po umiku sovražnika prvi stopili na višine Vojskega, so na vseh pobočjih in samotah srečevali mrliče. Borci so ležali raztreseni kakor so padli v boju in čakali pokopa. Le nekatere so že zagrebli domačini. Razsejanost grobov je pričevala, kako širok je bil obroč, ki je oklepal naše edinice. Oko je iskalo še tega in onega tovariša, vpraševalo, kaj se je z njim zgodilo. Nekateri se je spet prikazal s širokim smehom, kakor da se ne more naradovati zemlje in neba nad njo. Vsak je nosil s seboj široko povest o čudežni rešitvi. Preveč jih je bilo, ki se niso več oglasili. O tem ali onem, ki smo ga pogrešali, se je raznesel glas, da V ušesih mu zvenijo še besede poslovilnih govorov, on pa že sedi v letalu. Sest vijakov brni z ritmičnim valovanjem zvokov nad veličastnim prostranstvom Atlantika. Spodaj drvijo oceanski valovi. Spodaj plavajo »libertyji«, naloženi s cigaretami, tobakom, »Virginija«, žvečilnim gumijem konservami, gansterskimi filmi, detektivskimi romani. Spodaj plovejo udobni lajneri s plavalnimi bazeni, Borimo se za izvedbo plana« nas je pozdravljal na slavoloku pred vhodom v »rostore. Deti brigade se je nahajalo doma, ostali so bili na delu v hribih. Samo mladi ljudje, mladinci in mladinke, so prihiteli k vhodu, da so nas po pristni slovenski prijaznosti pozdravili in povabili v svojo sredo. Tovariš Andrej je v našem imenu tovariše in tovarišice iz brigade z primernimi besedami prisrčno pozdravil, boroveljski pevci so zapeli »Od Urala do Triglava«, nakar sc je eden izmed brigadirjev zahvalil in poudaril veliko zanimanje mladine tudi v tej brigadi za Slovence na Koroškem. V trenutku so bili vzpostavljeni najiskrenejši tovariški odnosi z mladinci in mladinkami brigade in med nami. Razgovarjali smo se neprisiljeno kakor doma. Tovariši in tovarišice so nam razkazovali svoje prostore in pripovedovali o svojem delu in uspehih, ki jih ni lahko doseči, toda delajo z veseljem in navdušenjem za izvedbo plana. Po trudapolnem delu in doseženih uspehih pa posvečajo čas raizvedrilu, fizkul-turi in izobrazbi duha. Le prehitro jim mine čas v tovariškem složnem delu in potem jih zamenja druga brigada. Poleg resnega in stvarnega izmenjavanja misli smo doživljali tudi prijetno družabnost, zadonela je tu in tam pesem, prisrčen smeh in dobra volja, kakor med to zdravo, veselo slovensko mladino drugače biti ne more. V hiši, kjer je nastanjena brigada, se pod pritličjem nahaja soba podobna kleti, žalostnega spomina na najtežjo dobo slovenskega naroda. V tej sobi so fašistični rablji zasliševali in mučili one junaške žrtve slovenskega naroda, ki so se kljub silni nevarnosti uprle krivici in nasilju. Zdelo se je, da so stene še odmevale od stokanja mučenih nesrečnih žrtev, da so stene še oškropljene s toplo slovensko krvjo, spet pa so zatopljene v globok molk, ker fašistični trinogi niso izvlekli iz žrtev niti ene besede izdajstva. Stene so poslikane z nečloveškimi zločinskimi tipi fašističnih obrazov in s sramotilno sliko, ko Kristus na križu vleče k sebi fašističnega vojaka. Večerni mrak je legal na zemljo, ko smo se polni novih vtisov poslovili od delovne brigade v Mačkovcu in se vrnili v Postojno. Brez socialne enakopravnost! ni narodne enakopravnosti Naš razgovor v Bilčovsu je med drugim nanesel tudi na vprašanje narodne zavednosti v naših krajih. Tovariš Ogris je pripovedoval, da pred desetletji tudi v Bilčovsu ni bilo tiste narodne zavesti, kakor je danes. Gospodarska odvisnost širokih plasti ljudstva od gospodarsko močnejših in odločilna beseda bogatih in velikih posestnikov v vsem javnem in upravnem življenju, posebno v občinskem zastopstvu, ker po večini je bilo tako, da je bil najbogatejši kmet tudi župan ter je bila njegova- beseda najbolj važna in tehtna, je vplivala tudi na miselnost in narodno zavednost vaščanov, ker narodnost so smatrali za politično prepričanje. Nihče se ni brigal za dvig socialne zavesti vaškega malega kmeta, bajtarja in kmečkega delavca in imeli so za samo po sebi umevno, da sme in more odločiti v vseh javnih zadevah samo tako imenovana višja in bogatejša plast v občini. Temu primerno je bil prikrojen tudi občinski volivni red, da ne govorimo o volitvah v takratni deželni in državni zbor. Volivni upravičenci za občinske volitve so bili razdeljeni v tri razrede. V prvem razredu so bili vele- in veliki posestniki, torej bogatimi, vaški kapitalisti, v drugem razredu so volili srednji kmetje in v tretjem razredu pa mali kmetje in bajtarji. Najlepše pri vsem tem pa je bilo, da je pripadlo prvemu razredu, čeprav številčno najmlajšemu, največje število občinskih odbornikov, imeli so trikrat večjo pravico, in so na ta način pritegnili občino vedno nase in je izšel iz vrst bogatašev tudi župan, ki je bil navadno odpadnik in narodno mrzeč človek in je gospodaril skoraj neomejeno. Drugemu raz- SLOVENSKA FIZKULTURNA ZVEZA vabi na ustanovni občni zbor ki bo v nedeljo, dne 19. junija 1949, ob 8. uri v prostorili Pokrajinskega odbora Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško, v Celovcu, Sahnstrasse 6. Vabljeni delegati naj se občnega zbora zanesljivo udeleže! SPZ naznanja Slovensko prosvetno društvo »Srce« v Dobrli vesi, vabi na veseloigro »Ženitev«, ki bo v nedeljo, dne 19. junija 1949, ob 15. uri, v Narodnem domu v Dobrli vesi. Na sporedu so tudi vložki domačih pevcev in »mihelskih tamburašev. Pridite v obilnem številu! Odbor redu je bila glasovalna pravica že znatno omejena. Tretji, številčno najmočnejši razred, razred ljudstva v pravem pomenu besede, pa je bil v volivnih pravicah že tako zelo prikrajšan in stisnjen, da pri volitvah, predvsem pa zaradi pomanjkanja razredne zavesti, ni niti nastopil samostojno, ampak je v svoji hlapčevski ponižnosti dal pri volitvah svoje glasove le prvi skupini, vladajočemu razredu veleposestnikov in bogatašev, ki so bili, kakor že omenjeno v pretežni večini tudi naši nasprotniki. Šele v teku let, z napredkom splošne ljudske prosvete in s prvimi početki razredne zavesti malega človeka, so se opogumili volivci tretjega razreda in postavili lastno kandidatno listo, šli so v voliv- Kmečka zveza za Slovensko Koroško naznanja Občni zbor v Kotmari vesi, v gostilni pri Mežnarju, bo dne 29. junija 1949, ob 10. uri. V nedeljo, dne 19. junija 1949, ob 11. uri, bo v Železni Kapli pri Kolarju kmečko zborovanje. V sredo, dne 29. junija 1949, ob 14.30 uri, bo v Zmotičah pri Prangerju občni zbor Kmečke zveze za občino Bekštajn. no borbo in si izvojevali župana iz vrst ljudstva. To je bil brez dvoma uspeh in korak naprej, da so množice začele slutiti svojo socialno in nacionalno moč, Spoznanje o potrebi socialne borbe si je utiralo le počasi skozi neštete ovire in zapreke s strani reakcionarnih, nazadnjaških krogov, a vedno bolj spoznavamo, da brez socialne enakopravnosti ni narodne svobode. Danes smo se koroški Slovenci enodušno vključili v veličastno borbo na strani naprednih narodov za nov, pravičen družabni red, kjer ne bo socialnega izkoriščanja in narodnega zatiranja, in korakamo po poti, ki jo kaže narodom mogočna Sovjetska zveza in svobodna domovina Jugoslavija. Mladina se pripravlja na Mladinski dan Vsak prosti čas in posebno nedelje izrabi naša mladina, organizirana v Zvezi mladine za Slovensko Koroško, za izobrazbo svojega duha in telesa s čitanjem naših knjig in časopisov, za sestanke, izlete in fizkulturo. Pritem delu izpolnjuje in izgrajuje sebe in širi ideje naše organizacije v vrste vse mladine, zato se krog mladincev in mladink v Zvezi mladine za Slovensko Koroško vedno bolj širi in prodira v vsako našo vas tudi v celovški okolici. V nedeljo, 12. t. in., na primer, je bil sestanek mladincev in mladink v Bilčovsu. Kmalu se je zbralo preko dvajset vedrih, živahnih mladih ljudi. Kakor drugače biti ne more, je mladina začela sestanek z našo pesmijo. Tovariš Korej je imel govor in je spet poklical v spomin naloge in cilj, ki ga hoče mladina doseči z delom in borbo organizirana v Zvezi mladine za Slovensko Koroško. Del svojega govora je posvetil pripravam za bližajoči se mladinski dan. Mladina je pokazala veliko zanimanje in navdušenje in bo dala vse sile iz sebe za najboljši uspeh mladinskega dneva. Potem smo se peljali v Kotmaro ves, kjer smo se sestali s kotmirškimi mladinci in mladinkami. Skupno smo se podali na travnik in smo vadili proste fizkultur-ne vaje, vse za mladinski dan. Tovariš Vladimir, znan kot dober hartnonikaš, pa nam je igral naše melodije. Nato smo še zapeli pred Rutarjem v Kotmari vesi partizanske in narodne pesmi, nakar se je razvila neprisiljena, prisrčna prosta zabava. M UN ifEiiir eri tmVnvii POVEST O VELIIi EM NAČRTU >V državi Maine puste vsako tretje ali četrto leto krompir v zemlji, da tam se-gnije«. Zdaj pa še nekaj zadnjih novosti iz časopisov. V zahodnih državah Severne Amerike zopet sežigajo žito namesto kuriva kakor leta 1921. V nasadili bombaža goje hrošče, ki uničujejo semenje. Tovarnarji avtomobilov izdajajo milijone dolarjev za odkup in uničevanje že rabljenih avtomobilov. Parobrodnc družbe uničujejo ha stotine parnikov in motornih ladij. Ta blaznost je zajela tudi druge dežele. V Lancashiru na Angleškem so lastniki tekstilnih tovarn zavrgli med staro železo na tisoče tkalnih priprav. V Egiptu je vlada ukazala, naj se zmanjša namakanje bombaževih nasadov, da bi se žetev zmanjšala. V Braziliji sipljejo v morje na tisoče vreč kave. Lastniki čajnih nasadov na Ceylonu ne Pobirajo čaja, temveč ga puste, da segnije ha polju. Meniška revija »Mednarodna rudarska ekonomija« poroča, da se izkoplje na svetu več premoga, kakor je potrebno. Ameriška revija »Novosti mehanične konstrukcije« dokazuje, da moderni stroji prehitro delajo in da se je treba vrniti k starim počasnim strojem, zato da se zmanjša proizvodnja. Član naše Akademije znanosti, Vavilov, je imel pred kratkim v Akademiji predavanje o svojem potovanju po Ameriki in Zapadni Evropi. Takole pripoveduje: »Svetovno poljedelstvo pada v težko in globoko, neizbežno krizo. Poljsko delo ni več donosno in milijoni hektarjev zemlje leže v divji zapuščenosti. Sam nisem gospodarstvenik, toda udeleževal sem se konferenc poljedelskega gospodarstva in nikoli ne bom pozabil izleta, ki smo ga napravili, da se prepričamo, kaj se dogaja v poljedelskem področju. Bil je to izlet v zapuščene kraje.« Nekoliko dalje govori Vavilov o žalostni sliki, ki jo nudijo na sto tisoče zapuščenih hiš, in to ne morda v kakšnih pozabljenih in odljudnih krajih dežele, temveč ob železniški progi, ne daleč od vse-učiliškega mesta Itaka. Ista slika, samo še bolj žalostna, se je ponovila v državah Guatemali in Hondurasu, kjer si mogel videti mlade nasade banan, ki so bili zapuščeni, ker niso bili več donosni. Razen tega, kar smo videli s svojimi očmi, so nam ljudje pripovedovali o zapuščenih sadovnjakih z neobrauini sadjem. Pripovedovali so, da je v Kaliforniji velik zapuščen sadovnjak poln pomaranč, ker gospodarji niso vedeli, kaj bi naredili s plodovi. Ko smo potovali po Kaliforniji vzdolž nekega pomarančnega sadovnjaka, smo slišali, da so neki potniki govorili: .»Dobro, da se jih je letos bolezen lotila, sicer ne bi vedeli kam s pridelkom.« Kaj to pomeni? Ali so ljudje zblazneli? Sežigajo rž, izlivajo mleko v reko, uničujejo avtomobile, potapljajo ladje! Čemu to delajo? Komu to koristi? To gre v prid gospodom Foksoin in Poksom. Gospod Foks je sežgal nekaj vlakov žita, da bi dvignil ceno rži. Gospod Poks je ukazal izliti v reko deset tisoč steklenic mleka, da bi mleko ne bilo prepoceni. Istočasno pa izjavljajo zdravniki v Nju-jorku, da vsak četrti otrok mesta gla-duje. Ugledni angleški dnevnik »Times« piše: »V trgovsko četrt mesta Inglanda (Arkansas v Zedinjenih ameriških državah) je snoči navalilo pet sto farmarjev bombaževih in koruznih polj, kričeč na ves glas: »Kruha in dela hočemo«! Pri tem so grozili, da bodo oplenili mestne trgovine, ako ne bodo dali jesti njim in njihovim otrokom. Niso pustili govoriti niti odvetniku mr. Georgcju Morisu, ki jih je hotel pomiriti, temveč so dalje vpili: >Mi hočemo jesti in to takoj« in »Dajte nam dela, pa vas ne bomo vznemirjali«. Amerikanci s ponosom govore: »Vsak ameriški delavec ima dve sto trideset mehaničnih sužnjev.« Ako seštejemo stroje, kolikor jih je v vsej državi, ter ugotovimo, koliko delavcev nadomeščajo, tedaj vidimo, da je ta trditev resnična. če je tako, kako je potem mogoče, da na milijone ameriških državljanov trpi tako pomanjkanje vseh življenjskih potrebščin? Zakaj? Zato, ker vsi ti mehanični sužnji, vsi tl krasni stroji, niso last vseh Amerikancev« temveč samo poedincev. Samo en »avtomobilski kralj« Ford ima 60 tovarn v Ameriki in 28 tovarn v drugih deželah. On ima svoje železnice, svoje ladje, svoje rudnike, svoje gore, svoje reke. Ako bi zbrali vse delavce njegovih tovarn z njihovimi družinami vred in bi jih naselili na enem kraju, bi dobili mesto, ki bi štelo tri milijone prebivalcev. To je prav tako, kakor če bi vsa Moskva delala za enega človeka. Samo en človek je lastnik teh strojev, zato morajo milijoni delati samo zanj. 4. Sovjetska zveza in Zedinjene države Amerike Mi imamo malo mehaničnih sužnjev. Vsak ameriški delavec ima 230 mehaničnih pomočnikov. Vsak sovjetski delavec ima samo 20 mehaničnih pomočnikov. (Dalje) Naše kmečko gospodarstvo v luči nove podražitve I RAZVOJ KMETIJSTVA V S 1. junijem tega leta se je podražila cela vrsta življenjskih in gospodarskih sredstev, ki jih potrebujejo široke plasti delovnih ljudi v mestu in na vasi. 1 a splošna podražitev je uspeh pogajanj, ki so jih za hrbtom ljudstva vodili merodajni vladni krogi s predstavniki interesnih zastopstev. Vse kaže, da so bili^ povod tej podražitvi temni nameni in načrti zakrknjene reakcije za oboroženo utrditev svoje protiljudske politike, da na ta način podaljša svoj obstoj v Avstriji. Ker v državnem proračunu te postavke niso vnesli, je bilo treba za to potrebni denar dobiti na drug način. Temu naj služi sedaj splošna podražitev. Ta podražitev ima za kmečko gospodarstvo občutne posledice. Električni tok stane mesečno za prve 3 ha obdelovalne zemlje 9 šil. (prej 6 šil.) in za vsaki nadaljnji ha obdelovalne zemlje 1.10 šil. (prej 70 gr). Poleg tega stane vsaka kilovatna ura 25 grošev (prej 15 gr). Pavšalna tarifa za elektromotorje v kmetijstvu znaša sedaj na prvih 5 ha 5 — 7 šil., za vsaki nadaljnji ha 30 — 50 gr. Poštne pristojbine so se podražile za 50 odstotkov, železnica za 33 odstotkov. Pristojbine za koleke, ki so potrebni na vsako vlogo, ki jo odpošljemo oblastem, na vsaki dokument in potrdilo, so povišali kar za 100 odstotkov. Poleg tega je sklenjeno tudi povišanje davka na blagovni promet za 50 odstotkov, kar bo privedlo do zvišanja cen vsega, kar bomo kupili. Sladkor pa stanc od 7. junija naprej 4.10 šilingov za kg. Istočasno s to splošno podražitvijo pa |e napovedano, da bodo cene kmetijskim pridelkom padle, ker je odpovedana podpora cen iz državnega, tako imenovanega »podpornega« fonda. To se je očitno že pokazalo pri krompirju, ki je prišel s (|1. junijem v prosto prodajo in kjer je re-jčeno, »da s tem datumom pade tudi dr-Ižavna podpora k ceni krompirja«. Padec j cen lahko pričakujemo tudi pri žitu in pri živini. Zgovoren primer za to je, da sta se kruh in pecivo podražila za okoli 70 odstotkov, moka pa samo za okoli 25 odstotkov. Vse kaže, da gre ta podražitev le v korist pekov in umetnih mlinov, za kmeta se bo pa položaj poslabšal. Pa tudi v kolikor so zvišali cene svinjam, bo šlo to le v korist veleposestnikom, ki imajo na desetine glav svinj; kmet pri tem ne bo ničesar izkupil. Najjasnejšo sliko daje cena mleku, ki je zvišana samo za 2 — 4 gr. pri litru. Mleko ne gre skozi roke mnogih prekupčevalcev in predelavcev, kakor žito in sladkorna pesa. Iz cene mleka najbolj razvidimo, da bodo od celotne podražitve imeli^ korist samo živilska industrija in prekupčevalci. Podražitev pa tudi nikakor ne bo prizadela veleposestnika, kajti on bo letos napravil svoje dobičke s svinjami in s tein, da se mu obeta, da bo rž in pšenico preko kontingenta prodal po prosti ceni. Poleg vsega je na tako dobrem položaju in ga oblasti tako izdatno podpirajo, da ga v kapitalističnem sistemu ničesar ne more omajati. Kakor so žrtev podražitve delavske družine, tako so žrtev tudi kmečke družine. Tekoči izdatki brez davkov se bodo povišali za več kot polovico, gospodarski dohodki se bodo pa zmanjšali. Povišalo se bo pa tudi neposredno plačevanje davkov in drugih pristojbin zaradi tega, ker vsako obdavčenje blagovnega prometa plačata potrošnik in drobni proizvajalec. V vsakodnevnem življenju vidimo, kam nas je privedlo kapitalistično gospodar- Kako preprečimo brcanje krav pri molži? 1 Brcanje krav pri molži ne smemo pripisovati hudobnosti, marveč prizadevanju, da se krava obvaruje bolečin. Stare krave brcajo predvsem le takrat, ko 'jih damo na pašo. Telice, ki so prvič telile, pa ne brcajo samo na paši, temveč tudi v času, ko stojijo stalno v hlevu, Pri molži večkrat zmočimo vime z mlekom. vsled česar sc seski v vetru ali na prepihu hitro osušijo in razpokajo. Nežno kožo vimena obvarujemo pred razpoka-tijcin s tem, da jo namažemo s kakšno mastjo. Cc pa krava pri molži kljub temu brca, operemo vime z mlačno vodo in ga potem dobro otremo s svinjsko mastjo. Po molži vime spet operemo, da ga s tem 'očistimo vseh mlečnih delcev. Na to ga ponovno namažemo s kakšno dobro mastijo. Najboljši za to je vazelina ali pa glicerin. Vime je na ta način v nekaj dneh Ozdravljeno in brcanje krave odpravljeno. jenje zadnjih let. Inflacija 1945, ko so se zamenjale nemške marke za šilinge, je prizadela samo delovne ljudi. Pri splošni podražitvi v letu 1947 so cene kmečkih pridelkov ostale za 300 do 800 odstotkov za cenami strojev, orodja, obutve in obleke, cementa, železnine in gnojil. Denarna reforma decembra 1947 je požrla vse prihranke, s katerimi bi sedaj lahko zboljšali naše gospodarstvo. Obvezno oddajo in nakup na nakaznice so izrabljali vedno v našo škodo. Ponovna podražitev vsega, kar potrebujemo, pa pomeni korak bliže gospodarski propasti in je obenem dokaz, da je naša gospodarska propast neizbežna, če bomo še naprej dopuščali, da bo tuja gospoda gospodarila z nami in za- pravljala naše imetje in našo zemljo. Učimo se i« skušenj in spametujmo se: Ista gospoda, ki jiam je naprtila sedanjo podražitev in povišanje davkov, nam je naprtila tudi prvo in drugo inflacijo in vso dosedanje podraževanje. Kmečki zastopniki v državnem zboru, v vladi in kmetijski zbornici se pri vsem nikdar niso izkazali kot glasniki potreb kmečkega ljudstva, temveč vedno kot naduti gospodje in izkoriščevalci. Tukaj ni razlike med Krausom, Grafom, Gruberjem ali Steinerjem. Tem ne moremo več zaupati, združiti se moramo v močne kmečke odbore in tako braniti naše pravice in naš gospodarski obstoj. — ž —r Silos - steber kmetije v nastajajoči gospodarski krizi Mlekarstvo — naša bodočnost? »Mleko in prašiči, to je edino, kar se bo še izplačalo«, slišiš pogosto modrovati naše gospodarje spričo vedno hujše gospodarske krize in stiske. To naziranje našili kmetovalcev je deloma upravičeno in se opira predvsem na izkušnje iz dobe pred letom 1938. Toda spričo razvoja razmer v tako imenovanem »svobodnem gospodarstvu« ameriškega kova, ki se nam ponuja v vedno jasnejši in neugodnejši luči, bo ostalo mlekarstvo in prašičje reja pri nas donosno le tedaj, če bo zagotovliena tozadevna zaščita s strani države, to se pravi, če se bo tudi v tem pogledu lahko uveljavilo nekakšno plansko gospodarstvo, kakršno izvajajo v sosednih ljudsko-demokrationih državah. Iz najnovejših poročil s svetovnega trga je razvidno, da je celo klasična dežela mlekarstva, Danska, v mlekarski proizvodnji zašla v največje težkoče. Skrčiti je morala izdelovanje slovitega danskega masla na najmanjši obseg in se preusmeriti na izdelovanje sira, ker je Amerika tako zelo dvignila proizvodnjo masla in ker so se na svetovnem trgu pojavile tudi tolikšne količine margarine, da je evropska proizvodnja masla deloma zgubila vsako možnost konkurence. Silaža - predpogoj donosnosti mlekarstva V planskem gospodarstvu ali ob primerni državni zaščiti pa bo vsekakor mlekarstvo s prašičjerejo pri nas do nadaljnjega ostalo še edina več ali manj donosnejša kmetijska panoga. V ta namen pa bomo morali postaviti rejo molznih krav na donosnejšo podlago. Predvsem bo treba pridelati več sočne kisle krinc oz. silaže za zimo. Morali bomo misliti na to, da docela spremenimo način pridelovanja in shranjevanja krmil, tudi trav in detelj. V »Slovenskem vestniku« z dne 4. t. m. smo kalkuliralj z dnevnimi obroki silaže od 20 do 25 kg. Izkušnja pa je pokazala, da srednjetežka krava prenese in dobro izrabi tudi še 30 do 40 kg kisle krme na dan. Ob tolikšni silaži in dodatku 6 do 7 kg sena mora krava dnevno dati 12 do 14 litrov mleka in ostati kljub temu pri dobri reji. Čeprav bi pa kravi pokladali toliko dobrega sena, kolikor ga žival hoče in more požreti (15 do 18 kg), bi pri tem mogla dati le do 9 litrov mleka dnevno. (Ako bi ga slučajno dala več, bi šlo to na račun njene telesne teže in njenega zdravja). Kaj nam pove ta primer? Ta primer nas uči, da je za dobičkanosnost reje molznih krav in za donosnost celotnega našega gospodarstva potrebno, da tudi večji del trav in detelj za krave okisamo. Trikrat več da krava mleka, če ji določeno množino trave ali detelje pokrmi-mo svežo ali skisano, kakor pa če je posušimo in pokrmimo kot seno. Velikanske so namreč izgube na redilnih, beljakovi-nastih snoveli vsled sušenja in silno veliko snovi rabi žival po nepotrebnem za žvečenje in prebavo suhe krme. Posušili •naj bi torej samo toliko trav in detelj, da bi dobila žival dnevno le 7 kg sena ali 5 kg suhe detelje ali 3 kg suhe lucerne. Vso ostalo obsežno krmo bi dali molznicam predvsem v obliki silaže in sicer približno 35 kg na dan. Predpogoj pa je, da za pripravo silaže uporabimo kot podlago koruzo ali sončnice, da pa temu dodamo tretjino detelje, lucerne, graščice ali trave. Ako bi imeli na razpolago ami-sil, bi dodatek znašal lahko tudi polovico in več. Ge bi beljakovinasti dodatek detelj in trav izostal ali pa bii znatno manjši od tretjine ali pa če bi poleg silaže mesto samega sena, detelje oz. lucerne pokladali slamnato rezanico, bi morali ria kravo dnevno krmiti približno še četrt do po! kilograma oljnih tropin na 20 kg silaže. Posamezne neuspehe pri kisani krmi ali pokvarjenje moramo pripisovati predvsem ostarelim ali nedozorelim še preveč sočnim zelenim, za kisanje namenjenim krmilom ali tudi nepravilnim načinom kisanja, nezadostnemu tlačenju, nezadostni zadeiavi z ilovico, nezadostnemu obvarovanju pred dostopom zraka itd. Gradnja silosov Kočljivo je sedaj samo vprašanje gradnje silosov. I)a bi na splošno mogli graditi betonske silose z državno podporo, ni mnogo upanja. Saj se celo s tolikšno propagando najavljena akcija za gradnjo gnojišč in gnojnionih jam vsled pomanjkanja cementa nikamor ne premakne. 1 m3 gradnje betonskega silosa stane približno 60 šilingov, državni prispevek znaša 30 šil., vendar mora pri temu posestnik na svoje stroške izvesti kopanje zemlje, dostaviti pesek ter pomožne delavce. Vsled današnjih težkoč pri zgrajevanju betonskih silosov pa bi se kljub temu ue smeli odreči silnim prednostim kisanja zelenili krmil. Izkušnja je pokazala, da je mogoče tudi v zemskih jamah ali silosili Lz lesa pripraviti ravno tako dobro siiažo kot v betonskih jamah ali stolpih. Glavno pri vsaki obliki kisanja je, da za kisanje namenjeno zeleno čim finejše zrezano krmo docela zavarujemo pred vodo in zunanjim zrakom. Tudi k gradnji lesenih silosov država oz. dežela (po izjavi merodajnega referenta kmetijske zbornice) načelno ne odreka podpore, ako je gradnja izvršena tako, da je silos docela nepropusten za vodo in zrak. V Sloveniji smo uporabljali s prav zadovoljivim uspehom lesene silose že pred 25-leti. In v Savinjski dolini je bil celo tesarski mojster, ki se je specializiral na gradnjo lesenih silosov. Leseni silosi imajo tudi precejšnje prednosti. Saj so polovico cenejši od betonskih (ako imamo cenen les sami na razpolago), so toplejši in nedovzetni za kisline kisane krme ter nič dosti manj trpežni od betonskih stolpov. Kdor bi se zanimal za gradnjo lesenih silosov, naj sporoči Kmečki zvezi za Slovensko Koroško in njen gospodarski svetovalec bo na licu mesta ob priložnosti službenih potovanj ali tudi kak četrtek v pisarni dal morebitna potrebna gradbena pojasnila. Kočuški DROBNI NASVETI Odganjanje jastrebov. Vsled mile zime imamo letos tudi več škodljivih ptičev in živali kakor druga leta. Ponekod v posebno velikem številu opažamo jastrebe, ki odnašajo piščance in odganjajo ptice — pevke. Znano je, da se ptice — roparice boje svetlikajočega stekla. Ako torej na droge nataknemo steklenice ali steklene kroglji-ce, kakršne uporabljamo na vrtovih za kinč, ter droge pritrdimo na drevesa ali na kake stebriče, jastrebi kaj kmalu izginejo. Hudobne krave. Kakor so pogosti slučaji, da postanejo biki hudobni in to največkrat zato, ker z njimi nepravilno ravnamo, tako so redki slučaji hudobnih krav. Vendar najdemo tudi krave, ki se zaletavajo na paši ali pri napajanju v Kmetje zadružniki dobijo tudi počitniške domove Medtem ko naš kmečki človek gara leto in zimo in še ne more opraviti vseh del pravočasno, niti misliti ne more na to. da bi vsaj enkrat na leto za par dni izpregel in pošteno odpočil, daje ljudska oblast v Jugoslaviji možnost rednega letnega dopusta. Kmetijske obdelovalne zadruge so dobile navodilo, naj se člani med seboj pogovore, kdaj bo šel ta ali oni na dopust. Vsak zadružnik ima pravico do dopusta. Svoj dopust lahko preživi na letoviščih. V dobi dopusta ima 50 odstot. popusta pri vožnji z vlakom, ladjo ali motornimi vozili ter 25 odstot. popusta pri oskrbi v državnih gostinjskih podjetjih, kopališčih in letoviščih. Popust pri oskrbi velja od 1. septembra do 1. aprila naslednjega leta, ker v poletnem času bo le redko kateri zadružnik vzel dopust. Republiška zveza kmetijskih zadrug v Ljubljani je sklenila, da bo kmetom zadružnikom v mestecu Poreč ob Jadranu, ki leži med Puljem in Koprom organizirala letovišče. V ta namen je vzela v najem dve večji stavbi, kjer bo stalno prostora za 50 do 60 zadružnikov. Nadalje namerava Republiška zveza kmetijskih zadrug po drugih letoviških krajih postopoma zgraditi počitniške domove, ki bodo imeli prostora za 100 do 150 gostov. ostalo živino in ji z ostrimi rogovi povzročajo često hude rane. Posebno nevarno je, če zabodejo v trebuh brejih krav, ki potem največkrat zvržejo, kar je za kmečko gospodarstvo velika nezgoda in škoda. Če hudobne krave niso posebno dobre molznice, je najboljše, da jih prodamo. Včasih so pa take krave tako dobre molznice, so redno vsako leto breje in imajo lepo razvita teleta, da bi jih bilo škoda odstraniti. Za ublažitev udarcev z rogovi napni, vimo krogle iz lesa, velike v primeru 5 do 6 cm. Do dveh tretjin globine jih zvrtamo v obliki konic rogov. Te krogle nataknemo hudobni kravi na rog. Da jih krava ne izgubi, prevrtamo kroglo počez in prav tako rog z malo luknjico, skozi katero vtaknemo žebelj, ki ga na koncu lepo zavijemo. Tako je krogla z žebljem pritrjena na rogu in jo krava ne izgubi. Cim krava v svoji hudobnosti sune drugo kravo, je udarec zaradi ploščnate oblike krogle brez nevarnosti, medtem ko bi enako močan udarec z ostro konico nezavarovanega roga pomenil resno nevarnost za udarjeno žival. Prva pripustitev 14 letne kobile. Nekdo ima 14 letno kobilo, katero doslej še ni pripustil. Vprašal nas je, če je dobro, da tako staro žival vodimo k žrebcu. Ker bi stvar zanimala tudi druge konjerejce. sporočamo, da ni priporočljivo, da tako staro kobilo pustimo v prvič obrejiti. Nevarnosti pri porodu so prav velike. Ali |e petelin za nesnost kokoši sploh potreben? Ne. Na število in debelost jajc petelin nima nobenega vpliva. Nesnost je predvsem odvisna od pasme, starosti živali in pravilne sestave krme. Tudi so po petelinu oplojena jajca manj uporabna za konzerviranje oz. za shranjevanje. Kure tudi manj kvočejo, če ni petelina. Petelin vso rejo samo po nepotrebnem po-dražuje. — Ako redno dokupujemo enodnevne piščance — kar se dandanes že zelo močno izvaja — nedonosna reja petelina prav lahko izostane. Ako ima katera gospodinja drugo mnenje in druge izkušnje, prosimo, da nam to sporoči. Topla, suha in nepropustna prevleka tlaka (poda v hlevih) Marsikje po naših hlevih so tla iz betona ali opeke, a niso pokrita z deskami. Da bi bila takšna tla v primeru pomanjkanja tople in mehke stelje kljub temu topla, je priporočljivo, da tla iz betona ali opeke pokrijefno s pribl. 2 cm debelo plastjo malte iz manesita (steinita). Stei-nit varuje tla pred vlago, ki prihaja iz podtalja. Steinit ima v zalogi firma Eizen-berger, Celovec 10. Oktoberstr. •9. Podrobnejša pojasnila o tem daje gospodarski svetovalec Kmečke zveze za Slovensko Koroško. Izdajolelj, lastnik in založnik llila: Dr. Franc Petek. Velikovec. Glavni urednik: Franjo Ogris odgovrni urednik: Franco Kosutnik, oba Celovec, Salmstralje 6. Uprova: Celovec, Volkermarkler $lral)e 21. Dopisi naj se posiljojo no naslov. Colovec. Klagenfurt 2, Poslschlictjlacli 17, liska« „Ku:nlner Vofksvcilag GmbH.* Colo.cc, lO.Oklober-ktr, Ig