22. številka. Trst, v soboto 27. januvarja 1900. „r^irott1- 'zhmia en krut na dan. mziaii nedelj iu praznikov, ob H. uri rvećer. * * r«n-m i i:it : Za trlo leto........:!-! bron 7.a pol leta.........12 _ sm četrt Irta........ fi za en mesee........ kroni Naročnino 'e pi»«V\ *u um rrj. N* n»-ročbe t>if*7 p.io*»-n«' tmo-činn** ** ninnu ne orim _ Po tobakarnab v Trnlu prodajejo po--anMV.ne številke po ntotink (•"» nve.l; izven Trxta pa po & stotin k (-1 nvč.) • IVIrfoti Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. \ ediiio^ti Je nioe I Oglasi se rafiitiajo po vrstah v petitu. Ah. kratno naročilo s primernim nopiHto-n Poslana, osmrtnice in javne zahvale. do irmči oiriiisi itd. -»e računajo no jtnjrn l bi Vsi >iot>isi naj se iw)>ilpiiii urciliii^vu. Nefrnnkovani dopisi >»e nt* -»prejemajo. Kokouisi se ne vrsieajo. Naročnino, reklamacije in .i:iase sprejema uprai llistvo. Naročnino in oglase ie plačevali lom t rst. I redniStiu in tiskarna se uahiipiin v uliuL Carintia stv. 1*2. Upraviiištvo. in /^rSfciliaiije inseratnv v uiici Molili piccoio >tv. 3, II. uadsir. Izdaja tel; dgo/orni Jiednilc Fran Godnti Lastnik konsorcij lista „Edinost". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Tr i. Naša vojna mornarica. Motto: Kano konjić, kad p obad budne. Tad u meni duša /adjipila. Zaigrala zavrisnula gorko; Ej da mi je sila — Svmsonova j bila. j Zemljica bi /.atutnjil« — < >d udara -arenog mramora; A pod njim bi kleta duša. Sto nevidje nikad milo more. I paklene snrala ponore. f T resić: »Kod Tegethofova ! spomenika«. Ko s<> v letošnjem zasedanj« avstrijske delegacije početkom tega meseca razpravljali proračun za mornarico, došlo je do izjav, mimo katerih nc smemo iti brezbrižno, ker posezajo globoko v bitje našega naroda, to je naroda, ki i/.ločno obal morja adrijanskega -teje v svojo domovino, rekel bi, svojo z i bel. Spoštovana Edinost« je sv<»jeeasno omenila te izjave, ali se ni spustila v globlje komentiranje istih. To so izjave delegata za Kranjsko, dra. Ferjančiča, in zapovednika vojne mornarice, barona Spauna. Prvi o v mestni bolnišnici v Pulji nameščen dušobrižnik, ki bo zmožen občevati /. hrvatskimi ljudmi, katerih je tam veliko število v službi e. in k. mornarice. Drugi je, odgovarjajoči Kerjančičn. izjavil, <1 a j e v e č t n a p r i p a d n i k o v v oj n e m o r-n a r i e e italijanske narodnost i, d oči m se ni niti z jedno besedo obrnil do stvari same. katere se je dotaknil delegat dr. Ferjančič. Kdor pozna, kake so razmere v naši mornarici, zgražal se je na izjavi barona Spauna tem bolj. ko uradna statistika sama daje baš nasprotni rezultat. Ali istodobno je pričakoval vsakdo, da Spaunu pride zasluženi odgovor od one strani, ki bi prva morala ustati na obrambo narodnih svetinj, to je o d strani hrvatskih z a s t o p-n i k o v v o g e r s k o - h r v a t s k i delegaciji, ki zastopajo hrvatsko Primorje, ter «m1 strani dalmatinskega delegata g. 11 u-1 a t a. ki zastopa kršno Dalmacijo, to slavno, more .-<• reči. m a t e r a vsi r i j s k e m o r-d a r i <• e. No, zastonj smo pričakovali kaj tacega: oni štirje mameluki, katere matija- P O I) L I S T K i\ Recimo dve tri o Burih. on Karlo Miklavčič.) Zarota proti Transvaalu je napredovala let4» za letom. Khodes je kupil dva najupliv-nejša časnika v Kaplandu, preskrbel jima nova urednika, katera sta neprestano h u j -skala proti vladi transvaalski. Deželo 1» e t š m a n o v je spravil pod oblast zloglasne < ha rte red Companv. Ta je pod izmišljenim povi h K »in, da mislijo lietšmani vzdigniti se proti Angležem, začela koncentrovati vojake svoje pri Mafekingu. Neko društvo je napravilo mej Johanesburgom in Mafekingom velikanske magazine vsakovrstnega bla.a v svrho, tla I »i v slučaju potrebe Chartered Companv zalagala vojake- V sodčkih od olja in mej premogom so skrivaj pošiljali orožje in m u n i cij o v J o h a n e s 1» u r g. V tem mestu samem se je osnoval revolucijski komite, kateri je imel nalogo oborožiti Citlande (inozemee.) Od kodi da je izvirala ta zarota, vidno je prav lahko iz tega, da je niso začeli delavci, ampak milijonarji sami. In ko so ti nagovarjali rudokope, naj se združijo žnjimi, so odgovorili le-ti, da raje izgube svoj kruh. Decembra meseca leta 189f>. je vse vrelo |H> Johanisburgn. Hoteli so v mestu uprizoriti ii|>or, a vojaki Chartered Companv so rimski ban Hrvatske pošilja v delegacijo, nimajo moči, nimajo slobode, nimajo srca, da bi ustali na obrambo hrvatskih pravic; isti tr. Bulat je že od davno na glasu kakor mlačna narodna duša, orodje nesrečnemu zi-stemii vladanja, jadno teslo v tuji roki. Čudno je morda tudi to, zakaj ni dr. Ferjančič reagoval na izjavo barona Spauna, on, ki se je sicer to leto junaški vel v delegaciji, zlomivši start> mlačno tradicijo kranjskih delegatov. Da bi nas branil kdo drugi, ni bilo niti pričakovati. Poljaki se ne brigajo za tuje nevolje, a Cehi so preveč zamotani v svoje, da bi se mogli brigati tudi za naše. In na ta način je izjava barona Spauna ostala brez j odgovora, ki je tem žalostneja za nas, ker je došla iz ust zapovednika mornarice, ; torej osebe, ki bi morala najbolje znati, kaki odnošaji so v vojni mornarici, »ločim bi po njeni izjavi morali soditi, ali da ne pozna odnošajev, ali da hote taji resnico. Rekel sem že, da sj*ma uradna statistika , (»ostavlja na laž gospoda admirala, kajti po isti statistiki so najmanje tri četrtine vojne mornarice hrvatske narodnosti, a ostala četrtina sestoji od vseh drugih narodnosti Avstrije. Kdor trdi protivno, ne govori resnice; kdor vidi protivno, je slep: kdor sodi protivno, vara samega sebe. Zadosti je pogledati v kraje, kjer se rode naši mornarji : Dalmacija se svojo Boko kotorsko, »diko Hrvatov«, se svojimi otoci, z vsem Primorjem svojim ; Istra se svojo \a-burnijo tu s kvarnerskimi otoci ; Hrvatska se svojim Primorjem. Dosti je, ako se podamo na brodove naše vojne mornarice, v kasarno v Pulju, na vežbe moštva, pa poslušamo, v katerem jeziku govore vsi ti mornarji, v katerem jeziku jiii morajo predpostavljeni učiti, da kaj umejo; zadosti je, da čujemo imena pripadnikov mornarice, opažamo jih, ko morejo slobodno dajati duška svoji hrvatski nravi in jih poslušamo, ko iz Kačiča ali od kje drugje pevajo pesmi o starodavni slavi svojega naroda; zadosti je, ako smo navzoči na svečanem /aprisezanju naših mornarjev, ki se vrši vsako leto. pa jih vidimo razvrščene po jeziku in narodnosti v namen, da jih svečenik blagoslovi v njihovem jeziku : zadosti je........ali čemu imeli priti na pomoč od M a fe k in g a sem. In ko bi bila zmešnjava naj veča, prišel bi bil ( ecil Rhodes z guvernerjem iz Caplanda in prisilil Krugerja k novim reformam. Vse je bilo dobro pripravljeno, ali ob 11. uri posvetilo se je v glavi zarotnikov. Izpoznali so, da Cecil Khodes ne želi druzega, nego da izpodrine vlado transvaalsko in deželo podvrže oblasti Chartered Companv. Tega si pa niso želeli pod nikakim pogojem. Predobro so vedeli, kako zna omenjena družba izkoriščati ljudi. Vedeli so, kako se je godilo v Kim-berlevu. Vsi oni, ki so se podložili temu zloglasnemu društvu, so postali pravi, pravcati sužnji v vsacem obziru. Glasovati so morali, kakor so jim velevali in ukazovali go-s}>oda milijonarji. — Zaradi tega so zahtevali od Cecila Rhodesa poroštvo, da ne odpravi vlade transvaalske. To je bil trd oreh gospodu Rhodesu. Sam ni vedel, kam naj se obrne; zato niti odgovoril ni. Revolucijonarci v Johanisburgu so rožljali z orožjem in čakali na odgovor. A dr. .Jameson ni mogel več čakati in je, kakor pravijo, na svojo roko prestopil mejo transvaalsko. Ali več je, nego gotovo, da tega osodepolnega koraka ni storil brez vednosti j in odobrenja od strani Cecila Rhodesa. Hrabri četi njegovi ni šlo slabo. Ze več dni prej so pili angležki nektar »\vhisky« do drage volje in bili so v s a k i dan pijani! Taki so bili tudi dne 29. decembra, treba navajati dalje, da se prepriča vsakdo, kako bi avstrijska mornarica brez pripadnikov naše narodnosti bila podobna ničli. Avstrijska mornarica ima svoj koren, svoje življenje na vztočni obali morja adri-jauskega, a ta obal pripada Hrvatom po Božjem in ljudskem zakonu. Na tej obali se je razvila sila starih Li-burnov in Ilirov v obče, katerih ladje hitro-i plovke so bile v strah in trepet samim Rimljanom; na tej obali je evela pomorska sila kraljev hrvatskih iz narodne dinastije, oso-bito Petra Krešimira; na tej obali so imeli svojo zibel junaški Neretvani in neustrašljivi Uskoki, ki so neredko nemilo ošvrkali pohlepno Venecijo; na tej obali je tudi ta posljednja iskala in našla vsikdar na izbero mornarjev za svoje beneške ladije (galije). Avstrijska mornarica ni drugo nego nadaljevanje starodavne ilirske in stare hrvatske pomorske sile! To se najbolje vidi v cilju njenem in v prvem znaineuitem spopadu ; cilj jej je obrana iztočne obali morja adrijanskega proti navalom tujca, (ločim je bitka pod Visom baš dala izraza tej nalogi, nauči vši pohlepne prekomorce, da je njih domovina na zapadu, a ne na iztoku našega morja. Borba med iztočnim in zapadnim obrežjem morja adrijanskega je postala klasična priča v zgodovini naroda: to je borba dveh svetov, ki se jeden in drugi bo-r i t a za ta biser K v r o p e. Iztočna obal ni nikdar podlegla sili zapadne obali: ako je bila kedaj podvržena po prevari, s tem ni zgubila svojega posebnega oznaeja, (ločim je vsikdar obvarovala svoj narodni značaj, kije različen od onega na zapadni obali. Kjer se Soča steka v morje, tam je meja obeh obali: kar se širi proti iztoku, to je zemljišče našega naroda, kar gre na zapad, t«) je italijansko. To učiti zgodovina in geografija, to se vid: po horizontalni iu vertikalni konfiguraciji tal, to je znano po zaključkih geologov in etnografov. Kar je nekdaj bilo ilirsko, proglašeno ie bilo pozneje hrvatsko; in ako se danes vse to imenuje avstrijsko, stvar ostaja ista: ime ne spreminja značaja zemlje, niti narodnosti ljudstva. Pokojni TegetLhoft", slava mu in dika, ni govoril kakor govori baron Spaun: po- ko jih je dr. Jameson uredil v bojno vrsto in jim zapovedal, naj gredo v Johauisburg, da reš jo ubogo rajo moško in žensko, katera da toliko trpi od krutih Burov. In res, drugi dan so se zbudili na polu pijani v zemlji sovražnikov. No, pri Krugersdort-u, so dosegli, kakor jim je šlo: slaven poraz! V sled tega je veliki komedijant Cecil Rhodes moral izročiti ministerstvo! Pač velika kazen! Ako bi kedo mislil, da bo sedaj ta mož miroval, bi se jako motil. Sel je i:i končal upor Matabelov, v čudovito kratkem času zgradil železnico Mafeking-Bulo\vavo in s tem pokazal in dokazal svojo eneržijo. Pričakoval je ob jedneiu, da se akcije društva Chartered Companv sedaj dvignejo, a se je zmotil; kapitalisti niso hoteli inve-stovati svojega denarja. Začetkom letošnjega leta se je Cecil Rhodes povrnil v London in vse je pričakovalo, da se sedaj zgodi kaj posebnega. Le'liko trdimo, da je o tem potovanju svojem imel namen, da bi vlado angleško pridobil za vojno proti Transvaalu! Ni še dolgo temu, da je neki liberalni poslanec v »spodnji hiši* nepobitno dokazal, da je bil Chamber-lain prav dobro poučen o zaroti leta 1895, da-si je on sam trdil prav nasprotno. Na ta način je pal Chamberlain popolnoma v roke zloglasne Chartered Companv. In kij u bu temu je prav imenovani državnik še pred nedavnim časom trdil javno, kojni Tegetthotf je vrhnemu načelniku, ko mu je le-ta čestital na izvojevani zmagi, rekel : » Tj a h ko je bilo m eni zmagati z vašimi hrvatskimi levi!« Glasoviti \Vevprecht, ki je opisal potovanje avstrijske ekspedicije na severni pol, je vedel bolje, uego-li baron Spaun, kje in v kateri narodnosti je moč avstrijske vojne mornarice, ter je dal temu izraza v svoji knjigi, opisujoči življenje in razgovor na brodu: častništvo nemško, možtvo h r-v a t s k o, kuhar italijanski. Na nekem nateeanju v veslanju, ki so je priredili brodovi raznih velevlasti v Carigradu pred nekoliko leti, je sodelovala tudi Indija avstrijske mornarice. Častnik v njej je dajal zapovedi v nemškem jeziku, kar je možtvo jako težko umelo. Naenkrat je častnik, videči, da bi na ta način ostal zadnji, pričel kričati doslovno: »u pri licvo«, »desno bolje«, in ladija je šla kakor po loju ter je prva dospela do cilja. Baron Spaun bi moral vedeti za vse to, vendar si je usodil vreči mej svet »bombo«, ki ne more obstati ni na nebu, ni na zemlji, ker je brez opore v vsakem pogledu. Morda je gospod Spaun jedno rekel in drugo mislil ; a tudi v tem slučaju je storil nedopusten pogrešek, ker je dal našim narodnim nasprotnikom razloga, da nas grdijo in psujejo, kakor da nismo za drugo v mornarici, nego da pereov« krove. Morda je gospod Spaun hotel reči, da se v mornarici rabi večinoma italijanski jezik v občevanju možtva z častništvom, kar, žalibog, odgovarja resnici. Mladi Nemci, ki prihajajo v mornarico, nimajo obzira za narodnost svojih podrejenih : njihova prijateljstva v Trstu in Pulju, njihova vzgoja, njihove rodbinske zveze, vse to dela, da oni ne marajo za hrvatski jezik, ampak rabijo vedno le neumestno italijanščino. Ali bilo kakor bilo: naš narod se nima čemu veseliti: to je njegova stara usoda tuge in bede, žalosti in jada, dočim on drugim pripravlja radosti in veselja. Tako nam pravi zgodovina: Za Kisegom in Sigetom je prišla krvava sodba v I 'unaj-skem Novem mestu; za Jelačičem je došla pogubna nagodba z inadjarsko nadmočjo; za Visom in Custozzo je došlo italijansko gospodstvo v Primorju; za Filipovicem je došla da je T r a n s v a a 1 prisilil Angleško k v o j n i ! Marca meseca tega leta so inostranci iz Transvaala poslali zopet prošnjo Viktoriji, naj bi posredovala pri Krugerju njim v prid. Zopet so začela pogajanja mej Transvaalom iu angleškimi diplomati. A ti so stavili slednjič take pogoje, da jih Kruger nikakor ni mogel sprejeti. Mej tem, ko ste se obe vladi pogajali, so se Angleži prav pridno pripravljali na vojno. Se ve, tla tudi vlada transvaalska ni držala križem rok, ampak, ravnajoča se po reeeptu: si vis pacem, para bellum, se je tudi ona oskrbela za vsaki slučaj. Slučaj Jameson je Krugerju in njegovi vladi odprl oči. Dobro so vedeli, kaj Cecil Rhottdes namerja s pomočjo vlade angleške. Kolikor mogoče skrivaj in tiho so se vsa ta leta Buri pripravljali na odločilni trenotek. Angleži so mislili, da s par tisoči vojakov in nekaj kanoni v nekoliko dneh pridro do Pretorije. Ali kakor nas uči razvoj sedanje vojne, so se sinovi Albiona ta pot kruto prevarili. Mislili so, da bodo Buri imeli le stare, antx5diluvijalne topove, a sedaj vedo, da imajo tudi dobro artilerijo. Da so v resnici izvrstni strelci, kažejo, nam poročila z vojnega pozorišča. (Zvršetek te serije.) uprava Bosne in Hercegovine v madjarsko- j so ga odstranili od vrhnega poveljstva ter ga nemškem duhu. (In — ako je uredništvu dovoljen ta-le se mu je krivica zgodila, je morda liitel, da se dostavek: za Tegetthoffbm je prišel — baron skaže s kakim junaškim činom, predno Roberta S pa lin !) podredili maršalu Robertsu. I>a bi dokazal, da a, je morda liitel, da se činom, predno Roberte prevzame poveljstvo. Pred par dnevi je v A mi smo prelivali potoke krvi in do- angleška srca res posij al žarek vesele nade, prinašali neštevilno žrtev za obrambo monar- .t, dne 27. januarja 1J*M>. Dve oblasti - stranki. Iz Podgrada nam piše prijatelj: Ćital sem v cenjeni »Edinosti* članek pod gornjim naslovom in entre-tilet v obliki dopisa v odgovor na oni članek. Dopisnik, ki je hotel opravičiti sedanje postopanje c. kr. finančne prokurature v Trstu, posrečilo vzeti Spionskopp. Veselje je bilo kratko, kajti skoro je prišla korektura one vesti, da \Varren namreč ni vzel Spionskoppa, drugi za roke, inje potem — ker se je uboga pri blagajni v gledališču. Ob enem pri po para upiral — zdrsnil na tla, a redarja sta ročamo onim, ki mislijo vzeti lože, naj to tuga po tleh vlekla naprej!! In tako sta ga koj store, Ker se je — z ozirom na to, da odvela na magistrat. Ljudstva se je nabralo je to letos edini slovenski ples, ki bo v gle.lupa je došlo usodno poročilo poveljnika Bul- vse polno, ki je — na čast mu — jedno- bšču — nadejati velike udeležbe, ter da bodo lerja, s katerim javlja »z obžalovanjem«, d a dušno obsojalo tako postopanje, ki je bilo skoro razprodane vse lože, kolikor jih je še m orali začetkom grdo šikaniranje, v nadaljevanju »a razpolago. ampak le neko nepomembno in od Boercev slabo zasedeno sprednjo pozicijo, da se je torej VVarrenov vspeh skrčil skoro v nič. Včeraj s e u m s J e general \V a r r e n a k n i t i s S p i o n s k o p p a, ali bolje i pa — nekaj druzega! Ljudstvo je — in tudi Ker je čisti dohodek namenjen v korist mora biti zelo blaga duša ; sploh je čudno, regeno. Angleži so morali vendar iskati pot laško — delalo opazke: Ker je ščavo, posto- novo ustanovljenemu društvu »Zveza slov da naš človek more braniti birokracijo v naza: g krvavimi glavami in tiče sedaj s kr- pajo žnjim tako, ali da je prišel iz Kalabrije trg. pomočnikov v Trstu*, se nadplačila liva-Primorju, ko je znano vsakomur, <1 a naš vavjmj glavami, stisnjeni ua levem bregu Tu- bi postopali žnjim drugače!! Tako, sedaj ležno sprejemajo Odbor: Vekoslav Plesničar, načelnik, boj ni le boj naroda z narodom, ampak naroda s 1 o v e n s k o - h r - v a t s k e g a z i n o r o d n o b i r o k r a - || Ali ni mi danes na umu polemika ; ogla- Angležev in ni ugodil svoji osebni občutljivosti. Ukor tli v njem le še iskrica blagega čutstvo- Paternost Ivan, Lah Franjo, Mihelie Anton, sil sem se s pričujočimi vrsticami le v svrho, gele pred seboj gorovje, zasedeno po Boercih, ima tudi gospod namestniški svetovalec za seboj pa veliko reko. Buller ni torej do- j Sehvvarz nov izgled, kako « dobri* so v Trstu Škodnik Josip. Blažek Niko, Medec Franjo, segel nobenega onih treh namenov: se ni z nami in kako «radi> nas imajo!! Mi pase Premrov Leopold, Zgur Fabjan, Popatuik da |»ostavim ua laž branitelja sedanjega postopanja ces. kr. finančne prokurature v Trstu. približal Ladjsmithu, ni pomiril razburjenih nadejamo, da tudi v laškem življu — v ko- Franjo, Schmidt Hinko, Dekleva Matija, rležev in ni ugodil svoji osebni občutljivosti, likor tli v njem le še iskrica blagega čutstvo- Paternost Ivan, Lah Franjo, Mihelić Anton, Vprašanje je sedaj, da-li Angleži ob- vanja — prodere drugačno menenje, nego jo Zerjal Anton, Kovačič Anton, Perovšek .lo- e ta drzni poskus? Ako ne mislijo na to, | imajo gospod Sclnvarz in njegovi prijatelji o sip, Kocjan Bogdan, Hlabše Ivan, 1 aučer nove ta arzni po naj dajo zadoščenje pravnemu čutu vseh na- nas in naših nasprotnikih !! rodov, izvzemši Angleže same in pa — Ita- Neki kmetje tožil te dni cerkev v Hru- ^^ Te smešne figure na šahovni deski j 16-letnega , šici radi priznanja lastnine. Tožba je bila velike l)olitike l){ (|elali ^veda kisle obraze, št. 4 v desi Peter, Žigou Franjo, Počkaj Ivan, Oljšak Varujte se psov! Včeraj je ugriznil pes Milan, Mortel Vincenc, Merkelj Hrabroslav, Jerneja Zlobe iz ul. S. Maurizio Žagar Bogomir, sno nogo. Drug pes ie ugriznil Pogrebno društvo «Ariin:itej» v Bar- slovenska, razprava je bila slovenska, raz- smatraj0 rte|,e za zaveznike nepremag- 11-letno Emilijo Kriščak iz ul. FabioSevero kovljah bo imelo svoj redni občni zbor, dne sodba je slovenska, stranke so čisto slovenske, Angležev in kompanjone _ na vla- št. 108. tretji pa 30-letnega Julija Mazzoli z 4. februvarja t. 1. ob 10. uri zjutraj v pro- danju sveta. Ker pa je sedaj konj pone- ves stnlni okraj podgrajski je izključno slovenski, oziroma hrvatski — in finančna pro-kuratura ? V 1 o ž i 1 a j e priziv proti razsodbi... v italijanskem jeziku! To ni stara stvar: to je slučaj iz leta P.MJO!! Komentarja ne treba, in menda ga ne bo -ah te val niti dopisnik-branitelj c. kr. finančne prokurature v Trstu. >; 10. srečil ua kovanju, bržkone tudi žaba ne bo dvigala svoje noge. Tržaške vesti. Verdele št. 245. Prvima dvema ranjencema storili c Narodnega doma*, so podelili nujno pomoč na zdravniški postaji, poslednjemu pa v zavodu «Igea». Mlad lovec. Redarji so zasačili KJ-let-nega Viktorja Rebca iz Sv. M. Magdalene Zgornje, ko je s puško na rami ponosno lco- O d b o r. rakal streljat ptiče. Puško so mu zaplenili, Da se u me m o! Iz Trsta nam pišejo: , i j i J . dečka pa izročili domačinom, da ga kaznujejo. Politični pregled. IKST, 27. jauuvarja lhOO Zvedeli smo, da so gčue. pevke sv. Ivanske jako ozlovoljene radi dopisa v cen. «Edinosti» od 20. jauuvarja. Ta pojav nas veseli, Vesti iz ostale Primorske. X Š e vedno »(i r a z e r T a g e s-p o s t« o razmera ii v Istri. Zupan kasta vski, gospod M. Jelušič, je smatral za potrebno in — vredno, da je v »Grazer kajti s tem kažejo dekleta, da imajo v sebi ; komer <>b y zjutraj 763.6 _ Danes plima neki ponos, neki čut, k« jim je v čast in o j ^ ^ ^^ in ^ .. . .. , Tagespost« poslal popravek, v katerem z bremenski vestnik. Včeraj toplomer; „ . . . 1 \ , - • , - , » o n rp, dejstvi Ul številkami poučuje patentiranega ob i. zjutraj 4o, ob 'J. pop. 8'< C. — Ila- J ' katerem mislijo, da je bil žaljen. Vendar n i- nmta , . 1 ' J J . ()-4t> predp. in l.oo pop. K položaju. O spravni akciji gospoda m a j o prav, ako menijo, tla so bile žaljene, Korberja vedo današnja poročila, da se za- ker gospic pevk ni žalil nihče. Njim se ni upniki nemško-liberalnih poslancev iz Češke očitalo, da pojejo radi večerje. Omenjeno je in Moravske snidejo dne o. februvarja na bilo le, d a so se preti leti (t. j. preti posvetovanje o položaju, sosebno pa o vpra- kakimi 12 leti) pevke bolj veselile večerje šanjih, o katerih Im> razpravljala spravna kon- nego veselice. ferenca. Mej tem pa, ko se zaupniki nemških Sedanjih }>evk pa ne zadevlje to prav ignoranta v Trstu in njega blizu jednako — 1 * """ i bistre prijatelje v Gradcu, kako smešno in — Oseka ob i j j bedasto je govoričenje, da je hrvatska stranka zmagala le s pomočjo nezakonitosti, in kako debelega medveda je »Grazer Tagesposti« Vabilo. Opozarjamo prijatelje naše nežne 0ljesil nje tržaški ingnorant - zaupnik, koje mladine na veselico, ki jo priredi tleška šola lagalt da je rečena stranka v tretjem razredu družbe sv. Cirila in Metoda v korist ženske podružnice na Svečnico, dne '2. svečana z jako zanimivim vsporedom v prostorih »Slo- zmagala le s 10 glasovi večine. G. Jelušič je podal suhe številke in govor številk je vsikdar lapidaren. Številke pa so: III. raz- strank pripravljajo na zastopanje nemške nič, kajti, kolikor jih poznamo, so ta dobra vauske čitalnice«. Na obilno udeležbo vabi reil 496 hrvatskih glasov proti 158; II. raz-skupnosti, se liberalci in krščanski socijalisti dekleta res nesebična, ki ne zahtevajo niče-i vodstvo deške šole sv. Cirila in Metoda pri red vsi proti 4 . I. vsi proti - nobenemu! i/, iste gemeinburgschaft pehajo jeden dru- sar. Voditelji so. ki imajo pri tem glavno zega ratli vprašanja, kdo bodi gospodar v besedo. In res se je ogiasil eden njih, če tudi sv. Jakobu. G. Jelušič poučuje ignorante dalje: Pozor! V «Edinosti» od minole sobote po gornjih številkah, po dejstvu, da je uprava dunajski občini, oziroma se pulijo v divji najmlajši, v cen. »Edinosti* od 25. jauuvarja. je bilo naznanjeno, tla odsek bralnega dru- hrvatske občine od nekdaj v hrvatskih rokah zavisti, koga naj obsije dobrohotnost vlade. Vsekakor je našel oni dopis odmeva ter našel štva, pevski zbor «Zvezda» pri sv. Ivanu m da je vsa okolica brezizjerano obljudena V vsem vrvenju je vedno jedina stalna točka pristašev in našel nasprotnikov, kakor kdo priredi svojo veselico dne 2. februvarja. Pod- ukaželjnih telovadcev. A mogel zapreti zlobna in lažnjiva usta?! O tudi - »vražna politika Canevara na konfe- slobodno jej ! Ali, kakor smo že rekli. To bilo je še takih, ki se do tedaj še niso ne, »Tagespost« ne molči, ampak Čveka dalje: renči v Hagu ni imela nol>eiiih nadaljnjih naj se naredi po veselici samo ob sebi, ka-posletlic. O mišljenju v Kvirinal.i so tu jako kor nanesejo okolščine in slučaji. Bodimo dobro poučeni. V Vatikanu vedo prav dobro, torej neprestrauski ter vzemimo stvar, kakor «i:i italijanska vlada ni prav daleč od onih je v resniei, brez olepšanja. Kar se nam zdi težav, ki se stavljajo na j»ot zasnutju nezdravega, odstranimo, a kar je dobrega, <1 i p 1 «i m a t i Š k e g a zastopstva V a- obdržimo ! ! Opazovalec, t i k a n a v Petrogradu. Dopisnik j»o-v tla rja, tla do vojne v južni Afriki ne bi ljudje, ko prihajajo v Trst po svojih kupči-bilo prišlo, ako bi bil papež zastopan na jah, je res že nečuveno. V imenu čuta člo-konferenci v Hagu. Celo sedaj še bi papež vekoljubja se moramo sramovati postopanja, mogel posredovati. No, vest, da so papežu s katerim naši mestni organi proganjajo naše |H>nudili posredovanje, ni resnična, vsaj tlo ljudstvo, ki s tem, da privaja v naše mesto sedaj ne. Papež ljubi mir in pri {»o more jm» svoji mtn"*i k temu, tla pride čim prej do prijavili. ; kdaj jej je še imponirala resnica?! Opaža O tej priliki se je določilo, tla bodo namreč, da je že navajena temu, da imajo na prodaj stvari, ki so vsakomur neizogibno potrebne za vsakdanje življenje, ne koristi le miru, ali čakati hoče, tla ga naprosijo za po- ^l,j — kakor tako rado trdi po »Piccolu* uredovanje. Vse evropske vlasti vedo prav dobro, tla je papež apoetel miru, ali v tem j »osebnem slučaju se je že tnl začetka vel jako rezervi rano. poneuinnjeno laško ljudstvo — ampak tudi, iti še bolj, meščanom, zlasti pa revnejim slo-jjera. Naše ljudstvo, ki se muči v Trst dan na dan, je torej le dobrotnik tega 1 j u ti-Vojna v južni Afriki. Nazaj ni več s t v a in je po takem tudi se stališča dolžne rnogttče — je zaklicalgen.lJullersvojim vojakom, hvaležnosti obsojati postopanje občinskih or- ko je \Varren prekoračil reko Tugelo, tla si prisvoji glavni vrh gorovja ob reki Tugeli, Spionskopp, ki je ključ |>ozieije Boercev in vrata do Ladvsinitha, kjer obkoljeni general \Vliite koperneče pričakuje odrešenja. Trojni je utegnil biti nagib, ki je d« »vel Bul lerja do tega drznega pt»četja: želja (»omagati tovarišu v Ladvsinithu, ra/.burjenje v Londonu, in slednjič tudi malce razžaljene «"-asti. kert zraven morja, se je ustavil za en hip. Kar vaje za mlajše telovadce ob torkih in petkih od 8. in pol do 10. ure zvečer, za starejše ob ponedeljkih in četrtkih od 7. in pol do 8. in pol ure zvečer, in poduk za predtelo-MiičeuiŠtvo. ki je morajo trpeti naši j vadski zbor ob sredah in sobotah od 8. in pol ure zvečer naprej. Kakor vidimo, ima sedaj «Tržaški Sokola vse pogoje, da bi vsestransko mogel plodonosno razvijati in izvrševati stavljene si namene in gojiti pravi sokolski duh. Apelujemo le na vse one, ki še niso členi tega preko-ristnega in vele važnega društva, naj pristopijo, bodisi izvršujoči, bodisi kakor podporni členi. Vsak zaveden rodoljub v naši pokrajini bi moral doprinasati bodisi s sodelovanjem, bodisi z nasvetom, bodisi z denarno pomočjo le temu, da se naš »Tržaški Sokol* utrdi in ukrepi na tej podlagi, katero si je izbral, ter da postane faktor, s katerim bodo morali računati ne le naši narodni sovražniki, ampak tudi vsi narodni činitelji, da naša sokolska ideja tudi na Jugu enkrat pride do zaželjene in toli potrebne organizacije ! V to ime krepak sokolski : Na ztlar ! ! Trarovski pomočniki v Trstu vabijo na veliki ples, katerega prirede v nedeljo dne 4. februvarja 1JMH), ob 10. uri zvečei v sijaj nt» razsvetljenem in ozaljšanem gledišču ganov po ulicah in trgih s tem ubogim ljudstvom našim!!! In to se — kakor rečeno — ponavlja dan na dan po vsem mestu. < > tem priča zopet nastopni dogodek, ki se je pripetil danes zjutraj po 9. uri. Neki kmet je vozil svežnje drobnih drv, kakor jih navadno prodajajo po mestu. Poleg Llovdove palače, prav slovanski agitatorji drugačna domnevanja, nego nje zanesljivi poročevalci, (iraški list pa se skrbno izogiblje odločilnemu vprašanju, da-li so podatki gospoda Jelušića resnični ali ne, in to so bnš oni podatki, ki »zanesljivost« »Tagespostinih« dopisnikov spravljajo v jako čudno luč — lažni kov ! Pa še dva ocvirka je dodal graški list, da je še bolje zabelil zelje svoje neumnosti. O stranki, ki je res vredna svoje graške za-ščitnice in torej tudi vredna v polni meri, da je tako temeljito — propala, pravi, da je »istrianisehe Partei«, kakor da druga stranka, ki živi v isti občini, diha isti zrak, obdeluje isto zemljo, in ima na svoji strani ogromno večino občinarjev — Istranov, ni istrska!! Sema graška, pobeljena v svojem tevtonstvu, seveda ne more umeti, da je baš ta večina v resnici istrska stranka, ker hoče, naj se Istra preporodi tako, da bosta nje življenje in nje uprava slonela ua naravnih etnografi čnili razmerah in tla se naravne duševne sile večine prebivalstva rešijo iz okov, v katere jih tišči brezvestna in nasilna oligarhija, ter tako oslobode za vspešen razvoj v materijalno in moralno povzdigo dežele. Takih pametnih stvarij seveda ne morejo umeti »Tagespo-štini« dopisovalci-ignorauti, kakor tudi ne morejo u me ti — in to je drugi ocvirek graške neumnosti — zakaj se ogromna večina občinarjev najodločneje upira razdelitvi občine, kakor jo zahteva le par malo vred nežev, najetih in plačanih v to od italijanske stranke, ki hoče deliti to ol>čino jedino zato, ker jo I toče gospodarski !»i t i in jo s tem o - 1 a b i t i kakor v o d i te 1 j i e o - p r v a-k i n j o drugim hrvatski m in slovenskim občinam v Istri!! X I mrla je dne 23. t. m. gospa Antonija Kutin, soproga trgovca Kutina v Gorici. X. v m. p. > t" b i 1 seje 37-letni Fran Muznik iz Kobarida, ko je šel pred nekaj dnevi na Vrsno j h »d Krnom. Spodrsnilo se mu je in zdrčal je |x> senožeti, pri tem pa si razbil glavo, kar je čudno, in je sodnija vso stvar vzela v preiskavo. v dolgove. V upravi zavoda pa je baje vse v popolnem redu. Mati nemške cesarice je dne 25. t. m. umrla v Draždanih. Vojvodinja Friderik Schleswig-Holsteinska je bila rojena prince-zinja Adelheid Hohenlohe-Langenburška ter Vojna V jušni Afriki. j Moka: Cene in trg nespremenjen. Jlesto Ladvsmith nepremagljivo ! Les: Kupčija neznatna, cene prejšnje. LONDON 26. (K. B.) »Reuter« javlja Riž: Trg je imel isto tendenco kakor proš- iz Ladvsmitha dne 21. t. m.: Od tukaj do Potgieterstiifta je šest boerskih taborov. Bo-erski konjeniki se bližajo Tugeli; iz ničesar se je dne 11. septembra 1856. poročila z pa se ne da sklepati, da bi mislili Boerci lega tedna : kupčija omejena. Cetie nespremenjene. Oljke na Grškem. Kakor a. o. konzul javlja iz Patrasa, je vojvodom Friderikom Schleswig-Holstein-Son- vzeti svoje tope od tod, nasprotno: spravili letošnje oljkino olje glede kakovosti sicer derburg-Augustenburškim, ki je umrl 14. januvaija 1880. Kakor se za t rja, je za roko Vesti iz Kranjske. Gorelo je dne 22. t. in. v Zaboravu, v kamniškem okraju, pri posestniei Mariji Igličar. Škode je okolu s K. Zanimanje za konecni izid vojne Angležev z Buri rast«; — kakor nam pišejo od tam — tudi jkj Ljubljani od dne do dne. Zlasti nekdanji vojaki iu upokojeni živahno piemlevajo vsako, še tako neznatno vest z bojišča, in tigibljejo, kake posledice bi utegnila imeti za nadaljnji razvoj te velevažne vojne. Po nekaterih gostilnah imajo gostje razpete svoje zemljevide, kjer |w>zicije obeh -trank \>aki dan sproti zaznanienujejo z razno-barvanimi iglami. Lepo in zanimivo res, ali koliko se to strinja z resnico?! Dvoboj v ljubljanski pehotni vojašnici. Iz Ljubljane nam pišejo: Danes, dne 27. prosinca, bi imel biti — kakor se govori — v tukajšnji pehotni vojašnici dvoboj med rezervnim častnikom V. in odvetniškim kandidatom doktorjem H. — No, gosposka je še pravočasno izvedela to ter je onemogočila vsako nezgodo. Občinske volitve v Tržiču. Kakor |M'snemljemo |m> »Slov. Narodu«, občinske volitve v Tržiču niso ugodno izpadle za Slovence. Ko bi bila neodvisna inteligenca — tak ► opaža omenjeni list —- postopala tako, kakor so postopali kolikor toliko odvisni obrtniki volilci III. razreda, bi bil izid volitve drugačen. Kes žalostno, da je še možno celo v osrednji pokrajini slovenski, da v kaki važneji občini gospodarijo tujci, ki nas vrhu tega, tla se rede od nas, še zasmehujejo, kakor je baš v Tržiču nedavno temu neki nemški pritejienec zasramoval domačine, rekši : Auch die \\ asserleitung \verden w i r machen, damit sich die Neumarktler ihre Se ha del \vaschen konnen! Žalostno znamenje je to, ako se narod pusti tako žaliti, ne da bi rea-goval na primeren način. Vesti iz Koroške. ^Sfid marka je začela živahno kup-čevati s svojimi .fudeževimi novci mej slovenskim ljudstvom na Koroškem. To se pravi, da kjer *>lepa besedam mej Slovenci ne jm»-raore do narodnega izdajstva, tam poskušajo z «.šudmarkinim» denarjem in to je gotovo vspešno sredstvo. Za to pa. dragi rojaki, združimo se vsi v »Našo stražo* , da bo ta nar«xhia straža res naša, nas vseh ! ! Zanimiv č l a n e k o mleku je ol>elo-danil načelnik kmetijsko-kemičnega preskuša-lišča v Celovcu, iz katerega je razvidno, da je 72.5% mleka, ki se prodaja in zavživa v Celovcu, |K>narejeno. Mleko da se ponareja na najprimitivnejši način, a nihče se doslej ni zmenil za to. so nedavno še nove tope na lice mesta. Tudi dobro, a glede količine že dolgo ni bilo na augležke utrdbe so znatno ojačene. Mesto zapadnem Grškem tako slabo, kakor letos, umrle vojvodinje francoski cesar Napoleon III. Ladvsmith je sedaj dejanski nepremagljivo. Vsled tega so cene nenavadno visoke, in svoj čas dvakrat snubil, ali brezvspešno. Mrzlica pojema vsled suhega vremena. Vse sjcer j ^o—i go drahem za oko (ll/, kg.), Nemški častnik in gledališka publika V čete imajo dovolj živil. dočim je bila druga leta cena le 1.— do Genevi. V nemških rezidencah in garnizijskih /gube generala Warrena strašne. 1.05 drahem. Ves pridelek ne dosega niti mestih imajo častniki »lepo« navado, da o času BRTSELJ 27. (K. B.) Glasom zasebne j četrtinke pridelka drugih let. pavz obračajo hrbet odru ter si preganjajo čas brzojavke tuk. jutranjih listov je imel ge- Diskont lili Nemškem, s tem, da ogledujejo za njimi sedeče občin- neral \V a r r e n v bitki pri Spionscoppu Kakor poroča kor. biro iz Berolina dne stvo. (Znano je, da zavzemajo častniki na- 800 mrtvecev in 1500 ranjencev ter 27. t. m., je nemška državna banka znižala vadno sedeže v prvih vrstah parterja.) No, je zgubil malone vse topništvo. diskont na 51/1 °/0 in obrestno mero lombar- to je običajno na Nemškem, nikakor pa ne Portugalci IIC pOIIIIlOŽe vojaštva V j 11ŽIIi dov na t>l/2°/0. v Genevi, kamor je nedavno prišel nek nem- Afriki. Carinska zveza z Nemčijo, ški častnik, ki je tudi v genevskem gledišču LIZBONA 26. (K. B.) V komori pairov Društvo avstrijskih ekonomov se je te ostal zvest svoji nemški navadi. Kakor hitro je izjavil vojni minister v odgovoru na in- (|n{ ,m Dunaju posvetovalo glede ožje cariliso namreč zagrinjalo spustili doli, ustal je ta terpelacijo, da vlada garnizije v Loureuzo- ^ke zveze z Nemčijo. Poročal je dr. Josip gospod s svojega sedeža ter se obrnil iu ne- Marquezu ni pomnožila, kar dokazuje, da Grunzel, tajnik osrednje zveze avstrijskih in-premično zrl v občinstvo. No, Genevčanom vlada pomnoži t ve ne smatra za potrebno. dustrijalcev. Iz njegovega poročila izhaja, da se je zdela ta navada — grda razvada in ko General Frencll združuje Čete. ge carinska ukupnost z Nemčijo za nekaj večerov častnik ni spremenil svojega LONDON 26. (K. B.) »Standard« jav- 8edaj ne da izvršiti, ker nedostaje do-vedenja, je galerija začela sikati in upiti. A Ija iz Rendsbnrga dne 28. t. m., da general tičnih pogojev. A na podlagi dosedanje trgo- French previdno in po načrtu skuplja svoje vinske pogodbe da je mogoča ožja carinska čete okoli Colesberga. Glasom vesti v »Dailv ZVeza s sosednjo državo. Prihodnji teden bodo Mail« je general Woodgate umrl za ranami, nadaljevali debato o tem predmetu, katere je dobil o naskoku na Spionskopp______ _ dne 23. t. m. „ . , Trgovinske vesti. kolikor bolj je vzbujal zanimanje, toliko bolj je vstrajal v svoji poziciji. Mej častnikom, galerijo in parterjem je nastalo sedaj nekako razmerje in kadarkoli se ta nemški častnik prikazuje v gledišče, vsprejemajo ga s šumnim aplavzom, on hodi na svoj sedež, oziroma stopa pred sedež in zre v občinstvo. Galerija pa ga muči z famoznimi klici in vprašanji in gorjć mu, Intervencija za mir. Budimpešta 27. Pšenica za oktober K. PARIZ 26. (K. B.) Zastopnik transvaal- 7.89 do 7.00. Pšenica za april K. 7.79 do ske republike dr. Levds je izjavil v nekem 7 80 Rž za oktober K. —■•- - do —. Rž za 6'46. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1000 K. pnlog do -,01 0ves /a ()ktoi,er k. —••— do miru. Tudi da ni res vest, tla se je general- —•—, Oves za april K. 5*00 do o-10. nemu konzulu Zjedinjenih držav v Pretoriji, , Pšenica: ponudbe zmerne, povpraševa- Makrumu, poverila misija v Evropo ter da »ie omejeno, boljše. Prodaja: nekaj tisoč j met. st. precej višje. Vreme: blago, se mu ie v ta namen izročilo pismo preti- „ ' J , ^ , , J , _ _ , \ Hamblirsr 2 <. I rg za kavo. Santos good sednika Krugerja. Dr. Levds odpotuje danes average za marc 35.75 za maj 36.50, za sep- v Berolin. tember 37.25. za december 38.— Denar. Troski vojne. Havre 27. Kava Santos good average LONDON 27. (K. B.) »Dailv Ne\vs« za januar 50 k. frankov 43.—, za maj 50 k. javljajo, da bode vlada, takoj ko se snide tankov 44.25. parlament, zahtevala, da si dovoli najmanj — 20 milijonov funtov šterlingov za troške Dunajska borza dne 27. januvarja. vojno. ako hoče sesti preje, nego se je vzdignilo za- intervie\vu, da ni res, da bi se 011 pogajal za alml Iv* h ^ grinjalo na odru. Takoj se začuje sikanje in intervencijo Francije in Nemčije v žvižganje, da kar leti skozi ušesa in najodločneje se mu veleva, naj stoji. On uboga ter zopet nepremično zre v občinstvo. In galerija muči dalje svojo žrtev s klici in vprašanji. A na častnikovem obrazu ni zaslediti najmanjšega razburjenja ali zmedenosti, le tu in tam se prikazuje na njegovih ustnicah prezirljiv, ironičen smehljaj. To se ponavlja tudi mej pavzami. Ti mej-prizori v genevskem gledišču že trajajo 14 dni in ne ve se, katera stranka podleže konečno. Brzojavna poročila. Grof Clary v Gradcu. GRADEC 27. (K. B.) Namestnik grof t > 1 rp• r> 1 Državni dolg v papirju List » I imec pise: Bržkone bo se mo- 1 ... n -> v srebru ralo zahtevati od naroda še ved i h žrtev. Ne \VfitrjjS|ca fen ta v zlatu dvomimo o tem, da se o takom pozivu nihče n * „ kronah 4°/0 ne bode obotavljal. Vlada bi naj sklicala Kreditne akcije . . nemudoma še vso ostalo milico, pospešila London 10 Lsr. . 11 20 mark danes 99.65 99.45 93.80 08.65 234.50 242.10 23.61 s 11 - v- - i-! i • v 1 mobilizacijo H. divizije, pred vsem naj bi pa t- ......7ešti ter takoj umrla. Umorila se je iz strahu pred blaznostjo. Premoženja je zapustila tUMMMMI kron. Zdravnik žrtev umobolnega V lvouski blaznici je predvčerajnim neki umobolni zasadil zdraviku v srce čevljarsko šilo. Potem je sel na mrtvo truplo ter se grozničavo kro-hotal. Zdravniški ]>oivlic zahteva tudi svoje žrtve. Kuga Kakor javlja kor. biro iz Viktorije v britski Kolumbiji) z dne 25. t. m., je v Honolulu do 17. t. m. umrlo 30 oseb za kugo. Direktor Ivovskega posojilnicnega zavoda Franc Kuczvnski se je ustrelil. Zabredel je K uga. BUENOS AVRES 27. {K. B.) Uradi naznanjajo, da vlada v R o s a r i j u kuga. Izdane so naredbe, da morajo bolniki biti popolnoma izolirani. Stavke. Mosti 26. (K. B.) Od 5336 delavcev jih je prišlo zjutraj 1293 na delo. Noč je bila mirna. Mosti 26. (K. B.) V 18 jamah je je zvečer prišla četrti nka vseh delavcev na tlelo. P raga 26. (K. B.) Položaj v čeških rudniških okrajih se ni spramenil. Mir se ni kalil. V Plzenu se je sešel urad za pogajanje, ki bo imel jutri prvo sejo. V Zacleru je nastala stavka v Marijinem in Elizabetinem rudniku. Na lice mesta so poslali orožnike. Klad u o 26. (K. B.) Položaj kakor prej. Vse mirno. Dunaj 26. (K. B.) V današnji seji tu stnega svčta, v kateri ni bilo skoro nobenega člena opozicije, je izjavil podžupan S t r o b a c h na neko interpelacijo, da zares obstoji nevarnost, da zmanjka premoga. Dunajsko mesto je že prosilo vlado, naj ukrene potrebno, da se štrajki končajo. Dunaj 26. (K. B.) Družabniki rudnikov v Kladnem so izjavili, da sicer na željo vlade pošljejo svoje zastopnike v urad za |H»gajanje, da pa ne morejo sprejeti zahtev delavcev, kakor so jim dosedaj znane, kar izjavijo tudi v imenovanem uradu. Pariz 26. (K. B.) Tesarji, ki delajo na stavbah za razstavo, so stopili danes v jutro v stavko ter zahtevajo, da se jim zviša plača. Ta štrajk menda ne bo imel ve-čega pomena. Državni prevrat na Kitajskem. SHANGHAI 26. unaj. zveza Budapest in Zagreb Kormin, zveza 1 ervinjan, Benetke Nabrežina. Videm, Benetke, Kini Benetke (via l ervinjan in via Videm! Kini (via Bixij) naravnost. Ihinaj, zvenu z Keko brzovl Kormin Ihinaj, zveza s Peš t ni. Keko meš. Nabrežina, Videm. Benetke „ do Murzusehlaga (Ramo ob sredah) ekspres v Ostende Glasbena šola. M. A ----Mg ITE > o oo o oo o oo l'< »dpisaui toima št. -J I. ueitelj glasbe odprl je v uliei ('o-nadstropje (za j i vitim vrtom) šolo za poueevanje >Iede«'-ih predmetov : teorija, glasovir, peije. vse tamburaške instrumente, mandolin, vijola, čelo in viclcn icontrabas) Natančnrja pojasnila daje podpisani vsaki dan o'l 11. do 1 nre predp. v zgoraj imenovanih prostorih. Pismu istolja. — /.a vspešui in točni poduk jamčim. — Priporoeiije se za obilno udeležl»o l>eležiiii udani I! rab rosi a v V«?rie Trpvina manifaldieia l\m Trst. Via Nuova Trst. votral Via S. I.azzaro št. S. liirti pdp. ineš Dohod v Trst: iz Miirzus<'hlaga. Beljaka itd. iz Italije, Kormina. S a! »rezine l>rzovl iz Kormina Dunaj, zveza s 1'ešto. Mnihim po-t. Dunaj, zveza z Keko brzovl. iz Italije preko Kormina omn. iz Benetk (via < ervijrnjatn pošt. iHinaj. zveza z (iorieo omn. iz Italije preko Kormina brzovl iz Italije preko Kormina Dunaj, zveza z Keko omn. iz Italije preko Kormina samo v sredol ekspres iz Ostende Državna železnica. D d h o «1 o d S v. Andrej a Hrpelje. Ljubljana. Dunaj, Beljak Hrpelje. Rovinj. Pulj. Dunaj Hrpdje. Divača. Kovinj. Pulj, Dunaj brzovl. Pulj, Divača. Beljak. Dunaj Herpelje, Divača isamo ob nedeljah in praznikih). Dohod k sv. A n <1 r e j u. IHvara Polj, Kovinj Hrpelje. Ljubljana. Ihinaj Pulj. Kovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj, I Hi naj Hrpe!je. Divaea isamo ob nedeljah in praznikih.) Furlanska železnica. < > d h o d iz Trži č a : I .."WJ. pop. preko C ervinjana v Italijo in I0.4.S zvečer do ( ervinjana. Dohod v Tržič: 7.d0, l'.45i, predp.. 5.+S, 103^» pop. iz Italije preko (.'ervinjana. 1 •'!"> pop iz t ervinjana. Vabilo ua redni občni zbor S.4.". _ 9JŽH . 10.25 _ 10 40 _ 11.20 „ |H»p. 7.4"» zvč. H JO . — - 11.35 „ 10.38 pdp n.rjo pdp. 8 l -"» _ 4.50 pop. 745 -2.30 S.05 pdp 9J3& .. 11.15 . K. 15 zvč. 9JS9 -9.2"» _ 7.41S pdp. 10.42 . Slavnemu oheinstvu v mestu in na ileZeli priporočam svojo bogato zalogo in proda- jalnico vsakovrstnega jedilnega blaga. ki se nahaja v uliei Pilone st. 4. vogal II lica <>itllia. ISiago najboljšo vrste in vedno sveže. Cene zmerne in postrežba točna. Razpošiljam blago tudi po pošti na deželo. Priporoeiije se za mnogobrojne naročbe, 1 »e leži m spoštovanjem udani Huni bul Škerlf trt/orcc. t ast mi je javiti slavn. občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem prejel za pustili čas velik izbor snovi j za plesne obleke in maskeradue prilike z vsemi dotičuimi okraski, trakovi itd. — Novodošli izbor črnili Miovij za obleke za plese, koncerte itd. za moške obleke. »Sprejemam naročbe za izgotovljenje oblek vseh vrst za moške kakor: honžur, frak, salonske obleke itd. po najnovejši modi z največjo na-tančnosjo in po jako nizkih cenah — Zaloga raznovrstnih snovij za zastave in velik izbor društvenih znakov kakor tudi raznovrstni ma-niiakturni predmeti za pustni čas. Nadejaje se blagohotne podpore cenjenih mojih odjemni-kov. beležim najudaneje M. Aite. Najboljše berilo in darilo o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ali izvir sreče" (neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in druge blažiti in prav olikatb ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 1<> kr. več, ali proti po štuemu povzetju pri Jožefu Valenčiču na Dunaju HI., Steingasse N. 9 I. St., Th. 10. Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še uerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, k njiv: je 111:1 In več. Pohištvo i u mehi j i. < Novoporočenci pozor! l^i \ vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogleda! stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijami in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajočili del. Anton Breščak. Gorica, Gosposke ulice št v. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. U Engel-ova juha iz tovarne za konzerve, olup-Ij»*n srrali in zimski ječmen šestovrstuik ■ v Leoherilorfu je Laj boljša in najcenejša hrana. Kedilna snov glasom uradne analize H«i 1 ; " )( ter je vsled dobrega tikusa in priproste hitre priprave neprekosljiva. Prospekti in po-skušnje ua željo brezplačno. Važno za javne zavode in konsumna društva L"godni pogoji za razpro-dajalce. Naročnine: Bureau Wien II 1 Taborstrasse 25. »i m »soj il nega m kanili, kateri se uri po kousuinnega društva v bo vršil v nedeljo dne popoludne v društvenih prokle« ločeni dnevnem redu : rnštvenein delovanju 1. t. lil. ol> a storil 1. Poročilo o 'J. Potrjen je računskega sklepa za 1 -». V"»litev natlzorništva za 1. 1*.HM>. 4. VoliU'V . Vpisovanje novih udov. K obilnoj udeležiti uljudno vabi < >i >ROR »posojilno- kousuinnega društva«. \" Dekanih janiivarja 1SM M L Načelnik : Josip Toškan. C. Klemt. Tovarna za zatvornice (ialousien) Braunau na Bavarskem. Priporoča svoja <»-kratno odlikovana no. vo vrst na lesena zastirala |Kouleaux), in žaiuzije. — Ceniki gratis. Agentje za privatne odjemalce se povsod iščejo. Gostilna „Gambrinus v ulici Kossetti je odprta 4. ure zjutraj vsakokrat, kadar je v gledališču R o s s e 11 i ples Anton Kramberger. Nova drogerija DRAGOTIN-A JENULL j v Trstu. Via (jeppa vogal Via Carratlori b. i je preskrbljena z vsem v to stroko spadajoeim blagom. Priporočam zlasti vse predmete za čiščenje, barvanje in zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih za govejo živino, konje, prešiče itd., razkužilo proti bubonični kugi, raz- kužljiva mila in razkužlj vi prah za oblažiti zrak v vodnikih, straniščah. jamah itd. Za -.večnico velik Izbor sveč i/, pristnega voska kakor tudi barvane sveče. Sprejemam naročbe za slikanje svetnikov itd. ua svečah. Vse po nizkih cenah Oziraje se na svoje 2<»-letno službovanje v droge-rijah v ulci tihega in Benvenoto ter obljubuje točno in pošteno postrežbo se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi. Spoštovanjem Dragotin JenulL Najboljša domača zabava — so — F O N O G K A F I One 30. decembra 1899. odprl sem nov Restaurant Centrale Pilsen v Via Torrente št. IO z vrtom in keglišfeni, razsvetljenim z clektr. lučjo Plzensko pivo iz zadružne pivovarne v Plznu in bavarske Reiclienbrau v Kulinbaeliu. Tu- in inozemska vina prve vrste. Izvrstna kuhinja. Točna postrežba. Zmerne cene. Rafael Giittner voditelj. Acquedotto 21 NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI Tlie Anslo-Mian Couiuierce-Coipaiif t Milanu. J j Izključno zastopstvo /a Avstro-Ogorsko ima: ^^^fljHjfc Preiovani jrafični zavod E. Freisinger v Trstu. Corso štv. 2. er J Govori in deklamacije izvrstnih dramatikov Acguedotto 21. VELIK PANOM Ivana Hermann-a poznan že po svojih umetnih in mehaničnih podobah, izloženih ob uliodu lokala. Največji izbor majstorskih |»re-jernniee. /.iiaair in pereMiie. »sledaI in žele/.aih blaraja. po eeaah. «la >e ni hali kuiikureace. Varstvena znamka: SIDRO j lILINEMENT. CAPSICI COMP. i/. liicliterje*e lekarne v Prasri pri(Mt/uano izvrstno, holećinr hluJteve mazilo varstveno znamko kakor originalni izdelki. Rictierjeva Marna uri zlatem levu v Pragi. s svojimi 185 eentimetrov »loljriini Lorelev-lasmi so najslovitiše avtoritete priznale za jedino sredstvo, ki ne provzroea izpadanja las, povspestije rast istih, poživlja lasnik povspesuje prignspodih polno močno rast brk ter daje že po kratki uporabi lasem na glavi kakor tudi brkam naraven lesk ter polnost in ohrani te pred zgodnjim osivljenjem miajn V 2 Sshonbrunnerstrasse 107. ('ena »iO kr- po po-ti kol uzorec l»rez veljave (>"> kr.. kot priporočena pošiljate v }St> kr.. franko po predplačilu zneska v poštnih znamkah ali proti povzetju. Obliži za poskušnjo .">"> kr., po pošti 40 kr. Učinek zajamčen! Razpo--iljatev takoj po >prejemu naročbe V Trstu se dobiva, pri gosp. lekarnarju SERRAVALLO. Piazza del sale. I