GRADBENI VESTNIH LETO XII A V G U S T -S E P T E M B E R 1963 ŠTEVILKA DEL PORUŠENE O BČINE IDADIJE V SKOPJU - GRADBENA PODJETJA IZ SR SLOVENIJE: GORICA, NOVA GO RICA; INGRAD, CELJE; OBNOVA, LJUBLJANA; PIONIR, NOVO MESTO; PROJEKT, KRANJ; SGP GROSUPLJE; STAVBENIK, IZOLA; TEHNIKA, LJUBLJANA OBNAVUAJO POŠKODOVANE STAVBE V O BČIN I IDADIJE V S E B I N A Inž. Sergej Bubnov: Vplivi potresa na stavbe v Skopju . Inž. arh. Braco Mušič: U rbanistične perspektive . . . . Pomoč Skopju: Inž. Maks M egušar: Slovenski gradbeniki obnavljajo po­ rušeno in grade novo S k o p j e ........................................ G ospodarsko-pravna vprašan ja: B. F .: Nekatere značilnosti novih predpisov za dimenzio­ niran je g radbenih objektov na potresnih področjih . D. R.: P redpisi o grad itv i investicijskih objektov . . . D ragan Raič: Izvoz p ro jek tan tsk ih storitev in izvajanje gradbenih del v t u j i n i ........................................................ M ehanizacija v gradbeništvu: Inž. B orut Š irce lj: K alku lacija učinka b a g r a .................... Tehnične karak teristike domačih s k re p e r je v .................... Strokovno šolstvo: Venceslav Je ras: U sposabljanje strokovnih kadrov v Zveznem centru za vzgojo gradbenih inštruk to rjev v L j u b l j a n i ............................................................................ Vesti: B. F.: M ednarodni in štitu t za seizmologijo in potresno tehniko v T o k i u ................................................................. B. F .: M ednarodno združenje za potresniko tehniko . . S. B.: Prof. dr. inž. S. V. Medvedev v L jubljani . . . . Obisk japonskih strokovnjakov za seizmologijo in po­ tresno v a r n o s t ....................................................................... J. Bleiweis: 10. kongres M ednarodnega združenja za hi­ dravlične p r e i s k a v e ............................................................ Posvetovanje o konstrukcijsk ih problem ih v industrijsk i g radnji s ta n o v a n j ................................................................. Jesensko posvetovanje ACI v T o r o n t u .............................. Pojasnilo u r e d n i š t v a .................................................................. M. V.: Posvetovanje o strokovnem š o ls tv u ......................... M. V.: Poslovanje ZGIT in njenih o rg an iz ac ij.................... 193 S. Bubnov: The effect of earthquake on buildings in Skopje 204 B. Mušič: Town planning perspectives 206 210 211 212 214 216 216 218 221 221 221 221 222 223 223 223 224 O dgovorn i u re d n ik : inž. S ergej B ubnov U red n išk i o d b o r: inž. J a n k o B leiw eis, inž. L ojze B len k u š , inž. V lad im ir Č adež, inž. M a rjan F e rja n , a rh . V ekoslav Ja k o p ič , inž. H ugo K eržan , inž. M aks M egušar, B ogdan M elih a r, inž. M irko M ežnar, B ogo P ečan , inž. B oris P ip an , inž. M a rja n P re ze lj, D rag an R aič , F ra n c R upret, inž. L ju d e v it S k ab ern e , inž. a rh . M arko Š la jm er, inž. V lado Š ram el. R evijo izd a ja Z veza g ra d b e n ih in žen ir jev in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek. ra č u n pri K o m u n aln i b a n k i 600-14-608-109. T iska t isk a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija iz h a ja m esečno. L e tn a n a ro č n in a za n eč lan e 10.000 d in a r je v . U red n ištv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rja v č e v a 15. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 8-9 - LETO XII - 1963 Vplivi potresa na stavbe v Skopju DK 624.159.1 : 693/694 (Skopje) 1NZ- s e r g e j b u b n o v UVOD O potresu v Skopju, ki je 26. ju lija ob 5h 17' pokopal pod ruševinami številnih stavb več kot tisoč ljudi in prizadejal tem u m estu velikansko škodo, o največjem potresu v Evropi v zadnjih 50 letih, bo gotovo napisanih še veliko študij, ne samo doma, ampak tudi v tujini, izdelani bodo obsežni elaborati, ki bodo vsebovali številne raziskave in analize, katerim bodo sledili ustrezni sklepi z vseh področij življenja nekega naselja, glede na možnost učinka katastrofalnega potresa. Za gradbenike so važne predvsem analize tega potresa z gradbeno tehničnega vidika. Zato je treba naše strokov­ njake čimprej seznaniti z osnovnimi izkušnjami, pridobljenim i ob potresu v Skopju, da bi jih lahko takoj pričeli koristiti v praksi. Gradbeniki, ki pro­ jektirajo in izvajajo gradbene objekte, bedo morali v bodoče skrbeti, da bodo vse zgradbe sposobne prevzeti takšne potresne obremenitve, kakršnim so bile izpostavljene v Skopju — če jih gradijo na potresnih področjih ustrezne stopnje potresne ja­ kosti. Kakšni so ti ukrepi in kakšni prijem i so za to potrebni, nam lahko pove že splošna analiza rušenj in poškodb številnih objektov v Skopju. Detajlne analize bodo izdelane pozneje, ko bodo posnete vse poškodovane stavbe, analizirani pro jek ti in statični računi porušenih objektov in opravljene preiskave kvalitete materialov, iz katerih so bili ti objekti zgrajeni (malte, opeke, betona). Vendar nam že sam pregled poškodovanih in porušenih zgradb, opravljen na m estu takoj po potresu, lahko nudi dokaj jasen odgovor na vpra­ šanje, zakaj so se porušile nekatere zgradbe ob tem potresu, ko so druge spet zdržale potres z moč­ nimi poškodbami, nekatere pa celo ostale praktično nepoškodovane. SEIZMOLOŠKE KARAKTERISTIKE POTRESA Potres je imel zelo plitek hipocenter, kar po­ meni, da je bilo središče tektonskega prem ika zem­ ljin le nekaj kilometrov (morda le dober kilo­ meter) pod površjem zemlje. Epicenter ali pro­ jekcija hipocentra na zemeljsko površino je pa bil v najožjem središču mesta, severozahodno od Trga m aršala Tita. Ta usodna lega epicentra v samem m estu je bila vzrok tako velikega rušenja v središču mesta, plitek hipocenter pa je pripo­ mogel k temu, da je moč potresnega vala hitro slabela, ker je ta val hitro dosegal površino zemlje. Tako si lahko tolmačimo, zakaj so bile poškodbe stavb na periferiji Skopja znatno manjše, kot v mestnem središču. Š irjenje potresnega vala iz epi­ centra proti periferiji ni nikoli povsem enakomer­ no. Znano je, da obstajajo na potresnem področju lokalni »blodeči valovi«, ki so znatno močnejši od poprečne jakosti potresa. Na nekatera področja se pa širijo potresni valovi z manjšo jakostjo od po­ prečne. Vzrok tem u leži v različnih konsistencah in konfiguracijah zemljin, v katerih je nastal in se razširjal potres. Te zemljine ležijo globoko pod zemeljsko površino in nam njih lega in potek nista znana. Tudi v Skopju je prim erjava poškodb ob­ jektov pokazala, da se rušilna moč potresa ni širila povsem enakomerno iz epicentra navzven. Jakost potresnega vala v bližini epicentra je bilo težko natančno ugotoviti, ker so seizmografi v Skopju ob najmočnejšem sunku odpovedali, vendar seiz­ mologi v Skopju menijo, da je bila maksimalna jakost potresa v središču m esta med IX. in X. MCS stopnjo, to pomeni, da so znašali pospeški gibanja ta l 1,0—2,5 m/sek2 po MCS. Če prim erjam o obseg porušitve v Skopju s porušitvam i ob ljubljanskem potresu leta 1895, potem lahko zanesljivo trdimo, da je bil ljubljanski potres v središču Ljubljane vsaj za eno stopnjo šibkejši od skopskega, čeprav so bile ljubljanske stavbe v letu 1895 bolj potresno varne kot stavbe, ki so se porušile ob potresu v Skopju. DELOVANJE POTRESA NA POSAMEZNE ELEMENTE NOSILNIH KONSTRUKCIJ ZGRADB Vrste konstrukcij. Kot najbolj splošna ugoto­ vitev velja dejstvo, da so potres znatno bolje p re­ stale železobetonske skeletne zgradbe, kot pa zgrad­ be, zidane iz opeke. P ri tem celo višina zgradbe ni bila odločilna. Tako v Karpošu stojijo 13-nadstrop- ne skeletne zgradbe, zraven so pa do tal porušeni številni štiri do pet etažni stanovanjski bloki, zida­ ni iz opeke. N ekateri železobetonski skeleti so sicer močno poškodovani, vendar so se obdržali in je zato b ila možna pravočasna evakuacija prebivalstva. Š tevilne skeletne zgradbe tudi do 10 nadstropij vi­ šine so prestale potres brez pomembnejših poškodb, celo v neposredni bližini epicentra potresa. Indu- Z nač iln i u č in ek p o ­ tre sa . O h ra n je n a že- lezo b e to n sk a sk e le t­ n a k o n s tru k c ija in p o ru še n a z id an a s ta v ­ b a strijske zgradbe, zgrajene v čistem skeletu tj. z a r­ m iranobetonskim i stebri v sredini in v zunanjih zidovih, so prestale potres ponekod brez slehernih poškodb, m edtem ko so konstrukcije iz mešanih m a­ terialov, z železobetonskimi stebri v sredini in obod­ nimi nosilnimi zidovi iz opeke, utrpele znatne po­ škodbe. P rav tako so slabo prestale potres mešane nosilne konstrukcije, z železobetonskim skeletom v pritlič ju in opečnimi nosilnimi zidovi v višjih nad­ stropjih, zlasti še tiste stavbe, ki so bile v zgornjih etažah zidane s polno opeko. Nekatere takšne stav­ be so se hipoma porušile, nekatere so se pa ob­ držale ravno na m eji porušitve. Dobro so prestale potres lesene konstrukcije. V bližini epicentra po­ tresa prevladujejo n ihanja ta l z dobo 0,25—0,35 sek, ki ustreza dobi lastnih nihanj zidanih stavb. Zato takšne stavbe lahko pridejo v resonanco s po­ tresnim nihanjem , kar močno stopnjuje potresne obremenitve in lahko povzroči hitro rušenje stavbe. P ri večji oddaljenosti epicentra je doba n ihanja tal daljša (do 2 sek.) in so zato bolj ogrožene visoke in vitke stavbe, zlasti če ima potres še veliko moč (magnitudo). Glede posameznih nosilnih elementov kon­ strukcij bi lahko na splošno ugotovili naslednje: S tro p o v i. Značilnost delovanja potresa je ne­ dvomno v tem, da potres praktično ni prizadel horizontalnih nosilnih konstrukcij-stropov. P ri tem so se enako dobro izkazale vse vrste stropov od železobetonskih z opečnimi vložki, raznih m ontaž­ nih stropov (votli železobetonski plohi, železobeton- ski U-nosidci, nosilci Herbst-Avramenko itd.) do monolitnih stropov (križem arm iranih plošč, re ­ brastih konstrukcij itd.). Na stropovih ni bilo ni­ k jer opaziti poškodb v sredini razpetine. Ravno tako dobro so p resta li potres balkoni in razni na- pušči, kar priča, da so vertikalne obremenitve za­ radi potresa tako majhne, da jih lahko ne upošte­ vamo pri dim enzioniranju stavb glede na potres. S tre šn e k o n s tru k c ije . Pri strešnih konstruk­ cijah so se, zelo dobro obnesle lesene konstrukcije. Tudi ravne strehe so, podobno kot stropovi, dobro prestale potresne obremenitve, medtem ko so zelo trpele ob potresu usločene konstrukcije-oboki in lupine brez vezi. To je tudi razumljivo, če upošte­ vamo dejstvo, da so oboki in zlasti lupine dimenzio­ nirani predvsem glede na osne sile in zato niso zmožni prevzeti znatnih momentov, ki jih povzro­ čajo horizontalne sile v ležiščih zaradi prem ika no­ silnih zidov ob potresu. Prem aknitev ležišč in rob­ nih nosilcev je povzročila porušitev celotnih kon­ strukcij. Drugod je ravno prevelika togost opornih konstrukcij povzročila porušitev lupin, ki se niso mogle elastično deformirati. S te b r i. Poškodbe stebrov iz železobetona so bile največkrat na stiku stebra s horizontalno no­ silno konstrukcijo (prekladami). Razpoke so bile praktično horizontalne in so segale čez ves presek stebra. Nastale so očitno tam, k jer so bili stebri obrem enjeni z velikim upogibnim vpetostnim mo­ mentom zaradi okvirnega delovanja železobeton- ske konstrukcije kot celote, pod vplivom horizon­ taln ih potresnih obremenitev, za katere ti stebri niso bili dim enzionirani. Vendar so bile te razpoke relativno redke in so gotovo nastale predvsem tam, k jer p rik ljuček stebra na konstrukcijo ni bil p ra ­ vilno narejen (brez predpisanega preklopa arm a­ ture), ali pa, k jer je bila kvaliteta betona znatno pod predpisano marko. V veliki večini primerov so stebri železobetonskih skeletov zdržali potresne obremenitve brez vidnih poškodb. Z idov i. Zidovi so bili skupaj s stebri in slopovi najm očneje izpostavljeni delovanju potresa. Kot vertikalni konstruktivni elementi so morali p re­ vzeti vse napetosti, upogibne in strižne, ki so jih povzročale horizontalne sile potresa. P ri tem se je pogosto vsa sila obremenitve prenesla na zidove, ki niso bili n iti nosilni, temveč le ojačevalni ali predelni, če se je potresni val širil ravno v smeri teh zidov. Od nosilnosti zidov, n jih debeline, širine in dolžine, od kvalitete m ateriala, iz katerega so bili grajeni, predvsem od kvalitete malte, je bilo odvisno, ali je p renekatera zgradba zdržala potres z večjimi in manjšimi poškodbami, ali pa se je v nekaj sekundah sesula v kup ruševin. Temelji. Pretežni del zgradb v Skopju je bil tem eljen na gramozni naplavini V ardarja, to je na dobrem terenu. Nekatere stavbe z želozobeton- skim skeletom, ki so sicer dobro prestale potres, so se nagnile za 10—15 cm, kar dokazuje, da je potres povzročil neenakomerno posedanje temeljev. O ob­ segu poškodb tem eljev zaenkrat še nimamo do­ volj podatkov. DELOVANJE POTRESA NA POSAMEZNE VRSTE ZGRADB Za obseg poškodb, ki so jih u trpele posamezne zgradbe ob potresu, so bili odločilni predvsem na­ slednji činitelji: — togost zgradbe v sm eri delovanja potres­ nega vala, — vrsta nosilne konstrukcije (železobetonski skelet ali zid iz opeke), — kvaliteta nosilnih m aterialov. Glede na posamezne vrste zgradb bi lahko na­ vedli naslednje splošne ugotovitve: A. Stanovanjske zgradbe Največ žrtev je potres povzročil zaradi ruše­ n ja stanovanjskih objektov. Zato je treba ravno analizi potresne varnosti teh zgradb posvetiti naj­ večjo pažnjo. Skeletne konstrukcije Stanovanjske stavbe v čisti skeletni izvedbi, to je z železobetonskimi stebri od tem eljev do strehe in s stropovi na železobetonskih prekladah, so* praktično vse prestale potres. Bile so seveda tudi pri teh zgradbah m anjše ali večje poškodbe, vendar se te stavbe niso porušile. Odločilni faktor, ki je vplival na stabilnost visokih skeletnih zgradb, so bile ne samo elastične lastnosti nosilnega ma­ teriala, temveč v veliki m eri tudi dinam ične ka­ rakteristike teh objektov. 13-nadstropne stanovanj­ ske zgradbe v Karpošu, ki so dobro zdržale potres, so bile v smeri delovanja potresnega sunka tako vitke, da je bila doba lastnih nihanj zadosti dolga in je s tem pozitivno vplivala na zm anjšanje po­ tresnih sil. Nekateri skeletni objekti m anjše višine, toda razsežnejšega tlorisa, so u trpeli znatno večje poškodbe, ker je bila doba lastnih nihanj teh ob­ jektov krajša in potresne obrem enitve večje. Statični računi za večino skeletnih objek­ tov, od katerih se ni n iti eden porušil, so bili za­ snovani pretežno tako, da so imeli v notranjosti togo betonsko jedro (navadno okrog stopnišča), ki je bilo dimenzionirano za prevzem vseh horizon­ talnih obremenitev v smislu veljavnih PTP-2 pred­ pisov, t j . za prevzem vpliva vetra oziroma potresne sile v višini 2 ®/o vertikalne obtežbe (lastne teže in polovice koristne obtežbe). Sami okvirni sistemi niso bili računani za horizontalne sile, ker takšen račun p ri običajni etažni zasnovi stanovanjskih stavb s precej nizko etažno višino in gostim raz­ poredom stebrov pri uporabi obtežb, ki jih določajo PTP-2 predpisi, običajno ne ^ahteva povečanja prerezov betona in arm ature, ki so dobljeni z raču­ nom nosilnega sistema okvira glede na vertikalne obtežbe, saj so horizontalne obremenitve zaradi potresa, kot jih predvidevajo PTP-2, zelo majhne. Očitno je, da so bili ti skeleti, čeprav niso bili posebno dimenzionirani za potresne vplive, zmožni prevzeti določene potresne obremenitve že zaradi navzočnosti arm ature v vseh kritičnih točkah kon­ strukcije, ki je obrem enjena s horizontalnim i sila­ mi, in zaradi obnašanja celotnega nosilnega siste­ ma v kritičnem momentu po načelih plastostatike. To pomeni, da so imele te skeletne zgradbe dva nosilna elementa, ki sta prevzem ala potresne obre- menive: togo betonsko jedro v notranjosti in sam nosilni skelet, ki je sicer imel nalogo prevzem ati samo vertikalne obremenitve, je pa imel tudi tukaj določeno rezervo varnosti v tem, ker so bile dejan- D obro o h ra n je n a že lezo b e to n sk a s to lp n ica v c e n tru m es ta P o ru šen e zg rad b e v s ta rem d e lu m esta ske vertikalne obrem enitve (koristna obtežba) go­ tovo m anjše od računanih. Ta dva elementa skupaj sta bila očitno dovolj močna, da sta obvarovala te stavbe pred porušitvijo. Obseg poškodb teh objek­ tov in njihova nadaljn ja uporabnost bosta določena na podlagi natančnih raziskav nosilnih konstruk­ cij objektov, in sta odvisna predvsem od tega, ali so glavni nosilni m ateria li (beton in jeklo) p re­ trpeli zaradi potresa plastične deformacije te r v kakšnem obsegu so te deformacije nastale. Obseg poškodb tem eljev bo ugotovljen nak­ nadno za vsak objekt posebej. Večina skeletnih objektov je bila tem eljena na gramoznih tleh, ne­ kaj objektov pa na ilovnatih tleh, v katerih so uporabljali masivne tem eljne plošče, oziroma vod­ njake in pilote. Zidane stavbe Zidane stavbe so najslabše prestale potres v Skopju. Res je, da je bilo takšnih stavb v mestu največ, toda ravno rušenje zidanih stavb, od sta­ rih, že dotrajanih iz nežgane opeke, do povsem no­ vih stanovanjskih blokov, je zahtevalo toliko člo­ veških življenj in določilo pravi obseg skopske katastrofe. Manjše stare hiše, večinoma pritlične, ali naj­ več enonadstropne, ki jih je bilo še veliko v starem delu mesta na levem bregu V ardarja, nekaj pa tudi na desnem bregu, grajene iz nežgane opeke, položene v navadno ilovico, ponekod ojačene z le­ senim ogrodjem, je potres praktično vse uničil. Veliko se jih je do tal porušilo, to kar še stoji, je pa v takšni m eri poškodovano, da je njih obnovi­ tev dejansko nemogoča. Rušenje teh hiš ob po­ tresu je bilo treba pričakovati, ker so bile večino­ ma že zaradi starosti povsem dotrajane, m aterial izdelave je pa bil takšen, da hiše niso bile zmožne prevzeti n ikakršnih potresnih obremenitev. Nosil­ nost njihovih zidov glede na horizontalne sile ni bila veliko večja od nosilnosti prosto zložene opeke. Ti zidovi so bili še precej težji od opečnih zidov, ker opeka ni bila žgana, obenem pa tudi precej tanki in brez sleherne zmožnosti prenašati relativ­ no velike strižne sile, ki so jih povzročali težki zidovi ob potresnih sunkih. Teh hiš je bilo številč­ no največ porušenih, čeprav je bilo število sm rtnih žrtev v n jih relativno majhno, ker se je prebival­ stvo laže rešilo iz teh večinoma pritličnih hiš, ki tudi niso bile premočno zasedene. Manjši novejši stanovanjski objekti. Te eno- ali dvodružinske stanovanjske hiše, večinoma eno­ nadstropne ali pritlične, zidane v obdobju med obema vojnam a in po vojni, iz opeke v apneni malti, locirane v raznih delih m esta tako proti periferijam , kakor tudi v centru mesta, so v glav­ nem zdržale potres, čeprav so p ri tem utrpele več­ je ali m anjše poškodbe. Povsod so na teh hišah vidne razpoke, največkrat v višini srednjega venca, kakor tudi v nadstropju in v pritličju , odvisno od tlorisne zasnove in arhitektonske oblike teh ob­ jektov, pri katerih je bila odločilna m ajhna višina, glede na veličino tlorisa. Tako ti objekti praktično niso prišli v stanje nihanja in so bili obremenjeni pretežno s čistim strigam. Razpoke so se pojav­ ljale predvsem tam, k jer je bilo za prevzem striga prem alo zidu (medokenski slopi) ali pa, k jer je bila kvaliteta m ateriala, predvsem m alte, pom anjk­ ljiva. Večje stanovanjske stavbe — starejše grad­ nje. Večje stanovanjske hiše, grajene v glavnem v času med obema vojnam a in pred prvo svetovno vojno v centru mesta, so kar dobro zdržale potres. Dobile so sicer ponekod večje poškodbe, toda teh stavb se je relativno manj porušilo kot novih sta­ novanjskih stavb. Nosilne konstrukcije teh stavb znatno bolj ustrezajo načelom potresne varnosti kot konstrukcije novejših stanovanjskih blokov iz naslednjih razlogov: — debelina zidov se povečuje od zgoraj na­ vzdol. S tem so bile večje mase objekta razpore­ jene bliže tlom, kar je ugodno vplivalo na stabil­ nost celotnega objekta; — debelina zidov v p ritlič ju p ri 4—5 nad­ stropni stavbi je znašala vsaj 51 cm v smislu do­ ločil prejšnjega gradbenega zakona. S tem je bila tudi nosilnost prereza pritličja, ki je bilo pri po­ tresu najbolj obremenjeno, znatno večja kot nosil­ nost pritličja z zidovi debeline 25 cm; — stavbe so poleg močnih nosilnih zidov imele še številne ojačevalne predelne zidove, tudi znatno močneje zidane, kot je to navada sedaj pri novejših zgradbah; — razm erje med širino' m edokenskih slopov in širino okenskih odprtin je bilo p ri teh stavbah večje kot p ri novejših stavbah. Številne takšne stavbe so tudi v centru mesta dobro zdržale potres. Vzrok porušitve hotela »Ma­ kedonija«, ki sodi tudi med starejše stavbe, je treba iskati v obsežnejših adaptacijah, ki so jih kasneje opravili v pritlič ju te stavbe. Večji stanovanjski bloki — novejše gradnje. Rušenje številnih večetažnih stanovanjskih blokov, ki so se sesuli v kup ruševin v nekaj sekundah, je zahtevalo največ žrtev v Skopju. Porušili so se številni prosto stozeči 4 do 5 etažni bloki in krajnji objekti v strn jeni vrsti blokov, ponekod pa celotna vrsta blokov. To, kar je ostalo izmed zidanih blo­ kov, je v glavnem vse manj ali več poškodovano. Veliko jih je, ki so se obdržali p ri prvem potresu ravno na m eji porušitve in so padli pozneje, za­ radi potresnih sunkov, ki so bili znatno šibkejši od glavnega potresnega sunka. Veliko teh blokov je dobilo takšne poškodbe, da jih praktično ni mogoče več popraviti in jih bo treba porušiti. Kaj je vzrok tako velikega obsega rušenja zidanih stanovanj­ skih blokov v Skopju? Na to vprašanje bomo do­ bili odgovor, če analiziramo konstrukcije, tlorisne zasnove in m ateriale, iz katerih so bili ti bloki zgrajeni. Pretežno število zidanih stanovanjskih blokov v Skopju je imelo klet iz betona s stropom p ri­ bližno 1,0 m nad zemljo, pritličje in 3 nadstropja. Vse 4 etaže nad kletjo so bile zidane iz opeke v apneni malti. Zidov iz drugih vrst zidakov (beton­ skih ali elektrofiltrskih) v Skopju ni bilo videti. N ekateri bloki so imeli tudi 5 nadzemeljskih etaž. K onstruktivne zasnove teh blokov so bile različne, vendar je očitno prevladoval sistem prečnih nosil­ nih zidov. Debelina teh zidov je bila od pritličja do strehe 25 cm. Zunanji fasadni zidovi so bili naj­ večkrat tudi debeline 25 cm z izolacijsko oblogo na no tran ji strani. Obseg poškodb teh blokov je bil odvisen predvsem od sm eri delovanja potres­ nega sunka. Tam, k jer se je potresni sunek širil v prečni smeri objekta, so ti objekti najbolje zdržali potresne obremenitve. Najslabše so prenesli po­ tresno obremenitev objekti, p ri katerih je potresni sunek deloval v vzdolžni smeri, zlasti, če so to bili prosto stoječi bloki, ali pa če so bili objekti locirani na koncih ene vrste enakih- blokov. V tem pri­ m eru se je velikokrat porušil k ra jn ji blok, ki ni imel tiste opore p ri nihanju, ki so jo imeli vmesni bloki. Poleg teh dveh pravokotnih potresnih smeri je bilo seveda več raznih vm esnih poševnih smeri delovanja potresnega sunka na te objekte, kar je bilo odvisno od lokacije ustreznega objekta nasproti epicentru potresa. Čim bolj se je smer delovanja bližala vzdolžni osi objekta, tem večje so bile poškodbe. P ri objektih s konstruktivno zasnovo M anjša s ta re jš a zg radba, slabo z id an a vzdolžnih nosilnih zidov je bilo stanje ravno obrat­ no. Najbolj nevarno delovanje potresnega sunka je bilo v prečni smeri objekta. Če je bil takšen objekt med objektoma s konstruktivnim sistemom prečnih zidov, se je ponekod porušil, medtem ko sta so­ sedna objekta zdržala, ker so bili za prečno delo­ vanje potresnega sunka odpornejši kot objekt z vzdolžnimi nosilnimi zidovi. P ri vseh porušitvah je bila seveda velikega, včasih celo odločilnega pomena tudi kvaliteta no­ silnih materialov, zlasti malte. Poškodbe stanovanjskih blokov, ki se niso po­ rušili, so zelo značilne. P ri 4-etažnih objektih je skoro povsod močno poškodovano pritličje, m ed­ tem ko so 3 zgornje etaže ostale največkrat p rak ­ tično nepoškodovane. V pritlič ju so vidne močne razpoke predvsem vseh okenskih slopov, ki so po navadi široki 1,0 do 1,5 m Razpoke potekajo v glavnem v obliki črke X v nagibu približno pod kotom 45°. Te razpoke dokazujejo, da so ti ob­ jek ti p ri potresu nihali, kot konzole v obe smeri in da so se p ri tem n ihanju maksimalne nape­ tosti pojavljale v p ritlič ju kot na mestu vpetosti konzole, tam, k jer je bil nosilni prerez naj šibkejši, to je v višini m akedonskih slopov, ki so bili g ra­ jeni iz opeke z malto enake kvalitete, kot p ri d ru ­ gih zidovih. K letna etaža je bila znatno močnejša, ker je bila grajena iz betona, okenske odprtine so pa bile manjše. Potek razpok je povsem v skladu s klasičnim potekom glavnih nateznih napetosti na m estu m aksim alne prečne sile konzolnega nosil­ nega sistema. Navzkrižni potek razpok dokazuje, da so stavbe kritične napetosti v obeh smereh, to je p ri obeh glavnih tonih nihanja objekta. Širina poševnih razpok je b ila različna, gibala se je od nekaj m ilim etrov pa vse do 8—10 cm. Posamezni objekti SO' imeli navadno vse raz­ poke približno enake širine. Širina razpok je bila odvisna od nosilnosti prereza (tlorisa stavbe) tj. od širine zidov in kvalitete malte, ter od velikosti komponente potresnega sunka v smeri vzdolžne osi stavbe. Tam, k jer so bile razpoke večje, sta oba stranska klina razpokanih slopov bila povsem loče­ na od druge zidne mase in sta obstala na svojem mestu le, če so jih lahko zadržali v tej legi še okenski okviri. Tam, k jer okenskih okvirov ni bilo, to je na vogalih stavbe, so klini navadno odleteli. Če so zidne mase v pritličju po končanem de­ lovanju potresnega sunka obstale na svojih mestih, to se pravi, če je bil minimalni nosilni prerez p ri­ tličja dovolj močan, da je prevzel energijo potres­ nega sunka v tej smeri, potem je stavba zdržala potres z večjim i ali manjšimi poškodbami. Tam, k jer ta nosilnost ni zadostovala zaradi pretenkih zidov ali zaradi preslabega m ateriala, se je podrlo najprej pritličje, takoj za tem pa celotna stavba. Ponekod so se po rušenju pritličja in še enega nad­ stropja preostale etaže »usedle« na porušeno maso spodnjih dveh etaž, ne da bi se p ri tem tudi same porušile. Vendar so bili to le izjemni prim eri. Ko je nosilnost p ritlič ja odpovedala, se je stavba naj­ večkrat sesula v nekaj sekundah v kup ruševin. P ri nosilnosti stavbe na potres so bili odločilni tudi nekateri navidez manj pomembni arhitekton­ ski detajli. Tako so na prim er stavbe, ki so imele ob stopnišču veliko okno skozi vse etaže, slabo zdržale potres, kar je tudi razumljivo, ker je to okno pretrgalo etažne vence in s tem zmanjšalo nosilnost konstrukcije kot celote. P rav tako so bolj trpele stavbe z večjimi okenskimi odprtinam i in ožjimi medokenskimi slopovi, kot tiste, ki so imele m anjša okna in širše slopove. Stavbe z mešano konstrukcijo Tukaj so m išljene stavbe, ki so imele v p ri­ tličju, ki je bilo namenjeno za lokale, železobeton- ski skelet, zgornje 3 ali 4 etaže, nam enjene za sta­ novanja, so p a bile zidane iz opeke. Nekaj se jih je takoj porušilo, nekatere so se obdržale na meji M anjša n o v e jša zg radba, d obro z idana Z načilne p oškodbe z i­ d an ih s ta n o v a n jsk ih b lokov v p r i tl ič ju porušitve, druge so pa dobile večje ali m anjše po­ škodbe. Slabo nosilnost teh v rs t konstrukcij je treba pripisovati naslednjim pom anjkljivostim gle­ de na potresno varnost: — v zgornjih delih stavbe je bila koncentri­ rana večja masa kot v pritličju , k je r so bili običaj­ no samo stebri. Na ta način SO' ob potresu nastale velike potresne sile relativno visoko nad koto tal; —■ na prehodu iz p ritlič ja v I. nadstropje ni bilo nobene konstruktivne povezave v vertikalni smeri, ki bi omogočala prevzem vpetostnih mo­ mentov in strižnih sil na tem zelo občtuljivem mestu konstrukcije. P ri teh konstrukcijah so m anjše poškodbe u tr­ pele stavbe, ki so bile zgoraj zidane z votlo opeko, ker je na ta način v zgornjih etažah bila koncen­ trirana relativno m anjša masa in so potresne sile bile manjše. B. Javne zgradbe Za javne zgradbe, grajene podobno kot stano­ vanjske zgradbe z relativno gostim sistemom no­ silnih stebrov, oziroma nosilnih zidov, ki so bile nam enjene za razne urade, pisarne in podobno, veljajo ustrezne ugotovitve, podane za stanovanj­ ske stavbe. Poseben problem p ri javnih stavbah predstavljajo glede na potresno varnost dvorane. Zaradi velike višine so bili tu nosilni zidovi izpo­ stavljeni velikim upogibnim momentom, ki so bil: tem večji, čim večja je bila potresna sila v ležišču stropne konstrukcije nad dvorano. Velikost te sile je bila odvisna predvsem od lastne teže konstruk­ cije. Zato so najbolj trpele dvorane s težko kon­ strukcijo, predvsem z obokanim stropom. Če so bili nosilni zidovi še oslabljeni z velikimi oken­ skimi odprtinami, potem je bila njihova nosilnost glede na horizontalne sile še manjša. Zato ti zidovi niso zdržali potresnih obremenitev (Dom JNA, že­ lezniška postaja). Tam, k jer je bila nad dvorano usločena konstrukcija (v obliki oboka ali lupine), je bilo stanje še slabše, ker tudi ta konstrukcija ni bila zmožna prevzeti potresne obremenitve in se je porušila skupaj z zidovi, ali pa je morda celo rušenje te konstrukcije povzročilo rušenje nosilnih zidov. Tisti deli javnih stavb, ki so bili grajeni z etažno zasnovo, so pa ob istočasni porušitvi dvo- Š t ir i zg o rn je etaže so se u sed le n a p o ru šen i sp o d n ji dve etaži M očno pošk o d o v an i z idan i s ta n o v a n jsk i b lo k t ik p red p o ru š itv ijo rane zdržali potres, ker so bili znatno bolj togi kot del stavbe z dvorano (železniška postaja). V neka­ terih javnih zgradbah starejše gradnje so bile n a j­ bolj šibke točke široka stopnišča, posebno tista s konzolnimi stopnicami v opečnih zidovih, ker vi­ soki obodni zidovi teh stopnišč niso bili sposobni prevzeti znatnih nateznih napetosti, ki jih je po­ vzročal prenos potresnih sil na stopniščno jedro. C. Industrijski objekti Industrijski objekti so utrpeli relativno manjšo škodo kot stanovanjske zgradbe. P ri tem je bilo odločilno tudi dejstvo, da so bili industrijski ob­ jekti večinoma pritlične zgradbe v železobetonski izvedbi, z lahko strešno konstrukcijo, ter so zato potresne sile, ki so delovale na te objekte, bile precej m anjše kot sile, ki so vplivale na stanovanj­ ske stavbe, nosilnost konstrukcij pa je bila rela­ tivno večja. Znaten del industrijskih objektov je lociran na periferiji mesta, k jer je bilo delovanje potresnega vala šibkejše kot v mestnem središču, v bližini stanovanjskih naselij. Tudi industrijski objekti, zgrajeni v čistem železobetonskem skeletu v neposredni bližini mestnega središča (»Crvena zvezda«), so zdržali potres praktično brez slehernih poškodb, zlasti če so bile stropne konstrukcije ob potresu obrem enjene z manjšo obremenitvijo, kot je bila računska. Konstrukcije z zunanjim i nosil­ nimi zidovi iz opeke in arm iranobetonskim i stebri Laže p o škodovan i z idan i s ta n o v a n jsk i b lok v sredini te r z armiranobetonskim stropom so zdržale potres znatno slabše kot čisti skeleti. Moč­ no so poškodovani domala vsi tovarniški dimniki v Skopju. Poškodbe dimnikov so največkrat po­ vsem klasičnega tipa tj. v zgornji tretjin i višine pri drugem tonu nihanja. Ponekod so vidne po­ škodbe tudi p ri prvem tonu n ihanja v višini tal. Poškodovani zgornji deli dimnikov so ponekod padli na tla, največkrat pa so se razm ajali in pre­ m aknjeni iz svoje lege obdržali zgoraj. Tako po­ škodovani dimniki v nekaterih tovarnah ogrožajo proizvodnjo., ker se lahko v vsakem trenutku po­ rušijo in p ri tem poškodujejo objekte in delavce. Zlasti ko bo prišel čas močnih vetrov (»vardarac«), bo treba zelo paziti na poškodovane dimnike. V splošnem so poškodbe samih industrijskih zgradb verjetno manjšega pomena kot poškodbe opreme strojev, ki so bili ob potresu velikokrat za 10 do 20 cm prem aknjeni iz svojih leg, deloma pa tudi poškodovani zaradi padanja ometa in raznih pred­ metov nanje. Toda tudi te poškodbe niso takšnega značaja, da industrijski objekti ne bi bili zmožni v pretežni večini začeti norm alno obratovati. D. Nizke zgradbe Objekti nizkih stavb so ob potresu v Skopju utrpeli le m anjše poškodbe. S tarodavni Dušanov most preko V ardarja je s svojimi visokimi oboki in masivnimi stebri zdržal potres praktično brez slehernih poškodb in stoji kot vzor solidne gradnje naših davnih prednikov. Tudi drugi cestni mostovi novejše gradnje niso u trpeli bistvenih poškodb. Pri tem je odločilno, dejstvo., da so mostovi dimenzio­ nirani za veliko koristno obremenitev, ki redko­ kdaj nastopa v praksi, ob potresu je pa praktično sploh ni bilo. Zato so tudi potresne sile, ki so delo­ vale na mostovne konstrukcije, zlasti na novejše z majhno lastno težo, bile relativno m ajhne v p ri­ m erjavi z nosilnostjo objektov. Jeklena konstruk­ cija železniškega mostu je bila ob potresu vržena iz svoje lege za nekaj centim etrov, je p a bila zelo hitro prem aknjena v prvotno lego. Cestišča v mestu so ostala v glavnem nepoško­ dovana, k jer ob potresu niso nastale večje razpoke, v zemeljski površini. Ponekod so nastale na cesti­ ščih izbokline. Kanalizacijsko omrežje je gotovo utrpelo ne­ kaj poškodb v obliki razpok, vendar je pretežni del kanalizacije ostal po potresu uporaben, ker te raz­ poke niso onemogočile odtoka. Vodovodno omrežje je bilo le malo poškodo­ vano, tako. da so. bile poškodbe odstranjene že ne­ kaj dni po potresu. MATERIALI Končno sodbo o kvaliteti m aterialov, iz katerih so bile grajene poškodovane in porušene zgradbe v Skopju, bodo podali zavodi za raziskavo ma­ terialov, potem ko bodo opravljene vse potrebne preiskave. Vendar že ogled poškodovanih in po- Z n a č iln a p o šk o d b a v o g a la z idane sta n o v an jsk e zg radbe rušenih objektov dopušča določene ugotovitve gle­ de kvalitete nosilnih m aterialov na posameznih objektih. Na nekaterih m estih je bilo možno ugo­ toviti, da beton iz železobetonskih konstrukcij ni imel kvalitete, ki je kot m inim alna predpisana za železobeton. Videti je bilo tudi nekatere pom anjk­ ljivosti p ri arm iranju stebrov (nosilni stebri armi- P o ru še n a d v o ra n a D om a JN A rani s 4 0 8, stebri s preveč razmaknjenimi stre ­ meni ali sploh brez strem en in brez preklopa arm ature na stiku stebra z nosilno konstrukcijo), vendar so to le posamezni prim eri, ki jih ne gre posploševati. Bolj splošen pojav je očitno slaba kvaliteta ope­ ke in zlasti malte pri zidanih zgradbah. Vse razpoke v zidovih potekajo pretežno stopničasto po regah med opekami. Sicer je tudi normalno, da je m alta manj nosilna od opeke, vendar natančnejši pregled razpok le pokaže, da je nosilnost malte ponekod bila res manjša, kot je m inim alno potrebno. Značilno je tudi, da je bilo p ri porušenih zgradbah videti m a­ lo kosov zidu, k jer se je držalo več opek skupaj, v kupu ruševin so opeke običajno ležale povsod ločeno od malte. To je tud i dokaz, da kvaliteta ve­ ziva ni bila dobra in da se m alta ni oprijela opeke. Opeko niso močili, k a r je, zlasti v času velike vro­ čine, vzrok slabe kohezije teh dveh materialov. IZKUŠNJE POTRESA V SKOPJU IN NOVI PREDPISI SRS ZA DIMENZIONIRANJE ZGRADB V POTRESNIH PODROČJIH Skopje stoji na področju IX. potresne jakosti po M ercalli-Cancani-Siebergovi lestvici. Za tako področje predvidevajo novi predpisi SRS nasled­ nje potresne koeficiente: 0,06, 0,08 in 0,10, odvisno od vrste tem eljnih tal. Te koeficiente je treba pri izračunu potresnih sil množiti še s koeficientom dinamičnosti ß, k i za običajne stavbe (do 25 m višine), povečuje te koeficiente poprečno za na­ daljn jih 25l0/a. To pomeni, da predvidevajo novi predpisi SRS za tako področje poprečni koeficient za izračun potresnih sil 0,10. Skopske skeletne konstrukcije, kolikor so sploh bile računane na po­ tresno obremenitev, so bile dimenzionirane za po­ tresni koeficient 0,02 v smislu PTP predpisov iz leta 1948. P ri tem se dopustne napetosti v m a­ terialu niso povečavale, medtem ko novi predpis SRS dovoljuje povečanje napetosti v betonu za 100 °/o, v jeklu pa za ca. 50 %> (do m eje plastičnosti). Če upoštevamo še to razm erje dopustnih napetosti, potem lahko smatramo, da bi morale biti nosilne konstrukcije zgradb v Skopju dim enzionirane vsaj za tr ik ra t večje potresne obremenitve, kot so de­ jansko bile. Vemo, da je večina skeletnih konstruk­ cij v Skopju zdržala potres z manjšimi ali večjimi poškodbami, kar pomeni, da bi vse te konstrukcije gotovo zdržale potres brez poškodb, če bi bile di­ menzionirane v smislu novih predpisov SRS. Zidane zgradbe niso bile v Skopju dimenzio­ nirane za potresne obremenitve. Naši novi pred­ pisi zahtevajo — kolikor se stavbe ne računajo na potresne obrem enitve — da morajo ustrezati pred­ pisanim konstruktivnim osnovam za zidane zgrad­ be. Za potresna področja IX. stopnje naši pred­ pisi om ejujejo višino zidanih objektov na nasled­ nje število etaž nad zemljo: — zgradbe s sistemom vzdolžnih nosilnih zi­ dov — 3 etaže, — zgradbe s sistemom prečnih nosilnih zidov — 2 etaži, — torej znatno manj kot je bila višina po­ rušenih zgradb v Skopju, ki so imele 4—5 etaž nad zemljo. Poleg om ejitve višine predpisujejo naši pred­ pisi tudi m inim alne debeline nosilnih zidov in kva­ litete m alte za omenjene etažne višine in sicer v obeh prim erih zid debeline najm anj 38 cm v po­ daljšani m alti skozi 2 etaži. V Skopju so imeli 4 do 5 etažni bloki zidove debeline 25 cm skozi vseh 4—5 etaž v apneni m alti zelo slabe kvalitete. To pomeni, da bo potresna varnost stavb na seizmičnem področju IX. stopnje, zgrajenih po na­ ših predpisih, neprim erno večja od varnosti stavb v Skopju. ZAKLJUČEK Izkušnje iz Skopja nam narekujejo naslednje splošne ugotovitve: — na potresnem področju IX. stopnje je treba Laže pošk o d o v an i in d u s tr i j­ sk i o b je k t P o ru šen a lu p in a s ta k o n ­ s tru k c ija strem eti za tem, da se stavbe gradijo čimveč z no­ silnim skeletom iz železobetona ali jekla; — p ri gradnji je treba strogo upoštevati ustrez­ na določila glede kvalitete nosilnih materialov, konstruktivnih detajlov in načina izvedbe. Vse na­ pake in površnosti v nosilnih konstrukcijah, ki so pri norm alni vertikalni obtežbi brezpomembne, lahko postanejo usodne p ri potresni obremenitvi; — opustiti je treba posnemanje arhitekture drugih držav, k jer ni potresnih področij, in pristo­ piti je treba takoj p ro jek tiran ju in grajenju takš­ nih stavb, ki bodo varne pred potresom, v smislu novih predpisov SR Slovenije o dimenzioniranju gradbenih objektov na potresnih območjih, tako da bi lahko nudili našim državljanom ne samo le­ pa in udobna, temveč tudi varna prebivališča. s. BUBNOV THE EFFECT OF EARTHQUAKE ON BUILDINGS IN SKOPJE S u m m a r y According to the seismologists estim ates, the ea rth ­ quake in Skopje had the in tensity of IX—X degree MCS. W ith a shallow hypocentrum and epicentrum in the centre of the town, the ea rthquake had a very dam aging effect on close centre, m eanw hile the sub­ urbs w ere not so m uch destroyed. It should be noted th a t the steel skeleton structures w ere found to be earthquake-proof, especially slender ones w ith the longer v ibration period. Taking into account th a t those buildings w ere not designed to resist such an activ ity of the earthquake, they successfully resisted the horizontal forces. How ever, g reat desaster was caused by the destruction of blocks of flats, 4—5 stories high and m ade of bricks. These blocks couldn’t resist the horizontal forces because of the bad brick w all quality and construction unsu itab ility . W henever the seismic w ave stroke these buildings in the direction of a w eak axis (transversal w all system — longitudinal direction, longitudinal w all system — transversal di­ rection), i t caused severe dam ages and destructions. In the old q u arte r of the tow n nearly all little houses made of unburned bricks, som ew here reinforced w ith old tim ber fram es (timberhouses), w ere ruined. Smaller houses of new and m ore solid construction suffered only m ore or less considerable damages, mehnwhile the ligh t wooden structu res proved to be earthquake resi­ stant. W ith a view to public buildings the halls w ith h ea­ vy bearing construction (concrete girders, brick arches), especially by high and slender columns supported ones, proved to be the least resistant. The dam ages on civil engineering constructions, nam ely on bridges, w ere rela tively small ones. Se­ w erage and w ater com m unication w ere repaired soon a fte r the earthqueake. The analysis of the dam aged buildings in Skopje resu lts the following statem ents: 1. In seismic zones w ith high seismic grade, the bearing constructions w ith h igher technical requ ire­ m ents shall be either constructions w ith steel skeleton or constructions w ith reinforced concrete skeleton. 2. A ttention is to be given to struc tu ra l details and to th e quality of the m ateria l, as the m istakes in bu ild ­ ing w hile hidden during the vertical loading, may become highly nocuous during the earthquake. 3. In seismic zones, the requirem ents of the ea rth ­ quake resistance shall be satisfied in design and con­ struction. I I I . . V I I NŽ. ARH. BRACO MUSICUrbanistične perspektive DK 711.45 (Skopje) (Ob potresu v Skopju) Ob razm išljanju o obnovi Skopja se kaj km alu vprašam o za nov urbanistični koncept mesta ali za konsekvence, ki bi jih katastrofaln i potres utegnil imeti na urbanistično plan iran je in pro jek tiran je naših mest na potresnih območjih. Z aenkrat lahko govorimo le o osebnih vtisih, kajti strokovna lite ra tu ra o teh vprašanjih je zelo skopa, a kolikor gre za Skopje, smo pa še vedno v fazi diskusij in nedokončnih konceptov, tako da bomo trdnejši in objektivnejši pregled lahko po­ dali verjetno šele čez nekaj mesecev. Skopska ka­ tastrofa je med strokovnjaki doma in na tujem vzbudila številne diskusije o možnih napakah ali zgrešenih zasnovah v sodobnem urbanizmu, k ar zadeva vpliv elem entarnih, nepredvidljivih in ru ­ šilnih sil. Angažirani so bili tudi najvidnejši sve­ tovni strokovnjaki, ki imajo za seboj izkušnje potresov na Japonskem , v Sredozemlju, v Agadiru in v Južni Ameriki. Francoski intelektualci pa so celo form irali poseben odbor za pomoč, v katerem je ena najvidnejših osebnosti modernega hum ani­ stičnega urbanizm a in arh itek ture Le Corbusier. S skupino, ki naj bi p riprav ila vse za posta­ vitev montažnega naselja, ki bi ga v Skopju g ra­ dila slovenska podjetje, sem imel priložnost ogle­ dati si porušeno mesto peti dan po katastrofi in še enkrat pet dni kasneje. Peti dan je pričel z delom tudi številno ojačeni Urbanistični zavod v Skopju pod vodstvom arhitektov Galiča, Pote in drugih. Ob obisku v njihovi sicer nepoškodo­ vani baraki, k jer so delali že poprej, smo lahko dobili približen pregled vse obsežne problem atike, s katero se bodo m orali spoprijeti skopski kolegi in katere se m orda tisti hip niti sami niso v celoti zavedali. Bilo je očitno, da bo potrebna najtesnejša koordinacija vseh strokovnjakov, zlasti pa nepre­ trgano sodelovanje urbanistov-arhitektov in komu- nalcev raznih strok. Peti dan je bila tudi že (vsaj simbolično) osno­ vana skupina ali kom isija za obnovo in izgradnjo novega Skopja, ki si je našla svoj prostor »na s ta ­ dionu Vardarja« v im proviziranih »poslovnih pro­ storih« okrajnega ljudskega odbora. Ob vsem tem se je že tudi izoblikoval p rv i pregled bodočih nalog ali če smemo reči koncept za gradbeno akcijo v prvem času. Form ulirane so bile tri faze: 1. evakuacija prebivalcev, zlasti neproduk­ tivnega dela, in nastanitev drugih v šotorih, ozi­ roma poljskih taboriščih. Zasilna nastanitev in organizacija potrebnih tehničnih, zdravstvenih in drugih služb; 2. postavitev b arak in drugih montažnih zgradb do zime, v katerih bi prebival predvsem aktivni del prebivalstva, očiščevalna dela na ruševinah; 3. obnova in nova izgradnja Skopja, po novih načrtih in ob ustrezni tehnični organizaciji. P rva faza je bila medtem že pripravljena, d ru ­ ga faza je v polnem teku, a tudi tre tja se je že pričela. Kakor so te faze videti logične in jasne, pa se vendar med seboj prepletajo, posebej se prepletata druga in tre tja faza zaradi tega, ker so montažne hiše, ki jih naša in tu ja podjetja že m ontirajo, v glavnem objekti trajnega značaja, to je taki, ki bodo preživeli 30 ali celo 50 let. Pod tretjo fazo bi seveda moral spadati novi generalni urbanistični načrt Skopja ter na podlagi novih analiz in zasnov določene lokacije za gradnjo na­ vedenih hiš. K er pa vse to še ni pripravljeno, velja pravkar razveljavljeni generalni urbanistični načrt kot podloga, sicer pa se problem i spontano rešujejo na terenu in po posvetu z vsemi razpo­ ložljivimi strokovnjaki. Posledice, ki bodo zaradi tega nastale, bo m oral brez dvoma upoštevati novi urbanistični načrt in jih uskladiti z regularnejšim razvojem. Ob vsem tem je zanimivo, o kakšnih strokov­ nih konceptih se je doslej govorilo; zapisal jih bom tako, kot sem jih registriral. P rva želja je razum ljivo bila, da bi zgradili povsem novo mesto, na lokaciji, ki bi bila varna pred potresi. Druga misel je bila decentralizirana aglomeracija, to je neko centralno območje (verjetno na mestu ob­ stoječega) te r satelitska naselja v oddaljenosti 5 do 10 km okrog Skopja kot stanovanjska območja. Vmes med njim i perfektne kom unikacije in delov­ na te r rekreacijska območja. Podobno zasnovo je sugerirala konfiguracija terena in stanje obstoječe kom unikacijske mreže, tako da so nekateri raz­ mišljali tudi o m estu v nizu ali tako imenovanem linearnem naselju, k jer bi se vzdolž glavne komu­ nikacijske hrbtenice nizala posamezna funkcional­ na območja mesta. Aglomeracija satelitov kakor tudi linearno' mesto sta zasnovi, ki te rja ta podrob­ nejšo regionalno analizo in ni izključeno, da se bodo tehnične skupine, ki sedaj v mednarodnem, zveznem in republiškem merilu proučujejo bodoč­ nost Skopja in njegovega urbanizma, odločile za katero izmed teh možnosti. Zaenkrat so določene lokacije tako imenovanih »prigradskih naselja«, v glavnem m ontažnih hiš, po skupinah, ki jih gradijo več ali manj ločeno posamezne naše republike. Ta naselja nastajajo neposredno na robu sedanjega skopskega pom erija. Mnogim, in tudi meni, se zdi bistvenejše vpra­ šanje revizije uporabljenih konstruktivnih siste­ mov in določeno zagotovilo, da bi izbrane nove konstrukcije ob m orebitnem recidivu elem entarne katastrofe ne terja le človeških žrtev. Ne o tem, ne o čisto urbanističnih idejah še ni bil narejen ekonomski preudarek. Govorimo torej lahko le o možnih konsekvencah, ki so: — v bolj razpršeni gradnji, dislociranih sateli­ tih ali kako drugače razčlenjeni aglomeraciji, v no- Z azidaln i n a č r t sa te litsk eg a n a se lja V lae, k i ga g rad ijo v S k o p ju s lo v e n sk a p o d je tja . P rip ra v il ga je Z avod za u rb an izem OLO L ju b lja n a vih tipih zgradb, k jer se predvsem uveljavljajo vitki skeleti in lahka montažna (v glavnem enodružin­ ska) gradnja, v dobrih kom unikacijah, v lahko dostopnih instalacijah, v p reverjan ju računov za obstoječe objekte, v reviziji organizacije civilne zaščite, zlasti kar zadeva z njo povezanega komu­ nalnega vprašanja, v reviziji zazidalnih kom­ pleksov itd. Vse te konsekvence bomo mogoče čutili tudi pri nas v Ljubljani, k jer smo na potresnem področju podobne jakosti kot nesrečno Skopje. Vsa ta težka, zapletena in soodvisna vprašanja bomo morali re­ ševati in upoštevati v prihodnjih letih. Ugotoviti je treba, da smo v naši novejši izgradnji mest ne­ koliko zanem arili tako vojno obrambni element, kakor tudi prirodne katastrofe, ki pa si, kot vidi­ mo, v tej ali oni obliki precej pogosto sledijo. Kot smo že omenili, sta glavna fak torja človeška živ­ ljenja in neranljivost komunikacij te r raznih jav­ nih služb, po teh faktorjih moramo urbanisti tudi dimenzionirati, torej z aspekta vojne rezerve in rezerve glede elem entarnih katastrof. P ri tem se mi zdi zanimiva ugotovitev, da so sredstva, s ka­ terim i celimo posledice teh katastrof, podobna sredstvom za reševanje urgentnih stanovanjskih in drugih vprašanj v hitro se razvijajočih področ­ jih Azije in Afrike. Zato verjetno kaže razvijati industrijo montažne gradnje, prefabrikacijo na­ sploh, standardizacijo, predelavo hrane in seveda zlasti: ustrezna kom unikacijska sredstva. A s tem smo m orda segli že predaleč. Na koncu še nekaj besed o našem konkretnem prispevku k obnovi in izgradnji Skopja kot se kaže danes in mimo redne tehnične pomoči, ki jo bo organizirala Zveza inženirjev in tehnikov Jugo­ slavije v sodelovanju z ustreznim i strokovnimi društvi. Slovenska pro jektiva in operativa sta p re­ vzeli izgradnjo naselja za približno 5000 ljudi v enem od zahodnih skopskih predmestij. Geodeti ljubljanskega Zavoda za izmero in kataster ter Zavoda za urbanizem so posneli teren, v ljub ljan­ skem Zavodu za urbanizem pa bo izdelan zazidalni načrt za montažne objekte, ki jih imajo v svojem rednem proizvodnem program u industrijska pod­ je tja Jelovica, Edilit, Marles, montažno podjetje Termika, Gradis in drugi. Naselje naj bi bilo (kot pravim o tem u urbanisti) zaključeno, se pravi, da bi poleg stanovanjskih objektov zgradili tudi šolo, obrat družbene prehrane, zdravstveno postajo, ob­ jek t otroškega varstva ipd. O gradnji tega naselja bomo lahko kasneje podrobneje poročali, za zdaj pa je gotovo zanimivo, da so naše kapacitete spo­ sobne v razmeroma kratkem roku (štirih mesecev) postaviti kompletno stanovanjsko sosesko. Mnogi narodi z razvito industrijo in visokim življenjskim standardom kot npr. Angleži, Amerikanci, Švedi in drugi ne vidijo v montažni gradnji stanovanj­ skih ali javnih zgradb neljubih provizorijev, tem ­ več sredstvo za h itro in adekvatno dosego cilja. P rav bi bilo, da naši strokovnjaki in odločujoči činitelji prisluhnejo tujim in zdaj domačim izkuš­ njam v tem smislu, da bi nam skopska katastrofa pomenila tudi po tej p lati šolo za bodočnost. b 9 - TOWN PLANNING PERSPECTIVES (With a view to the earthquake in Skopje) S u m m a r y The au thor deals w ith the problem how to renew the destroyed Skopje, s ta tes the necessary consequences of such earthquake d isaste r on the town planning in seismo zones of our country. This earthquake in Skopje suggested num erous discussions am ong the experts in our country and abroad, dealing w ith the m istakes and incorrect town planning design, irrespective the possible elem entary destroying forces. The problem of Skopje is trea ted by distinguished w orld experts w ith m any experiences gained according to the earthquakes in Japan, Soviet Union, M editerranean, and South Africa. I t should be noted th a t m any distinguished w orld arch i­ tects and tow n planning experts are in terested in the problem of the building of the new town. Besides th e adequate tow n planning, a thorough study of ea rthquake resis tan t construction systems and adequate building m aterials is the m ost im portant. The new building and constructions shall be ea rth ­ quake resis tan t so th a t on the occasion of eventual earthquake the hum an life and property would be safe as m uch as possible. pomoč skopju Slovenski gradbeniki obnavljajo porušeno in grade novo Skopje Že prve dni po katastrofalnem potresu v Skop­ ju (26. ju lija 1963), ko se je komaj že mogla vsaj približno' oceniti ogrom na škoda, se je poleg d ru ­ gih republik SFRJ tud i S lovenija taikoj izrazila p ri­ pravljeno, da se bo z najboljšim i močmi svoje gradbene operative vključila v obnovo porušenega in izgradnjo novega glavnega mesta SR M akedo­ nije. To dejstvo najzgovorneje dokazuje kronološki pregled akcij, izvršenih takoj od dni po potresu do blizu sredine septem bra 1963. Naši gradbeniki so se odločili za konkretno po­ moč že drugi dan po potresu (27. julija), ko so nemudoma odšli v porušeno Skopje kot prvi grad­ beni strokovnjaki iz Slovenije statiki Zavoda za raziskavo m ateriala in konstrukcij (ZRMK) iz L jub­ ljane in gradbeni operativci podjetij K onstruktor in S tavbar iz M aribora. S ta tik i so se takoj vključili v prve komisije, ki so pričele s pregledom in oce­ njevanjem nastalih porušen j javnih, industrijskih, kom unalnih in stanovanjskih objektov ter naprav najrazličnejših v rst in konstrukcij, operativci pa so prevzeli nalogo, da obnove porušena poslopja Izvršnega sveta in L judske skupščine SRM. V sku- IN Z. MAKS MEGUŠAR pini statikov, ki je ostala v Skopju teden dni, so bili iz ZRMK inženirji Plemelj, Terčelj in Boštjan­ čič, iz Spl. pro j. b iroja pa inž. Stojan Ribnikar. Dva dni kasneje (19. julija) jim je z enako nalogo sledila nova skupina statikov-inženirjev iz raznih podjetij in sicer: inž. Turnšek (ZRMK), inž. Bubnov (Spl. proj. biro), inž. Dušan Raič (Proj. biro Kranj), inž. Treppo in inž. Cerkovnik (oba Gradis) te r inž. Cir- man (Slovenija projekt). Tem strokovnjakom je 8. avgusta sledila v Skopje prva delegacija predstavnikov gradbeništva SRS — rep. sekretar za urb. in stan. izgradnjo Ervin Kržičnik, za GZ SRS, preds. Sveta za grad­ beništvo inž. Pavle Hafner, za urbaniste pa direk­ tor Zavoda za urbanizem L jubljana inž. Šlajm er in za Urb. in štitu t SRS inž. Braco Mušič — ki je v dogovoru z lokalnim i oblastmi okvirno prevzela določene konkretne naloge na obnovi in p ri novo­ gradnji t. i. satelitskih naselij ob robu sedanjega mesta. Medtem je tudi Zvezna gospodarska zbornica — Svet za gradbeništvo — na izredni seji v Beo­ gradu (7. avgusta) ob sodelovanju vseh republiških zbornic že sprejela prve ustrezne sklepe, kakšne in kolikšne najnujnejše naloge naj prevzamejo grad­ beniki iz posameznih republik, s tem da se za ob­ močje in konkretni obseg zadolžitev dogovore ne­ posredno v Skopju. V vrsti sklepov, ki jih je bilo treba brez od­ loga začeti izvajati, je bil tudi sklep o sklicanju skupnega sestanka predstavnikov gradbene opera­ tive iz vse Slovenije. Ta se je res zbrala 13. avgusta v Ljubljani na izrednem plenum u z udeleženci iz m alodane vseh gradbenih podjetij. Tik pred tem je bila na Biroju gradbeništva izredna seja Sveta za gradbeništvo Republ. gospodarske zbornice. Se istega dne popoldne je odšla v Skopje nova skupina strokovnjakov iz ZRMK, v kateri sta že drugič odpotovala tudi inž. Turnšek in inž. P le­ melj. K er sta m ariborski podjetji K onstruktor in S tavbar m edtem že prevzeli v Skopju odgovorno samostojno nalogo obnove zgradb IS in Sobranja, so ta dan odšli v Skopje tudi vodilni tehnični pred­ stavniki teh dveh podjetij (inž. Borec in direktor Vadnjal). Naslednjega dne (14. avgusta) je sledila sku­ pina desetih gradbenih strokovnjakov z nalogo, da prevzame na terenu v Skopju še druge obnovitvene naloge, ki so bile medtem zaupane SR Sloveniji. V tej skupini so bili od GZ SRS inž. Megušar, od Biroja gradbeništva direktor M elihar in tehnični vodje vidnejših gradbenih podjetij, tako Tehnike, L jubljana (Vlado Bohinec), Ingrada Celje (inž. Čmak), P ionirja Novo mesto (inž. Pavlin), Obnove Ljubljana (vgt. Knez) in Stavbenika Izola (inž. Kolenc). Ta skupina strokovnjakov je prevzela v centru Skopja za SR Slovenijo določen del občine Idadija II (en del iste občine so medtem prevzeli gradbeniki sosednje Hrvatske, poleg tega pa je skupina Gradisovih inženirjev (Kilar, Erjavec, Po­ lak) prevzela lokacijo za izgradnjo novega naselja Vlae, ki bo zgrajeno približno- 4,5 km zahodno od mestnega središča ob cesti Skopje—Tetovo ob Var­ darju in Partizanski cesti. Mimo teh nalog pa je podjetje Term ika iz Ljub­ ljane prevzelo še drugo samostojno nalogo, tj. po­ stavitev 106 atrijsk ih m ontažnih hiš sistema »Term« v obrobnem naselju Skopja, im enovanem Vodno. Medtem je IS SR Slovenije imenoval kot svo­ jega opolnomočenega poverjenika v Skopju pod­ predsednika GZ SRS inž. Mejaka, za operativnega vodjo obnovitvenih del v Skopju pa je bil postav­ ljen inž. Lojze Blenkuš, ta jn ik Sveta za gradbe­ ništvo OGZ L jubljana te r sta oba 16. avgusta pre­ vzela svoje dolžnosti v Skopju. Po povratku operativnih skupin gradbenih strokovnjakov se je 19. avgusta znova sestal v Ljub­ ljani na izredni seji Svet za gradbeništvo Rep. go­ spodarske zbornice, ki je hk ra ti s podrobnim po­ ročilom teh komisij sprejel tud i vrsto sklepov za takojšnje konkretne akcije. Še istega dne je repu­ bliški štab za pomoč Skopju ustanovil poseben 14- članski Koordinacijski center s tov. sekretarjem Kržičnikom na čelu. Koordinacijski center (KC) je prihodnji dan (20. avgusta) na svoji prvi seji form iral posebno O d s tra n je v a n je ru še v in v S kop ju Predstavništvo gradbeništva SR Slovenije z dve­ ma delovnima telesoma: v L jubljani — Koordinacijski kolegij (K. k.) s sedežem na Biroju gradbeništva Slovenije, ki ga vodi d irektor M elihar, v Skopju pa — O perativni kolegij (O. k.), ki ga vodi inž. Blenkuš. Oba kolegija bosta poslovala tako, da bodo v L jubljani sodelovali d irektorji podjetij, ki so v Skopju prevzela odrejene naloge obnove, v Skopju pa tehnični vodje gradbišč istih podjetij. Takoj so bili določeni tudi nosilci skupin pod­ jetij, ki so si v Skopju kasneje med seboj razdelila dokaj obsežno nalogo obnove centra mesta. H krati so bili sporazumno določeni po teritorialnem ob­ segu tudi potrebni kooperanti (manjša gradbena in večina rem ontnih podjetij), tako da je bila že 20. avgusta okvirno postavljena celotna organiza­ cijska s truk tu ra za izvedbo obnovitvenih del v Skopju. 24. avgusta zam enja inž. M ejaka na isti dolž­ nosti v Skopju inž. Vlado Čadež, pom. rep. s-ekr. za industrijo, inž. B lenkušu pa je s strani Biroja gradbeništva in GZ SRS dodeljen kot organizacij­ ski pomočnik dr. Milan Orožen. Koordinacijski center objavi 24. avgusta 1963 v vseh dnevnih časopisih v Sloveniji z »odprtim pismom« poziv sam oupravnim organom gospodar­ skih organizacij gradbeništva, gradbenim režijskim grupam , vsem investitorjem in vsem gradbenim strokovnjakom v SR Sloveniji, da se vključijo v obnovo in izgradnjo Skopja. Dejavnost predstavništva gradbeništva Slove­ nije se je že v prvih dneh po form iranju obeh ko­ legijev tako razm ahnila, da se odslej dalje vrstijo važni delovni sestanki dan za dnem dobesedno brez oddiha. Med Skopjem in Ljubljano, to je med obema kolegijema, se tudi po večkrat na dan iz­ m enjavajo neposredna brzojavna in pismena spo­ ročila, naročila, urgence in pojasnila, indirektno tudi preko teleprin terja , ki ga je kolegij v L jub­ ljani vzpostavil že v prvem tednu meseca septem ­ bra, na zvezo za Skopje pa je treba še počakati do dovršitve telegrafskega večkabelskega kanala med Nišem in Skopjem. Od prvega Gradisovega avto vlaka, ki je odšel v Skopje 23. avgusta, odhajajo vsak dan v Skopje nove skupine gradbenih delavcev in strokovnjakov vseh podjetij, ki tam prevzem ajo svoje obveznosti. * Gradbena podjetja iz Slovenije so v Skopju sprejela naloge na naslednjih področjih: 1. sanacijo objektov Izvršnega sveta SRM pod­ je tji K onstruktor in S tavbar iz M aribora s koope­ ran ti iz celotnega m ariborskega okraja te r s so­ delovanjem ZRMK za statično presojo in tehnično instruktažo načina obnove; 2. sanacijo nad 2000 stanovanjskih, poslovnih in drugih javnih zgradb v že navedeni občini Ida- dija je skupno s kooperanti prevzelo naslednjih osem podjetij: (v oklepajih navedene številke pomenijo po­ trebno število kvalificiranih delavcev); Ingrad Celje (158), Gorica, Nova Gorica (72), Stavbenik Izola (86), Tehnika Ljubljana (209), Obnova L jubljana (89), Grosuplje Grosuplje (117), P rojekt Kranj (181), P ionir Novo mesto (106), Skupno 1020 kvalificiranih delavcev, vendar po prvih grobih ocenah ob sestavi aproksim ativnega operativnega plana. Kolikor bo naloga zahtevala povečanje tega števila, bodo podjetja m orala to prispevati sorazm erno tako, da bo do konca leta 1963 v približno 100 delovnih dneh opravljena prva etapa obnove najnujnejših poškodovanih objektov, ki so v Skopju kategorizirani po barvah in sicer: zelena — lažja popravila, rum ena — težja, zahtev­ nejša, rdeča pa za odstranitev objektov, ker niso več uporabni. 3. P ri izgradnji novega naselja Vlae je GIP Gradis, L jubljana s kooperanti Jelovica Škofja Loka, Edilit L jubljana in Marles M aribor p re­ vzel skupno postavitev 540 lesenih montažnih sta­ novanjskih hiš za 930 stanovanj, oziroma 5100 pre­ bivalcev. Nosilci del za nizko gradnjo na istem področju tj. za ceste, kanalizacijo, vodovod in vso elektrifikacijo pa so podjetja Tehnogradnje Ma­ ribor, P rim orje Ajdovščina in Toplovod-Elektro- signal L jubljana. Celoten urbanistični zazidalni p rojekt je pre­ vzel Zavod za urbanizem Ljubljana s sodelovanjem Mestnega vodovoda Ljubljana, Mestne kanalizacije Ljubljana, E lektro Ljubljana-m esto, in P rojektiv­ nega podjetja Nizke gradnje. Za celotno naselje Vlae bo po prvih grobih cenitvah potrebnih nad 900 kvalificiranih delavcev, tehnikov in inženirjev, ki jih bodo morala, enako kakor za Idadije, poslati v Skopje podjetja, ki so prevzela nalogo, oziroma sorazmerno tudi njihovi kooperanti. Groba ocena potrebnih investicij samo za to naselje je 4 m ilijarde dinarjev. Zazidalni na­ črt predvideva postavitev montažnih hiš raznih v rst (enodružinske, dvojčki, četvorčki), ker se je moral p ro jek tan t urbanizm a ozirati tudi na raz­ položljive kapacitete podjetij, ki bodo dobavljala montažne objekte. Poleg stanovanjskih objektov bodo postavljeni tudi objekti družbenega značaja kot menza za 400 obrokov v vsaki od dveh izmen, razne prodajalne (špecerijia, sadje, zelenjava, mes­ nice, m lekarne, galanterija, papirnice, trafike, itd.), obrtni servisi (čevljar, frizer, krojač, popravila elek­ tričnih aparatov in druge servisne dejavnosti), Šotori sk u p in e s ta tik o v v S kop ju n e k a j d n i po p o ­ tre su D elovno m esto p o d je tja K o n s tru k to r iz M arib o ra , ta k o j po p o tre su vzgojno varstvene ustanove, zdravstvena postaja in osemletka za ca. 950 otrok (16 razredov v dveh izmenah). Vlogo koordinacijskega organa za Vlae je naknadno prevzel Gradbeni center Slovenije (tov. Rupret in inž. Treppo). Iz SR Slovenije bo za izvedbo zahtevanih na­ log v prvi najbolj forsirani časovni etapi najkasne­ je do konca leta 1963 potrebno v celoti zaposliti v Skopju nekaj nad 2300 kvalificiranih in visoko­ kvalificiranih gradbenih delavcev. Nekvalificirano delovno silo naj bi priskrbele lokalne oblasti v Skopju, vendar vsa dosedanja poročila opozarjajo na pom anjkanje nekvalificirane delovne sile v Skopju in si bodo m orala po vsej verjetnosti pod­ je tja večji del te oskrbeti sama. Že do prvih dni meseca septem bra so prak­ tično odposlala v Skopje vsa navedena podjetja svoje večje in m anjše ekipe, razen Termike, ki je edina v začetku nekoliko zaostala. Urbanistični projekt za Vlae je prav tako iz objektivnih zadrž­ kov imel skoraj 14-dnevno zamudo, ker so geo­ m etri iz Slovenije v prvih dveh tednih neposredno po potresu najprej posneli zemljišče na drugi loka­ ciji (Lisičje), nakar je bila za SR Slovenijo od­ rejena nova lokacija — Vlae. Za obnovitvena dela na področju Idadije so si graditelji že sestavili operativni plan del s term in­ skimi roki, ki je kljub naglici, s katero je bil p ri­ pravljen, vendarle tak, kot se samo po sebi razume, da mora biti za vsako dobro urejeno gradbišče. Za veliko gradbišče, ki je zaživelo v Skopju, pa je še toliko pomembneje pripraviti dobro organizacijo, ker se m orajo republike v glavnem zanašati le na lastne sile. Večina republik m ora poleg delovne sile dovesti na svoja gradbišča tudi vso potrebno mehanizacijo in prevozna sredstva te r tudi vrsto gradiv, razen osnovnih, ki si jih m ora poiskati čim bliže svojim deloviščem. S trah pred prehitrim de­ ževjem in mrazom je še posebej pomemben činitelj, ki vpliva na oster tempo dela brez odmora. Za vse potrebne nabave gradiv in opreme je odrejeno kot centralno trgovsko podjetje K ara- orm an v Skopju, ki pa, kot že sedaj kaže, samo ne bo zmoglo naloženega bremena. Gradbeni opera­ tivi Slovenije v Skopju je zato priskočila na po­ moč M etalka iz Ljubljane, ki se je po svojih predstavnikih že vključila v oba kolegija za po­ sredovanje vseh potrebnih dobav gradiv, od ka­ terih so nekatera že v samem začetku deficitarna, predvsem instalacijski, elektro in drugi materiali. Na sektorju Idadije je medtem obnovitveno delo že uspešno steklo, saj so komisije statikov, ki se menjavajo, pregledale skoro že vse objekte, jih ocenile in dale tudi potrebna navodila za sana­ cijo. In terna revizijska kom isija strokovnjakov iz Slovenije je sestavila tudi predlog za splošna na­ čela za obnovo posameznih konstrukcij, tako opeč­ nih kot betonskih in se po teh skupno zbranih ugotovitvah sedaj ravna operativa pri sanaciji tudi kritičnejših in zahtevnejših objektov. P ri strokovnem pregledu objektov za obnovo našim strokovnjakom ni uspelo dobiti ustrezne teh­ nične dokumentacije za poškodovane stavbe. Zato se je bilo potrebno tudi tu zanesti predvsem na lastne sile s tem, da bi se manjkajoča, a potrebna dokum entacija napravila vsaj naknadno s čim ver- nejšim posnetjem konstrukcij zgradb. To delo bodo prevzeli projektanti, ki bodo v samem Skopju form irali poseben projektivni biro v ta namen, vendar v sestavu celotne organizacije obnovitvenih del, ki jih je prevzela Slovenija. Tudi pogodbe za izvršitev del so bile medtem, po neka­ terih spremembah, predpisane s strani investitorja — Direkcije za obnovo in izgradnjo Skopja. Resnost, s katero so slovenski gradbeniki zasta­ vili svoje moči za obnovo Skopja, daje polno upa­ nje, da bodo zahtevane naloge kljub obsežnosti in težavnosti opravljene solidno in strokovno zanes­ ljivo, kar se splošno pričakuje predvsem od opera­ tivcev iz naše republike. gpsnndarshn-praiina vprašanja Nekatere značilnosti novih predpisov za dimenzioniranje gradbenih objektov na potresnih področjih Ob katastrofalnem potresu v Skopju meseca ju ­ lija se je vsa naša javnost, zlasti pa ves naš strokovni tehnični kader zelo jasno zavedel, da je tudi Jugosla­ v ija področje, katero vse preveč pogosto obiščejo hude potresne nesreče. Z lasti je vsem postalo več kot očitno, da smo pri nas raziskovalnem u in tehnično zakono­ dajnem u delu na področju seizmologije in potresnega inženirstva vse do zadnjega časa posvečali dosti p re ­ malo pažnje. To se je odražalo zlasti v popolnem po­ m anjkan ju ustreznih tehničn ih predpisov glede po­ tresno varne gradnje. Predpisi PTP (Privrem eni tehnički propisi), ki so izšli km alu po vojni, ne zagotavljajo v svoji sedanji obliki nikake varnosti p red potresom , saj so horizon­ talne sile po P TP za po tresne sile prem ajhne. K er smo v zadnjem času na področju visoke gradnje v m nogih m estih forsirali g ra jen je stolpnic in drugih visokih stavb, je postajalo vedno bolj pereče vprašanje zadost­ nega upoštevanja po tresn ih učinkov, zlasti na ak u t- nejših seizmoloških področjih . K olikor so posam ezni investitorji, p ro jek tan ti, s ta tik i ali organi g radbenih inšpekcij čutili po lastn i iniciativ i potrebo, da p ri g rad ­ n ji stolpnic resneje upoštevajo možnosti eventualnih potresov, so se potem rav n a li po razn ih inozemskih predpisih. Po nekaterih p rim erih potresov v zadnjih le tih so gradbeni strokovnjak i v Sloveniji prvi jasno za­ čutili, da je treba naše gradbene predpise glede na potrese izpopolniti. S ek re ta ria t IS za industrijo in obrt je sklical jan u arja 1962 posvetovanje z udeležbo okoli 20 strokovnjakov - statikov, geologov, seizmologov. Po posvetovanju, na katerem se je obravnavala pom anjk ­ ljivost veljavnih predpisov, je bila osnovana posebna kom isija z nalogo, da izdela predlog novih predpisov z upoštevanjem najnovejš ih izsledkov na področju protipotresne gradnje. Pobudo strokovnjakov Slovenije so pozitivno sp re­ jeli republiški in zvezni up ravn i organi. K er im a po Tem eljnem zakonu o g rad itv i investicijskih objektov vsaka republika pooblastilo, da izda dopolnilne tehnič­ ne ukrepe in strokovne norm e, potrebne za p ro jek ti­ ranje, kolikor jih ne vsebujejo obstoječi zvezni p re d ­ pisi, je bil p ri nas p rip rav ljen Predlog začasnih p red ­ pisov za d im enzioniranje in izvedbo gradbenih objektov v potresnih območjih, ki je izšel v posebni b rošuri Zveze gradbenih inžen irjev in tehnikov za Slovenijo. Uvodno besedo tej publikaciji je napisal inž. V ladim ir Čadež, strokovno obrazložitev novih predpisov je podal inž. Sergej Bubnov, navodila za računanje potresnih obrem enitev pa je po kn jig i I. L. Korčinskij, Osnovi proektirovanija zdanii v seizm ičeskih rajonah obdelal prof. dr. inž. E rvin Prelog. Ti naši novi g radbeni potresni predpisi p red stav ­ ljajo p rav gotovo velik ko rak naprej, saj predvidevajo zanesljive varnostne uk repe za različne vrste gradbenih objektov in različne kategorije potresne nevarnosti. Predlog novih predpisov vsebuje strokoven izračun obrem enitvenih sil po tresa po približni in po točne j ši metodi, pač glede na višino objekta, upoštevaje p ri tem kakovost tem eljn ih tal, lastne nihajne dobe stavb in periode potresnih valov. P rib ližna metoda se v stro ­ kovni lite ra tu ri v ečk ra t im enuje »statična metoda«, točnejša pa »dinamična metoda«. Vendar ta naziva ne pomenita veliko, saj obe metodi obravnavata — »dina­ mično« potresno dogajanje in pa »statiko« zgradb. So­ dobna in zanesljivejša dinamična metoda je npr. v ZSSR predpisana za vse višje kpnstrukcije, obenem pa tudi sploh za vse konstrukcije na področjih sedme, osme in devete potresni? stopnje (po Mercalli-Cancani- Siebergovi mednarodni lestvici). V predlogu so prav tako določene dopustne napetosti za dimenzioniranje na potres, pri čemer je zaradi ekonomičnosti upošte­ vano dejstvo, da obstaja praktično pri vsaki konstruk­ ciji že določena rezerva varnosti, tako zlasti pri betonu, kjer je nosilnost materiala dosti večja kot dopustna napetost. Med splošnimi napotki za antiseizmično pro­ jektiranje podaja predlog naslednja glavna načela: — objekti naj se konstruirajo tako, da bodo naj­ večje teže koncentrirane v spodnjih etažah; — temeljenje naj bo brezhibno. Pri slabo nosilnih tleh je potrebno ustrezno armiranje temeljev; — objekti, ki imajo po svoji tlorisni zasnovi raz­ ličen pomen, naj se grade med seboj ločeno z dilata­ cijami; — zasnova objektov naj bo čim enostavnejša in čim jasnejša; — dilatacijske rege morajo biti tem širše, čim višji je objekt; — lesene in jeklene konstrukcije morajo biti zelo solidno zavetrovane; — zunanje polnilne stene morajo biti opremljene z vezmi; — leseni stropovi so dovoljeni le do višine dveh etaž; — glede zidanih (opečnih) stavb so v predlogu predpisov podrobno navedene dimenzije (debeline) no­ silnih elementov, dopustne napetosti opečnega zidovja in armature montažnih stropov, da ni treba za vsako opečno zgradbo posebej opraviti izračun potresne var­ nosti, kar sicer terja precej dela in strokovnega znanja. Publikaciji je priložen zemljevid seizmičnih pod­ ročij Slovenije, ki je v tem pogledu razdeljena na štiri področja od VI. do IX. potresne stopnje po lestvici MCS. Tako so iz izkušenj v preteklosti določene širše lokacije, kjer so bili doslej potresi najmočnejši in je treba tam zahtevo po varnosti stavb postavljati z naj­ večjo ostrino. To je samo nekaj podrobnosti iz publikacije o di­ menzioniranju gradbenih objektov v potresnih območ­ jih. S predlogom novih antiseizmičnih predpisov so naši gradbeni strokovnjaki opravili izredno pomembno pio­ nirsko delo v naši državi in se s tem lotili sodobnega načina reševanja gradbene problematike v potresnih področjih. Jasno je, da z novimi predpisi vsi problemi protipotresne varnosti zgradb še daleč niso obdelani in bo potrebno pri nas — kot drugod po svetu — še ve­ liko raziskovanja na polju aplikativne in tehnične se­ izmologije. Ker je novi predlog z objavo v Uradnem listu SRS, št. 18 z dne 13. junija 1963 dobil pravno obliko in za­ konsko veljavo od 21. junija 1.1. dalje, je s tem naša gradbena zakonodaja bistveno izpopolnjena, in kar je najvažnejše: zgradbe, ki jih bomo zidali, bodo proti potresnim katastrofam bolj zavarovane kot doslej. B . F. Predpisi o graditvi investicijskih objektov (Nadaljevanje iz 1. številke) 13. Zakon o graditv i investicijskih objektov (Ur. 1. LRS, št. 5/1963). S tem republiškim zakonom se dopolnjuje tem eljni zakon o grad itv i investicijskih objektov in enotno u re ­ ja vprašan je graditve gospodarskih in negospodarskih investicijskih objektov na področju SR Slovenije. 14. Odlok o določitvi objektov, za katere bo izdajal dovoljenja za grad itev sek re taria t IS za industrijo in obrt (Uradni lis t LRS št. 9/1963). Ta odlok Izvršnega sveta SR Slovenije določa na podlagi 9. člena zakona o grad itv i investicijskih ob­ jektov, da bo za investicijske objekte, katerih gradi­ tev je tehnično ali iz varstven ih razlogov zahtevna ali pa funkcionalno kom plicirana, izdajal dovoljenja za graditev republiški upravni organ, p risto jen za grad­ beništvo (Rep. sek re taria t za industrijo). Ti objekti so razvrščeni v pet skupin. 15. P rav iln ik o izdajanju dovoljenj za graditev in ­ vesticijskih objektov (Ur. 1. LRS, št. 8/1963). Ta p rav iln ik predpisuje postopek za izdajanje do­ voljenj za grad itev p ri up ravn ih organih. 16. P rav iln ik o postopku pri oddajan ju investicij­ skih objektov in del v g raditev (Ur. 1. LRS, št. 8/1963). Ta p rav iln ik določa postopek p ri oddajan ju inve­ sticijskih del v graditev, ki ga m orajo izvesti investi­ torji. U pravni organi nim ajo več nobenega vpliva na oddajanje del. Investito rji im ajo široke možnosti p ri iskanju najprim ernejšega načina oddaje del. Postopek je sproščen in poenostavljen. 17. P rav iln ik o tehničnem pregledu zgrajenih in ­ vesticijskih objektov (Uradni list LRS, št. 8/1963). S tem pravilnikom je določen postopek v zvezi s tehničnim pregledom zgrajenih objektov. Velja za go­ spodarske in negospodarske objekte. 18. O dredba o pogojih, ob k a terih se bodo dovolje­ vali kred iti za zidanje stanovanj za prodajo (Ur. 1. SFRJ, št. 22/1963). Po tej odredbi zveznega sek re taria ta za finance smejo republiške in kom unalne banke dovoljevati g rad­ benim podjetjem iz vseh bančnih sredstev kredite za zidanje stanovanj za prodajo. K red iti sm ejo dosegati skupaj največ 5 % vseh dohodkov, ki so se po zaključ­ nem računu za preteklo leto natek li v stanovanjske sklade. O dredba določa tudi pogoje in postopek v zvezi z odobravanjem kredita. V račilni rok je načelom a 1 leto. 19. O dredba o pogojih za oddajo investicijskega objekta v graditev tu jem u izvajalcu (Ur. 1. SFRJ, št. 22/1963). Ta odredba zveznega sek re taria ta za industrijo do­ loča na podlagi 50. člena tem eljnega zakona o graditv i investicijskih objektov pogoje, pod katerim i se sme investicijski objekt oddati v g rad itev tu ji fizični ali p ravni osebi. Investitor m ora razp isati m ednarodni natečaj, poprej pa si m ora oskrbeti po trebna devizna sredstva ozirom a dovoljenje Zveznega sek re taria ta za indüstrijo . V pogodbi s tu jim izvajalcem m ora b iti do­ govorjena garancija. Tudi izvajalec sme angažirati tu je osebe za izvajanje del sam o kot inženirsko tehnično vodilno osebje in kot specialiste, sicer pa m orajo pri g raditv i biti zaposleni domači državljani. M aterial in oprem a m orata b iti kup ljena v Jugoslaviji, razen če ju v Jugoslaviji n i mogoče dobiti. O dredba vsebuje tud i finančne in knjigovodske predpise. 20. Navodilo o vsebini in o načinu izdelave inve­ sticijskega program a, poenostavljenega elaborata in re fera ta za investicijske objekte s področja šolstva (Ur. 1. SRS, št. 20/1963). S tem navodilom republiškega sekre taria ta za u r ­ banizem, stanovanjsko izgradnjo in kom unalne zadeve so na podlagi 29. člena zakona o grad itv i investicijskih objektov določeni elem enti, k i jih m ora vsebovati in ­ vesticijski program , poenostavljeni elaborat ali re fera t za objekte s področja šolstva. 21. Navodilo o vsebini in o načinu izdelave inve­ sticijskega program a, poenostavljenega elaborata in re fera ta za investicijske objekte s področja zdravstva (Uradni list SRS št. 20/1963). S tem navodilom republiškega sekre taria ta za u r ­ banizem, stanovanjsko izgradnjo in kom unalne zadeve so na podlagi 29. člena zakona o g rad itv i investicijskih objektov določeni elem enti, k i jih m ora vsebovati in ­ vesticijski program , poenostavljeni e laborat ali re fera t za investicijske objekte s področja zdravstva. 22. Odredba o dim enzioniranju in izvedbi g radbe­ n ih objektov v potresn ih obm očjih (Ur. 1. SRS, št. 18/1963). Ta republiška odredba, izdana na podlagi poobla­ stila tem eljnega zakona o g rad itv i investicijskih ob­ jektov, predpisuje strožje upoštevanje potresnih vp li­ vov p ri p ro jek tiran ju gradbenih objektov v potresnih območjih. S tem se nadom eščajo začasni tehnični p red ­ pisi za obrem enitev zgradb iz le ta 1948, ki glede po­ tresne varnosti ne ustrezajo. Novi predpis je izdelan na podlagi dosežkov sodobne znanosti na področju v a r­ nosti zgradb pred potresi in novejše strokovne lite ra ­ ture. 23. Navodilo o tem, k a te ri konstruk tivn i deli s ta ­ novanjsk ih in drugih objektov, ki jih grade gospodar­ ske organizacije za trg, so podvrženi tehničnem u p re ­ gledu med gradnjo (Ur. 1. SRS, št. 23/1963). To navodilo republiškega sek re taria ta za industrijo določa vsebino in postopek za tehnični pregled posa­ m eznih konstruk tivn ih delov objektov, ki jih podjetja g radijo za trg in ki je predpisan po 36. členu zakona o g rad itv i investicijskih objektov. Podjetje, ki gradi objekte za trg, je dolžno p rijav iti p risto jn i gradbeni inšpekciji pričetek g radn je in p ričetek določenih faz gradnje. P rijava se opravi z vpisom v knjigo p rijav p ri gradbeni inšpekciji. Ko je objekt v surovem do­ grajen (III. faza), m ora izvajalec zaprositi za pregled surove zgradbe. D, R. Izvoz projektantskih storitev in izvajanje gradbenih del v tujini Zvezni družbeni plan za leto 1963 predvideva, da se bo na podlagi pričakovanega povečanja pro­ izvodnje povečal izvoz industrijskih izdelkov in storitev za približno 13 % v prim erjavi z letom 1962. Ker se je izvoz občutno povečal že v letu 1962, pomeni predvideno povečanje izvoza resno nalogo, ki jo bo mogoče izpolniti le s koordinira­ nimi ukrepi gospodarske politike pristojnih orga­ nov. Obstoječi predpisi, ki obravnavajo vprašanje izvoza, vsebujejo tudi pogoje za izvoz p ro jek tan t­ skih storitev in izvajanje gradbenih del v tujini. Zakon o prom etu blaga in storitev s tujino določa splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnje­ vati gospodarske organizacije, če hočejo opravljati zunanjetrgovinske posle. Med zunanjetrgovinskim i posli, ki jih om enjeni zakon obravnava, je tudi izvajanje investicijskih del v tujini. S temi deli je po tem zakonu mišljeno zlasti: 1. izdelovanje investicijskega program a in in­ vesticijske tehnične dokum entacije za gradbene in druge objekte v tujini; 2. izvajanje gradbenih del v tujini; 3. nadzorstvo nad izvajanjem gradbenih in drugih investicijskih del v tujini; 4. napeljevanje vsakovrstnih instalacij, po­ stavljanje, m ontiranje in vpeljevanje delov na­ prav ali kom pletnih naprav oziroma opreme na objektih v tu jin i v pogon, vzdrževanje obratov ter strokovni pouk za obratovanje industrijsk ih in energetskih objektov v tujini; 5. izvajanje geoloških, rudarskih, konsolida­ cij skih, agrom elioracijskih in drugih podobnih del v tujini. Vsaka gospodarska organizacija, ki se nam e­ rava baviti z zunanjetrgovinskim i posli, se mora registrira ti za to dejavnost. Za vpis v register pod­ jetij, k i opravljajo zunanjetrgovinsko dejavnost, je treba izpolniti predpisane pogoje. Zakon določa, da m ora takšna gospodarska organizacija izkazati: da pravilno posluje, da ima določeni minimum sredstev, da ima potrebno tehnično opremo in da im a kadre s strokovno izobrazbo, ki je potrebna za opravljanje ustreznih zunanjetrgovinskih poslov. Šele ko so izpolnjeni ti pogoji, je možen vpis v register, ki ga vodi pristojno okrožno gospodarsko sodišče. Z gospodarskimi organizacijam i po omenjenem zakonu so m išljena podjetja, zadruge in poslovna združenja. Za vsako vrsto zunanjetrgovinskih poslov pa posebni predpisi določajo natančnejše pogoje glede sredstev, tehnične opreme in kadrov. Tako določa pravilnik o tehnični oprem i gospodarskih organi­ zacij, ki izvajajo investicijska dela v tujini, da mora imeti takšna gospodarska organizacija poleg tehnične opreme, ki jo določajo veljavni predpisi za izvajanje takih del v državi, tudi opremo, ki jo določa pravilnik. Poleg te opreme mora gospodar­ ska organizacija imeti tudi potrebne strokovne tehnične uslužbence ustrezne specialnosti. Tehnična oprema gospodarskih organizacij, ki izvajajo investicijska dela v tujini, m ora biti take zmogljivosti, da omogoča določeni le tn i bruto pro­ dukt. Ce gre za gospodarske organizacije, ki iz­ vajajo dela p ri visokih stavbah, mora tehnična oprema (stroji, priprave, tehnični pribor in orodje, aparati, instrum enti, vozila, skladišča in dr.) omo­ gočiti letni bruto produkt nad 6 m ilijard dinarjev. Če gre za gospodarske organizacije, ki izvajajo dela p ri nizkih stavbah in hidrogradnji, je pogoj omenjene zmogljivosti določen na vsaj 4 m ilijarde dinarjev letno, p ri gospodarskih organizacijah, ki izvajajo razne vrste instalacij (strojne instalacije, elektroinstalacije, hidroinstalacije, m ontiranje kom­ pletnih naprav ali delov naprav oziroma opreme) pa na vsaj 3 m ilijarde dinarjev. Gospodarska organizacija, ki izdeluje za grad­ bene in druge objekte v tu jin i investicijske pro­ grame in investicijsko tehnično dokumentacijo, mora im eti potrebna tehnična sredstva, s katerim i je mogoče uspešno izdelovati investicijsko tehnično dokum entacijo za vse vrste objektov; razen tega pa mora im eti tudi potrebne tehnične uslužbence vseh strok (gradbene, strojne in elektrostrojne in­ ženirje, arh itek te in dr.) za izdelavo kompleksne investicijske tehnične dokumentacije za dejavnost, za katero je registrirana, kakor tudi potrebno šte­ vilo vodilnih projektantov. Potrdilo, da so navedeni pogoji izpolnjeni, izda republiški upravni organ, ki je pristojen za trgo­ vino (Republiški sekretariat za trgovino) po pred­ hodnem m nenju republiške gospodarske zbornice. Odredba o minimumu sredstev, s katerim i mora razpolagati gospodarska organizacija za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, predpisuje, koliko sredstev morajo imeti te organizacije v svo­ jem poslovnem skladu. Višina teh sredstev je do­ ločena za posamezne vrste zunanjetrgovinskih po­ slov. Za izvajanje investicijskih del v tu jin i je predpisan sklad v višini 1 m ilijarde dinarjev. Ta predpis je obvezen tako za organizacije, ki izvajajo gradbena dela v tujini, kakor tudi za organizacije, ki izdelujejo investicijske program e in investicij­ sko tehnično dokumentacijo. Obstoječi predpisi, ki obravnavajo zunanje­ trgovinsko poslovanje, določajo torej vrsto pogo­ jev, ki jih m orajo gospodarske organizacije izpol­ niti, če se hočejo registrirati za to vrsto dejavnosti. Namen teh predpisov je predvsem, da se prepreči sodelovanje na zunanjem trgu tistim organizaci­ jam, ki niso vsestransko sposobne kvalitetno in solidno opravljati takšnih poslov. Na področju zunanjetrgovinskega poslovanja je prišlo v bližnji preteklosti do nezdravih pojavov, ki so povzročali ekonomsko škodo in kvarili ugled naše države. Zato so bili v letu 1962 izdani ostrejši predpisi, ki zahtevajo od zunanjetrgovinskih podjetij, da iz­ polnjujejo tiste pogoje, ki bodo omogočili solidno poslovanje. To naj zagotavljajo strokovni kadri, potrebna tehnična oprema in določena sredstva v poslovnem skladu. Zvezni družbeni plan predvideva predvsem občutno povečanje izvoza industrijskih izdelkov. To težnjo izražajo tudi predpisi o zunanjetrgovin­ skem poslovanju. Če pregledamo pogoje za izvaja­ nje investicijskih del v tujini, vidimo, da bi se s temi posli lahko bavilo le m alokatero gradbeno podjetje, projektantska organizacija pa sploh no­ bena. Niti vse projektantske organizacije v SR Sloveniji nim ajo v poslovnem skladu predpisanega zneska sredstev 1 m ilijarde dinarjev. Čeprav izvoza projektantskih storitev oziroma izvajanja gradbenih del v tu jin i po deviznem efek­ tu ne moremo prim erjati z izvozom industrijskih izdelkov, ki je za naše gospodarstvo' gotovo po­ membnejši, vendar le ne kaže takih prizadevanj zanem arjati. S plasiranjem projektov na tujem trgu se navežejo* stiki z inozemskim tržiščem, ugo­ tavljajo se potrebe in razm ere na določenem pod­ ročju in tako ustvarjajo pogoji za izvoz industrij­ skih izdelkov. Zato bi bilo koristno, da bi se predpisi sprem enili v tem smislu, da bi bili spod­ budni tudi za projektantske organizacije in grad­ beno operativo. Predvsem bi bilo treba znižati predpisani znesek poslovnega sklada, ki ga morajo imeti gospodarske organizacije, če hočejo samo­ stojno izvajati investicijska dela v tu jin i in poeno­ staviti nekatere predpise v zvezi z bančnim poslo­ vanjem. Za projektantske organizacije znesek poslov­ nega sklada objektivno ni merilo za ocenjevanje sposobnosti za opravljanje zunanjetrgovinskih po­ slov. Važneje je, da ima takšno podjetje dovolj sposobnih in izkušenih strokovnjakov za vse vrste pro jek tiran ja in dobro organizacijo. Nekaj takšnih projektantskih organizacij pri nas imamo. Da bi se jim omogočilo samostojno nastopanje na zuna­ njem trgu, bi bilo treba predpisani znesek ene m ilijarde bistveno znižati na 50—100 milijonov. Čeprav se danes z izvajanjem investicijskih del v tu jin i p ro jektantska in večina gradbenih podjetij ne more baviti samostojno, pa predpisi omogočajo, da jih opravljajo preko poslovnih zdru­ ženj. Takšno združenje sme oprav lja ti zunanjetrgo­ vinske posle, če im ajo vsi njegovi člani skupaj minimum sredstev, ki je predpisan. Nekaj takšnih združenj je bilo p ri nas že ustanovljenih. Projek­ tantske organizacije, ki se želijo usm eriti na izvoz svojih storitev, bodo m orale poiskati prim em o obliko sodelovanja in se vključiti v ustrezno po­ slovno združenje. Poleg tega pa lahko te gospo­ darske organizacije ustanovijo kooperacijske od­ nose s prim ernim i industrijskim i podjetji in kot poslovni partnerji z osnovnim izvoznikom plasirajo svoje storitve. Pri tej obliki se m orajo seveda p ri­ lagoditi potrebam industrijskega podjetja, ker ne nastopajo samostojno, temveč kot kooperant no­ silca izvoza. Danes se le redka projektantska oziroma grad­ bena podjetja bavijo z izvozom svojih storitev. Tega najbrž ni povzročil sistem strogih predpisov in pogojev, ki jih morajo izpolnjevati organizacije, če hočejo opravljati zunanjetrgovinske posle, tem ­ več dejstvo, da se ta podjetja za izvoz svojih stori­ tev niso dovolj zanimala. Dokler so gradbena in projektantska podjetja imela dovolj dela doma, jih delo v tujini ni resno zanimalo. Čeprav so tudi v preteklosti bile možnosti za izvajanje del v tu ji­ ni, je bil rezultat redkih prizadevanj le nekaj ogle­ dov in poizvedb v nekaterih državah, pogodbe pa ni bilo sklenjene nobene. Ledino orje na tem pod­ ročju podjetje Tehnogradnje iz Maribora, ki že izvaja nekatere objekte v tujini. Sodelovanje na zunanjem trgu pomeni za ve­ čino podjetij gradbeništva popolnoma novo nalogo in so na tem področju brez izkušenj. Poleg tehnič­ nih kadrov so za to udejstvovanje potrebni tudi sposobni komercialni kadri. Važno je tudi vp ra­ šanje finančnih sredstev, ker so pogoji dela v tu ji­ ni drugačni kot doma. Vračanje vloženih sredstev je vezano na daljše roke, ker je treba najprej uspeti p ri oddajanju del s sodelovanjem na med­ narodnih licitacijah. Skratka, zunanjetrgovinski posli zahtevajo resne napore, tem eljito pripravo in predhodne naložbe te r sodelovanje raznih stro­ kovnjakov. Zato so predpisi, ki smo jih omenili, utem eljeno strogi in dopuščajo samostojno sodelo­ vanje v zunanjetrgovinskih poslih le vsestransko sposobnim organizacijam. Spričo povečanega zanim anja projektantskih in gradbenih podjetij za prevzem anje del v tujini, ki se je pojavilo v zadnjem času, bi bilo treba ta prizadevanja smotrno povezati in najti prim erno organizacijsko obliko za sodelovanje vseh in tere­ sentov, ali pa usm eriti posamezna podjetja na so­ delovanje z organizacijami ali podjetji, ki se z zu­ nanjetrgovinskim i posli že bavijo in imajo že do­ ločene izkušnje. Bilo bi negospodarsko, če bi vla­ gala napore in sredstva za nastopanje na zunanjem trgu posamezna podjetja gradbeništva, ki p rak ­ tično nimajo na tem področju nobenih izkušenj. Uspeh lahko pričakujem o le v prim eru, če bodo nastopala skupno z združenim i sredstvi in kadri, ali pa če bodo sodelovala v prim ern i obliki z veli­ kimi industrijskim i podjetji in drugimi organiza­ cijami, ki so si že u trle pot na zunanji trg. DRAGAN RAIČ mehanizacija v gradbeništvu Kalkulacija učinka bagra DK 658.8.031 : 332.63 : 621.879 V praksi vplivajo na učinek gradbenega stro ja najrazličnejši faktorji in je mogoče ugotoviti stvar­ ni učinek stroja le z opazovanjem. Na gradbiščih se namreč stalno m enjavajo pogoji dela, pa tudi uvežbanost strojnika igra znatno vlogo p ri dvi­ ganju učinka stroja. Bagri spadajo m ed najboljše stroje za tiste iz­ kope, kjer so vertikalne stene, mora pa b iti m a­ terial razdrobljen, oziroma bloki m ateriala ne smejo biti večji, kot jih lahko bager naklada. Da se pri delu z bagrom doseže čim boljši uči­ nek, morajo b iti izpolnjeni določeni pogoji kot npr., da stoji bager čimbolj navpično in ga moramo zato postaviti v p rim eru podajnih tal na dovolj velik pod iz plohov itd. Ce je le mogoče, naj se žlica bagra napolni z eno samo potezo. Odstranjevanje m ateriala pred bagrom naj se izvaja v m ajhni ši­ rini in v h itrem ritm u. Če to delo zastavimo v ve­ liki širini, tra ja odstranjevanje m ateriala preveč časa. V prim eru, da je treba nakladati lepljiv m a­ terial ali pa trd m ateria l in se žlica bagra ne da napolniti v eni potezi, je najbolje, če žlico napol­ nimo 'S tem, da m ateria l še enkrat zajamemo. Če vzamemo, d a npr. porabimo 30" za napol­ nitev bagrove žlice do dveh tretjin , bomo za to, da m aterial še enkrat zaj amemo in napolnimo žlico, uporabili še nekaj sekund. Količino zajetega m a­ teriala s tem praktično povečamo za okrog 50 °/o ob povečanju uporabljenega časa za okrog 15 %. Če poznamo tra jan je celega cikla bagra, lahko določimo urn i učinek bagra z enačbo: C V' = 3600 — T C je vsebina bagrove žlice v m3, pri čemer je pogoj ta, da je žlica napolnjena do vrha. T pomeni tra jan je cikla v sekundah. En ciklus obsega: zajem anje m ateriala, v rten je bagra do ka­ miona, iztresanje in povratek bagra. Tako dobljeno količino v m3 na uro je treba popraviti s posebnimi faktorji, ki so naslednji: 1. Koeficient razrahljivosti tal »f«, ki ga upo­ rabljamo, če hočemo kapaciteto bagra izraziti kot izkop raščenih tal. Za določitev tega fak torja lahko uporabimo ustrezno tabelo. 2. Faktor učinka »B«. Normalno je zelo težko izvajati dela tako, da je zajemalka bagra stalno polna do vrha. P ri m aterialih s kohezijo pa je če­ stokrat zajem alka napolnjena preko svojega obsega. V drugih prim erih, zlasti pri delu v kamnolomu, pa bloki ali večje skale ovirajo napolnitev zaje­ malke. P ri določitvi količine m ateriala je torej upoštevati vpliv, ki izvira iz same narave m ate­ riala, ki se naklada. IN Ž. BORUT ŠIR C ELJ K tg. zem ­ ljišča Faktor »f« N aziv zem ljišča “ /o zača sn e ­ ga po v e­ č a n ja p ro s to r ­ n in e F a k to r začasnega p o v ečan ja p ro sto rn in e »f« I. pesek in gram oz suh . . . 12 0,89 pesek in gramoz, vlažen . . 14 0,89 II. zem lja s pes. in gramozom 18 0,85 glinasta z e m l j a .................... 20 0,83 III. trd a žilava zem lja . . . . 25 0,80 IV. ilovica ................................... 30 0,77 težka ilovica, šk riljast mat. 40 0,71 v . m ehka skala, zdrobljena 45 0,69 VI. trd a skala, zdrobljena . . 50 0,67 VII. zelo trd a skala, bloki . . . 80 0,56 F aktor »B« V rsta m a te r ia la in dela Č elna žlica D rag line°/o lahek izkop: nekonsistenten m ate­ ria l in m ehak m at. kot pesek, droben gramoz, izkopana zemlja, blato, lahka peščena ilovica, pe­ pel, ki s presežkom napolni za­ jemalko, s čim er kom penzira razrah ljivost m ateria la . . . . srednji izkop: trš i m aterial, raz­ rah ljan v zajem alki; vlažna in suha ilovica, debel gramoz, stla­ čena z e m l j a ................................... srednje trd izkop: m aterial, za k a­ terega pridobivanje je potreben še eksploziv, raz rah ljan v zaje­ m alki kot npr. zdrobljen apnenec težak izkop: m ateria l v blokih in skalah z veliko razrahljanostjo in drobnim m aterialom kot skrilj, peščenec, konglom erat, trd a ali plastična i l o v i c a ......................... 59 do 100 59 do 100 85 do 90 80 do 90 70 do 80 65 do 75 50 do 70 40 do 65 3. Koeficient učinka stroja »E« upošteva rela­ tivne izgube časa in počitek stroja, vzdrževanje, oskrbo z gorivom in počitek strojnika. Počitek strojnika je p ri nas % ure v 8 urah, tj. ca. 6 %, drugi zastoji pa od 18 %■ do 22 % , tj. poprečno 20% oziroma skupno 26% . 4. Koeficient uporabnosti »U« upošteva: 4.1 pogoje, ki nastopajo p ri izvajanju gradbe­ nih del in 4.2 kvaliteto vodilnega gradbišča. 4.1 Poleg narave terena imajo velik vpliv na urni učinek stro ja še naslednji pogoji: a) kvalite ta tal in meteorološki pogoji; ali se delo odvija poleti ali pozimi; na terenu z dobro ali slabo drenažo; lažje in težke delovne operacije s stroji; b) topografski pogoji in obseg gradbišča; upo­ števati je treba dolžino transportov izkopanega m a­ teriala; včasih je treba opustiti opremo, s katero bi bilo mogoče doseči večji učinek, zaradi težav pri m anevriranju itd.; c) dejstvo odvisnosti strojev od drugih strojev. Vedno se nam reč doseže manjši učinek stroja, če je ta vezan na drug stroj, npr. bager in kamione, kot pa če stroj dela sam. 4.2 Vodstvo ima neposredni vpliv na storilnost strojev; vpliv, ki se pokaže v naslednjih treh točkah: a) izbira in izkušnje osebja; b) izbira in skrb za vzdrževanje strojev; po­ sebno zadnje im a zelo velik vpliv na storilnost; c) zamisel, izvedba, vodstvo in koordinacija posameznih operacij lahko močno povečajo storil­ nost; kapaciteta strojev za prevoz in število strojev je vprašanje, ki pokaže rezultate neposredno pri storilnosti. Naslednja tabela prikaže vpliv vseh teh fak­ torjev v obliki koeficienta storilnosti »U«. Koeficient »U« o d lična d o b ra skednja slaba odlični . . . . 0,84 0,81 0,76 0,70 dobri . . . . 0,78 0,75 0,71 0,65 srednji . . . 0,72 0,69 0,65 0,60 slabi . . . . 0,63 0,61 0,57 0,52 Končna C enačba za učinek stro ja je torej V = 3600 — • B • f • E • U v m3/ uro. Ta način izra- T čunavanja storilnosti da dobre rezultate, toda upo­ rabiti je treba pravo mero' pri določitvi koeficien­ tov. Razumljivo je, da vsa gornja izvajanja teme­ ljijo na predpostavki, da so stroji v dobrem stanju in da se storilnost lahko znatno zmanjša pri slabem stroju ali pri nepričakovanih defektih. Bagri imajo seveda največjo storilnost pri 1.80 do 2.00 m visokem izkopu. Če so izkopi višji, je najbolje, da se izkop izvrši v stopnicah. P ri delu z bagri je treba, k jer je to le mogoče, urediti dostop k bagru tako, da napravi ročica ba­ gra čim manjši kot oziroma čim manjšo pot; izogi­ bati se je kotu, ki je večji od 90°. Vpliv višine izkopa in kota, za katerega se za­ vrti ročica bagra, je razviden iz naslednje tabele: Bager z višinsko žlico O dsto tek o p tim aln e K ot v r te n j a ročice v s to p in ja h glob ine izkopa (°/o) 45° 60« 75» 90« 120° 150» 180» 40 0,93 0,89 0,85 0,80 0,72 0,65 0,59 60 1,10 1,03 0,96 0,91 0,81 0,73 0,66 80 1,22 1,12 1,04 0,98 0,86 0,77 0,69 100 1,26 1,16 1,07 1,00 0,88 0,79 0,71 120 1,20 1,11 1,03 0,97 0,86 0,77 0,70 140 1,12 1,04 0,97 0,91 0,81 0,73 0,66 160 1,03 0,96 0,90 0,85 0,75 0,67 0,62 Za posamezne vrste tal je V naslednji tabeli prikazana najugodnejša višina izkopa. Bager z višinsko žlico V rsta ta l K a p a c ite ta žlice v m 3 0,280 0,380 0,575 0,760 0,950 1,150 lahka peščena i l o v i c a ....................... . 0,95 1,40 1,60 1,85 1,95 2,15 pesek in g r a m o z ................................ 0,95 1,40 1,60 1,85 1,95 2,15 navadna zemlja ................................ . 1,30 1,70 2,05 2,25 2,60 2,80 trda i l o v i c a ......................................... . 1,85 2,15 2,45 2,75 2,95 3,20 vlažna in lepljiva i lo v ic a .................. . 1,85 2,15 2,45 2,75 2,95 3,20 1 Če je bager opremljen kot dragline, se gornji % o p tim a ln e g lob ine izkopa K o t v r te n ja v sto p in jah 180"podatki spremenijo in veljajo naslednje vrednosti: 30° 45" 60° 75° 90° 120° 150" 60 «/o 1,24 1,13 1,06 1,01 0,97 0,88 0,80 0,74 Bager z draglinejem 80 «U 1,29 1,19 1,09 1,04 0,99 0,90 0,82 0,76 100 «/o 1,32 1,17 1,11 1,05 1,00 0,91 0,83 0,77 % o p tim aln e K o t v r te n ja v s to p in ja h 120 % 1,29 1,17 1,09 1,03 0,98 0,90 0,82 0,76 izkopa 30” 45° 60" 75" 90” 12°" 150" 180° 140 »U 1,17 1,08 1,02 0,97 0,93 0,85 0,78 0,72 160 «/o 1,20 1,10 1,02 0,97 0,93 0,85 0,79 0,73 20 «/o 1,06 0,99 0,94 0,90 0,87 0,81 0,75 0,70 180 «/o 1,15 1,05 0,98 0,94 0,90 0,82 0,76 0,71 40 °/o 1,70 1,08 1,02 0,97 0,93 0,85 0,78 0,72 200 «/o 1,10 1,00 0,94 0,90 0,87 0,79 0,73 0,69 Bager z draglinejem N aju g o d n e jša g lob ina izkopa V rsta zem lje 0,280 0,380 0,575 k a p a c ite ta 0,760 z a jem a lk e 0,950 v m 3 1,150 1,340 lahka vlažna ilovica ali zemlja . . . . . 1,52 1,67 1,82 1,98 2,13 2,23 2,31 pesek ali g r a m o z ................................ . . . 1,52 1,67 1,82 1,98 2,13 2,23 2,31 trda z e m l j a ......................................... . . . 1,82 2,00 2,23 2,43 2,56 2,74 2,87 trda odlična i l o v ic a ........................... . . . 2,21 2,43 2,61 2,81 3,04 3,22 3,42 vlažna, lepljiva i lo v ic a ....................... . . . 2,21 2,43 2,61 2,81 3,04 3,22 3,42 Velik vpliv v rten ja bagra oziroma bagrove ročice okrog vertikalne osi je iz gornjih tabel jas­ no razviden. Cas tega v rten ja je treba zato čim­ bolj skrajšati, paziti pa je treba pri tem, da stro j­ nik ne začne z vrtenjem ročice prej, dokler ni kon­ čano polnjenje posode. P ri uporabi draglineja je odvisno območje dela v znatni meri od izvežbanosti strojnika. Nikakor se ne sme dopustiti, da bi se vrtenje draglineja začelo prej, dokler se zajem alka ne potegne iz ma­ teriala, ker se sicer lahko zvije ročica draglineja nazaj takoj, ko je m aterial padel iz zajemalke. Ker je nakladanje z draglinejem mnogo manj p re­ cizno, se običajno m aterial meče na kup ali pa se za nekatere m ateriale napravi silos. P ri cenitvi doseženega učinka p ri bagrih je treba upoštevati pogoje dela in različne faktorje, ki variirajo od gradbišča do gradbišča. P ri v rtenju ročice nad ali pod 90° se upoštevajo še zadnje ta­ bele. Kot rečeno, da ta način določitve storilnosti bagra dobre rezultate, treba je le pravilno oceniti korekcijske faktorje. Navajam še praktičen prim er nekega gradbišča: Bager UB - 1, vsebine 1 m3 v izkopu iz lahke, peščene ilovice; vrem e lepo, suho. Odvoz je brez zastojev po pretežno asfaltni cesti. Čas enega cikla 45' sekund. C = 1 m3 T = 45 sek. U = 0,84 f = 0,77 B = 1,00 E = 0,80 C V = 3600 — . B - f • E • U = 41.4 m 3/uro. T Stvarno doseženi učinek je znašal 38.2 m3/uro. Tehnične karakteristike domačih skreperjev P ro iz v a ja lec T ip V rsta pogona N ačin v k lap lj a n ja D olžina v rv i v m V lečna s ila kg T eža kg Moč m o to rja Gradis, L jubljana RS II elektro 380 V elektrom agnetna 30—45 320 220 3,6 KM uprav ljan je 24 V lam elna sklopka Radoje Dakič Jo lly elektro 220, 380 V elektrom agnetna 30—45 200 145 1,5 KM Dally uprav ljan je 12 V lam elna sklopka 30—45 280 219 2,5 KM Trolly uprav ljan je 12 V 30—45 280 2,5 KM Bully elektro 380 V elektrom agnetna do 45 360 416 3,5 KM bencinski lam elna sklopka 509 6,0 KM diesel uprav ljan je 12 V 427 6,0 KM Tehnika, L jub ljana Melop elektro 380 V m ehanična sklopka do 30 300 250 3,0 KM 17 o uprav ljan je 42 V in vklaplj. m otorja Progres, M ladenovac 03 a elektro 380 V m ehanična sklopka do 30 m 4,08 KM uprav ljan je 24 V do 30 m in vklaplj. m otorja strokovno šolstvo Usposabljanje strokovnih kadrov v Zveznem centru za vzgojo gradbenih inštruktorjev v Ljubljani Razvoj proizvodnih sil v naši socialistični družbi je povzročil velike spremembe v delitvi dela, organizaciji proizvodnje in načinu življenja delovnih ljudi. Število novih delavcev, ki se vk lju ­ čujejo v gospodarstvo, stalno raste. Bodoči razvoj gospodarstva zahteva intenziv­ no spremembo sodobne tehnike v smislu m ehani­ zacije in avtom atizacije, kar bo močno vplivalo na nadaljn ji porast proizvodnih sil, na dvig živ­ ljenjskega in družbenega standarda naših delovnih ljudi in na učvrstitev Jugoslavije v mednarodnem merilu. Medtem pa s tru k tu ra in strokovna sposobnost obstoječih kadrov n ista v skladu z omenjenimi za­ htevami. Zaradi tega je strokovno izpopolnjevanje obstoječih in pravočasno usposabljanje novih stro­ kovnih kadrov eden najvažnejših pogojev za naš nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj. Že leta 1961 je bivša Zvezna gradbena zbor­ nica dala priporočilo za usposabljanje strokovnih kadrov v gradbeništvu na podlagi resolucije Zvez­ ne narodne skupščine o nalogah gradbeništva. P ri tem so bili postavljeni osnovni principi in dane splošne sm ernice za u trd itev in razvoj celotnega sistema usposabljanja in napredka. Današnje in perspektivne potrebe številnih strokovnih kadrov v gradbeništvu zahtevajo, da se brez odlašanja raz­ vije sistem usposabljanja, ki bi racionalno in učin­ kovito zagotovil potrebne strokovne kadre. Sistem strokovnega usposabljanja mora p re­ skrbeti raznovrstne kadre, potrebne gradbeništvu, ki bi bili sposobni, da v skladu z današnjim i in perspektivnim i potrebam i omogočijo napredek gradbeništva, p ri čemer imamo pred očmi delitev dela in obstoječe načine gradbene proizvodnje. Strokovno usposabljanje, zajeto v posameznih oblikah, ki ustvarjajo celoten sistem strokovnega izobraževanja, im a veliko družbeno vrednost. Pri tem moramo mladini in odraslim omogočiti, da se v urejenih pogojih strokovno izpopolnjujejo do najvišje stopnje. Šole in druge ustanove morajo v sodelovanju z gospodarskimi organizacijami dvi­ gati in izpopolnjevati strokovnost obstoječih ka­ drov, spoznavati jih z naj novejšimi izsledki tehnike in z uporabo v praksi, pomagati jim pri nadalje­ vanju študija itd. Z uresničevanjem zgoraj navedenih načel glede usposabljanja strokovnih kadrov postaja gospodar­ ska organizacija osnovni faktor, ki mora pravo­ časno skrbeti za pripravo kadrov v skladu z današ­ njim i in perspektivnim i potrebami. Glede na to, da kapacitete gradbenih strokov­ nih šol zaostajajo za potrebam i po strokovnih ka­ drih, je nujno, da se v gradbenih gospodarskih organizacijah preide k organiziranju lastnih cen­ trov vzporedno z razširitvijo om režja strokovnih šol, njihovih kapacitet in opreme te r v rste spe­ cialnih ustanov za strokovno usposabljanje kadrov posameznih poklicev in specialnosti. Treba je p ri­ stopiti k izvajanju najrazličnejših oblik strokov­ nega usposabljanja kot so: doseganje višjih kvali­ fikacij, prekvalifikacija in izpopolnjevanje delav­ cev za nova delovna mesta. Usposabljanju odraslih, zaposlenih kadrov po izvenšolskih načinih je treba posvetiti isto pozor­ nost kot šolanju mladine. Tako usposabljanje ne sme služiti izključno kot dopolnilno v smislu stro­ kovnega izpopolnjevanja, temveč tudi kot kom­ pleksno spoznavanje m aterije p ri rednem šolanju, kombinirano z delom v proizvodnji. P ri tdm mo­ ramo težiti k pouku po sodobnih učnih program ih in planih, ki so posebno prilagojeni metodi učenja. Po pravilu naj bi vsaka oblika strokovnega uspo­ sabljanja bila tudi sestavni del sistema strokov­ nega šolanja. K ot najbolj odgovorne in poklicane morajo posamezne gospodarske organizacije osno­ vati centre kot osnove za izvenšolsko strokovno izpopolnjevanje delavcev in vseh svojih kadrov. Gospodarske organizacije same lahko najbolj re­ alno ocenijo potrebe po strokovnih kadrih in n ji­ hovi kvalifikaciji. One so tudi tiste, ki imajo naj- večje možnosti nuditi delavcem specialna in spe­ cifična znanja, iz česar pa izhaja, da na ta način realizirajo1 teoretični in praktični pouk. Te ustanove naj bi v prvi v rsti delale na organiziranem uvajan ju novih delavcev v proiz­ vodnjo, sprejem anju specializiranih, kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev iz vrst odraslih, oziroma oseb, ki so že vključene v proizvodnjo. Centri m orajo biti tudi organizatorji za vključe­ vanje učencev in študentov v proizvodni proces v gospodarski organizaciji v času njihovega šo­ lanja, kakor je po drugi strani njihova dolžnost, da organizirajo strokovno in praktično usposab­ ljanje učencev v gospodarstvu in oseb, katere se usposabljajo z delom v proizvodnji. V centru mo­ rajo delati inštruk torji iz v rst strokovnjakov, delo­ vodij in visokokvalificiranih delavcev, ki so poseb­ no izučeni za določen poklic in ki obvladajo p ri­ m erne metode strokovnega usposabljanja odraslih. V centru za usposabljanje inštruktorjev v gradbeništvu v L jubljani imamo posebno izbrane strokovnjake za inštruktorje, kakor tudi za učni kader za praktično delo v gradbenih šolah. V na­ šem centru se za vsak tečaj posebej predelajo pro­ gram, metode, zaporedje prenosa znanja na de­ lavce itd. Nujno je potrebno, da se v centru na krajšem tečaju ali sem inarju izpopolnijo oziroma sezna­ nijo z najnaprednejšo gradnjo, sodobno organiza­ cijo dela, mehanizacijo ipd. gradbeni delovodje, tehniki in drugi strokovni kadri gospodarskih organizacij, pa tudi učitelji strokovnih šol. Za usposabljanje, prekvalifikacijo in izpopol­ njevanje delavcev je najučinkovitejši sistem t. im. »hitro strokovno usposabljanje odraslih«. Podjet­ jem so zaradi tega potrebni centri za usposablja­ nje delavcev in izpopolnjevanje obstoječih kadrov; te centre pa naj vodijo inštruktorji. In za takš­ no delo se inštruk torji usposabljajo v Zveznem centru za gradbene inštruk torje v Ljubljani, kjer vodijo šolanje višji inštruktorji, specializirani za posamezne poklice. Metoda, katere se poslužujejo ti inštruktorji, je preizkušena že v več državah (Franciji, Belgiji, Angliji, Italiji). To metodo je osvojila mednarodna organizacija dela. Zvezni center im a izdelane potrebne progra­ me za razne poklice in delovne operacije. Zgra­ jene in oprem ljene ima tudi vse potrebne de­ lavnice. Center ima do sedaj urejene delavnice za na­ slednje poklice: zidar, tesar, betonirec, instalater vodovoda in kanalizacije, inštalater za centralno kurjavo, polagač toplih podov in upravljalec grad­ benih strojev. Poleg usposabljanja inštruk torjev za zgoraj navedenih sedem poklicev p rire ja center še ob­ časne k ra jše sem inarje v zvezi z napredkom grad­ beništva, npr.: sem inarje za zidanje z večjimi opečnimi in betonskim i votlaki, seminar o uporabi izolacij, sem inar o uporabi stram ita, seminar o uporabi vezanih plošč za opaže itd. Skratka: Zvez­ ni center za usposabljanje gradbenih inštruktorjev ima nalogo, na eni s tran i usposobiti inštruktorje, na drugi strani pa usposabljati kadre za delo z vsemi novimi m ateriali ter seznaniti jih z novimi dosežki in z uporabo najm odernejših strojev. P ri svojem delu uporabljajo višji inštruktorji aktivno metodo, kar pomeni, da je teorija nepo­ sredno povezana s prakso. P ri teoretičnem delu se uporabljajo tisti elementi, kateri se potem v praksi izvajajo. Celoten program za posamezen poklic je izdelan tako, da vsebuje le tisto teorijo, ki je nujno potrebna v praktičnem delu programa. S takim načinom podajanja snovi se slušatelji h itro sprijaznijo, ker ni suhoparne teorije. P ri praktičnem delu se polaga največja pažnja na natančnost in preciznost dela, pri čemer se upo­ rab lja jo najboljši gibi in prijem i. VENCESLAV JER A S vesti Mednarodni inštitut za seizmologijo in potresno tehniko v Tokiu K atastrofaln i potresi, ki se pojavljajo vsako leto v seizm ičnih conah sveta — v najrazličnejših deželah, a med njim i so nekatere p rav izrazita potresna pod­ ročja — terjajo veliko število človeških žrtev in po­ vzročajo ogromno m ateria lno škodo. Po podatkih m ed­ narodne organizacije UNESCO je bilo samo v d ru ­ gi četrtini tega stoletja, to re j v pičlih 25 letih, pokon­ čanih po potresih nad 24 tisoč oseb in naprav ljene škode za mnogo desetin m ilijonov dolarjev, k a r je še zlasti občutno spričo dejstva , da so potresnim k a ta ­ strofam izpostavljene dežele v večini prim erov gospo­ darsko m anj razv ita območja. Razen tega je treb a po­ udariti, da uničevalni učink i potresov niso om ejeni le na neposredno izgubo človeških življenj in na takojšnjo m aterialno izgubo. Pom isliti je treba, da potresne po­ škodbe še dolgo časa negativno vplivajo na gospodar­ sko, socialno in ku ltu rno življenje prizadete dežele. N astaja pereče vprašan je , kako se zavarovati vsaj pred najhu jšim i posledicam i teh naravn ih katastrof, ki jih človeški um ne m ore z nobeno metodo predvideti, kaj šele preprečiti. Tu p ripada p rva naloga strokov­ njakom s področja gradbeništva. Gre za čim večjo varnost gradbenih objek tov na potresnih področjih, gre za tem eljit strokovni štud ij gradbeniške problem atike v visoki in nizki g radn ji glede na delovanje potresov na stavbe, glede na izračun potresnih obrem enitev, dalje glede na m aksim alne dopustne napetosti v m a­ terialih in racionalne dopustne obrem enitve nosilnih tal, p rav tako glede na vse druge statične in dinam ične elemente, ki so važni za varnost stavb ob potresih. V m ednarodnem m erilu je potresna problem atika p rav v zadnjih le tih stopila močno v ospredje. Eno iz­ med glavnih seizm ičnih področij na svetu je Japonska in zato je razum ljivo, da so p rav na Japonskem po­ svetili potresni p rob lem atik i čisto posebno pozornost. Znatno število raziskovalcev na polju seizmologije in potresne tehnike iz različnih dežel B ližnjega in Sred­ njega Vzhoda, Jugovzhodne Azije in Latinske Am erike je študiralo ali nadaljevalo svoje študije na univerzah in in štitu tih na Japonskem . N ajučinkovitejši način za­ ščite pred potresnim i poškodbami je pač uspešno delo strokovnjakov, ka te rih število je — vsaj v nekaterih deželah — že toliko naraslo, da se je pojavila potreba po ustanovitv i m ednarodnega študijskega centra v eni izmed vodilnih dežel na polju seizmologije. Iniciativo za tak m ednarodni center je dala organizacija UNESCO. Na univerzi v Tokiu je bil v ap rilu 1960 form iran poseben odbor, ki je že v ju liju tega le ta odprl »Med­ narodni štud ijsk i center za potresno tehniko« in p ri­ prav il prvo študijsko leto, ki je tra ja lo od ju lija 1960 do m arca 1961. Udeleženci so bili iz Turčije, Irana, Libanona, Filipinov, Mehike, Čila, G uatem ale, Ekva­ dorja, republike Indonezije in republike K itajske. Gle­ de na razširjen i študijsk i program v le tu 1961—1962 so japonske oblasti navedeni Center reorganizirale v sta l­ no študijsko bazo v okviru G radbenega raziskovalnega inštitu ta v Tokiu. V le tn iku 1962—1963, ki sedaj traja , je 15 strokovnjakov; dvanajst jih štipendira japonska v lada in tr i UNESCO. Ekonom ski in socialni svet O rganizacije združenih narodov je v ju liju 1960 sprejel resolucijo o »Medna­ rodnem sodelovanju na področju seizmoloških raziskav« in zaprosil generalnega sekre tarja OZN, da zagotovi pomoč UNESCO in drugih specializiranih organizacij, da bi se k a r najbolj mogoče zm anjšala škoda, ki jo leto za letom v svetu povzročajo potresi. Ob tej suge­ stiji je japonska vlada v jun iju 1961 zaprosila posebni fond OZN za finančna sredstva, da ustanovi in zgradi m ednarodni seizmološki in štitu t s tem, da razširi in okrepi že obstoječi m ednarodni študijsk i center. Po- M e dnarodn i in š t i tu t za se­ izm ologijo in p o tre sn o te h ­ n ik o v T okiu Delo v la b o ra to r iju za m e ­ h an iko ta l v M edn aro d n em in š ti tu tu v T ok iu sebni fond OZN je v jan u arju 1962 v ta nam en odobril 761.700 dolarjev v obliki »strokovnjakov, štipendij in eksperim entalnih sredstev«. Japonska v lada je s svoje stran i dala na razpolago vsoto 1,001.920 do larjev za zemljišča in zgradbe, ekspe­ rim entalno opremo in študijske štipendije, razen tega je prevzela vse tekoče stroške vzdrževanja in osebja. Ko so m eseca aprila 1963 prispeli na In štitu t m ed­ narodni strokovnjaki seizmologi iz različnih dežel, je ustanova zadobila resnično in ternacionalni značaj in pomen. Osnovna funkcija In štitu ta za seizmologijo in po­ tresno tehniko (International In stitu te of Seizmology and E arthquake Engineering, k ra tica USEE) v Tokiu je študijsko izopopolnjevanje seizmologov in potresnih inženirjev iz dežel v razvoju, ki naj se po svojem po­ v ra tk u v domovino posvetijo delu za potresno varnost in zaščito pred potresnim i poškodbam i kot in štruk to rji in nadzorni strokovni organi. V tem sm islu bo Inštitu t: — sleherni deželi, k i spada v seizmično cono, nudil tehnično pomoč, vodil raziskovalno in preventivno delo, sodeloval p ri sanaciji poškodb in p ri rekonstrukcijsk ih akcijah v krajih , ki jih prizadene po tresna katastro fa; — vzdrževal najožji stik m ed raznim i seizmološki­ mi ustanovam i in potresno tehničnim i centri na Japon ­ skem in v drugih deželah, zlasti z m edsebojno izme­ njavo strokovnjakov; — zbiral in sistem atično analiziral potresno doku­ m entacijo za ves svet te r skrbel za m ednarodno publi­ ciranje strokovnih razprav in študij s tega področja. In štitu t je podrejen m inistrstvu za gradnje in ga vodi tehnični d irek to r ob sodelovanju sveta strokov­ njakov. P redavate lji so eksperti iz različnih sorodnih inštitutov in štud ijsk ih panog, od angleškega Building Research Institu te v Londonu do Atomic Energy Insti­ tu te v Tokiu. Skupno število predavate ljev je za po­ samezne kurze okoli 40. Štipendije za študij na M ednarodnem inštitu tu za seizmologijo in potresno tehniko podelju je ta: posebni fond OZN, ki preko organizacije UNESCO štipendira 10 do 15 udeležencev na leto, in pa japonska vlada, j ki daje letno po 15 štipendij predvsem za udeležence iz B ližnjega in D aljnega vzhoda, A frike in Latinske Am erike. Š tipendije k rije jo vse stroške študija, p re ­ živ ljan ja in potovanja. Od udeležencev se zahteva fa­ ku lte tna izobrazba in dobro znanje angleškega jezika, ki je učni jezik na Inštitu tu . Pod pokroviteljstvom UNESCO je bil pripravljen obširen študijsk i program , ki se odvija v treh kurzih: — splošni kurz, k i t r a ja 37 delovnih dni in obrav­ nava geofiziko, antiseizm ično tehniko in elektronsko m erilno tehniko; — 2 specialna kurza, vsak po 137 delovnih dni, za seizmologijo in potresno inženirstvo, k i obravnavata obsežno vrsto deta jln ih tem od vulkanologije do teo­ rije seizm ičnih žarkov, in končno — individualni študij (49 delovnih dni). Celotni študij je razdeljen na predavanja, labora­ to rijske vaje in terensko delo. Podrobni program i so naslednji: a) Splošni kurz: Uvod v geofiziko Splošna seizmologija Seizm om etrija Splošna geologija Uvod v tehnično seizmologijo Uvod v m ehaniko ta l G radbena m ehanika Potresno varno p ro jek tiran je stavb in konstrukcij Tehnika elek tronsk ih m eriln ih nap rav b) Specialni kurz A — seizmologija: 1. Teoretična seizm ologija Teorija elastičnosti T eorija elastičnih n ihan j V ibracije in valovan ja E lastična g iban ja trd n ih teles Površinska valovan ja Upogibi in lomi Seizmični žarki in frekvence Teorija seizm ičnih žarkov A m plitude seizm ičnih valovanj N ihajne frekvence Teorija potresnega m ehanizm a 2. Opazovalna seizm ologija Teorija seizm ografov Seizmološke ap a ra tu re in instrum enti Seizmološki observatoriji In terp retacija seizm ogram ov 3. Seizmičnost Rušilni potresi Obseg in energija potresov G eografija in geologija potresov S tatistična seizm ologija 4. Specialna p redavan ja Seizmično predvidevanje Vulkanologija Seizm o-tektonika F izikalna vulkanologija D eform acije zem eljske skorje Eksperim entalna seizm ologija V ibracijske značilnosti ta l Š tudij napak v zem eljskih plasteh M ikroseizmi Geomagnetizem in geoterm ika P ojavi d rsen ja in pogrezanja Sodobni nazori v seizmologiji in geofiziki c) Specialni kurz B — potresna tehnika: 1. M ehanika ta l in tehn ika fundiran ja Osnovne lastnosti ta l in zemljin N otranje napetosti v zemlji K arak teristike vodnega režima S trižne sile K onsolidacija S tabilnost pobočij in nagibov Zem eljski pritisk i Nosilnost ta l D inam ične lastnosti ta l P ro jek tiran je tem eljev 2. Potresno varno p ro jek tiran je gradb. konstrukcij M atem atični problem i v potresni tehniki Analiza potresno v arn e gradnje G radbena zakonodaja in tehnični predpisi D inam ika konstrukcij Lesene konstrukcije Zidane konstrukcije Jek lene konstrukcije A rm iranobetonske konstrukcije K om binirane konstrukcije Prednapete in p refab ric irane konstrukcije Lupine L im itna analiza Analiza gradbenih m aterialov Požarna zaščita zgradb 3. Potresno varno pro jek tiran je v nizki gradnji P ristaniščne zgradbe: V alobrani in antiseizmično pro jek tiran je Bočna odpornost pilotov Sanacijski postopki za m ehka tla Tehnika vodnih gradenj: P urifikacija in distribucija v akveduktih in kana­ lizacijskih vodih Mostne gradnje: V ibracije visečih mostov Tem eljenje V arjeni mostovi Železniški mostovi M oderni arm iranobetonski mostovi Študij opornikov in nosilcev Pregrade in nasipi: Antiseizmično konstru iran je V ibracijske karak teristike obm orskih nasipov V ibracijske karak teristike betonskih pregrad Antiseizmično pro jek tiran je p ri nasu tih pregradah 4. Modelni eksperim enti 5. F o togram etrija Opomba: Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij v L jub­ ljani, k i je v pism enih stik ih z M ednarodnim inštitu ­ tom za seizmologijo in potresno tehniko v Tokiu, je p rejel od vodstva In štitu ta dopis naslednje vsebine: »Zelo nas veseli, da Vam lahko damo inform acije glede M ednarodnega inštitu ta za seizmologijo in po­ tresno tehniko (IISEE). Podrobnosti o delovanju in organizaciji IISEE so razložene v posebni brošuri. Kot je iz n je razvidno, ima naš In štitu t dve v rsti udeležencev, ki se štipendirajo iz dveh virov: enim daje štipendijo japonska vlada, drugim pa UNESCO (Sekcija za štipendije). Seveda sta obe skupini študentov v času štud ija združeni. Š tudijsk i te rm in za leto 1963—1964 bo v začetku septem bra za splošni kurz in v začetku novem bra za oba specialna kurza. Nedavno nas je UNESCO obvestil, da je že odpo­ slal povabilno pism o vaši vladi glede subskripcije k an ­ d idata za naš Inštitu t. Japonska v lada je p rav tako poslala vaši v ladi vabilno pismo v te j zadevi preko japonske am basade v vaši državi. Ce bi bil p ri vas tak kandidat za štipendijo, bi bila h itra akcija v tej zadevi zelo zaželena. Če bi rad i ve­ deli še več podrobnejših inform acij o teh štipendijah, vljudno prosim o, da stopite v neposredni kontak t z glavnim uradom UNESCO (Mr. E. M. Fourn ier d ’Albe, N atu ra l Sciences D epartm ent, UNESCO, Place de Fon- tenoy, P aris 7e, France) ali z japonsko am basado v vaši državi.« Toliko v inform acijo našim gradbenim strokovnja­ kom, ki jih zanim ajo raziskovalni problem i antiseiz- mične tehnike. B- F- MEDNARODNO ZDRUŽENJE ZA POTRESNO TEHNIKO Na drugi svetovni konferenci za potresno tehniko, ki je bila na Japonskem ju lija 1960 in ji je prisostvo­ valo blizu 500 oseb iz 17 seizmičnih dežel, so ude­ leženci soglasno sklenili ustanoviti m ednarodno organi­ zacijo za potresno tehniko in inženirstvo. V p rip rav ­ ljalnem odboru so bili zastopniki vseh 27 dežel, za predsednika je bil izvoljen janposki delegat prof. Kiyo- shi M u t o . V mesecu m aju 1961 je p rip rav lja ln i odbor dokonč­ no redigiral ustanovni s ta tu t združenja, po katerem vsaka dežela oblikuje svoj nacionalni odbor in pošlje delegata v izvršilni odbor združenja. Združenje vodijo predsednik, podpredsednik, generaln i sek re tar in 8 upravnih direktorjev. Združenje je pričelo delovati 1. feb ruarja 1963 in im a prostore v novem M ednarodnem in štitu tu za se­ izmologijo in potresno tehniko v Tokiu, ki je skupna ustanova Združenih narodov in japonske vlade. Naloga združenja je m ednarodno sodelovanje znan­ stvenikov in inženirjev na polju potresne tehnike in antiseizmične gradnje, izm enjava strokovnih izkušenj in raziskovalnih rezultatov, p rav tako pa tud i tesna kooperacija z organizacijo UNESCO, da bi bile ob po­ tresn ih katastro fah m aterialne škode in izgube člove­ ških življenj čim manjše. V združenju so doslej včlanjena naslednja področja in dežele: Oceanija: Nova Zelandija, Indonezija; D aljni vzhod: Filipini, republika K itajska, Japonska; Bližnji vzhod in A frika: Indija, P ak istan , Iran , Li­ banon, Turčija, G ana; Evropa: G rčija, Italija, F rancija, A vstrija, P o rtu ­ galska, Rom unija, Zahodna Nemčija, Vzhodna Nemčija, Anglija, ZSSR; Severna in C entralna A m erika: K anada, ZDA, Me­ hika, Salvador, P anam a; Južna A m erika: Venezuela, P eru , Brazilija, Čile, A rgentina. Naša država v združenju ni včlanjena, bo pa po vsej verje tnosti v bližnji prihodnosti oblikovala svoj nacionalni odbor te r pristopila k tej pom em bni m ed­ narodni organizaciji. B F PROF. DR. INŽ. S. V. MEDVEDEV V LJUBLJANI V dneh od 22. do 24. septem bra tl. je obiskal L jub­ ljano znani sovjetski seizmolog prof. dr. inž. Sergej Vasiljevič Medvedev, sodelavec A kadem ije znanosti ZSSR in avtor številnih strokovnih publikacij, ki jih je objavil In štitu t za fiziko zemlje A kadem ije znanosti ZSSR. Njegova zadnja pom em bna publikacija je knjiga: »Inženernaja seizmologija«, ki je izšla v Moskvi 1. 1962. Prof. S. V. M edvedev je obiskal Skopje, k je r je usm eril seizmološke raziskave te rena zaradi določitve potresno varne jših lokacij, potem pa tud i d ruga naša večja mesta, k je r se je zanim al za razvoj naše seizmo­ logije in potresno varne gradnje. V L jub ljan i je dne 23, IX. obiskal A stronom sko-geofizikalni observatorij na Golovcu, k je r se je seznanil z delom, ki ga opravlja naš seizmolog tov. V. R ibarič v zvezi s seizmološko rajonizacijo SR Slovenije. Zvečer istega dne je imel v sejni dvorani univerze razgovor z našim i strokovnjaki o problem ih potresno varne g radn je v Sloveniji. Med razgovorom, pri katerem so bili navzoči naši vodilni gradbeni strokovnjaki in seizmologi, so bila obravnavana številna vp rašan ja s področja potresne varnosti razn ih v rst konstrukcij, tako glede na upo­ rab ljen i m aterial, kot na arh itek tonsko zasnovo in v i­ šino stavbe. Izvajan ja prof. S. V. M edvedeva so bila zelo dragocena za naše strokovnjake, ker so bila po­ dana ne samo z v idika seizmologije, tem več tud i g rad­ bene tehnike. Prof. M edvedev je nam reč svojčas delo­ val tud i kot p ro jek tan t-sta tik . Dne 24. t. m. je prof. S. V. M edvedev obiskal Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij, k je r se je zani­ m al za raziskave, ki jih Zavod izvaja v zvezi s sana­ cijo poškodb na stavbah zaradi potresa, zlasti za teh ­ nologijo in jic iran ja razpok. Ta postopek je označil kot dober in perspektiven. S svojim bivanjem v L jub ljan i in s svojimi stiki z našim i strokovnjaki je bil prof. S. V. Medvedev zelo zadovoljen. Popoldne 24. t. m. je odpotoval ponovno v Skopje, k je r bo pregledal rezu lta te p reiskav terena, ki so bile izvršene z nam enom seizmičnega m ikrorajo- n iran ja skopskega področja. s B OBISK JAPONSKIH STROKOVNJAKOV ZA SEIZMOLOGIJO IN POTRESNO VARNOST Dne 16. septem bra so bili v L jub ljan i kot gostje Zavoda SR Slovenije za m ednarodno tehnično sode­ lovanje znani japonski strokovnjak i za seizmologijo in potresno varnost, ki so kot japonska u rad n a delegacija obiskali Skopje in si ogledali posledice katastrofalnega potresa v tem mestu. Delegacijo so sestavljali dr. inž. Kiyoshi M u t o , profesor univerze v Tokiu, član ja ­ ponskega znanstvenega sveta in p redsednik M ednarod­ nega združenja za potresno tehniko, dr. inž. Shunzo O k a m o t o , profesor univerze v Tokiu, član Inštitu ta za industrijske raziskave in podpredsednik Japonske zveze gradbenih inženirjev, te r dr. inž. Toshihiko H i ­ š a d a , vodja G radbenega in štitu ta p ri m inistrstvu za gradnje japonske vlade. Gostje so si ogledali Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij in se seznanili z njegovim delom. Zvečer je bil za javnost v kazinski dvoran i p redvajan tehnični dokum entarni film »Človek v borbi s potresi« (Man’s S truggle w ith E arthquakes), k i p rikazu je znanstveno dejavnost japonskih seizmologov na področju p ro ti­ potresne tehnike. Po p redva jan ju film a je sledila d isku­ sija gostov z našim i gradbenim i strokovnjaki, k i se ukvarja jo s problem atiko potresno varne gradnje. Gostje so se zelo pohvalno izrazili glede našega novega predpisa za dim enzioniranje g radben ih objektov v po­ tresn ih območjih, ki so ga označili kot enega izmed najbolj naprednih v svetu. 10. KONGRES MEDNARODNEGA ZDRUŽENJA ZA HIDRAVLIČNE PREISKAVE Ta kongres je bil letos v p rv ih dnevih septem bra v Londonu. M edtem ko je ob ravnaval p re jšn ji (deveti) kongres istega združenja v D ubrovniku le ta 1961 teme, ki na splošno nekoliko m anj zadevajo gradbeništvo tj.: a) učinkovanje tu rbu lence na hidrotehnične objekte in konstrukcije, b) m ehaniko toka podtalnice, c) problem e hidravlike, ki jih lahko obravnavam o z elektronskim i računaln ik i in č) vplive objektov na oblikovanje rečnih korit in toka v njih, je bil 10. kongres v Londonu s svo­ jim i tem am i gradbeništvu na splošno precej bližji. V obravnavi so bile spet š tiri tem e in sicer: a) novejši izsledki s področja obalne h idravlike, b) hidroelastične vibracije, c) sodoben razvoj h idrav ličn ih strojev in h i­ drom ehanske oprem e in č) odnos med hidrološkiipi po­ datki in zasnovo pregrad. Če je za naše ožje slovensko območje p rva tem a m orda nekoliko m anj pom em bna, sta pa zato tem i b) in c) za našo industrijo h idrav ličn ih strojev in h id ro ­ m ehanske oprem e (Litostroj, M etalna) in za celotno gradbeništvo in strojno operativo s projektanti, ki de­ lajo v hidrotehniki, toliko bolj zanimivi. P rav tako je tem a č) ponovno načela vprašanje, ki je — lahko re ­ čemo — osnovni elem ent p ri ekonomskem računu hidroenergetskih naprav. Podrobneje bo govora o posameznih prispevkih k navedenim tem am pozneje, deloma v našem V estniku in pa na strokovnih p redavanjih . Tu navajam o le to ­ liko, da so dali k tem i a) največ prispevkov pač zastop­ niki narodov, ki im ajo z zaščito m orskih obal več p re ­ glavic kot mi; tako je bilo tu 11 referatov iz Anglije, 7 iz ZDA, 5 iz F rancije itd. Značilno je, da je SZ p r i­ spevala samo 1 re fe ra t in p rav toliko tudi Ind ija in Nizozemska, ko im ata zlasti zadnji dve državi glede na površino te rito rija zelo pom em bne dolžine m orske obale. P rispevki iz tem e hidroelastičnih vibracij so bili nekoliko enakom erneje porazdeljeni med posam ezne narodnosti in n i nobena država prispevala več kot 3 referate. V tej skupini je bilo tud i poročilo, ki ga je podal dr. inž. Grčič z zagrebške gradbene faku lte te in ki obravnava analitično metodo določevanja razm er, ko so h idravlične zaklopke izpostavljene vibracijam . Dobra polovica prispevkov iz tem e c) je ob ravna­ vala h idravlične stroje, tj. tu rb ine in črpalke; vsi drugi pa ostalo h idrom ehansko opremo. Razen angleških prispevkov, ki jih je bilo iz te tem e 10, so bili sicer refera ti po narodnosti av to rjev enakom erneje poraz­ deljeni. Prof. S tru n a z naše stro jne fakultete in inž. Šole, šef konstruk to r L itostro ja, sta dala v tej skupini prispevek, ki ob ravnava u v ajan je zraka v difuzor tu r ­ bine kot p ro tikav itacijsk i ukrep. V temi, ki je razp rav lja la o odnosu oziroma vplivu hidroloških podatkov na p ro jek tiran je objektov ob p re ­ gradah, so bili p rispevki zelo različni in so delom a le opisovali in u tem eljevali izvršene konstrukcije, delom a pa so skušali n a jti nove k rite rije za ekonomično h i­ dravlično dim enzioniranje organov ob pregradah. Eden izmed glavnih referen tov p ri tej tem i je bil v Colorado S tate U niversity delujoči jugoslovanski ro jak dr. inž. Jevdjevič. Poleg navedenih š tirih glavnih tem so v d iskusij­ skih skupinah obravnavali še vprašan ja hidravličnega transporta trdn ih snovi po ceveh, stalne kanale, zg ra­ jene v naplavinski zem ljini, in laboratorijske m etode te r delo z novimi laboratorijsk im i instrum enti. Kongres v Londonu se razliku je od vseh doseda­ n jih po tem, da svojih prispevkov niso čitali posamezni avtorji, tem več je po 5 do 7 sorodnih prispevkov ob­ delal po en generaln i referen t. Tako so nastopili na vsakem zasedanju, ki je tra ja lo z opoldanskim enour­ nim odmorom ves dan od 9h do 17h, po štirje generaln i referenti. Način z generaln im i referen ti je gotovo ugod­ nejši, ker se snov s tem grup ira in so jo razen tega generalni referenti, k i so bili sam i svetovno znani s tro ­ kovnjaki, že prvič p rese ja li te r močneje poudarili po­ m em bnejše prispevke. P ri dosedanjem načinu, ko so referen ti po v rstnem red u prispelosti prispevka p r i­ spevka p rihaja li na oder in imeli, ne glede na pom em b­ nost referata , vsi n a razpolago enak čas za poročanje, je avditorij po končanem zasedanju gotovo im el m anj jasno sliko o celoti, ko t na tem zadnjem kongresu. Poleg navedenih tem in diskusij sta bili še dve predavanji. V prvem je prof. Ch. Jaeger govoril o vi­ bracijah in resonanci p ri velikih hidrotehničnih n a ­ pravah in podal pregled dosedanjih dognanj in znanja te r povedel zelo številne poslušalce k bodočim nalogam, ki jih bo na tem področju m oral reševati inženir pri konstrukciji rak e t in v atomistiki. V drugem predava­ n ju pa je Sir Geoffrey Taylor prikazal nekatere v n a­ rav i zelo redko opazne fenomene p ri n ihan ju izredno tank ih tekočinskih open. Različne možne prim ere, ki mu jih je uspelo fizikalno ponazoriti, je najp re j m ate­ matično utem eljil. K strokovnem u delu kongresa je spadala tud i lepa m anjša razstava, ki je bila p rav tako kot kongres sam na sedežu Z druženja angleških civilnih inženirjev v W estm instru. Tu so različne ustanove, organizacije pa tudi podjetja pokazala diagram e pom em bnejših hidro­ energetskih nap rav v Angliji, modele central, črpalk in tu rb in in zlasti m erske instrum ente. Z nekaterim i eksponati so bile zastopane tudi instalacije, ki služijo pouku. Po službenem seznam u je kongresu prisostvovalo 359 oseb (39 držav). Močneje so bili zastopani Angleži (79), Francozi (49), H olandci (24) ter zastopniki ZDA (22) in SZ (21). Udeleženci iz SZ so bili prvič tako številni, ker je vzbudilo p ri organizatorjih veliko zadovoljstvo. Po zaključku zasedanj je bila skupščina organiza­ cije. D osedanjega predsednika prof. Ippena iz Massa- chussets Inst, of Techonology je zam enjal naš veliki p rija te lj akadem ik prof. Escande iz Toulousa. Določeno je bilo, da bo naslednji kongres 1. 1965 v Leningradu in da bodo tam na sporedu tem e s področja velikih h itro ­ sti v odprtih kanalih , nestalnega toka s prosto gladino, nizkih tem pera tu r in ledu, toka v neporoznih sredinah, toka nehom ogenih tekočin in še nekatere druge teme. Po kongresu so bile organizirane 3 strokovne eks­ kurzije. P rva je vodila udeležence na Škotsko na ogled tam kajšn jih hidroenergetskih naprav, druga na zahod v Wales z obiskom podobnih naprav in jedrske cen­ tra le v Traw sfynyddu, tre tja pa v vzhodno Anglijo s podobnim nam enom . P ri vseh ekskurzijah je bil vključen ogled najpom em bnejše angleške hidrotehnične raziskovalne posta je v W allingfordu, ki leži osam ljena ca. 80 km zahodno od Londona in k je r im a glavna raz­ iskovalna dvorana ca. 200 X 60 = 12.000 m 2 površine. Mnogo m očnejši v tis kot prostornost dvorane pa za­ pušča, za naše razm ere, vprav pravljična oprem ljenost s sodobnimi instrum enti. V kongresni program je bil vključen tudi družabni del s sprejem om pri vladnem sek re tarju za znanost v palači L ancaster, obiskom baleta v Royal Festival H allu in zaključnim banketom v Savoy Hotelu. J . B leiw eis POSVETOVANJE O KONSTRUKCIJSKIH PROBLEMIH V INDUSTRIJSKI GRADNJI STANOVANJ To posvetovanje organizira Jugoslovansko društvo gradbenih konstruk to rjev v Beogradu v dneh 11. do 13. novem bra 1.1., in sicer na tem elju intencij D ružbe­ nega plana S FR J in sugestij ZIS. V času posvetovanja je predviden obisk gradbišč in razstava eksponatov. Glede na ak tualnost teme, na potrebo osvajanja naših lastn ih načinov industrijsk ih m ontažnih gradbe­ n ih sistemov p ri stanovanjskih stavbah, kakor tudi glede na nu jnost sp reje tja ustreznih predpisov in standardov je predvideno, da pridejo na tem posveto- vanju do izraza vse dosedanje izkušnje naših podjetij in raziskovalnih ustanov in da se prikažejo vsi sistemi industrijske gradnje stanovanjskih stavb, ki se p ri nas izvajajo ali so se izvajali. Enako bi se prikazali, toda mimo glavnega referata , tud i tak i sistemi, ki so šele p ro jek tiran i ali p rip rav ljen i za izvedbo. Na posvetovanju bodo razen glavnega refera ta p re­ bran i tudi vsi re fera ti o posam eznih sistem ih, s potreb­ nim i risbam i in fotografijam i. Razen navedenih referatov bodo podani tudi taki, ki teoretično obravnavajo problem atiko m ontažne g rad­ n je konstrukcij in lahko služijo za p ro jek tiran je ter izdelavo novih sistem ov m ontažne gradnje, enako tudi taki, ki lahko koristijo kot osnova za sprejem anje pred­ pisov in standardov s tega področja. K akor je razvidno iz navedenega, bo m orala biti glavna naloga posvetovanja: analiza povsem industrij­ skih sistemov gradnje stanovanjskih stavb, ki omogo­ čajo izdelavo — prefabrikacijo vseh g lavnih konstruk­ tivnih delov v tovarnah ali gradbiščnih delavnicah, tako da se potem na gradbišču izvedejo samo nujna zaključna dela z m inim alno delovno močjo. Dalje bodo analizirani tud i polm ontažni sistemi gradnje glede na potrebe, pogoje in možnosti, k i so v naši državi za ta k način gradnje. Posvetovanje bo na zveznem n ivoju in je vabilo za aktivno udeležbo razposlano vsem našim podjetjem , ki uporabljajo industrijsk i m ontažni ali polm ontažni sistem gradnje stanovanjskih objektov, ne glede na to, iz kakšnega m ateria la so elem enti ali skelet zgradbe. P rav tako je bilo povabilo poslano vsem raziskovalnim ustanovam , ki se ukvarja jo s to problem atiko. Ob koncu posvetovanja bodo p reb rane teze za sklepe in nato redigirani sklepi, ka te re bo društvo iz­ delalo in sporočilo vsem prizadetim upravn im organom, podjetjem , raziskovalnim in strokovnim organizacijam . Da bi bil zagotovljen približno isti nivo referatov, je form iran odbor za redakcijo referatov. Predvideno je, da se sk rajšan i refera ti pred posvetovanjem n a­ tisnejo in pošljejo udeležencem posvetovanja, po po­ svetovanju pa bo izdana publikacija z vsem i referati, diskusijo in sklepi. Na posvetovanju bo p rav tako obravnavan vpliv potresa na posamezne gradbene sistem e p ri stanovanj­ skih stavbah v Skopju. Vsak re fe ra t m ora vsebovati in obdelati naslednje: — konstrukcijsko statični sistem, — tem eljenje, — stabilnost p ro ti delovanju sile ve tra in potresa, — rešitev konstrukcijsk ih vezi in spojev, — m ateriale glavnih konstrukcijsk ih delov, te r­ mične in zvočne karak teristike, tra jnost ele­ mentov, — prefabrikacijo in montažo, — podrobno ekonomsko analizo, — dosedanje izkušnje v p refabrikac iji in montaži (pri uporab ljen ih sistemih). Vsa druga pojasnila je možno dobiti p ri Jugoslo- venskem društvu građevinskih konstruk tera , Beograd, Kneza Miloša 7/II, p. p. 648, tel. 30-010. JESENSKO POSVETOVANJE ACI V TORONTU V Torontu, Ontario, bo v dneh od 11. do 14. no­ vem bra 1963 jesensko posvetovanje A m eriškega inšti­ tu ta za beton (Am erican Concrete Institu te , ACI). Po­ svetovanje, ki bo v Royal York hotelu, bo posvečeno pom ethbnim betonskim gradnjam , opravljenim v K a­ nadi, pa tud i splošnemu tehničnem u napredku na tem področju, ki so ga dosegli strokovnjaki za beton v ZDA, Evropi in drugih deželah. P redsednik posveto­ van ja bo A. M urray Lount, član A. M. Lount & Asso­ ciates. j Posvetovanje strokovnega odbora bo prva dva dni, ki jim bosta sledila dva dneva, nam enjena sploš­ nim zasedanjem , k je r bodo obravnavani lahki agre­ gati, preiskave varnosti pro ti ognju, konstrukcija in vzdrževanje raznih betonskih zgradb. Na koncu je v načrtu fotografska razstava nena­ vadnih ali zgodovinsko znam enitih stavb iz betona. Fotografije zbira R. P. G. Pennington, arhitekt, To­ ronto, D avenport Road 119. Fotografije, ki se po raz­ stav i v rnejo lastnikom , naj bodo popolnoma dognane in oprem ljene z im eni p ro jek tan ta ali arh itek ta ali izvajalca del. Opomba: Ta dopis je uredništvo prejelo od Ame­ riškega inštitu ta za beton ACI. POJASNILO Na zahtevo podjetja »Kom una-projekt« M aribor sporočamo, da je stanovanjske stolpnice na Ravnah na Koroškem, ki jih je gradilo podjetje GIP »Gradis« in ka terih fotografija je bila ob jav ljena na naslovni s tra ­ ni št. 6-7 G radbenega vestn ika, projektiralo podjetje »K om una-projekt« M aribor. Pripom injam o, da je naslovna s tran GV plačana oglasna stran , za katero naročniki sami dostavljajo fotografije z ustreznim i nadpisi. P rav ta oglasna stran p redstav lja pom em ben v ir dohodka za k ritje stroškov tiskan ja revije. U redništvo GV je zato zelo hvaležno vsem naročnikom oglasov n a naslovni strani, ker se zaveda, da je rek lam ni učinek takšn ih oglasov za naša visoko renom irana pod je tja postranskega pomena in da je to predvsem ena izmed oblik finančne podpore teh podjetij naši edini g radbeni reviji. U redništvo bo rade vo lje sprejelo naročilo oglasa naslovne stran i z ustrezno fotografijo od katerega koli p ro jek tivnega podjetja in upa, da pri tem gradbeno podjetje, ki je objekt gradilo, ne bo zahtevalo, da n a ­ vedemo tud i ime izvajalca. uredništvo POSVETOVANJE O STROKOVNEM ŠOLSTVU Republiški sek re taria t za šolstvo SR Slovenije je letos avgusta izdal brošuro, v k a teri je objavljeno g ra ­ divo za javno razpravo o tehnišk ih in njim ustreznih šolah te r o šolskih cen trih in d rug ih oblikah združe­ vanja šol. Ta knjižica na 53 s traneh bo zelo koristila p ri nadaljn jih razpravah o izobraževanju tehnikov, k a ­ tere bodo organizirale naše strokovne Zveze in Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije. Čeprav je m aterial v b rošuri predvsem nam enjen razpravam o problem a­ tik i našega srednjega strokovnega šolstva, se bodo ob­ ravnave nujno dotikale tu d i problem ov našega višjega in visokega šolstva. Naj omenimo, da je tu d i V išja tehniška šola v M a­ riboru izdala svojo b rošuro — Inform acije, ki pa po vsebini presega običajne podatke in pojasnila za vpis na to šolo. V knjižici bomo našli več podatkov, ki bedo köristno služili ob razčiščevanju problem ov višjega šolstva p ri nas. Toliko samo inform ativno, predvsem zato, ker se bliža mesec tehnike in bi p ri razpravah o šolstvu v po- sam eznih okrajih vsekakor kazalo upoštevati navedeni brošuri. Našim gradbenikom n i dovolj znano, da je bilo v letošnjem m aju — torej še pred potresom — v Skopju zvezno posvetovanje o strokovnem šolstvu z naslovom Ocena rezultatov, doseženih p ri uveljav ljan ju resolucije Zvezne ljudske skupščine o izobraževanju strokovnih kadrov na gradbenih fak u lte ta h in srednjih tehniških šolah. To posvetovanje je organizirala republiška Zve­ za gradbenih inženirjev in tehnikov M akedonije na iniciativo ZGIT Jugoslavije. Za to posvetovanje je bilo izredno mnogo zanim a­ n ja . Udeležili so se ga poleg predstavnikov naših stro ­ kovnih organizacij tud i p redstavn ik i Socialistične zve­ ze, C entralnega odbora S indikatov gradbenih delavcev Jugoslavije, g radbenih faku lte t, v išjih tehniških šol, sredn jih gradbenih šol, gradbenih centrov, gospodarskih organizacij itd. Z aradi pom anjkan ja p rosto ra se moramo om ejiti le na ugotovitve tega izredno uspelega posvetovanja. 1. Visoko šolstvo K onstataciji, da so faku lte te posameznih univerz različno pristopile k organizaciji pouka po osvojitvi večstopenjskega študija, je sledila ugotovitev, da kan ­ didatom v p rv i stopnji reform iranega študija v šol­ sk ih le tih 1960/61 in 1961/62 ni ustrezal učni program za odhod v operativo. Zato je bil tudi odstotek absol­ ventov prve stopnje, ki so šli v operativo, zelo m ajhen. Vzroki: študijsk i p rogram prve stopnje je bil enak za slušatelje, ki so prišli n a fakulteto iz gimnazij, in za tiste, ki so p riš li’ iz s redn jih tehniških šol. A bsolventi gimnazij so zelo težko osvajali obširno strokovno snov, k e r jim je prim anjkoval vpogled v gradbene proizvod­ ne procese. P ri teh študen tih je bilo treba po p rav ilu začeti s po jasn jevanjem osnovnih strokovnih podrob­ nosti, sicer jim ne bi b ili jasn i mnogi strokovni pojmi. O bratno so m orali absolventi srednjih strokovnih šol poslušati že davno jim znane osnove iz stroke, vse to na račun po trebnih teoretičn ih predavanj. U činkovitost p redavan j je bila zm anjšana še zato, ker v prvi stopnji ni predvideno niti praktično n iti teoretično delo, ki b i približalo stroki tiste, ki so se z njo prvič srečali na faku lteti. N adaljn ji vzroki nega­ tivne bilance so še: pom an jkan je učnega in pomožnega učnega osebja, nezadostni šolski prostori, pom anjkanje finančnih sredstev za ojačano eksperim entalno, p rak ­ tično in terensko delo te r sredstev za m odernizacijo pouka. Izredni študij je nale te l na velike težave predvsem zarad i prostora. 2. Srednja in višje strokovne šole Po resoluciji se je število srednjih tehniških šol v naši državi skoraj podvojilo. V endar p redstav lja jo te šole pretežno prip rav lja ln ice, saj odhaja 50—70 %> ab­ solventov v višje šole. Učni načrti večine sredn jih gradbenih šol niso se­ stav ljen i po zah tevah sodobne gradbene proizvodnje in se m ladi tehn ik i o rien tira jo k nadaljn jem u študiju . Znano je, da so pogoji za vpis na fakulteto zelo ugodni. V gradbenitvu zah teva delovno mesto tehnika p re­ cejšnjo odgovornost, k a tero m ladi absolventi nerad i sprejm ejo. Težki pogoji dela in življenja na terenu, pa tudi večkrat slab odnos do začetnikov-tehnikov v go­ spodarskih organizacijah, so odločilni vzroki za nada­ ljevanje študija. F orm iran je šolskih centrov je bilo vse preveč me­ hanično združevanje šol. Skrb za razširjen je strokovne izobrazbe m ed odraslim i v gradbenih šolskih centrih ni bila zadostna. Učni program i niso bistveno sprem enjeni n iti po vsebini n iti po s tru k tu ri šole. Gospodarske organizacije vse prem alo sodelujejo p ri vzgojnem procesu in ne kažejo zadostnega in teresa za delo teh šol. Že na današ­ n ji stopnji razvoja gradbeništva ne bo mogoče vzgojiti potrebnih profilov kadrov brez aktivnega sodelovanja gradbenih in p ro jek tan tsk ih organizacij. N ajti bo treba trdnejše vezi m ed šolo in gradbeništvom . M. V- POSLOVANJE ZGIT IN NJENIH ORGANIZACIJ Naša Zveza je letos organizirala več ekskurzij v Francijo in Italijo , razpisana pa je ekskurzija na veliko gradbeno razstavo v London. V teku so tud i prijave za dvodnevno ekskurzijo v T rst 10. in 11. novem bra 1.1. Tam si bodo udeleženci ogledali nov slovenski p ro­ svetni dom, g radn je v pristanišču in industrijsk i bazen. Po p rijavah sodeč bo to ena izmed najm asovnejših ekskurzij naših članov. P rip rav ljam o tud i poldnevno ekskurzijo za ogled letališča v B rn ik ih in na gradnjo ceste na L jubelj. Za­ nim iva bo tud i ekskurzija v Novo m esto in Krško. P ro ­ gram e bomo društvom in poverjenikom pravočasno po­ slali. N aša želja je, da bi dobili sugestije za k rajše eks­ kurzije iz naših organizacij na terenu. V zadnjem času smo organizirali tr i izredno uspe­ la p redavan ja tov. inž. S. Bubnova O vplivih potresa na zgradbe v Skopju. V L jubljan i in Celju sta bili p re­ davanji sam ostojni, v M ariboru pa je bilo povezano v k ra tek sem inar, na katerem je predaval tud i tov. inž. M. P a jk O dim enzioniranju objektov n a potresn ih ob­ močjih. V k ra tk em bo predavanje tov. inž. J. D idka O gradnji le tališča v Brnikih. Naši sem inarji so v pretekli sezoni zelo lepo uspeli in bomo tud i letos organizirali nekaj tečajev. P rip rav ­ ljen je že program strokovnega sem inarja »Gradnja stanovanj« z naslednjim i temam i: O rganizacija in p lan iran je g raditve stanovanj in naselij, Ekonom ika graditve stanovanj, Novi gradbeni m ateriali, Zvočna in term ična izolacija in novi predpisi, Novi po tresn i predpisi, M ontažna g radn ja »Jugomont«, Specializacija gradbenih podjetij, Zaključna analiza funkcionalnih shem, K valiteta p ri stanovanjski graditvi, Novi predpisi, Izkušnje m ontažne gradnje »Gradis«, Izkušnje polm ontažne gradnje, Izkušnje pod je tja »Konstruktor«. Sem inar predvidevam o v času od 18.—23. novem bra tega leta. M . V . I n v e s t i t o r j i p o z o r ! investiciji mod opravlja J za investitorje naslednje strokovne usluge: H§ oskrbi investicijsko-tehnično dokum entacijo za gradnjo negospodarskih in go spodarsk ih investicij strokovno nadzoruje grad itev v smislu čl. 13 zakona o gradnjah investic ijsk ih o b jektov in s tem v zvezi opravlja vse m anegerske posle urejuje pravne, ekonom ske, finančne in druge posle ter prevzem a študije s pod ro čja negospodarskih in go spodarsk ih investicij £ izde luje v lastnem projektivnem biroju vso potrebno in ve stic ijsko - tehnično dokum entacijo za v iso ke gradnje in komunalne o b jekte Q vabim o investitorje, da se poslužu je jo strokovnih uslug pri L J U B L J A N S K E M I N V E S T I C I J S K E M Z A V O D U Ljubljana, Beethovnova ulica l l - V I | telefon: h. c. 23-260, 23-261 dir. 23-263 p. p. 310 VI. Z AVO D ZA geodezijo urbanizem projektiranje in ekonomiko izdeluje vso urbanistično dokumentacijo projekte splošne arhitekture projekte vseh vrst instalacij projekte nizkih gradenj projekte kanalizacij za naselja statiko za vse vrste visokih in nizkih gradenj izvršuje vsa geodetska dela in podloge za vse vrste projektiranja izvaja ekonomske analize elaboratov in druge intelektualne usluge KOVINSKO PO D JETJE TREBNJE NA DOLENJSKEM KOVINSKO PO D JETJE TREBNJE NA DOLENJSKEM im a v program u izdelavo osvojenih površinskih vibratorjev. Površinski v ibrator, ki je istočasno tudi gladilec, se v naši državi še ne izdeluje. Do sedaj je že izdelanih 10 kom, kateri že obratujejo v razn ih gradbenih podjetjih . Na enoletnem preizkusnem obratovanju so se pokazali odlični rezultati. U gotovljeno je bilo, da se ga lahko uporablja p ri betoni­ ran ju reb ričastih stropov kot so M onta, Rapid, Sat, vse m asivne plošče in tlaki. U poraben je tud i za izdelavo cem entnih prevlek. Z njim lahko vibriram o in gladim o vse zgoraj navedene stropove in se s tem izognemo uporabi v ib rato rjev z iglo, ki so zelo dragi. Površine so lepo obdelane, beton zelo zgoščen, tako da je z njegovo uporabo lahko doseči vodotesnost. V ibracijski učinek sega do 20 cm globine. S troj ni podvržen okvaram , v kolikor pa nasto­ pijo m anjše okvare, se lahko odpravijo s preprostim orodjem na gradbišču. Širina stand, v ib rato rja je 2 m (po želji se lahko spremeni). Teža v ib rato rja je ca. 70 kg, pogon je električni, kapaciteta 40 m 2/h, udarna moč 250 kg.