as kraj
INFORMATIVNO GLASILO OBČINE DOBREPOUE
letnik XII., št. 1
80 let Stolarne Dobrepolje
13. januarja je Stolarna Dobrepolje proslavila častitljiv jubilej - 80 letnico. Praznovanje so popestrili s koncertom ansambla Big Band. Direktor Stane Škulj je na slovesnosti predstavil podjetje od ustanovitve do danes, podeljena so bila tudi priznanja nekdanjim direktorjem in vodstvenim delavcem za njihov prispevek k razvoju podjetja. Na fotografiji se hčerka Toneta Kralja zahvaljuje direktorju Stolarne Stanetu Škulju in Franciju Žnidaršiču z Vidma za prispevek Fundaciji Toneta Kralja, ustanovi za ohranjanje umetniške dediščine.
Stran 5
Letos se bo začela gradnja novega zavoda PRIZMA v Ponikvah
V letošnjem letu naj bi se začela gradnja novega zavoda v Ponikvah. O sedanjih razmerah, o pripravah na investicijo in o viziji zavoda je v pogovoru povedal direktor Bojan Stante.
Stran 13
Naslednja številka Našega kraja bo izšla 27. 2. 2006. Prispevke sprejemamo do 12. 2. 2006
januar 2006
Božično-novoletni prazniki so bili bogati s kulturnimi in družabnimi prireditvami
Poleg tradicionalnega pohoda z baklami na Kamen vrh, ki ga je organiziralo skupaj s Planinskim društvom Turistično društvo Pod-gora, in božično-novoletnih prireditev na šolah, se je v prazničnih dneh zvrstila vrsta kulturnih prireditev. Osrednji kulturni dogodek je bil Koncert Godbe Dobrepolje na dan samostojnosti in enotnosti. Poleg koncerta vokalne skupine Mavrica v Podgori so v župnijski cerkvi na Vidmu pripravile svoj samostojni koncert tudi pevke seksteta Komplet. Letos je s predstavo pohitela tudi dramska skupina Scena in pripravila božično legendo Leta nič, en dan potem.
Na straneh 7 - 11
Slovenski kulturni praznik bomo počastili v soboto, 4. februarja, ob 19. uri, s prireditvijo
ca naši kulturi (stran 7)
Vi ste moji prijatelji«
»
To je geslo, ki ga je izbral ob svoji posvetitvi v škofa naš rojak, duhovnik dr. Anton Jamnik z Male Ilove Gore. Ivan Grandovec je imel to čast, da je to veliko slovesnost lahko spremljal od blizu.
Stran 6
Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, izrekam iskrene čestitke vsem občankam in občanom Občine Debre-polje. Ob tej priliki izrekam še posebno priznanje in se zahvaljujem vsem, ki se na kakršen koli način ukvarjate s kulturno dejavnostjo. S svojim delom dvigate kulturno raven in duhovno ozračje v občini in pripomorete k večjemu ugledu občine in prispevate k višji ravni našega bivanja.
Vaš župan Anton Jakopič
Neotesanost, ki rečemo krimina
i lahko mirno
Piše: župan Anton Jakopič
Običajno poslušam nekoliko obširnejšo vremensko napoved ob 5.20 uri zjutraj na prvem programu ljubljanskega radia. Vremenarji ob tem navadno povedo malo več, pa malo bolj obširno, da imaš malo slike o vremenu za cel teden. Tik preden se je začela zadnja etapa snežnih padavin, sem se peljal zjutraj v službo in spotoma pomislil na jutranjo napoved, da bo začelo snežiti in nekako podzavestno sem se zazrl na cesto in si mislil, spet bo potrebno plužiti in posipati, spet stroški in spet bo en kup telefonov, zakaj pri meni še ni splu-ženo in zakaj je meni odrinil sneg in ne sosedu in tako dalje. Toda glej, kar naenkrat sem ugotovil, da ob cesti od Podpe-či do Vidma ne stoji niti en snežni kol, čeprav so bili lepo in v redu postavljeni. Spet se je našel en »heroj« ali jih je bilo pa več, ki je dobesedno polomil vse kole. Nekateri so ležali po njivah, nekaj jih je bilo zmetanih na en kup, stal pa ni niti eden več in še sedaj ne stoji, ker jih res ne morejo postavljati vsak teden. Zakaj je to potrebno in komu to koristi? To ni samo neotesanost, to je že kriminal, ki ga je potrebno sodno preganjati. Kako naj sedaj izvajalec v redu spluži zasneženo in zameteno cesto sredi noči, če ne stoji niti en kol? V snežnem metežu se ne vidi nič in če ni orientacijskih kolov, res ne more biti cesta v redu spluže-na. Čudim se, da izvajalci vendarle še ujamejo traso ceste.
To je bil samo en konkreten primer tega vandalizma, ki pa se nam dogaja neprestano in na nekaterih mestih kot po pravilu vsak vikend, petek sobota nedelja. Na tleh ležijo prometni znaki, od-lomljeni so kažipoti razbita ogledala. Komu to koristi? Zelo lahko se zgodi prometna nesreča, če je prometni znak polomljen ali obrnjen. Nabaviti in postaviti je potrebno nove. Nekateri prometni znaki so tako na udaru, da se jih ne splača niti zabetonirati in je bolje, da stoji kar v zemlji, ker če ni zabetoniran, ni zanimiv, ker je potrebno premalo energije, da pade. Če pa pade, ga vsaj lahko postaviš hitro nazaj. Velika želja po rušenju očitno nastane, če je znak malo močnejši in malo bolj trdno postavljen. Če takega polomiš, si pa res heroj, ni kaj. Ali ni
skrajno bedno takšno razmišljanje. Očitno je, da imajo nekateri preveč energije, ki jo sproščajo na napačnem mestu. Če rečem, da je to skrajno nekulturno, je to zelo nedolžna oznaka. To je zares podlost in kriminal. Polno je v občini starih in bolnih ljudi, ki si še snega ne morejo odkidati. Ali ne bi te energije prav ti junaki porabili za to, da bi potrebnim odkidali sneg z dvorišč, pa čeprav opolnoči, če imajo ravno takrat največ moči in energije.
Vsem skupaj nam mora biti tudi jasno, da koli niso zastonj, da postavljanje tudi stane, da je vsak prometni znak takoj 50 ali 70 tisočakov, da je ogledalo še več itd. Namesto da bi denar davkoplačevalcev namenjali za kaj bolj produktivnega, ga moramo namenjati za to, da popravimo to huliganstvo. Vem, da boste te vrstice prebrali tisti, ki tega ne počenjate, tisti, ki jih najbolj zadeva, pa najbrž ne. Prav pa je, da vsi skupaj postanemo na to pozorni in nekaj naredimo. Če kdor koli za koga ve, da je naredil nekaj takega, naj nemudoma javi na občino, vendar mora biti zadeva natančno definirana, kdo je naredil in kdaj. Imamo inšpektorja, ki lahko ukrepa, in če drugega ne, bo storilec moral plačati vsaj škodo, ki jo je s tem povzročil. Ali smo res že tako na tleh, da uživamo v delanju škode?
Podobno je z divjanjem z avtomobili. Naredimo lepo asfaltirano cesto, postavimo prometne znake, napišemo hitrost in vse bi lahko lepo teklo, če bi se tega držali. Če se pa najbolj mudi tistim, ki se jim ne mudi res nikamor, je potem potrebno postavljati ležeče policaje in vsi naj bi skakali čez te ovire vse življenje zaradi dveh ali treh, ki mislijo, da so pojedli vso modrost, če lahko nerazsodno tiščijo na plin in ogrožajo sebe in vse okoli sebe. Ali res v današnjih časih ne bi lahko premogli vsi skupaj nekoliko več kulture in obzirnosti tudi na tem področju
In bi vsaj te stvari pustili v miru, brez policajev in inšpektorjev.
Ko pa sem že pri tem pisanju in sem že nekaj omenjal pluženje snega, bi rad
rekel še nekaj o tem. Pluženje snega je težko in odgovorno delo. Izvajalec ga mora mnogokrat opraviti takrat, ko mi spimo. Vedno se mu pri delu zgodi kaj nepredvidenega, polomi plug, pokvari se stroj ali kje zagazi in se ne more tako hitro izvleči. Vse to se lahko zgodi in takoj je zastoj. Drugega pa ni na razpolago, žal. Izvajalcev, zlasti za zapletena, ozka in ovinkasta pota ni v izobilju in hvaležni moramo biti vsem, ki to delo prevzamejo in ob tej priliki se vsem izvajalcem tudi zahvaljujem za njihovo delo. Mnogi naši občani namreč kar nočejo razumeti, da je zima in da pada sneg. Na to moramo računati vsi. Če na debelo sneži, ne moreš pričakovati, da bo vse teklo kot namazano. Če si namenjen v službo, boš pač moral vstati pol ure prej kot običajno in si uredil pot, odkidal izvoz itd. Žal, v zelo hudih primerih pa celo ne boš mogel čisto pravočasno oditi, niti se pravočasno vrniti. To ni samo pri nas, to je v vseh krajih, kjer so snežne padavine. Nesmiselno je neprestano kli-cariti na občino, da še ni spluženo ali da vam je izvajalec zaplužil dohod na dvorišče. Ni rešitve. Izvajalec mora splužiti vse ceste čim prej. Če bo vsem odkida-val vhode, ne bo prišel okoli v treh dneh. To pomeni, da nekateri ne bodo mogli nikamor. Tako je in drugače ne more biti. Tudi ni potrebno izvajalce nadirati in se razburjati. Če mu že imaš kaj sporočiti, mu povej vljudno, saj je tudi on človek, ki se trudi in dela v nemogočih razmerah. Če pokličete na občino, pokličite takrat, ko ugotovite, da se nekaj redno ne izvaja, pa bi se moralo, da bomo uredili. Če pa kliče kar vsak, ki se malo spomni, da je sedaj prilika nadirati ljudi na občini, potem tudi mi ne vemo več, ali je res potrebna urgenca ali ne. Vsak, ki kliče na občino, da mu je izvajalec zaplužil vhod na dvorišče, bo dobil enak odgovor, in sicer: »Lopato v roke pa na delo«. To večina občanov sicer zelo dobro razume, nekateri pa, kot da ne dojamejo. Ni druge rešitve, pada pač sneg, za ceste je slab, za naravo dober, pa smučarji so veseli in lastniki smučišč. Za vse pa ne more biti.
Pa saj se dan že daljša in bo spet sonce in pomlad in snega ne bo več in tudi teh problemov s snegom ne bo več. Upamo, da bo pomladansko sonce ogrelo tudi srca tistih, ki neusmiljeno uničujejo našo skupno imovino.
Vaš župan Anton Jakopič
Delo OS
Beseda urednice
Čeprav je čarobnost praznikov minila in smo se z upanjem na dobro in še boljše že zdavnaj znašli v letu 2006, se na naših straneh, smo pač mesečnik, še precej prispevkov nanaša na kulturne in družabne dogodke med božično-novoletnimi prazniki, ki so bili po tovrstnem dogajanju zelo bogati.
Zdaj je tu slovenski kulturni praznik, 8. februar. Utemeljitelji tega praznika so nedvomno modro ravnali, ko so Prešernovo ime, to stalnico v naši zavesti, odprli našemu času in prihodnosti s tem, da je to hkrati tudi dan slovenske kulture. Torej tudi vsakoletni kulturni praznik, ki ne more in ne sme neopazno mimo niti v lokalni skupnosti. V naši občini ga bomo prvič obeležili s prireditvijo v organizaciji na novo ustanovljene Zveze kulturnih društev Občine Dobrepolje, v katero so se združila štiri kulturna društva.
Ob dejstvu, da tudi iz naših krajev izhajajo imena umetnikov, ki so pomembno zaznamovala slovensko kulturo, ima ta v naših krajih tudi na ljubiteljskem področju bogato tradicijo. Predniki so nam zapustili kulturno dediščino, ki jo spoštujemo, ohranjamo in nadgrajujemo. Če drži podatek, da je danes vsak sedmi občan vključen vsaj v eno od ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, potem iz tega sledi, da igra ta dejavnost, ki dviga kulturno raven in duhovno ozračje, zelo pomembno vlogo v občini. Upam, da se to odraža tudi v našem občinskem glasilu, saj namenjamo kulturnim dogodkom veliko pozornost, tako pri obveščanju kot po poročanju o njih. Prispevek medija k razvoju kulture ni nepomemben, saj je lahko ta neprecenljiv vir pozitivnega razmišljanja, lahko ponuja vzorce lepšega življenja ali pa je samo zrcalo naših sanj in pričakovanj. Vsekakor pa je dokument časa, ki ga živimo.
Ob kulturnem prazniku želim, da bi bilo tudi v letošnjem letu veliko lepih kulturnih dogodkov, ki bodo plemenitili naše življenje in bili posledično spodbuda za ustvarjanje bolj spoštljivih in lepših odnosov med nami. ♦

Zadnja seja Občinskega sveta v letu 2005
Zadnja seja Občinskega sveta v letu 2005 je bila 28. decembra Glavna točka dnevnega reda je bila prva obravnava proračuna občine za leto 2006.
Mihaela Steklasa
•	Župan občine je pripravil obsežno obrazložitev osnutka s pravnimi podlagami po novi klasifikaciji javnofinančnih prejemkov in dodatkov, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance. Cilj reforme je vzpostavitev enotnega oblikovanja proračuna občin po Sloveniji.
Planirani prihodki v proračunu znašajo skupaj 845.132.000 SIT, s prenosom sredstev iz prejšnjega leta in predvidenim zadolževanjem za približno 76 milijonov, toda to le v primeru, če bodo odobrena državna sredstva za izgradnjo čistilne naprave v Bruhanji vasi. Razprava je bila dolga, z veliko pripombami in novimi predlogi. Osnutek proračuna in Načrt razvojnih programov sta bila sprejeta. Dodatne pisne pripombe lahko oddajo svetniki do 16. januarja. Po sklepu Občinskega sveta pa so do tega datuma lahko dali pisne pripombe tudi občani, potem ko je bil osnutek proračuna objavljen na spletnih straneh občine.
Podrobnejše značilnosti letošnjega proračuna bodo objavljene v Našem kraju po sprejetju, prav tako boste seznanjeni z glavnimi postavkami iz proračuna.
•	Občinski svet je sprejel ugotovitveni sklep, da zaradi odstopa preneha funkcija članu Nadzornega odbora Dušanu Lom-barju. Občinski svet je na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenoval Jožeta Prijatelja za nadomestnega člana Nadzornega odbora. Tega zdaj sestavljajo: Jože Prijatelj, Marija Gačnik in Cvetka Kraševec.
•	Na predlog iste komisije je Občinski svet imenoval Kristino Gregorič za dodatno članico Odbora za družbene dejavnosti. Ta le tako sestavljen iz naslednjih
članov: Marija Novak, Ivan Grandovec, Igor Ahačevčič, Alojz Kuplenk in Kristina Grego-rič.
•	Na seji so izvedli tudi volitve za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je predlagala, da Občinski svet izmed sedmih kandidatov izbere štiri. Izvoljeni so bili Janez Pavlin, Janez Šuštar, Zoran Tavželj in Marija Žnidaršič.
•	Člani Občinskega sveta so bili seznanjeni s pisnim poročilom Policijske postaje Grosuplje za območje občine Dobrepolje za obdobje od 1. 1. 2005 do 30. 11. 2005. Na eno od naslednjih sej bo povabljen tudi komandir Ludvik Kastelic.
Nekaj podatkov iz poročila:
V enajstih mesecih je bilo na policijskem okolišu Dobrepolje evidentiranih 40 kaznivih dejanj, od tega 16 vlomov, 19 tatvin, 2 primera ogrožanja varnosti in ena zatajitev ter zaseg orožja. Obravnavanih je bilo 7 kršitev javnega reda in 5 zasegov prepovedanih drog ter izsledeni trije nasadi konoplje. Obveščeni so bili o 18 prometnih nesrečah, v katerih je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, 5 udeležencev pa lažje. Obravnavali so še naslednje dogodke: samomor (2), obratovalni čas (2), požar (1), nenadna smrt (1), delovna nesreča (1) in drugi dogodke (3). Glede na zbrano statistiko Policijska postaja Grosuplje ocenjuje varnostne razmere za stabilne in dobre. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta ni beležena porast kaznivih dejanj, temveč se je občutno zmanjšalo. Zmanjšanje kršitev je tudi na področju javnega reda in miru. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je izboljšala tudi ocena varnosti v prometu. ♦
4
Obvestila iz UE in občine
januar 2006
Uveljavljanje pravic na podlagi Zakona o žrtvah vojnega nasilja
Že v letu 2005 napovedane spremembe Zakona o žrtvah vojnega nasilja še niso bile sprejete. Glede na veliko zanimanje strank glede morebitnih odškodnin v zvezi z zakonom o žrtvah vojnega nasilja dajemo naslednje pojasnilo.
Po sedaj veljavnem zakonu se šteje za žrtev vojnega nasilja:
•	državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja, agresorja ali njunih sodelavcev
•	oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske okupacijske sile od 06.04.1941 do 15.05.1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselile, poslale v taborišče, zapor, na prisilno delo ali internacijo oziroma je bila kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 06.04.1941 do 17.04.1941 odpeljana v ujetništvo, ter oseba, ki je pobegnila pred vojnim nasiljem in bila nasilno vzeta staršem (ukradeni otrok),
•	oseba, ki je imela ob pričetku izvajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa stalno prebivališče na ozemlju, ki obsega državni teritorij Republike Slovenije, ne glede na to, na katerem ozemlju je bilo nasilno dejanje ali prisilni ukrep dejansko izveden.
•	oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo,
•	oseba, ki je bila v času od 06.04.1941 do 15.05.1945 zaradi izvajanja povračilnih ukrepov okupatorja in njihovih sodelavcev zoper družine partizanov, pobitih talcev ali zaradi sodelovanja z NOB, nasilno pregnana iz svojega doma in oseba, ki je bila v času od 06.04.1941 do 15.05.1945 nasilno pregnana iz svojega doma zaradi nasilnega dejanja požiga, porušenja in izropanja njene stanovanjske hiše ali stanovanja od okupatorja ali njegovih sodelavcev, zaradi česar se ni mogla vrniti na svoj dom neprekinjeno najmanj tri mesece,
•	oseba, ki je bila rojena staršem v času, ko so zoper njih trajali prisilni ukrepi ali prisilna dejanja, navedena zgoraj,
•	otrok, katerega starš je bil ubit kot pripadnik bivše jugoslovanske vojske v vojni od 06.04.1941 do 17.04.1941, ali je padel, umrl ali je bil pogrešan zaradi sodelovanja z NOB Slovenije, bil ubit kot talec ali je umrl ali bil pogrešan v okoliščinah za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po tem zakonu do 15.05.1945 oziroma tudi po tem datumu, če je umrl ali je bil pogrešan med čakanjem na vrnitev ali na poti v domovino, vendar najkasneje do 31.12.1945, ter tudi oseba, ki je pobegnila pred izgonom na isto okupacijsko območje.
•	oseba, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 26.06.1991 do 18.10.1991 zaradi razlogov iz prvega odstavka tega člena odvzeli prostost.
Občani, ki izpolnjujejo enega ali več zgoraj naštetih pogojev in še niso zaprosili za status žrtve vojnega nasilja, lahko to storijo na Upravni enoti Grosuplje, Kolodvorska 2, Grosuplje.
Glede na veliko zanimanje občanov za plačilo odškodnine za materialno škodo, ki je bila povzročena s strani okupatorja in njenih sodelavcev med drugo svetovno vojno, ni bilo sprejetega še nobenega predpisa.
Tudi za povojne poboje po 15.05.1945 je podaljšan rok za vložitev zahteve po Zakonu o popravi krivic do konca leta 2007. Zahtevke za pobite starše, brate ali sestre lahko vložite pri Ministrstvu za pravosodje v Ljubljani, Zupančičeva 3.
Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav.
načelnica
Javni poziv
Občina Dobrepolje javno poziva vse potencialne investitorje, ki bi želeli investirati v novi obrtni coni v Predstugah, da svojo namero posredujejo upravi občine Dobrepolje. Občina Dobrepolje namerava v bližnji prihodnosti spremeniti zazidalni načrt te obrtne cone. Edina prava in logična sprememba pa bi bila takšna, ki bi bila izvedena po željah investitorjev. Izkušnja nas uči, da zazidalni načrt, narejen samo na osnovi predvidevanj, ne ustreza investitorjem. Zato je sedaj pravi čas za skupen nastop. V primeru interesa bomo zazidalni načrt oblikovali po željah investitorjev. Investitorji lahko sami odkupijo oddeljene ali neoddeljene deleže zemljišč od sedanjih lastnikov, ki jih bomo potem ustrezno razmejili. Občina je že lastnica zemljišč namenjenih za pota in infrastrukturo, delno na fiksnih parcelah in delno na neoddeljenih deležih, ki jih lahko poljubno oddelimo in izvedemo pota in infrastrukturo tako, kot bo najcenejše in najbolj ugodno za izvedbo in bo najbolj odgovarjalo investitorjem.
Vaš izražen interes in vaše načelno soglasje za pristop k skupnemu oblikovanju obrtne cone pričakujemo do 15. 2. 2006.
Občina Dobrepolje
PONOVNI POZIV
vsem zainteresiranim k oddaji vlog
za spremembo zazidljivosti
Zaradi spremembe zakonodaje na področju urejanja prostora ter s tem obvezo vseh občin, da v zakonsko predpisanem roku uskladijo svoje prostorske akte z že sprejetimi akti na državnem nivoju, pozivamo vse zainteresirane, da podajo svoje pisne pobude oz. predloge za spremembo namenske rabe — ZAZIDLJIVOSTJO ZEMLJIŠČ, najkasneje do 15. 3. 2006, na sedež občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, Urejanje prostora.
Vloge so vsem zainteresiranim dostopne na sedežu občine ali na spletu: www.dobrepolje.si. (Za občane, Obrazci in vloge, Vloga za spremembo namenske rabe). Pobude za spremembo zazidljivosti (povečanje ali zmanjšanje) morajo biti ustrezno obrazložene in grafično dokumentirane — vris predloga širitve (oz. zmanjšanje) na primeren načrt, iz katerega je razvidna obstoječa meja zazidljivosti ter parcela z obsegom predlagane spremembe.
Občina Dobrepolje, Urejanje prostora
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) občina Dobrepolje sklicuje:
II. PROSTORSKO KONFERENCO
za Lokacijski načrt za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje,
ki bo v četrtek, 02.02.2006, s pričetkom ob 19.00. uri
v sejni sobi občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje, I. nadstropje.
Na prostorski konferenci bo predstavljen Predlog Lokacijskega načrta za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje (URBANA d.o.o. Velenje), Okoljsko poročilo za Lokacijski načrt za sanacijo obstoječega dela kamnoloma in širitev kamnoloma v Predstrugah v občini Dobrepolje (E-NET d.o.o. Ljubljana) ter Revizija okoljskega poročila (KOVA d.o.o. Celje).
Namen prostorske konference je pridobitev in uskladitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave in vsebine predloga lokacijskega načrta.
Na prostorski konferenci lahko udeleženci podajo svoje predloge v zvezi z vsebino v pisni obliki ali na zapisnik. Priporočila in usmeritve v pisni obliki je možno oddati ob registraciji udeležbe in med razpravo v času prostorske konference. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registraciji udeležbe predložiti pisno pooblastilo.
Občina Dobrepolje, župan Anton Jakopič
80 let Stolarne Dobrepolje
13. januarja je Stolarna Dobrepolje praznovala častitljiv jubilej - 80 letnico. Vodstvo podjetja je ob praznovanju pripravilo v Jakličevem domu koncert Big Banda DOM, ki ga vodi Braco
Doblekar.
Direktor Stane Škulj, Andrej Osterc, predsednik uprave od 1988 do 1989, in povezovalec programa Igor Ahačevčič
Mihaela Steklasa
Glasbeni dogodek je pripomogel k prazničnemu vzdušju, predvsem pa je lepo obeležil pomemben jubilej za dobrepolj-sko podjetje, ki že celih 80 let daje kruh domačim mojstrom lesne obrti. Slavnostni govornik je bil direktor Stane Škulj. V svojem govoru je predstavil podjetje od začetkov do danes. Poudaril je, da je podjetje je v teh letih doživelo mnogo sprememb v vodenju, preoblikovanju in zlasti v tehnološkem razvoju. Prav tako kot večina drugih podjetij se je tudi Stolarna večkrat znašla pred velikimi težavami, ki pa jih je po zaslugi vsakokratnega uspešnega vods-
Braco Doblekar
tva in delavcev uspešno prebrodila.
Čeprav začetki predelave lesa v Dobrepolju segajo celo v leto 1911, je podjetje v lasti g. Šteha in g.Drobniča leta 1926 pričelo s predelavo lesa v končni izdelek. Takrat je bil v podjetju izdelan prvi stol, podjetje je hitro napredovalo in zaposlovalo čedalje več delavcev. Leta 1948 je prišlo do nacionalizacije in v letih, ki so temu sledila, se je v vodstvu zamenjalo kar nekaj upravnikov. Vidne spremembe v razvoju so se začele s prihodom direktorja Marjana Mikliča, v času njegovega vodenja je število zaposlenih naraslo na 90. Na mestu direktorja ga je leta 1975 zamenjal Darko Ukmar. Po njegovem odhodu, leta 1986, se je podjetje znašlo v krizi, vendar mu je po letu iskanja rešitev pomagala iz težav sanacijska ekipa v sestavi Andrej Osterc, Pavla Vilhar in Stane Škulj.
Stane Škulj, ki je postal direktor leta 1989, se skupaj s svojo ekipo trudi za čim večjo proizvodnjo in ohranitev delovnih mest. Odkar se je podjetje leta 1997 preoblikovalo v delniško družbo, so stopili na pot tehnološke prenove ter posodobitve. V teh letih so vloži-
li 250 milijonov v nove investicije. Leto 2005 je bilo ponovno leto pretresov, saj so zaradi velike konkurence zgubili nekaj kupcev, vendar kot je dejal direktor Stane Škulj, podjetje živi naprej, proizvodnjo so razširili na izdelavo lesnega pohištva, od notranjih vrat do opreme družbenih prostorov, lokalov, trgovin, restavracij do opreme doma po naročilu.
Stolarna kljub težavam nudi zaposlitev precejšnemu številu občanov, v zadnjem času so se odločili spodbujati zanimanje za lesno stroko med osnovnošolsko mladino. Čim tesnejše stike poskušajo navezati s šolo in se povezati s krajem. Po svojih zmožnostih spodbujajo kulturo. Tako so na-primer prispevali v Fundacijo Toneta Kralja za obnovo neka-
terih njegovih umetniških del v cerkvah. Za njihov prispevek se je na slovesnosti zahvalila Kraljeva hčerka Tatjana. Njena javna zahvala za prispevek je veljala tudi Franciju Žnidar-šiču z Vidma.
Ob jubileju so bila podeljena tudi priznanja. Dobili so jih Marjan Miklič, Janez Šter, Marjan Ahlin, Pavla Vilhar in Andrej Osterc. Priznanje pa je v imenu zaposlenih dobil tudi direktor Stane Škulj, ki se je na koncu zahvalil vsem poslovnim partnerjem, kupcem in vsem, ki na kakršen koli način sodelujejo z njihovim podjetjem.
Priložnost za poslovna dogovarjanja in sproščen pogovor pa je sledila na skupnem srečanju po koncertu in uradni slovesnosti. ♦
Stane Škulj med pogovorom s povabljenimi gosti
Orkester DOM sestavljajo mladi obetavni glasbeniki. Na koncertu so poleg priredb zaigrali tudi nekaj avtorskih skladb iz zadnjega projekta Janeza Benčina Benča in Braca Doblekarja. Nekaj skladb so izvedli skupaj s pevko Andrejo Zupančič.
6
Slovesnost v ljubljanski stolnici
januar 2006
Vi ste moji prijatelji
Na nedeljo Jezusovega krsta smo dobrepoljski farani doživeli enega od vrhuncev v krščanski zgodovini naše župnije. Naš rojak, duhovnik dr. Anton Jamnik iz Male Ilove Gore, je prejel v ljubljanski stolnici škofovsko posvečenje, postal je pomožni škof ljubljanske nadškofije.
Skof dr. Anton Jamnik med nadškofom mons. Alojzom Uranom in nadškofom dr. Francem Perkom
Ivan Grandovec Foto: Tamino Petelinšek
Prepričan sem, da smo bili vsi, ki smo njegovo posvetitev spremljali v stolnici ali prek radijskih in televizijskih signalov, ponosni, da je novi škof iz naše župnije. Za to veliko milost moramo biti Bogu hvaležni in z molitvijo podpirati škofa Antona Jamnika, da bo zmogel voditi nove službe: posvečevalno, učiteljsko in vodstveno.
Imel sem veliko čast, da sem lahko od blizu spremljal obred škofovskega posvečenja. Že uro pred začetkom svete maše so vabile prijetne melodije stol-niških zvonov, čeprav je bila je tedaj stolnica že nabito polna. V njej so bili tudi verniki z Ilove Gore in ostalih dobre-poljskih vasi. Veliko ljudi se je ustavilo ob velikem ekranu, ki ga je RTV postavila na trgu pred stolnico. Mnogi ljudje pa so zaradi napoljenosti stolnice odšli domov, da so prek televizijskih ekranov spremljali sveto mašo in obred posvetitve. V cerkvi so bili poleg škofove mame Terezije tudi njegova sestra dvojčica Marija, bratje Jože, Janez in Slavc z družinami, predstavniki evangeličanske (škof Geza Erniša) in pravoslavne cerkve (paroh protojerej Peran Bošković), prek 200 duhovnikov, predsednik vlade Janez Janša z nekaterimi ministri in državnimi sekretarji, npr. z Ministrstva za obrambo Franci Žnidaršič s soprogo, predsednik državnega sveta, župan Anton Jakopič in še bi se dalo naštevati.
Ob šestnajsti uri se je začela iz škofije procesija v stolnico. Oči so iskale prelata dr. Antona Jamnika, v množici duhovniškega spremstva, bogoslovcev in škofov. Omenim naj, da so se slovesne maše udeležili vsi slovenski škofje, ter škofje iz Reke, Zagreba in Celovca. Na-čeloval jim je apostolski nuncij v Sloveniji Škof Santos Abril y Castello. »Prihaja!« sem slišal glas med novinarji in fotografi, ki so stali za menoj. Začelo se je strašno bliskanje fotoaparatov pospremljeno z mogočno glasbo iz stolniških orgel. Gospoda Toneta je najprej opazila moja žena v spremstvu duhovnika dr. Romana Globokarja, s katerim smo se spoprijateljili pred leti v Sveti deželi, in našega župnika gospoda Franca Škulja. Iz vseh treh je vel ponos, da so Kristusovi pastirji, hkrati pa velika skromnost in odgovornost pred izjemno pomembno stopnico proti nebeškemu kraljestvu. V cerkvi je odmevala pesem iz številnih grl pevcev, ki so bili na koru in pri stranskem oltarju. Dovršeno petje se je pogosto menjavalo s petjem vseh vernikov. To pobožnost in petje vernikov v božjo čast je bilo resnično potrebno doživeti.
Po prvem berilu sta s čudovitima glasovoma v psalmu: Gospod je moj pastir... napolnila stolnico naša farana, Stane ^Klinc in Slavc Jamnik — brat novega škofa.
Po evangeliju se je začel obred posvetitve. Najprej smo zapeli tri kitice pesmi v čast Svetemu Duhu. V cerkvi se je ču-
tila zbranost, umirjenost in pričakovanje novih binkošti. Gospod Tone je skupaj z našim župnikom in gopodom Globo-karjem, ki je bil do sedaj njegov tesni sodelavec v Škofovih zavodih, prišel na sredo cerkve pred daritveni oltar. Apostolski nuncij je pokazal in prebral apostolsko pismo ob imenovanju, ki ga je podpisal rimski škof - papež 15. novembra 2005. V njem je papež Benedikt XVI zapisal, da imenuje duhovnika dr. Antona Jamnika za ljubljanskega pomožnega škofa in naslovnega škofa v Vini. Med drugim je papež zapisal: »Po posvetu z našim državnim tajništvom, z vrhovno apostolsko oblastjo te, ljubi sin, ki te krasijo preverjeni darovi in si izveden v krajevnih svetih stvareh ter primeren za izvrševanje te službe, postavljamo za ljubljanskega pomožnega škofa ...«. Sledil je nagovor glavnega posvečevalca nadškofa Alojza Urana, ki je pridigo sklenil v skladu z nedeljskim evangelijem: »Kakor nad Jezusom po krstu v Jordanu, Bog Oče tudi nad teboj danes govori: ti si moj ljubljeni sin, nad teboj imam veselje«. Po homiliji je glavni posvečevalec postavil kandidatu za novega škofa devet vprašanj na katera je odgovoril z besedo HOČEM. Ob zadnjem je odgovoril Hočem z Božjo pomočjo. Med litani-jami vseh svetnikov je gospod Tone ležal na pred oltarjem, kot znak predanosti Bogu. Na ta način je ponovno dokazal, da ni on tisti, ki bo ljudem odpuščal, blagoslavljal in delil zakramente, temveč je le pripomoček v roki Nebeškega Očeta, ki želi s pomočjo gospoda Antona priti do ljudi na Zemlji in jim kazati pot v večno življenje. Sledilo je polaganje rok in tiha molitev nadškofa Urana in obeh soposvečevalcev: dr. Franca Ro-deta, prefekta kongregacije ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja ter dr. Franca Kramberger-ja, mariborskega škofa in predsednika SŠK. V vseh treh posvečevalcih vidim ve-
Stane Klinc in Slavc Jamnik ob petju psalma
januar 2006
Slovesnost v ljubljanski stolnici
7
liko simbolike. Novi pomožni škof Anton Jamnik bo deloval v skladu z navodili ljubljanskega nadškofa v povezanosti s vsemi slovenskimi škofi in celotno Cerkvijo. To pa je še en znak kristjanov kot občestva, prijateljstva, ne glede na barvo, raso in ostale človeške značilnosti. Po končanih posvetilnih molitvah in maziljenju glave je novi škof sprejel evangeljsko knjigo v znamenju, da naj oznanja Božjo besedo z vsem potrpljenjem in učenjem. Prejel je tudi zunanje znake škofovske službe: prstan, mitro (škofovsko kapo), pastoral (palico) in pekto-ral (naprsni križ). Škof Anton ima grb, v katerem sta grški črki alfa in omega, ki predstavljata Jezusa Kristusa, ter lilijo na modri podlagi, ki predstavlja Devico Marijo. V njeno varstvo izroča škof svoje odgovorno poslanstvo.
Po končanem obredu posvetitve je nadškof Uran odpeljal novoposvečene-ga škofa na svoj sedež, sam pa se je usedel desno od njega. Sledilo je evharistič-no bogoslužje, ki ga je vodil novoposve-čeni škof. Pred molitvijo Oče naš je nadškof dr. Franc Rode izročil škofu Antonu Jamniku papežev osebni pozdrav in apostolski blagoslov. V pozdravu miru je škof dr. Franc Kramberger poudaril, da moramo kristjani Jezusov mir od svete daritve prinašati v družine in celotno slovensko družbo. Po obhajilu smo vsi zapeli zahvalno pesem, med katero je novoposvečeni škof v spremstvu škofov soposvečevalcev šel po stolnici in blagoslavljal prisotne. Sledili so pozdravi apostolskega nuncija, Braneta Brodnika v imenu naše župnije, dijaka Škofijske klasične gimnazije in dekana iz Šentjerneja.
Ob koncu se je novi škof dr. Anton Jamnik vsem lepo zahvalil, povedal globoke misli, ki bodo vodile njegovo ško-fovstvo - služenje. Njegov nagovor se je vseskozi sukal okoli njegovega škofovskega gesla: Vi ste moji prijatelji. Po škofovskem blagoslovu je sledila procesija po stolnici, ob izhodu pa smo dobili spominsko podobico. Po številu vernikov, ki smo dobili podobico, lahko rečem, da bo novi škof imel obilo podpore v molitvi, saj podobice niso same sebi namen, temveč zato, da se škofa spomnimo v molitvi in njegovo delo izročamo v Božjo previdnost.
Zapisal Ivan Grandovec, s pomočjo knjižice Slovesnost škofovskega posveče-nja in spletne strani Rimsko katoliške cerkve.
Fotografije: Tamino Petelinšek.
Nagovor Braneta Brodnika, predstavnika župnije svetega Križa Videm-Dobrepolje:
Dragi rojak in prijatelj Tone!
Kar malo nerodno mi je, da bi te tikal, ko imaš tako veliko poslanstvo. Toda ker smo prijatelji, ki smo rasli skupaj, skupaj hodili k mladinskim srečanjem, drugim srečanjem, osvajali naše prelepe gorske vrhove, ko smo se veselili ob tvoji novi maši - tam, kar cel teden, na Ilovi Gori, ko smo skupaj še v železnih časih Jugoslavije, skrivajoč se pred policijo, molili ob tihih kočevskih breznih za naše sorodnike in rojake, ker vem, ker te poznam kot skromnega človeka, potem vem, da s tem, ko te tikam, le še utrdim naše prijateljstvo. Vesel sem, da te lahko pozdravim v imenu tvoje rojstne dobrepoljske župnije s tem kratkim nagovorom.
Bogu smo hvaležni, ker te nam je dal, ker smo lahko skupaj rasli in uživali le-
pa leta mladosti in ker si postal duhovnik. S tem smo te kot župnija nekako izgubili, vendar izgubili kot seme, ki daje mnogo večje sadove.
Bogu smo hvaležni, ker s tem škofovskim posvečenjem ponovno blagoslavlja molitve in trpljenje naše župnije v blagor celotne slovenske Cerkve. S tem, ko postajaš škof, se podajaš -tako kot nekdaj Jezus - tudi ti, na pot še bolj javnega delovanja. Naj ta pot prinaša nove svežine v naše krščanstvo. (ploskanje v cerkvi)
Vendar je Jezus z besedami, ki si jih ti izbral: »Vi ste moji prijatelji«, apostolom napovedal tudi udeležbo v njegovem križu. Zato se bomo kot župnija še pogosteje spominjali nate v naših molitvah. Povezani v molitvi pa smo vsi skupaj močni in vsi križi so po molitvi obsijani z zarjo velikonočnega jutra.
Zato, Tone, naša župnija je še naprej s tabo in Bog te živi!
Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje
vabi
na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
ca
Prireditev bo v soboto, 4 . februarja 2006, ob 19. uri,
v Jakličevem domu
Nastopajoči: - Godba Dobrepolje - kulturne sekcije KD Dobrepolje - KD Koma 750 - KD Struge - kulturna sekcija TD Podgora
VABLJENI!
Kultura
Ljubljanski madrigalisti na gostovanju v Dobrepolju
17. decembra, ko so bili v v Dobrepolju v gosteh Ljubljanski madrigalisti, je bilo glede na izjemnost kulturnega dogodka pričakovati polno dvorano Jakličevega doma, pa žal ni bilo tako. Zato pa vsem, ki so prišli, zagotovo ni bilo žal, da so namenili urico sobotnega večera poslušanju tako kvalitetnega zbora, kot je bila omenjena skupina pod umetniškim vodstvom Andreje Martinjak.
Mihaela Steklasa_
Med pevci mešanega komornega zbora, ki ga sestavljajo predvsem mlajši pevci in pevke, je tudi Ana Erčulj iz Zagori-ce, po njeni zaslugi je do gostovanja tudi prišlo. Njihov nastop v Jakličevem domu je bil zadnji v nizu koncertov, ki so jih posvetili slovenskima skladateljema Marjanu Lipovšku in Emilu Adamiču. Iz njunih bogatih opusov, ki obsegata najrazličnejše zvrsti glasbe, so v prvem delu zapeli zborovske skladbe Marjana Lipovška, drugi del pa je obsegal dela Emila Adamiča, skladatelja, ki je zborovski glasbi namenil še mnogo večji delež svojega glasbenega ustvarjanja. Odličen nastop so pevci zaokrožili s pesmijo Ave Marija.
Takih gostovanj si ljubitelji zborovskega petja prav gotovo še želijo. ♦
MISEL
Vsi hranimo na knjižnih policah knjige, ki smo jih prerasli, pa jih ne moremo zavreči. Med svojimi listi namreč hranijo našo mladost, kot cvetje, ki smo ga stisnili za herbarij nekega skoraj pozabljenega poletnega dne.
(Marion C. Garretty)
Iz naše knjižnice

Knj
iznica
^Grosupije
Enota Dobrepolje vas vabi
na literarni večer
z gospo Živko Komac, ki bo v torek, 7. 2. 2006,
na predvečer kulturnega praznika, ob 18. uri, v Knjižnici Dobrepolje. Ob instrumentalni spremljavi nam bo pesnica odstrla tančico s svojih občutij, ki jih je prelila v pesniške verze.
Dragi otroci!
Vabim vas, da se mi pridružite
na pravljičnih urah,
kjer se bo igralo, pelo, plesalo,
v	»v
se najvec pa poslusalo. Poslušalo pravljice, tiste stare in lepe,
ki s seboj privabijo pravljična bitja in so jih vašim babicam pripovedovale njihove babice. Vabim vas vsak drugi petek ob 18. uri, v knjižnico Dobrepolje. Začnemo v petek, 19. januarja.
Vaša pravljičarka!
Božično-novoletni koncert godbe v znamenju jubilejnega nastopa
Krona kulturnih in drugih prireditev ob božično-novoletnih praznikih je vsako leto tradicionalni koncert Godbe Dobrepolje na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra. Tudi letos se ga je udeležilo veliko število ljudi, ki so začeli polniti dvorano, že več pol ure pred začetkom.
Povezovalec programa Igor Ahačevčič in gostujoči Zagoriški fantje
Mihaela Steklasa
V	prvem delu koncerta so dvorano preplavile božične melodije, drugi del pa je bil v znamenju jubilejnega, dvajsetega, božično-no-voletnega koncerta. Povezovalec programa Igor Ahačevčič se je v svojih napovedih vrnil v čas prvih koncertov, ko so igrali le peščici ljudem, ko pa se je glas o vse kvalitetnejših nastopih razširil, je postal božično-novoletni koncert v zimski sezoni osrednji kulturni in družabni dogodek v občini. In takšen je še danes, kar navsezadnje priča tudi zelo velik obisk. V dvajsetih letih delovanja se je zamenjalo kar nekaj kapelnikov, dokler ni pred nekaj leti dirigentsko palico prevzel dotedanji član godbe Roman Gačnik. Spreminjala in pomladila se je tudi sestava članstva. Od tistih, ki so igrali na prvem bo-žično-novoletnem koncertu, jih je ostalo le še šest. Res pa je, da prav ti sestavljajo jedro in gonilno silo dobrepoljske godbe.
V	minulih dvajsetih letih so organizirali tudi po več božično-no-voletnih koncertov, v zadnjih nekaj letih so število teh omejili, organi-
zirajo ga na Turjaku in v dvorani Jakličevega doma, kjer imajo svojo zvesto in navdušeno publiko. Tudi na tokratnem koncertu so godbenike nagradili z velikim obiskom in na koncu z zahtevo po dodatnih skladbah.
Občinstvo je bilo navdušeno tudi nad solisti, nad vokalno izvedbo pesmi »Silvestrski poljub« Pevca Petra Mo-vrina, predvsem pa nad gosti večera Zagoriškimi fanti, ki so izvedli krajši koncert med obema deloma programa. Izbiro gostov je med drugim narekovala tudi letošnja 110-letnica rojstva Franceta Kralja, ki se je rodil v vasi, od koder skupina prihaja. Ker je bil koncert na dan samostojnosti in enotnosti, je bil v program vključen tudi slavnostni govor župana Antona Jakopiča. Ta je najprej izrazil zahvalo in priznanje dobrepoljski godbi za njen doprinos h kulturnemu življenju v občini, ostali del govora pa je posvetil državnemu prazniku, ki naj bi nas povezoval, kot nas je povezovala plebiscitna odločitev pred petnajstimi leti. Svoj govor je zaključil z vošči-lom in za prihajajoče leto.
Z lepimi željami za novo leto in pohvalnimi ocenami o koncertu pa se je po dveurnem programu razšla velika množica obiskovalcev. ♦
Godbeniki s solistom Boštjanom Dimnikom iz Glasbene šole Grosuplje
Godbeniki z vokalnim solistom Petrom Movrinom iz Kočevja
KOLEDAR PRIREDITEV 2006 - PONOVNO
Ker želimo tudi za leto 2006 pripraviti koledar prireditev v občini Dobrepolje, vas ponovno prosimo za sodelovanje.
Koledar prireditev je informativne in tudi promocijske narave, predvsem pa predstavlja pregled kulturnih, družabnih in drugih prireditev, zato naprošamo vse organizatorje, ki načrtujejo v letu 2006 izvesti kakršno koli prireditev, da čim prej posredujejo napoved svojih prireditev na naslov: Turistično društvo Dobrepolje, Videm 35, 1312 Vi-dem-Dobrepolje.
Hvala za sodelovanje
Predsednik Janez Pavlin
10
Božično-novoletne prireditve
januar 2006
Božična legenda
z dramsko skupino Scena
Dramska skupina Scena, ki deluje v okviri Kulturnega društva Dobrepolje, je 20. decembra 2005 izvedla premiero božične legende avtorja Zorka Simčiča »Leta nič, en dan potem«. Kasneje je bila predstava uprizorjena v dvorani Jakličevega doma še dvakrat - 22. decembra in 7. januarja.
Mihaela Steklasa
»Scena« je s svojo predstavo pripravila kar nekaj presenečenj. Igro jim je uspelo pripraviti že na začetku božično-novoletnih praznikov, poleg tega so se predstavili v nekoliko spremenjeni igralski sestavi — s tremi novimi igralci, ki jim ne manjka znanja in izkušenj: Marto Šuštar, Tino Gačnik in Igorjem Ahačevči-čem. Prisotnost dveh igralcev iz nekoliko starejše generacije je prispevala tudi k različni generacijski zasedbi vlog. Od znanih igralcev Scene sta v predstavi nastopila še Špela Nose in tokrat še posebno dober Bojan Novak. Seveda pa je bilo poleg igralcev vsaj še toliko sodelavcev, med ka-
terimi velja posebej omeniti organizatorko Vesno Hrovat in izkušeno režiserko Vido Šinkovec.
Tematika je slonela na družinski zgodbi, ki se je odvijala v luči zgodovinskih dogodkov — rojstva Božjega sina pred več kot dva tisoč leti, ki je razsvetlil in prinesel čudežne spremembe v ljudi, ki so bili priča temu dogodku. Dogodek je prinesel preobrat tudi v nesrečno in razpadajočo družino.
Poleg verske vsebine pa je zgodba pritegnila tudi zaradi svoje aktualnosti in sporočilnosti za današnji čas. Dramska skupina Scena je zato s svojo predstavo lepo popestrila kulturno dogajanje med bo-žično-novoletnimi prazniki.
Koncert »Mavrice« v Podgori
Koncert vokalne skupine Mavrica v Podgori med božično-no-voletnimi prazniki je postal tradicionalen, saj je bil letos že šesti po vrsti.
Del skupine Mavrica pred nastopom
Mihaela Steklasa
Cerkev sv. Miklavža v Pod-gori, ki je s svojo okrasitvijo in jaslicami naznanjala skorajšnji prihod božiča, so 23. decembra zvečer preplavile božične pesmi. Vokalna skupina Mavrica je pod umetniškim vodstvom Vesne Fabjan, tako kot že nekajkrat, izvedla božični koncert skupaj z Vokalnim kvartetom Stična. Tri sklope pesmi so zapeli v mešani sestavi, po enega pa je zapela vsaka skupina posebej. Novost tokratnega koncerta je bil nastop Veronike Zajec na violinskih citrah. Te so s svojim značilnim in nežnim zvokom pripomogle še k večjemu glasbenemu in vsebinskemu doživetju celotnega koncerta. Tudi izbira pesmi je bila bogata in pestra, saj je so jo sestavljale najbolj znane in tradicionalne božične pesmi, kot so Sveta noč, Hitite kristjani, Rajske strune itd., do črnskih duhovnih in ne-
katerih drugih priredb božičnih pesmi sodobnih avtorjev.
Skupini Mavrica in njenim gostom je za lepo doživetje v podgorski cerkvi v imenu vaš-čanov izrazila zahvalo Pavlina Novak. S popotnico izbranih misli in želja za praznike se je velika množica obiskovalcev ustavila pred cerkvijo, kjer so jo pričakali vaščani s pecivom in toplim napitkom. Skratka toplina, domačnost in kulturno doživetje na začetku praznikov. ♦
Veronika Zajec
Stiški kvartet
Srečanje struških animatorjev
Animatorka Lidka
Otroci! Upamo, da še niste pozabili Oratorija 05, kajti animatorji ga še nismo in ga tudi nikoli ne bomo, saj je vsak oratorij zgodba zase.
Ko je minil zadnji dan oratorija in ko se je zaključil še piknik, smo animatorji izmučeni sedeli v avli in gledali okoli sebe. Tam je bilo še toliko stvari za pospraviti, da enostavno nismo videli konca. Pa vendar nam je skupaj uspelo in na koncu seveda objemanje, poslav-ljanje, jokanje in izmučene besede: »Zakaj je že konc!« Animatorji smo postali prijatelji in skupaj smo čuvali malo gručo preživih zvezdic, kar nam ne bi uspelo brez skupne volje. Tiste štiri dni je bil oratorij za nas način življenje. Dihali smo za njega in za naše otroke. Obljubili smo si, da se čez kakšen mesec vidimo in naredimo zasluženi animatorski piknik. Mesec dni je res minil, pa še eden in še eden ...nič! Piknika še vedno ni bilo. Vse do začaranega decembra, ko sem si rekla, da je sedaj pa res že skrajni čas. Poslala sem vabila in bila malo prestrašena, saj nisem vedela, kaj bomo na tem pikniku sploh počeli. Na koncu pa: piškotov toliko, da bi lahko sestavili piškotno hišo, bonboni, pizze in ne pozabimo tistega, kar največ šteje, vseh spominov in nasmehov, ki jih je pričaral pretekli oratorij.
Z mislimi smo se že ustavljali pri poletju, počitnicah in pri novih delavnicah, za katere upamo, da vam jih bomo lahko pripravili na Oratoriju 06. Ne obljubimo nič, delali pa bomo gotovo na tem. Še naprej bodite naj-
bolj pridni otroci sveta, saj to resnično ste. Še naprej verjemite vase in v svoje uspehe. Misli in ideje ne mečite stran! Spravljajte jih v skriti kotiček svojega srca in jih pokažite takoj, ko se srečamo.
❖❖❖
ZAKAJ SEM ANIMATOR?
»Rada doživljam lepe trenutke z otroci, ker pa me z njimi povezuje vera, je to še veliko lepše. Spoznavaš tudi nove ljudi in dobivaš prijatelje. Spoznavaš življenje v veri skupaj z užitkom. Lepo je videti otroke, ki čisto padejo v igro in so čisto preveč veseli.« (M.)
»Animator sem zato, ker sem rad z otroci. Animator bi bil rad še naprej, ker je to tudi zame dobra izkušnja. Animatorstvo mi da tudi veliko znanja, s katerim grem lažje skozi življenje.«(D.)
»Zato, ker to še nikoli nisem bila in se mi je že prej zdelo, da je biti animator zanimivo in zabavno, čeprav moraš vložiti veliko dela in časa. Animatorka pa sem postala
po naključju, ko so me starejši že izkušeni animatorji vprašali, če hočem biti animatorka na oratoriju in sem si rekla, zakaj pa ne! Tako sem postala animatorka in tudi vnaprej hočem to ostati.« (A.)
»Animator sem zato, ker čutim povezanost med mano, Bogom in otroci, ki jih spoznam na oratoriju. Biti animator mi je v veselje, saj s tem kar počnem delam dobro za druge.« (P.)
»To, da sem animatorka, se mi zdi zelo lep dar od Boga. Dal mi je možnost delati z mladimi, kar zelo rada počnem. Pomembno mi je druženje z vrstniki, zabava in duhovnost. Živi z Bogom in on bo živel s teboj.« (B.)
»Zato, ker želim nekaj narediti za otroke, ker vem, da se jim tako lahko najlažje približam. Oratorij nam vero predstavi na drugačen način in otroci s pomočjo animator-jev ugotovijo, da vera ni le cerkev in molitev. Animatorstvo ne daje le otrokom, ki jih animiramo, veliko daje tudi nam.« (L.) ♦
»Nepričakovani c in sekstet Komp
ar« et
V organizaciji Kulturnega društva Dobrepolje je vokalni sekstet Komplet 6. januarja, v cerkvi sv. Križa na Vidmu, priredil koncert, ki so ga poimenovali po eni od pesmi »Nepričakovani dar«.
Mihaela Steklasa
Kot je bilo napisano v vabilu, naj bi bil to koncert duhovne glasbe, lepih misli in prijetnega vzdušja. Napoved je uresničila pričakovanja, pesmi z duhovno vsebino so napolnile božično okrašeno cerkev in pripomogle k doživetju božičnega sporočila. Med zapetimi skladbami je bila tudi ljudska Trije modri, ki je posebej sovpadla s praznikom treh kraljev. Tudi izbor ostalih pesmi je bil zanimiv in je pričal o poznavanju te zvrsti glasbe. Na visoki ravni je bila tudi izvedba pod vodstvom Ane Erčulj, prav tako solistk, med njimi velja posebej omeniti Tino Gačnik v pesmi Ave Marija. Skupina je povabila tudi zanimive goste: bobna-raja Andreja Hočevarja in pianista Romana Gačnika, ki sta pevke spremljala pri nekaterih
skladbah.
Skupina je ostala zvesta lanskoletnima voditeljima Vesni Hrovat in Jožetu Babiču, ki sta že na prvem koncertu izbrala zanimiv način vodenja. Tudi tokrat sta pripovedni del spretno povezovala s pesmijo in z izbranimi zgodbicami poudarila sporočilnost in vrednote, kot so dobrota, ljubezen, hvaležnost ... Razmišljanja so se zlila v pesem, vse skupaj pa v sporočilo o čaru darovanja, ki pomaga sočloveku in plemeniti ter bogati darovalca. Priložnost za to občutje so dali tudi obiskovalcem, ki so lahko darovali prostovoljne prispevke za misijone.
Vse je bilo v znamenju darovanja, najlepši dar pa je bil sam koncert, saj je lepo zaokrožil mozaik tradicionalnih kulturnih dogodkov v prazničnem božičnem času. ♦
12
Podjetništvo; iz društev
januar 2006
PODJETNIŠKE INFORMACIJE - razpisi nepovratnih in povratnih sredstev
Pripravil Področni center za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, na osnovi spletne dokumentacije Moj spletni priročnik, ki jo pripravlja: Informacijsko Raziskovalni Center Celje. Za natančne podatke si oglejte celotne razpise v uradnih listih ali na spletnih straneh www.japti.si. Vse, ki bi želeli na svoj elektronski naslov prejemati tedensko sveže informacije o podjetniških razpisih, sejmih, novostih iz poslovnega sveta, ponudbe - povpraševanje po izdelkih in storitvah vabimo, da pokličete na št. 8369-753, 041/436-233 ali pišete na e-naslov pcrg.ribni-ca@amis.net. Posredovanje informacij po e-po-šti je brezplačno._
Program vavčerskega svetovanja (izvaja JAPTI javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in je sofinanciran iz sredstev strukturne politike, Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Zavoda RS za zaposlovanje): možnost sofinanciranja svetovalnih storitev do višine 1.000.000 SIT. Preko programa vavčerskega svetovanja Vam npr. lahko pomagamo tudi pri prijavi na spodaj navedene in druge razpise (pomoč pri prijavi na razpis, pomoč pri izdelavi poslovnega načrta...)._
Javni poziv delodajalcem za izvedbo programa usposabljanja na delovnem mestu za obdobje 2005 - 2007.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=2911._
Javni razpis za pomoč za zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih žensk,
Ur.l. RS št.78/05.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/
index.php?id=3094._
Javni razpis za projekte netržnih zaposlitvenih programov, Ur.list RS št.78/05. Sofinanciranje zaposlitev brezposelnih oseb, ki se soočajo z ovirami pri vstopu na trg dela. Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3095.
Rok: 13.1.06; 14.4.06._
Javni razpis za spodbujanje novega zaposlovanja starejših
(starejši od 50 let-subvencije),
Ur.list RS št.78/05.
Roki: 13.1.;17.03. in 14.4.06.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/
index.php?id=3096._
Javni razpis za dodeljevanje posojilnih sredstev, namenjenih za namen »B« — spodbujanje razvoja turističnih destinacij — financiranje turistične infrastrukture in namen »C« — prenovo, modernizacijo ter izgradnjo javne in komunalne infrastrukture v okviru poslovnih con. Ul RS št. 82/05. Kontakt: Javni sklad RS za regionalni razvoj..., Ribnica, Katja Zgonc, tel.: 01/836 19 53, e-pošta: katja.zgonc@rdf-sklad.si. Rok: do porabe sredstev oz. najkasneje do 15.3.06.
Podrobnosti: http://www.pcmg.si/ index.php?id=3146._
Objava o podaljšanju javnega razpisa za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno bioma-
so v obdobju 2003-2005, projekt GEF (Ur. l. RS, št. 87/05)., Kontakt: damir.stanicic@gov.si ali lojze.subic@gov.si. Razpis je odprt do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2006. Podrobnosti: www.pcmg.si/ index.php?id=1219._
Razpis, Uradni list RS št. 85/0. Kontakt: tel.: 01/300 69 90. Povečanje višine sredstev jav.razpisa za finančne spodbude, za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb za leto 2005. 1. Sofinan-cer: Ministrstvo za okolje in prostor. 2. V javnem razpisu za finančne spodbude za investicije v povečanje energetske učinkovitosti obstoječih stanovanjskih stavb, objavljenem v Ur.l. RS, št. 28, z dne 18.3.05, se višina namenjenih sredstev poveča za 16 mio SIT in znaša okvirno do 100 mio SIT. Podrobnosti: www.pcmg.si/in-dex.php?id=2500._
Javni razpis za izbor lokalnih zaposlitvenih programov — javnih del v RS za leto 2006, Uradni list RS št. 97/2005. Razpisnik: Zavod RS za zaposlovanje.
Rok: do razdelitve sredstev, oziroma najkasneje do 5.10.06, v letu 2006 vsak 5. v mesecu. Podrobnosti: http://pmmg.japti.si/ mainframe.php?id=203#contents._
2. javni razpis v okviru Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hrvaška 2004-2006, Ul
RS št. 103/05.
Kontakt: tel.: 01/431 33 60, vesna.silic@gov.si. Predmet je sofinanciranje projektov, ki ustrezajo naslednjim ukrepom: 1: gospodarska, socialna kohezija, razvoj človeških virov: skupni gospodarski prostor, skupni razvoj človeških virov, skupni turistični in kulturni prostor. 2: trajnostni razvoj: trajnostna raba naravnih virov in varstvo okolja, varstvo narave, dostopnost. Na javni razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki: - so neprofitne osebe javnega ali zasebnega prava, v javnem ali splošno koristnem interesu; - imajo sedež ali oe na projektnem območju v RS; - so v projekt vključili najmanj enega čezmejnega partnerja. Razpisnik: Agencija RS za regionalni razvoj. Rok je 1.2.2006.
Podrobnosti: JAPTI http://www.japti.si/ index.php?id=3426._
Javni razpis za sofinanciranje projektov za leto 2006, Objavljeno: Ur.l. RS št. 120-121/05, stran 9574, Informacije: ga. Sonja Robnik, g. Matjaž Debelak, tel.: 01/478 84 60, e-pošta: uem-@gov.si. Namen javnega razpisa je izbira projektov na področju enakih možnosti žensk in moških, ki jih bo v letu 2006 financiral Urad za enake možnosti. Predmet razpisa je sofinanciranje projektov na naslednjem področju: Rok za oddajo vlog je 27.1.2006. Podrobnosti: JAPTI: http://pmmg.japti.si/ mainframe.php?id=208#contents._
Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj — ukrep 1.1.: Spodbujanje razvoja inovacijskega okolja — Razvoj in usposobitev tehnoloških parkov, Objavljeno: U.l. RS št. 120-121/05, Informacije: in-foerdf1.mg@gov.si. Predmet javnega razpisa je podpora projektom razvoja in usposobitve tehnoloških parkov.
Društvo gobarjev
Štorovke-Šentrumar HOČEVJE
Gremo po gobe! To je misel in želja večine občudovalcev gozda, ki po vsakdanjem stresu tegob začutijo vonj po gozdu, svežem zraku in sprostitvi. Zato smo se zbrali, da s skupnimi močmi in prizadevanji ter posamičnimi znanji spoznavamo naravna bogastva našega gozda. V začetku spoznavanja gob je najvažnejše, da spoznamo užitne gobe in nevarne strupene gobe. Če nam bo to uspelo, smo dosegli svoj namen. Zavedajmo pa se, da bomo pri nabiranju gob doživeli prijetno sprostitev za naše telo in občudovali lepote naših gozdov. Zato pojdimo po GOBE!!
Društvo gobarjev ŠTOROVKE, Šentrumar- Hočevje.
Gobarsko društvo je bilo ustanovljeno dne 30. 10. 2005 na pobudo Francija Hrovata. Gobarsko društvo ob prvem srečanju šteje dvanajst članov in je izključno neprofitno društvo, ki deluje predvsem ljubiteljsko in temelji na delu prostovoljcev. Ob prvem srečanju ustanovne skupščine smo se zbrali dne 30. 10. 2005. Franci Hrovat nam je predstavil namen in delo v društvu, izvolili smo člane v upravni odbor ( UO).
Člani ustanovljenega društva gobarjev Što-rovke Šentrumar so:
Franci Hrovat, Brigita Hrovat, Dragica Pajn-tar, Slavko Pajntar, Gerta Gregorka, Pavle Gregorka, Nataša Perko, Anton Perko, Franci Adamič, Marta Dešman, Ciril Dešman, Anton Hrovat.
Izbrali smo ime in logotip društva, volili člane v upravni odbor ter sestavili statut društva.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik: Slavko Pajntar tajnik:	Franci Adamič
blagajnik:	Marta Dešman
Nadzorni odbor: Anton Perko, Pavle Gregorka, Ciril Dešman
Upravni odbor: Franci Hrovat, Nataša Perko Društvo je bilo registrirano pri Upravni enoti Grosuplje z dnem 05.12. 2005 pod zaporedno številko 320. Naslov z imenom Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje, Videm 34, 1312 Videm-Dobropolje
Predsednik: Slavko Pajntar
Iz zavoda PRIZMA
13
POGOVOR Z BOJANOM STANTETOM, DIREKTORJEM ZAVODA PRIZMA V _PONIKVAH_
Gradnja novega zavoda v Ponikvah se bo začela še letos
Ustanovitelj Posebnega socialno varstvenega zavoda PRIZMA Ponikve je država, deluje pa v naši občini. V njem je zaposlenih 21 naših občanov, med stanovalci so tudi ljudje iz ožjega in širšega območja. Pa se vendarle zdi, da o delovanju te ustanove zelo malo vemo in z njo še manj sodelujemo. »Naša želja je, da bi bilo to sodelovanje boljše,« pravi direktor zavoda Prizma Bojan Stante, s katerim sem se pogovarjala nekaj tednov po odprtju njihove prve bivalne enote v Mengšu, o čimer smo poročali že v decembrski številki.
Razgovor z Bojanom Stantetom je odkril podobo direktorja, ki se nerad izpostavlja v javnosti, bolje se počuti na svojem strokovnem področju znotraj zavoda. Pri delu ga vodi zaupanje do zaposlenih in vizija razvoja zavoda PRIZMA Ponikve. Odlikuje ga široka razgledanost in strokovnost, več let je bil zaposlen v Psihiatrični kliniki Polje in na Centru za mentalno zdravje . V letu 2000 je prevzel vodenje strokovnega dela v zavodu,v letu 2002 je bil imenovan za vršilca dolžnosti in leto kasneje za direktorja zavoda Prizma, kjer sedaj združuje strokovno delo s poslovno funkcijo direktorja. Pred nekaj leti se je iz Ljubljane preselil v vasico Selo pri Robu, od koder se vsakodnevno vozi na svoje službeno mesto v Ponikve.
Koliko zavodov s takšnim statusom, kot je vaš, je v Sloveniji in komu so namenjeni?
V	državi je skupno šest posebnih zavodov, namenjeni so osebam s posebnimi potrebami, naš zavod pa edini izvaja varstvo odraslih telesnih invalidov in oseb s kombiniranimi motnjami.
Zavod ima precej dolgo zgodovino. Kakšno?
Začetki zavoda segajo v leto 1934, ko je takratni dobrepoljski župnik Anton Mrkun na posestvu nekdanje železne topilnice zgradil več socialno zdravstvenih objektov, ter ustanovil prvo slovensko zdravstveno zadrugo. Program, ki ga je izvajala zadruga je bil za tedanji čas izredno napreden.
Po vojni so prostore zadruge namenili domu počitka za ostarele.
V	letu 1961 je ZRI-Soča predlagal ustanovitev oddelka, v katerem bi bili nastanjeni delovni invalidi, ki zaradi svoje prizadetosti niso bili zmožni samostojnega bivanja, prav tako pa so potrebovali delovno usposabljanje. Tako je
zavod začel sprejemati mlajše telesno huje prizadete invalide, za katere je organiziral tudi delovno usposabljanje.
Polovico kapacitete je bilo tako namenjene telesnim invalidom, polovico pa starostnikom, ki so bili tam že prej. Žal zavod že ob ustanovitvi ni opravljal dejavnosti v prostorih, ki bi bili primerni za telesno ovirane osebe.
Ali to pomeni, da je zavod sprejemal obe kategoriji stanovalcev vse do leta 2000?
V bistvu je stanje še vedno takšno, saj imamo v zavodu še vedno eno tretjino starostnikov. Pogoji bivanja za stanovalce so katastrofalni.
Že nekaj let se sliši o novogradnji. Kdaj se bo dejansko začela?
Zavod si v resnici že več kot 20 let prizadeva za novogradnjo oziroma za primerne prostore za izvajanje dejavnosti, vendar do zdaj nobena od obljub ustanovitelja ni bila realizirana. Res je že vrsto let na seznamu nujno potrebnih investicij Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, vsakih nekaj let se izdela nov projekt, ko naj bi se le-ta realiziral, pa zmanjka denarja. Zadnji projekt, relativno skromno zastavljen, je bil ocenjen na nekaj manj kot dve milijardi tolarjev. Tudi za izvedbo tega projek-
ta je zmanjkalo sredstev.
Kaj je potem z informacijo, da se bo začela gradnja letošnjo jesen?
Informacija je točna in pomeni zadnji del zgodbe o novogradnji. Iskali smo različne možnosti, kaj narediti. Zavod je bil zaradi slabih prostorskih pogojev prisiljen sprejemati tudi stanovalce z drugimi obolenji, pri tem mislim na osebe s težavami v duševnem zdravju in razvoju, za katere imamo v Sloveniji druge ustrezne zavode. Prišlo je do paradoksalne situacije. V našem zavodu, ki je sicer namenjen oskrbi odraslih invalidov, imamo tudi starostnike, v domovih za upokojence pa bivajo mlajši telesni invalidi. Zato smo pri iskanju možnega izhoda iz nastale situacije v skladu z Nacionalnim programom socialnega varstva, predlagali ustanovitelju naslednji scenarij: do septembra 2006 ustanovitev šestih bivalnih enot, na mestu obstoječega zavoda pa izgradnja objektov, v katerih bi bivalo šestdeset stanovalcev, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne bodo mogli živeti v bivalnih enotah. S tem so se predvideni stroški novogradnje prepolovili na vsoto, ki jo realno uresničljiva. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil poslanki Državnega zbora gospe Alenki Je-raj, ki se je zelo zavzela za realizacijo novogradnje.
Velja, da je namestitev v dislociranih bivalnih enotah strokovno ustreznejša, saj imajo v manjših enotah stanovalci bistveno večji vpliv na svoje življenje, kot v večjih ustanovah, kot je zavod. Omogočajo prijaznejše bivanje in ohranjanje individualnosti naših stanovalcev.
V	mesecu oktobru ste odprli prvo bivalno enoto. Kaj je bilo potrebno urediti za njeno odprtje?
Iskali smo primerne prazne objekte po vsej Sloveniji. Prvo takšno hišo smo našli v Mengšu. Za odprtje smo pridobili soglasje ustanovitelja. Prav tako smo se v fazi ustanavljanja povezali tudi s tamkajšnjim županom in ustreznimi lokalnimi institucijami in ustanovami. Pogovorili smo se s sosedi in spletli socialno mrežo za naše stanovalce. V letošnjem letu nameravamo odpreti še dve enoti v občini Mengeš in tako osnovati »grozd« bivalnih enot.
Kakšni so standardi za bivalno enoto?
V	bivalni enoti dela od tri do pet delavcev, odvisno od potreb konkretne skupine stanovalcev. Stanovalci, teh je enajst, sodelujejo pri kuhanju in pranju ter ostalih vsakodnevnih opravilih, skupaj z zaposlenimi.
Zakaj ste iskali bivalno enoto tako daleč od zavoda?
2005
14
Iz zavoda PRIZMA; iz TD
januar 2006
V našem interesu je bilo, da bi jo našli čim bliže, po možnosti v naši občini. Iskali smo prazne objekte na različne načine, prek medijev, nepremičninskih agentov itd. Najbolj bi nam ustrezala hiša v tej, ali kakšni od sosednjih občin, vendar, žal, ustrezne hiše nismo uspeli najti.
Kakšno je stanje v Mengšu in kako so zadovoljni stanovalci?
Stanovalce, ki so se od tukaj preselili, smo več mesecev usposabljali za samostojnejše življenje, kar je tudi cilj nove namestitve. Vsi pravijo, da se ne bi hoteli preseliti nazaj, zelo so zadovoljni. Kvaliteta bivanja v bivalnih enotah je v tem, da stanovalci lahko oblikujejo svoje vsakodnevno bivanje skladno s svojimi potrebami in željami.
Kakšna pa je trenutna situacija v zavodu?
Naši stanovalci so zaradi izredno slabih prostorskih pogojev zelo nezadovoljni. Poleg stiske s prostorom imamo eno samo dvigalo, v centralnem delu objekta pa ga sploh ni. Do jedilnice morajo stanovalci čez dvorišče, pozimi je led, prihaja do padcev itd.
Kaj pa inšpekcija? Ali sploh dovoljujejo delovanje v takšnih pogojih?
Že večkrat so nam izdali odločbo o neustreznosti bivalnih in delovnih pogojev. Opozorjeni smo bili, da bodo v primeru, če ne bo realizirana novogradnja, prepovedali izvajanje programa v prostorih zavoda. Upam, da bodo novi objekti zgrajeni, preden bo prišlo do tega ukrepa.
Kakšno je vaše sodelovanje z lokalno skupnostjo?
Ko sem prevzel funkcijo direktorja, tesnejšega sodelovanja med občino in zavodom ni bilo. Zavod ima zaradi slabih prostorskih pogojev in posledično težav pri izvajanju osnovne dejavnosti bistveno slabši ugled, tudi v lokalnem okolju, kot si ga glede na svoja prizadevanja in kvaliteto dela zasluži. Razumljivo to vpliva tudi na odnos okolja do zavoda.
Želeli bi vzpostaviti dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo. Verjamem, da je to naša skupna želja, saj v zavodu, kot smo že omenili, prebivajo tudi stanovalci dobrepoljske občine, prav tako pa so v njem zaposleni tudi občani dobrepolj-ske občine.
Določeno sodelovanje predstavlja sedanja pomoč na domu, ki jo organizira vaš zavod. Kako poteka?
Zavod izvaja program pomoči na domu za področje občine Dobrepolje od leta 2002. Uporabnikom nudimo gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranja-
nju socialnih stikov. Program izvaja ena bolničarka, ki je usposobljena za izvajanje pomoči na domu. Uporabniki ta program ocenjujejo kot kvaliteten, saj v času, ko izvajamo program, ni bilo večjih pripomb. V začetku izvajanja programa
je bila občina v celoti plačnik stroškov, s spremembami v letu 2003 pa smo pričeli zaračunavati del stroškov tudi uporabnikom . To je tudi vzrok za upad števila uporabnikov iz 23 na povprečno 16 v tem letu. ♦
Obletnica Turističnega društva Dobrepolje
Stane Skulj
V mesecu novembru 2005 je TD Do-brepolje zopet pripravilo odmevno prireditev v Jakličevem domu ob zaključku akcije Urejena domačija, podelitev najboljših turističnih spominkov in spomin na 10. obletnico delovanja društva.
Vse pohvale predsedniku in upravnemu odboru, ki zvesto in z veliko volje pripravljajo razne akcije in odmevne prireditve. Kot nekdanji predsednik sem izredno vesel, da stvari tečejo in se zahvaljujem za vso pozornost, ki ste jo izkazali z zahvalo ob tem praznovanju. Ker se pa zgodovina Turističnega društva Dobrepolje ni začela pred desetimi leti, temveč kot je meni znano, že veliko prej, bi rad v tem sporočilu napisal nekaj mojih misli. Nekdanji ravnatelj osnovne šole Edi Zgonc je v času službovanja v Dobrepolju vodil turistično društvo, ki je organiziralo veliko različnih in odmevnih prireditev. V organizacijo prireditev je vključeval predvsem učitelje in učence osnovne šole v povezavi s Kulturnim društvom in gasilskimi društvi v kraju. Po odhodu iz Dobrepoljske doline je nastala na tem področju velika praznina, ki smo jo z ustanovitvijo nove občine ob ustanovitvi turističnega društva zopet uspešno zapolnili. V tem zapisu bi rad spomnil na nekaj članov, ki na praznovanju niso bili omenjeni, so pa prispevali omembe vreden delež k podobi društva. Z veliko idej in zagnanostjo je v prvem upravnem odboru sodelovala in sooblikovala podobo društvo Pavlina Novak.
S Francem Adamičem in Tonetom Novakom, ki sta tudi bila člana društva, so kasneje ustanovili turistično društvo Podgora, ki opravlja neizmerno poslanstvo turistične podobe vasi in z enkratnimi akcijami tudi občino Do-brepolje. Iz spomina ne more podoba pokojnega Frenka Padarja, ustanovnega člana društva in predsednika Konjeniškega društva. Skupaj smo pripravili odmevne konjeniške prireditve in koliko idej je še bilo. Spomin ne uide
tudi ustanovnemu članu Janezu Kralj iz Strug, ki se je redno udeleževal sestankov upravnega odbora, dobrovoljnosti Romana Verga, ki je na vsakem občnem zboru dal pobudo o izdelavi zloženke, kjer bi bile zapisane različne turistične poti po dobrepoljski občini. Vedno je dobil odgovor, da se to na občini že pripravlja in bo zajeto v sklopu nekih evropskih projektov. Po nekaj letih je iz protesta zapustil društvo, zloženke pa občina še sedaj ni izdala. Teh nekaj posameznikov sem hotel ob tej obletnici še posebej omeniti, bilo pa je še veliko sopotnikov ki so oblikovali podobo društva v letih mojega vodenja.
Kaj je lahko turizem v naši občini? Gotovo to ni stalno govorjenje, kako je v Angliji in drugih razvitih državah. Slovenija se sicer brez kakšnega posebnega načrta ukvarja z mislijo, da bi turizem lahko bil pomembna gospodarska dejavnost. Predvsem podjetniki -gospodarstveniki v sedaj že razvitih turističnih krajih odpirajo hotele, razširjajo bazene, odpirajo novodobne Well-nes centre, podjetne občine se povezujejo v smeri skupne turistične ponudbe. Zagotovo bo turizem panoga, ki bo v državi čez nekaj let vodilna v zaposlovanju in vodilna panoga v finančnem obsegu. Tudi v naši občini ni zaslediti kakšnega posebnega programa ali spodbujanja turizma, društvi pa sta lahko le sooblikovalki podobe kraja in sta v tem poslanstvu bili izredno uspešni.
Na kakšen način bi lahko občina naredila več?
•	Konkretno se je povezati z ostalimi sosednjimi občinami, ki imajo bolj razpoznavne zanimivosti (Lašče, Ivanč-na Gorica);
•	Tudi v občini so ljudje, ki bi želeli biti ponudniki najrazličnejših storitev če bi občina omogočila ugodnosti (dotacije, subvencije pri kreditih, izobraževanja ipd);
•	Več sredstev nameniti promociji naših krajev in se pojavljati na raznih sejmih, ki jih je v državi čedalje več;
januar 2006
Iz GZ Dobrepolje; film
15
•	Preprosto postati podjetniška občina (podjetnišvo je kmetijstvo, obrt, turizem itd);
•	Izkoristiti in podpirati ideje, ki so, ali prihajajo iz turističnih društev (turistični spominek,ki ga podarja župan županom, otroški turizem prek šole in povezave s TD Podgora. Srečanje »Ko zbrani gremo vsi skoz vas«, ki je zbralo ljudi iz celotne države podpirati, ne pa se spraševati, zakaj to počne TD Dobrepolje;
•	Izdelati promocijski material (razglednice, kataloge, izdelati razne turistične poti, izdelati predstavitvene oglasne panoje v vsaki vasi, preprosto dati novo podobo občini in jo odpreti turistom. ♦
Radiocenter (center za obveščanje) Dobrepolje
V začetku decembra 2005 je občina po velikem prizadevanju predsednika Gasilske zveze Jožeta Lenarčiča usposobila v Jakličevem domu sodobno opremljen radiocenter, ki bo v veliko pomoč Gasilski zvezi in Civilni zaščiti na področju komunikacij.
Gasilska zveza D ob repose Civilna zaščita Dubrc^po^e
CENTER
2A OBVEŠČANJE DOBRKPOLJE
Center je opremljen z dvema sodobnima stacionarnima postajama in tremi ročnimi postajami. Z novima antenama postavljenimi na strehi Jakličevega doma se je slišnost izredno povečala na simpleks kanalu, izboljšana pa je tudi na repetitorskem kanalu. Brezhibno komuniciramo s Centrom za obveščanje Ljubljana na obeh kanalih, vzpostavili pa smo tudi repetitorske veze s Postojno,
Novo Gorico, Novim mestom, Krškim, Kranjem in Celjem. Izredna pridobitev sta dve stacionarni postaji (TAIT 2020 in MOTOROLA GM 360), saj lahko istočasno poslušaš in delaš na obeh kanalih, kar operaterju, ki dela na centru zelo olajša delo, ker istočasno komunicira na sim-pleksu in repetitorju. Sedaj je treba še nekatera gasilska društva opremiti z več radio postajami, da bo radiocenter dobil tisti pravi pomen, zaradi katerega je bil narejen. Naloga Gasilske zveze in Civilne zaščite pa je, da poskrbita za usposobljenost svojih članov za delo z radiopostajami., kajti le tako bo novi radiocenter prišel do izraza. (T.S.) ♦
Mladinsko društvo SION in filmsko gledališče
21. 01. 2006 je mladinsko društvo SION organiziralo kino-predstavo za člane društva, pa tudi za ostale, kijih ogled kvalitetnih filmov zanima. Izbrali so film »VESEL BOŽIČ«, ki je brez dvoma eden kvalitetnejših filmov trenutno pri nas.
Mihaela Steklasa
Kratka oznaka filma: Prva svetovna vojna na bojišče privede zelo različne može, med katerimi so tudi berlinski operni tenorist Nikolaus, angleški duhovnik Palmer, njegov mladi pomočnik Jonathan, poročnik Audebert, čigar noseča žena je sedaj na sovražnikovem ozemlju, in številni drugi. Mučna leta smrti, bolezni in mraza v strelskih jarkih, ki ga presega zgolj sovraštvo do vojakov iz nasprotnega tabora, nekega božičnega večera prekine spontano premirje, med katerim obe strani odložita orožje in si ob prepevanju Svete noči sežeta v roke in odigrata nogometno tekmo.
Film si je ogledalo nekaj več kot trideset članov mladinskega društva SION, po filmu pa so imeli še razgovor o sporočilu filma. Vsekakor je filmsko gledališče popestritev bogate kulturne dejavnosti, ki bi lahko postala tradicionalna vsaj enkrat na dva oz tri mesece za vse občane, ne le za člane mladinskega društva. Razgovor o filmu pa bi potekal v prostoru za igralce ob dvorani, če pa bi
bilo več zainteresiranih za razgovor, pa kar v dvorani.
Prva predstava filmskega gledališča je bila dogovorjena na hitro in tudi realizirana v enem tednu, zato tudi ni bilo posebne reklame, v prihodnje pa bomo take dogodke bolj reklamirali, da si jih bo lahko ogledalo čim več ljudi.
Nekaj komentarjev gledalcev v ljubljanskem Koloseju:
26.12.2005, gledalec Samo:
»Film je ful realističen in hkrati malo sarkastičen. Presenečen sem bil nad surrealiz-mom določenih prizorov, ko ljudem frčijo udi po zraku .«
Najlepši božični film
1.1.2006, gledalka Lucija:
»To je najlepši film, kar sem jih videla v lanskem letu. Priporočam vsem, tudi starejšim otrokom. Tak film bi morali videti vsi!«
Vsi gledat!!
2.1.2006, eden od gledalcev:
»To je eden najboljših filmov v zadnjem času. Res dobro pokaže nesmisel vojne v nekem tragikomičnem slogu, zaradi katerega film za gledalca ni mučen. Zelo priporočam!«
16
Obvestilo — JKP Grosuplje
januar 2006
LETNI PLAN odvoza komunalnih in nevarnih
odpadkov v letu 2006 za občino Dobrepolje		
I.	ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV	
Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka, ne glede na praznike.		
Ponedeljek:	Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Videm, Podpeč, Bruhanja vas, Podgora, Kompolje,	
Tisovec, Četež, Potiskavec, Kolenča vas, Lipa, Pri Cerkvi, Paka, Tržič, Podtabor, Rapljevo		
Torek:	Podgorica, Zagorica, Mala vas, Zdenska vas, Hočevje	
		
II. ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV		
Organske odpadke bomo, ne glede na praznike, v poletnem času odvažali enkrat na teden, v zimskem času pa enkrat na 14 dni.		
Petek:	Videm, Ponikve, Predstruge, Kompolje, Zdenska vas (prvi odvoz bo 13.01.2006)	
		
III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV		
Sreda:	papir (tedenski odvoz)	
Četrtek:	steklo (odvoz na 14 dni, s pričetkom 12. 01.2006)	
Petek:	embalaža (tedenski odvoz)	
		
IV.	ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV	
POMLADANSKI ODVOZ		
Ponedeljek	13. 03. 2006 Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas,	Hočevje
Torek	14. 03. 2006 Struge, Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč	
Sreda	15. 03. 2006 Videm, Mala vas, Podgorica, Zagorica	
JESENSKI ODVOZ		
Ponedeljek	11. 09. 2006 Ponikve, Predstruge, Vodice, Cesta, Zdenska vas,	Hočevje
Torek	12. 09. 2006 Struge, Kompolje, Podgora, Bruhanja vas, Podpeč	
Sreda	13. 09. 2006 Videm, Mala vas, Podgorica, Zagorica	
		
V.	PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV	
POMLADANSKI PREVZEM		
četrtek	13. 04. 2006 Struge - parkirišče pri gasilnem domu 13.00 -	14.00 h
četrtek	13. 04. 2006 Kompolje - parkirišče pri gasilnem domu 14.30 -	15.30 h
četrtek	13. 04. 2006 Videm - parkirišče pri trgovini Tuš 16.00 -	17.30 h
četrtek	13. 04. 2006 Ponikve - parkirišče pri gasilnem domu 18.00 -	19.00 h
JESENSKI PREVZEM		
četrtek	12. 10. 2006 Struge - parkirišče pri gasilnem domu 13.00 -	14.00 h
četrtek	12. 10. 2006 Kompolje - parkirišče pri gasilnem domu 14.30 -	15.30 h
četrtek	12. 10. 2006 Videm - parkirišče pri trgovini Tuš 16.00 -	17.30 h
četrtek	12. 10. 2006 Ponikve - parkirišče pri gasilnem domu 18.00 -	19.00 h
Prikaz odloženih in ločeno zbranih odpadkov
Center za ravnanje z odpadki ŠPAJA DOLINA
Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v letnem času (16.03. do 14.11.) od ponedeljka do vključno sobote, od 7. do 20 ure, v zimskem času (15.11. do 15.03.) pa od 7. do 17 ure. Ob nedeljah in praznikih je Center za občane zaprt.
Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času v Center brezplačno oddajo sledeče odpadke:
-	organske odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje,
-	ločeno zbrane odpadke (steklo, papir, embalaža), ki se odložijo v 5 m3 zabojnike,
-	kosovne odpadke, ki se odložijo na ploščad za zbiranje kosovnih odpadkov,
-	lesne odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje ali na deponijo — odvisno od obdelave lesa,
-	nevarne odpadke, ki se odložijo v zabojnik za nevarne odpadke, vendar le od 7. do 15 ure. Proti plačilu pa se v Center lahko oddajajo tudi:
-	mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo,
-	gradbeni odpadki, in sicer do 350 kg/ dan, vendar ne več kot 5000 kg/leto/gospodinjstvo.
Vsi ostali povzročitelji, to so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo strošek odlaganja vseh zgoraj navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati. Sprejem gradbenih odpadkov pa za njih ni dovoljen. O vseh morebitnih spremembah plana odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali v lokalnem časopisu in na lokalnem radiu.
Izraženo v kg in velja za vse tri občine:						
		2001	2002	2003	2004	2005
1.	Odloženi komunalni odpadki v deponijo	9.315.303	11.914.748	11.836.706	13.174.542	12.352.330
2.	Ločeno zbrani odpadki					
a)	Kosovni odpadki (2x letno)	369.096	360.100	500.300	156.280	171.860
b)	Nevarni odpadki	0	5.662	10.596	12.347	8.292
c)	Ekološki otoki					
	Papir	68.400	68.960	91.220	184.630	386.480
	Steklo	24.260	26.780	12.880	61.180	142.600
	Kovine	16.920	11.840	43.140	9.620	v kosovnih
	Embalaža	0	0	0	23.920	81.620
d)	Organski odpadki	0	0	152.740	972.660	1.429.940
	Skupaj zbrani odpadki	9.793.979	12.388.090	12.647.582	14.595.179	14.573.122
	Ločeno zbrani odpadki skupaj	478.676	473.342	810.876	1.420.637	2.220.792
	Odloženi odpadki v deponijo skupaj	9.315.303	11.914.748	11.836.706	13.174.542	12.352.330
	% ločeno zbranih odpadkov	4,89	3,82	6,41	9,73	15,24
Za mesec december 2005 smo upoštevali enako količino odpadkov kot lansko leto za isti mesec.
Iz zgornje tabele je razvidno, da smo v letu 2005 na izvoru ločeno zbrali že 15,24% vseh odpadkov. S tem smo zmanjšali količino odloženih odpadkov na deponijo, zato za mesec november 2005 nismo zaračunali okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami skrbeli za čisto in zdravo okolje.
januar 2006
Iz dobrepoljske ambulante
17
Piše: Zdravko Marič, dr.med.
Malo za salo, malo za stres
Salo je maščobno tkivo, ki obdaja mišice. Največ ga je med mišicami in kožo. Nastane ob prekomernem hranjenju in pomanjkljivem gibanju. Za prekomerno hranjenje so značilne velike porcije. Velika porcija je nasiten obrok, ki že meji na žretje. Včasih uporabljamo izraz porcija tudi v zasmehovalnem smislu, recimo: »dobil je dobro porcijo zaušnic«, »moral je požreti svojo porcijo kazni, ki si jo je zaslužil«, in tako dalje. Velikokrat dobijo zaposleni, ki pri svojem delu komunicirajo z ljudmi, velike porcije informacij. Ali lahko primerjamo informacije s hrano? V nekem smislu da, saj tudi vse druge reči, ki jih doživljamo ali smo jim izpostavljeni v preveliki meri, primerjamo z uživanjem hrane; po stresnem dnevu namreč radi rečemo: »sit sem že vsega tega«. Razlika je le v tem, da hrano predela želodec, informacije pa možgani; in če se kot posledica velikih porcij hrane nabira salo, kaj se potem nabira kot posledica velikih porcij informacij in kje? Poglejmo porcije informacij, ki jih dobi recimo zdravnik v splošni ambulanti v pičlih dvajsetih minutah svojega dela in ponazorimo občutke pri vsaki od teh informacij z občutki, ki bi jih dobili, če bi način informacij primerjali z najbolj podobnim načinom zaužit-ja hrane.
Začnemo v ponedeljek ob devetih zjutraj. V ambulanto vstopi gospa, ki je pred tem pol ure glasno kašljala v polni čakalnici: »Zdaj sem pa res hudo zbolela. Prejšnjikrat, ko sem bila pri vas, sem bila kot rožica proti temu, kar je sedaj. Že tri dni pijem iz svoje skodelice, da ne bi še drugi zboleli, predvsem hčerka, ki študira za doktorat. A veste, da bo osmega marca imela zagovor in da je za pisni del na geografiji dobila desetko? Jaz pa taka ... Dajte mi nekaj, lepo vas prosim, nekaj takega, kar ste dali moji sosedi. Takoj je bila v redu. Tako vas je pohvalila, že drugi dan je pekla potico. Pa jaz še bolj kašljam, da boste vedeli. Pa sem vseeno spekla tudi jaz potico. Kaj pa hočem, samo se nič ne naredi, sosedove pa nočem, čeprav mi jo je ponujala. Ona da noter premalo orehov, ker špara. Naš pa suhe potice sploh ne mara, moj mož mislim. Saj je danes z mano, tudi on kašlja, da veste. Mogoče ga bom prepriča-
la, da pride k vam. Samo on nima vročine, jaz pa imam vročino 37,9° C. v čakalnici so mi rekli, da sem bleda kot ta moja bluza, ki mi jo je prinesla tašča iz Madžarske. Sigurno je bila najcenejša. A mi boste potem dali tista zdravila?« Tako bombardiranje z informacijami bi lahko primerjali s francosko solato. Edina res koristna stvar v njej je po mojem občutku korenček, ki pa ga je v primerjavi z vsem ostalim zelo malo. In za to, da dobimo recimo četrt korenčka iz francoske solate, moramo pojesti pol kile le-te. Tako je tudi v govoru pacientke. Za dve koristni informaciji, ki sta poudarjeni z debelim tiskom, je porabila nešteto besed. To je torej porcija informacij, ki bolj škodi, kot koristi. Seveda pa gospe ni prav nič za zameriti, tudi opozarjanje na dejstvo, da naj bo bolj konkretna pri opisovanju svojih težav, bi bilo neetično. Zato pač kot zdravnik naredim selekcijo v svoji glavi. Postaviti je treba še nekaj dodatnih vprašanj, opraviti pregled in predpisati terapijo.
Črka V kot vadba. Noge so sproščene, v njih se ne nabira kri. Delamo lahko raztezne vaje, vozimo kolo, delamo svečo, na stopala lahko damo plastične posodice z vodo za preizkus ravnotežja itd.
Ali črka V kot vegetarijanec, a ne kot stric Ernest pred desetimi leti. Takrat sem ga nekega dne vprašal, če je on res vegetarijanec, pa mi je odgovoril, da je res, saj si vsako nedeljo na pečenega odojka da dve žlici vegete.
Presenetljivo se takoj za gospo pojavi v ambulanti njen mož. »Glej, da boš vse povedal«, zasika žena proti njemu, ga potisne noter in zaloputne z vrati. Tokrat je pogovor drugačen. Gospod začne, pa tudi konča s stavkom: »Nekaj me muči kašelj pa bolečina od znotraj.« Glej, glej en stavek, pa ista količina informacij. Potrebno je postaviti še kakšno dodatno vprašanje: »Od kdaj kašlja-te?« »Ja, par dni, ali tednov ...« »Kje so bolečine, ali imate vročino?« »Vse me boli ...« Ni se dalo skoraj nič izvedeti. Potrebno je kar preiti na pregled, laboratorij in bomo videli. Zdelo se mi je, kot da sem v gostilni, kjer naročim nedeljsko kosilo, misleč da bom dobil vse. Ko pojem juho in mislim, da bom dobil glavni obrok, vidim da ne bo nič iz tega. Pokličem natakarja in ta mi prinese samo krompir. Ko ga spet opomnim, mi prinese zrezek, spet moram reči za solato in tako naprej. A tudi gospod je fejst možakar, ki mu je pač treba pomagati, ne pa soliti pamet, kako naj izraža svoje težave.
Gremo naprej: naslednji pride fant srednjih let, roko ima ovito v brisačo, na kateri so sledovi krvi. Izraz na licu nakazuje bolečine, kot bi mu kdo kožo odiral, oblečen je v kratko majico in vidijo se močne mišice, ki jih je dobil verjetno na fitnesu. Korenjak in pol, bi rekel človek, smola pa taka, da se je tako hudo poškodoval. »Ne vem, kako zgleda, ampak mislim, da roka več ne bo tisto, kar je bila. Popolnoma sem jo porezal na sa-lamoreznici. Hudo sem nastradal, tla in umivalnik, vse je krvavo, ne vem koliko krvi sem izgubil.« »Pa poskusiva odstraniti to brisačo.« »Samo previdno, ker rana še močno krvavi!« Ko počasi odstranimo brisačo in speremo kri, se pokaže popolnoma drugačna slika. Rana je čisto majhna in na hrbtišču roke, kjer najmanj boli. Vse se je dalo urediti s posebnim trakom, ni bilo treba ne šivati, kaj šele poslati na urgenco. Občutki, ki so se porajali v moji glavi, so bili taki, kot če bi mi nekdo ponujal feferone in mi pri tem poudarjal, naj bom posebej previden, saj so presneto ostri in pekoči. Ko pa jih poskusim, ugotovim, da so nepe-koči in sladki kot bonboni. Pa tudi fanta je za razumeti. Kaj pa vemo, mogoče ga res hudo boli, mogoče ni bil nikoli tako poškodovan, zato se je ustrašil, takrat pa se vsak simptom še bolj izrazi. Treba mu je pomagati in ga na lep način pomiriti in mu vliti upanje, da bo roka kmalu spet taka, kot je bila pred poškodbo in bo lahko šel spet na fitnes.
Naslednja vstopi gospa zrelih let, ki pove, da je prišla samo po bolniške liste za sina. Medtem, ko se spravim pisat pa-
Veterinarski nasveti
pirje, gospa to hitro izkoristi in reče: »A vam lahko preberem pesem, ki sem jo napisala prejšnji teden?« »Seveda!« »Naslov je ČUDEŽNE STEZE. Sveta gora, kje si ti? Pod nebesi, se mi zdi. Jaslice nam čuvaš ti, do nebes imaš poti. Tam pri vrhu tvojem svetem, vsemogočnem, v luč objetem, tam od večnosti je zora, ti zato si Sveta gora. Tam je Jezus, božji sin, šel v nebesa, duše z njim. Človek vedno išče zdravje, če narobe ali prav je; duša grešna pa nebesa, saj živi tud^ brez telesa. V tem času so bolniški listi pripravljeni, pohvalim prijetno pesmico in prosim za pisni izvod pesmi za spomin. Počutim se, kot da bi želel za posladek pojesti dva oreha, vendar dobim namesto tega nekaj še boljšega, dva kosa orehove potice.
No, to je le del, majhen izsek informacij v ambulanti splošne medicine. Kot vidite, jih je veliko in to v samo dvajsetih minutah. Preračunajte, koliko se jih potem nabere v osmih urah, vsak dan, petkrat ne teden, po telefonih in v dežurstvih? Ogromne porcije so to, brez dvoma. Kam gre potem vsa ta masa podatkov? Vsekakor najprej v zdravnikove možgane, kot hrana v želodec. A pogoj za to je, da je poslušalec odprte glave, kar pa v tem primeru pomeni, da pripovedovalcu prisluhne. Za vse nas, ki delamo v splošni ambulanti Dobrepolje, ste lahko prepričani, da imamo in bomo še naprej imeli odprte glave za vse porcije informacij; velike in majhne. Zato nam lahko brez slabega občutka opišete vaše težave, lahko z besedami, lahko z gi-
bi, grimasami, po telefonu, pošti, lahko zataknete pisemce za brisalce, samo da problemov, ki bi ogrozili vaše zdravje, ne držite v sebi. Kot zdravnik vam lahko rečem, da se da veliko težav, ki nas grizejo dneve in tedne in leta, rešiti tudi z nekajminutno razlago ali navodili. Če vas pa zanima, kako jaz osebno rešujem problem stresa zaradi ogromnih porcij informacij, vam povem, da nosim obteženo glavo po službi večkrat tedensko v telovadnico in se pridružim sproščenim prijateljem pri aktivni telesni vadbi. Slišal sem namreč, da se je stresa možno znebiti le, če se ga stresa iz telesa. Če pa pride vmes do krize, stisnem zobe, vadim še močneje in si zapojem: Vadba in ples, pomagata res, malo za salo, malo za stres. ♦
Piše: mag. Rok Pelc, dr.vet.med.
Epilepsija

Epilepsija, bolj znana pri ljudeh pod imenom božjast, je pri znana še iz starodavnih časov, saj je imelo kar nekaj pomembnih mož v zgodovini človeštva opravka s to boleznijo.
Pri živalih je najbolj poznana pri psih, redka pa je pri mačkah. Zanimivo je, da se lahko pojavi enkrat , večkrat v različnih časovnih obdobjih ali pa se pojavlja redno v točno določenih časovnih intervalih.
Po definiciji je epilepsija nevrološka sprememba, za katero je značilen nenaden pojav mišične, čutne in/ali fizične odsotnosti, katera pa poteka z ali brez izgube zavesti. Oblike epileptičnih napadov pa so od primera do primera različne.
Najboljši opis epileptičnega napada je primerjava z orkestrom, v katerem vsi glasbeniki igrajo isto pesem, vendar pa v orkestru ni dirigenta. Vsak glasbenik tako začne in konča igrati pesem na svojo lastno pobudo, ne glede na to, kdaj bodo pričeli igrati drugi udeleženci v orkestru. Podobno se dogaja pri epilepsiji. Pri tem delček živčnega tkiva ne deluje normalno, kar poruši harmonijo in povezanost živčnega tkiva pri prenosu živčnih dražljajev na posamezne mišične skupine.
Kako prepoznamo epileptični napad?
Tipična slika je lahko za lastnika psa izredno dramatična, saj pogosto lahko vidimo podobne znake kot pred smrtjo živali. Tak napad si zato za vedno zapomnimo. Pes se lahko prične brez predhodnega opozorila ob normalnem gibanju opotekati, pade na hrbet ali se vsede na zadnje noge, mišice obraza in vek pa zajame krč. Pogosto psi šklepetajo z
zobmi in se pričnejo sliniti. Dihanje postaja pospešeno.
V nekaterih primerih, ko ostane gobec odprt, se zdi, kot da bi pes hotel zalajati, vendar glasu ni. V nadaljevanju pes pade na bok, noge in vrat ima močno iztegnjene, obrne oči, na gobcu se pojavi pena in celotno telo postaja »trdo«. Običajno ob napadu dihanje ni prizadeto, mogoče se zdi da v določenem trenutku zaradi krča pes ne diha. Zanimiv je tudi fenomen, ki pravi, da v kolikor je pri psu dihanje tako prizadeto, da pes zaradi tega izgublja zavest, posledično pomanjkanje kisika v možganih ustavi epileptični napad in krč telesa popusti. Ko tako dejansko mislite, da pes poginja, napad izgine. Najpogosteje traja napad od ene do pet minut. Časovno daljši napadi so prognostično manj neugodni in pogosto zsahtevajo tudi veterinarsko pomoč.
Kaj lahko storimo med napadom
epilepsije?
Žal v večini primerov ne moremo storiti kaj dosti. V kolikor ni neposredne nevarnosti za zadušitev, psu ne poskušajmo odpirati gobca in izvlečti jezika, ker nam to slednje zaradi krča tudi ne bo uspelo. Pomaga, da psu podložimo mehko podlogo, ga namestimo udobno ter mu zagotovimo mirno okolje, brez hrupa in pretirane osvetlitve.
Kaj lahko povzroči epilepsijo?
Ena izmed teorij navaja, da lahko ob poškodbah glave pride do manjših krvavitev v možganih. Ko se krvni strdek razgradi in re-sorbira, lahko na mestu strdka ostane »brazgotina«, ki poruši sistem delovanja normalnih živčnih celic.
Naslednji opisan vzrok so lahko manjši tumorji, ki povzročajo nenormalno živčno aktivnost. Ob tem se pojav epileptičnih napadov stopnjuje. V nasprotju z običajno epilepsijo, ki se običajno pojavi pri psih starih od 9 mesecev do 3 let, pa se ta prvič pojavi pri starejših psih.
Pri nekaterih pasmah pso je značilna dedna predispozicija za pojav epilepsije. Take pasme so npr. beagle, belgijski ovčar, nemški ovčar, španjeli, prinašalci, pudli in še nekatere druge pasme.
Vlogo igrajo tudi nekateri psihični vzroki, ki so v raziskavah kar nekajkrat opisani. Znan je primer, ko je pes dobil epileptični napad vsakokrat, ko se je lastnik odpravil na potovanje brez psa.
V nekaterih primerih opisujejo kot možen vzrok tudi alergijo na hrano.
Zdravljenje?
Pred vsakim zdravljenjem se je potrebno posvetovati z veterinarjem, ki bo psa tudi pregledal, opravil dodatne preiskave in se šele na podlagi dobljenih rezultatov odločil, ali je zdravljenje potrebno ali ne.
Pri samem veterinarskem pregledu se veterinar osredotoči predvsem na nevrološki pregled in pregled srca. Poleg omenjenega je nujen tudi odvzem krvi za hematološke in biokemijske preiskave ter odvzem urina. Na podlagi omenjenih preiskav lahko izključimo možnost pojava napadov zaradi drugih vzrokov, kot so to npr. bolezni jeter, ki lahko negativno vplivajo na živčni sistem, nenormalne koncentracije sladkorja v krvi, nepravilnega sorazmerja elektrolitov v krvi idr. S pomočjo laboratorijskega pregleda urina pa izključimo možnost pojava urinarne infekcije, ki tudi lahko prizadene živčni sistem.
Pogosto ob vseh narejenih preiskavah ugotovimo, da pri psu ne gre za odstopanje od normalnih vrednosti krvi in urina. Prav tako tudi s kliničnim pregledom ne ugotovimo odstopanj od normale. Ravno slednje pa se pri postavitvi diagnoze idiopatska epilepsija tudi pričakuje, saj običajno ne ugotovimo dejanskega vzroka tega pojava.
Samo zdravljenje se odvija pod nadzorom
veterinarja, ki žival zdravi. V prvi vrsti je odvisno od trenutnega zdravstvenega stanja psa in pogostosti epileptičnih napadov. Pri samem zdravljenju gre bolj za kontroliranje napadov kot pa za ozdravitev živali z epilepsijo. Kljub temu pa smo pogosto priča dejstvu, ko je pes zdravilo redno užival kar nekaj časa (lahko tudi več let), ob tem se mu je doza zdravil zmanjševala in čez nekaj časa zdravila ni več potreboval. Ob zdravljenju je zato nadzor veterinarja, ki bo predpisal odmerjanje zdravila in natančno opazovanje lastnika živali, še kako potrebno. Kljub temu, da se
uporablja za zdravljenje epilepsije preizkušeno zdravilo, ki se lahko uporablja samo ali v kombinaciji z drugimi zdravili, pa je občasna kontrola biokemijskih parametrov krvi še kako pomembna. Prav tako pa je pomembna tudi kontrola koncentracije zdravila v krvi. Le ta se opravlja po navodilih veterinarja, običajno bolj pogosto ob začetku zdravljenja. Na ta način je mogoče dokaj zanesljivo ugotoviti pravo dozo zdravila za določenega psa.
Kaj lahko storimo sami?
Najbolj pomembno je dobro opazovanje
psa in zapisovanje vseh dogodkov povezanih z epileptičnimi napadi. Tako zabeležimo datum, čas, trajanje napada, v kakšnih okoliščinah je prišlo do napada in kaj se je dogajalo med samim napadom. S pomočjo natančnih zapiskov imamo možnost izključitve dejavnikov, ki morda privedejo do napadov.
Kljub izredni dramatičnosti v pojavljanju pa je epilepsija s pomočjo zdravljenja bolezen, s katero pes lahko živi dolgo časa in brez bistvenih posebnosti v sami kvaliteti pasjega življenja. ♦
Moje finance
Je bilo leto 2005 uspešno?
Po daljšem času se zopet oglašam in v Naš kraj vnesem poleg poročil družabnih dogodkov, politike še malo ekonomije in financ. V tej številki bom analiziral leto 2005. Leto 2005 kot leto dobrih investicijskih priložnosti in zaslužkov in obenem leto največjih izgub.
Bralci mojih prispevkov iz začetka lanskega leta vedo, da sem vseskozi ponavljal in svaril pred pretirano vnemo nakupov na slovenskem kapitalskem trgu. Napovedi so se kar dobro uresničile, čeprav moram povedati, da so napovedovanja borznih gibanj zelo nehvaležno početje, saj se v veliko primerih izkažejo za nepravilne. In kakšno je bilo torej leto na slovenskem kapitalskem trgu. Indeks SBI je upadel za cca 5%. Kdor je vlagal v slovenske delnice ali vzajemne sklade, je v glavnem izgubil okoli 5% premoženja. Ta upad je bil pričakovan, saj je bilo pred njim veliko dobrih in pozitivnih rasti.
V spodnji tabeli podajam primerjavo nekaterih konkretnih naložb in donosov v letu 2005. Za slovenski sklad sem vzel sklad Živa, ki ima v svoji strukturi naložb najmanj, to je samo 15%, tujih delnic. Če bi bila celotna struktura sklada slovenska bi bil rezultat še nekoliko slabši. Nadalje sem vzel en globalni sklad, ki vlaga v celotno svetovno gospodarstvo, recimo; RCM Global Aktien (Reiffeisen Krekova banka), in sklad, ki vlaga predvsem v Vzhodno Evropo, Rusijo in Kitajsko; RCM Osteuropa Aktien (Reiffeisen Krekova banka). Zanimivi so še t.i. indeksni skladi, ki vlagajo v delnice, ki tvorijo določene regionalne, panožne, globalne indekse. Za primerjavo dajem še Indijski (IFN), Japonski (EWJ) in Kitajski (FXI) indeksni sklad in za primerjavo vezani depozit pri NLB (obresti Nove ljubljanske banke). Za
Piše: David Jakopič, uni.dipl.econ.
lažjo predstavo recimo, da bi v vsako od omenjenih naložb 1.1.2005 vložili 1 mio slovenskih tolarjev. Kaj bi nastalo do 31.12.2005?
Iz tabele spodaj lahko vidimo, da je bil od izbranih naložb najuspešnejši Indijski indeksni sklad, saj je poleg 53% donosnosti v dolarjih zaradi rasti dolarja premoženje zraslo kar za 81%. Zelo dobri donosi so se dosegali tudi na vzhodnoevropskih trgih in Rusiji, predvsem zaradi rasti cene nafte. RCM Osteuropa Aktien, ki vlaga v to regijo, je zrasel kar za 63%. To so za sklade res odlični rezultati. Japonski (Tokijski) delniški trgi so v letu 2005 precej zrasli, predvsem v zadnji četrtini leta, saj je bila skoraj celotna donosnost dosežena v tem obdobju. Slovenski delniški sklad Živa je v omenjenem obdobju upadel za 2,39%. Tudi globalna donosnost je v letu 2005 odlična in nadpovprečna. Povprečna globalna donosnost na dolgi rok je od 10-12. V letu 2005 je bila donosnost posameznih globalnih skladov od 18-30%, kar je zelo dober rezultat. Vlaganje v globalne sklade je obenem najbolj priporočljivo za večje vsote denarja, saj je najmanj tvegano.
Na svetovnih borzah tudi za 2006 prevladuje optimizem, zato se pričakujejo nadaljnje rasti. Kdor si želi oplemenititi premoženje v bolj tveganih naložbah, sta najbolj priporočljiva ravno še Indija in Kitaj-
ska. Izbira globalnih skladov je tudi za leto 2006 bolj smotrna kot izbira slovenskih skladov. Dobra investicijska priložnost je v danem trenutku tudi Japonska, saj se je po dolgoletni krizi začelo okrevanje gospodarstva. Indeks Tokijske borze raste zelo hitro, predvsem zadnje dva meseca.
Rasti na trgih jugovzhodne Evrope - Balkana so zadnjega pol leta precej zamrle, tako da so bili donosi večinoma negativni. Likvidnost na trgih je bila nizka, zato so delnice v glavnem izgubljale vrednost. Ravno zato so delnice trenutno poceni in za tiste najbolj drzne in potrpežljive primerne za nakup. Kdor je sicer v začetku leta vlagal na te trge, je dosegel od 15-40% donosnosti, predvsem zaradi skoraj 100 odstotnih rasti na začetku leta 2005. Po marcu pa so skoraj vsi indeksi začeli izgubljati vrednosti in so padali do konca leta.
Že lani sem nekako poskušal v časopis uvesti rubriko vprašanj bralcev, pa ni bilo zanimanja. Mislim, da se vse bolj začenja čas, ko bodo ravno finančni nasveti pomembni za vse. Reforme so pred vrati in dejstvo je, da skoraj prepozno. Povsem gotovo je, da se bo obseg socialnih ugodnosti (pokojnine, zdravstvo, šolstvo ...) znižal, saj je žal naravni prirast populacije prenizek. Vsak sam bo moral skrbeti za svojo finančno varnost predvsem z dobrimi naložbami.
V letu 2006 se bom še kdaj oglasil s poročilom borznih dogajanj, odgovarjam pa tudi na eventuelna vprašanja na naslov: da-vidjakopic@email.si. Naj na koncu pojasnim bralcem, da moje pisanje nima propagandnih namenov, saj od teh nasvetov nimam finančnih koristi. ♦
Tabela: Primerjava donosnosti izbranih vrednostnih papirjev.
SKLAD	VLOŽEK (SIT)	REZULTAT (%)	REZULTAT (SIT)	DOBIČEK(SIT)
Živa	1.000.000	-2,39	976.100	-23.900
RCM Global aktien	1.000.000	22,02	1.220.200	220.200
RCM Osteuropa Aktien	1.000.000	63,00	1.630.000	630.000
Indija (IFN)*	1.000.000	42,8+10(dividende)	1.810.010	810.010
Japonska (EWJ)*	1.000.000	27,4	1.451.776	451.776
Kitajska (FXI)*	1.000.000	18,6	1.351.647	351.647
NLB	1.000.000	2.5	1.025.000	25.000
* sklad je nominiran v USD, zato je tolarska donosnost zaradi rasti dolarja v letu 2005 precej višja od % donosnosti sklada v USD.
Križev pot Jakljevih iz Kompolj
skozi Teharje (nadaljevanje in konec)
Ivanka Kozlevčar
Ko smo prišli, smo morali vse oddati. Tam je bilo že cel kup nametanega. Še to moram povedati, da so materam pobrali otroke na poti k barakam, potem jih niso več videle. Nekateri so bili še dojenčki in so jih položili na nekakšno diro. Kako so matere obupavale! To so bile v glavnem žene oficirjev in so bile kasneje med tistimi, ki so jih klicali poimensko in odpeljali pobit. Potem so dali civile v barako, moške posebej, ženske posebej, zato smo očeta videle samo, ko smo se šli umit ali na stranišče. Bile so tri barake, me smo bile v zadnji. Določeni domobranci, tisti, ki so jih pobili, so bili pa kar zunaj na pesku. V barako so dali mladoletne in tiste, ki so šli k domobrancem januarja 1945. Partizani niso vedeli, da imajo v rokah Rupnikov bataljon, pa tudi oficirjev in kurata Toneta Polda ni nobeden izdal. Kot begunec je imel v Dobrepolju novo mašo julija 1943. Pozneje smo šle na Gorenjsko k njegovim, da smo povedale, kako smo bili tam skupaj. Zelo so držali skupaj. Brata Jožeta smo videvale tam pri ograji en dan, morda dva, ko nas je gledal pri ograji, potem ga ni bilo več. Bil je med prvimi odpeljan na morišče, vendar tega tedaj nismo vedele.
Grozno je bilo gledati reveže domobrance, ki so morali ležati ali stati, kakor so jim ukazali, na golem kamenju v soncu in dežju. S konji so hodili po njih, vendar so bili konji toliko pametni, da so se izogibali stopiti nanje. Niso vedeli, kaj bi naredili, da bi jih mučili. Partizanski oficir Lojze Blažič iz Podpeči je bil tudi na konju tam, smo ga poznale. Domobranci so jezike ven kazali, da bi dopovedali, kako so žejni, ker govoriti niso smeli, me pa smo zmočile robce ali kakšne krpe, kadar smo šle pod nadzorstvom po hrano ali na stranišče, in jih skrivaj spuščale skozi mrežo ali jih vrgle tako, da smo vanje zavile kamenček. Čeprav so bili tako rekoč pod oknom, si nismo upale imeti z njimi nobene zveze, ker je bilo strogo prepovedano. Tudi skozi okno ne bi smele gledati, zato smo to delale naskrivaj.
Videle smo, kako so zvečer odvažali domobrance. Po dva in dva sta imela roke zvezane na hrbtu skupaj, pa sklonjeni so morali iti gor na tovornjak. Ene dvajset jih je šlo gor in ene osem tovornjakov so jih odpeljali vsak večer. V mraku so jih začeli voziti. Klicali so jih po imenu, ob prihodu v Teharje so namreč vsakega po-
pisali. Cele noči je streljalo. Spraševale smo, kaj je to, pa so rekli, da so parade. V resnici so pobijali naše in minirali mo-rišča, pa me tega takrat nismo vedele.
Ko smo šle takoj po prihodu na večerjo, so pripeljali eno skupino, v kateri je bil zadnji tudi naš sosed Franc Korošec, ki je imel eno nogo leseno. Z njegovo družino smo skupaj bežali. Bil je popolnoma uničen, njegovi so ostali na Koroškem. Tudi njega nismo potem več videle. Bil je odpeljan med prvimi, če ga niso ubili kar v Teharju.
Videle smo tudi, kako je pobegnil Ludvik Hren, vrstnik našega Jožeta, ki je bil oficir, in se je že s Turjaka rešil, čeprav je bil ranjen. Nekega dne so gnali na stranišče skupino domobrancev. Dvajset jih je bilo. Bilo je dopoldne. Me smo gledale iz barake kot zmeraj, če se je le dalo. Ko so prišli ven, vpraša stražar: Smo vsi. Vsi, so rekli in so šli. Me pa opazimo, da eden stoji pri mreži, kar visoka je bila, pa še po drugi in po tretji. Trepetale smo in molile, da bi mu uspelo, in mu je. Bil je pravi čudež, da ga ni nobeden opazil, pa tudi večjega grmovja ni bilo za ograjo. Čisto tiho je ostalo, nobenega streljanja. O ljubi Bog, rešil se je! Kako smo bile vesele!
Tam nasproti nas je bil nekakšen prostor kot nekako stranišče ali pralnica. Videle smo, kako so tja gnali mizarja Ivana Kavčiča iz Kompolj. Imel je neki čin. Tako so ga tepli notri, da se je slišalo tuljenje. Potlej pa pride ven ves krvav z zma-ličenim obrazom. Tja so vodili tudi druge oficirje in jih mučili. Pa tudi to smo videle, da so obešali domobrance za noge in so viseli dol kakor prašiči. To smo videle, ko smo šle po hrano in so bile ob poti nekakšne umivalnice ali pralnice.
Neke noči, takrat jih je več pobegnilo, je bilo hudo streljanje in vpitje. (To je bilo 21. junija, ko je pobegnila skupina, o kateri piše Janez Zdešar v svojih spominih.) Vse smo morale na povelje ležati po tleh. Nismo vedele, za kaj gre. Tudi nismo videle, kako so mučili kurata Toneta Poldo ali Toneta Mehleta, ki so ju dobili in pripeljali nazaj. Tudi tega nismo vedele.
Ženske smo bile večinoma tiho, tudi molile smo vsaka zase po tihem. Nismo si upale na glas, ker bi nas lahko slišali. Pa gledale smo, kaj se zunaj dogaja. Hrano smo imele zelo slabo. Zjutraj robidov čaj in košček kruha, opoldne je bila tista čorba, jooj! Umivale smo se le malo po obrazu in roke, menstruacijo smo itak izgubile. Počasi smo bile polne uši in garij.
Grozno!
Kmalu so začeli odvažati tudi ženske. Mislile smo, da gremo za domobranci. Nekega večera smo šle po hrano. Ko smo šle nazaj, so cel sprevod ustavili, pa so začeli šteti do petdeset. Mami je rekel: Ti so prestara zaenkrat. Potlej pa je rekel: Katera ima kakšnega fanta pa brata, naj stran stopi, bo šla za njim, ker bo treba kuhati, prati pa take stvari. Še mene (Francko) so zraven porinili, češ eden mora iti od nas. Bila sem najstarejša. Bila sem že precej daleč, pa me sestrična nazaj pokliče, ker je zaslutila, da je nekaj narobe. Obrnila sem se in vrnila, nihče mi ni branil. Ta dekleta se niso nikoli vrnila. Pobili so jih, kajpak. To se je zgodilo dvakrat. Tretjič pa so prišli ponoči. Takrat smo morale iti vse na hodnik in so klicali ženske po imenu. Poklicali so tudi Marijo Pugelj iz Strug. Bila je dekle domobranca Vinka Levstika, ki mu je uspelo pobegniti pri Hudi luknji. Tega je bila zelo vesela. Samo da je on rešen, kaj hočejo meni, je rekla. Bila je mlada, stara 17 let in dve kiti dol, lepa, da je strah. Rekla je, da mora iti še nekaj iskat. Pa ji je rekel, da kar hitro, saj ne bo imela časa. Vzela je nekaj in šla. Ni je bilo več, ubili so jo. Govorilo se je, da so jo grdo posiljevali, predno so jo ubili. Bog ve, kaj je pretrpela, pa tako mlada je bila. Med temi so bile tudi oficirske žene, ki so jim pobrali otroke.
Enkrat je prišel v barako gledat z ženo minister za kmetijstvo Janez Hribar, ki je bil doma iz Starega Loža. Poznal je več deklet in jih je zafrkaval. Zelo so se ga bale.
Me smo ostale žive, hvala Bogu. Mislimo, da je za nas posredoval Hinko Kavčič iz Dobrepolja, ki je v Celju razsojal in je bil prijatelj sestrinega moža. Drugače si ne moremo razlagati, da so nas pustili, saj so večino družin pobili.
Iz Teharja so nas peljali v Ljubljano konec julija. Na železniški postaji v Ljubljani so dali vsakemu hlebček kruha. Eden iz Četeža je pojedel cel hlebček naenkrat pa je bruhal in bil ves napihnjen. S postaje smo šli v neko šolo. Tam smo bile spet zaprte, vendar smo se skopale in obleke so prekuhali, da niso uši ravno za nami lezle, ko smo šle domov. Jaz (Francka) pa Ida in sestrična sva zunaj stavbe, vendar za ograjo gledale, kako je drevje lepo posajeno. Na drugi strani ograje, zunaj, je bila pa ena punčka. Kar nas pride partizan poklicat, punčka pa za njim, češ da je slišala, kako smo se pogovarjale, da bomo pobegnile. Seveda si je vse izmislila. To naj pokaže, kakšni časi so bili in so bili še otroci zmešani. Čez noč so nas zaprli v klet, potem pa dali nazaj. Preživele smo pa dosti strahu, ker smo mislile, da nas bodo pobili. Iz Šiške so nas pod stražo pe-
ljali v Lašče. Tam so na imeli zaprte v kleti nekaj dni. Nato so nas izpustili in zatekle smo se k sestri na Cesto. Bilo je okrog 10. avgusta.
Tja je za nami prišel tudi oče. Nekega dne ga zagledamo, kako prihaja: kost in koža. On je bil od vseh nas najbolj zdelan. Iz Teharja so ga odpeljali pred nami v Lašče. Tam je bil zaprt. Vodili so ga po Laščah z napisom na hrbtu. Jaz sem izdajalec slovenskega naroda. Tam je bil kake tri tedne.
Zdaj smo bili vsi skupaj in morali smo domov. Sestra je bila sama v težavah, ker je šel mož kot civilist na Koroško. Bili smo tako uničeni, da smo s Ceste komaj prišli do Kompolj. Doma je bilo vse prazno in polje neobdelano. Ljudje so po vasi nabirali za nas, da smo preživeli. Sorodnik je dal eno teličko. Za konja smo si denar izposodili, pa ga je zadela kap, ker je bil preobremenjen. V jeseni smo vendar posejali pšenico, nekaj jo je ostalo na podu, ker je ob selitvi nismo utegnili pospraviti. Potem smo začeli pa obdelovati. Kar dolgo smo se same mučile. Jaz (Francka) sem se poročila od doma 1953. leta, sestra na domu pa 1960. leta. Manjkalo je moških moči, posebno za košnjo. Brata sta bila ubita, to je za kmečko družino
še posebno hud udarec, oče pa zdelan od vsega hudega. Še najbolje se je držala mama in govorila, naj bo za pokoro. Dočakala je 90 let.
Dolgo smo bili zaznamovani, izogibali so se nas, eni iz strahu. Fantje, ki so hodili vasovat, so sedali za zid, da jih ne bi kdo videl skozi okno. To smo opazile. Hodili so poslušat pod okno ponoči, kaj govorimo. Neka terenka nam je iz prijaznosti zaupno svetovala, naj bomo kar bolj tiho. O, saj nismo upale nikjer nič povedati, pa tudi povpraševali niso nič, tudi taki ne, ki so imeli domobrance. Vsi smo molčali, nobeden si ni nič upal, tako smo bili ustrahovani, šli smo skozi preveliko grozo. Človek kar verjel ne bi, še po osamosvojitvi se nismo sprostili; kraji, ki so toliko pretrpeli, pa taki izidi ob volitvah. Šele zdaj vam lahko vse tole pripovedujemo, kot da se nam je odprlo.
V Teharje smo šle in v Rog, vendar jaz (Francka) ne morem več tja, nimam več moči.
Spoštljivo sem se poslovila od njih. Morda vsaj malo razumem njihovo trpljenje, ker smo bili tudi mi deležni nekaj tega. Na poti domov premišljujem o ljudeh, ki so vzeli svoj delež nase tudi za ceno življenja in sramotenja, da smo mi pre-
živeli. Kaj bi bilo z nami 1942. leta na takih krajih, kot je naprimer Dobrepolje, če ne bi takrat vaški stražarji zaustavili italijansko in partizansko pobijanje. Tako smo preživeli vsaj otroci in ženske, čeprav ne vsi. Kdor te groze ni doživel, tega ne more razumeti. Vedno se jih spominjam s hvaležnostjo in vem, da so bili res vaški stražarji in domobranci, varovali so naše nezavarovane domove in vasi, kolikor so mogli v tisti brezupni situaciji. Ko so morali zapustiti domovino, niso za seboj vsega uničevali, kot so delali partizani 1943. leta, ker so imeli domovino radi in so upali na vrnitev. Njihova žrtev in smrt je bila cena za naše preživetje, pa če to priznamo ali ne. Morda so zato umirali tako vdano, ker so v zvesti tovarišiji bolj ali manj zavestno hoteli doprinesti svojo žrtev do konca. V našem izročilu je že taka prostovoljna žrtev Nekoga do konca. Boleča izguba ni le izguba svojcev, domačih ljudi, ampak je izguba ljudi, ki so hoteli ohraniti naše življenje. Pa ne le golo biološko življenje, ampak tudi naše duhovno izročilo in način življenja. Ali se tega dovolj zavedam ali pa pristajam na zablode tedanjega in sedanjega časa in si režem korenine. O tem, mora razmisliti vsak pri sebi. ♦
Božično-novoletna prireditev v Strugah
Mihaela Steklasa
Tik pred začetkom božično-no-voletnih praznikov, 21. decembra, je podružnična šola v Strugah pripravila tradicionalno božično-novolet-no prireditev, ki je pomenila uvod k še bolj prazničnemu vzdušju v tem delu občine.
Prireditev je potekala na prenovljenem odru šole z novim ozvočenjem, kar je prispevalo k še boljši izvedbi prireditve. Tudi tokrat je program učencev dopolnil moški pevski zbor Struge in s svojim nastopom potrdil dobro sodelovanje med šolo in lokalno skupnostjo ter obenem popestril program učencev. Ta je bil kot vedno bogat in ustvarjalen, predvsem pa izpolnjen s krajšimi dramskimi nastopi, v katerih se učenci najraje postavijo pred svojimi starši in se v njih tudi sami zabavajo.
Učenci prvega in drugega razreda so v svoji igrici pospremili medvedka v šolo. Vendar pa si je ta šolo predstavljal drugače, ugotovil je,
da se je treba učiti in da bo raje ostal še kakšno leto doma. Otroci tretjega in četrtega razreda pa se v igrici niso mogli načuditi izgubljeni snežinki. V strahu, da se ne bi stopila, so ji želeli pomagati, našli so ji sestrico in mamico. Konec je bil srečen in poučen, prav tako kot v igrici dramskega krožka predmetne stopnje z naslovom Cesarjeva nova oblačila.
Med igricami sta prišla na vrsto glasba in petje. Blaž in Nejc Pugelj sta zaigrala nekaj veselih viž na harmoniko, učenci pevskega zbora pa so pod vodstvom Tine Vahčič zapeli nekaj lepih bočnih in novoletnih pesmi. Recitacije učencev petih razredov pa so govorile, o čem drugem kot o praznikih, božiču in najlepših željah za novo leto.
V voščilu staršem pa je povezovalec programa poleg voščila za božič in novo leto čestital tudi za dan samostojnosti in enotnosti. Obiskovalci prireditve so se lahko prepričali o trudu, ki so ga vložili učenci in učiteljice v program, saj poleg
programa ni bilo mogoče prezreti tudi lepe scene in igralskih oblačil ter razstavljenih voščilnic in drugih izdelkov, ki so jih izdelali učenci pod vodstvom svojih mentoric pri tehnični vzgoji in ročnih delih. ♦
Božični koncert učencev Glasbene šole Grosuplje dislociranega oddelka Dobrepolje
V ponedeljek, 19. decembra 2005, je bil v dvorani Jakličevega doma na Vidmu božični koncert učencev dislociranega oddelka Glasbene šole Dobrepolje.
Matej Kalan
V programu so nastopili učenci oddelkov kljunastih in prečnih flavt, klavirskih in diatoničnih harmonik, kitar, klavirja, violin in klarinetov. Koncert nam je postregel z začetnimi nastopi učencev prvih razredov, kjer je bilo čutiti še malo treme, do izkušenega igranja pri učencih višjih razredov. Nekateri učenci so pripravili posebni božični program
z božičnimi skladbami. Razveseljivo je, da je naraslo število nastopajočih s prečno flavto in harmoniko. Pohvalno je tudi, da sta bila dva nastopajoča iz ljubiteljskega programa., čeprav sta že uspešno končala glasbeno šolo. Nekateri so prikazali svoje mojstrstvo v klavirskem duetu, v kvartetu klarinetov, kitarskem triu ter v duetu violin.
Za uspešen program moram pohva-
liti vse mentorje Vasko Dokuzov, Nino Kaufman, Špelo Spetič, Rezko Šuštar, Lovorko Nemeš, Špelo Lampret s klavirsko spremljavo Tjaše Lampret, Mileno Alašević, Mitjo Dragolič in Barbaro Škrjanc ter vse nastopajoče, brez katerih današnjega božičnega koncerta ne bi bilo. ♦
Laura premagala štirikratno zmagovalko abecede Malih sivih celic in takoj po praznikih še dvakrat zmagala
Matej Kalan_
Po enoletnem premoru, ko učenci Osnovne šole Dobrepolje niso imeli sreče pri žrebu, se je sreča za sodelovanje v priljubljeni oddaji Malih sivih celic nasmehnila Lauri Sadar, ki obiskuje osmi razred devetletke.
Čeprav je bila v zadnjem tednu pred oddajo precej zaposlena z glasbeno šolo, se je na oddaji psihično zbrala in s svojim znanjem in inteligentnostjo premagala štirikratno zmagovalko abecede Katarino Aljaž iz Kočevja. Kar štirim sodelujočim Katarine ni uspelo premagati; Lauri pa je prvi uspelo, da jo je premagala in to z visokim rezultatom 5 : 2. Za nagrado si je že prislužila izlet v Benetke s katamaranom Prince of Venice ter nekaj priložnostnih nagrad.
Takoj po praznikih je premagala Matejo Rus iz Vavte vasi z rezultatom 5 : 3. Čez 14 dni se bo pomerila s Tja-šo Sreš iz Beltincev. Z dvema zmagama se je Laura Sadar že izenačila s Petrom Žnidaršičem iz Kompolj, ki ima prav tako dve zmagi.
Čez štirinajst dni je Laura premagala tekmovalko iz Vavte vasi. Sredi januarja se je srečala s Tjašo Sreš iz Beltincev in že tretjič zmagala. S tremi zmagami se je izenačila s Kristino Prijatelj in s Sandijem Matjašičem, ki sta do sedaj najbolje zastopala našo šolo v igri Abeceda. ♦
IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE
Ne bodi sam, pridruži se nam
Piše: Fani Kralj, predsednica Društva upokojencev Dobrepolje
2005 je za nami. V decembrski številki »Našega kraja« sem obljubila inventuro našega dela. Pa začnimo:
1.	Imeli smo štiri izlete po Sloveniji in zahvalni izlet k Novi Štifti;
2.	Kopalni dan v Izoli;
3.	Tri zabave — pustovanje, martinovanje in silvestrovanje;
4.	Srečanje z Društvom upokojencev Dragomer v Dobrepolju;
5.	Srečanje Društva Dobrepolje v Dragomerju.
Ob novem letu je bilo na novo sprejetih (vpisanih) kar lepo število članov.
Žal, smrt tudi lani ni prizanašala. V večnost je popeljala kar 13 naših članov. Prvi se je poslovil Anton Štih iz Kompolj, njemu so sledili: Vida Kastelic iz Ponikev, Julija Vodičar iz Kompolj, Mihaela Mi-klič z Vidma, Julka Tomšič iz Predstrug, Justina Levstik iz Zagorice, Jožefa Škrlec z Vidma, Stanislav Tomšič iz Hočevja, Veronika Molek z Vidma, Ela Selšek iz Podgore, Franc Škender iz Bruhanje vasi, Jože Strah iz Kompolj.
30. decembra smo pospremili dolgoletno članico go. Marijo Peter-lin z Vidma. Članica društva je bila od leta 1969 in po pripovedovanju starejše upokojenke tudi zelo aktivna v društvu. Članarino je pobirala po vsej Dobrepoljski dolini. Se sprašujete, kako je vse obšla? Vsedla se je na kolo in se odpeljala od vasi do vasi. Tudi za suha grla je ga. Marija poskrbela, saj so imeli v društvu »svoj« bife. Največ gostov je prišlo po nedeljski prvi sv. maši. Kaj so se pogovarjali, se ve. Sklenjena je bila verjetno tudi kakšna kupčija ...
Zdaj pa vsem pokojnim poklonimo trenutek tišine in jih ohranimo v lepem spominu.
Življenje teče dalje in naj vas spomnim, da se bliža čas našega odhoda na »zaslužene« počitnice v Izolo. Da bomo šli od doma še bolj razigrani, se bomo še prej odpravili na pustovanje. Letos bomo imeli zabavo na pustno nedeljo, to je 26. februarja, s pričetkom ob 13. uri. Da bo res pustno obarvano, so zaželene tudi maske.
Za konec pa še vesela novica. V mesecu novembru sta praznovala zlato poroko naša člana, zakonca Ivan in Fani Perko (Škantelova iz Zagorice). Ob tako častitljivem jubileju jima iskreno čestitamo! ♦
januar 2006
Mladinska stran
23
Mladinsko društvo Dobrepolje
POZDRAV!
Prazniki, ki so ponovno prehitro minili, da bi si človek oddahnil od starega leta in z vsemi pričakovanji in željami, ki so bile izrečene, stopil v novega. Vendar čas ni na naši strani in naša preljuba Zemlja se še ni ustavila. Prav v tem pa je čar, da izkoristimo vsak trenutek, ki nam je dan, za vse tisto, kar nam je drago, pomembno in ljubo. Verjamem, da se bodo tudi v novem letu našli lepi trenutki, da jih vklešemo v kamen in težki trenutki, ki naj se zapišejo v pesek, da jih izbriše veter in naj bo slednjih čim manj.
Tale slikica je s piknika MDD-ja ob 10 letnici, tudi s fotoaparatom se da marsikateri trenutek zapisati v večnost. ©
Irena Zakrajšek
Redni občni zbor Mladinskega društva Dobrepolje
Znova bomo malo prerešetali strukturo našega priljubljenega mladinskega društva, povedali kaj o načrtih za prihodnost, povedali kaj o dogajanju v preteklem letu, predvsem pa se srečali v pozitivni klimi, pripravljeni na akcijo in vedno nared za iztrebljanje dolgčasa.
To se bo zgodilo v soboto, 11.1.2006, ob 19.30 v prostorih mladinskega centra Sion na Vidmu. Po končanem sestanku bo pester zabavni program v spodnjih
prostorih centra, z drugimi besedami ples ob dnevu zaljubljenih (v življenje, nasmeh prijatelja, čokolado, svojega dragega oz drago ...). Vabljeni vsi, ki vas zanima delovanje mladinskega društva, vsi mladi in starejši, ki želite sodelovati pri oblikovanju mladinske ponudbe v Do-brepolju, ter seveda vsi naši zvesti člani in članice.
Skupaj zmoremo pregnati sivino sodobnega dolgčasa, ki razjeda mlade in jim krade veselje do življenja. V pozitivnih aktivnostih se oblikujejo inovativne ideje, nastajajo pristna prijateljstva ter iščejo pravi recepti za srečno in zadovoljno življenje. Ne vdajmo se dolgčasu! Iztrebimo ga! MDD.
LAN PARTY 4
A te zanimajo računalniške igrice? si z njimi popestriš svoj prosti čas in jih igraš v družbi prijateljev??? Torej je prav, da se preizkusiš v znanju neke igre proti ostalim računalniškim veteranom in ljudem, ki se jim dozdeva, da je miška tudi del računalniške opreme
Zato moraš priti na LAN PARTY, ki bo v četrtek (brez skrbi, saj so počitnice), 23. 2. 2006, ob 8. uri zvečer v prostorih MC Sion.
S seboj prinesi: računalnik z mrežno
kartico in vse, kar spada zraven, kakšen dober »špil«, približno 5m dolg UTP (lan) kabel, predvsem pa veliko dobre volje, kajti lan partiji v klubu niso zgolj golo »nabijanje« igric, temveč so namenjeni tudi druženju. Vse informacije pa dobite na www.zelnik.net ali na mobitel 031 711 389 (Janez)!
Lep pozdrav se vidimo na lan party-ju!!!
Takole pa se je gledalo na prejšnjem Lan party-u
Silvestrovanje
Na najdaljšo noč v letu se je zbrala do-brepoljska mladina okoli 21. ure v prostorih MC Sion. Takoj ob vstopu smo zagledali lepo okrašene prostore; na temnih zavesah, ki obkrožajo plesišče bele zvezdice, s stropa pa so »padale« snežinke, povsod so bile lučke, ki so utripale v ritmu glasbe, na tleh plesišča pa je bilo oblepljeno srce, ki je nato tudi postal glavni element plesne igre - srčkov ples.
Tako te je že z vstopom v klub prevzelo praznično-zimsko vzdušje, da pa bi postalo še bolj sproščeno, smo se takoj na začetku postavili v objemajoč zibajoč krog in skupaj zapeli Silvestrov poljub.
Skrbna mamica poskrbi za lačna usta
Po krajšem premoru je sledil še skeč in zabavni program (razne igre), ob katerih so se nam usta vlekla od ušesa do
Mladinska stran
ušesa. Med temi igricami so bili tudi premori, ko se je plesalo, igralo biljard in nogomet, razne druge družabne igre, predvsem pa klepetalo, spominjalo in obujalo vse tiste stvari, ki jih človek noče pozabiti ...
Zelo hitro je napočilo polnočno odštevanje in vsesplošno objemanje in izražanje lepih želja. Takoj po tem pa smo se nekateri napotili ven iz kluba, kjer smo si ogledali še ognjemet, ko so švigale po nebu rakete in tudi kakšna petarda je tako oznanila novo leto. Družba je bila sproščena in igre zabavne, to pa je recept, kako preživeti lep večer/noč/jutro - kasneje smo izvedeli, da se je nekaj zagnanih ljudi udeležilo takoj zjutraj še maše, brez spanca. ©
Nefíks — NEFormafni IndeHS
Nefiks je projekt, ki ga skupaj izvajata društvo Mladinski ceh in Urad RS za mladino. Gre za to, da se vse neformalne aktivnosti (tečaji, študentsko delo, seminarji, tabori,...) ovrednotijo in vpišejo v ustrezno bazo, (tudi v knjižico - indeks), kar pride zelo prav pri iskanju zaposlitve, saj ima delodajalec jasno evidenco tvojih izkušenj!
Kako to poteka?
Popolnoma enostavno. Kupiš modro knjižico (indeks), ki stane 1500 SIT (za člane MDD 1200 SIT!) in vpisovanje se prične. Ko pridobiš vnos na kateri od aktivnosti, to še sporočiš na Mladinski ceh (sedež projekta Nefiks), kjer aktivnost vpišejo v računalniško bazo, za primer, če izgubiš indeks.
Torej, če si aktiven in bi želel to izkoristiti, sporoči svojo namero kateremu od članov upravnega odbora MDD, ali pa pokliči na GSM: 031 458-486 in priskrbeli ti bomo indeks Nefiks. Več o tem lahko izveš tudi na spletu: www.ne-fiks.net
Pregled preteklega leta,,, v slikah
V letu 2005 smo se podali na marsikatero pot, tako smo morali včasih kar pošteno zagristi v kolena, da smo se prebili čez vse ovire, ki so nas čakale. A z jasnim ciljem smo potovali naprej ...
Preračunali smo vedno več novih idej, ki so se porodile v naših glavah in jih z nekaj optimizma in dobre volje postavili v resničnost.
V preteklem letu smo se veliko smejali, naučili in preplesali marsikateri plesni korak,
ter se greli z ognjem prijateljstva .
odkrili nove kuharske recepte, v najlepšem vremenu iskali smreke,
Dokler nismo od vsega lepega zaspali z nasmehom na obrazu.

januar 2006
Potovanja
25
Potopis v nadaljevanjih
Prvomajska Sicilija 2005
Piše: Gregor Klinc
7. dan (28.4.2005)
No, na žalost je prišel dan, ko se bo treba odpraviti s Sicilije. Po avtocesti jo mahnemo do Messine in brez težav najdemo pristanišče, od koder vozi trajekt na celino.
Kupimo karte (8EUR/motor) in se hočemo vkrcati na trajekt, vendar nam varnostnik razloži, da je odhod šele čez 20 minut in da bo potrebno počakati. Sedemo v kafič in ližemo sladoled, ko pride taisti varnostnik, da se moramo vkrcati, tristo vragov, a je mogoče za njega 20 minut minilo v petih. OK, v eni roki držim čelado, v drugi sladoled in nekako skušam voziti, nato potuhtam, da bi bilo bolje, če dam sladoled v usta, da se slučajno kje ne prevrnem, ves čas nas varnostnik priganja, naj pohitimo. Najraje bi ga vrgel s pomola teč-neža. Končno le ujamemo trajekt, kljub temu da zaradi sladoleda ne čutim več zob.
Na trajektu do nas pristopi starejši možak in ves ponosen pove, da je bil motorist in da je nekoč vozil Guzzija. Ko naredimo skupinsko fotko, se mu kar smeji in takoj Ani ponudi pomarančo. Potem nas začne eden od zaposlenih na trajektu spraševati, od kod smo, in ko rečemo Slovenija, on takoj prikima: »aaaa Slovakia.« Ko omenimo Jugoslavijo, takoj ve, za kaj gre in omeni Tita. No pa si le skapiral, si mislimo.
Preostanek dneva je minil v znamenju avtoceste proti Bariju, čeprav promet poteka le po enem pasu in je prehitevanje povsem nemogoče zaradi ovir med pasovoma.
Malo pred Tarantom začnemo iskati kamp, a brez uspeha, ob obali je polno turističnih naselij, a je vse zaprto, saj konec koncev se sezona začne šele čez dva meseca. Povprašamo še na dveh kmečkih tu-rizmih, v prvem bi radi imeli celih 100 EUR za sobo, v drugem pa nočitev za eno noč ni možna, a nas vsaj prijazno napotijo v hotel. Prav, si rečemo, pa vprašajmo v hotelu in čeprav smo vsi pričakovali precej visoko ceno, je soba za štiri stala le 83 EUR z zajtrkom, kar brez pomisleka sprejmemo. Tudi če ne bi dobili prenočišča, smo imeli s sabo šotore, ki bi jih v skrajni sili lahko postavili malo s ceste, vendar nad to idejo ni bil nihče preveč navdušen.
Ker smo precej lačni, si privoščimo večerjo in kot kaže, smo edini gosti, naročimo rižoto z morskimi sadeži, vendar gremo od mize bolj lačni kot siti. Porcije so majhne, vendar je hrana okusna in niti ne preveč draga, s petimi evri na obrok.
8. dan (29.4.2005)
Zjutraj Bojan vstane pred vsemi in nam takoj sporoči, da spodaj v restavraciji diši po svežem kruhu in pecivu, mi, lačni še od prejšnjega dne, že vidimo polne obložene mize in kaj hitro že sedimo za mizo. No ja, streznitev je bila hitra, zajtrk je kaj drugega kot rogljiček in kava. Sicer natakar vidi, da smo bolj lačnih oči in prinese še po enega vsakemu, toda kaj sta dva rogljička za sestradanega motorista. Obljubim, da v Italiji nikoli več ne vzamem prenočišča z zajtrkom.
Odpravimo se v sobo in napademo naše zaloge, tri dni star kruh in Kekec pašteto. Plačamo sobe in se odpravimo proti Bariju, celo pot pa lahko opazujemo prodajalke ljubezni, ki iščejo stranke. V Bariju nas pričaka spet gužva na cesti, a kot po
čudežu nimamo težav z iskanjem pristanišča, ker plačamo že rezervirane karte za Črno goro, obenem pa nas delavka za okencem, ki je jugoslovanskega rodu, opozori, naj v Bariju pazimo na svoje stvari in predvsem na motorje.
Vročina v mestu je obupna in ker ob obali ne najdemo senčnega kotička, se odpeljemo nazaj proti Materi, kjer si ogledamo mesto, ki je delno narejeno v skalnem pobočju. Precej me spominja na Dubrovnik, le da se tukaj lahko pelješ čez z motorjem ali avtom.
Vročina je obupna in po sladoledu v Materi se obrnemo proti Bariju ter preostanek dneva preživimo na bencinski črpalki, kjer imajo klopi in mizo za stranke, tam naredimo tudi malico.
Ko se začne spuščati mrak, krenemo v Bari, kolona za trajekt je ogromna, vendar se z motorji lahko prebijemo mimo. Fantje na trajektu so izredno prijazni in stalno sprašujejo, kako lahko zvežejo motor, da ga ne bi slučajno poškodovali. Ko izplu-jemo, se iz palube premaknemo v prostor z avionskimi sedeži, ki je bolj ali manj prazen, se zleknemo po tleh in zaspimo.
Ponoči se zbudim, ker mi je strašno slabo. Kaj mi ne bo, ko se je barkača zibala, kot da se peljemo z Elanovim čolnom, še na WC-ju sem komaj ciljal v pisoar.
Misleč, da je morje zelo valovito, se odpravim na palubo, da vidim, kakšno je stanje, vendar valov ni videti, očitno je tale naš čolniček malo majhen za plovbo čez Jadran.
Odgovori in obrazložitve na članek mag. Brodnika
Slavc Palčar, Videm_
Gospod mag. Brane Brodnik si je v enem od člankov v predhodni izdaji tega časopisa dovolil kup diskvalifikacij na moj račun. Ker mag. Brodnik kljub akademskemu nazivu in visokošolski izobrazbi ne dosega standardov v kulturi dialoga, sem najprej razmišljal, da bi bilo najboljše, da na njegove neresnice sploh ne odgovorim. Po temeljitem razmisleku in zaradi interesa velikega števila bralcev sem se odločil, da odgovorim le na del zapisanih pamfletov, saj se zavedam, da mi omejen prostor ne omogoča, da bi podrobno odgovoril na vse njegove namige iz verbalnega labirinta neresnic in polresnic. Odgovor na njegovo pisanje mi je istočasno tudi izziv. Meni,navadnemu občanu s poklicno šolo ni kar vsak dan dano, da bi lahko polemiziral po časopisu z visoko izobraženim občanom.
Kot izhodišče za pisanje »spisa« je mag. Brodnik najprej potreboval naslov. Našel ga je v »nadimku«, katerega avtorica je v preteklosti že bila nestrpna do drugače mislečih in je že etiketirala politične konkurente z razno raznimi »na-dimki«. Sem se nekako navadil. Tudi že bolj strupene »nadimke« od »supermena« je bilo moč slišati iz njenih ust.
Ko je dobil naslov, je istočasno dobil tudi izhodišče ter inspiracijo in v nadaljevanju je bilo njegovo pisanje nekoliko zmedeno in nepovezano. Cel kup ciničnih pripomb na moje delovanje v občinskem svetu je natresel. Kot občinski funkcionar sem pripravljen prevzeti vso kritiko na račun javnega delovanja, toda vtaknil se je celo v nekatere moje čisto osebne zadeve katere nimajo nič skupnega z mojim javnim delovanjem.
Res je, da sem kritičen do zadev, katere se delajo »po domače« in v nasprotju z zakonodajo. Kritika je moteča tako za župana in občinsko upravo, kakor za mag. Brodnika. Zapisal je, da v dolgih razpravah tratim dragoceni čas, kar pa nika-
kor ni res. Tratim ravno toliko »dragocenega« časa, kot mi dovoljuje poslovnik. Je pa res, da se razprave zaradi slabo pripravljenih gradiv za delo OS včasih tudi nenormalno dolgo zavlečejo. Da ne naštevam proceduralnih zapletov, kateri so v večini primerov plod slabega poznavanja predpisov in njihovo napačno tolmačenje.
Naj navedem le nekaj zgrešenih »projektov«, kateri so vzeli veliko časa in denarja. Med zgrešene projekte vsekakor sodi Odlok o zazidljivosti obrtne cone. Projekt je stal več kot 10 mio sit, bilo je veliko razprav in veliko časa je bilo potrošenega, a kljub temu je projekt neuporaben. Nekateri člani OS, ki si kruh služijo tudi s podjetništvom so v odlok vnesli svojo »noto« in svoje izkušnje, kar se je kasneje pokazalo za popolnoma zgrešeno. V osnutku proračuna za l. 2006 so že predvidena sredstva za njegove popravke. Nekaj milijonov bo stalo in nekaj ur razprave bo potrebno pa bomo imeli spet nov Odlok. Isto se je dogodilo z zazidalnim načrtom za Predstru-ge. Če stvari pogledam nazaj, sem pred sprejemanjem teh dveh dokumentov bil zelo glasen, sem opozarjal na napake, neuresničljive ter napačne na-črtovalske poteze občinske uprave, a koalicijski »valjar« se je na vse opozicijske pomisleke in pripombe požvižgal. Tako kot že neštetokrat do sedaj je prevladal argument moči pred močjo argumenta ter Odlok je bil sprejet z vsemi napakami. In kdo potem ustvarja dodatne stroške? Kdo in za kaj trati čas, ko pa je treba komaj sprejeti odlok že popravljati. Naj naštevam naprej?
Nekatere investicije so zaradi napačnih ocen, izračunov in zgrešenih investicijskih planov nekajkrat presegle začetne zneske. Gradnja Jakličevega doma naj bi po prvotnih izračunih stala 200 mio sit. Sedaj, ko se investicija zaključuje, ugotavljam da je bilo potrošeno nekaj manj kot 600 mio sit. Visok znesek, celo za bogate občine. Tudi glede kvalitete grad-
nje Jakličevega doma sem bil kritičen. Argumentirano in z dokazi. Največkrat so bile kritike preslišane. Verjetno z namenom. Med gradnjo ni mogoče spreminjati s pogodbo dogovorjenih pogojev in kvalitete gradnje. In prav na moje ostre in kritične besede so bila zamenjana že vsa okna v Jakličevem domu. In zakaj so v Kompoljah le mesec dni po otvoritvi morali preplastiti na novo asfaltirano igrišče? Žal, se bo mag. Brodnik moral kar sprijazniti in si priznati, da je bilo tudi z njegovo pomočjo storjeno kar nekaj napak in »zgrešenih« kar nekaj projektov. Posledično je bilo pri »odkrivanju« napak tudi veliko govorjenja. In vsak tako zgrešen projekt je bil dodaten strošek za občino. Bo kar držalo, da opozicija praviloma naredi neprimerljivo manj škode kot je storjeno škode z napačnimi in nepremišljenimi projekti koalicije.
Težko je mag. Brodniku in občinski upravi z županom na čelu »požreti« vse očitane napake. In teh ni malo. Premišljeno, že v kali so bili »zatrti« organi nadzora, zato je nepravilnosti res veliko. Naj med drugim napišem, da smo Nadzorni odbor dobili šele pred kratkim. Upam, da je sedanja »kompatibilnost« po volji župana, občinske uprave in koalicije sestavljen tako, kot so si ves čas želeli. In prav nestrpno pričakujem kakšno verodostojno poročilo o pravilnosti finančnega poslovanja občinske uprave. Mislim da bo takrat čas, da bom mag. Brodnika spomnil, kdaj in na kateri seji sem našteval nepravilnosti, odkrival prikrite mahinacije skrbnika občinske blagajne. Seveda so vsa naštevanja pogojena s časom. Več je napak, več je naštevanj in več časa gre v nič, katerega mi očita mag. Brodnik.
Verjetno smo edina občina v Sloveniji, katera ima Statut na nekaj mestih in na različnih področjih v nasprotju z zakonodajo in je zato tudi v nasprotju z Ustavo. Posledično je tudi Poslovnik le delno uporaben, zato stalno, na vsaki seji, opozarjam na nepravilnosti. In to je moteče. Za uskladitev Statuta z zakonodajo je sicer obstajala volja, toda nismo prišli
do zaključka. Zakaj? Zato, ker bi županu odvzeli nekatere vpeljane, a nikoli s strani OS ratificirane privilegije pri prodaji in oddaji občinskega nepremičnega premoženja. Ustavili smo se na točki, katera predpisuje postopke prodaje občinskega premoženja. Želeli smo prekiniti dosedanjo prakso, ko je bil župan: prodajalec,ceni-lec,pogajalec, blagajnik, pripravljavec pogodbe, podpisnik in ne vem kaj še vse. Po nekaterih indicih naj bi obstajal celo resen sum, da so nekatere nepremičnine dobile nove lastnike le zaradi nadaljnjega »barantanja« in urejanja nekaterih zemljiških operacij v korist občinskih veljakov ali njihovih družinskih članov.
Kot je zapisal mag. Brodnik, naj bi zaradi mene pred vsako sejo potekale tudi koalicijske konklave, oz. usklajevanja o posameznih odločitvah, kar je čisto v redu zadeva. Le na takšen način je mogoče, da se nekateri člani OS predhodno seznanijo z zadevami, o katerih morajo odločati na seji. Prav nerodno je včasih, ko nekateri »koalicijski« člani OS šele na seji, tik pred odločanjem, pričnejo prebirat gradivo, čeprav jim je bila odločitev predhodno že »zapovedana«. Njihovega mnenja in razprave mi ni dano slišati. Več vzrokov je lahko. Ali zadeve ne poznajo, jim je »zaukazano«, da se ne oglašajo ali pa jim s strani »velikega vodje« ni dano razmišljati.
Z lažjo in manipulacijo me pisec želi prikazati kot tistega, ki stalno krši demokratična pravila, ob tem pa zelo površno navaja dogajanje na neki seji. Če bo šel poslušat magnetogram tistega dela seje katerega površno in izkrivljeno opisuje ali si bo prebral zapisnik o seji bo z lahkoto ugotovil svojo zmoto, ter ugotovil, kdo je kaj želel izsiliti na tisti seji. Sedaj je na potezi, mag. Brodnik. Objavi naj magnetogram tiste seje, katero sem zaradi teptanja demokratičnih pravil zapustil (in prav nič »kalimerovsko«) ali pa naj se pod pretvezo manipulacije posuje s pepelom.
V zadnjem sklopu »spisa« je zastavil več vprašanj. Sicer je navedel splošna vprašanja, Na nekatera bi mag. Brodnik odgovore lahko poiskal kar pri se-
januar 2006
Pisma bralcev
27
bi ali njemu dragih. Naj navedem eno od njegovih vprašanj: » Kako pa grešijo tisti, ki po zvezah pridejo do državne službe, delovni čas pa kradejo za mnogo neslužbenih stvari in s tem kradejo denar davkoplačevalcem?« Verjetno je mag. Brodnik to vprašanje zapisal, ne da bi se ozrl okoli sebe, po ožjem sorodstvu. Mogoče bo našel kakšnega dragega mu, da ga bo lahko vprašal, kako je prišel do državne službe in kako krade denar davkoplačevalcem
Njegov očitek, kateri se nanaša na elektronski naslov, uporabljen za potrebe politične kampanje je mag. Brodnik že objavljal v nekaterih strokovnih revijah. Stara zgodba iz leta 1998. Jaz lahko le še enkrat poudarim, da sem e-naslov ARNES-a (Akademsko in raziskovalna mreža Slovenije) imel in ga dobil na podlagi takratnih pravil in na podlagi takratnih postopkov na povsem legalen način. Uradno. Rabil sem ga za potrebe službe. In zakaj je to sporno za mag. Brodnika? Zato ni bila povzročena nobena škoda.
In kaj naj bi jaz napisal takega, da je mag. Brodnika izzvalo in spodbodlo k pisanju? Kot se je izrazil, naj bi spodbudo dobil, ko naj bi ga pribijal » na križ« kot grešnika protiko-rupcijskega zakona. V članku z naslovom »Tudi zastarele novice so zanimive« je bil res imenovan in »obdelan« toda le na podlagi verodostojnih dejstev in argumentov in v interesu javnosti. Sicer pa je bil članek namenjen predvsem pogledu na objektivno poročanje in ni bil moj namen pisati o mag. Brodniku. Saj niti nisem imel vzroka. Sedaj, ta trenutek je pač drugače. Ima vzrok in tudi pravico.
Poleg kratkega opisa o vzroku neizpolnjevanja zakonskih dolžnosti v povezavi z protiko-rupcijskimi ukrepi in izpolnjevanju osem strani dolgega poročila, se mag. Brodnik pohvali, da če bi že imel namen popisati poročilo, bi ga spisal tako, da se iz poročila ne bi uspelo razbrati verodostojnih podatkov. Poleg nespoštovanja zakona, je torej pripravljen tudi tajiti državnemu organu. Vse
s točno določenim namenom. No, lepa stvar, pa za tako poštenega ga nekateri imajo, še bolj pa se ima za (tudi) poštenega kar sam.
Zaradi izogibanja mag. Brodnika zakonskim obvezno-stim,se je že odzvala tudi pro-tikorupcijska komisija. Županu je poslala pismo s prošnjo, da mag. Brodnika pozove k takojšnjemu odstopu. Komisija je med drugim tudi zapisala:
Cit: »Ker takšno ravnanje predstavlja tudi kršitev ene od osnovnih zakonskih obveznosti slovenskih funkcionarjev in znatno odstopa od ravnanja večine ter spravlja zgoraj navedenega člana občinskega sveta vaše občine v neutemeljeno privilegiran položaj, vam predlagamo, da člana občinskega sveta pozovete k takojšnjemu odstopu.«
To pa ni več majhna stvar, ko te s strani državnega zbora imenovan organ posredno pozove k odstopu. Kolikor vem, je kar nekaj članov OS odstopilo od funkcije občinskega svetnika. Načelnost in ponos naj bilo njihovo izhodišče, da so se odločili tako. Koliko načelnosti in ponosa premore naš grešnik?
Župan Anton Jakopič pa nič! Ali si lahko predstavljate, kakšen »rom pom pom« bi bil, če bi bil jaz protikorupcijski grešnik.
Mag. Brodnik je tudi zapisal: »Prejšnja oblast se je spomnila in sprejela zastraševalni protikorupcijski zakon, po katerem morajo vsi člani občinskih svetov vsako leto pošiljati državi natančno osem strani dolgo poročilo o svojem premoženju.« Krivdo za sprejem protikorupcijskega zakona mag. Brodnik zato poišče kar pri politični konkurenci.
Resnica, kdo je sprejel pro-tikorupcijski zakon in ustanovil komisijo je drugačna , kot je navajal mag. Brodnik. Za zakon so namreč glasovali prav vsi poslanci SLS, zato je krivdo za izglasovan zakon naprtiti le Združeni listi in LDS-u le slepo sprenevedanje. Zakon so torej sprejeli tudi »njegovi«, pa ga kljub temu ne želi spoštovati. Je pa že dolgo znano, kako je z načelnostjo članov in funk-
cionarjev stranke SLS. Pred dvema letoma so namreč ustanavljali protikorupcijsko komisijo, sedaj jo pa ukinjajo. In prav od SLS-a je bilo v preteklosti največ slišati o zajezitvi korupcije.
Ni pa rečeno, da se mag. Brodnik sploh lahko poistoveti s stranko SLS. Mogoče neupravičeno ga tudi postavljam ob bok »poštenjakom in podpo-štenjakom » iz stranke SLS. Mogoče mu delam tudi krivico, ko ga rinem pod okrilje te stranke.
Pred leti smo ga imeli priliko videt pod neko drugo zastavo, pri nekem drugem omizju. Po nekaterih informacijah naj bi »prebeg« izvedel zaradi uža-ljenosti in prenizke kotacije na volilni listi, po drugih pa zato, ker naj bi mu bilo s pozicije sedanje politične perspektive lažje postoriti nekatere stvari »za osebne potrebe«. In prav v tistem času, času prestopa mag. Brodnika sem »v gostilniških debatah« poslušal komentarje o nekem »Puckotu iz Kom-polj«.
O ljudeh, kateri prehajajo iz ene v drugo stranko in katerih vzroki prehoda so užaljenost ali pa koristoljubje imam pa prav posebno mnenje. A o temu kdaj drugič.
Verjetno nenamerno oz zaradi neznanja, je mag. Brodnik tudi napisal, da je bil protiko-rupcijski zakon sprejet za nazaj, kar pa seveda ni res . Res pa je, da v času lokalnih volitev l. 2002 takšen zakon še ni bil v veljavi. Po razumevanju mag.
Brodnika, naj bi bili občani dolžni upoštevali in spoštovati le tiste zakone, kateri so njim po volji in »všečni« .
In, ali je sploh pomembno, kdo je sprejel zakon? Če nekoliko poenostavim tolmačenje mag. Brodnika, po njegovem niti ni potrebno spoštovati zakonov, katere je sprejela prejšnja oblast, neka druga politična opcija.
Predstavitev dejstev ob razpravi za določitev sejnine pa z moje strani ni bilo nikakršnega takšnega »moledovanja« za povišanje sejnine, kar mi pripisuje mag. Brodnik. Povišanje sejnine pa prav blagodejno vpliva na župnijski Karitas. Res je, da sem ob sprejemanju višine sejnine komentiral višino sejnin in razliko med našo in sejnino v nekaterih drugih občinah. In res je, da sem izjavil, da je naša sejnina zelo nizka. Zaključek je bil, da nižje sejnine skoraj ni v nobeni slovenski občini. Zahteval sem le, da se plačilo primerno uredi glede na opravljeno delo, za samo povišanje pa nisem glasoval.
Pred časom sem vse člane občinskega sveta pozval, da se odpovemo enkratni sejnini v korist oškodovancu v nesreči. In odgovor oz. lekcija iz vrst koalicijske strani se je glasila, »da je to politično propagandna akcija« ter ni sprejemljiva. In kaj je to, ko mag. Brodnik sa-mopromocijsko napiše, kam vlaga svoje sejnine, kot »samo-promocija«?.
Se nadaljuje (po potrebi). ♦
Vprašanje vaše bralke in občanke Občine Dobrepolje - drugič!
Majda Žnidaršič_
1.	Za podatke nisem zaprosila g. Rusa, ampak računovodstvo Občine Dobrepolje.
2.	Zaprosila sem za točno določen mesec - oktober.
3.	V mojem vprašanju ni bila omenjena uporaba telefona v privatne namene, ampak uporaba telefona na delovnem mestu.
4.	Če pa je g. Rus vprašanje narobe prebral in razumel to kot očitek, pa tudi prav; to je čisto njegova stvar.
Na vprašanje v 10. številki Našega kraja še vedno nisem dobila odgovora, zato ga pričakujem v naslednji številki.
S spoštovanjem!
ŠD Dobrepolje
ZIMSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU V GROSUPLJEM
LESTVICA B skupina z dne 8. 1. 2006 :
		št. tekem	zmage	remiji	porazi	TOČKE	dani goli : prejeti goli		gol razlika
1	DELTA NEW WAVE	8	8	0	0	24	50	: 11	39
2	SD PONIKVE	8	6	2	0	20	44	: 17	27
3	ADI TEAM - AVTOSERVIS PRPIC	8	4	1	3	13	35	: 24	11
4	VISNJA GORA	8	4	1	3	13	27 :	: 19	8
5	VELIKI SNEZAK	8	4	1	3	13	31 :	24	7
6	AVTO GROSUPLJE d.o.o.	8	4	0	4	12	38	: 28	10
7	NK BRINJE 1	8	3	0	5	9	35	: 49	-14
8	FAST FOOD MUKI	8	2	1	5	7	38	: 29	9
9	PEKARNA GROSUPLJE	8	2	0	6	6	17 :	44	-27
10 NIKE TEAM		8	0	0	8	0	9 :	: 79	-70
ODBOJKA - MEDOBČINSKO PRVENSTVO ZA LETO 2005
lestvica (moški)
		št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	doblj. nizi: izgub. nizi	razlika iger	doblj. točke: izgublj. točke	razlika točk
1	SD GROSUPLJE	8	6	2	12	13 : 5	8	405 : 326	79
2	LIMONCE	8	6	2	12	12 : 6	6	385 : 348	37 J)
3	SD DOBREPOLJE	8	6	2	12	13 : 8	5	450 : 369	
4	SRD KOSEC	8	2	6	4	5 : 13	-8	310 : 399	-89
5	PUPA PUB BANANE	8	0	8	0	5 : 16	-11	347 : 455	-108
lestvica (ženske)									
		št. tekem	zmage	porazi	TOČKE	doblj. nizi: izgub. nizi	razlika iger	doblj. točke: izgublj. točke	razlika točk
1	LIMONE	10	9	1	18	19 : 4	15	530 : 391	139
2	TIM - TRADE TEAM	10	9	1	18	19 : 5	14	538 : 420	118
3	SD DOBREPOLJE	10	4	6	8	10 : 13	-3	481 : 480	1
4	PARTY-ZANKE	10	3	7	6	11 : 15	-4	506 : 542	-36
5	SONČNICE	10	3	7	6	8 : 17	-9	442 : 537	-95
6	ZABE	10	2	8	4	5 : 18	-13	387 : 514	-127
Pripravil: Alojz Kuplenk
Športna tekmovanja v letošnjem šolskem letu
V letošnjem šolskem letu smo se udeležili nekaterih tekmovanj in dosegli odmevne rezultate. Nastopili smo na :
-	šolskem krosu
-	badmintonu
-	odbojki za starejše deklice
-	nogomet za starejše dečke
Dosegli smo naslednje rezultate:
-	na šolskem krosu smo dobili srebrno in bronasto medaljo (Kevin Strnad in Tina Klinc), ter še nekaj četrtih, petih mest.
-	v badmintonu smo dosegli uvrstitev od 5-8 mesta
-	v nogometu so starejši dečki dosegli 3. mesto
-	v odbojki pa smo dosegli najboljšo uvrstitev do sedaj. Zmagali smo na občinskem tekmovanju, saj smo premagali OŠ Stično, OŠ Ferda Vesela in OŠ Višnjo Goro.
Uvrstili smo se v nadaljnje tekmovanje (medobčinsko), kjer smo dosegli odlično drugo mesto, kjer smo bili boljši od OŠ Brinje in OŠ Ferda Vesela, nesrečno pa smo v finalu izgubili proti OŠ Šmarje Sap.
Alenka Leskovar, Danilo Drobnič
POPRAVEK
V decembrski številki Našega kraja je prišlo v sestavku »Spomini na arhitekta Jožefa Brodnika iz Kompolj« na strani 16 do neljube napake. Namesto Zlatke Prhaj iz Ponikev ... se prispevek začne: Namesto Zlatke Škulj iz Ponikev...
Za napako se iskreno opravičujemo. Uredništvo
V decembrski številki je na športni strani med naštetimi donatorji Športnega društva Kompo-lje izpadla PIZZERIJA ADAM.
Za napako se opravičujemo.
januar 2006
Fotoreportaža
29
Še nekaj prazničnih utrinkov
Nekatere družine so bile pri postavitvi jaslic še posebno izvirne in ustvarjalne. Fotografija je nastala pri Samčevih v Kompoljah.
Trikraljevska akcija je bila po vseh vaseh. Fotografija je z vasi Cesta.
^ V novem letu 2006
Vam želimo, ^ da bi vsali dan prisluhnili vsaj eni pesmi, si ogledali lepo sliko, morda videli zanimivo skulpturo, prebrali nekaj verzov in
slišaíi čim več prijaznih besed.
MISEL
Sovražim misel na čas. Vedno se vtihotapi, kadar smo srečni in vzame vso čarobnost večnosti, ki jo ima trenutek sreče.
Elza Budau
Zveza kulturnih društev Občine Dobrepolje
KINOPROGRAM ZA FEBRUAR 2006
KINO »DOBREPOLJE« VIDEM 34
DOLBY- DIGITAL ZVOK
3. FEBRUAR, OB 19. 30
češka uspešnica - komedija
FILM ZA ŽENSKE
KRATKA OZNAKA: V češki različici Bridget Jones spoznamo 23-letno urednico ženske revije Laury, ki nekega dne na vlaku podzemne železnice odkrije ljubezenska pisma neznanca. Laury presenečena ugotovi, da so pisma namenjena prav njej, ustvaril pa jih je njen nekdanji partner Oliver. Ko se par zbliža, se morata soočiti s številnimi težavami, od njenih očitkov o prekomernem pijančevanju in njegovem prepričanju, da Laury res ne potrebuje toliko lepotilnih izdelkov. Toda za največje presenečenje poskrbi Lauryna mama, ki je prepričana, da je nekdaj imela z Oliverjem romantično razmerje. DOLŽINA 100 minut.
NEDELJA, 5. FEBRUAR, OB 15. uri in ob 19.30
ameriška uspešnica - akcijski film
D®®M
KRATKA OZNAKA: Ko iz oddaljene raziskovalne postaje na Marsu ne pride več nobenega sporočila, se skupina elitnih vojakov pod poveljstvom Reaperja in Sarga (Dwayne »The Rock« Johnson) odpravi raziskat, kaj se je zgodilo. Odkrijejo, da so neobičajne raziskave ušle nadzoru in na plano spustile najbolj zlovešče zlo, čigar edino vodilo je popolno uničenje človeške rase. Dobro oborožena skupina se pripravi na krvavi in neusmiljeni boj, kot ga človeštvo še ni videlo. Film je posnet po istoimenski popularni računalniški streljaški igrici. DOLŽINA: 100 MINUT.
PETEK, 10. FEBRUAR, OB 16. uri
ameriška uspešnica — družinski animirani film
ZGODBE IZ NARNIJE
KRATKA OZNAKA: Zaradi nevarnosti bombardiranja Londona med 2. svetovno vojno morajo štirje otroci odpotovati na podeželje k čudaškemu profesorju. Zaradi strogih pravil, ki veljajo v hiši, se jih kmalu poloti dolgčas, vse do trenutka, ko mala Lucy odkrije skrivnostno omaro, ki predstavlja vrata v povsem nov svet. Toda tudi tam ni vse tako, kot bi moralo biti, saj je zlobna čarovnica deželo vkovala v večno zimo, zato otroci zberejo pogum in priskočijo na pomoč plemenitemu levjemu kralju.
DOLŽINA 122 min.
NEDELJA, 12. FEBRUAR, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski film
PRENAŠALE© 2
KRATKA OZNAKA: Upokojeni pre-našalec vseh mogočih pošiljk Frank (Jason Statham) se je iz vročega Sredozemlja preselil v Miami, kjer je zaposlen kot voznik premožnega visokega vladnega uradnika za boj proti drogam. Ko temu ugrabijo sina, se Frank odloči posredovati, s čimer pa se zaplete v globoko zaroto zločincev, za katere je deček zgolj sredstvo, s katerim bi prišli do nevarnega biološkega orožja. Kot da zločinci
Zgodbe iz Narnije
rettovi sestri Amy (Rachel Mc-Adams) in bodoči tašči (Diane Keaton). Napetost še dodatno poveča prihod veliko bolj sproščene Meredithine sestre Julie (Claire Danes). DOLŽINA: 102 MINUTI
NEDELJA, 19. FEBRUAR, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - akcijski film
MARINEC
KRATKA OZNAKA: 20-letni Swoff (Jake Gyllenhaal) v življenju nima prave perspektive, zato se pridruži marincem. Po intenzivnem pranju možganov ga pod poveljstvom predanega oficirja Sykesa (Jamie Foxx) pošljejo v vojno za osvoboditev Kuvajta. Toda med čakanjem na napad napetost med vojaki
PETEK, 24. FEBRUAR, OB 16. uri
ameriška uspešnica - animirani družinski film
še niso dovolj, Franku kmalu za ovratnik dihajo tudi možje v modrem, ki zmotno mislijo, da tudi on tiči za ugrabitvijo. DOLŽINA: 87 MINUT.
narašča, njihov glavni cilj pa je, da bi končno ustrelili kakšnega sovražnika. A ne glede na njihova dejanja je vojska že vplivala na njihova življenja in to bolj, kot bi si sicer predstavljali ali želeli. DOLŽINA: 123 MINUT
KRATKA OZNAKA: Malce čudaški izumitelj Wallace, ki brez sira preprosto ne bi mogel živeti, in njegov zvesti pasji prijatelj Gromit sta končno našla pravo tržno nišo za svoje nenavadne iznajdbe. Zaradi bližajočega se praznika zelenjave meščani divje kupujejo njune strojčke, ki odganjajo zajce, toda od nekod se pojavi skrivnostni velikanski požiralec vrtnin, ki se zna izogniti vsem pastem. Wallace in Gormit se odločita raziskati, kdo ali kaj stoji za vsem tem, seveda na svoj zelo nevsakdanji in komični način. DOLŽINA 85 min.
NEDELJA, 26. FEBRUAR, ob 15. uri in 19.30
ameriška uspešnica - grozljivka
MEGLA
KRATKA OZNAKA: Resnica o preteklosti in z njo stari grehi vedno slej ko prej pridejo na plano in se ponavadi izrazijo v še večjem nasilju in krutostih. Malo ameriško otoško mestece se ravno pripravlja na počastitev 100. obletnice začetka razcveta, ko se iz morja dvigne skrivnostna megla in z njo grozljivi stvori, ki za storjene krivice od potomcev ustanoviteljev mesta terjajo pravico, odmerjeno v krvnem davku! DOLŽINA: 100 MINUT
PETEK, 17. FEBRUAR, ob 19.30
ameriška uspešnica - komedija
KRATKA OZNAKA: Božič je čas, ko se vsa družina zbere skupaj. Everett Stone (Dermot Mulroney) namerava na srečanju družini predstaviti zaročenko Meredith (Sarah Jessica Parker). Toda uspešna poslovna ženska iz New Yorka pri liberalni družini naleti na precejšnjo zadržanost, predvsem pri Eve-
^ Prekletstvo strahouhca|
Iz policijske postaje Grosuplje
Spoštovani občani!
V letu 2005 so policisti Policijske postaje Grosuplje na območju policijskega okoliša Dobrepolje obravnavali 41 kaznivih dejanj ( v letu 2004 - 54), 8 kršietv javnega reda in miru (v letu 2004 - 14), 22 prometnih nesreč (v letu 2004 - 33), 10 dogodkov in 5 drugih kršitev, za katere je bilo podano poročilo pristojnim službam (občina, inšp. Službam, upravni enoti ...).
Pri kaznivih dejanjih je bilo obravnavanih 16 vlomov, 20 tatvin, 2 primera ogrožanja varnosti ter ena zatajitev, huda telesna poškodba in zaseg orožja. Za boljše razumevanje navedenih statističnih podatkov je potrebno omeniti, da smo na celotnem območju PP Grosuplje obravnavali prek 1200 kaznivih dejanj, od katerih je bilo največ vlomov in tatvin. Ker se na splošno število kaznivih dejanj z leta v leto povečuje, smo lahko s problematiko kaznivih dejanj na območju občine Dobrepolje zadovoljni.
Prav tako kot pri kaznivih dejanjih, tudi pri kršitvah javnega reda in mira ter prometnih nesrečah ne beležimo porasta le-teh, temveč občuten padec kršitev, kot tudi samih posledic pri prometnih nesrečah.
Na področju prepovedanih drog pa beležimo večje število zasegov, tako manjše količine kot tudi zasadov konoplje.
Glede na zbrane podatke za območje občine Dobrepolje je mogoče povzeti, da so varnostne razmere stabilne in dobre. Z dobrim medsebojnim sodelovanjem med občino in policijo lahko dosežemo še boljše varnostne razmere.
Vse večja prisotnost prepovedanih drog tako v državi kot tudi v vaši občini pa je resna težava, kateri se bomo policisti PP Grosuplje v letošnjem letu še posebej posvetili. Vendar pa brez sodelovanja z ostalimi subjekti v občini ter občani uspeh ni zagotovljen. Še posebej na področju prepovedanih drog policija potrebuje dobre informacije, zato vse pozivam k sodelovanju, da skupaj naredimo vse potrebno, da bodo naši otroci varni pred t.i. kugo enaindvajsetega stoletja.
Kolektiv Policijske postaje Grosuplje vsem občanom občine Dobrepolje želi varno in uspešno leto 2006. ♦
Vodja policijskega okoliša Robert Bradač
Ni več trpljenja ne bolečine življenje je trudno končalo svoj boj.
ZAHVALA
ob boleči izgubi mojega moža in mojega očita
JOŽETA NOVAKA
avtoprevoznika iz Kompolj
Hvala vsem, ki ste izrazili sožalje, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, darovali za maše in ga pospremili
na zadnji poti. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, šoferjem, prijateljem, znancem, sodelavcem podjetij Celi svet, Novo plus, Coris, sošolcem in profesorjem Ekonomske šole
v Ljubljani in PGD Kompolje. Iskrena hvala častitemu gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, moškemu pevskemu zboru in g.
Romanu Gačniku za Tišino. Hvala vsem govornikom za poslovilne besede, s katerimi ste povzeli njegovo življenje in delo. Posebej se zahvaljujemo direktorju podjetja Celi svet g. Dušanu Strnadu in družinama Žnidaršič in Strnad za iskreno sočutje, dobroto in pomoč. Hvala Mariji in Franciju Strah. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in z žalostjo spremljali nesporazume, ki so v njegovem življenju pustili velike krivice in težke globoke rane. Žalujoča žena Nevenka in sin Dejan
RAD SEM GA IMEL, TODA ON JE ODŠEL, KER JE BOG TAKO ŽELEL. (pravnuk Simon Jančar)
ZAHVALA
ob smrti
JOŽETA ZUPANČIČA
1918 - 2006 iz Podgorice
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v tako velikem številu izrazili pisno ali ustno sožalje, darovali sveče, cvetje, za svete maše ter dom Sv. Terezije in molili zanj. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Hvala zdravstvenemu osebju ZD Videm za nesebično pomoč, gospodu župniku za njegove obiske na domu ter tako sočutno opravljen pogrebni obred, ter Strahovim za vso pomoč.
Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi
ZAHVALA
Ob smrti drage mame, babice, prababice, sestre, tašče in tete
MILKE ŠTRUBELJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izkazano pozornost, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za cerkev in svete maše. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo v
velikem številu spremili k zadnjemu počitku. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi dr. Mariču in ostalemu osebju Zdravstvenega doma Videm. Hvala pevcem moškega pevskega zbora Rafko Fabiani za lepo petje ter družini Strah za organizacijo pogreba.
Vsi njeni
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o.
PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJČEGA OBJEKTA
VAM NUDIMO:
-	izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekta
lokacijska dokumentacija po starih predpisih
-	izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov
-	pridobitev gradbenega dovoljenja
Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju
in po telefonu
(01) 781-03-20 ali (01) 781-03-28
• SVETOVANJE • PROJEKTIRANJE • INŽENIRING
Si želite, da vam izdelamo PROJEKTNO DOKUMENTACIJO
ali uredimo vašo zastarelo,
za vaše neizkoriščeno PODSTREŠJE
izdelamo idejno zasnovo,
vam k obstoječemu objektu zasnujemo
NADSTREŠNICO, PRIZIDEK,
želite zgraditi NOVI OBJEKT
ali zgolj urediti OKOLICO?
Potrebujete samo NASVET?
Mogoče vam vsaj nekaj od tega lahko ponudimo prav mi.
Za informacije smo vam na voLjo na naslovu
GOGRAD d.o.o., Ljubljana, PE DEAL Peruzzijeva 35, 1000 Ljubljana, in telefonih 01 - 4 274-686, 01 - 4 288-976 041 - 78 73 69, 040-47 48 40
URNIK AMBULANTE NA VIDMU
O
PONEDELJEK	7.00 - 15.00
TOREK	12.00 - 20.00
SREDA	7.00 - 15.00
(vmes od 9.00 do 11.00 STRUGE)	
ČETRTEK	12.00 - 20.00
PETEK	7.00 - 14.00
Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite v redne ambulante, ponoči od 19. do 7. ure zjutraj in ob nedeljah ter praznikih ves dan pa na telefonske številke:
78 19 009, 050-624-071, 781-84-00 ZD GROSUPLJE, 781-90-09 ZD IVANČNA GORICA (za čas dežurstva), 031-656-000 MOBITEL ZA ČAS DEŽURSTVA.
URNIK ZOBNE AMBULANTE NA VIDMU
PONEDELJEK in TOREK:	12.30 - 19.00
SREDA, ČETRTEK in PETEK:	7.00 - 13.30
	
Telefon: 01/7807-866, GSM: 031/478-290
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje.
Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje
Glavna urednica: Mihaela Steklasa (tel.: 7807 069,
GSM: 031 561 081, e-mail: mihaela.steklasa@guest.arnes.si)
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o.
Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1270 izvodov.