Leto X., št. 25 („JUTRO" xx„ št. 145 a) Ljubljana, ponedeljek 26. Junija Ì959
Cena 2 Din
Upravmitvo: Ljubljana, Knafljeva Ö
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
—	Telefon št 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru
št 100.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-gartnerja
PONEDELJSKA IZDAJA
Uredništvo:
Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon ét 3122, 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno,
Maribor. Grajski trg št 7, Telefon št 2455.
Celje, Strossmayerjeva uL L Tel. ®5.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Odločilni teden pri pogajanjih v Moskvi:
ristala na ruske zahteve ?
Bissila predvsem zahteva, da se jI prepu s ti odločitev o tem, kdaj naj se prično praktično izvajati Jamstva za neodvisnost in nedotak ljivost baltskih držav — V Londonu upajo, da bo še ta teden dosežen končni sporazum
London, 25. jun. br. Angleško-ruska pogajanja v Moskvi se bodo jutri nadaljevala. Za jutri popoldne je napovedan nov razgovor Molotova in Potemkina z angleškim in francoskim poslanikom ter pooblaščencem angleške vlade Stran-gom. Ker se je angleška vlada odločila, da pristane na zahteve Rusije, računajo v londonskih diplomatskih krogih, da bodo pogajanja prihodnji teden uspešno končana.
Angleška vlada se jc odločila, eia v interesu sporazuma opusti vse nadaljnje obzire napram razpoloženju baltskih držav ter bo sprejela zahtevo Rusije po neposrednem jamstvu za njihovo neodvisnost in nedotakljivost, zdi pa se, da tudi s tem še ne bodo odstranjene vse težkoče. ki so se pojavile v teku moskovskih pogajanj. Za angleško vlado je slej ko prej glavno, da se točno definirajo vs' primeri, v katerih bi prišlo v poštev izvajanje tega jamstva.
Po mnenju londonskih krogov je možno neodvisnost malih držav ogražati na različne načine. Ne gre zgolj za obo- . rožen napad, marveč je treba upoštevati j
prav tako tudi vsake vrste gospodarskih pritiskov, podpiranje sub verzi vnih elementov in razna druga sredstva moderne propagande. Rusija zahteva, naj se pri jamstvu za baltske države upoštevajo vse slične možnosti, ker bi vsaka taka akcija lahko ogražala življenjske interne baltskih držav in s tem posredno Rusiie same. Moskva zahteva, naj se ji prepusti pravica odločitve, kdaj naj se ta jamstva praktično izvajajo, ker smatra, da je pri neodvisnosti baltskih dižav najbolj neposredno zainteresirana, zaradi česar more tudi najmerodaj-neje odločati, kdaj bo napočil trenutek, ko bo treba baltske države zaščititi. Kakor je Anglija prepustila Poljski, da naj odloči, kdaj so v vprašanju Gdansha oo>GŽeni poljski življenjski interesi, naj se tudi Rusiji prizna v pogledu baltskih držav enaka pravica.
V poučenih krogih zatrjujejo, da vsebujejo navodila, ki jih je včeraj poslal lord Halifax Strangu, nova pooblastila, da lahko v največji meri ustreže ruskim zahtevam. V Londonu so prepričani, da bodo ta pooblastila omogočila končni sporazum.
a demonstracija
nem vzhodu
V podkrepitev svojega stališča bodo Anglija, Fratteija in Amerika koncentrirale v kitajskih vodah močno vojno brodovje
London. 25. junija, z. Položaj v Tiencinu je po zadniih vesteh še vedno zelo napet, dočim so se morali v Svatovu Japonci ukloniti odločnemu nastopu ameriškega in angleškega poveljnika, ki sta izjavila, da se ne bosta pokorila diktaturi japonskih oficirjev. Zadnje diplomatske demarše v Tokiju so imele za cilj prisiliti japonsko vlado, da zavzame jasno stališče.
Kakor .ie že Chamberlain naglasil v svojem včerajšnjem govoru, podčrtavajo v ostalih vladnih krogih, da se Anglija ne misli pokoriti diktatu Toki.ja. Kar <w tiče represalij, ki jih bo začela izvajati Anglija v primeru, če Japonska ne l>o popustila, zatrjujejo v dobro obveščenih krogih, da bo poleg gospodarskih sankcij izvršena tudi pomorska demonstracija. V skladu s sklepi konference vojaških poveljnikov v Singapuru bodo koncentrirani v kitajskih vodah večji oddelki angleške in francoske vojne mornarice, katerim se bo pridružilo tnd več ameriških vojnih ladij. To naj dokaže japonski vladi, da so velesile odločene z vsemi sredstvi zavarovati svojo pravice na Kitajskem.
Ta demonstracija je sicer v veliki meri odvisna tudi od razvoja dogodkov v Evropi. vendar pa naglašajo v londonskih krogih, da bo Anglija na vsak način poskrbela za to, da Japonska ne bo dosegla ciljev, ki jih zasleduje s svojimi provoka-cijami.
»Sunday Times« pravi o položaju na
Daljnem vzhodu, da obstojajo še vedno razlogi za skrb. Angleška vlada je dokazala svoje potrpljenje in zmernost, ne more pa več mirno trpeti blokade v Tiencinu in škandaloznega postopanja z angleškimi državljani. Chambeiiainova izjava v parlamenu dokazuje, da je angleška vlada odločena zavzeti nepopustljivo stališče, če se položaj ne bo v kratkem zboljšal. Preostaja samo še odločitev, kakšne vrste akcija naj se uporabi. Možnost gospodarskih represalij so proučili vsi ministri, ki pa so prišli do sklepa, da ne bi predstavljale najboljše metode. Spored-no s tem proučujejo vprašanje koncentracije mornarice na Daljnem vzhodu. Vlada je odločena, da se ne odreče položaju, ki ga ima Anglija na Kitajskem, ter bo sprejela potrebne sklepe za ohranitev angleškega prestiža. Pomorska demonstracija bi lahko imela za posledico popustljivost Japoncev, Anglija pa ne želi, da bi prišlo do spopada z Japonsko, dokler obstoja možnost, da se reši spor z pogajanji na pameten način.
Kitajsko-ruska trgovinska
pogodba
Šanghaj, 25. jun. br. Kitajska brzojavna agencija je objavila, da je bila 16. junija sklenjena med Rusijo in Kitajsko trgovinska pogodba na podlagi popolne enakopravnosti. Pogodba vsebuje tudi določbo, po kateri bo Rusija poslala na Kitajsko svojo stalno trgovinsko delegacijo.
.„Italija fu Nemčija si bosta sami vzeli svoj življenjski prostor, če ga drugače ne dobita"
Oficiozno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva o mednarodnem položaju in politiki osi
Eim—Berlin
Milan, 25. junija, z. Oficiozno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Relazioni Internationali« objavlja članek, v katerem zavzema v zvezi s sklenitvijo frunccsko-turškega pakta stališče k mednarodnemu položaju in piše med drugim, ria napetost v Evrepi zaradi politike Anglije in Francije stalno narašča. Evropski vozel, ki postaja vedno bolj zapleten, bo treba končno rešiti na miren način ali pa z mečem. Vsa politika Anglije stremi za tem, da se omeji življenjski prostor Italije in Nemčije. Toda v Londonu in Parizu ne smejo pozabiti, da bo Anglija s sklenitvijo pakta z Rusijo izgubila poslednjo oporo na Daljnem vzhodu in si napravila Japonsko za svojega sovražnika. To ne bo ostalo brez posledic za razvoj v Evrepi. Italija in Nemčija sta poskrbeli, da politika obkoljevanja ne bo imela uspeha. Že danes je jasno, da o usedi Madžarske in Bolgarije ne bosta odločali Anglija in Francija, marveč Nemčija in Italija. Tudi Poljaki bi končno lahko sprevideli nujne posledice svojega geografskega položaja in se naučili iz svoje zgodovine. Pogajanja v Moskvi in dogodki na Daljnem vzhodu dovolj jasno kažejo slabost demokratičnih velesil. Zato je danes položaj v Evropi takšen, da bosta morali Anglija in Francija prepustiti Italiji in Nemčiji potreben življenjski prostor, sicer si ga bosta sami vzelL
Berlin, 25. junija. AA. Nemški tisk prinaša z nezaupanjem včerajšnji Chamber-lainov govor v Cardiffu, posebno oni del, ki se nanaša na sodelovanje z Nemčijo. »Voelkischer Beobachter« pravi, da se ne sme pozabiti, da Anglija dela za obkolitev Nemčije. »Berliner Lokalanzeiger« pravi, da ni možno zaupati »veliki ljubezni Chamberlaina do miru«. Enako pišejo tudi vsi ostali nemški listi.
Italijanski protest proti turškim paktom
Rim, 25. junija, o. Po nagli in ostri reakciji italijanskega tiska proti zaklju-čitvi francosko-turške pogodbe sklepajo, da bo italijanska vlada protestirala pri francoski, češ da je bil s to pogodbo pre-kršen status quo na Sredozemskem morju. Listi pišejo, da je italijanska vlada opozorila tudi angleško vlado, da ograža turško-angleški pakt italijansko-angleški sporazum ki je bil sklenjen meseca aprila. Ce bo Italija proglasila ta sporazum za Anglijo kot neveljaven, bi bil razlog v tem, ker smatra italijanska vlada, da je prav na prigovarjanje Anglije izročil^ Francija aleksandretski Sandžak Turčiji, zaradi česar je Turčija pristala na zaklju-čitev zvezne pogodbe za Anglijo in Francijo.
I London, 25. junija, br. Prometni minister je danes govoril na zborovanju konservativne stranke v Nottinghamu. Govoreč o pogajanjih z Rusijo je odločno zavračal trditve, da bi ideološki razlogi ovirali sporazum v Moskvi. Izrazil je prepričanje, da bo kljub vsem težko-čam prišlo do končnega sporazuma. Podčrtal je važnost teh pogajanj, ki že sama po sebi opravičuje dolgotrajnost moskovskih razgovorov, ker je treba v podrobnosti razčistiti razna važna vprašanja. Na napačni poti pa so oni, ki grade svoje načrte na neuspehu moskovskih pogajanj. Končni sporazum jim bo prekrižal vse račune.
Ugotovitev cele vrste skupnih interesov
London, 25. jun. AA. Tednik »Obser-ver« je objavil v svoji današnji številki članek svojega diplomatičnega urednika, ki pravi med drugim:
Dasi se pogajanja v Moskvi vlečejo, so na napačni poti oni, ki mislijo, da m . upanja v dosego sporazuma. Stvarno se |
je prav v teku teh pogajanj moglo ugotoviti, koliko skupnih interesov imajo v današnjem položaju Anglija, Francija in Rusija.
»Sunday Times« izraža v uvodnem članku isto mnenje, dasi priznava, da ozračje v Moskvi ni ravno najboljše. List pristavlja, da se je Molotov pokazal v teku pogajanj za zelo gibčnega, kar se lahko trdi tudi za vso rusko vlado.
Bonnet o francoskih prizadevanjih
Paris, 25. jun. AA. (Havas.) Zunanji minister Bonnet je imel na banketu ra-dikalno-socialistične zveze za jugoza-padno Francijo govor, v katerem je dejal, da Francija iskreno želi, da bi se pogajanja z Rusijo v kratkem končala. Francija se v ta namen ne bo izognila nobenemu naporu. Podrobnejših izjav o francosko-angleško-ruskih pogajanjih Bonnet ni podal. Na koncu je govoril o narodni obnovi, ki jo izvaja Daladier, okoli katerega naj se zberejo vsi Francozi.
šest bombnih atentatov v angleški prestolnici
Eksplozije so se pripetile na najbolj prometnih krajih v Londonu — Več ljudi je bilo ranjenih
London, 25. jun. AA. (Reuter) Snoči ob 23. je v središču Londona na trgu Pica-dilly, ko je bil še zelo živahen promet, eksplodirala bomba, ki je ranila 3 ljudi.
Promet je bil takoj ustavljen in je policija napravila kordon okoli mesta eksplozije, toda velika množica, ki se je zbrala po detonaciji, ga je prebila, zaradi česar ni bilo mogoče ugotoviti takoj dejanskega stanja. Bomba je eksplodirala v bližini neke banke. Očividec je izjavil, da je opazil par trenutkov pred eksplozijo dva moška, ki sta stopila iz taksija. Prvi je vrgel neki predmet v poštni nabiralnik banke, dočim se je drugi skril za taksijem. Kmalu nato je nastala eksplozija, omenjena moška pa sta se izgubila v množici. Na kraj nesreče so prispeli takoj gasilci in ambulančni avtomobil. Eksplozija je bila tako močna, da so popokale v okolici šipe na oknih in v izložbah. Kosi poštnega nabiralnika so ležali celo na bližnji postaji podzemske železnice. Severni del trga Picadilly je bil ves posut z drobci stekla. Popokale so tudi žarnice svetlobne reklame v bližini.
V teku noči sta eksplodirali še dve bombi in sicer ena zopet na trgu Picadilly, druga pa v ulici Strand. Več oseb je bilo ranjenih, popokale so zopet mnoge šipe in je povzročena škoda precejšnja.
Druga bomba, ki je eksplodirala na trgu Picadilly, je napravila med množico nepopisno zmedo. Policisti, ki so prispeli z avtomobili, so razgnali množico, ki se je zbrala že po prvi eksploziji.
Kmalu nato je eksplodirala tretja bom- i ba v ulici Oldwich, ki je par sto metrov I
od trga Picadilly. Obe bombi, ki sta eksplodirali na trgu Picadilly sta bili postavljeni v neposredni bližini podružnice Lloydove banke. Ranjenih je bilo šest ljudi, ki so čakali na avtobus v ulici Oldwich, ter so jih morali prepeljati v bolnišnico. Očividci trdijo, da so malo pred eksplozijo opazili tam osebe, ki so govorile z irskim naglasom. Stražniki in občinstvo je teklo za njimi, vendar se jim je posrečilo pobegniti. Po polnoči je policija zaslišala nekatere sumljive osebe.
Okoli polnoči je nastal v muzeju voščenih figur gospe Tissaut požar zaradi eksplozije. Pri muzeju so našli več sumljivih zabojčkov. Eden izmed zabojčkov je eksplodiral v času, ko so škropili sobo z vodo. Skoda je neznatna.
Peta bomba je eksplodirala po polnoči pred banko v ulici Parclin poleg parka. Ob tej priliki so aretirali tri ljudi.
Šesta bomba, ki pa ni eksplodirala, je bila položena v postaji podzemeljske železnice, ki vodi v Oxford. Ta postaja je v središču Londona.
21 ljudi ranjenih
London, 25. jun. br. Atentati, ki so se pripetili v pretekli noči v središču mesta, so izzvali v londonski javnosti veliko ogorčenje. Vse kaže, da gre za teroristično akcijo takozvane irske republikanske vojske, ki je bila z odlokom irske vlade včeraj razpuščena. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo pri snočnjih eksplozijah ranjenih 21 ljudi, med njimi več precej nevarno. Policija je doslej aretirala okrog 30 osumljencev.
Uspel zlet
Zagreb, 25. jun. o. Zlet zagrebške sokolske župe je izredno lepo uspel. Izraznih krajev so prispeli Sokoli in Sokolice v Zagreb s štirimi posebnimi vlaki, pripeljali pa so jih mnogo tudi redni potniški in brzi vlaki, tako iz Varaždina, Ljubljane, Maribora, Kranja, Celja, Tuzle, Banjaluke, Sušaka, Osijeka, Broda, Siska in drugod.
Ob 8. dopoldne je bil prirejen sprevod po mestu, ki sta ga vodila načelnik Vajn-hardt in savezna načelnica Elza Skalar-jeva. Za mnogoštevilnimi prapori so korakali delegati žup Tuzle, Banje Luke, Sušaka, Belovara. dr. Ivan Vasič za novomeško sokolsko župo, Stane Flegar za ljubljansko, dr. Ivo Smertnik za celjsko, dr. Milan Gorišek za mariborsko ter Jaka špicar za kranjsko. V sprevodu je bilo okoli 3000 Sokolov v krojih in 800 telovadcev. Sprevod je trajal nad eno uro.
K popoldanskemu telovadnemu nastopu je prišlo izredno mnogo zagrebškega občinstva, ki je burno pozdravljalo posamezne oddelke. Nastopili so tudi moški in ženski naraščaj, moška in ženska deca s prostimi vajami, ki so izzvale živahno odobravanje občinstva. Posebno zanimanje je zbudila višja vrsta zagrebškega Sokola II. z vajami na drogu. Zlet zagrebške ( sokolske župe je v vsakem pogledu uspel.
sokolski dom Nj. Vet kralja Petra
Sanski most, 25. jun. o. Ob prisotnosti zastopnika Nj. Vel. kralja Petra in Nj. Vis. kneza namestnika, brigadnega generala Vojislaya Kostiča, ministra za teles-
sokoläke župe
no vzgojo čejovica, ministra Miljuša ter več narodnih poslancev in senatorjev, kakor tudi velikega števila občinstva je bil danes otvorjen veliki in edini sokolski dom v državi, ki nosi ime Nj. Vel. kralja Petra II.
Gamelin o pripravljenosti Francije
Verdun, 25. jun. AA. Pri proslavi 23 letnice zmage pri Verdunu je imel general Gamelin govor, v katerem je poudarjal junaštvo borcev pri Verdunu ter izrazil priznanje maršalu Petainu. Z junaki, padlimi pri Verdunu, je dejal med drugim, smo dokazali, da se zmaga ne doseže brez naporov, kakor se tudi spoštovanje ne doseže s popuščanjem. Francija se čuti v svojih mejah edinstvena in ona izven teh mej ničesar ne želi. Francija je zbrana okoli svoje zastave in civilizacije ter vedno pripravljena za napore, da ju zaščiti.
Povečanje francoskega generalnega štaba
Pariz, 25. jim. br. Uradni list objavlja danes odlok, s katerim se število članov francoskega glavnega generalnega štaba povečuje od sedanjih 155 na 220. V zvezi s tem bodo v kratkem sledila važna vojaška imenovanja.
Predsednik vlade v Sloveniji
Ljubljana, 25. junija, r. Z dopoldanskim beograjskim brzim vlakom je prispel v Ljubljano min. predsednik g. Dragiša Cvetkovič. Iz Ljubljane je nadaljeval pot na Gorenjsko, kjer je prebil ves današnji dan in je zvečer prenočil na Bledu.
Afera nabavljalne zadruge v Beogradu
Beograd, 25. jun. p. V veliki dvorani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev je bila danes izredna skupščina, do katere je prišlo zaradi suspenzije celotnega upravnega odbora. Gre namreč za pogodbo, ki jo je sklenila zadruga z nekim Rajkom Kovačevičem iz Banjaluke za dobavo 10.000 kub. m drv. Kovačevič je prejel predujem 400.000 din, vendar pa drv ni dobavil v dogovorjenem roku. Posebna komisija za proučitev zadeve je ugotovila, da drva sploh niso bila pripravljena za dobavo. Kovačevič je ob tej priliki tudi izjavil, da je izplačal članom upravnega odbora 50 000 din provizije. Na današnji skupščini je bilo sklenjeno, da se suspendirajo člani uprave, ki so prizadeti pri tej stvari, in izroče sodišču.
Zahteve železničarjev in brodarjev
Skoplje, 25. jun. p. V Skopi ju se je končalo zasedanje kongresa udruženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev. Danes je bila slavnostna seja, na kateri je bila sprejeta resolucija, ki zahteva:
1.	da se brez odlašanja reši gmotno vprašanje železničarjev in brodarjev s povečanjem njihovih prejemkov v smislu dosedanjih zahtev,
2.	da se v najkrajšem času izda pravilnik za delavce v smislu dosedanjih predlogov,
3.	da se nujno uredi vprašanje položaja državnih rečnih brodarjev v smislu izdelanih predlogov.
4.	da se čimprej izvrši končna revizija vseh ostalih zakonskih predpisov in omogoči boljša ureditev gospodarskega, socialnega in službenega položaja železničarjev in brodarjev.
Kongres agronomov
Skoplje, 25. jun. p. Danes je bil v Skop-lju v dvorani Ljudske univerze kongres udruženja jugoslovenskih agronomov, na katerega so prišli delegati iz vse države. Kongresu je predsedoval profesor dr. Pa-vao Kvakan iz Zagreba. Posamezni govorniki so poudarjali težkoče, s katerimi se morajo boriti agronomi pri pospeševanju kmetijstva in gospodarski povzdigi vasi. Razen tega jim povzroča veliko skrb tudi brezposelnost v vrstah agronomov. Kongres je trajal ves dan.
Skupščina zveze knjigarnarjev v Skoplju
Skoplje, 25. jun. p. Zveza knjigarnarjev Jugoslavije je imela danes svojo skupščino v dvorani trgovske in industrijske zbornice. Zborovanju je predsedoval Leopold Pribo-šič iz Ljubljane, ki je bil izvoljen tudi za predsednika nove uprave ter določen na delegata na konferenci knjigarnarjev v Leipzigu.
Kongres poštnih služiteljev in dnevničarjev
Skoplje, 25. jun. p. V Skoplju zaseda 7. redni kongres organizacije poštnih služiteljev in dnevničarjev. Udeležuje se ga 700 delegatov iz vse države. Iz poročil, ki so bila podana na kongresu, je razviden težaven gmotni položaj poštnih uslužbencev, zlasti v naših večjih mestih, kjer so povsod tudi preobremenjeni zaradi povečanja prometa. Kar se tiče napredovanja poštnih uslužbencev, so se razmere nekoliko zbolj-šale, vprašanje njihove službene obleke pa še vedno ni urejeno v povoljni meri. Kongres bo zasedal tri dni.
Seja strokovnega odbora za les
Beograd, 25. jun. p. Na seji strokovnega odbora za les pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine so obširno razpravljali o vprašanju izvoza lesa v Francijo. Delegati našega lesnega gospodarstva so ob tej priliki izrazili svoje pripombe glede nameravanih izvoznih dovoljenj. Vprašanje je bilo rešeno v zadovoljstvo interesentov. Razpravljali so tudi o vprašanju izvoza v devizne države in so bili v ta namen izdelani konkretni predlogi. Obširna debata se je razvila tudi o težkočah, ki ovirajo naš izvoz lesa v Nemčijo.
Trgovinska pogajanja . z Grčijo
Beograd, 25. jun. p. Prihodnji teden bo odpotovala v Atene naša trgovinska delegacija, ki se bo pogajala z zastopniki grške vlade o zaključitvi nove trgovinske pogodbe. Pripravljalni razgovori so bili že na poslednji konferenci gospodarskega sveta Balkanske zveze. Da bi se lahko pogajanja nemoteno nadaljevala, je bila dosedanja trgovinska » pogodba začasno podaljšana do 31. avgusta.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplo, v splošnem oblačno vxeme s krajevnimi nevihtami _ .
Smrtna vožnja Borisa Jenka
Was massi odlični športnik cand. ing. Boris Jenko se je v noči na nedeljo prevrnil z avtom v Savo v Soteski in se ubil
Soteska, 25. junija V Bohinjski dolini je bila še trda tema, ko je nekdo okrog pol 3. zjutraj potrkal na okno železniške čuvajnice v Soteski, čuva je va žena Ivanka Klatzerjeva je stopila k oknu in presenečena opazila pred seboj neko damo, ki je bila vsa oblita a krvjo. Komaj je spravila iz sebe tele be. sede: »Lepo vas prosim, pomagajte, voz je šel v vodo!«
čuvajeva žena, ki je videla, da ®e bo neznanka vsak hip onezavestila, jo je spravila v čuvajnico in brž skuhala močnega čaja. Ker je bila dama tudi popolnoma mokra, ji je postregla s .suho, toplo obleko. Dama je bila tako zmedena' da ni mogla ničesar povedati, kje in kakò se je prav za prav nesreča zgodila, pripovedovala je le, da se je vozila s tremi gospodi in dvema damama in da je voz padel v vo_ do. čuvajeva žena je takoj nato zbudila svojega moža in ga prosila, naj gre gledat, kaj se je prav za prav zgodilo, čuvaj je vzel svetiljko in pohitel na cesto. Najprej je krenil v smeri proti Bledu, ker pa ni opazil nobenega voza ali avtomobila, je obrnil in šel proti mostu v Soteski.'Ko sc je približal mostu, je že iz daljave zagledal v Savi, ki tu divja v tesni soteski med visokimi skalnatimi čermi, svit luči: bil je reflektor ponesrečenega avtomobila, ki je še svetil. Spustil se je v savsko stru.' go, in tu se mu nudil žalosten prizor:
sebi, ugotovila, da je ponesrečenec Boris Jenko, cand. ing. iz Ljubljane. Kmalu nato se je po cesti z Bleda pripeljal avto. v katerem so bile tri dame in neki gospod Ko so videli na mostu skupino ljudi, je šofer ustavil vozilo in planil k ograji Videč razbiti avto v Savi je začuden vzkli-nil: »Kje je pa dama?« Očitno je družba vedela, da se je Jenko odpeljal z Bleda v družbi neke letoviščarke, ki ga je bila prosila, naj jo vzame s seboj v Bohinj Povedali so jim, da je ponesrečena dama v čuvajnici. Tam so jo potem tudi naložili na svoj avto in jo odpeljali k zdravniku na Bled.
Orožniki z Bleda so o tragičnem dogod ku obvestili sresko sodišče v Radovljici, odkoder se je na kraj nesreče odpeljala komisija, ki je ugotovila dejanski ®tan in telefonirala v Ljubljano po mrliški avtomobil.
Prav tako pa je bil že dopoldne na prav obziren način najprej po telefonu obveščen oče ponesrečenega Borisa, ugledni primarij dr. Ivan Jenko že dopoldne se je odpeljal v Sotesko. Ko je zagledal na mostu v Soteski .skupino ljudi, je v zli slutnji dejal: »Moj Bog, kaj se je zgodilo?« Silno je ubogega očeta pretresel pogled na sina edinca, ki je bil že mrtev.
Boris Jenko se je v soboto popoldne v družbi s svojima tovarišema dr. Igorjem Sever jem in Janezom Bankom odpeljal iz
Slika prikazuje Borisa Jenka v družbi z znanimi našimi starejšimi smučarji Nanijem Brvarjem, Tomažem Godcem in drugimi na večer pred tekmovanjem za državno v« s.	prvenstvo, Jenko je drugi od desne,
Spodaj na pečini, deloma v vodi, je vi-sel na skalnati čeri avtomobil, majhen zelen Fiatov Topolino. Ves sprednji del je bil razbit. Kraj avtomobila je opazil mladega človeka, ki je imel dve globoki rani na glavi, iz katerih so vreli možgani. Videl je tudi, da ima ponesrečenec zlomljeno desnico v nadlehti. Ko je stopil k njemu ga potipal, je čuta, da je bil še topel, znakov življenja pa ni bilo več v njem. Klatzer je takoj nato šel na bližno žago šumske uprave, ki je le dve minuti oddaljena od mosta y smeri proti Bohinju.

Ljubljane na Bled. Trojica je ostala v Parkhotelu, okrog 1. zjutraj se je pa Boris poslovil od tovarišev, ker je hotel v Bohinj, kjer imajo Jenkovi weekendsko hišico. Pridružila se mu je kakor že prej rečeno ona letoviščarka. ki ga je bila prosila, naj jo popelje v Bohinj. Jenko je še prijazno odzdravil družbi ter sedel za volan, ne sluteč, da gre v smrt.
Kako se je zgodila nesreča, je prav za prav težavno reči in je tudi ne bo lahko do kraja pojasniti. Verjetno je, da je Jenko v temi spregledal, da se pred mostom cesta naglo obrne na levo, medtem ko drži stara cesta naravnost. Zavozil je po stari cesti kakih 10 ali morda 15 m naprej, a je kmalu spoznal, da ni na pravi poti. Hotel je nazaj na novo cesto in je reverziral avto. Da bi bil imel boljši pre-
gled, je verjetno odprl stranska vratca in počasi pomikal avto nazaj. Zašel pa je na rob ozke stare ceste in nenadoma se je vozilo prekotalilo v strmo sotesko Sa ve kakih 12 do 15 m globoko. Nesreča je hotela, da so bila vratca voza odprta, kar je imelo usodne posledice.
Jenka je takoj vrglo iz voza in priletel je tako nesrečno na skalo, da mu je zadaj prebilo lobanjo, in so izstopili možgani. Dama v avtomobilu je ostala po čudno srečnem naključju živa. Avtomobil se je namreč še dvakrat ali trikrat preko-talil in se naposled s sprednjim delom zapičil v savsko strugo. Kako se je mogla spremljevalka rešiti iz avtomobila in iz deroče Save, je zagonetka. Bila je nekoliko poškodovana na hrbtu in opraskana po rokah in nogah.
Avtomobil so še v teku dneva potegnili iz Save, nesrečnega Borisa Jenka je pa popoldne mrliški avtofurgon prepeljal v Ljubljano, kjer so ga položili na mrtvaški oder v Leonišču.
Boris Jenko se je rodil L 1908. v Ljubljani kot sin splošno znanega in uglednega primarija dr. Ivana Jenka. Po gimnaziji se je posvetil elektrotehniki in ab-solviral več semestrov v Münchenu. Študija ni dokončal, ker se je bil med tem že osamosvojil in je vodil lastno tvornico za klobučevino v Kamniku.
Borisa Jenka je poznala malone vsa Ljubljana, saj je bil eden izmed naših najaktivnejših, najmarljivejših in lahko rečemo tudi najboljših vsestranskih športnikov. Skoraj je ni bilo športne panoge, v kateri se ne bi postavni in mišičasti mladenič udejstvoval. Ze kot deček je začel v Ljubljanskem športnem klubu, kjer smo ga našli med veslači in plavači, pozneje pa prav tako v plavalni sekciji SK Ilirije, pri kateri je bil deležen prvih la-vorik. Boris je bil kmalu med elito naših plavačev in na kratke proge nekaj let sploh ni imel konkurenta. Prav tako se je uveljavil tudi v nogometu, saj je bil celo med ono zmagovito enajstorico, ki je je L 1926. porazila zagrebškega Gradjan-skega s 5 :0. Pozneje je opustil nogomet in se čisto posvetil smučanju, ki ga je gojil z največjo ljubeznijo. Tudi v tem športu je Boris postavil celega moža. Mnogo krasnih pokalov, diplom in ličnih daril je priča njegovega športnega udejstvovanja v zimskem športu in leta 1929. si je na Pohorju priboril celo naslov državnega smučarskega prvaka. Večkrat nas je z uspehom zastopal na akademskih tekmah v tujini. Pri vsem tem pa je bil to skromen fant in ljubezniv tovariš, nesebičen, odkrit v občevanju in ni imel samo v Ljubljani, temveč tudi po vsej Sloveniji mnogo prijateljev in znancev.
Zadnja leta pa se je popolnoma posvetil motociklističnemu športu in je bil med znanimi našimi dirkači Dirkal je tudi na Ljubelj in je dosegel dva rekorda v kategoriji 350 ccm na ljubeljski progi. Bil je tudi med člani in organizatorji motociklistične Ilirije.
Ze dopoldne se je vest o tragični katastrofi v Soteski z vso naglico razširila po mestu. V našem uredništvu je skoro ves dan pel telefon: ljudje so neprestano spraševali, ali je res. da se je Boris Jenko ponesrečiL
Dan in ura pogreba Borisa Jenka Še nista določena, ker so morali svojci naj*-prej obvestiti hčerko Vero, Borisovo sestro, ki je v Italiji. Bridko prizadeti ugledni rodbini naše iskreno sožalje!
Proslava 25 letnice n

dogodkov
Hkratu lo letnica ruškega Sokola
Maribor, 25. junija Naše narodne Ruše so danes na -slovesen način proslavile ustanovitev ruškega Sokola in 251etnico razvitja članskega prapora mariborskega matičnega Sokola na Vidov dan 1. 1914. Ruše so se za to slav-nost okrasile z zastavami in zelenjem. Po prihodu obeh popoldanskih vlakov, ki so bili natrpani s Sokoli in s sokolstvu naklonjenim občinstvom, se je razvil impo. z anten sprevod z vojaško godbo na čelu, ki je krenil na prostor ruškega sokolskega letnega gledališča. Po pesmi »Le naprej, brez miru« je spregovoril najprej zaslužni starosta br. Krejči, ki se je spomnil vseh Sokolov, ki so leta 1914. prisostvovali razvitju mariborskega matičnega prapora. Ob velikem navdušenju množice je bila poslana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru IL
Spregovoril je še sokolski veteran br. Davorin Lesjak in še v kratkih obrisih spominjal dogodkov, pod staro Avstrijo leta 1914., ki so prinesli Rušanom mnogo preganjanja in trpljenja, zato pa pozneje še . bj^c gvjuue m petju več zadoščenja. Zatem so se ob knežjem | la prijetna zabava
kamnu zbrali Sokoli s potegnjenimi sab-lami, nato pa je br. Krejči razvil novi, krasni članski prapor. Globok vtičk so napravile njegove besede, ko je poudarjal, da prapor nima k uma, temveč mu kumu-jejo mučeniki Jugoslavije. Pevski zbor »Jadrana« iz Maribora pod vodstvom prof Vrabca je odpel Gotovčevo »Molitev« iii sokolski veteran in borec br. Alfonz Šarh je pozdravil novi prapor. Br. Ilih iz Maribora je spregovoril v imenu udeležencev vidovdanskega slavja leta 1914., dr. For. nazarič v imenu mariborskega matičnega društva, br. Ciril Hočevar v imenu mariborske sokolske župe, br. Ambrožič pa kot prvi načelnik ruškega Sokola.
Po pietetni počastitvi spomina prvega sokolskega in nacionalnega borca pokojnega br. Rozine je £'Iedil na improviziranem telovadišču uspel nastop vseh oddelkov. Po končanem nastopu se je razvil sprevod, ki so ga Ruš ani obsuli s cvetjem. Sprevod je krenil na letno telovadišče ob So. kolskem domu, kjer se je ob zvokih vojaške godbe in petju pevskega društva razvi-
Medvodski Sokol je proslavil 20 letnico
Naraščaj je dobil svoj prapor
jm
za pr os ve to
m stan
V vsej Jugoslaviji je 200.000 otrok šolarske starosti brez šole — O mladinski književnosti
Pogled na cesto z Bleda v Bohinj. Za ovinkom, ki ga vidimo na sliki je tekla stara cesta v ravni smeri proti desni, med. tem ko se nova cesta v ostrem levem ovinku obrne na mPst, ki ga vidimo sredi fiike. Dostop na staro cesto, ki ni več v rabi, bi moral biti pač bolje označen, kakor je zdaj, saj so Se tu od leta 1937., ko je i bil novi most zgrajen in cesta preložena, I zgodile že tri nesreče. Lani sta v preslabo označenem ovinku zavozila v ograjo kolesar in kolesarka, ki sta se komaj še ujela na konfinih. Prav tako se je na tem mestu kratko za tema zaletel v ograjo ne. ki drug kolesar, ki ga je zmedlo to opasno cestno razkrižje.
Na žagi so imeli delavci nočno delo. Ko jim je čuvaj povedal o usodni nesreči, so pohiteli z njim na kraj nesreče, da pomagajo, če je še mogoče. Ko so videli, da je nesrečni mladenič mrtev, so začeli iskati druge, ki naj bi bili še v njegovi družbi, kakor je to v svoji zmedeno'ti pripovedovala neznanka. Našli pa niso nikogar. Avtomobil je namreč le dvosedežen in jé bilo takoj jasno, da je dama govorila o družbi le v trenutni zmedenosti, čuvaj je hitel nato v čuvajnico, odkoder je telefo-nično obvestil orožnike na Bledu.
Orožniška postaja je poslala na kraj nesreče patruljo. Ta je na podlagi šofer, ske legitimacije, ki jo je imel mrtvec pri
Ljubljana, 25. junija
Včeraj na kresno soboto so se zbrali v Ljubljani učitelji in učiteljice iz litijskega okraja, ki je bil nedavno razdeljen v dve polovici, kar se tiče šolstva. Zasavska dolina je dobila številko I. in je njen novi nadzornik g. Drago Rostohar, medtem ko je nadzornik g. Bezeljak obdržal Litijo n., ki jo tvori dolenjska stran. Na zaključno zborovanje so se zbrali učitelji iz obeh šolskih srezov. Prisrčno dobrodošlico je izrekel ob začetku vsem zboroval-cem predsednik litijski učitelj g. Jože Župančič. Za uvod je omenjal, da bo letošnja banovinska skupščina v začetku julija proslavila 501etnieo osrednje organizacije slovenskega učiteljstva. Litijsko okrajno učiteljsko društvo pa stoji na pragu zlatega jubileja, ker je bilo ustanovljeno dne 19. novembra 1890. leta.
Predsednik g. Župančič je prikazal zanimivo sliko o nepismenosti v naši državi. Najbolj ima razpredeno ljudsko šolstvo dravska banovina, kjer je uvedena osemletna šolska obveznost. Ostale banovine še niso izvedle zahteve šolskega zakona. Med najslabšimi je svrljiški srez, kjer je 95% nepismenih žensk. Po zadnjih statističnih podatkih je v naši državi 8612 ljudskih šol s 25.453 oddelki. Ljudske šole poseča poldrugi milijon mladine, a okrog 200.000 otrok šolarske starosti je brez šolskega pouka, če bi hoteli izenačiti ljudsko šolo na predpisano raven, bi morali osnovati še 20.000 novih oddelkov v vsej naši državi. V razpravo je prišel nato razgovor o majskih šolarskih izletih. Omenili so žalostni dogodek v zagrebškem Maksimiru. Ljudske šole, ki obiščejo Zagreb so deležne brezplačne vozovnice na tramvaju, šolski upravitelji se naj zaradi tega obrnejo na ravnateljsvo zagrebškega elekričnega tramvaja, javijo naj število dece in spremljevalcev. Siromašna deca dobi s potrdili občin brezplačno kosilo v »Prehrani« v Kukovičevi ulici, kjer dobe kosila tudi drugi po nizkih cenah. Sledilo je izčrpno situacijsko poročilo.
članstvo je vzelo z zadoščenjem na znanje posledna napredovanja. V vsej državi je napredovalo 1500 učiteljev, ki so že daljšo dobo čakali na napredovanje. V dravski banovini je bilo deležno napredo-
vanja 256 učiteljev. Vseh, ki čakajo na napredovanje v prosvetnem resoru, pa je še več tisoč. Zbor se je izrekel za avtomatsko napredovanje in za izenačenje poročenih učiteljic z ostalimi po znanem izreku: za enako delo enako plačilo. Peto skupino naj prejmejo učitelji s 30 službenimi leti brez kakih drugih pridržkov.
članstvo je z zanimanjem sledilo poročilu o nedavni seji glavnega odbora JUU v Beogradu in je odobrilo delo svojega vodstva. Došle dopise je objavil tajnik g. Franjo Trošt, blagajniške zadeve pa je sporočil blagajnik g. Kopriva iz Litije.
Pregledno sliko stanja mladinske literature pri nas in drugod je podal urednik Mladinske matice g. Josip Ribičič. Očrtal je duševni profil mladega bralca in pokazal na veliko odgovornost, ki jo ima tisk nasproti mladini — bodočnosti našega naroda. V prisrčnem tonu so nato zbo-rovalci pokazali na nekatere reči pri »Našem rodu« in v knjigah Mladinske matice, urednik Ribičič pa je dajal potrebna pojasnila. Ob soglasju, da so knjige Mladinske matice in »Naš rod« med vsemi slovenskimi izdajami najcenejši in med najprikladnejšimi, je bil zaključen referat g. Ribičiča, ki je zlasti naglašal visoko stanje bolgarske mladinske književnosti.
Zbor je nato razpravljal še o kopici perečih prosvetnih in stanovskih zadev. Ob zaključku je skupščina izvolila delegate za ljubljansko banovinsko skupščino ln za državno skupščino, ki bo letos v Banji Luki. Delegacijo sestavljajo predsednik g. Župančič, podpredsednik g. Kopriva in tajnik g. Trošt.
Medvode, 25. junija j
O priliki 201etnice ustanovitve je med- I voški Sokol tudi včeraj in danes imel prireditve v proslavo svojega jubileja.
Sobotna proslava je bila v domačem krogu. Ob 9. zvečer se je pred Sokolskim domom formiral sprevod in z godbo »So-ro« iz Medvod odkorakal skozi Svetje, Goričane. Vaše, Presko in Medvode nazaj v Sokolski dom, kjer je bil nato slavnostni občni zbor. V svojem govoru je starosta br. Franc Sešek predvsem poudaril zasluge bratov, ki so z veliko vztrajnostjo in vnemo pred 20 leti ustanovili Sokola v Medvodah. Nato je br. Tone Bohinc prečital spomenico, ki so v nji navedena vsa dela in uspehi društva v njegovem dvajsetletnem obstoju. Sprevoda in slavnostnega občnega zbora se je udeležilo lepo število 240 sokolskih pripadnikov, samih članov medvoškega Sokola.
Danes se je kmalu po kosilu začelo polniti sokolsko telovadišče. Najprej so bile skušnje vseh oddelkov in so nastopajoči imeli vedno več gledalcev. 2e prvi popoldanski vlak iz Ljubljane je pripeljal mnogo gostov, veliko pa se jih je pripeljalo na kolesih, tako da je bilo ob 16., ko se je pričela slavnost razvitja naraščaj skega prapora, telovadišče že polno gledalcev in sokolskega članstva, ki je prihitelo od vsepovsod, da poveliča praznik medvoškega Sokola.
Ob napovedani uri so strumno prikorakali na telovadišče vsi oddelki, godba je zaigrala »Hej Slovani« in na drogove so potegnili zastave vseh slovanskih narodov. Na častni tribuni so bili zbrani zastopniki ljubljanske sokolske župe in sokolskih društev, kum, kumica in drugi predstavniki. Godba je zaigrala himno, nato pa je brat starosta spregovoril nekaj vzpodbudnih besed. Za njim je prosvetar br. Stane Trampuž v jedrnatih besedah
očrtal delo in naloge sokolskega članstva, pozivajoč vse zavedne Sokole k vztrajnemu delu za sokolske in slovanske ideale. Na koncu njegovega govora so vsi navzoči gromko zaklicali sokolskemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II.: Zdravo! Kumica prapora s. Silva Podvizova je pripela nanj trak, kum br. Ciril Brajkovič pa je prapor izročil zastavonoši z nagovorom, ki je v njem poudaril, da članstvo poklanja ta prapor naraščaju zato. da bo imel simbol, ki ga bo vodil tudi skozi zapreke od zmage do zmage. Ko je praporščak obljubil, da bo prapor vedno zvesto čuval, in se je naraščajnica zahvalila članstvu za tako pomemben dar. so se vsi oddelki zaobljubili, da se bodo vztrajno borili za sokolske smotre. S tem je bila svečanost razvitja prapora končana in pričel se je javni telovadni nastop.
Najprej je nastopila zelo številna moška deca, ki je svoje vaje prav ljubko izvedla. Njim je sledila ženska deca. Za svoj nastop so žele zasluženo priznanje. Moški naraščaj je svoje vaje tudi dobro izvedel, še boljše pa se je odrezal ženski naraščaj. Na orodju so se izkazali vsi oddelki, posebno pa vrste na bradlji in drogu. Po simbolnem nastopu in prostih vajah članov in članic, ki so bili vsi prav lepo izvedeni, so se spet zbrali vsi oddelki na telovadišču in s pesmijo sokolskih legij je bil nastop zaključen.
Gostje so zbrali pri mizah kraj telova-dišča in razvila se je prav prijetna zabava. Sokolu v Medvodah na tako lepo uspelem nastopu čestitamo.
Maša zadušnica za pokojno gospo FRANČIŠKO OCVIRK se bo brala v torek ob 7. zjutraj v župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Daleč od doma je šel v smrt
Njegovo truplo so šele po več dneh našli ob Savi blizu Litije
Litija, 25. junija.
V Strmolah, železniškem kamnolomu med Litijo in Kresnicami, so zaposljeni tudi delavci iz št. Jurija. Vsak dan se prepeljejo s čolnom preko Save. Tudi včeraj kmalu po 6. uri zjutraj so se štirje delavci odpeljali s čelnom na delo. Ko so vozili s čolnom na levem bregu Save h kraju, so opazili v grmovju kup obleke. Pri-vozili so do obleke in nudil se jim je žalosten prizor: v grmovju je bilo truplo neznanega utopljenca. Delavci so potegnili truplo na breg in o najdbi obvestili obla-stva v Litiji. Na kraj najdbe je šla orožniška patrulja in ugotovila dejanski stan. Fo odredbi zdravstvenih oblastev so truplo položili v krsto in odpeljali v litijsko mrtvašnic j. Tam so preiskali žepe in našli med drugim tudi neko pismo z napisom. »Janez škrlj, stanujoč na Tržaški cesti 137, svojemu bratu Poldetu škrlju«.
Najdeno pismo je dalo smer, kje je iskati sorodnike pokojnika. O najdbi so obvestili ljubljansko policijo in še v teku vče-
rajšnje sobote so obvestili škrljeve na Viču. škrljevi so pogrešsli že nekaj dni očeta Ivana škrlja. Prejšno nedeljo je šel k maši, potem ga pa ni bilo več domov. Iskali so ga vsepovsod, a zaman, žalostno telefonsko sporočilo je prineslo v hišo le žalost.
Danes dopoldne so dospeli pokojnikovi sorodniki v Litijo in zaprosili, da bi smeli prepeljati očeta domov in ga. pokopati na domačem pokopališču. Odrejena je bila policijskozdravstvena komisija, ki je po pregledu utopljenca dovolila prevoz trupla z avtofurgonom na Vič.
Ivan škrlj je bil na Viču ugleden posestnik in trgovec. Svojo družino je lepo vzgojil in spravil k kruhu. Zdaj mu je bilo 69 let. Najmlajšemu je izročil domačijo. Danes je globoko užaloščena družina prevzela očetovo truplo.
Nepojasnjeno je, kaj je pognalo uglednega moža v smrt. Morda je vzrok žalo-igre pojasnjen v poslovilnem pismu. Ugledni družini iskreno sožalje!
Josip
Naše gledališče
OPERA
Ponedeljek, 26.: Werther. Gostuje Gostič. Red Sreda.
Torek, 27.: Traviata. Gostujeta Christy Solari in Zlata Gjungjenac. Dobrodelna predstava v korist Mestnega prehod, nega otroškega doma. Izven.
Sreda, 28.: Boris Godunov. Izven. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne.
Smrtna žrtev prometne nesreče
Pri zaviranju drvečega avta so popokale tri pnevmatike, zaradi česar se je vozilo prevrnilo
Gorenja vas, 25. junija, živahen promet v Poljanski dolini je zahteval novo smrtno žrtev. Na dan sv. Alojzija se je peljal z avtom iz škofje Loke v dolino Aleksa Delničar, po rodu iz Blatne Brezovice pri Vrhniki. Na ovinku blizu kamnoloma pri Gorenji vasi pa je prišlo do hude nesreče. Priče dogodka vedo povedati, da je vozil Dolničar s svojim avtom izredno hitro, in tako ni mogel preprečiti nesreče, ko se je na mah prikazal pred njim neki tovorni avto v smeri proti škof ji Loki Motorni vozili sicer nista zadeli drugo v drugo, ker sta vozila šoferja obeh avtov pravilno po desni, do hude nesreče pa je kljub temu prišlo. Dolničar je hotel zmanjšati brzino, ali prijela je samo ena zavora. Dolničarjev avto se je zaril s svojim prednjim delom v vzpetino ob cesti, kar pa je imelo za posledico, da so popokale kar na treh kolesih pnevmatike. Kakor blisk je vrglo avto od brega v levo in preko ceste nai nasprotno stran, kjer se je potem prevrnil preko cestnega roba dober meter globoko na travnik. Avto je padel tako nesrečno, da je Dolničar obležal s hudimi poškodbami pod njim. Spremljevalec Vukašin Miioševič, ki je sedel poleg Dolničarja, je imel izredno prisotnost duha. V trenutku je skočil iz avta in si tako rešil življenje. Ostal je nepoškodovan.
Ko so Dolničarja brž potegnili izpod avta je še kazal znake življenja, toda videlo se je, da ne bo dolgo vzdržal. Prenesli so ga na Hlavče njive ln poklicali zdravnika ■ dr. Milana Gregorčiča iz Gorenje vasi, to-| da poškodovanec je že pred prihodom
zdravnika izdihnil. Nesreča se je pripetila sredi popoldneva. Pripisovati pa jo je kakor rečeno predvsem neprevidni vožnji pokojnega Dolničarja.
V	razmerno kratkem času je to že druga smrtna nesreča v tej dolini Pred tedni je obležala mrtva pod kolesi avta po-sestnica Katarina Ruparjeva, ki je padla z voza, ker se je bil splašil konj.
Dve hudi nesreči
Ljubljana, 25. junija.
V	ljubljansko bolnišnico so danes popoldne z vlakom pripeljali šolarja Filipiča Alojzija iz Retja pri Trbovljah. Dečko je obiral češnje in je po nesreči padel z drevesa kakšnih 12 metrov globoko. Padec je bil tako nesrečen, da si je razbil spodno čeljust in zlomil roko. Ima pa tudi hude notranje poškodbe. S postaje ga je v bolnišnico prepeljal reševalni avto.
Prav tako je reševalni avto prepeljal v bolnišnico čevljarskega pomočnika v pro-tezni delavnici, 46-letnega invalida Premrla Ivana s Ceste dveh cesarjev. Premrl je padel s kolesa in dobil poleg odrgnin močne notranje poškodbe.
Akademsko starešinsko društvo Jadran
vabi člane na žalno svečanost, ki jo priredi Zveza kulturnih društev v Ljubljani v počaščen je spomina dr. Gregorja žerjava ob lOletnici njegove smrti. Svečanost bo drevi v veliki dvorani Zvezde. Začetek točno ob 20.30.
INSERIRAJTE V „JUTRU"?
Zadnji čas so se razširile vesti, da bo rudnik živega srebra prešel iz državne v zasebno posest — Kdaj bodo izčrpane
podzemske zalege živega srebra
Pogled na Idrijo
Prvi, ki je geološko raziskal idrijski rud-falk, je bil njegov upravnik dr. Lipoid. Predvsem je ugotovil, da spada Idrija in njena okolica v karbonsko dobo, pojavlja pa se tudi trias in kreda. Iz tega sklepa, da so veliki notranji prevrati prevrgli zemeljske plasti. Skladovi temnih glinastih škriljevcev iz karbonske dobe se pojavljajo 3e v majhnem obsegu, v prelomljenih, ravnih in oskih pasovih, ki se vlečejo od se-verozapada proti jugovzhodu, iz Kanomelj-ske doline preko Cešenca v Idrijo in preko Ljubevča v Zalo. Najbogatejši deli idrijskega rudnika pripadajo tem slojem. Tu se pojavlja tudi antracit, v malih množinah sicer, in Idrialit.
Smukov grič. Čerinov grič in Kovačev Rovt so sestavljeni iz skladov spodnjega triasa in sicer iz temnordečih škriljevcev, peščenjaka, konglomerata, pa tudi iz tem-norjavega apnenca in dolomita. Gornji trias se pojavlja s temnimi apnenci in škriljevci v Tienici in pod Češencami, kakor tudi s svetlim apnencem in dolomitom na Kovačevem Rovtu. Tam imamo tudi temne škriljevce in rjavi apnenec. Kamenine iz kredne dobe ?o zelo razširjene v lepih skladovih in temno rjave barve kakor je apnenec v Nikovi. Apnenčev konglomerat z rjavordečim cementom je zelo razširjen med Gorami in Veharšem. Iz stai-ej-šega terciara pa so našli temni apnenec v Nikovi.
Glavna ležišča živega srebra so pod Tšč-r.ico in Smukovim gričem, med Idriico in Nikovo. Posamezni sloji segajo iz teh ležišč tudi preko Nikove pod hrib sv. Antona in preko Idriice pod goro sv. Magdalene Ležišč najdemo med posamezni sloil neurejena. Največji tak prazen klin ie Leo-poldova skala ali Kašnicijeva stena, ki se začenja nekako v globini 140 m in ie orerei obrežna. Pod to si eno imamo tudi temno rjave in rdeče glinaste škrilievce, ki jmirc mnpgo cinobra in se v globini pr-razgube. Ta stera ie bila. kakor domnevajo nekateri, predvsem -T. Zazula. tldfo ovira ki ie za drža1 a ?vpn!crp pare na neti n^oti površini zemlje. Še gTobokejše zemeljske plasti so brez rude in jih «rinvila temno rjavi in v dolomit p^ebflja^č apnenec. Lega posameznih tvorb in skladov govori o veükem zemsliskcm prevr?tu, ki se je izvrši na tei točki naš? zemlje.
Živo srebrna ruda ima po količini sre-bra. po barvi in sestavi različna imena. Tako ločilo ^amo^odnr r\><?o. k'	ko-
vinasto srebro. jeJrTeno rudo. iettaste. od"-•kasto. koralno rudo. Vi se pojavila v maü fižcl?c*i rbpvi. itd Srebro, k5 se nahaja prr^+o v kanlroah i" ro ga dobivali le v malih množinah, so imenovali deviško srebro.
€|	r<nmt«ka
. ^ '> .rt, .A T j '•■ir '--• - ■ 'i
Kdaj :o v idrijski dolini prvič našli živo srebro ni mogoče ugotoviti. Verjetno ie to bilo šele v petnajstem stoletju. Zgodovinarji omenjajo letnice 1490.. 1493. in 1497. Zanimivo je. da je v zvoniku cerkve v Sp. Idriji vzidana ruda z. napisom: Ruda živega srebra iz leta 1483. Iz te letnice bi sklepali, da so poznali živo srebro že prej, le
do gospodarskega izrabljanja ni prišlo cfo konca petnajstega stoletja. Ko so živo srebro našli v večji množini, čeprav le na pravljični način s škafom, se je šele pričelo pravo iskanje. Prve družbe, ki so pričele prihajati v idrijsko dolino, so bile čisto pustolovskega značaja. Predstavljale so si, da bo srebro vedno curljalo v škafe. Toda zmotile so se, in ker niso imele kapitala, so oddajale rudnik drugim družbam, ki so jih sestavljali vedno večji denarni mogotci tedanjega časa, dokler ni rudnik leta 1580. prevzela avstrijska država.
Prva družba, ki se je pojavila v dolini po odkritju rudnika, o kateri pa nimamo ni kakih točnih podatkov, ie bila družba Ka-ciana Anderleta. Za njim imenujejo poročila kot lastnika nekega Pergerja Andreja in njegove sorodnike iz Ptu^a. Tudi ta družba je kmalu opešala in rudnik je prevzela nova, kateri sta stala ra čelu Valentin Kutler iz Solnograda in Viljem Neumann iz Wasserneuburga. Ta družba je morala nastopiti že zelo zgodaj, saj se je že 1. 15Ö4. borila z velikimi težavami. Dne 22. iunija 1508 pa so zadeli na žilo in tako rešili družbo, ki je nato upravljala rudnik do leta 1525. V tem času se je začel zanimat za rudnik tudi avstrijski cesar Mak-similjan. ki je načel svej rov. Hotel je napolniti svoje prazne blagajne, a sreča mu ni bila naklonjena. Nato je prišlo do ustanovitve tretje družbe, ki so jo sestavljali posvetni in cerkveni mogotci" grof Orten-burški, Bernard pl. Cles. tridentinski kardinal, deželni glavar kranjski pl. Turjak knezeškof ljubljanski P.avbar, Dietrieh-stein Holenburški, Sigmund Lamberg in Erazem Praunwart, deželni vicedom L. 1523. je pričel kopati svoj rov tudi vojvoda Ferdinand, k iga je 1. 1564. prepustil sinu Karlu Za Kutleriem je prevzel vodstvo prve družbe 1- 1528. neki Spinner, 1. 1531. Hf.n? Perger iz Ptuja in 1. 1536. ork^bnik Viljem Raspom. Družbe pa. kakor sklepamo iz poročil, niso uspevale. Poročaio namreč, da je bila idrijska dolina tedaj zadolžena za celih 80.000 fl. brez obresti. Mnogo sc k temu pripomogle turške vojne. Rudnik je radi njih pešal in se zadolževal. Miti ce.-ar ni imel denarja, da bi plačeval delavce, pa jim je dajal namesto plače živo srebro. L. 1557. ?o označeni kot lastniki glavnih rovov grof. Thum, grof Turjaški in neki Si°gersdorfer. V 1. 1569 in 1574. so bili lastniki jaškov tudi: pl. Gal-
Razumljivo je da pri tolikih gospodarjih rudnik ni mogel uspevati. Zahteval je čim večje investicije, toda denarja ni bilo. Družbe so se zadolževale in so propadale. Tako je prišlo 1. 1580. do podržavljenja vseh rovo in jaškov. Država oziroma nadvojvoda je postal lastnik idrijskega rudnika in noebn privatnik ni smel več kopati rude.
Tako je avstrijska država z večjim ali manjšim uspehom upravljala rudnik do svojega poloma. Bil ji je dober vir dohodkov in skrajno sredstvo za rešitev državnih financ. Iz neznanih vzroko vga je hotela 1. 1865. prodati neki privatni družbi. Do kupčije pa ni prišlo. Drugi poizkus take prodaje je bil v letih 1875—1880. ko je baje hotela država 7. izkupičkom kriti stroške pasivne svetovne razstave 1. 1873. in tako rešiti državo finančnega poloma. Baje je to kupčijo preprečil idrijski rojak Karel Dežman. Slični poizkusi oddaje rudnika v privatne roke ?o se ponavljali do danes. Delavstvo se je temu upiralo s stra bom. da bi prišlo ped kolo privatnega kapitala. ki bi rudnik samo izkoriščal, opuščal skrb za varnost v ro^ih in odpravil vse priborjene pravice rudniškega delavstva.
Jaški, ravi, ruda
Živo srebro, ki so ga nabirali ob Idrijci, in Nikavi. je bilo kmalu pobrano in tudi studenec ga ni hotel več bruhati. Zato nI kazalo drugega, kakor da ga prično iskati pod zemljo. Tako so najprej kopali na kraju studenca, a žal brez uspeha. L 1500. so pričeli kopati Antonijev rov. ki leži še danes, na južni strani, na desnem bregu Nikove, pod Tičnico in Smukovim gričem. Zadeli so pravi kraj, saj je prav tam glavno ležišče rude. V tem rovu so 1. 1508 zadeli na bogato žilo in pričeli delati Aha-ciiev jašek, ki ie rtal na mestu poznejše hieš št. 82-83 na Šolskem trgu, nasproti vhoda v Antonijev rov. Popanje je naglo napredovalo in v dobrih 400 letih so pošteno prevrtali ves kraj.
Danes obratujejo še: Antonijev rov za
dohod delavcev, Frančiškov in Jožefov jašek za dviganje in spuščanje delavcev in rude ter Inzaghijev jašek za dviganje rude.
Pridobivanje rude
Zanimiv je način pridobivanja živega srebra iz rude. Živo srebrni škriljevec ima na svoji površini živo srebro kar v kapljicah. zato so v začetku nabirali samo tak kamen in ga čisto enostavno spirali z vodo. Živo srebro se je usedlo na dno, ostalo kamenje pa so odvrgli Pozneje so ugotovili, da je živo srebro tudi v notranjosti kamenja, zato so azčeli rudo žgati. Prvotno so žgali rudo prav tako, kakor žgemo danes oglje. Napravili so kopico iz drv in kamenja, jo pokrili s prstjo in zažgali. Ko ie »ogljenica« pogorela, je ostalo na zemlji živo srebro. Toda ta način žganja se ni ob-nesel, ker se je mnogo srebra izgubilo v zemljo. Tako »ogljenico« so našli pred 30 leti na Spičkovem marofu. bilo pa jih je dosti tudi v Rižah in v Prontu, ki ima še danes po tem ime.
Leta 1869. do 1876. so vpeljali oklopne železne peči. L. 1871. so napravili glavni dimnik pod Golicami. Dve leti pozneje so dobili dve Albertijevi peči, ki pa so jih naslednje leto že odpravili in v 1. 1878 in 1879. so vpeljali nove peči. Leto prej so sklenili napraviti novo žgalnico z 20 pečmi in pod eno streho. Do tedaj so uporabljali pri žganju samo drva. sedaj pa so začeli uporabljati več premoga nego drv. Toda kljub temu ni bil uspeh dosti boljši. Zelo bogata ruda je še dala nekaj srebra, slabša pa skoraj nič. Zato so leta 1880. vpeliali take peči. ki bi izdatno žgale tudi slabšo rudo. Stare peči na »Prejnuti« so zgubile mnogo živega srebra, ki je pronicalo v zemljo, v splošnem pa ruda ni bila dovolj prežgana. Zato so vso to rudo od 1. 1850. dalie še enkrat prežgali in dobili precej srebra.
Zanimiva je tudi produkcija cinobra. Stare načine izdelave so kmalu opustili. L. 1612. so pridelali še veliko cinobra. 1. 1641. že manj, 1. 1680 so s'eer izboljšali kakovost cinobra, toda z velikimi žrtvami srebra. Nato so produkcijo opustili in 1. 1689. je Valvasor nič več ne omenja. Ponovno so pričeli izdelovati cinober 1. 1781., ko so položili temelje novi žgalnici Živo srebro so pošiliali preko Trsta v Benetke, preko Dunaja in Solnograda v Avgsburg in Nürnberg, Hamburg in Amsterdam.
Kot zanimivost iz našega rudnika omenjamo, da so rabili v rovih do leta 1850. lesene tračnice za vozičke, da smo dobili leta 1848. cestno žeelnzico s kenji in da so v rudniku rabili posenbo merilo, ki se je imenovalo »lahter«. To merilo je merilo 1.033 dunajske in 1.004 pariške klaftre.
lenberg, V.Tagen
P
1. Wa^enrberg, grof
Thum cd Sv. Križa. nI. Hohenburg, Krištof Ebner, poljanski žuon;k in razni trgovci iz Solnograda, Ptuja, Št. Vida in Beljaka.
Kakšna ,-:o b'!a rarmerja teli družb do rudnika ir. med seboj, je težko ugotoviti. Iz dobave ki so jo sklenili 1. 1536, sklepamo približno na to razmerje. Od skupne vsote 350.000 fl. je odpadlo naivojvodi 237.940 fl , zasebnikom pa 122 060 fl. .larn-ski deleži so znašali 1. 1531. za pol deleža 700 fl.. sedem let kasneje 800 fl., 1. 1570. pa so padli na 600 fi.
In bodočnost?
Dan za dnem se pri nas širijo vesti, da se bliža idrijski rudnik svojemu koncu, zato podajamo ob kcncu nekaj starejših sodb o bodočnosti rudnika. Peter Hitzinger je 1. 1860. zaključil svojo knjigo o idrijskem rudniku z velikim upanjem v njegovo bodočnost. V teku let se je vedno ponavljalo vprašanje, in se ponavlja tudi danes, ali bo rudnik kmalu izčrpan in čez koliko let bo Idrija končala svoje življenje. Nihče ni uganil. Odgovor je zmerom dal rudnik sam in razpršil nepotrebne skrbi. Hitzinger si je tudi sam zastavil to vprašanje in nanj odgovoril z velikim upanjem, da bo Idrija dočakala, ob tedaj znanem bogastvu rudnika in pri njegoven? pametnem gospodarstvu in vodstvu, še najmanj toliko let, kolikor jih je že preživela od leta 1490. do 1860., t. j. še 370 let. Od tedaj pa do danes je poteklo komaj 80 let. Po tem računu smemo upati v obstoj rudnika še 300 let. Kako bo v resnici o tem ne moremo soditi, videli in doživeli bodo zanamci.
Bolj skromna v svojem prerokovanju je jubilejna knjiga, ki jo je izdalo rudniško vodstvo 1. 1881. Rudniku obeta samo 70 let življenja. Skoro 60 let je že za nami, še 10 torej. Upamo, da bomo preživeli teh 10 let in da bomo priče uresničenju ali neure-sničenju te prerokbe.
Še bolj skromen v svojem mnenju o bodočnosti rudnika pa je bil njegov zadnji avstrijski predstojnik Josip Billek, ki je na slično vprašanje odgovoril s kratkim: Je že preskrbljeno!
Kdo bo imel prav?	B. L.
1800 let star
potresoma
Z C pred 1800 leti je neki kitajski mehanik po imenu Gang Heng izumil seizmo-graf, s katerim jc lahko ugotavljal potrese na razdaljo 300 km. Stara poročila o tem izumu poznamo že dolgo, naprava saina pa je bila doslej neznana. Vedeli so le to. da gre za valj iz brona s premerom 60 cm.
Nekemu japonskemu učeriaku, bivšemu profesorju na tokijskem vseučilišču dr. Akicuneju Imamuri pa je sedaj uspelo, da je Cang Hengov potresomer po nekoliko nejasnih navedbah starih kronik rekonstruiral. V valj je obesil nihalo, ki niha dejansko vedno v smeri proti potresnemu ozemlju. O svojem odkritju bo prof. Ima-mura govoril tudi na kongresu pacifiške oceanografije, ki sc bo vršil proti koncu prihodnjega mcscca v San kranciscu.
Humor
P. žmitek, Obraz rudarske žene
DVOMI V IZJAVO
Sodnik: »Ali imate kaj pripomniti k psihiatrovi izjavi?«
Obtoženec: »Imam! Prosim, da se gospod psihiater podvrže zdravniškemu pregledu.«
SREČA
Tujec je iskal ponoči v Trnovem svoje sorodnike. Sreča farana in ga vpraša, koliko je ura. Ta pa, misleč, da je to kak vagabund, ki ga hoče oropati ure si ns upa pogledati nanjo. V tem trenutku udari ura na trnovski cerkvi eno po polnoči. Trnovčan pritisne tujcu krepko zaušnico in pravi:
—	Ravnokar je odbila ena.
Tujec se dvakrat zasuče in zastoka:
—	Hvala bogu, da ga nisem vprašal, ko je bila ura polnoči.
DOBRO MU JE ZAGODEL
Na živinski razstavi se je nadut mladenič, sin farmarja, mnogo hvalil.
Ko so se ustavili pri nekem teletu, je vzkliknil:
—	To vse ni nič! Moj C-e je vzgojil mnogo večje tele, kakor so vsa ta, ki so razstavljena.
Neki gospod se obrne, ga pogleda od nog do glave in pravi:
—	No, da — kakor vidim, je na žalost resnica.
SPOZNAL JIH JE
Jaka sedi pred zrcalom in iz dolgočasja lovi muhe.
—	To so vse muhe ženskega spola, pravi svojemu prijatelju.
—	Po čem pa jih spoznaš? vpraša prijatelj.
—	No, to ni težko! Vse muhe ženskega spola sede na ogledalu, one moškega pa — na moji stekelnici vina.«
Lojze Novak
m a
Dan po tem, ko se je moj dobri prijatelj Tine vrnil z dopusta, sva bila dodeljena vodu, ki je imel nalogo, stražiti železniški most čez Tagliamento naslednjih dvanajst ur. Izprosila sva si stražo pod mostom. ob vznožju desnega brega prazne struge. Ko se je vse okrog naju umirilo, celo topovski streli na Piavi so bili bolj redki in tihi, sem začel Tineta nagovarjati, naj kaj pove. kako je bilo doma, v- dolenjski hribovski vasi.
Tineta, preprostega kmečkega fanta, ki je vedno tako jasno in iskreno gledal v svet kakor me?ec na zemljo, sem vzljubil zato, ker so bile njegove preproste besede tako redke, a tako iskrene in stvarne. Za njegovimi besedami, ki so povedale vedno samo njegovo preprosto, a izklesano misel, se ni skrivalo nikdar nič.
»Tine, gotovo si se te/ko ločil od hribov in od svojih, ko si moral v to duha more-čo ravnino?« sem začel razgovor.
»Tokrat ne težko. Dobro mi de, da sem tu.«
»Potem ti je pa kaj spodletelo doma?«
»Je! Ne sili domov, morda je tudi tebi kai spodletelo. Pravijo. da je v mestih še slabše«, je počasi in mirno postavljal besede
»Tine, ali je s Tonco kaj narobe?«
»Je!«
»Hm —, ti ie težko, kaj?«
s Meni ne, Tonci pa — Z nekim Madžarom se je.«
»Tebi tudi. le kar priznaj, lažje ti bo!«
»Ne zaradi Tonce, kar je. je!«
/ /
"V* t-.

- > j. v ^
\i

r
i %
»Zakaj pa ti je potem težko?« »Ne vem prav.«
Nisem več silil vanj. Obhodila sva vsak svoj del in se čez čas spet vrnila pod most.
»Razmišljal sem, zdaj vem,« je začel, naslonjen cb opornik.
»No, kaj ti je? Kar povej, ne bodi tako trde skorje!«
»Ta prokleta ravnina me sovraži ali pa jaz njo.«
»Potrpi, bomo že prestali.«
»Jaz kmalu.«
»Kako misliš to?«
»Nekaj bi te prosil, pa se ne smej!« je počasi, čudno toplo in nekam nerodno spravil iz sebe.
»Takle kar govori!«
»Če bo po meni, daj, skušaj vsaj mojo glavo kako spraviti na Kranjsko.«
»Za fronto smo vendar na varnem.«
»Daj, obljubi!«
Dotipal je v temi mojo roko in jo trdo stisnil in silil vame:
»Velja?«
»Velja«, sem se zasmejal, »toda domov jo boš nesel sam.«
»Ne, zdaj jo boš nesel ti«, je pribil.
»Zaupaj v Boga, Tine!«
»Ne morem!« je trdo odklonil, »kar je dobrega v tem, kar vidim in čutim, mi je Bog, kar je slabega — mi je hudič, ta pa je zdaj močnejši«, je pristavil mirno in s toliko prepričevalnostjo, da nisem našel dobre misli. Tinetova potrtost je tudi mene spravila v slabo voljo. Tisto noč nisva govorila več.
» » *
čez nekaj dni sem bil dodeljen občinskemu poveljstvu. V pisarni, v tretjem nadstropju, sem si uredil zasilno ležišče, da mi ni bilo treba hediti spat v vojašnico.
Neko iutro me je zbudil strašen roDot italijanskih aeroplanov, ki so presenetili naša vojaška poveljstva. Tik nad strehami mesta so krožila. Z njih so metali bombe in s strojnimi puškami obstreljevali vojake in oficirje, napadli so celo av-
tomobil, v katerem so se vozili general-štabni oficirji. Po napadu so odletela še nad Casarso, kjer je bilo vojno letališče s hangarji. Odvrgli so tudi tam nekaj bomb, ki so razbile hangar, ubile in ranile nekaj vojakov. Po uspelem napadu so letala odletela, ne da bi bil oddan na nje en sam topovski strel, nazaj, v Italijo.
Ko sem se umiril, sem začel razmišljati, ali ni bil baš Tine tisto jutro na straži v Casarsi. Od tovarišev sem zvedel, da je bil in da so težko ranjenega odpeljali v bolnišnico v Videm.
Ves dan sem bil zelo razburjen. Rad bi ga bil še enkrat videl in preklical obljubo. Prosil sem za en dan dopusta. Odpeljal sem se v Videm, v bolnišnico, kamor sem dospel drugi dan po letalskem napadu, opoldne. Povedali so mi, da je Tine že podlegel.
Ves iz sebe, sem šel v kantino. Zamišljen sem sedel ob pletenki vina. Nisem vedel kaj bi. Toda naključja, ta naključja, ki na čudežen način vzpostavljalo vzročne zveze, ne mirujejo niti za trenutek. Bil sem že odločen, da pozabim na obljubo, a nikoli na Tineta, in se vrnem domov. Ob razmišljanju sem v času zastal kakor ura. Toda, zdaj je nekdo pristopil in me porinil naprej, v točen trenutek časa:
»War er ihr Freund?«
Spoznal sem v vojaku strežnika iz bolnice, ki mi je pred uro povedal, da je Tine že umrl.
»Da, rad sem ga imel, hudo mi je po njem.«
Ko sem irra razodel svojo zaobljubo, jé dejal:
»Nič lažjega ko to. Pri nas režemo in kuhamo glave — kakor na klavnicah.«
Jaona tribuna
»311 sem brez srčne
iz
0brazbe«
Gornje besede je lahko vsakdo bral v »I poveddi človeka, ki je moril«. (Glej ponedeljsko »Jutro«, dne 19. 6. 1939!). In dalje?
Ali ste — potrebno je to vprašanje — izvoljenci, ki ste prepričani, da boste gledali obličje božje zaradi dobrot, ki ste jih delili, čitali izpoved človeka-zveri ?
Kaj, gospoda, in ta morala: »Bil sem brez srčne izobrazbe. Saj je nisem mogel kje dobiti. Življenje, katero sem živel, je bilo brez morale!«
In obsojen je bil. In to s polno pravico!
In pokoril se bo za svoj greh, ki ga je priznal, ki se ga tudi resnično kesa. še več! Izpovedal je: »Bil sem brez srčne izobrazbe. Saj je nisem mogel kje dobiti«.
Nehote se vrine človeku vprašanje: In kdo bo sodil tistim, ki so grešili nad njim?
Izvoljenci in pionirji, povejte, kdo bo vam sodil?
Nihče vam ne bo sodil, zakaj čas vas prehiteva. Vam se šele postavljajo vprašanja: Katera metoda je najbolj priporočljiva? Katera načela sodobne šole mora učitelj upoštevati pri svojem delu«. Kako vzdržim disciplino? Kaj je avtoriteta? Kaj je kruhoborstvo ? i. t. d.
Prav v tem času pa se je oglasila v človeku vest in izpovedal je: »Bil sem brez srčne izobrazbe. Saj je nisem imel kje dobiti.«
Da, da! Danes iščemo načela, po katerih naj bi se delalo, pozabljamo pa, da čas hiti, da duše umirajo. Pehamo se za kruhom in, čeprav siti, si mašimo usta, kruha pa ne damo njim, ki so gladni.
Znočilo se je. V stolnici je zazvonilo »Ave«.
Zamišljen sem stopal po ljubljanskih ulicah. Srečaval sem, čudno, same tuje obraze in še bolj čudno — vsi so imeli svetniško lice.
2e sem se napotil proti domu, kar zagledam procesijo.
Take procesije še nisem videl. Sami ime-nitniki in čistniki so se zbrali in, glej čudo: med njimi so bili zbrani tudi izvoljenci in pismarii in farizerji. V levici je sleherni nosil baklo, v desnici pa tablico z napisom: »Odslej bomo vzgajali!«
V temni celici ljubljanskega sodišča pa je ob istem času molil človek, ki je moril: »Bil sem brez srčne izobrazbe. Sa j je nisem mogel kje dobiti. Moje življenje je bilo brez morale«.
— a — r
„„(Im
Murna
Ali je kje na svetu človek, ki ne mara za pesem? Človeški rod, posebno slovanski, je močno čuvstven. Skoro sleherno notranje doživetje, bodisi duševno ali srčno. mu podzavestno odpira ustnice, da se iz njih utrga melodija sreče, veselja, ali nesreče in žalosti. Ali je kaj lepšega od fan--^a, ki prešerno vriska na vasi in tako daje duška notranjemu razpoloženju, od dekleta, ki s pesmijo na ustih goji svoje rože. svojo ljubezen, na oknih? Pesem ie vrhunec čuvstva, pesem je zmožna čudežev: plašljivce hrabri, junake razorožuje. Zato ni čudno, da so si razni narodi izbra-li_ svojo pesem, svojo himno! Ona je slika njihove miselnosti, njihovega hotenja, verna podoba njih samih. Himna združuje mnogo, mnogo src v eno bitje, eno življenje. Mislim, da na svetu ni naroda brez himne. V vsakem rodu se je našel pesnik, ki jo je spesnil, skladatelj, ki jo je skom-poniral in io tako poklonil narodu, iz katerega je vzeta vsebina in melodija. Sleherni akord je akord srca iz naroda, iz človeka. To je tudi vzrok, da se sleherna himna spoštuje. *
Na tak način je prišlo do svoje slavnostne pesmi tudi slovanstvo. Kdo izmed nas je ne pozna? »Hej Slovani!« To je pesem, s katero so se združevali Slovani v preteklosti, klic po osvoboienju, združitvi! Pesem, katera še danes mnogim, mnogim možem, ki so se pod tujo zastavo vojskovali, ore si oči! Pojo jo v Rusiji in Srbiji, Češki in Sloveniji. Hrvatski in Slovaški, Bolgariji in Lužiški Srbiji. Povsod, kjer
živi slovanski rod; ona združuje in nas bo nekoč združila.
Slovenci nismo brez himne. Imamo jo! Simbolično je spojena s srbsko in hrvatsko v tretjem delu skupne jugoslovenske himne. Lahko jo pojemo skupaj ali posamič. Lepa je, bojevita. A glej! Otepamo se je.
Ne maramo zanjo, ampak raiši krademo in z ukradeno melodijo, potvarjajoč vsebino slovanske himne: »Hej Slovani«, ki jih samovoljno prekrščamo v Slovence, krasimo zaključke raznih proslav, nastopov, izletov itd. Jaz tega ne morem razumeti. Kakšen namen naj ima to? Ali se sramujemo svojega slovanskega porekla? Ali tle kje kaki drugi, neznani nameni? Nam je mogoče naša slovenska himna nevredna petja?
Bodimo ljudje časti, ne sramujmo se svojega porekla, in če je kdo izmed nas noče peti, naj jo pusti njim, ki so v najtežjih časih slovanstva iskali v njej moči, se potom nje združevali in dajali odpor proti potujčevanju! Saj ona jim je bila edina tolažba in zaklad. Z njenim besedilom in melodijo na ustih so umirali slovanski junaki. Ona jim je bila najslabša, najljubša posmrtna pesem v ječah, streliščih, rovih itd. Pustimo in ne blatimo je onim, ki stopajo za njihovimi stopinjami. Ali vemo, da je bila ravno radi te pesmi izkopanih več sto grobov Čehom, Slovencem, Hrvatom, Srbom in sploh slovansko čutečim ljudem? Če to vemo in če že ne moremo vsi čutiti ž njimi, potem vsaj ne kradimo slovanstvu onega, kar mu je sveto, oklenimo se svoje himne, ne zatajujmo je in ne učimo mladine krasti dealov slovanstva. In če komu ne ugaja dosedanja slovenska himna, naj zaprosi umetnike: mu bodo novo skovali, ki mu bo bolj pri srcu
S prijateljem Čehom sem neki dan poslušal popačeno slovansko himno. Prijatelj mi je dejal: tako se mi zdi, kot da bi poslušal največjega brezverca, prepevajoče-ga na melodijo himne Boga — brezversko pesem! Jaz pa sem se spomnil težkih mar-čevih dni, ko sem ves prosti čas prebil ob radiu, poslušajoč izmenoma Prago in Bratislavo. Bratislavski radio je v točnih presledkih oddajal kot posnetek na plošči pesem na melodijo slovanske himne: »Hej Slovaki.«
V srcu se mi je utrnila želia, da sé ne bi uresničilo, da bi jim bilo odpuščeno in prizanešeno:
Grom in peklo naj pegrezne tega, kdor odpada!
Slovan.
te iščemo z lučjo! Kaj bo, ko bo nastopila vročina? Mora izbruhniti bolezen!
O neki gostilni pa rajši ne pišem danes; dovolj bodi že to, da bližnji sosedje pred eno ali drugo uro ponoči ne zaspijo, zaradi divjega kričanja in zverinskega tuljenja gostov in neznosnega hreščanja harmonike. Kako vrši mestna policija svojo službo zaradi policijske ure?
Poglavje o higieni
Na članek, ki smo ga pod tem naslovom objavili pred tednom dni, smo od poklica-
ne strani prejeli pojasnilo, ki ga objavljamo, ker ne more biti namen »Javne tribune«, komurkoli delati krivico:
Anonimni pisec trdi, da je na velesejmu eno samo stranišče brez angleških kloze-tov in brez vodovoda. V resnici so na velesejmu za občinstvo urejena štiri stranišča na štirih raznih prostorih. Vsa stranišča imajo pisoir in po več oddelkov za moške in za ženske. Vsa stranišča so ka-naliziran in urejena na vodno izplakova-nje, vsa so opremljena s takozvanimi angleškimi školjkami in pipami za umivanje rok, pod katerimi stoje škafi. Sicer so
stranišča res le provizornega značaja kot vsa dosedanja velesejmska poslopja, vendar popolnoma odgovarjajo vsem higijen-skim predpisom Oblastvena komisija je dan pred otvoritvijo velesejma pregledala vsa stranišča in jih odobrila. Poleg tega pa so stranišča tudi redno kontrolirana po organih mestnega fizikata. Čim pristopimo k novogradnji sejmišča, bodo tudi stranišča nameščena v zidanih stavbah in ne več v lesenih paviljonih, kar pa vprašanja dosedanje higijenske ureditve ne bo bistveno spremenilo.
Mladina severne meje pred
z
Ko prideš po ravni planjavi po tako imenovani »Kaplanici« od krasnega poslopja nove meščanske šole proti Sokol-skemu domu, vidiš za nedavno dozidano hišo največji nered in nesnago. Tu leže vsepovprek stari vozovi brez koles, najrazličnejši stari zaboji vseh vrst, kupi peska in kamenja, razne stare deske, kupi drv za kurjavo, kupi navožene nerazme-tane ilovice. Ves ta material se nahaja na občinskem svetu mestne občine. Črnomelj
Pa ne samo ta zanikrnost in zanemarjenost, ki ji ni para v zadnjem ciganskem selu, na tem prelepem mestnem prostoru se pokopavajo domače živali, seveda prav plitvo, tu leže crknjene nezakopane mačke in kopice poginulih podgan, tu, na tem idealnem občinskem prostoru, se na vo-zeh odvaža nesnaga in odpadki vsega mesta.
Ko gre tujec mimo na kolodvor, ogle-davši si lepo stavbo meščanske šole, ki se nahaja v neposredni bližini, obstoji, se začudi in z glavo pomaje. Velika škoda za ta prelepi, v resnici idealen prostor na katerem bi se dalo nasaditi najmanj dve vrsti divjega kostanja za prepotreb-no otroško igrišče ali krasen drevored, ki ga mesto tako nujno potrebuje, saj eventualna cesti, ki ima na Kaplanici na razpolago sveta 9—20 metrov na širino, itak v zraku visi in je veliko vprašanje, če se bo sploh kedaj gradila.
Zakaj imamo olepševalno društvo v Črnomlju? Kje oblasti, ki javnost nadzorujejo po svojih organih? Končno bodi povedano, da mejašijo nove hiše na Kaplanici s tem lepim mestnim prostorom - in ubogi prebivalci, ki morajo vdihavati ta okuženi zrak. In higiena, kje si — zastonj
Nositeljica vsake progresivne misli je bila in bo mladina. Ob pet in dvajsetletnici sarajevskega dogodka hočem nekoliko obuditi tedanji razvoj mladih v severnem delu Slovenije.
Maribor je veljal za bivše Avstrije za odskočno desko germanizacije, še v današnjih dneh se isti ljudje ne morejo sprijazniti 7 dejstvom, da je zanje tu postavljena meja za vedno. Maribor je bil tudi pred vojno slovenski, okoliščina, da je ulica nemškutarila, dejstva ni moglo spremeniti. Nemščina, ki se je šopirila na ulici, je bila spakedranka.
Oblast se je pošteno trudila, da bi dala Mariboru nemško lice in je zaradi tega skrbela, da so posečali mariborske srednje šole tudi pristni Nemci iz gornje štajerske. Na učiteljišču smo imeli mnogo teh dijakov. Prav taka je bila tudi skrb, pa-ralelizirati slovenski profesorski zbor. Slovenski dijaki smo bili zaradi tega tekmovanja v stopah, nemški profesor je pritiskal slovenskega dijaka, da je rešil slabiča svoje narodnosti, kajti letni in zrelostni izpiti so se dosegali nekako po proporcu med številom vpisanih Slovencev in Nemcev. V tej stiski sta nam stala na strani profesorja dr. Matko Potočnik in dr. Ljudevit Pivko. Kadar sta imela slovensko uro, smo prosteje zadihali, kajti učni jezik je bil nemški in zavedni Slovenci smo bili sami med seboj le v slovenski uri. V tej uri nam je dr. Pivko čital »Gorski venec« v originalu in da smo se mogli poglobiti v Njegušev svetovni umotvor, je bilo potrebno, da smo se privadili vsaj za silo srbohrvaščine in cirilice. Mladina današnje dobe bi le težko razumela ono navdušenje, ki so nam ga dale take ure. Vedeti namreč moramo, da Slovenci v onem času nismo iskali samega sebe, da smo se našli, je bilo treba nekaj zanešenjaške zavesti. In to smo črpali pri Čehih, Srbih in Rusih. Šele ko smo dojmili, da smo veja velike slovanske družine, se je naša borbenost dvignila. Nemški tovariši so sicer poskušali vse, da bi nam zmanjšali našo samozavest, in so zaradi tega ob vsaki priliki grdili matju-ško Rusijo — zaradi knute. Nas pa to ni motilo — knuta sem, knuta tja — bila je vsaj slovanska. Tako naziranje se tudi v današnjih dneh.
Notranji upor slovenske mladine je za-dobival od 1. 1908. dalje znova korenine in je bil pred pet in dvajsetimi leti morda na svojem višku, štirinajstega leta sem imel v slovenski uri govorniško vajo in sem si zbral za snov Vošnjakove spomine. Podčrtaval sem vse ono, kar je Avstrija, posebno še Habsburžani, naredila krivičnega Slovencem, s slastjo sem našteval primere, ko se je izkazal Habsburžan — figamož. Tedanji profesor slovenščine, ki pa daleko ni dosegal prvih dveh je zelo nervozno poslušal moj govor, odrekel se je končni kritiki in je le pripomnil: »Vas bodo enkrat še zaprli!« Gotovo je spoznal v svoji notranjosti, da je bil moj primer samo izraz splošnega razpoloženja mladine in da gre ta preko vseh ovir.
Počili so v Sarajevu streli in bili smo konsternirani, še bolj pa ob mobilizaciji; skrbelo nas je, kaj bodo naredili Rusi, tako kakor danes ugibamo, bo li Anglijo rešil ruski medved ali ne. Oddahnili smo se, takoj pa nam je sledilo za petami preganjanje. še preden so zajeli Ruše, kamor smo tako radi hodili na izprehode, smo že bili na počitnicah. Tam je bil vsakdo prepuščen samemu sebi in delal je na lastno pest. Mene je bolelo, da so se ljudje tako malo zavedali resnosti položaja, fantje' so prepevali in položaj se je zdel brezupen. Slovenskega punta, ki sem ga pričakoval, ni bilo,
da bi se najraje po-greznil v zemljo. V tej stiski mi je prišla tudi bilka prav Peter Majdič je daroval za Rdeči križ tisoč kron. To sem pograbil in kolportiral od kraja do kraja in dokazoval človečanstvo Slovencev, skrb za ranjence. Refren je bil: živio Peter — Majdič! Presledek med Petrom in Majdičem, poudarek na besedi Peter in še dodatek, da Rusov ni mogoče premagati kar tako,'
je dalo povod, da je prišlo pome orožni-štvo, ojačeno z domobranci. Romal sem po postajah okrajnega sodišča, od Beljaka do Maribora do divizijskega sodišča v Gradec. Za vse internirance je bila pot do zapora najhujša, kadar je bil človek enkrat že spravljen za železjem, ni bilo več tako hudo.
V Beljaku sem počival pol dneva v dokaj pisani družbi. Za grehe sostanovalcev sem izvedel na dvorišču, ko nas je ječar postavil lepo v čelno vrsto in pričel z zasliševanjem kakor kak preiskovalni sodnik. Oni, ki je ukradel hlače in srajco je povedal, da dejanja ne obžaluje, druga dva pa je enaka usoda kakor mene pripeljala na ta kraj. Delavec je šel v Beljaku preko železnega mostu in videvši tam polno straž, se je pošalil: »Most bi človek lahko spustil v zrak, ker je premalo zastražen.« Brž se ga je dotaknila roka pravice, ker bi morda most ob samem ugibanju res le zletel v zrak. Drugi nesrečnež pa je bil velik avstrijski patriot, duma iz gornje dravske db! ine. Pobahal se je, da bo jedel v treh tednih srbski golaž. Obtožili so ga, da hoče spraviti Avstrijo v treh tednih pod Srbijo. Mož pa je dejansko izvrševal nemško propagando. Koroškemu kmetu so pravili, da ga hoče srbski kmet izstradati, živina in svinje nimajo nobene cene, ker preplavlja Srbija s svojim blagom ves trg. Mene pa je možakar vzel še posebej na piko, slovenski učitelj je bil za Koroško posebna nevarnost. Poučil me je še, da se od Slovenca more vse pričakovati, da ta še nagcu naredi v žep. Nemščina se je temu odurnežu kar poznala, da je komaj od včeraj. Njegova žena, ki pa je bila res rojena Nemka, je bila dobričina. Imela je hudo deformiran obraz, desno lice ji je viselo z ustnicami globoko navzdol, tako da si imel ob njeni govorici vtis, da se cmeri. Ta je zastokala: »Učitelj, pa tako mlad, in že zaprt.« Radevolje mi je porinila skozi odprtino vratc moje cigarete, pa brez vžigalic, in tako njeno dobro delo ni imelo žegna. Opoldne so me spravili v spremstvu orožnika na vlak, ki je peljal vojaški transport preko Maribora. Namestili so me poleg strojevodje in tam sem stal vse popoldne in vso noč, ker smo prišli šele zjutraj na mariborski koroški kolodvor. Pred vkrcanjem so se ustili pijani vojaki, da me bodo zabodli, ker jim je spremljajoči orožnik radevolje ponavljal, da sem vele-izdajalec. Na peronu pa je spregovoril z menoj moj sošolec Zeilhofer in je pozneje imel zaradi tega sitnosti.
V	Mariboru sem prijadral do jetnišnice sodišča brez nezgod po stranskih potih, ker sem bil orožniku za kažipot, zato pa so me opsovali in opljuvali jetnišniški pazniki, ki so bili zaradi cesarjevega godu v prazničnih uniformah in primerno patriotsko nastrojeni. Eden, nebodigatreba, Slovenec po rodu, mi še v celici ni dal miru in me je hotel spreobračati, dokler mu nisem zagrozil s pritožbo. Takoj ob prihodu sem namreč brskal po kaznilniškem redu, ki je visel v celici in tako sem zvedel kaj smem in kaj smejo drugi.
V	Gradcu sem imel za druga župnika R., ki je v svojih mladih letih odslužil dra-gonce, bil je sijajen dečko, le poguma mu je manjkalo. Molil je noč in dan, jaz pa sem mu prigovarjal, naj vmes tudi premišljuje, kako se bo izmazal, šele ko bo naredil svoje mu bo priskočil tudi Bog na pomoč. Ubogal je, pozneje, ko je dihal zopet prostejši zrak, pa mi je oponašal. Moje dejanje pa je bilo popolnoma upravičeno, saj sva oba uživala dobrote posojila železniškega progovnega delavca. Ta je takoj razumel kako in kaj, ko je videl eskorto, ki me je spremljala iz vasi, pristopil je in mi rekel, da mi more posoditi desetak za na pot, če nimam kaj prida denarja pri sebi. Tako sem lahko vsak teden podkupil paznika s steklenico piva, da sva bila z župnikom oproščena robote, ribanja celice, in da je dobil župnik na moj račun vsak dan merico kislice.
Ko sem prirajžal iz Gradca zopet v Maribor, mi je prvi prišel nasproti profesor, ki je bil prisoten pri govorniški vaji o Vo-šnjakovih spominih. Pogovorila sva se:
—	Ali niste bili doma na počitnicah?
—	Prihajam iz Gradca.
—	Kaj pa ste delali tam?
—	Zaprt sem bil.
—	Zakaj?
-— Zaradi suma ve!e!z«aje.
—	Ali vam nisem rekel, da vas bodo 3e zaprli!
Nič nisem bil vesel tega srečanja in tega sklicevanja na njegov preroški duh.
Naši bratje Čehi so v novejšem času oproščeni vojaške službe. Mesec dni po razgovoru s svojim slovenskim profesorjem, sem imel še tehtnejši zagovor pred naborno komisijo v Celovcu. Pri naknadnem nabornem roku so me hudo prijemali, ker me ni bilo na pregled že pri rednem naboru.
—	Vi spadate pred vojno sodišče, ker niste prišli k naboru!
—	Nisem mogel.
—	Zakaj? Kako?
—	Zaprt sem bil.
—	Kje?
—	V Gradcu.
—	Zakaj?
—	Zaradi suma veleizdaje.
—	Nesposoben.
In držalo je za leto dni.
V. M.
s 1 ai eli i a
Francija: Znamka po 15 centimov s sliko Merkurja, ki je bila prej oranžna, je izšla zdaj v rjavi barvi. — V kratkem izide serija štirih vrednot s pribitkom za pomoč intelektualcem. — Izšla je nova rdeče lilasta znamka po 3 franke s sliko boginje Cerere. — Za lOOletnico fotografije je izšla posebna znamka po 2.25 fr. s sliko Niepcea in Daguerra. Znamka je sinje barve. — Za razstavo v Newyorku je bila izdana vijoličasta znamka po 2.25 fr. s sliko francoskega paviljona na tej razstavi.
Iran: S sliko šaha, a brez francoskega napisa so izšle štiri znamke, in sicer kar-minasta po 90 dinarjev (pa ne naših), turkizna po 2 riala. sivo zelena po 5 rialov in rjava in sinja po 10 rialov.
Island: Sinja znamka po 35 aurov iz leta 1935 je dobila pretisk 5 aurov. Za svetovno razstavo v Newyorku so izšle tri priložnostne znamke, in sicer rdeča po 20 aurov (slika Tritona), sinja po 35 aurov (islandska ladja na poti v Ameriko) in zelena po 45 aurov (spomenik E.lesena).
Japonska: Izšla je druga serija propagandnih znamk za narodne parke. Znamka po 2 sena je rjava, po 4 s. zelena, po 10 s. rdeča in po 20 s. sinja. Na znamkah sta naslikana jezero Seto in ognjenik Daison.
Argentina: Za razstavo znamk in kongres Mednarodne poštne zveze v Buenos-Airesu je izšel poseben dvojen spominski blok. Na obeh polovicah so iste štiri znamke, in sicer rdeča po 5 c. s sliko poštnega roga, ki oklepa zemeljsko oblo, sinja po 20 c. z argentinskim grbom in zastavo v ozadju, zelena po 25 c. s sliko kataraktov pri Iguazuju in temno rjava po 50 c. s sliko iz argentinskega narodnega parka, toda vselej v drugačni razporeditvi in z drugačnimi napisi. Blok ni zobčan. Izdelan je prav okusno. Vsi kosi so numeri-rani. Urednik se zahvaljuje gospodu Henriku Lasiču iz Euenos Airesa, ki mu je ta lepi blok poslal.
Iz naše filateli!e
V začetku septembra bodo izšle posebni dobrodelne znamke v korist »Jadranske straže«, ki bodo v veljavi do konca leta. Naklada bo 200.000 serij. Na znamki po 50 + 50 par v oranžni barvi bo naslikana jadrnica, na zeleni po 1+0.50 din potniška ladja, na rdeči po 1.50+1 din trgovska ladja, na sinji po 2+1.50 din pa vojna ladja. Ker bo stala vsa serija samo 8.50 dinarja je verjetno, da bo serija kmalu razprodana.
uA .
M	\ \
% JerA


x>,
'A?	'
»Kako -to?«.
»Imam zdravnika, ki menda išče v glavah zlato ali pa bisere, kakor po školjkah«, mi je veselo po.'asnil.
»Torej, ja dobim?«
»V nedeljo bo pripravljene
»Spoznal jo bom po zobeh, krasne je imel in vse.«
»Dobite pravo, brez skrbi.«
In res. Prihodnjo nedeljo sem šel po
njo. Dobil Sem jo. Lepo, kakor kreda belo lobanjo, zavito v • papir, sem nosil pod pazduho proti domu. Nekaj časa mi je bila v neprijetno breme. Srečno sem jo po več mesecih prinesel na svoj dom in jo postavil v sobi na častno mesto, kjer zdaj mirno čaka na drugo, da bosta lepo skupaj nastopili, pot nazaj k materi — slovenski zemlji, ki je tako lepo obdana od planin — kar sta si obe, takrat v Italiji, tako vroče želeli. ..	-
PEEN
Konzerve in drugo
Izumi so me od nekdaj mikali Od izumov se da dobro živeti; res je sicer, da izumitelj ponavadi pogine kje v kotu, sestradan in pozabljen, toda dobrotniki, ki so odkupili izum za smešne pare — ali pa ga celo ukradli — ti. seve, žive odlično.
Tudi jaz sem se bavil z izumi. Nekoč sem izumil aeroplan iz »španišrora«. Zakaj prav iz tega plemenitega materijala — ne morem natančno pojasniti. Morda zato, ker sem se bil tiste čase temeljito seznanil z blagodejnimi učinki »staberla«, ki je o prostih urah visel za zidnim koledarjem, torej na častnem mestu. Sestavil sem odličen model, ki mi je povsem uspel. Le eno napako je imel: letel ni. Da, da, to je tisto--
Opustil sem torej izumiteljstvo, ostala pa mi je silna ljubezen do izumov in brezmejno spoštovanje do izumiteljev. Včasih srečam na cesti izumitelja — izumil je, mislim, dežnik, ki ga lahko nosiš v naprsnem žepu — srce mi zaropoče v prsih, umaknem se mu s pločnika in dolgo, dolgo zrem za njim njim ...
Srečen človek je izumitelj: po dolgih urah ugibanja, tipanja in premišljevanja naenkrat, — preblisk, božji navdih tako-rekoč — izum je gotov!!! Izumitelj ga še opremi s primernim geslom, n. pr. FU 8173241005/c 43 — pa hajd ž njim na patentni urad— in -milijoni so takorekoč v žepu! —
Konzerva je izum. To se ne da tajiti, o tem ni dvoma, konzerva je prastar izum
— to je jasno. Mislim, upam si celo trditi, da je prva, praktično uporabljiva konzerva — klobasa. Klobasi — čast! Čast davnemu izumitelju! Klobas je več vrst in oblik, krona vseh pa je kranjska klobasa! Sam moj učeni prijatelj dr. dr. dr. Kline je v učenem traktatu pribil, da je ne zamenja za vse vitaminske preparate moderne dobe! Ali ne bi kazalo, da postavimo izumitelju kranjske klobase dostojen spomenik? V parku pred muzejem, kjer smo pravkar v vsej tišini in skrom-
ß t,
nosti postavili ta-le spomenik, o katerem so mnenja, kaj predstavlja, še zelo deljena — bi bilo še dovolj prostora zanj!
N. N.
DOBROTNIK ČLOVEŠTVA IZUMITELJ KRANJSKE KLOBASE bi se naj glasil napis na granitnem podstavku. In figura! O — kakšno polje, kakšne neomejene možnosti za uveljavljenje naših arhitektov in kiparjev! Stasit, zajeten možak s predpasnikom... monumentarle gube, padajoče do čevljev... na levi pri nogah prašiček, desno sveženj špilj v rimski stilizaciji (na vrhu nož)... zamišljen, izumiteljski obraz, z blagim sme-škom pod košatimi brki, v roki pa kranjska klobasa! O. fantazija...
Danes konzerviramo vse: golaž, zajca, srno, paradižnike, fižol, grah — da, tudi mladost! Te, poslednje konzerve so sicer precej drage, toda uspešne so, vsaj do neke meje, kakor pač vse na tem božjem svetu!
Jaz sam za svojo skromno osebo nisem nasprotnik konzerv, niti ne onih za mladost. Uživam jih, če vem. da niso prestare.
Pred par dnevi pa sem bral, da se je uglednemu profesorju posrečilo ob asistenci strokovno izobraženega peka kon-servirati to, kar se je do zdaj zdelo nemogoče, namreč — kruh. Mnogo, mnogo truda in poskusov je bilo treba, sem bral, pre-dno je zadeva uspela. Kruh je baje popolnoma tak, kakor naš navadni kruh: je užiten, če je iz dobre moke, hranljiv, neškodljiv, le — skorje nima in predrag je!! Ima sicer neke prednosti: uporabljiv je za vojne namene. Vendar —
Jaz, kot sem dejal, nisem nasprotnik konzerv, niti ne onih za mladost ■— in
J
Klinika za dušo in srce
Piše Vladimir Winterry, individualni psiholog, Zagreb»
Ponovno opozarjam čitatelje našega lista, da odgovarjam izključno samo na dopise, ki prihajajo name preko uredništva ponedeljskega »Jutra« — pogoj je priloženi kupon — in sicer v naslednjih zadevali:
otoamater
Pri vožnjah s sklopnim čolnom
imej kamero s torbico ali pripremno torbico v dobro zapirajoči se gumasti vreči okrog vratu. Tako ti bo vsak čas pri roki, pred vsem pa se ne bo zmočila ali pa celo izginila v vodi, če se čoln prevrne. Tudi filme imej zaprte v pločevinastih škatlicah, ki jih zalepiš z levkoplastom.
Pokrajina brez stojala
V najnovejši številki »Photographie für Alle« piše Günter Olberg:
»Čeprav prednosti trdnega stojala zelo cenim, puščam ta koristni pripomoček baš za najbolj statično zvrst fotografije, za pokrajino, doma, ker mi je tu naravnost v oviro. Pri vseh razsežnih predlogah je izbera »zrelišča« odločilnega pomena za slikovito in stvarno podajanje. Ze premaknitev za nekoliko centimetrov lahko povzroči ali odstrani sliko^me elemente, ki se sečejo in krijejo. Prav tako povzroča baš pri uporabi širokokotnih objektivov majhen pomik naprej ali nazaj znatne spremembe v velikostnih razmerjih poedi-nih slikovnih elementov. Tu je skrajno neprijetno, če moramo stojalo ponovno premikati in prestavljati. Če pa delamo v okoliščinah, ko je celo za lastno osebo težko dobiti trdno mesto, n. pr. v gorah, v močvirjih itd., tedaj se snemanju iz proste roke sploh ne moremo izogniti.«
Nekaj za državnega pravdnika
Prijatelj nam piše":
»Naročil sem iz tovarne X. za neka posebna dela poseben filter. Prav za prav ni nič posebnega na njem, vsak amater, ki ima nekaj časa in volje, bi si ga izdelal lahko sam. Prejel sem račun, ki se glasi za filter s premerom 30 mm, brez držala, 80 Din, poštnino, trošarino, zavoj in drugo je bilo treba plačati posebe, tako da me je veljala stvar okrog 90 Din. Vzel sem svinčnik v roke ir sem začel računati: Če si izdelam filter sam (kar sem potem tudi storil), me staneta dve okroglo obrezani š::pci iste velikosti 50 par, želatina 5 par, barvilo 5 par, kanadski balzam 5 par, skupaj vsi materialni stroški torej 65 par, pri čemer je upoštevati, da so to stroški za »obrat v majhnem«, dočim si velika tovarna pri množestveni produkciji te materijalne stroške lahko zniža najmanj za 50 odstotkov. Pa recimo, da je treba prišteti še davke upravne stroške, plače dtelavstvu, razsvetljavo, carine itd., priznajmo tudi pravico do zakonitega 25od-stotnega dobička (stroški za ekspedicijo in drugo so šli itak na moj račun): vse skupaj. z materialnimi stroški vred za poedin filter pri najboljši volji ne znese več nego 10 Din. Račun pa se glasi na 90 Din! Po katerem paragrafu so producentem poleg normalnega 25odstotnega dobička dovoljeni še 700odstotni dobički? Ali ne spada to pod kakšen paragraf c pobijanju oderu-štva? In kdo soodloča v naši državi pri določitvah cen uvoženega blaga?«
Komentarja ni treba. Posvetili pa bomo v bodoče takšnim vprašanjem še kaj prostora. Za nas je popolnoma jasno, da bodo amaterji, dokler bodo še tako neorganizirani in kot konsumenti nezavedni, kakor so danes, prispevali v producentske žepe ne samo za 700odstotne, temveč tudi za TOOOodstotne čiste dobičke. Ali pa se vam zdi morda v redu, da stane n. pr. kakšna povsem normalna fotografska kamera toliko, kolikor stane dandanes cel avtomobil?
*
0 Fotoklub Ljubljana: v torek slikovna kritika, v petek članski večer, v nedeljo skupni izlet. Člani, ki se udeležijo razstave v Münchenu preko osrednje slikovne zbirke naj oddado svoja dela najpozneje jutri, v torek, v klubskem lokalu.
1.	v vseh vprašanjih individualno-psiho-loškega značaja:
2.	v vseh vprašanjih, ki so kakorkoli v zvezi z značajem, duševnostjo in drugimi lastnostmi človeka:
3.	v vseh zadevah, kjer je treba nasveta o usmerjanju življenja.
Na vprašanja o številki srečke, ki bi zagotovo zadela glavni dobitek, o tem, kateri so srečni dnevi ali meseci, ugotavljanje usode in vprašanja o tem, kako se doseže penzija ali denarne nagrade, o tem, ali bo ta ali ona zavarovalna družba v tem in takem primeru izplačala zavarovalno premijo, o tem, ali bo gospod Bat'a povečal svojo tovarno v Borovu ali ne — na vsa takšna in podobna vprašanja ne morem odgovarjati, pa čeprav priznam, da imajo tudi takšne zadeve globok pomen v človeškem življenju. Vsakemu posamezniku pa preko uredništva ponedeljskega »Jutra«, ki je iz humanitarnih nagibov otvo-rilo to rubriko, rad objektivno, iskreno, pošteno in po možnosti podrobno svetujem in mu tako stavljam na razpolago vse svoje znanje in bogato življenjsko izkustvo.
Poudarjam, da bom odgovoril na vsak dopis, prosim pa čitatelje, da malo potrpe, dokler ne pride vrsta nanjéi ker sem. zaradi svoje ogromne zaposlitve tu in zaradi svojega dela za inozemstvo močno preobremenjeni. Upam, da me bodo spoštovani čitatelji razumeli, ker je moja poglavitna želja, ostati ž njimi v stiku po geslu: Jaz z vami in vi z menoj!
Katja
Osnova te duševne konstrukcije je sen-zibilnost in izrazito čuvstvo plemenitosti. V mnogih življenjskih problemih je vaš razum v navzkrižju s čustvi.. Vtisi in drugi zunanji efekti povzročajo razne notranje nesladnosti in nejasnosti. Ne trdim, da se mora vse v življenju naslanjati na razum, a ne trdim tudi tega, da bi moralo vse v življenju sloneti na čuvstvih, temveč si je treba prizadevati, da hodita čuvstvo in razum vzporedno drug z drugim. Vi imate vse pogoje za to, da to dosežete in da pridete do cilja. Ne poglabljajte se preveč v stvari, ne detajlizirajte, ne dajajte preveč svobode svoji čuvstvenosti. Neko praktično zaposlitev morate imeti, kar bi bilo velike koristi za vas.
24» X. i9d&
V vas je nagnjenje k nepremišljenim korakom. Pazite na vse, kar govorite in delate. Nezavestno stanje je pri vas zelo pogost pojav, tako da bi mogli v tem stanju narediti kako reč, kakršna sicer ne ust e-za vašemu značaju. Neprilike. ki ste jih imeli v življenju, so bile nekajkrat rezultat vaših lastnih pogreškov. Spremembe, ki jih boste v doglednem času doživeli, bodo pozitivno vplivale na vaš nadaljnji življenjski razvoj, morate pa vendar vse dobro premisliti in ne smete podlegati pritisku drugih ljudi, ki bi vas hoteli izkoristiti za svoje sebične in nečedne namene.
Kalvarija
čeprav ste preživeli v življenju razne, za vaša leta neugodne trenutke, vendar ne najdem na vaši zgodbi ničesar kalvarij-skega, narobe, celo nekaj kavalirskega. V svojem poklicu boste brez dvoma dosegli pozitivne uspehe, zato ne smete povešati glave, ker bi to ne bilo kavalirski do samega sebe, pa nazadnje bi se utegnila iz tega v resnici izcimiti Kalvarija. Ostala vprašanja, ki ste mi jih zastavili, spadajo v področje črne magije, za katero priznam, da je najbrž zelo zanimiva, a razočarati vas moram z izjavo, da se nanjo ne spoznam.
Rabe
Vse, kar se zdi v življenju porazno, prihaja od tod, ker je človek slab in nima zaupanja vase. To pa, kar opažam pri vas — samokritika in objektivnost — te črte plemenitijo vašo dušo. V tem, da ste nagnjeni k misticizmu, ne vidim ničesar strašnega, ker ima ta vaš misticizem nekakšen realni kolorit. Mnogo ljudi je, ki se v življenju radi igrajo z besedami, tako da postanejo neke vrste življenjski žonglerji, v vaših besedah pa čutim iskrenost, čeprav vam manjka širokega razgleda in horizonta, Ta pojem horizonta morda je v vas, a ne znate ga izpolniti in uresničiti. Zmerom
bodite dosledni do vsega, kar delate ln kar nameravate. Vse potrebne pogoje imate, da lahko uspevate v življenju, a uspeh vam bo priSel po razvojni poti, ne izne-nada.
Jesen
Iz vašega rokopisa sem razbral, da so vse materialne nezgode, ki ste jih imeli in ki so izzvale v vas veliko spremembo, da ne rečem duševni pretres, precej žalosten pojav, a nikakor niso končni rezultat vašega življenja. Ugotovili smo, da imate več pozitivnih kvalitet kot človek in toliko nadarjenosti za kombinacijo kot trgovec, da nimate ne razloga ne pravice, pesimistično, skozi črna očala motriti svojo usodo. Vsemu, kar ste preživeli, ste bili, če hočemo biti objektivni, do neke mere sami krivi. Vendar lahko upate, da boste prišli do konsolidacije in da se boste postopoma vrnili v pozitivno življenje.
Tajinstvena 7
Pri vas je tajinstveno, kar nI. Igrati se tajinstvenosti. še ne pomeni, da je človek tajinstven. Kdaj pa kdaj najbrž niti sami ne verjamete, kar trdite, čeprav imate nekaj nagnjenja k iluziji in fantaziji ta pa smisel za estetiko. Brezdvomna pa je vaša iskrenost in ta iskrenost bo v življenju zmerom deležna ljubezni in spoštovanja. Vaša stabilnost pa je brez ravnovesja, nekatere stvari dojemate preveč z razgreto glavo, zato ne znate izkoristiti trenutkov in duševni konflikti ostajajo brez po-
mena. Ne dvomim pa ▼ vaše uspehe ln vam od srca želim najboljše.
Carmen
Niti sam Escamlllo ne bi mogel pri vsej svoji ostroumnosti in življenskem zamahu odgovoriti na vaša vprašanja. Imate pa
vendar več zvestobe kakor Bizetova Carmen in tudi v trgovskem smislu boste po uspehu močnejši od nje. Trgovski duh je pri vas močno razvit, tako da bi bila na primer kakšna prodajalna mešanega blaga za vas prav uspešna pridobitev. Samo nikar ne odpirajte kakšnega »salona modrčkov«, ker bi v tej branši ne imeli uspeha. Sicer pa boste lepo uspevali v službi, samo ne igrajte ne v loteriji ne na karte, pa ne igrajte se niti z ljubeznijo. Ponavljam torej: v trgovini vam kaže uspeh, prav tako tudi v zakonu, vprašanje otroka pa za zdaj še denite na stran.
Prijatelj 12
Trdoglav značaj, ki se težko prilagodi okolju, ki do neke mere precenjuje samega sebe, ne brez nagnjenja k nadvladovanju, brez doslednosti ta vzdržnosti, navznoter ne zadosti močan, bolj posebnež ta človek zunanje dekoracije, ki je podvržen duševnim motnjam, a je drugače dostojen, ne brez čustva, čeprav duševne odlike niso
v	preobilju.
Margerita
Način vašega življenja mora biti takšen, da nikomur ne storite zla, a tudi zlo, ld vam ga je kdo storil, morate poplačati z dobrim, če hočete biti srečni. Bog je v vsem, kar je pošteno, iskreno in dostojno. Vsega tega imate na razpolago, zato ni nič vaši sreči na poti.
Golovec 100
Za življenje, ki mi ga popisujete, leži mnogo krivde na vas. Vi sami ugnetavate svojo dušo, zavestno, z računom na žalost, na tugo, na neuspeh. Delajte vse ravno obratno, pa boste dosegli rezultate. Vaši prijatelji so do vas prav tako, kakor ste
vi	do njih. Nikoli ne zahtevajte od drugih več, kakor od samega sebe.
Soince, solnce...
»Solnce sije, dež rosi, stara---« in
tako dalje kakor poje stara pesem, tako nekako g ré letos poleti iz dneva v dan. Človek se nehoté vpraša: Ali je to res poletje? Kaj neki misli nebeški vremenar? Ali nič ne pomisli, da smo tujskoprometna zemlja? Kaj bo z našo sezono? Kakor bolniku nevaren prašek, tako nam po majhnih dozah pošilja solnčne žarke, sicer pa le dež, dež, dež... »Vsega tega je kriv Chamberlain s svojo marelo/« tako sem slišal govoriti oni dan ...
O, ko bi nebeški vremenar vedel, kaj je moda! Ko bi vedel, kako čudovite kopalne kostime je predpisala za letošnje poletje! čudovite, male hlačice, majhen zastor-
ček za grudi, vse pa v pestrih barvah, v cvetličnih vzorcih, ooo, če bi vedel, prav gotovo ne bi tako skoparil s solncem!
Res imenitni so ti letošnji kopalni kostimi. Toda nevarni. Ne svetoval bi jih vsem zastopnicam nežnega spola.
Nu, in če se solnce le spozabi in malce posije, potem je v kopališču Iliriji prav živžav. Staro in mlado se praži na solncu in čofota po vodi. Vse, da, skoraj vse pa je oboroženo s škatlicami in stekleničkami: treba je pomagati, hitreje ogoreti, ko je pa solnca premalo. Nivea... Solea... Čamba-fi... in še kaj. In — ne, to je pa tajnost. Recept — pri meni!
Peen.

/A/J' / '
/JL
f/M^iP/ A
H/d/šVL*-a
IVRfcA«»
DOeKOT'-l*	I
« • f t * • »
sem, kakor sem zapisal, prijatelj vsakršnih izumov in iskren občudovalec izumiteljev.
Toda — oprostite, prosim! — za ta izum nisem navdušen. Temu izumitelju in temu asistentu ne privoščim spomenika!
Skorja, skorjica, ti plemeniti, dobri kožušček, ki varuješ nežno, sočno sredico —»
ti sladka, krhka skorjica — tebi naj se odrečem zavoljo nekega — genijalnega izuma? Jok — ne boš! Nisem požrešen na kruh, Bog mi je priča in pa Minka, ki ga ji plačujem pri obedu in večerji —! Toda — ne, ne, ljudje božji! Pomislite: kdo od vas bi še z zadovoljstvom segel po pravkar pečenem dišečem kifeljčku, ki bi bil brez — groza, strah me je pomisliti na to!
Pa tudi moralna in verska plat zadeve! Moj sin, ali pa moj bodoči vnuk. naj bi v svoji vsakdanji častitljivi molitvi, v Oče-našu, prosil Gospoda mesto za naš — vsakdanji kruh za nekako — konzervo? Nikdar! Jamais! Mai!
Jaz sem in ostanem za naš navadni kruh, pa naj bo to rahli pšenični kruh, sočni, kmečki soržičen kruh, pra-kruh ali pa Graham-kruh za diabetike! Samo svež
naj bo, dovolj naj ga bo in pa — izum je, kot rečeno zelo drag — poceni naj bo! Naš narod je z menoj vred siromašen in si tako dragih konzerv ne more privoščiti!
Vojnih prednost izuma ne priznavam! Kdo pa ima, vprašam vas, dandanes še vojne namene? Po vsestranskih zatrdilih vojnih namenov sploh ni! Saj vsi dobro vemo, kakšna klavrna kolobocija je na koncu rezultat teh in takih namenov!
V ostalem pa, kot rečeno, občudujem izumitelje. Kaj so vse izumili in kaj še vse bodo! Vse je mogoče! Danes prideljujemo iz mleka svilene obleke, aparati za predelavo ekskrementov v gorilni plin so že na trgu. Prav nič ne dvomim, da se bo posrečilo po posebnem, učenem postopku izdelovati n. pr. topove iz špinače. Zakaj pa tudi ne? Saj vsebuje mnogo železa.
ZDRAVICA
—	Včeraj mi je o priliki mojega rojstnega dne napil moj prijatelj najlepšo zdravico v mojem življenju.
—	In kaj je rekel?
—	Rekel je: Natakar, prinesite račun — plačam vse.
NA SODIŠČU
Sodnik: »Obtoženec povejte mi, zakaj ste pri vlomu, ki ste ga izvršili, pobrali samo manj vredne stvari, a zlato in druge dragocenosti ste pa pustili?«
Obtoženec: »O tem sem že tudi jaz sam premišljeval in sem prišel do zaključka, da bi me bilo treba poslati na opazovalnico.«
Vojvoda Peter Mrkonjlč
Po zapiskih adjutanta kralja Petra I., poznejšega državnega svetnika Ilije Djukanovica
Knez Peter Karadjordjevič je dobil v času svojega bivanja v Parizu v juliju 1875 od svojega prijatelja poročilo, da bo v Hercegovini kmalu izbruhnila vstaja, čez nekoliko dni je bila v časopisih novica, da je prišlo okrog dvesto vsta-šev iz črne gore v Hercegovino. Knez Peter se je takoj odločil, da se bo tudi sam udeležil vstaje. Mahoma je zapustil Pariz in že v avgustu je bil v Dubici pri Staši Hrvačaninu. Najprej se je imenoval Peter Petrovič, to ime pa je pozneje spremenil v Peter Mrkonjič. Pri vsem tem pa se je dobro vedelo, da je bil to knez Peter Karadjordjevič. Nekako v začetku vstaje je bil v Beogradu pop Jovo živkovič, ki je potem prinesel knezu Petru blagoslov od metropolita.
Zbiranje ljudi in vseh potrebščin je bilo tajno v Avstriji tik ob meji Bosne. Vojvoda Peter je smatral, da ne bi bilo potrebno stopiti prej v boj, dokler ne bi zbral vsaj 300 četažev, zakaj Turki so manjše oddelke hitro uničevali. Avstrijske oblasti so nasprotovale vstaàem in nabavi orožja, kljub temu se je živahno delalo in pripravljalo za te podvige. V začetku septembra sta Kosta Dinič in Nikola Savko-vič prinesla z Dunaja prvo zalogo pnàk. V sestavi vojske vojvode Petra Mrkonjiča je bilo po 30 ustašev v eni četi, dvema četama je poveljeval starešina, a na čelu Šti-
rih čet so bili kapetani. Pri prehodu čez mejo in v boju pri Aovi v začetku oktobra so bili četniki: Hinko Gak, Peter Go-lubovič, Marko Djenadija, Sima Bilbija iz Prijedora. Jovo Mrkič, Mičo šurlan, Miha jlo Dakič in Nikola Medič; starešine: Julij Rozina, Džordže Jovanovič, Boža Jerkovič, Ivan šarac in Albin Orehe k; kapetani: Aleksander T o m a n, Simon Paternoster in Ifranc Munster.
Zbiranje in vežbanje vstašev je bilo vi taboru Črna Uvala nasproti čorkovači. Da ne bd avstrijske oblasti zvedele za te priprave, odvzele orožja in razgnale vstašev, se je moralo žunti s pripravami, in kolikor mogoče hitro prestopiti mejo v Bosno. V začetku oktobra je bil Kosta Dinič v Jamnici, kjer je zvedel, da je v Zagrebu že znano o teh pripravah ter da je izšla naredba, vstaše razorožiti in jih odgnati od meje nazaj v notranjost Vojvoda Peter je takoj zaukazal, da naj se pripravi prestop v bojnem pohodu č.ez mejd na bosansko stran v smeri Grljevca v sporazumu s poznavalci kraja. Izvidnici sta bili dve četi, zaščitnica pa ena četa. Prihodnji dan ob zori so se vstaši poklonili Bogu. Po prejetih poročilih je bil izdan ukaz k pohodu, nato so šli čez mejo v poizvedovanje. Na potu se jim je pridružilo okrog 50 Bosancev s kremenjačami,
2S Set po sarajevskem atentatu
so signalizirali
osvobojenje
V založbi „Nove Evrope" v Zagrebu je pred meseci izšla knjiga „Istraga u sarajevsko m atentatu", ki jo je napisal preiskovalni sodnik v zadevi atentata L. Pfeifer. Po knjigi, ki spada brez dvoma med najdragocenejše, pa tudi najzanimivejše dokumente naše narod&e zgodovine, prinašamo kratek niz dogodkov, ki so zanetili svetovni požar in pomagali našemu narodu do osvobojenja in zedinjenja
Pogled na Sarajevo z Miljaeko. V ospredju Beledija (mestni magistrat). Tretji izmed mostov je latinska čuprija, zdaj Principov most, ob katerem je Princip streljal na
Franca Ferdinanda in Zofijo
Dne 28. junija 1914 se je naredil lep in veder dan. Oblekel sem lahko, svetlo letno obleko, ker je bilo videti, da bo vroče. Namenil sem se bil, da bom gledal prihod prestolonaslednika pri Belediji. S seboj sem vzel samo najstarejšo hčer, ostale otroke pa sem pustil doma, ker sem nekako slutil, da se utegne kaj pripetiti. Stanoval sem v čemaluši-ulici, in ko sem prišel na Korzo, sem pri novi palači okrožnega sodišča zavil na tako zvani »kej (obalo reke Miljaeke). Na korzu so se ljudje sprehajali kakor po navadi;- a po keju, kamor je imel priti prestolonaslednik, skoraj ni bilo ljudi. To sem si razlagal na ta način, da je nedelja in prav okrog desetih, ko so katoliki po cerkvah, Srbi pa so slavili Vidov dan; vedel pa sem, da ne eni ne drugi, pa tudi muslimani nimajo posebnega interesa, sodelovati pri svečanem sprejemu Franca Ferdinanda, ker v njih ni bilo razvito nikako posebno dinastično strahospoštovanje. čudno se mi je zdelo, da tudi vojska ni po-strojena; ko sem opazil, da v večji razdalji stoje redarji, sem pomislil, da najbrž sami redarji branijo ljudem pristop na kej. da bi laže vršili kontrolo. Pozneje sem se prepričal, kako smešna je bila ta moja misel, saj so vendar na tem skoro praznem keju na šestih mestih atentatorji čakali na prestolonaslednika, a policija
ni začutila niti enega .. .
Ko sem s hčerko prišel nekaj sto korakov do Beledije in sem stal na trotoarju na drugi strani Miljaeke, sva opazila, kako sta mimo naju zdrvela dva avtomobila proti Belediji: v prvem so se vozili policijski organi, v drugem pa načelnik in komisar mesta Sarajeva. Ko smo se ustavili, je privozil še tretji avtomobil, ki je obstal
pred nama: v njem sta sedela prestolonaslednik Ferdinand v svečani generalski uniformi s klobukom, okrašenim z zelenim perjem, zraven njega najvojvodinja Zofija; njima nasproti pa glavar Bosne in Hercegovine Potjorek v prav takšni generalski uniformi, medtem ko je pri šoferju sedel grof Harrach v paradni uniformi konjeniškega častnika. Kakor hitro se je avtomobil ustavil, je prestolonaslednik vstal in se ozrl po keju, od koder je prišel — in on in vsi v avtomobilu so bili silno razburjeni. Pristopil sem bliže k cesti, in pogledal po keju, pa ne vem ali sem prav tisti trenutek ali trenutek poprej začul detonacijo, ki ji prvi mah nisem pripisoval posebne važnosti, misleč, da streljajo topovi prestolonaslednikove-mu prihodu na čast. Medtem pa sem opazil doli sredi keja na cesti kakor oblak dima in takrat mi je postalo jasno, da se je nekaj dogodilo. Medtem so prispeli še ostali avtomobili, ki so spremljali prestolonaslednikov avto, in vsi so krenili proti Belediji. Takoj sem hčerko po stranskih ulicah odvedel domov; sam pa sem, ko sem videl, da ljudje gledajo na drugo obalo Miljaeke, stopil preko ceste in videl, kako redarji z one strani Miljaeke, obkoljeni od množice ljudi, nekoga vodijo in branijo pred množico, Id ga je hotela lin-čati. šel sem proti Belediji in mimo mene so redarji gnali atentatorja, ki je — tako sem čul od ljudi — vrgel bombo na prestolonaslednikov avtomobil.
Kmalu nato so se avtomobili s prestolonaslednikom v istem redu vračali iz Be-ledije proti keju. V oči mi je padlo, da grof Harrach ne sedi ob šoferju, temveč na stopnici zunaj avtomobila z leve strani in s svojim telesom zaklanja telo Franca
Ferdinanda, ob katerem je na desni sedela njegova žena.
V poslopju Beledije so se nahajali uradi mestnega poglavarstva, poverjenika za mesto Sarajevo z višjimi uradniki policije, državnega pravdništva in okrožnega sodišča. Velika dvorana mestnega poglavarstva je služila obenem kot zbornica deželnemu zboru. Moja uradna soba je bila v pritličju, nasproti poslopju policijske straže; v tem policijskem poslopju pa je bila v pritličju, takoj na levi ob vhodu, zdravniška ambulanta policije. Policijski zdravnik je bil tedaj dr. Sattler, s katerim sem v prejšnjih letih služil v Bosanskem Petrovcu in tako je bil tudi moj hišni zdravnik. Atentatorja so privedli v predsobo te zdravniške ambulante. Pustili so me noter, da ga vidim, in tu sem izvedel, da se piše čabrinovič, po poklicu tipograf, ki je imel kot socialist pet let izgona iz Sarajeva. Čabrinovič je sedel na klopi ob zidu ter z živimi in nemirnimi, čmimi očmi nekam kljubovalno gledal, ustnice pa so se mu nasmihale v porogljivem nasmešku. Bil je bele polti, a lica so mu bila zardela; imel je črne majhne brčice — bil je visok, čvrst fant. Na glavi je nosil športno čepico in po vsem tem sem prvi mah pomislil, da je atentat izvršil iz anarhističnih načel.
Ko sem odšel pred policijo, sem tu srečal svojega šefa okrožnega sodišča Ilnic-kega, ki mi je sporočil, da bom jaz vodil preiskavo in naj se takoj lotim posla, a ko sva še tako stala v razgovoru, je prihi-tel mimo naju policist in nama sporočil, da je bil ta hip ponovno izvršen atentat in da je prestolonaslednik ranjen. In res, ko sva se ozrla proti keju, sva opazila da policija spet nekoga žene in razganja množico, ki je s palicami udarjala po onem, ki so ga gnali. Ko je ta »prevod prišel do nas, sem videl, da policija žene gologlavega, mladeniča s krvavo glavo. Tudi njega so odvedli v ambulanto policije in tu mu je dr. Sattler takoj izpral in iprevil rane. Fant je medtem nekajkrat bruhnil. To je bil Princip. A poleg drugih so bili prisotni predsednik okrožnega sodišča in državni višji pravdnik Holländer, ki mi je naročil, naj tega mladeniča takoj zaslišim. Ko so se na mojo zahtevo vsi razen zapisnikarja odstranili, mi je zdravnik izjavil, da rane po zunanjih znakih niso nevarne, da. pa niso izključene komplikacije. Iz tega razloga sem uvedel samo kratko zaslišanje in sem takoj šel in me-dias res.
Zaradi pretepanja je bil fant kakor strt in je vidno težko izgovarjal besede. Mislil sem. da težko govori zaradi bolečine dobljenih ran; pozneje pa sem ugotovil, da je bil drug razlog za to. Fant je bil majhne rasti, slaboten, podolgovatega, rumeno ble dega lica, pa je bilo kar težko priti na misel, da bi se on, tako droben, tih in skromen, lahko odločil za takšen 'atentat. A njegove oči! Te svetloplave oči niso bile niti malo divje, zločinske, temveč žive in prodirne, sicer mirne, a iz njih je žarela prirojena inteligenca, pa tudi neka urejenost in skrajna energija. Ko sem mu rekel, da sem preiskovalni sodnik, in sem ga vprašal, ali se čuti dovolj močnega, oziroma sposobnega za zaslišanje, mi je — izprva s slabim, a potem zmerom sigur-nejšim, močnejšim glasom — jasno odgovarjal na zastavljena vprašanja.
Pisal se je Gavrilo Princip, sin Petra, po rodu iz Oblaja pri Grahovu, srez Livno, 19 let star, pravoslavne vere, neoženjen in dotlej še nekaznovan. Pred mesecem dni je dovršil 8. razred gimnazije v Beogradu, a potem se je vrnil v Bosno in zadnji čas stanoval v Sarajevu pri Stoji Ilič, v Oprkanj-ulici št. 3. Prej je v Sarajevu 'izdelal tri razrede trgovske šole, nato v Tuzli položil izpit za 4. gimnazijo, potem pa je odšel v Beograd, kjer se je na leto mudil po štiri do pet mesecev, sicer pa je bival pri svojem bratu v Hadžičih pri Sa-
Pet minut pred atentatom: nadvojvodski par se vrača iz Beledije
rajevu, dokler ni dovršil gimnazije, še pred dvema letoma se je bil namenil, da iz nacionalističnih čustev izvrši atentat na kakšno veliko osebnost, ki reprezentira oblast v Avstriji; a pred mesecem dni je prišel iz Beograda v Sarajevo, ker je v Beogradu od nekega komitaša, ki mu pa ne ve imena, dobil pištolo »browning«, da izvrši atentat na prestolonaslednika Ferdinanda — »ker je v njem poosebljena najvišja oblast, od katere mi Jugosloveni čutimo strašen pritisk.« To jutro je okrog devetih prišel na kej in se sprehajal z gimnazijcema Špiričem in švarom (sinom državnega pravdnika), samo da ne bi vzbudil pozornosti. Za pasom je imel rs-

Gavrilo Princip
volver, nabit s sedmimi naboji. Ko se je tako sprehajal, je čul, da je bil izvršen atentat z bombo na prestolonaslednika — »pa sem se začudil, kdo bi bil mogel izvršiti ta atentat, ker sem bil že takrat odločen, da ga sam izvršim...« V vznemirjenju niti ni opazil prestolonaslednika, ko so avtomobili drveli mimo njega proti Belediji. Nato se je sprehajal po Latinski čupriji, ne da bi bil vedel, kaj se je prav za prav zgodilo. Ko je bil nasproti Latinske čuprije na vogalu Schillerjeve trgovine, je slišal vpitje »živijo«. V avtomobilu je prepoznal Ferdinanda po slikah,
ki so jih tiste dni prinašali listi; a ko je opazil, da sedi kraj njega neka dama, je za trenutek pomislil, ali bi streljal ali nc. »V tem me je prevzelo neko čudno čuv-stvo in s trotoarja sem nameril v nadvojvodo, kar mi je bilo toliko lažje, ker je avtomobil zaradi ovinka počasneje vozil. Kaj sem mislil tisti hip, ne vem; samo vem, da sem ciljal v njega. Zdi se mi, da sem ustrelil dvakrat, a morda tudi večkrat, ker sem bil zelo razburjen; ali sem zadel ali nisem, pa ne vem povedati, ker so ljudje ta čas že navalili name ..'
Princip mi je dalje (pri ponovnem zaslišanju, op. ur.) priznal, da je on še leta 1912. na grobu žerajiča v Sarajevu prisegel, da ga bo maščeval. Njemu je zmerom lebdelo pred očmi politično zedinjenje Jugoslovenov in to mu je bila osnovna ideja; zato je bilo Jugoslovene treba najprej osvoboditi Nemcev in Avstrije, ker so vse nesreče, ki so se godile, izhajale iz Avstrije. Ta duh se je razvil že povsod, zlasti med omladino v jugoslovenskih krajih, a glavni vzrok je bil narodno ogorčenje. Nato je Princip doslovno izjavil: »To je bila moralna dolžnost Srbije, kot svobodnega dela Jugoslovenov, da osvobodi ostale Jugoslovene izpod Avstrije, zato ste lahko čuli od vsakega poštenega Srba in Hrvata, da bo Srbija kadarkoliže osvobodila Jugoslovene ... Mi smo si postavili cilj, da se vsi Jugosloveni smatrajo kot en narod. Za primer sta nam služili Nemčija in Italija in zadinjenje bi se v danem trenutku moralo izvesti tudi pri nas. Za takšen moment, bi se lahko smatral primer evropske vojne, v kateri bi morali biti Jugosloveni ob Srbiji tako močni, da se odcepijo od Avstrije. To so moje misli in misli omladine, a so tudi propa-lice, ki mislijo drugače. Mi nismo nikoli pričakovali od Avstrije, da bo ona. zedin> la Jugoslovene, temveč pričakovali, da. se bo razpršila kakor kuga in da izgine izmed nas. Moje mišljenje je bilo, da mora vsakdo, ki ima dušo in ki čuti za narod, ki trpi, protestirati in napraviti karkoli, ker je osveta sladka in krvava ..
Evo, to je bil credo Principa in omfe. dine, kì šele danes prihaja na površino in oblast svobodne Jugoslavije.
Kupoft ŠL 2
za brezplačno konzultacijo na Kliniki za dušo in srce — v po-nedeljski izdaji »Jutra«
mi
V razpravni dvorani: srednji spredaj je Princip, na njegovi desnici čabrinovič
Pri A o v i so naleteli na turški oddelek, ki je gnal Srbom ugrabljeno živino. Vnel se je boj. Turki so dobili pomoč, askere, oborožene z dobrimi puškami. Tu se je posebno odlikoval Dalmatinec Delač, devet-najstletni mladenič, ki je imel posebno piko na konjenike, in to zelo uspešno. Turki so bili v veliki premoči, pa vendar so bili pogosto razgnani in zapodeni v beg. Končno so se morali vstaši zaradi nerazmer-no večje sile umakniti na avstrijsko stran, kjer so jih pričakovali in razorožili avstrijski ulanci. Ko so začele podati prve turške svinčenke na avstrijsko stran, so ■ulanci pobegnili in pustili vstaško opremo, nekdo od ulancev celo svojo puško. Nato so vstaši poskrili puške in municijo v potoku in šumi na bosanski strani. Bilo je to okoli 6. ure zvečer.
Pozneje so šli vstaši čez mejo, kjer so j-h ulanci večinoma vse polovili, med njimi tucli vojvodo Petra. Odtod so jih odvedli v Bojno, kjer se je vselil v učiteljevo stanovanje avstrijski oficir, katerega po slučajno ni bilo tam. Med tem ko so ga pričakovali, se je nudila vojvodi Petru prilika. da je skočil skozi okno in pobegnil v mraku v šumo, kjer je prenočil. Prihodnji dan se je polagoma zbralo v šumi pri Prosinju okrog 140 vstašev. Na potu do Prosinja je vojvoda Peter iskal in našel svoje orožje. Ta dan so se vsi vstaši razšli po okolici in pobrali skrito orožje in municijo.
Pozneje v teku leta 1875. so bile manjše praske, a v glavnem se je pripravljalo za večje podvige za pomlad 1876. Zaradi boljših priprav je potoval vojvoda Peter v novembru na Dunaj, kjer se je v naglici oskrbel z orožjem in ostalimi potrebščinami za svoje vstaše. Vojvoda je imel že od prvega dneva neprilike, tako od srbske vlade kakor tudi od Avstrije. Ta je V času četovanja vojvode Petra ovirala
priprave in pazila, kako bi ga ujela in odstranila od svoje meje. Pogosto so bile preiskave v hišah, kjer se je skrival. Vojvoda Peter se je vedno na kak način izognil pred zasledovalci. Nekoč bi bil skoro ujet, ker ni bilo niti časa niti kraja, kamor bi se zaletel. Zlezel je v dimnik, kjer je slučajno našel dolbino in se vanjo varno skril. Za to dolbino v dimniku ni vedel niti gospodar, vsaj tako je pozneje rekel. Ko je eden izmed zasledovalcev pogledal v dimnik, se je gospodarju čudno zdelo, da ni notri nikogar videl. Večkrat so zasledovalci zajeli manjše količine orožja in opreme ter jih zaplenili. Nazadnje je vojvoda Peter vendar moral v Bosno. Avstrijci so ojačili obmejne straže in so se vstaši komaj mogli oskrbovati s kruhom in ostalimi potrebščinami. Ko so v nekem primeru stražniki zaplenili tren in ujeli provijantnega vodnika, so tudi vstaši vjeli nekoliko stražnikov in sporočili njihovemu poveljniku, da bodo vse pobe-sili, če ne bodo vrnili vstašem vodnika in provijanta„ To je imelo uspeh.
Iz Srbije so prišli najeti plačanci, da bi ubili vojvodo Petra Mrkonjiča. Hubmayer in Sima Bilbija, trgovec iz Banja Luke, sta agitirala na vse strani, da bi nikdo ne šel v četo vojvode Petra. O vsem tem so prinesli dokazilna pisma vojvodi Petru. Zagonetno je bilo tudi vedenje Petra Pe-cije. Vojvoda Peter je vedel za tajno delovanje vseh teh agentov, vendar je bil napram njim zelo ljubezniv in se je delal, kakor da ne ve ničesar, samo da ne bi škodoval splošni stvari.
V zimi 1875 se je pripravljalo, da bi se na pomlad vstaja razširila. V sporazumu z ostalimi poveljniki je pozval vojvoda Peter vse starešine in uglednejše može iz Bosne na sestanek. Prišlo je okrog 60 ugled nih veljakov, med njimi Ilija Guteša, Hubmayer, Vasa Pelagič, Vasa Vidojevič, To-
skič in Sima Bilbija. Zbor je otvoril vojvoda Peter in pojasnil, zakaj so se sestali. Prvi je govoril Vasa Vidojevič. Zahvalil se je vojvodi Petru za vse dobro, kar je doslej storil, nato pa ga je prosil, da naj odda zboru vse orožie, opremo in denar, vse, kar ima, on sam, — vojvoda Peter pa naj se odstrani na Dunaj. Guteša je ravnotako hvalil delo vojvode Petra, nato pa je zahteval isto kakor Vidojevič, da izroči vse njemu, Guteši.
Ljudje iz naroda niso dopustili take odločitve, ker nista Vidojevič in Guteša navedla nikakih razlogov za to. Razen tega so zahtevali, da naj se poda poročilo o prejšnjem delu in pripravah vstaškega odbora. Guteša je končno izjavil, da Srbija, čma gora in Hrvatska podpirajo vstajo, če pa gospod, — pokazal je na vojvodo Petra, — še nadalje ostane med njimi, tedaj bodo izgubili vsako podporo. Zahteval je od zbora, da naj se izjavi, če ima kdo kaj proti gospodu in da-li je treba, da se odstrani iz Bosne?
Več kakor dve uri je trajal razgovor, v katerem so skoro vsi obsojali predlog Vidojeviča in Guteše ter nikakor niso hoteli pristati na to, da bi se vojvoda Peter odstranil iz Bosne. Nazadnje so sklenili, da naj se izbere odbor desetorice, ki naj bi v tajni seji uredil zadevo. V odboru so bili: vojvoda Peter, Guteša, Vidojevič, Simo Bilbija in njegov sorodnik, Vasa Pelagič, Vladimir Milojevič, Nikola Nesič, Hubmajer in še nekdo. Na tej seji je Guteša odločno in zapovedovalno zahteval to, Rr je predlagal na zboru. Drugih razlogov ni navajal nobenih. Milojevič in Pelagič sta bila posebno nasprotna predlogu Guteše in Vidojeviča. Vojvoda Peter je izjavil, da je pričel borbo za osvobojenje Bosne na svoje stroške. Zato je organiziral četo in začel delovati v tem zmislu. Ne vidi vzroka, da bi opustil svoje delovanje. Ni-
kogar noče ovirati pri delu za osvobojenje, pač pa hoče vsakomur priskočiti na pomoč. Nato se je seja končala. Pozneje je odbor izvolil Hubmajerja za poveljnika, a vojvoda Peter je nadaljeval delo na svojo roko kot poprej. Na neki odborovi seji pod predsedstvom Guteše so bili prisotni To-skič, Sima Bilbija in njegov sorodnik Jo-va, Vasa Pelagič in še pet članov. Tokrat so sklenili, da je treba vojvodo Petra ubiti. Samo Vasa Pelagič se je temu protivil ter je tajno sporočil vojvodi Petru, da naj se dobro čuva in nadaljuje delo na osvoboje-nju.
Pozimi je bival vojvoda Peter v selih na avstrijski meji, kjer je tajno zbiral orožje in .strelivo. Zaradi teh priprav je odpotoval v februarju na Dunaj v namenu, da bi nabavil tudi kak top, ker so se poskusi z lesenim topom slabo obnesli. Avstrijske oblasti so zasledovale vstaše in iskale orožja. Vojvoda Peter se je največ zatekal pri Gjoki Urici v Glini in pri Kru-niču v Sisku, kamor so avstrijske čete pogosto prihajale in preiskovale hiše. Ob neki priložnosti bi bil skoro ujet pri Urici na podstrešju. Vojvoda Peter pa je skočil s podstrešja in pobegnil. Ob neki drugi priložnosti je Krunič vojake lepo sprejel in jih tako napojil, da so pozabili preiskati hišo. V času vseh teh zasledovanj so našle avstrijske oblasti le malo orožja.
To leto je silno deževalo, kar je oviralo priprave in oskrbovanje s prehrano. Pa tudi Turki so se pripravljali in pričakovali vstaše. Kakor hitro je bila priložnost, je prestopil na pomlad manjši oddelek vstašev vojvode Petra pod poveljstvom Jefte Miškoviča mejo proti P o z v i z d u, kjer je trčil ob Turke. Ta spopad se je za vstaše ugodno končal. Ko so avstrijske oblasti podvzele energično preganjanje vstašev, so se ti morali umakniti čez mejo v č o r k o-vačko šumo, kjer so si utrdili tabor.
Med utrjevanjem taborišča so poslali izvidnice na vse strani. Zaradi slabega vremena in preganjanja od avstrijskih oblasti je bila nabava prehrane zelo otežkočena in so morali vstaši gladovati. Po prejetih poročilih so vstaši pričakovali turški napad. Ob nekem poizvedovanju so Turki napadli pri Rogaču izvidniški oddelek. Vojvoda Peter je poslal pomoč in pričakoval Turke na glavnem položaju. Pomoč je prišla o pravem času. Vstaši so v naskoku zapodili Turke, ki so pustili mnogo žrtev. Vstaši niso imeli mrtvih.
Dva dni pozneje je napadlo okrog 2000 Turkov, skoro polovica redifov in askerov, od treh strani vstaško taborišče, kjer je bilo le blizu 250 borcev. Začela se je ljuta borba. Vstaške trobente so zatrobile k naskoku. Turki so pobegnili ter pustili na bojišču mnogo mrtvih in opreme. Vstaši so imeli le nekaj žrtev in ranjencev, katere so poslali v Glino. Zlasti so se izkazali Sava Gjuričič, Mileta Jovanovič, Marko Jovanovič, gostilničar, čulibrk, ki so prvi udarili k naskoku. Po zmagi je bilo v taborišču nepopisno veselje. To je bilo na koncu maja 1876. čez kake tri dni je ponovno napadla izvidnica turških pešcev in konjenikov vstaško taborišče, toda vstaši niso več pustili, da bi jih Turki napadli.
Vstaši so prejeli poročilo, da se pripravlja večji turški napad. Da bi prehiteli in iznenadili Turke, so krenili vstaši naprej proti G r 1 j e v c u. Kar je začela streljati na vstaško taborišče avstrijska vojska v smeri vstaškega prodiranja ter vstašem tako ovirala pot. To je povzročilo, da so bili mnogi vstaši razgnani. Pri napadu se je manjši turški oddelek zaprl v kulo. Po neuspeli praski so se vstaši vrnili v tabor, kjer iih je avstrijska vojska precej razpršila. Sledil je napad vstašev na Dobro se lo. kjer so jih Turki pričakovali in zavzeli položaje. Turki so bili v premoči in
SPORT
BSK ima i gole na dobrem
Včeraj je naš državni prvak startal v tekmah za s. e. pokal in dosegel proti praški Slaviji dober izid
Beograd, 25. junija. , Po tritedenski pavzi, v kateri v Beogradu ni bilo važnejšega nogometnega dogodka, je bila danes na igrišču BSK važna mednarodna tekma. Po gentlemanskih Angležih in temperamentnih Italijanih je danes Beograd sprejel drage slovanske goste, češke nogometaše praške Slavije, ki so nastopili v prvi tekmi za srednjeevropski pokal. Kakor znano, bi morala danes biti že revanžna tekma med BSK in Slavijo v Pragi, toda splošna prepoved sport-n h prireditev v češko-moravskem protek-toratu do 30. junija t. 1. je nekoliko spremenila red tekem, in to na škodo BSK, ki bo moral revanžno tekmo odigrati na tujih tleh namesto doma.
Ofieielnega pozdrava praških nogometašev na igrišču ni bilo, tem bolj prisrčno pa je Čehe pozdravilo tisočglavo občinstvo, ki kar ni hotelo prenehati z ovacijami. Ploskanje in odobravanje je trajalo še potem, ko se je tekma že začela.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
BSK: Mrkušič. Stojiljkovič, Dubac, Ma-noia, Dragicevič, Lechner, Glišovič, Vuja-dinovič, Valjarevič, Božovič, Podhracki.
Slavija: Bočkaj, Truhlar, Davčik, Pruha, Nožir, Kopecky, Horak, Vacek, Bičan, Vi-tla-eil.
Bsk se je zavedel svoje težavne naloge. Takoj v začetku je začel z nevarnimi napadi, toda pred golom je napad precej okleval, že v 1. mm. ima Božovič lepo priliko za dosego vodstva, toda njegov strel gre mimo. Pozneje gresta še dve krasni sansi mimo! Napad BSK, ki mu lepo pomaga krilska vrsta, je v polju zelo agilen, to i a zaradi neodločnosti pred golom ostane ao odmora pri enem golu naskoka. V 12. min. ujame Mrkušič žogo z roko izven kazenskega prostora. Posredni prosti strel proti BSK ne rodi uspeha. V 27. min. fou-lira Dubac Horaka. Prosti strel strelja zelo nevarno z desne strani Horak sam. že se je žoga skoraj videla v mreži, toda na srečo se je odbila od prečke. Kmalu nato BPK vendar uspe doseči vodstvo. V 29. .min. strelja Božovič zelo ostro in žoga gre pod nogami češkega vratarja v mrežo. 1:0 za BSK. žoga je bila kljub ostrosti ubran-Ijiva. BSK napada dalje, toda ta polčas se kljub temu konča s tem edinim zgodit-kc m. Po situacijah bi moral biti z najmanj 3:0 na boljšem. Čehi so zelo redko prihajali pred domači gol, kar je bila le sreča, ker je bil Mrkušič to pot precej ne-siguren v obrambnih akcijah. Igra je bila do odmora precej mlačna, kar je gotovo posledica precejšnje vročine.
V drugi polovici igre ima BSK sonce v hrbtu, tako da se je računalo, da bo zdaj še bolj v premoči kakor pred odmorom. To se je tudi zgodilo. Redkokdaj se vidi tekma, v kateri bi bil gol ene strani tako bloki ran, kakor je bil v tem delu igre češki gol. toda redkokdaj se vidi tudi taka neodločnost in neučinkovitost, kakor jo je pokazal notranji trio »plavega« napada. Šli bi predaleč, če bi naštevali vse zrele in prezrele šanse, ki jih je imel BSK za realizacijo. Ta neučinkovitost napada je bila tako vidna, da je začelo občinstvo precej glasno protestirati proti domačim. Napaka je bila tudi v tem, da niso igrali na ze o dobrega Glišoviča. šele v 25. min. odda Glišovič lepo žogo Valjareviču, ki ima lahko nalogo, da jo iz dveh metrov daljave potisne v mrežo. Zasluga za ta gol gre samo Glišoviču. V 30. min. je prosti strel proti Slaviji. Glišovič strelja ostro na gol in žoga smukne pod vratarjem v mre-o. 3:0 za BSK. Tudi potem je še cela vrsta ugodnih situacij pred golom Slavije, toda ne.sigurnost strelcev upropasti vse. Po poteku igre in po zrelih situacijah bi bil lahko današnji rezultat 5 ali 6 ali celo 7:0 v korist BSK.
Glavno zaslugo z" današnjo zmago ima brez dvoma krilska vrsta Manola-Dragi-čevič m zlasti Lechner, ki je res igralec velikih kvalitet. Obramba je bila dobra, toda Mrkušič v golu je bil nenavadno ne-siguren, vendar je v drugi polovici ubranil dve težki žogi. V napadu je bil na mestu edino Glišovič. V splošnem je v polju še šlo, pred golom pa so vsi ostali napadalci odpovedali. Božovič se je v prvi polovici trudil, v drugi pa ga zadene največ krivde da je ostalo samo pri 3:0.
Od Slavije smo pričakovali mnogo več, kakor smo videli, in niti znameniti Bičan
ni znal pokazati nič posebnega. V polju so domači sploh popolnoma »snedli« Čehe. Zdelo se je, kakor da Pražani nimajo nobene volje in da niso zaigrali tako, kakor jim nalaga njihov renome. Odlikovali pa so se vsi po izredno fair igri. Občinstvo jim je zaradi tega in kljub porazu tudi po končani tekmi priredilo ovacije.
Tekmo, ki ji je prisostvovalo okoli 8000 gledalcev, je odlično sodil italijanski sodnik Scorzoni.	T. Z.
na boljšem položaju. Zato so se vstaši umikali, da bi se Turki prevarili, šli za njimi in zapustili položaj, isti čas pa bi dospel drug vstaškl oddelek in jih nenadoma napadel v bok. Toda Turki se niso dali pre-variti. Ko je dospel drugi vstaški oddelek, so vsi skupaj planili na Turke, ki so prišli iz položaja. Nato so Turki pobegnili, vstaši pa so zažgali solo. Kmalu nato so udarili na Budjevac. Turki so bili v premoči. Krvava borba je trajala do zore, prišlo je do boja na nož. Vstaši so imeli le malo ranjenih od krogel, več pa od hand3arov. Turki so imeli velike izgube. Po graničar-jih se je zvedelo, da so bili besni zaradi te pogibel: in da so sklenili maščevanje nad čorkovačkim poveljnikom, četudi bi sami vsi poginili.
V tem času je dospela vest, da bo stopila Srbija v vojno. Vojvoda Peter se je odločil. da bo opustil četovanje ter se javil knezu Milanu in vstopil kakor preprost borec v srbsko vojsko. Sklical je četnike, katerim je sporočil svoj sklep, da se hoče pobotati s knezom Milanom; če pa bo ta želel, da bi nadaljeval svoje udejstvovanje tukaj, tedaj se bo prav rad povrnil k njim. Najpozneje čez tri tedne bodo dobili odgovor. Za ta čas pa naj si izvolijo namestnika. Nato je bil soglasno izvoljen Sava Gju-ričič. Vojvoda Peter je sklical zbor vstašev in jim to sporočil. Vstaši so izrazili željo, da bi vojvoda Peter ostal pri njih in poslal koga drugega namesto sebe. Ta pa je odločil, da naj odslej priznajo novega poveljnika Savo Gjurlčiča. Nato se je od vseh poslovil in odšel v žirovac k popu Samoj-lu, kjer se je preoblekel v graničarsko opremo, da bi ga avstrijske oblasti ne prepoznale. V začetku julija 1876 je tli na Dunaju. Vstaja je trajala leto dni.
R. D.
Mladinski nogomet v Celju
SK Celje : ISSK Maribor 2:1 (1:1)
Celje, 25. junija Na Glaziji je bila danes popoldne prvenstvena tekma med mladino Celja in mladino Maribora, ki se je končala z zmago do. močih v razmerju 2:1 (1:1). Mariborčani so bili sicer tehnično boljši, a niso imeli j strelca pred golom. Celjani so igrali po. žrtvovalno, kombinatorno pa niso zadovoljili. Tekma je bila zlasti v prvem polčasu zelo živahna, a tudi ostra. Pred odmorom je bila igra v splošnem izenačena, po odmoru pa so Celjani popustili. Sodnik je v 23. minutih prvega polčasa izključil enega igralca Maribora, v 22 minuti drugega polčasa pa enega igralca Celja. Po en gol za vsako moštvo je padel iz enajstmetrovke. . Sodil je g. Hobacher.
Ostale nogometne tekme
Zagreb: Gradjanski : Concordia 3 : 3 (1 : 1). Prijateljska tekma pred poletnim odmorom.
Osijek: Slavija (Osijek) : Zemun 8 : 0.
Frankfurt: Jugoslavija (Beograd) : Eintracht 1:0.
Kodanj: Nemčija : Danska 2 : 0 (1 : 0). Rezultat ne ustreza poteku igre, ker so bili Danci najmanj 75 minut igre v premoči. Gledalcev je bilo 50.000.
KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA LIGO
Skoplje: SSK : Borac 6 : 0.
Podgorica: Bat'a (Borovo) : Balšič 2 : 1. Odločilni gol je padel v podaljšku igre.
Novi Sad: Vojvodina : Zak (Subotica) 3 : 2. Odločilni gol je padel v podaljšku igre.
★
BOLOGNA: Bologna : Venus 5 : 0 (1 :
0). 10.000 gledalcev. Revanžna tekma za srednjeevropski pokal, po kateri' pojde v drugo kolo italijanski prvak Bologna.
Cross-country v Litiji
Prehodni pokal si je letos priborilo moštvo SK Ilirije
Litija, 25. junija Pod spretnim vodstvom organizatorjev litijskega sporta je bil danes že šestič za poredoma tek iz šraartna čez Grbin v Litijo na progi v dolžini 3.500 m. Letos so sodelovali atleti SK Ilirije in ASK. Pri-morja iz Ljubljane, član SK Amaterja iz Trbovelj ter člani SK Litije,
Ličen prehodni pokal so si že drugič zaporedoma po ostri borbi priborili atleti SK Ilirije v postavi Safosnik, Glonar in Kvas pred moštvom ASK Primorja v postavi Pere, Srakar in Klen. Obe moštvi sta dosegli po 12 točk in je prvo mesto odločilo v skupni kvalifikaciji tudi za zmago moštva.
Na cilj so prisneli v naslednjem redu: 1) Glonar (SK Ilirija) 10 min. 15 sek. (1 točka). 2) Kvas (SK Ilirija) 10 min. 2? sek. (2 točki), 3) Kien (ASK Primor-je) 10 min. 40 sek (3 točke), 4) Srakar (ASK Primorje) 4 točke, 5) Pere (ASK Primorje) 5 točk, 6) Knez (SK Amater) 7) Rebolj (SK Litija) 6 točk, 8) Gradi-šek (SK Litija) 8 točk, 9) Strmijan (SK Litija) 8 točk, 10) Safošnik (SK Ilirija) 16 min. 46 sek. (9 točk).
Moštva so se plasirala po trije atleti vsakega kiuba. I. SK Ilirija 12 točk. n. 'ASK Primorje 12 točk. III. SK Litija 21 točk. Na progi je odstopil Kogoj, član SK Litije zaradi nategnjene kite na nogi.
Tekmovanje je poteklo v najlepšem redu Vodja tekmovanja je bil Jordan, Starter Juvan, sodnik na progi Pungerčar Slavko, sodniki na cilju špat, Logar, Ran. zinger, Juvan. Tekmovanje se je pričelo ob 9. uri ob lepem vremenu. Tekmovalci so bili udobno prepeljani z avtobusom v Šmartno, kjer je bil štart. Proga je vodila po cesti v Litijo čez Grbin. Cilj je bil pred cerkvijo na trgu v Litiji. Na cilju se je zbralo lepo število navdušene mladine. Pogrešali pa smo pri prireditvi najvišje predstavnike kluba prireditelja. Pogrešno je pač bilo to, ker je bil cilj na trgu v Litiji in ne na igrišču, kakor je bilo zadnji dve leti. To je tudi vplivalo tudi na pocet lepe prireditve. Za tako prireditev bi bilo treba pripraviti večjo reklamo.
Po tekmovanju je bila pred športnim domom majhna slovesnost, pri kateri je predsednik SK Litije g. Jelnikar pozdravil atlete in izročil prehodni pokal g. Safošni. ku vodji atletov SK Ilirije. Lepe diplome so prejeli atleti Glonar, Kvas in Kien. Pokal in diplome so bile izročene takoj po tekmovanju, kar je napravilo na sodelujoče kar najbolj ugoden vtisk.
Vsi sodelujoči so bili povabljeni na športni dan SK Litije, ki bo 5. in 6. avgusta t. 1. s proslavo lOletnice klubove.
Teniški turnir v Celju
Celje, 25. junija
Na tenišču SK Celja v mestnem parku je bil danes popoldne teniški turnir v korist olimpijskega fonda. Nastopili so štirje igralci in ena igralka. Rezultati so bili naslednji:
Single: Goršek : Toplak 5:0, 6:2, Sko-berne : dr. Ilič 6:1, 6:4, Skoberne : Goršek 6:3, 6:0, Toplak : dr. Ilič 6:3, 6:2, Skoberne : Sernečeva 3:6, 6:2, tretji set pa je SerneČeva prepustila nasprotniku brez bo. ja.
Double: Toplak — Goršek : Sernečeva — Skoberne 6:4, 3:6, 7:5.
proslava na Jesenicah
V soboto in včeraj so na Jesenicah s številnimi športnimi prireditvami prav lepo proslavili olimpijski dan
Jesenice, 25. junija
Na Jesenicah so bile snoči in danes ves dan številne športne prireditve v okviru proslave olimpijskega dneva, ki so ga po ostalih športnih središčih slavili teden dni prej.
Proslave so se začele že snoči na igrišču SK Bratstva, ki je bilo razen z državnimi in olimpijskimi zastavami okrašeno tudi s klubskimi zastavami sodelujočih jeseniških klubov. Ta večer so nastopili samo jeseniški Sokoli. Najprej je bila tekma v odbojki med dvema moštvoma, katerih moči so bile precej izenačene, tako da je igra nudila ostro ln zelo zanimivo borbo. Nato so nastopile Sokolice na dvovišln-ski bradlji in žele burno odobravanje občinstva za elegantno izvedene vaje. Za zaključek večera je nastopil še naraščaj s skoki čez kozla s prožno desko.
Danes se je že ob 9. dopoldne začel športni spored z nogometno tekmo juni-orskih moštev Bratstva in Kovinarja, v kateri so zasluženo zmagali juniorji Bratstva z rezultatom 4:2.
Ob 11. url je bil stafetnl tek okoli Jesenic na 3500 m dolgi progi za prehodni pokal SK Borca. Štafete so postavili vsi trije jeseniški klubi: Bratstvo, Kovinar in Gorenjec. Kip je branila štafeta slednjega, ki bi ga bila z današnjo ponovno zmago dobila v trajno last. Kljub temu, da je Gorenjec ojačll svojo postavo, mu ta zaporedna zmaga ni uspela, ker so zmagali tekači Bratstva s približno 250 m naskoka pred Gorenjcem in Kovinarjem.
Popoldne je bil najprej propagandni ta-ble-teniški turnir, na katerem je nastopilo 8 igralcev po izločilnem sistemu. Med po-edinci je zmagal član Gorenjca Miceli Leon, v doublu pa sta svoje nasprotnike
odpravila tudi člana Gorenjca Miceli in BertoncelJ.
Nato je bil propagandni lahkoatletski miting, na katerem so sodelovali atleti Planine iz Ljubljane, SK Litije ter vseh treh jeseniških klubov. Na mitingu so bili doseženi prav lepi rezultati, in sicer v glavnem naslednji.
Tek 100 m seniorjl: 1. Kllnar (Pl) 11.7, 2. Berglez (Br) 11.9, 3. Balanč (Kov) 12.4.
Tek 100 m Juniorji: I. predtek: 1. Prevc (Br) 13, n. predtek: 1. Burja (Pl) 12.1. Finale: 1. Burja (Pl) 12.2, 2. Lajovic (Lit) 3. Novak (Gor).
Disk seniorjl: 1. Jeglič 39.40, 2. Klinar (oba Pl) 35.70, 3. Praček (Gor) 30.50.
Skok ob palici, senior ji: 1. Oličkov (Br) 2.30, juniorji: Klinar (Gor) 2.88, 2. Jeran (Br) 2.30.
Skok v daljino, seniorjl: 1. Klinar (Pl) 6.68, 2. Oličkov (Br) 5.98, 3. Berglez (Br) 5.74.
Skok v daljino, juniorji: 1. Burja (Pl) 6.76, 2. Lajovic (Lit) 5.70, 3. Klinar (Gor) 5.45.
Štafeta 4x100 m: 1. in 2. Planina in Gorenjec 48.1, 3. Bratstvo 48.3.
Publika je z velikim zanimanjem in odobravanjem spremljala točke tega prav uspelega mitinga.
Za zaključek je bila na sporedu še nogometna ekma
Bratstvo : Kovinar 10:1 (3:0)
Enajstorica Bratstva, ki je nastopila z novimi močmi v napadu, je bila ves čas igre krepko v premoči, kar se vidi tudi po rezultatu.
Jesenice so se s proslavo olimpijskega dneva dostojno uvrstile med ostala naša športna mesta.
Plavalni miting v Murski Soboti
Maribor, 25. junija
Ekipa plavalcev Mariborskega plavalnega kluba, 22 po številu, je včeraj gostovala v Murski Soboti, kjer je bil v okviru Prekmurskega tedna lepo uspeli propagandni plavalni nastop v krasnem kopališču SK Mure. Poleg Mariborčanov so sodelo. vali na plavalnem mitingu tudi nekateri domači plavalci, člani SK Mure, ki so pokazali izreden talent in že prav dobro šolo. Tehnični rezultati plavalnega mitinga so bili naslednji:
100 m prosto: 1. skupina: 1. Steiner (MPK) 1:18.4, 2. Cvetko (Mura) 1:26, 3. Petek (MPK) 1:28. II. skupina: 1. šerbec I (Mura) 1:29.8, 2. Potočnik (MPK) 1:32.2, 3. Brajnik (Mura) 1:33. 100 m prsno: 1. Jankovič 1:312, 2. Gala 1:33.6, 3. Mihorko 1:34 (vsi člani MPK). 83 m hrbtno: 1. Smerdu (MPK) 27, 2. Dornik (MPK) 27.6, 3. Velnar (Mura) 28.4. 33 m prosto: 1. skupina: 1. Gajšek (MPK) 19.2 2. Rušanov (Mura) 20.4, 3. Golež (MPK) 20.5, H. skupina: Ferenčak (MPK) 19.7, 2. Deskovič (Mura) 21.8, 3. Brajnik (Mura) 22.2. Mešana štefeta 3 x 33 m: (prsno, hrbtno-prosto) : 1. MPK I (škapin, Dornik, Gajšek) 1:10, 2. MPK II (Gala. Smerdu II, Steiner) 1:10.6, 3. Mura (Cvetko, Velner, Rušanov) 1:10.7. Štafeta 8 z 33 m prosto; 1. MPK I (Golob, Dornik, Gaj. šek) 1:06, 2. MPK II ( Škot, Golež, Petek) 1:08 4, 3. Mura (Cvetko, Lajnšček, Deško-vič) 1:08.6.
V propagandnih skokih so sodelovali člani Mariborskega plavalnega kluba, in sicer škofič, Lampreht in Bergant ter dva domačina. Nato sta nastopih dve moštvi MPK v propagandni tekmi v waterpolu, ki se je končala z zmago 4:1 (2:1) za A moštvo. Sodil je g. Bergant.
Propagandnemu tekmovanju je prisostvovala velika množica gledalcev. Točke so se vrstile hitro druga za drugo in je bil ves obširen spored končan v poldrugi uri. Organizacija, ki je bila v veščih rokah gg. ravn. Lip.ca in Peterke, predsednika in tajnika SK Mure, ter predsednika MPK g. Berganta, je bila odlična.
Kolesarska dirka na Gorenjskem
Koledarska sekcija I. G. M. K. v Kranju je priredila v nedeljo dne 25. junija kolesarsko dirko na progi Kranj — Moste — Kamnik in nazaj. Dirke se je udeležilo 15 dirkačev, ki so vozili v dveh skupinah. Turistična skupina je vozila na progi Kranj — Moste in nazaj (km 34) z rezultati:
1. Sajovic Franc 1:55 2 Mrak Milan 1:56.1/5, 3. Mulej Lojze .1:57.2/5, 4. Zupan Aleš, 5. šparovec Blaž.
Dirkalna skupina je vozila na progi Kranj — Kamnik in nazaj (km 46) z rezultati:
1. Bartelj Svan 1:24:54 1/5, 2. Jemc Ciril 1:24:54 2/5, 3. Bratun Franc 1:24:54 3/5, 4. Humsky Jože 1:24:55, 5. Kresovič Mio 1:24:55 3/5, 6. Bukvič Ivan 1:29.
Povprečna brzina prvih kakor drugih je bila skoraj 34 km na uro, kar znači, da ima kolesarska sekcija v svojih vrstah iz. boren kolesarski material, ki bo še z uspehom posegal v borbo pri letošnjih dirkah.
Dirke so se vršile pod vodstvom načelnika kolesarske sekcije g. Bara, Za priredi, tev je bilo precejšnje zanimanje tudi pri občinstvu, ki je pazno zasledovalo potek dirk.
★
Motoklub Ilirija, žalna seja za tragično preminulim tovarišem Borisom Jenkom bo drevi ob 19. v tajništvu kluba na Miklošičevi cesti. Predsednik.
Zagonetka ukradene poštne vreče pojasnjena
Stiski pismonoša je priznal, da je vrečo našel in pridržal
Višnja gora, 25. junija
Poročali smo že, da se je pojavil v sti-škem okolišu eden izmed tisočakov, ki so bili v poštni vreči, katera je bila lani na Štefanovo neznano kako izginila. Tisočak je dobil tiški zdravnik dr. Fedran. Dozdeval se mu je sumljiv, saj je bil močno zmečkan in pomazan z rjavimi lisami. Glas o sumljivem tisočaku je prišel tudi na uho orožnikom in komandir stiške postaje g. Martin Jordan, ki si je že vse mesece močno prizadeval, da bi našel sled za tatom ukradene poštne vreče, je takoj začel poizvedbe.
Sumljivi tisočak je oddal dr. Fedranu stiški pismonoša Andrej Hauptman. Nanj je padel sum že v začetku, vendar orožniki niso imeli takih dokazov, da bi v pokre. nili preiskavo proti Hauptmanu. Zdaj pa je prav prizadevanje orožnikov, posebno komandirja g. Jordana, ki je znan kot eden izmed najboljših orožnikov na Dolenjskem, pojasnilo vso zadevo, ki je bila zakrita s kopreno več kakor pol leta.
Ko je pismonoša Hauptman, izvedel da je zdravniku dr. Fedranu oddani tisočak v seznamu ukradenih tisočakov, je pritekel na vso sapo k zdravniku in ga prosil, naj mu izroči tisočak. Tedaj pa so posegli vmes že orožniki. Pismonoša Hauptman se je zvijal na vse načine. Najprej je trdil, da so mu izročili sumljivi tisočak doma na pošti. Komandir g. Jordan pa je ugotovil, da je prejel Hauptman isti in tudi prejšnje dneve službeni denar le v stota-tih.
Nato se je začel mož Izgovarjati, da je prejel denar na sejmu, ko je prodal kra. vo za 1870 din in telička za 600 dinarjev. Pa so pobarali o tem na skrivaj še ženo, ki je seveda priznala kupčijo, a je tudi povedala, da so izkupiček že odrajtali za nekatere neplačene račune. Zatem Je za. čel mož trditi, da si je denar prihranil. Poizvedbe pa so dokazale, da prejema le 700 dinarjev mesečne plače, ki gre seveda sproti za vse hišne izdatke.
Trdovratnemu možu so naposled napovedali aretacijo in izvedli pri Hauptmanu hišno preiskavo. Našli pa so le nož, ki je imel tako rezilo, kakršen je bil prerez na poštni vreči. Ko so vztrajno iskali še nadalje in prišli na skedenj, so našli za de. skami neke sumljive znake. Odtrgali so deske in dobili večjo usnjato denarnico, v kateri sta bila dva tisočaka, ki sta tudi med zaznamovanimi. Tedaj se je začel Hauptman razburjati in trditi, da ima kje v okolišu sovražnika, ki mu je podtaknil denarnico in tisočaka. Možu pa vse izvi-
janje ni nič pomagalo. Aretirali so ga in oddali v višnjegorske sodne zapore. Hauptman je družinski oče. šteje 44 let.
Hauptman je tudi v zaporu spočetka še tajil krivdo. Včeraj pa je nastal v preiskavi preokret. JetniČarju g. Anžlovarju je priznal, da je našel vrečo na Štefanovo sredi ceste, ko je šel domov. Hotel jo je že oddati na pošti, pa ga je zmotila skušnjava. Izpred Valdetove gostilne v Ivančni gorici, kjer je našel vrečo, jo je nesel na skrivaj domov, kjer jo je hranil nekaj dni, potem pa jo je čez kake štiri dneve razparal. Denar je izmaknil, vrečo pa zanesel v bližni gozd, kjer jo je čez nekaj dni našel mesarski pomočnik V vreči so našli priporočena pisma, denarja pa nič. Hauptman ga je razdelil na več kupčkov in skril na posamezne prostore. Bil je prepričan, da mu ne bodo nikoli prišli na sled.
Komandir g. Jordan je zdaj našel še en tisočak, ki ga je skril Hauptman doma v razpoko v omari. Za skrito mesto mu je povedal Hauptman sam, ki se je zdaj že povsem vdal v usodo. Kje so ostali tisočaki, vseh skupaj je bilo 13 in zraven še 500 dinarjev, pa Hauptman pravi, da ne ve.
Maribor čez nedeljo
Maribor, 25. junija
že v zgodnjih dopoldanskih urah so se zgrnili vneti kopalci in kopalke na Mariborski otok, kjer je bilo veselo razgibano vrvenje. Mariborski Sokoli so šli danes v velikem številu v Ruše, kjer je bilo za danes popoldne napovedano veliko sokolsko slavje, združeno s proslavo 251etnice ruških dogodkov na Vidovdan 1. 1914. in 20 letnico obstoja in plodnega delovanja ruškega Sokola.
Letovanju siromaSne deco na morju
je bil namenjen današnji dopoldanski koncert v mestnem parku. Koncert je priredil mestni odbor Jadranske straže. Naši mali harmonikarji so skladno in ubrano izvajali pod vodstvom svojega dirigenta g. Vilka šušteršiča slikovit koncertni program izbranih narodnih pesmi. Mladi izvajalci so bili deležni navdušenega priznanja.
„Kemindustrija gori"
Sinoči je bila na Aleksandrovi cesti velika poletna gasilska vaja mariborske čete. Domnevni požarni objekt je bilo poslopje mariborsKe Kemindustrije. Mariborski gasilci so točno ob napovedani uri od-brzeli z vsemi svojimi gasilskimi pripomočki na mesto domnevnega požara, kamor so prispeli tudi vsi reševalni avtomobili. Vajam je prisostvoval župni pod-starešina Kesler. Mariborski gasilci so spet izpričali svojo izurjenost. Vajam je prisostvovala velika množica Mariborčanov.
Priznala sta vlom v prodajalno ljubljanske tvrdke Englebert
18-letni mehanik Dragan šipov iz Okočan in 30-letni krojaški pomočnik Franc Kar* lovšek iz Trbovelj, ki ju je te dni zajela mariborska policija, sta sedaj priznala, od kod jima denar, s katerim sta v Mariboru razsipno živela, saj sta zapravila samo v enem izmed mariborskih lokalov 4500 din. V teku zasliševanj sta se namreč začela zapletati ter si nasprotovati, dokler se nista pod težo okoliščin vdala. Dočim so prvotno domnevali druge grehe obeh sum-ljivcev, se je zdaj izkazalo na podlagi njunega priznanja, da sta izvršila vlom v prodajalno tvrdke Englebert v Tavčarjevi ulici v Ljubljani. Vlom je bil kakor znano izvršen nedavno med dopoldanskim odmorom in je tedaj izginila iz prodajalnice železna ročna blagajna, v kateri je bilo 17.000 din. Z denarjem sta si šipov in Kar-lovšek nabavila novi obleki, čevlje, klobuka, perilo in drugo. Privoščila sta si tudi nekaj zlatnine, prstanov, ur. Po končanem zasliševanju ju bodo izročili ljubljanski policiji.
Izgubljeni sin se je vrnil
Na svetopisemsko zgodbo o spokorjenem izgubljenem sinu nas spominja pobeg 10-letnega Mirka iz Vojašniške ulice 12. Doma mu ni bilo nekaj všeč in je pobegnil od doma. Pet dni se je klatil po Mariboru in okolici, se preživljal z milodari in prenočeval po okoliških hlevih in kozolcih. Nazadnje pa je pobegli deček .spoznal grenkobo življenja. Premislil se je in ue nazaj vrnil k očetu in materi.
O tem in onem
V Strossmajerievi ulici je izmaknil spreten žepar zasebnici Mariji Gunčarjevi iz Slovenske Bistrice denarnico, v kateri je bilo za 100 din gotovine. -—- Mlajša zlikov-ca sta pobrala ravnatelju Vodebu iz Kamniške ulice 18. vse limone z limonovega drevesa. — Lesnemu trgovcu Mirku Go-ričanu iz Vojašniške ulice 16. so odpeljali večjo množino bukovih drv. Policija poizveduje za storilci.
Mariborski mali kazenski senat je obsodil v zvezi s smrtjo Jožefa Kodriča iz Va-reje v ptujski okolici 25-letnega posestni-kovega sina Franca Mlakarja zaradi prekoračenega silobrana na leto dni zapora.. Soobtožen je bil tudi njegov oče 521etni Janez Mlakar, ki pa je bil oproščen.
Pred Veliko kavarno na Glavnem trgu je podrla neka kolesarka na tla posestni-co Marijo Knezovo z Brezja. Knezova je dobila lažje poškodbe po glavi in rokah. — Na Meljski cesti sta trčila skupaj osebni avto in motorno kolo Ivana Hrasta iz Cvetlične ulice 30. Hrast je dobil k sreči le lažje poškodbe, pač pa sta obe vozili občutno poškodovani.
Poplave v Franciji
Pariz, 25. jun. br. Deževje zadnjih dni jS povzročilo v raznih pokrajinah Francije' hude povodnji. Posebno hudo je prizadeta Normandija, kjer je uničena skoraj vsa letošnja žetev. Poginilo je tudi mnogo živine. V Pirenejih je zaradi naglega padca temperature začelo snežiti.
Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo drž. konservatorija v veliki Filharmonični dvorani. Nastopita dva absolventa visoke šole: Ivančič Sonja in Marin Ladislav. Nocojšnja produkcija bo posledna v letošnjem letu. Začetek ob 18. in četrt.
Prekmurski teden podaljšan
Doslej ga je obiskalo že nad 40*000 ljudi
Murska Sobota, 25. junija.
V okviru Prekmurskega tedna so bile včeraj popoldne v kopališču mestne občine propagandne plavalne tekme, ki sta jih organizirala Mariborski plavalni klub in SK Mura. Iz Maribora je prišlo 24 plavačev. Mura pa jim je postavila nasproti svojih 12 najboljših. Plavalnim tekmam je prisostvovalo mnogo gledalcev.
Vzporedno s plavalnimi tekmami je bilo na travniku pri kopališču veliko nagradno strelsko tekmovanje na glinaste golobe, katerega se je udeležilo mnogo tekmovalcev iz Maribora, Ljutomera in Prekmurja. Dve nagradi sta ostali domačim, ostale so pa pobrali okoličani.
Zvečer je bil v gradu pevski koncert novo ustanovljenega pevskega društva pod vodstvom pevovodje sodnika g. Milana Grma. Kljub številnim prireditvam drugod se je zbralo na koncertu mnogo občinstva, ki je živahno pozdravljalo prvi nastop združenih soboških pevcev. Po koncertu Je bil na razstavnem prostoru v grajskem paviljonu sestanek bivških premurskih uradnikov. Prišlo jih je mnogo. Snidenje z
znanci in prijatelji je bilo zelo prisrčno in vsi so se čudili lepemu napredku Murske Sobote v zadnjih letih.
Danes dopoldne pa se je zbralo v Murski Soboti nad 2.000 gasilcev k velikim vajam, ki so lepo uspele. Vaje je vodil župni starosta industrijec g. Josip Benko. Popoldne je bil pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kneza Pavla na cesti, držeči v Radgono, velik letalski miting s sodelovanjem motornih in jadralnih letal. Visokega pokrovitelja je zastopal komandant 36. pehotnega polka Iz Varaždina Milan Andjelkovič. Mitingu so prisostvovali vsi predstavniki soboške javnosti in ogromna množica ljudi 20.000 ljudi iz Prekmurja in obmejnih vasi se je pripeljalo na to veliko letalsko prireditev. Zal je precej močan veter oviral, da letalci niso mogli izvajati vsega, kar so hoteli. Mnogim je ostala tudi želja glede prvega zračnega krsta neizpolnjena.
Obisk Prekmurskega tedna je prav zadovoljiv, saj ga je obiskalo že nad 40.000 oseb. Prekmurski teden je podaljšan do 30. junija.
Problemi bodočega filma
Film dobiva iz leta v leto v širokih ljudskih plasteh zmerom več pristašev. Kar poglejmo recimo pri nas v Ljubljani, kakšne množice gledalcev se vsak večer zgrinjajo k predstavam naših treh kinematografov. Skoraj gotovo je povsod drugje prav tako.
Ali gledališča spričo tolikšnega zanimanja za film izgubljajo na obisku je veliko vprašanje, ki so ga že prenekaterikrat razmotrivali v dnevnem časopisju. Eden razlogov, ki dajejo prednost filmu je ta, da je kinematograf dosti cenejši od gledališča. To velja pač za ljudi, ki se hočejo predvsem in samo zabavati. Dve uri od-diha in zabave, kakršnekoli že, čim bolj poceni. Za te ljudi gledališče torej tako in tako ne prihaja v poštev. Tistim pa, ki poleg razvedrila iščejo tudi globljih, recimo umetniških užitkov, bosta pa gledališče kakor kino, tako dobro, kvalitetno dramsko ali operno delo kakor dovršen, kvaliteten film še zmerom enakovreden, enako zaželjen predmet zanimanja in priznanja.
Nastaja vprašanje umetniške vrednosti filma. Danes slej ko prej to že davno ni več vprašanje. Za časa nemega filma so se pač dvigali glasovi, češ na platnu se je igralcu nemogoče razmahniti, se mu spontano izživeti, v svoji vlogi ustvariti svojstven obraz. Tudi režijsko in tehnično, ne v nobenem primeru se ni moglo nemega filma primerjati, kaj šele prispodabljati z gledališko umetnostjo. Deske in platno, to sta bila dva neskončno oddaljena, neenaka pojma. Kljub temu nihče ne more reči, da niso povojni nemi filmi Charlia Chaplina resnično umetniški.
Doba zvočnega filma je stvar predruga-čila. Napredek v tehniki, izpopolnitev projekcijskih možnosti s slušno dimenzijo je postavilo filmu čisto nove vidike. Danes filmski režiser dejanje filma od prejšnje zunanje, »senzacionalne« forme lahko poglablja po mili volji; ob dobrih igralcih, ki jim možnosti govora v tako zoženem, detajliranem načinu režije dajo priliko stoprocentne umetniške ustvaritve.
Pot od reproduktivne do ustvarjalne igralske umetnosti je film že davno napravil. Svoje dni je bilo govora o posebni filmski umetnosti. Danes govorimo o umetniški režiji, recimo Van Dycka, o visoki igralski umetnosti recimo Harry Baura. Odrske deske so pač še zmerom in bodo zmerom ostale osnova slehernega igralčevega umetniškega hotenja; niso pa več edino torišče njegovega udejstvovanja. Harry Baur bo velik na odru, prav t,.ko velik, pr e r ri 3.1-v, močan, umetniško dognan tudi v filmu.
Na najvišji umetniški stopnji so brez-dvoma povojni ruski filmi, škoda, da jih pri nas nimamo prilike videti. Francozi se jim močno približujejo. Zadnja leta so ustvarili celo vrsto režijsko in igralsko dovršenih filmskih dram. Ta nova vrsta psihološkega prikazovanja vprav literarno zajetega družabnega okolja ustreza v vsakem oziru francoskim igralcem velike cere kakor so na primer Baur, Tiene Bian-char, Victor Franeen, Chiudette Colbert, Vivianne Romance in nešteti drugi. Angleži in Američani dosezajo v filmu prav tako velike uspsne. Se pred nekaj dnevi smo gledali v Ljubljani krasen amerikan-ski film Ovaduh, po Flanchertyjevem romanu Noč po izdaji. Mojstrska režija Fred Johna, velikega ameriškega filmskega režiserja ter visoko umetniška ter popolna igra Victorja Laglena sta naravnost presenetili. Filmski režiserji prav pogosto-ma jemljejo sižeje iz del velikih pisateljev. Videli smo med drugim francoskega Raz-koljnikova s Pierrom Blancharjem, nemško in francosko obdelavo »Igralca«, Puškinovo »Pikovo damo«, Hugojeve »Nesrečnike«, Tolstojevo »Kreuzerjevo sonato« v nemški priredbi, več filmanih Zwei-govih novel in Thomas Mannovih romanov.
Nekoč prej je v kinematografskih dvoranah neme filmske prizore spremljal glasbeni avtomat ali klavir — danes nam z belega platna pojejo arije in pesmi Benjamin Gigli, Titto Chippa, Žarah Lean-drova. Poslušamo simfonije starih mojstrov glasbe. Reproducirano petje, repro-ducirana glasba — kako spretno ju je znal pritegniti film v svoj delokrog. Poizkusili 3o celo s snemanjem oper, pa se jim nI obneslo. Nemara se kdaj bo, recimo v dobi plastičnega filma, ki jo že toliko let sem najavljajo.
Ideja plastičnega filma je res že precej stara po teoriji preko prvih praktičnih poizkusov pa še ni prišlo. Ali ne gre tod tehnika le malce predaleč? Ali pa bo čez leto ali dve spet presenetila svet z novo, epohalno iznajdbo. Barvasti film tudi še poizkušajo. Za zdaj uporabljajo po večini še zmerom dve osnovni barvi, ker so barvasti posnetki še močno nejasni.
Filmski žurnali so ogledalo življenja sveta in ljudi. Foto-reporterjem so se pridružili zdaj še kino-reporterji. Kakšne neprecenljive važnosti so za nas filmski žurnali ni treba posebej poudarjati. Pa tudi za naše potomce bodo tile kino-reportaž-ni posnetki zanimiv, prepričljiv dokument kako pametni, modri, napredni in kako bedasti, neumni nemara, smo bili...
L. K.
Pet minut vzgoje
Malo razgovora
Vloga meščanske šole
V ponedeljski izdaji »Jutra« z dne 12. junija 1.1. razpravlja nekdo v rubriki »Pet minut vzgoje« o najrazličnejših vprašanjih, ki jih skušajo starši rešiti po svoji najboljši vesti ob koncu šolskega leta. Pisec se dotakne takole mimogrede tudi vprašanja, v katero vrsto srednjih šol spada nadarjen ali manj nadarjen otrok Za slednje priporoča staršem, da vpišejo svojega otroka v meščansko šolo, ki stavlja manjše zahteve na otroke. Ta trditev nikakor ne drži in dokazuje, da pisec ni ravno doma v poznavanju naših šolskih tipov. Pa to pustim na strani. Mene zanima bolj drugi del ugotovitve, to je, naj dado starši svojega manj nadarjenega otroka v meščansko šolo.
Meščanska šola ima namen, dobavljati v vse pridobitne poklice zdrav in umstveno gibčen naraščaj, na katerem bo, ko doraste slonela vsa peza najrazličnejših bremen, ki se po številu množe iz dneva v dan. Kdo naj bo kos tej nalogi? Manj nadarjeni otroci? Kakšna zabloda! Na podobni miselnosti, kakršno pokazuje pisec omenjenega članka, je skoro ponolnoma propadel naš — čevljarski stan. »Če se ne boš dobro učil, te bom dal za šuštarja«, so grozili očetje prejšnjih časov svojim otrokom in čevljarji sami so bili prepričani, da je njihov stan manj vreden, da ni za »šo-1-anega« mladeniča, pa so zato jemali v uk izvečine fante, ki še pisati niso znali. Posledice niso izostale. Ko je prišla nad čevljarski stan gospodarska kriza, so klonili in skoro podlegli. Vprašajte potovalnega učitelja čevljarskih tečajev o silnih naporih, ki jih mora z različnimi organizacijami prestati, da dvigne gladino splošne izobrazbe- med čevljarji, da jih vsaj malo usposobi za konkurenčni boj, kateremu je stan izpostavljen. Od njega boste slišali ugotovitev, da so izšli iz polpretekle gospodarske krize le tisti čevljarji, ki morejo pokazati višjo šolsko izobrazbo.
Koliko naših kmetij je propadlo prav iz istega vzroka, da so namreč očetje pustili na domu najmanj nadanenega otroka, češ, ta bo za dom dober, za šolo pa ni. Tako so z domačije odšli talenti, ki so se potem izživljali brez vidnih uspehov v različnih položajih srednjih uradniških služb, trdna kmetija pa je radi nenadarienosti mladega posestnika — propadla Taka je bila in je še danes miselnost naših gospodarjev. Če hočemo v bodočnosti uspevati in končno tudi gosnodarsko uspeti, potem se moramo vsi skupaj in čim prei krenko obrniti v drugo smer. Za kakršenkoli samostojen gospodarski poklic rabimo najbolj nadarjene liudi in vsa mladina, ki je od vsega začetka namenjena za gospodarske poklice, spada v ono kategorijo šol, ki imajo nalogo, pripravljati in vzgajati naraščaj za gospodarske poklice in za najrazličnejše strokovne srednje šole.
V podzavesti vsakega človeka raste že od nežne mladosti nagnjenje za gotov poklic. Blagor staršem, ki zgodaj opazijo to nagnjenje, ki ga goje in ki znajo neopaže-no voditi svojega otroka po potih, ki vodijo k cilju, lebdečemu v otrokovi domišljiji. Poznam gospoda, ki so ga kot dečka poslali v škofove zavode, kjer je z odliko dokončal gimnazijo in seveda tudi
maturo. Vsi so bili doma prepričani, da bo čez štiri leta pel novo mašo. Toda ne! Maturant se je vpisal za usnjarskega vajenca v tovarni, kjer je bil njegov oče usluž-ben. Dečko je od rane mladosti opazoval življenje usnjarjev in od tega se ni mogel odtrgati. Izobrazba ga je prepričala, da je mogoče najti srečo tudi pri »usnjarjih — smrdljivcih«, kakor jih nekako v šali imenuje Zupančič, in ni se dal uplašiti od nikogar. Stopal je po začrtani poti kljub roganju od strani usnjarskih pomočnikov, ki niso mogli razumeti, kako more dovršen gimnazijec postati usnjarski vajenec, ko so vendar usnjarski vajenci najbolj zaničevane pare pod soncem. Pa že po kratkih dveh mesecih so se stari usnjarski pomočniki temeljito spremenili, najmlajši a najbolj izobražen usnjarski vajenec je že začel učiti delati i vajence i pomočnike in ni preteklo pol leta, ko so snemali pred njim klobuke in videli v njem svoj vzor. In danes po nekaj letih skušenj? Gospod je vodja ene največjih usnjarskih tovarn na zadružni podlagi, ki odlično uspeva in more s svojimi izdelki konkurirati z najboljšimi nemškimi izdelki. Kot usnjarski pomočnik je odšel po svetu, prepotoval je vso Evropo, polovico Amerike in prednjo Azijo. Nagnjenje do usnjarskega stanu ga
je privedlo v stroko, izobrazba mu jé pomagala, da se je povzpel na vodilno mesto v domači industriji, izobrazba mu je pridobila skoro svetoven " sloves v strokovni literaturi usnjarstva.
Kaj naj bodi torej staršem vodilo pri vpisu otrok v različne šole? Najvažnejše vodilo naj je otrokovo nagnjenje do bodočega poklica. Kdor kaže izrazito nagnjenje za gospodarske poklice, tak spada brez ozira v one šole, ki imajo za nalogo gospodarsko izobrazbo mladine.
Se ena reč je, katere se pisec ni dotaknil, to je starost otrok. Nad trideset let nabiram izkušnje o tej stvari in morem torej z vso gotovostjo trditi, da starši grozovito greše nad svojimi otroki, ker jih silijo prezgodaj v srednje šole. Dečko je komaj dokončal deseto leto in hajdi iz sveta bajk in pravljic v svet razglabljanja in urejenega dela. Ne! Pomaknimo dobo vstopa v srednje šole vsaj za eno leto naprej in polovióo vseh nevšečnosti in skrbi smo se rešili. Drugo vodilo je torej: Ne prezgodaj v srednjo šolo! Bolje je eno leto prepozno, kot en dan prehitro!
Klasična in realna gimnazija
V ponedeljskem »Jutru« od 12. VI je nekdo priobčil razmišljanje, kjer govori med drugim o izbiri tipa srednje šole in prihaja do zaključka, da je najbolje, da se otrok vpiše na realno gimnazijo, kajti iz realne gimnazije mu je odprta pot na vse fakultete od bogoslovja do tehnike. Dasi so bili v članku še nekateri odstavki, ki bi jim mogel zelo oporekati, se hočem omejiti zgolj na zgoraj navedeno trditev. Pisca omenjenega članka namreč kar naravnost vprašam, na katero fakulteto »od bogoslovja do tehnike«, more maturant z realne gimnazije, ne da bi mogel tja tudi maturant s klasične gimnazije? Mar misli tehniko, ki jo je postavil na drugi konec nasproti bogoslovju. Ce tako misli, potem se mu čudim, (kakor se mi sploh zdi čudno, kako more napisati tako trditev nekdo, ki hoče pisati strokovno in čigar nasveti bi naj bili odločilni). Piscu pa povem, da so moji sošolci in znanci z gimnazije (klasične!) kemiki, montanisti, gradbeniki, arhitekti, elektrotehniki — ali je, gospod pisec, v Ljubljani še kaj dosti oddelkov tehnike? Pa naj nihče ne misli, da ti tehniki kaj zaostajajo za tovariši z realke ali realne gimnazije!
Pa še nekaj se zdi, da piscu ni znano. Na trditev, da je maturantu z realne gimnazije povsod odpeta pot moram odgovoriti: ni res! Na filozofski fakulteti je namreč tudi stolica za klasične jezike — in ta je pač rezervirana le za tiste s klasične gimnazije. Pač pa je nekaj drugega: po novem na klasični gimnaziji nemščina ni več obvezni predmet, torej bi bila klasikom germanistika zaprta. Toda kakor so prihajali prej na romanistiko abiturienti, ki še niso obvezno študirali francoščine, pa so bili odlični romanisti, prav tako bodo lahko še prihajali na germanistiko klasiki s privatnim znanjem nemščine. (Kolikor jih seveda ne bo plašilo veliko število brezposelnih diplomiranih germanistov).
Mislim, da bo gospod pisec verjel, da je abiturientu s klasične gimnazije pot se bolj odprta na vse fakultete od bogoslovja do tehnike, kakor abiturientu z realne gimnazije.
V bodoče bi pa bilo dobro, držati se kakih pravil, n. pr.: ne govori in ne piši o stvareh, o katerih si sam nisi na jasnem, dosti jih je namreč, ki ti bodo verjeli, ne vedoč, da tvoja izvajanja ne drže. Vprašanje, kam naj vpišem otroka, je pa vsaj toliko važno, da je treba v premislek navesti točne podatke.	Fr. R.
Podedovanje in okolica
Ko sem pisal »Otroške laži«, pač nisem slutil, da bo moja razprava naletela na tako razumevanje ožir. krivo tolmačenje. V mojem članku o otroških lažšh ima podedovanje podrejeno vlogo, kar je razvidno iz nadaljnjega razvoja članka. Zato je tako tolmačenje mojega članka nepravilno in moj namen tudi ni bil, »mešati po teh problemih z veliko žlico«, pokazati sem hotel le napake, ozir. vsa ona sredstva, ki so prvi vzrok otroških laži.
Velik psiholog je baje dejal: »Z dednostjo si razlagaj le tisto, kar si drugače razložiti ne moreš!« To je ogromna in usodna zmota, ki zahteva pojasnila, kate-
rega hočem tudi dati. Po tej ugotovitvi bi si morali dednost razlagati torej le tedaj, če si nočemo priznati, da smo na pravi poti, z drugimi besedami, iti moramo »kakor mačka okrog vrele kaše!« To pa pomeni priznanje moralne slabosti! Torej je nujna potreba ravno moralna slabost posameznika? Ta pa lahko nehote vpliva na svojo okolico in jo s svojimi nazori popolnoma okuži. Kdor tedaj odreka po-dedovanju vsakršno praktično možnost, ta je teoretik v pravem pomenu besede. Razlikovati pa moramo med podedovanjem značaja in vseh drugih plati človekovih duševnosti in pri tem izločiti ravno značaj, ki je izhodišče vseh dobrin in slabosti.
Nisem izrecen pristaš ali celo zagovornik »dednostne teorije«, sem pa trdno uverjen, da moremo pri vsakem človeku zasledovati posledice dobrih in slabih strani značaja od strani staršev, človek s slabim značajem! Odkod ga ima? Naravno ga je podedoval! Dana mu je pa včasih, ne vedno, možnost, ta svoj slabi, omahljivi, nezanesljivi značaj oblikovati, ga izpopolniti, da tako postane vsaj povprečen član človeške družbe! Kaj pa, če so mu možnosti za izboljšanje značaja zaprte ? če se tak stvor tega niti ne zaveda? Redki pa so oni, o katerih lahko rečemo, da so dobrega značaja.
Kaj pa človek z dobrim značajem? V mnogih slučajih ga je podedoval, ogromna večina tkzv. »lepih značajev« je pa
privzgojena, ker jih je izoblikovala družba.
Moja trditev glede podedovanja in okolice je in ostane potemtakem trdna! če bi hoteli izločiti eno, bi ostali na mrtvi točki, ker eno izpopolnjuje drugo! Okolica je pa važen faktor pri oblikovanju ne samo otrokove duševnosti, temveč človeškega značaja sploh. Prezreti pa ne smemo vpliva družbe, omalovaževanja moralnih moči in lastnega mnenja. Vzemimo otroku ali pa odraslemu človeku dobro družbo in lastno mnenje in ubili smo v njem vse, kar je najboljše. Ne bodimo kratkovidni in ne sugerirajmo si nekaj, kar v resnici ni logično, temveč hodimo po ravni poti, ki nas bo privedla do spoznanja resnice! V prvi vrsti pa bodimo trdnega značaja (najsi je podedovan ali privzgojen!) in si svoje slabosti tudi pogumno priznajmo!
Vi?e to ni nikak zagovor, ampak Ie poljudno pojasnilo, ker z »znanstvenimi kleščami« take probleme prijemati je predol-govezno in nepotrebno, kajti kdor želi »študirati« si bo ogledal strokovno literaturo, ki mu bo sicer v pomoč, nikdar pa ne more še tako dobra teorija dati onega, kar človeku nudi — praksa! Vsakdanje življenje nas uči marsikaj in nas nauči mnogo več, ko še tako bogata strokovna literatura. Ker pa vsakdo nima prilike študirati, rad čita časopis, kjer v zgoščeni obliki najde gradiva dovolj, da si ustvari lastno mnenje!	Bizeljski
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno: 1. spravišče medu, 4. divja jeza, 7. naše mejno gorstvo, 10. človeška nadvrednost,, 11. določena prometna pot, 12. reka v Rusiji, 13. sila živih bitij, 15. pesniška oblika, 16. športni prostor, 17. vrsta goveda, 18. žensko krstno ime, 20. kemični znak za redko zemljo, 21. kvar-nerski otok, 23. zemlja, 24. hranilka vrednot, 27. vrsta hrasta, 28. časovna enota.
Navpično: 1. rak, 2. ploskovna mera, 3. nepošten človek, 4. nočno zabavišče, 5. števnik, 6. jedilna posoda, 7. gora na Notranjskem, 8. oskrbovalec vinograda, 9. žensko krstno ime, 14. plačilno sredstvo, 15. sorodnik, 17. določena hrana, 19. mesto v severni Italiji, 21. dvojica, 22. vrsta antilop, 25. nikalnica, 26. globočina v tekoči vodi.
	i		3	m	4	D	6	
7				8				9
10			L			||||1	12	
13		U	i			15		
■	«							
17						18		19
20			21		22		2-3	
24		25				26		
n	27			lil-3				
Nagrado v znesku 100 din
je žreb tokrat naklonil Ljudmili Uša-novi v Šidu, stanica, Srem. Troje nagrad v knjigah pa si dele Pavla Reja, Ljubljana, Celovška 169, podružnica CMD za bežigrajski okraj, Ljubljana, Staničeva 1 in Božo Kokotec, dijak, Stara cerkev pri Kočevju.
*
Rešitve je treba poslati do petka ln sicer po navadni dopisnici, tako da križanko izrežete iz lista, jo pravilno izpolnite in izrezek nalepite na zadnjo stran dopisnice. Reševalci v Ljubljani,. Maribora in Celju, lahko izrezek iz lista z • izpolnjeno križanko nalepijo tudi na I
navaden kos papirja in ga do petka vržejo v nabiralnike »Jutrovih« podružnic. Po žrebu izbranemu reševalcu pripade nagrada 100 din, razen tega pa so na razpolago še tri tolažilne nagrade v knjigah.
Rešitev zadnje ponedeljske križanke
Vodoravno: lopar, noj, upor, zora, bič, biser, jereb, le, Peter, ep, dolar, lipan, čep, iver, tuga, noč, dinar.
Navpično: lub, opij, počep, ar, nos, orel, jarek, zibel, beton, redar, belin, račun, pivo, rega, peč, par, ti.
--
<•■•-: .v- v .
i pil '-iS - -ti
v*'
vS* - ; X - >
spter -•••t•• :
'■Mmh
•T	»• '
C*'
... . i. v ••V-'&.-v-K
Razstava naše knjige v Sofiji
Sofija, 22. junija
Od nedelje sem je v prostorih sofijske vseučiliščne knjižnice razstavljena jugo-slovenska knjiga, že sama otvoritev razstave se je iz kulturnega dogodka razširila v družabni dogodek a političnim akcentom, zakaj kultura je tu še bolj kakor kje drugje važen del tiste politike, ki z njo narodi in države v našem vročično razpaljenem času urejajo svoje odnose. V bistvu je tu knjiga več kakor samo knjiga, več kakor kulturno sredstvo. Ona je odposlanka naroda z določnim polnomoč-jem: da deluje sa zbliževanje, /a podreditev posebnih interesov velikim ciljem slovanstva na Balkanu. Tako je sprejel jugoslovensko knjižno razstavo sofijski tisk in v tem je njen smisel. Bolgari so lahko ob tej priliki z zadoščenjem ugotovili, da je ob istem času sprejela bo-gar-sko knjigo jugoslovenska prestolnica s častmi, ki ustrezajo pomenu tako kulturne manifestacije.
Govora, ki sta ju imela na otvoritveni slavnosti v veliki avli sofijske univerze prosvetni minister Filov in mitropolit Stefan, sta poleg lepih besed našega Nike Bartuloviča napravila globok vtisk. Minister Filov, visok, okreten mož svetskega nastopa, ni samo voditelj državnega prosvetnega dela, marveč tudi znan učenjak, predsednik Akademije znanosti in umetnosti, eden prvih med ono bolgarsko elito, ki vodi in predstavlja svoj demokratični narod. Njegove besede o knjigi kot posredovalki duhovnega zbliževanja dveh držav, ki sta si zagotovili večno prijatelj-svo, so kljub vsemu oficielnemu značaju prireditve razodevale notranje prepriča- f nje, čustven odnos.
še bolj je ta struna zazvenela v govoru mitropolita Stefana, izredno inteligentnega, razgledanega in odločnega cerkvenega poglavarja, ki je med prvimi zastavil svojo avtoriteto in svoje osebne energije za idejo bolgarsko-jugoslovenske vzajemnosti. Njegova beseda je bila krasen izraz vere, da južno slovanstvo ni zgolj geografski in zgodovinski pojem ali fikcija zanešenih idealistov, marveč enoten življenjski in kulturni prostor, — da se izrazimo v jeziku našega časa, — ki ga vežejo številni skupni interesi v sedanjosti, pa mnoge idealne in stvarne vezi ter močna volja za oblikovanje skupne bodočnosti. In če je govoril ta energični mož v obleki mitropolita pravoslavne cerkve o južnoslovanski kulturi, tedaj smo tem bolj občutili žlahtno težo teh besed, ki vsebujejo programsko geslo za dolgotrajno in smotrno delo.
Prisotnost kraljevega zastopnika, ministrskega predsednika Kjuseivanova, vojnega ministra Daskalova in drugih odličnih predstaviteljev bolgarske države v napolnjeni dvorani, kl je bila dostopna tudi udeležencem iz ljudstva, vse to je dajalo slavnostni otvoritvi poseben poudarek.
Razstava v prostorih vseučiliščne knjižnice je urejena pregledno in smotrno. Takoj ob vhodu so razvrščene slovenske knjige, ki tako rekoč »vodijo kolo«. Poleg izdaj Tiskovne zadruge, Slovenske matice in drugih naših založb in družb so častno zastopane tudi izdaje Vodnikove družbe. Mladinska literatura je dobila poseben prostor, prav tako so na posebnem mestu, v dobrem sosedstvu hrvatskih in srbskih knjig, slovenski pesniki, med kateremi
vzbuja posebno zanimanje Prešeren v mo-numentalni izdaji Tiskovne zadruge in Župančičevo delo v izdaji Akademske založbe. Poseben prostor so dobili tudi dramatiki in esejisti; pri slednjih se kaže največ zanimanja za nekatere knjige Tiskovne zadruge, med njimi zlasti za Jakopičev zbornik, ki ga kljub napisani prepovedi mnogi prelistavajo, pa za Kidričevo zgodovino slovenskega slovstva, in za Monumenta artis in ostale knjige, ki zanimajo slaviste in pisatelje. V posebni sobi je prof. dr. čermelj uredil naše izdaje iz Julijske Krajine in Koroške. Vse ostale slovenske oddelke je vešče in skrbno uredil tajnik ljubljanske Jugoslov-bol-garske lige Vekoslav Bučar, ki ima izmed Slovencev največ zvez v Sofiji in je lahko tem krepkeje uveljavil naše interese.
Ze na službenem ogledu po otvoritvi je slovenski oddelek vzbujal posebno pozornost, to pa predvsem po zaslugi knjižne opreme. Bolgarska knjiga se drži v glavnem francoskih tipov formata, tiska in opreme; če izvzamemo posebne in zlasti še luksuzne izdaje, je nje povprečna zunanjost dokaj skromna. Prevladuje utilitarni moment. Lepa oprema kot povprečna lastnost knjige, veljavna tudi za navadne izdaje, to je za Bolgare nekako odkritje in v tem se velik del naših izdaj prijetno loči tudi od velikega dela hrvatskih in srbskih knjig. Prosvetni minister dr. Filov, katerega je vodil g. Bučar, ni mogel prikriti svojega posebnega priznanja opremi slovenske knjige, ko je o nji dejal, da je najlepša med razstavljenimi knjigami treh jugoslovenskih literatur.
Hrvatski oddelek je dokaj nepopoln, tako da pogrešamo mnogih izdaj, ki bi bile v čast hrvatski knjižni produkciji. Znatno popolnejši, bogat in prav zanimiv je srbski oddelek. Taka razstava bi bila potrebna 4
tudi v Ljubljani, ker bi lahko prepričala, kakšno kompletacijo slovenskemu štivu lahko nudita hrvatska in srbska knjiga, ki sta brez večjega truda jezikovno dosegljivi in med Slovenci vse premalo uvaževani.
Sofijski tisk posveča izredno dobro obiskani razstavi jugoslovenske knjige simpatično pozornost. V dnevniku »Dnes« z dne 21. t. m. je objavil G. Konstantinov daljši članek »Blgarskata i jugoslavskata knjiga«, ki vsebuje nekatere načelno zanimive misli. Avtor sicer odobrava medsebojno prevajanje, vendar meni, da ni resnih ovir za neposredno vzajemno udeležbo na kulturni produkciji. Jezikovne težkoče so tako majhne, da jih lahko dobra volja v kratkem premaga. Zelja, da bi Bolgari čitali jugoslovenske avtorje, v izvirnikih in nasprotno, je ostvarljiva in kulturno sodelovanje odpira ob obojestranski iskrenosti in duhovni širokosrčnosti najlepše vidike v bodočnost. Pisec se ob koncu zavzema za svobodno poučevanje vseh južnoslovanskih jezikov v šolah in za svobodno medsebojno pronicanje in duhovno oplojevanje po knjigah.
Razstava jugoslovenske knjige v Sofiji je nov memento na poti, ki je v tem času morda realnejša in potrebnejša kakor je bila kdaj poprej. Gre za to, koliko bomo razumeli duha časa in voljo naroda ter preko naplavin preteklosti odprli plodna področja skupne dejavnosti. Prav za prav gre bolj za dejanje in za delo. kakor za besede s frazeologijo predpotopnega slovano-filskega zdravičarstva. Kajti naš čas hoče bolj kakor kdaj prej poguma za iskrena, premočrtna in odločna dejanja in ljudi, ki si ne ozirajo na vsakem koraku nazaj. Nadaljnji razvoj jugoslovensko - bolgarske vzajemnosti zavisi samo od tega poguma in od nepreklicne iskrenosti z obeh strani.
— o.
JJrejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Yirant, — Sa Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran, — ga ingeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani