r Pafttntn* savtanram tc?c sii,, štev. (6 V Uaftljant, eetrtek dne f9. fanoarfa «922 posamezna stev SO oar - Ž n tehsjs »t % zjutraj. Stane celoletno , . 240 £ «ei'-'5no20 , aa ineasmstvo , 60C' , Ogiatš z* fSiik mm višias otoipca (Š8 mm; . V K oglasi do 30 ans stolpca 5S mm) . f » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uredništvo. Miklošičev« eeeta št. 16'. Telefon št 72. Upravnlštvor ■>'serco~a ulici t ■ * TelefoD st So Kmčot: kr. pošt. et>k. uradi itev. 11.84?. Ljubljana, 18. januarja. V parlamenta se vrši živahna debata o fcp!ošnetr. političnem položaju. Besedo ima j opazicija. Njeni govori pa ne imponirajo ■ citl po nivoju pogledov na naše prilike, »iti po svoji stvarnosti. Le tu pa tam pade edravo zrno. 0 hrvatskem vprašanju sc mnogo govori, zdravila, ki jih narekujejo različni svetovalci so same »božje vodke«. Narodna skupščina do sedaj še ni pokazala moža, k! bi upravičeval nsdo, Sa zna zagrabiti hrvatski problem. Marsikatera beseda se sliši o reviziji ustave bi mnogo tožba, da ie ustava slaba ta in slaba tam. Znak je velikega pomanjkanja politične treznosti in politične uvidevnosti, da sučejo opozicijonalci svojo staro lajno o reviziji temeljnega zakona v trenutku, ko se pričenja država na tem temelju še-Ie razvijati in ko sploh ne esksl-stira nobena revizijonistična formula, na katero bi se mogla združiti večina naroda. Ni res, da bi se morala ustava menjati, ker se ali ena točka klerikalcem ali pa blokašem ali pa republikancem ne do-pada. Tudi na Nemškem se ne dopade sedanja ustava vsem strankam in na Angleškem bi ena ali druga politična skupina hotela še modernejše ustavne določbe. Vendar v politično prosvitljcnih narodih taka strankarska nezadovoljnost ne povzroča tako bedastega odpora proti dejanskemu ustavnemu stanju, ki je dano yy volji večine naroda, kakor pr? nas v Jugoslaviji. Poslanec Korun ie imel danes i pogum povedati, da je revizijonistični testament pravi reakcijonarni posel, ker M boj za revizijo povzročil odgoditev vse-32 tako nujnega zakonodajnega dela za gospodarsko in socijalno konsolidacijo države. Opozicija širi zadnje dni govorice, kakor da bi revizijonistična stremljenja mogla računati na kakšen uspeh, in konstruira Iz odgodftve razprave o administrativni razdelitvi države v skupščinskem odseku, da sploh ne bo prišlo do sdministrativne razdelitve, akoravno usia- jasno predpisuje, da mora do 28. aprila to vprašanje biti rešeno ali potom zakona a!? pa potom uredbe. S takim! go-vo-fcfrai opozicija svojega slabega odo-ne bo izboljšala. O naši zunanji politiki se čuje marsi-"'itera trpka, pa resnična beseda. Imeno--anje dr. Ninčiča je morda znak boljših časov, vendar popolnoma soglašamo z Profl ponovitvi habsburškega puča Čarih, 18. januarja {Izv.) cZuricher Volksrccht« izraža bojazen, da bo Žita za neknj mesecev podaljšala svoje bivanje v Švic!, ker je prišla, kakor zagotavljajo razne osebnosti, ki so na sumu, da so Karlovi agenti, noseča v Švico. List doznava. da se namerava podaH Z!ta do poroda v Thur ali Ossintis v sanatorij. »Volksrecbt« trdi, da se te dni mudi v Švici tudi budim peš tanki papežev nuncij, ki potuje v Italijo. V Švici se ie pojavil nedavno tudi pred tedni izgnani Fischer-Ankern. ki je bi! v Karlovem spremstvu, ko je ta bival še v Švici. List zahteva, naj oblasti pazijo na Žito, dokler se bo mudila v Švici ter izjavlja, da ima na razpolago še mnogo zanimivih podrobnosti o habsburških intrigah. Praca, 18. januarja. (Izv.) Med vladami Male antante je dosežen popoln sporazum glede solidarnega nastopa v slučaju novega habsburškega ptiča. Tud! ' ' . _ n _ i ov Uiti a^i ia-iiuuv^ novi, Zunanji minister Della Torrette j mir Vstopu in Poinearejevemu nastopa je izjavil bojazen, da « Amerika ne zc!o rezervirano. Nacionalistični listi v bo udeležila te konference. pplešnem n'so zadovoljni z izprememb AMERIKE NE BO V GENOVO? i ČEŠKO ČASOPISJE PROTI POINCA Rim, 18. januarja. (Izv.) Današnja i REJU. seja mnistrškega sveta je bila posvo-i praga, J&. januarja. (Izv.) CeSkoelov«, čena pripravam za konferenco v Ge- £<0 gaacpfeje s? drži napram Briaadove novi. Znnanii minister Della. To7-r»tta >_______ r,.:____j.-______ Avstrija je izjavfla, da bo z vsem! sredstvi preprečila vsako habsburško pomožno akcijo na avstrijskih tleh. Znani av-i D, ia . . . w ,. „ ,- _ ... , - _ striiskl legitimisti se nahajajo pod strogo jJJf^^^"V Francvi Liboratea --Tribuna pažnjo. Velesile so informirtne o neomej- ~ T r 2?*1* fP:Se: Na sve i®nfs!e?« v GeD* ni odločnost« Male antante. f?*"? Et »stopam dve skupin : na eni rtraa: krat ko bo washington«ka konferenca Acelija in oni, ki so proti gespodarsk.-Izgleda, da se madžarski odgovorni popolnoma končana. »Marin« javlja iz Ri- mu~uni«enju NemČiie. na drugi itraai vef krogi zavediio resnosti položaja in da sojma. da je wa*bington«k«. vlada poslala msE; osamljena" Francija. k? za po odločeni s svoje strani vse storiti* ds. it^Lijscfkpnin iniTiistrsksiDn! predsedniku onemogočijo ponovitev zadnjih žalostnih i ^o, v kateri izjavlja, da je pripravljena dogodkov. udeležiti se genovske konference, ako se Izmenjava misli med Češkoslovaško, i pri razpravah ne dotakne razveljavljanja Jugoslavijo in Rumunijo se nadaljuje. j evropskih držav do Amerike. Po najnovejših informacijah se Žita; BENEŠ V GENOVI? Habsbttrg nahaja še v Švici. Švicarska : vlada je izdala stroge naredbe. da se i Praga, 18. januarja. (Izv.) Včeraj je do-pazi na vse korake bivše kraljice. 'bila češkoslovaška vlada oficelno porabilo v Genovo. »Lidove Novinv« poročajo da se namerava zunanji minister dr. Bere? osebtn udeležiti konference. litiko moči. Zaradi tega ima Briandov padec vpliv tudi na našo zunanjo poli tiko. Dr. Beneš je pred kratkim govori' 7a angleške smern ce in metode, za ka tere se zavrema tudi Mr-la antanta. v kateri Češkoslovaška ne igra zadnje vloge Bud mpešta, 18. jannarja. (Izv.) Opr.!-danskl budimpeštanski listi poročajo, da ie odkrila policija početje nekega karll- stičr.ega stotnika, ki je nabira! vojsko za »Karlovo brigado*. Policfia )e izvršila nekaj aretacij. Zasedanfe skupščine DANAŠNJA SEJA NARODNE SKUPŠČINE. Beograd, 18. januarja. (Izv.) Na današnji seji skupščine se je nadaljevala razprava o vladini deklaraciji. Prvi go-gornik, Vojislav Lazič (zemlj.), je nagla-šal, da se vlada ni spremenila, ampak samo osebe v vladi. Deklaracija vlade ne vsebuje nobenih pojasnil glede nekaterih zunanjepolitičnih točk, ki jih zahteva parlament. Poslanci si morajo svoje zunanjepolitične informacije črpati iz časopisov. Kritizira končno tudi delo naše diplomacije, ker ni imelo uspehov. Za njim ie poslanec dr. Milan Koran (soc. dem.) cčital vladi, da dela brez sistema in aa ie zato daloma tudi sama kriva, da se je politična situacija poostrila- Zahteva, da se čim preje donesc zakon o samoupravah in oblastih. Spominja. da bi ustava mogla biti boljša, da pa vs!. ki sedaj zahtevajo revizijo ustave, •ahtevo, ki lo je poudaril že kongres na- j vodijo reakcijonarno politiko, ker bi se i2 stranke, da se mora vodstvu naši!: i £ tejn odlašalo donošenie potrebnih zako-••'jsanjepolitičnih zadev postaviti direktna : nov- Kritizira ueio notranjega ministrstva, '."ontrola in sodelovanje parlamenta, iz-!v katerem pravi, da pri nas stvarno vla-Sleda, da bo borba za uvedbo stalnega ids policija. Navaja več primerov iz vse f/srianientarnega zunanjeDolitičnega • « m mm 5? Vojaška konvencij a '*Mi"°'1 z Rumunijo VPRAŠANJE VOLITEV V ANGLIJI London, 18. januarja. -Izv.) Llovd George ie izjavil Chamberlainu in Bir kerheadu, da se nove volitve tudi pri hodnjt mesec še ne bodo vršile. Lloyc MEDNARODNA ZELEZNISICA KONFE- George smaira za neumestno vznemirjal RENCA V RIMU. Beograd, 18. januarja. Naša vlada je prejela poziv, naj določi delegate za mednarodne železniške konference, ki se bo vršila v Rimu od 18. do 30. april?. 1022. Na konferenci se bo razpravljalo o vprašanjih železniškega prometa. države. Zahteva čimprejšnjo vzpostaviiev odnošajev z Rusije. Seja je bila nato zaključena in prihodnja odrejena za petek popoldne. Na dnevnem redu so interpelacije. I V soboto se bo nato nadaljevaa raz- i njem ministrstvu se je sestala komisija, prava o vladini deklaraciji fn bo govoril i ki ima rešiti vprašanje sekvestriranih po-Stojan Protič, | sestev naših državljanov, nahajajočih se j v Avstriji. ; štren čiča. AVSTRIJSKI SEKVESTRi. Beograd, 18. ianuaria. (Izv.) V noira- ZAHTEVE MUSLIMANOV. državo z novimi volitvami, ko se Irsk-še vedno ni popolnoma organizirala. --Ko pa bo spodnja zbornica popolnoma kor.iala svoje delo, ki se tiče Irske, tedsi bo mogoče resno govorit! o novih vr litvah. MADŽARSKI PARLAMENT Budimpešta, 16. januarje. <7zv.) V rodni skupšč ni je stavil danes vodja stranke malih posestnikov, po s .i.iC"' -jO-sip Czerthv predlog, ki poživlja vlado, naj takoj prekliče prepoved rerubdkan Becgrad, 18. januarja. (Izv.) Muslimani Praprotnika. še niso predložili g. Pašiču svojih zahtev ker se hočejo najprej posvetovati z SKS. V to svrbo se sestane.io jutri od muslimanskega kluba poslanci Korknt, Hrasni-ca in Kapetanovič z poslanci Rajerjem in Drotenfkom, da se sporazumejo glede vprašanja vzpostavitve znaacjepolitične-g& parlajnentamega odbora. iji. Komisija obstoji iz dr. Ko- ^ke prop^ande. V ^c^ predV..^ t dr. Arang!elovida in ravnrre']a j da J® neobhodno potre.v no, da se zavzame Kaižarska za, ropu ' blikansko obliko države. To j*r AVSTRIJSKO-MADŽARSKt GO- i tretji predlog slične vsebine. SPODARSKA POGAJANJA. j Posl. Lingauer je v peturnom gove-ro Dunaj, 18. januarja. (Izv.' Avstro- ostro kritiziral politiko sedanje vlade in madžarska gospodarska pogaktnja so iziavn- med ^ntgim: radmštva pa posl. Reisnerja in Pečiča Interesanten incident v politični situaciji \ 'e nastal zadnje dni vsled nastopa mus!!-1 -ianov, ki smatrajo, da predsednik vlade -.e izvršuje pakta, sklenjenega ob sestavi; kabineta med vladnimi strankami. Mi "natramo, da je medsebojna lojalnost prvi ,-ogoj koristnega sodelovanja koalicije in :-aio zato uverjeni, da bo zahtevam muslimanov, ako temeljijo na danih obvezah in obljubah, ustrežemo. Zanimivo je, kako TUDI GRŠKA SE PRIDRUŽI. Beograd, 18. januarja. Izv.) Kakor je j kot odposlanec rurnunskega kraiia v poizvedel vaš poročevalec iz diplomatičnih isebni misiji general Christescu. krogov, «o se pričela dela za sklenitev vojne konvencije med našo državo in Rumtmjo. Pred pogajanja so se vršila že za čas3 kraljevega bivanja, na Rumnc- brzo so pograbili svoj lonček naši kleri- i sk&m in je bil doselen sporazum brez vsakih težkoč. Sedaj se izdelujejo še pc- ! drobnosti in se bo v to &vrbo vršila v ! kratkem v Beogradu konferenca zastopnikov obeh držav, najbrž? že koncem tega meseca. Rumunijo bo zastopal general Christesca. Vrhutega pride v Beograd tu- *;alci, da ga primaknejo k ognju, če bi se s muslimani zgodila kaka »nesreča«. Današnje vesti iz Beograda že vedo pripovedovati o možnosfi, da bi muslimane r-/enfuamo nadomestil Korošcev P<>rooa- da Prispe jutn semkaj I Bolgarska te sedaj popolnoma Izolirana. propast V tem slučaju bi klerikalci seve----—— da suspendiran svoj revizijonistični oro- ■ _ . ... ,, ., i-am ter ga hranili za suha leta g@!@l@ei StSirSlSS?« ; ^^^ -^koi v vojni, nakar je Mi menimo, da so poročila o ever*aal- Mm 9eaimra ; odgovoril Bonom:, da bo Italija, vedno r:em vstopu klerikalcev v vlado le Izraz Mihove pobožne želje. j Beograd. 18. januarja. (Izv.) Služben! | »Na. Madžars končana s povoljnim rezultat-n; mad- jo zunanjo politiko postranske -is, žaiska delegacira je odpotovala v Budim- Je- Deželno-brambna zveza vod; nem-pešto, da predloži vladi sklepe. «a kar se «ko, stranka vzbujajoč,i, se Madžarom „ o.o, . ubi*yti sestavi načrt medsebojne trgovske po- italijansko politiko, stranka. ma!ih po» rt DELO v PARLAMENTU, godbe. ni ko-" Škili r Jugoslavijo, magnati pa Beograd, 18. januarja azv.) Demokrat- i ljubimkajo z Anglijo. Kar se tiče zii ski klub ie določil dane« v pariamentar- : VSENEMCI PROTI ČESKO-AVSTRIJ- njega Karlovega prevratnega noizkuia. ni odbor 'za trgovinsko pogodbo z Nem-i SKEMU SPORA Zimi. ; je Lingauer izjavil, da ima po.-\itke. ds čijo posl dr. Kukovca in Šumenkoviča, j Dunaj, 18. januarja. (Izv.) Danes je : Jugoslavija ni postavile preti Madžarski za namestnka Svetislava Popoviča in'predložil zvezni kancelar dr. Schober av-i nobene večje armade. Trditve o arrfia Manojlo Sofciča, v odbor za redukcijo n- strijskemu parbmentu pogodbo, sklenje- if'b obstoječi iz 200.000 mož, so narodno n> «r.«J in n0 v Lani. Ker so krščanski socialisti in | slepilo, ker znaša mirovno stanje cele ju socialni demokrati še pred prvim čita- ' goelovanske armade kom;' j 160.000 mož-njem glasovali zato. da se pogodba izroči j Lingauer je nato vehementno napadel odseku sa zunanie zadeve, se je to zgo- 'vlado zaradi njene poTicijske politike, joilo kljub protestom vsenemške in kmet- i Cenzura še vedno ni odpiavljena iti v ! ske stranke. Kritični položaj kabineta s odpirajo pisma popoinc-r.a nemoteno, j tem še ni odstranjen, ker so vsenemci j Sploh pa se po7:rija /a vladne odredbe 'sklenili na. vsak način vreči vlado. Na niti ne zmeni in ignonts celo razsodbe današnji seji je prišlo do škandala v!sodišč, ako ji to kor^erira,. Izjavi! j& zbornici. Velenemški poslanec dr. Wanek | končno, da vlada v driEari vel k ner&*■ je imenoval finančnega ministra (kršč. so- i in navedel v dokaz, da so bili na zapad eiaJi-st)" pijanca, nakar je nastal v zborni- | nem Madžarskem ustreljeni trije oGcirj'. et nepop seu hrup. Končno je predlagal i brez sodnega postopanja, socialni-demokrat dr. Seitz. naj se sestavi ; devetčlanska komisija, ki bo zadevo pre- ZOPET ŽELEZNIŠKA NESREČA- i iskala. Nato se je seja končala. j Beograd jg. tan-aria. (Izv.) Na prog- NEZADOVOLJNA BOLGARIJA. STRAHOTNA POROČILA » RUSIJE. Batajnica-Bo';*- Me skočil včerai zaradi Beograd, 18-januarja. (Izv.) Zaroka i „„ . , „. _ slabih pragov vlak ^5lc.lnje poročilo silno mučen vtis. Ministrski predsednik ;6 poiožaju v pokraj*ah. kjer razsaja S tam Dolinski in bolgarski poslanik v Bu-jgiad, z 1. 1322: V Rusiji karešt!. ki sta skušala pridobit! kneginjo I strada 33 milijonov '.njd-', od teb preti Marijo za bolgarskega kralja Borisa, sta ; 1P milijonom smrt vsled lakote. Vsak dap dobiva 800.000 otrok >i'°no od Hoo-verjeve potnožr.a akcije. 37.^.000 odras! b in otrok pa od Najisenev. Ostale pomožne akcije oskrbuje,jo Sest milijonov ljudi. Ostanek bo tw-l od lakote, ako Evropa, takoj ne prifLro-'; ca pomoč. Becgrad, 18. januar.ia (Izv.) Kralj je povabil danes na večerjo romunskega poslanika Emandija s soprogo, zunanjega ministra dr. Ninčiča s soprogo in generala Hadžida s soprogo. voz ie razbitih, škoda je znatna. dr. Žerjava .(lefala na to. da se te zv*z? ne zrah-i^^ KRI?A v eESKni RUDNIKIH. VIKAR NA CiiRIDSKEM JEZERU Beoi^ad, 18. 'an« -.ria. (Izv.) Notranje minisi:?tvo ic i7 Struge ob Ohrid- skem le- cru brTC'-vko o velikanskem neurju. ki Je naprtilo tamkaj ogromne škrro. Vihar na Ohridskem jezeru ie poruši; obalne aapr ve. Deli Struge so pod vodo- Vr-i ribišk." mreže so uničene. Tudi brezovi Drina so poškodovani. PosL šu-Ti»nkov5č ie prosi' notranjega ministra za nuino pomoč. ; buletin o zdravstvenem stanja ministra i ***** & januarja. (Izv.) Ministrski I Prag«. ~~ K-r v krat BELGIJA IN NAŠI ZAKONL ^umuiiska vlada V d S misij! e® vnetje rebernice še ni popustilo. : cbičaine na?'ODne obiske. | delali lastnik: novo ^-odbo. Id predvi- • ministrstvo za pravosodje, pod če* ' deva t-eč dela. minj nls^ za nadnre in ! sar pristojnost spada skrb za mlado- Bukarešt 18- janua ja. (Izv.) Ministr-1Temper?tura var!ira ffled 37 in P«! In 38; WASHINGTONSKA KONFERENCA jnkinV-r.je prispevkov za oWeko. Dela-v- jetno deco, ie zaprosilo od naše vla- ___ - .»hmI«, a . M. *A 4a«,a111i - A ____i - •_ . " _ _ - —V a —. ts 4 - i, t « A « • r TT4 1 _ ____" 1 _ _ . ___1_______ 1. 1 * _ ^ _ _ _ _ Avaresca izjavo, ki izreka vladi nezaup-; nico. Posl. Jorga in transsilvanski poslan- i . . _________ — .— spozna« nih vprašanj sekundarnega pomena ki i ° zakonske odredbe, podvzete V var* POZDRA\TST BRZOJAVKE MED POINCAREJEM IN PAŠIČEM. !«a~pa*"i» todo mogla'rešit i, "^red« j^ premogovnikih -"i so izjavili svojo zadovoljstvo s sedanjo Beograd. 18- januarja. (Izv.) Frano por.ska delegacija ne dobi novih instruk-!ado, seljakl in socijalisti pa proti libe-i šk! ministrski predsednik Poincare je br- jcij iz Tokia. Danes je konferenca razprav-ralcem. Bratianu ie prisostvoval Ob 8.jzoiavno sporočil ministrskemu predsedni- ■ 'jala o vprašanp Dolnjega Iztoka *„ ^b»a ^ J.o™ ^«S-|MVEZSI5KI ,N AMERIKA. siva. G. Pašič ie v odgovor s toplimi be-! Pariz, 18. januarja (Izv.) TukaiSnii li-sedami pozdrava norega predsednika j sti doroavajo iz Washingtona, da bo francoske vlade. 'kongres v najkrajšem času začel pogaja^ janja z zavezniki glede zavezniških voj- NEMŠKA DRŽAVNA KONFERENCA. stvo moralno zanemarjene dece, kakor tudi delo zasebne iniciative, ki je ; v tej zadevi razvito pri nas Ministr- ica s 191 proti 81 glasovom, na kar se re vlada umaknila Iz parlamenta. Generala Avarescu je priredila zmagovita opozicija viharne ovadje. Jonescu je izjavil, 'h bo zaradi nezaupnice izvajal posledice. Rim, 18. januarja. (Izv.) Rumunski vojaški ataše, polkovnik Cesarescu, se je iz neznanih vzrokov ustrelil. Sumi se, da se Berlin, 18. jaausrp (Izv.) Vlada je pozvala ministrske predsednike vseh zveznih eržav sa petek v Berlin na konferenco. ki se bo vršila rod vodstvom i kancelarja ln na kateri sc bo razpravljalo pREHRANA PASIVNIH KRAJEV, o vseh aktualmh notranje- m zunanje-1 . političnh vprašaniih. Sodi se, da le skli- Beograd, 18. januarja. Ministrstvo stvo za socialno politiko zbira iz-črpljive podatke, ki jih zahteva belgijsko ministrstvo za pravosodje DRUGE ULJUDNOSTI OB NASTOPU| ^ ^ vajorei se bo A po1itiJnh ^ra5an5{h- 50(15 ^ da Ie SK"' *>™S™> ^ anuorjd._ ivuuBiravo NOVE RANCOSKE VLADE. z Andi^ Im^se s C3n'e drŽa""T,C k/>nferCfCe V ^T?**! ? S°C,aln.° PnPrav£ ol> , msr.^a pogajata z Anglijo, potem se s , st,reniemb0 na francoski vladi. : širno akcijo za prehrano naših pa- sivnih kraiev. Poleg državnih usta- Rjn. 18. januarja. (Izv.) Povodom' Francijo in Italija. Ameriška vlada se bo ie usmrtil zaradi nekih nedovoljenih kup-i izmenjave pozdravnih brzojavk o pri-; pri tem ozirala na momentano finančno čij, ki ]Ih je vodil z romunskim konzu-jiiki nastopa predsedništva vlade, je i stanje vsake posamezne dolžne države lom Silvescu, ki je bi! nenadno odpokli- j brzojavil Poincare Bonomiju, da želi;ter V> proučila možnosti vraSevacja doV can iz Rima> 1 Franciia z Italiio oo voiii ravno takoigev r dorie-Jnem času zvezi s spremembo na francoski vladi. ZAGREB ZIDA-. Zagreb, IS januarja (Izv.) Za letos je "OV se bodo pritegnile k temu delu prijavljenih 43 nov h stavb, večina tre-! tudi gospodarske ustanove rasebn* nadstroDcih k. bodo že letos ood streho, i iniciativa OSs&ctskfe volitve na Primorskem . v nedeljo so se vršile na Goriškem in Notranjskem občinske volitve, za katere Je vladalo zlasti med našimi neodrcše-rtimi brati veliko zanimanje. Le žal, da bo veliki snežni zameti zlasti po Goriškem številnim našim ljudem onemogočili Izvrševanje edine pravice, ki jo imajo. Izid volitev sicer še veJno ni zanesljivo ugotovljen, vendar pa js jasno že sedaj, da je naše ljudstvo tako na Goriškem, kakor tudi na Notranjskem in na Koroškem z odločnim nastopom osvojilo upravo svojih občin in s tem manifestirale samoslovensk; značaj neodrešene zemlje. Slovenski živelj je sledil pozivu političnega vodstva in šel v boj brez kompromisov. Celo italijanski listi sami priznavajo složno slovensko manifestacijo. Naš narod je ni naslov Italijanov in njihove vlade v Rimu izpregovortl moško in zavestno, vkljub najtežavnejšim razmeram In okoliščinam, ob katetih so se vršile volitve. Le tuintam se je v posameznih občinah pripetilo razočaranje, kar pa nikakor ne kali veličastnega razpoloženja. Kakor pravijo poročila, so v Standre-žu, Solkanu in Mirnu zmagali komunisti, ki pa nameravajo vkljub temu odstopiti župansko mesto narodni manjšini. Zakaj, Se vedo! V naslednjem prfobčujemo rezultate, ki So bil! znani do včeraj: V Vrtojbi, Tomaiu. Dutovljah, Kop-ivl, Štorjah, Vel. Repnu, Naklu, Avberju in do najvišjo mere, pripravljena nadzoruje Nemčijo. Dokler v tem stanju ne bo nastopila osnovna sprememba, tako dolgo ni misliti na zboljšanje kritičnega položaja. VpraSanle železniške zveze s Prekmuriem To vprašanje, o katerem se je v našem časopisju razpravljalo že tolikokrat stopa zdaj v odločilen stadij. Trasiranje proge O.niož-Ljutomer-Murska Sobota bo ako bodo vremenske razmere ugodne, končano tekom prhodnjega meseca. Pojavila pa se je v zadnjem času nova varijanta in sicer zveze Dol. Lendava-Murska Sobota. Kdo je pokreni! vprašanj te zveze, to je jasno vsem, ki se v prizadetih krajih bavijo s prometnmi zvezami. Gro tu predvsem za gospodarsko interese skupine, ki hoče pod precej visokim protektoratom Prekmurje v blagovnem ozru eksploatirati. Poleg tega ierajo interesi neke politične stranke, ki išče v Sloveniji tal, veliko vlogo. Vprašanje je samo. ali so krijejo interesi označene gospodarske in politično skupine z interesi pokrajine same, ki potrebuje železnice. to .i« Prekmurja. Murskega po !ja in Ljutomersk h goric. Zdaj je proga Ljutomer-O. Radgona tranzitni prekinjena; morebitni tranzitni promet preko Špilja more biti le zasilen in tako-rekoč na odpoved, ker je odvisen od do-Št. Petru na Krasu je zmagala lista na- bre volje Avstrijcev. Zveza Ljutomera z rodne stranke na vsej črti. V Štcverjanu, Sv. Petru pri Gorici, Podgori, Skopem, Sllvncm, Lokvah, ie osvojila narodna stranka večino mandatov. V Idriji je dobila narodna stranka 529, komunisti in soch'isti 517, italijanska lista 84 glasov, v Mavklnjah ima večino ptotinarodna zveza, v Sežani je zmagala uradniška lista, ki je dobila 1G9, narodna stranka 65 in komunisti 56 glasov. V Nabrežini je bilo izvoljenih 10 Slovencev in 5 Italijanov. — Nad vse razveseljiv je nastop koroških Slovencev v občinah ki so pripadle Italiji. Tako v Zabtišci, Ukvah, Lipaljavasi in Beli peči so dobile slovenske stranke večino In niso sklepale kompromisov. V Furlaniii ima zaznamovati italijanski nacionalistični blok znatne uspehe. Tako fe zmaga! med drugim tud! v delavskem centru v Tržiču, v Pontablju in Trbižu na Koroškem pa celo brez protikandidatov. .Mnogo občin v Furlaniii so tsvojili tudi komunisti. francoska nespraviji-vost Razmerje Francije do njenih sosedov, prijateljskih kot neprijateljskih. Je nahaja inova na kritičnj točki. Francija ne mara privoliti v odlog za plačilo nemške vojne odškodnine, na kar sili Anglija. Drutra sporna stran je zahteva , o razoroženju; zopet sc francoska [tolitika upira angleškim težnjam, ki gredo za t«m, da Francija zmanjša svoje oborožene sile. pred- Ortnožem je najnujnejša potreba. Prek-murju pa proga Del. Lendava-Murska Sobota ne more nuditi tistih ugodnost , kakor zveza preko Ljutomera in Ormoža. Dokazano je, da so številne vasi ob Muri vedno gravitirale na progo Ljutomer-G. Radgona. Kdor pozna Prekmurje. ve tud , da se razprotira za temi vasmi več ur širok pas z zelo redkimi naselbinami. Proga Dol. Lendava-Murska Sobota bi koristila torej le severni polovici Prekmurja. medtem ko bi rožni del še vodno gravitiral na progo Liutomer-G. Radgona- ki je brez zveze z glavno progo, pa bj vondnr nud la posebno severnemu delu Hrvatske najkrajšo zvezo z Avstrijo v prvi vrsti glede blagovnega prometa, s 5imer bi se razbremenila Maribor in Zidani most. Vprašanje jo tudi kakšno stališče zavzema vojaška oblast napram progi Dol. Lendava-Murska Sobota, ki je z mostom nrl Murskem Središču izpostavljena prvemu sovražnemu sunku z madžarske strani. Iz vsega tega je razvidno, da ne more novo zamišljena proga nuditi varno n koristne zveze s Prekmurjem. Ako se /gradi, ostane vedno le povsem lokalna proga brez večjega pomena v miru. pri ';akšnem madžarskem napadu pa more koristiti le Madžarom. Edina zveza vseh v poštev prihtja očih predelov ob naši scv. mej', to je ljutomerskih goric, Murskega polja in večjega dela Prekmurja, r. glavno progo je preko Ljutomera in Ormoža z železnico prvega reda, ki bi ob-nern oživila promet na progi Ljutomer- Je Stevfio polMJskfli konceptntTi uradnikov naraslo na 36. pisarniških uradnikov na 36. uradnikov varnostne straže na 25, uradnikov detektivne službe na 15. policijskih agentov na 115. sfražnikov pa na 650. V novem proračunu so te številke reducirane pri uradnikih na 0-1 (od 112), pri stražnikih r.a 655 (od 765). Z demago-ško tendonco zahteva »Slovenec*, da se nadnljna redukcija prične »od zgoraj«, kakor bi pri 80.466.257 K izdatkov za oolicijsko službo, mod katerimi znašajo samo draginjske dokladc nad 31 milijonov, zaleglo bogvč kolike milijone, ako se reducira število uradnikov še za 20, pa makari za 30! Klerikalci so za svoje vladavine ustvarili ogromen policijski aparat, sedaj pa pravijo, da se mora človek vprašati, ali žive v Sloveniji sami roparji, tatovj in cestni roparji? Proračunska razprava v »Slovencu* je klasičen primor klerikalnega licemcrstva in klerikalne nepoštenosti. + O iginalen «nos». Uradni prrsbi-ro objavlja: Nekateri listi eo zadnje dni hoteli izkoristiti radostni dogodek v Sinaji in hoteč biti interesnntni poročali i pomanjkanjem okusa in takta. Opozarjamo urednike, da se v lastnem interesu vzdržujejo obavlianja takih vesti. — K temu umestnemu opozorilu dostavljamo le to. da je dotično neokusno poročilo razširil po slovenskem ča°pisju — službeni dopisni urad, k! smatra menda za svojo dolžnost, da pobere iz raznih bulvardnih zagrebških li*tov vsako bedasto izmišljotino. — Pod neizčrpno poglavje »dopisni urad* spada tudi ored nekaj dn^vi od tega vladiusga orgina razširjena vest o krizi v vladi. Da vladni informacijski urad opravlja pošlo gotovih opozicijonalnih žurnalbtov v Beogradu ali v Zagrebu, jo unikum ki jo mogoč menda samo pri nas. -f Tcžkoče sporazumevanja 8 Hrvatskim blokom prav nazorno predo-čuje sledeči dialog, ki ga objavlja »Riječ* z vodstvom blokašev. B lokaš Jugoslovanu: Nočeš sporazuma! — Jugoslovan: Hočem. — B.: Nočeš. — J.: Pa hočem, samo povej kako. — B.: Povoj Ti! — J.: Evo, tako - le. — B: Tako nočem. — J.: Kako pa? Povej! — B.: Nočem. — J.: Torej Ti noces sporazuma.'' B.: Hočem, toda vsem pa, da zniža število svoiih pod-!G. Radgona-Avstri"a. Varna bi bla v vo-mornikov na najmanjšo množino. O! 'aškom oziru. koristna pa vsem omen e-razorožitvenih zahtevah in navsezadnje tudj o drugem bi se s Francijo dalo govoriti, toda le pod enim kar- dinalnim predpogojem. — ako Anglija sklene z njo vojno zvezo, ki naj republiko za bodoče zavaruje pred nemškimi revanšnimi poskusi. Mislimo, da smo s tem posegli v jedro francoskih težav. Francoski politik; tarnajo in se pritožujejo, da jih o vet ne razume ter da jim podtika imperialistične težnje, ki da jih oni nimajo. Kajti vsi njihovi oborožitveni načrti da so le odredbe v svtIio obrambe. Oni ne zaupajo Nemčiji, oni So prepričani, da ona v srcu ni prav nič bol' spravno razpoložena, nego 1. 1914. Ako ne bi ležala danes razoro-žfna na tleh. bi [>onovi!a vso ono vojno in osvijevalno politiko, kakor so jo propagirali vsa štiri vojna leta mo-rodajni nemški krogi. Franciji se zdi potrebno, da ne podcenjuje nevarnosti. ki jo neprestano predstavljajo oni milijoni odpuščenih izvežbanih vojakov. ono orožje, ki ga po francoskih trditvah nemštvo še vedno hrani in prikriva in ki ga je v bodoče zopet v stanu izdelovati. Ali bomo tako lahkoverni, da ne bomo dali Franciji v mnogih ozirih prav. Če ne toliko, jo bomo vsaj razumeli. Saj ima ona danes štirideset milijonov ljudi — če računamo le Evropo, brez kolonij, katerih čet n. pr. v zimskem času ne morejo uporabljati na evropskih bojiščih. Nemčija pa šteje kljub izdatnim obmejnim redukcijam še vedno do šestdeset milijonov prebivalcev. Francija smatra zategadelj za breznogojno potrebno, da ji napram Nemčiji stoji na strani zaveznik. Pred vojno je zanjo to nalogo iz-polnovala Ru?i:a. Po boljševiški zmaji je ta pomoč popolnoma odpadla. Nadomestilo je sicer nastalo Franciji ■X) katastrofi centralnih držav v osvobojeni in krepko povečani Poljski Toda Poljska ne more nuditi dovolj garancije pariškim politikom; ona je še slabo urejena in ima za hrbtom na vzhodu nenaklonjenega in vedno nezanesljivega nasprotnika. sovjetsko vlado. Zato more v današnjem poleža- nim predelom, ne samo slovenskemu Prekmurju. Zveza Ljutomera z Omožem •o bo morala zgraditi — to je izven vsake diskus je: naravno je, da se preko nje vpostavl tu.li zveza e Prekmurjem. namesto da gradimo na dveh straneh in lobimo nazadnje dve lokalni progi in zvezo s Prekmurjem po dolgem ovinku preko Dol. Lendave in Čakovca. Poživljamo merodajne faktorje, dokler ie še čas. naj pri končni določitvi trase ne izgubijo iz vida tega. kar mora utrditi položaj naše države na tako kočljivi meji, ker je torej v korist državi in nc nekaterim, morda vplivnim posameznikom in skup nam. Politične feeležlrc -f Bolezen ministra dr. Žerjava. Iz Beograda nam poročajo: V novinah so se pojavile vesti, da bo minister Žerjav vsled bolezni podal ostavko. Te vesti so neresnične. Demokratski klub polaga največjo važnost na to, da ostane minister Žerjav tudi še nadalje v kabinetu. Dr. Žerjav bo, čim preide akutno stanje bolezni, odšel za nekaj tednov na morje ter bo za to dobo dobil dopust, med katerim ga. bo v rosortu zastopal eden izmed njegovih kolegov v kabinetu, najbrž minister dr. Krstelj. Zaenkrat minister Žerjav sploh nima nobenega zastopnika v resortu. kakor so nekateri listi trdili, temveč odloča navzlic bolezni vse načelne zadeve sam. Zelja vseh v vladi zastopanih strank je, da se doktor Žerjav, katerega sposobnost in brezprimerna delavnost je splošno znar.a in cenjena, čim preje vrne zdrav v svoj rosort in v ministrski svet. 4- Demagoške metode. 2e opetova-no smo ožigosali demagoške metode, katerih se poslužuje glavno glasilo SLS »Slovenec* pri razpravi o proračunskem predlogu za leto 1022. Vč>v raj dokazuje na poglavju policija, koliko preveč trošimo za to panogo notranje služe ter pravi, da število policijskega osobja v Sloveniji tvori »naravnost signaturo vladajočega sistema«. Dejstvo pa je. da je letošnji pro- sko revanšo. Dokler pa veiiKa rsnia-, <»uuja. i niia ne sklene z njo protinemške zve- j merodajm v deželni vladi m so pošlje tako dolgo smatra Francija zadali svoje proratoske predlogev Vvoio "davno dolžnost, da oborožena1 Beograd, torej v letu 1919, to 1920. Ti ga nočeš. — J.: Pa hočem ga. Samo povej kako. — B.: Povej Ti! — J.: Dobro, tako - le... Itd. do konca pa zojHJt od začetka do konca ad ki-finitum. + Na dveh stolih hočejo sedeti naši Bunjevci. V nedeljo so so namreč vršile v Zagrebu konference hrvatskih blokašv in hrvatsko - slovenskih klerikalcev. V Zagreb so prišli tud poslanci Banjuvcev in bili v zadregi kam naj tjredo; rešili so to vprašanje salomonsko: udeležili so so ene in druge konference. O uspehu svojega potovanja v Zagreb so izdali samo ponižen komunike, v katerem pravijo da so bili zadovoljni z obiskom taki pri blokaših kot pri klerikalcih. -f- Poslanci Hrvatskega bloka so imeli preteklo soboto v Zagrebu svo sestanek, nn katerem so pretresali vsa tekoča politična in gospodarska vprašanja ter nazadnje sklenili, da izdaji luščimo spomenico. Gospodje Hrvatskega bloka so narodni poslanci, ki jih je narod izvolil, da zastopajo njegovo interese v parlamentu, a ne, da se sestajajo po Zagrebu in sklepajo spomenice. V narodni skupščini j: njih mesto, tam je polje njih delovanja. Ako smatrajo, da js danes v zemlji zlo. tedaj so oni veliki sokrivci tega zla. ker jim je dana prilika, da sodelujejo pri ozdravljenju razmer, a ori iz proste politične in osebno kaprice nočejo. + «Balkan» proti Pašiču. Dozda poluradno gladilo radikalske stranke, beograjski »Balkan*, objavlja na uvodnem mestu članek pod naslovom: »Kriv je gospod Nikola Pašid.* V Članku kritizira j>olitično delovanje sedanjega ministrskega predsednika in prihaja do zaključka, da Pašič ne zasluži onoga spoštovanja, ki ga splošno uživa in da je njegova politična in državniška veličina mnogo pretirana. List očita Pašiču. da je v svoji stranki popoln samodržec, da ne pusti, da W se poleg njega v stranki in v političnem življenju pojavila še kaka osebnost. Kritična vprašanja naše notranje. finančne in saobračajne politike bi se dala že davno ugodno rešiti da nima Pašid tc velike napake, ki ovira vsak korak k sanaciji. Pašič hoče na vsak način ostati na vladi zato ne popušča, kar je v škodo in oviro pravega dela. List trdi. da je v narodu splošno naziranje. da je Pašič kriv naše slabe finančne politiko, istotako glede saobračaja. V takih vprašanjih Pašid ne sme gledati, kdc ie radikal, kdo je demokrat, temveč le, kdo je sposoben. Iz vsega članka se vidi. da je napisan, oziroma irtspi-riran od Stojana Protida, ker se v članku odkrito pravi, zakaj bi Pašič ne ponudil teh važnih resorov sposobnim ljudem kot sta Protič in Velizar jJankovjč! -— članek je vzbudil v beo-i grajskih političnih krogih veliko po-| zornost NAR. GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Drama. 'Četrtek, 19. jan-,- »Revizor*. Izv. 'Petek, 20. Jan.: Zaprto. Opera. Četrtek. 19. jan-; »Evangeljnfk*. D. Petek. 20. jan.: »Labodje Jezero*. B- Po svefu — Karlistične priprave. Iz Budimpešte poročajo, da so prišli tam na sled obsežnim karlističnim pripravam. Tajni agenti so zbirali mlade sposobne ljudi in jih zbirali v tako imenovani k-irlistični brigadi. Zlasti so bili zastopani v ti brigadi bivši vstaši in dobrovoljcj iz Burgenlanda. Policiji se je posrečilo zajeti ves štab te Karlove brigade v stanovanju nekega znanega legitimističnega kapetana. Vsi skupaj so Izročeni sodišču. — Italija preti. Iz Rima se javlja, da je italijanski mitustrski pred-ednik Bonomi izjavil po svoji vrnitvi iz Can-nesa, da bi bila Italija v slučaju francoskega odpora primorana iskati preko Frncije najožjih zvez z Anglijo in to potom angleško - italijanske konvencije. — Italija zadovoljna z izidom konference v Cannesu. Rimska agentura »Štefani* razširja komunike, v katerem izjavlja, da je Italija lahko zadovoljna z "izidom konference v Cannesu. in to tako s političnega, kakor tudi z gospodarskega in finančnega stališča. — Novi vojaško upravno mesto v Franciji. Iz Pariza se poroča, da namerava Poincarč ustanoviti novo uptavn> mesto, ki naj tvori nekak posredovalni urad med vojnim ministrstvom in vrhovno komando. Poni-earčjev kandidat za ♦o mesto je bivši francoski generalisim maršal Pe-tain. Prosvcta Nastopno predavanje prof. Buriana. Včeraj dopoldne je imel lektor češkega jezika na ljubljanski univerzi dr. Burian, v veliki dvorani univerze ob veleki udeležbi slušateljev svoje nastopno predavanje o razvoju češkega književnega jezika, ki sta ga ustvarila Jan Hus In Dobrov-sky. Predavanja so se udeležili med drugimi: pokr. namestnik Ivan Hribar, gen. konzul dr. Bencš, šef oddelka za prosve-to dr. Skaberne, rektor dr. Krek, več vse-učiliških profesorjev, predsednik viš. dež. sodišča Kavčnik in imenom župana dr. Periča mag. svetnik Fr. Govekar. Mokranjčcv dom. Dne 9. t m. Je praznoval sloviti komponist Stcvan Mokra-njac svojo 661etnico. Pri tej priliki je nekdo sprožil idejo, osnovati v Beogradu »Mokranjčev dom«, k! bi imel ulogo nekake iugoslovenske Glasbene matice, okrog katere bi se zbirala glasbena društva po vsej državi. Prispevke pobira »Beogradsko pjevačko društvo« (Osnovna škola kod saborske crkve, Beograd). Komorni koncert v tilharmonični dvorani. V našem jugoslovankcm glasbenem svetu si je pridobil v zadnjem času častno mesto profesor klavirja na tukajšnjem konservatoriju »Glasbene Matice« gospod Janko Ravnik. Posebno pozornost vzbujajo njegove klavirske skladbe, posebno pa še samospevi, ki so deloma Izšli v »Novih Akordih«, deloma pa v založništvu »Glasbene Matice« v Ljubljani. Ravnik sodeluje v komornem večeru, katerega priredi dne 23. t- m. v Filharmonični dvorani kvartet Zika. Igral bo klavirski park v Dvorakovem klavirskem kvintetu, ki spada med najboljša komorna dela slavnega Ceha. Začetek kenaerta točno ob 8. uri zvečer. Več letaki. 'J čaka z v žganim motorjem in da naj bc. vsak hip pripravljen na odhod. Kar za sliši šofer dva strela in par trenutke-pozneje so že planili štirje neznanci i--lenjalnice. Trije so skočili na avtomobil, potrti pa je zagrozil šoferju, da ga rs mesti: ustreli, ako jih takoj ne odpelje. Šofer je bi! prisiljen odpeljati neznance v ulico Fabio Severo, kjer so mu moriic' plačali za vožnjo 30 lir in mu zagrozili: »Pazi se, da nas ne Izdaš, sicer te ubije-mo!:. Pecchiar Je tudi izjavil, da ie bv eden od tolovajev ranjen v lice. O tolovajih samih še ni prave sled:. Do sedaj je bilo aretiranih okoli 30 sumljivih oseb, ki so bih včeraj odpeljane v zapor. Policija je napravila tudi že več poizkusov s policijskim psom, a zamai:. Pes se je vedno ustavil pri mlaki krvi in ni hotel na noben način dalje. K ves tura Je razpisala 5000 lir nagrade onem-,;, ki Izsledi tolovaje. Stražnik Graziano Gaspari, ki je bil * boju z morilci ranjen, je umrl še isti d?n zvečer v bolnici. Italijani sami se očlvidno sramuje -) strašnega dogodka, ki priča o škandaloznih varnostnih razmerah v Trstu. Zato skušaio njihovi listi podtakniti bondite Slovencem in trdijo, da se Je zločincem po izgovorjavi laških besed spoznalo tv*. prvi mah, da so Slovenci. Toda italijanska žurnalistika s tako peklensko igro ne bo uspela. Podobni bandltskl napadi itn:-jo le preveč kalabrešk! kolorit RAZPORED VELIKEGA SHODA ZA NRAVNI PREROD. V nedeljo, dne 22. januarja v veliki dvorani «Uniona» v LJubljani. : Začetek ob 9. dop. in ob y23. pop. Govori: Univ. prof. IC Ozvald: K tvornim silam življenja. Dr. Anton BrecelJ: Temelj preroda — družina. Docent dr. Ivan Robida: Alkoholizem — ljudska bolezen. Nadzornik Iv. Bezeljak: Alkohol let mladina. Nad učitelj AL Kržižnik: Vzgah. • Kolo jugoslovanskih sester v Ljubljani. Jutri ob štirih popoldne se vrši važna nujna seja za vse odbornice in članice Kola. Pridite gotovo. • Narodna čitalnica v Spodnji Šiški priredi svojo običajno »Vodnikovo besedo* dne 2. svečana 1922 pri P. Step.ču (v salonu) r Šiški. Bogat spored. • Slovensko lovsiko društvo. »Slovenskega lovskega društva«. XI. redni občni zbor se vrši letos na Svečnico, dne 2. februarja ob 3. uri popoldne v restavraciji ^Narodnega doma*, v Ljubljani z običajnim dnevn'31 redom. Poživljamo člane, da se zborovanja zanesljivo udeleže, ker bo rešiti več aktualnih vprašanj. Vsak član zastopa lahko še pet odsotnih članov. Kot pooblast lo velja društvena izkaznica (plačilni Ust) zastopanega Veljavne so tudi še lanske izkaznice. • Realčno podporno društvo v Ljubljani ima svoj redni občni zbor dne 28. januarja 1922 ob 18. uri v realčni zboroval-niči. • Tečaj za keramično slikanje. Za razvoj keramične industrije v Sloveniji so dani vsi predpogoji. Primanjkuje pa tehničnih moči. Ker v naši državi še nimamo posebnih keramičnih šol, keramična obrt je pa vendar zelo razšrjsna, četudi še na najprimith-nejši stopnji, se je odločil urad za pospeševan1« obrti kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev v Ljubljani. da prredi po svojem strokovnem uičtelju tekom leta več v keramično stroko spadaiočih tečajev. Koncem leta 1921 je priredil za lončarje, ki so Se ponaiveč zaposleni v domači ob*!, splošen kera-m'čni tečaj, na katerem -p se obiskovalci . .■ - - 'i,.!!* t r.t *■ s*-?.Tr! antje te* se Jim Je pokazalo vte napake v njihovem obratovanju. V kratkem namerava prirediti speč alen tečaj za keramično slikanje na majoliki in porcelanu. Tečaja se lahko udeleži vsakdo, ki se zan ma za tozadevno slikanje ter ima že predizobrazbo ▼ risanja ln slikanju. Interesenti naj ustno ali pismeno priglasijo svojo udeležbo v uradu za pospeševanje obrti. Dunajska cesta št 22. Ljubljana. * Nova lekarna v Mokronoga. Mag. pharm. Ivan Grahek, bivši provizor lekarne v C rkvenici, je sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Mokronogu ter je zaprosil koncesije za obratovanje te lekarne. * Okoli 100.000 kron so že nabrali v Mariboru v par dneh za ustanovljeno protituberkulozno ligo. * Mariborski občinski svet ima svojo prvo sejo v letošnjem letu dne 26. januarja ob 18. uri. * Mariborska organizacija demokratske stranke otvori prihodnje dni posebno tajniško pisarno. * Strašna usoda naš b vojnih ujetnikov. Pokrajinska uprava v Zagrebu je prejela poročilo, da je bilo šest vojakov iz Hrvatske (katerih imena navaja) interniranih v ujetniškem taboru v Oš-Turkesta-nu. Meseca jannarja 1919 so zapustli taborišče ter iskali dela Na potu jih je na-ppdla razbojniška tolpa blizu Hotsabada, jih oropala in pobila, trupla pa pometala v tamkajšnjo reko. * Pegasti leg ar v južni Srbiji. V Pri-zrenu in Skoplju se je pojavil pegasti legar. ki ja že ob času vojne zahteval tamkaj mnogo človeških žrtev. Ker je Skoplje središče južne Srbije ter ima zelo živahen promet, .je ukrenila zdravstvena oblast vse potrebno, da »e epidemija ne razSri tudi na druge kraje. * Medved se je ustraš"! križa Poročajo nam iz Trbovelj: Klerikalni »Domoljub* je v svoji 2. Številki na strani 15 servi-ral svojim pobožnim ovč ca m sledečo bajko: »Velikanskega medveda, tehtal je 236 kilogramov, je ustrelil dne 4. januarja rudniški gozdarski paznik Janez Ja-ger v Svinškovi hosti nad Trbovljami. Priklatil se je kosmatin nemara iz Hrvatske. Lovec zasluži priznanje, ker je bil v smrtni nevarnosti. Reši ga je. tako pravi sam. edino veliki železni križ pri molku, katerega nosi vedno v prsnem žepu*. — Kdor pozna lovišča v trboveljski okolici, se je seveda takoj smejal tej budalosti, s katero je nekdo »Domoljuba* in njegove bralce tako poSteno potegnil. * Vsa posadka ladje — tatovi. Iz Beograda poročajo: Nedavno tega je naročila večja skupina beograjskih trgovcev i s Dunaju ogromno množino raznovrstnega manufakturnega blaga, tekstu j, čevljev itd. Naročilo je izvršila neka dunajska banka. Ko je bil material pripravljen ga je banka ukrcala pravilno sortiranega in v okovanih zabojih na neko donavsko ladjo. Ladja, ki vozi redno med Duna jem in Beogradom, je odplula in izkrcala biago v Beogradu. Ko so pa beograjski trgovci začeli odpirati zaboje, so videli 'la manjka več nego polovica naročenih in odposlanih stvari. Stvar so takoj javili beograjski policiji, toda ladja jc med tem časom že odplula zopet proti Dunaju. O slučaju so obvestil! dunajsko policijo, ki je čakala na ladjo in ob njenem prihodu aretirala vso posadko s kapitanom vred. Nekaj aretiranih je takoj priznalo, da so med vožnjo odpirali zaboje, jemali ven blago in ga na parobrodn h postajah prodajali. Po izpovedih teh je bila vpletena v tatvino vsa posadka Skoda ki jo trpe beograjski trgovci, znaša čez 12 milijonov kron. * Naroden poslanec okrivljen defrav-dac'je. Iz Beograda se brzojavno poroča: Višje državno pravdništvo za Banat. in Baranjo je po ministru pravde zahtevalo izročitev narodnega poslanca Lozoviča, bivšega tajnika sekvestrrnnega posestva grofa Karacsonva Lozovid je okrivlien težkega delikta, za katerega je doprine-šen dokaz. * Samomor mlade deklice. Osemnajst let stara Ivana Kosmač, hčerka tovarniškega mojstra v p. v Javorniku, se je preteklo nedeljo v bližini Javomika vrgla pod tovorni vlak. ki ob pol sedmih zvečer prihaja iz Ljubljane na Jesenice. Nesrečnica je bila takoj mrtva a Sele na jesen škem kolodvoru je. prerezana na dva dela padla od stroja. Kakor se poroča, je deklica bila že dalj časa zelo potrta in je izvršila samomor v stanju duševne zmedenosti. * V zaporu se je obesil roparski morilec Josip Zupan, ki .ie začetkom lanskega leta izvršil znani roparski umor na Hudem pri Tržiču. Zupan je iz zaporov okrajnega sodišča v Kranju pobegnil ▼ Avstr jo ter .je bil na Silvestrov večer zaradi neke tatvine aretovan v Št. Ru-pertu pri Beljaku. Ker se je bal. da bo izročen jugoslovanskim oblastim, se je v občinskem zaporu obesil. * Zmrznil je v nedel jo ponoči ob oest: iz Sv. Katarine nroti Hrastniku upokojen rudar Blaž Kini. Možakar — znan veseljak — se »ga* je zopet enkrat navlekel čez mero. pa je obležal v snegu, kjer so ga našli naslednji dan. * Otroci — razbojniki. Sarajevski policiji se je posrečilo, da je zasledila veliko vlomilsko tolpo, katere člani «0 bili izključno otroci. Tej tolpi .ie pripadala tudi rodbina Vrzal. sestoječa iz matere in treh sinov. Tolpa je izvajala najnevarnejše tatv ne v trgovinah, cerkvah in samostanih. Pokradla je približno 5 milijonov kron. Kakor so člani te mladostne tolpe priznali, so izvrši'. 17 velikih tatvin ln nekoliko drznih vlomov r dobi treb mesecev. Preiskav?, f« Se nadaljuje. I Gospodarstvo DENARNA INFLACIJA V AVSTRIJI IN j = Dobava oblek In obuval. ZAaaljski PRI NAS lekonomat v Sarajevu razpisuje za dan 28. februarja 1922 ob 9. uri dopoldne ko Do konca preteklega leta je avstrijska .............. vlada spravila, v promet okrog 180 milijard avstrijskih kron. Koncem leta 1920 jih je bilo v prometu samo 30 milijard, tako da se je množina nepokritih novča-nic v letu 1921 v primeri z letom 1920 pošestorilo. En švicarski frank je stal koncem 1921. leta 1012. a sedaj koncem drugega tedna stane že nad 1300 avstrijskih kron. Zadnja dva tečaja znač ta desetero ln še večkratno podražanje najtrdnejše zapadne devize. Promet novčanic doslej še ni dosegel tempa propasti notranje vrednosti krone. To je razvidno takoj, če primerjamo 400 mil jonov zlatih kron, ki so v prejšnjem avstro-ogrskem denarnem prometu odpadle na avstrijsko ozemlje v današnjem obsegu, z istotako veliko količino švicarskih frankov. 400 milijonov zlat h kron reprezentira vrednost okrog 400 milijonov današnjih avstrijskih kron pa komaj 175 m lijouov sv. frankov ali komaj 2 petini celega predvojnega prometa. Iz teh številk je jasno, da gre padec notranje vrednosti kakšne valute vedno globlje, kakor bi bil opravičljiv po izdani množini novih nepokritih bankovcev. Docela podoben pojav nahajamo pri nas v Jugoelavijl in isto pri državah, ki še niso krepke v svojem zunanje-politlč-nem položaju in ki Se nimajo urejene notranje organizacije svojo države. Disharmonija Številk, ki pomenijo promet nepokritih novčanic na eni Ln tečaj te novčanice napram zlatu na drugi stra^ n, ima svoj vzrok še drugje. Res je, da je za, višino tečaja naše krone v inozemstvu n. pr. Curiha merodajno zaupanje inozemstva v naš denar. Istotako pa je resnično, da je tako zaupani« v na? denar potrebno tudi doma. Doma sicer ne moremo notirati posebnega tečaja za svoj lenar, vendar se to zaupanje kaže v trenutni 6topnji draginje. In tako opažamo v lastni državi, da nam raste draginja v veliko večji progresiji kakor pa promet novih nepokritih novčanic. misijeko ofertalno licitacijo glede dobave obleke in čevljev za pod uradnike finančne kontrole. Predmetni oglas je v pisar ni trgovske in obrtn ške zbornice ▼ Ljn bliani na vpogled. = Statistika opekarske Industrije v Češkoslovaški. Češko strokovno glaslo »Stavivo* priobčuje prvo statistiko o češkoslovaški opekarski industriji Po tej se nahaja v Češkoslovaški preko 4000 opekam z možnostjo proizvodnje 2 bilijona opek in 200 milijonov strešnih opek. Opekarne zaposlujejo okrog 80.000 delavcev. = Milijon delavcev zaposlenih v če. škcslovaškj Izvozni Industriji Ozemlje Češkoslovaške je zaposljevalo v svojih najvažnejših izvoznih industrijah pred vojno skoro 1 milijon delavcev, od tega 350.000 v tekitlnl 200.000 v strojni in kovine predela joči industriji. 110.000 v radarski in plavžarski industriji, ostalih 3OO.OCO delavcev odpade na oblačilno, papirno in lesno industrijo. Akoravno se je sedaj števlo delavcev v nekaterih industrijah znižalo, se j« pa zato v drugih industrijah, n. pr v Industriji premoga, znatno zvišalo, tako, da celokupna Številka delavstva gotovo ne zaostaja znatno za predvojn'm stanjem. =» Uradne draglnjske Številke v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da se bodo uradno sestavljale vsak mesec draginjsko tabele na podlagi mnenja tozadevnih ekspertov. Preračunanje teh indeksnih Številk se bo vršilo na podlagi zvišanja aH --.nižanja cen najvažnejših živil, oblačilnih predmetov, kurjave, razsvetljave ia stanovanja. =» Madžarski lesni trg. Iz BudimpeSt« poroča5©: Ponulbe lesa za kurjavo »o precejšnje. Vsled doslej ne prehude zime in vsled lažje dobave premoga je povpra-šovanje po lesu za kurjavo manjSe. kar povzroča nižanje cen. = Madžarski vinski trg. It Budimpešte poročajo: Vinska kupčija popolnoma mi-ru:e. Ponudlvs so sicer mnogoštevilne, to- l da kupcev ni. Vsled tega cene stalno pa Avstrijska krona je notirals v Curihu > y zadnjem času so notirala vina: pri prometu 130 milijard pribl žno isti te- megao€ vrate 2000 — 2800. boljSa vina čaj kakor pri 180 milijardah. Vendar so ' " bile cene raznim potrebščinam in pred metom še za časa 130 milijard prometa veliko nižje, kakor «0 danes. Takrat se je namreč Se vedno našlo mnogo trgov, cev, ki so optimistično sodili o avstrijski kroni. Danes je veta v avstrijsko krono vsakomur vzeta za nedogledno dobo. Po-! sledica temu je neprimerno povišanje cen. torej vedno večja draginja Cisto prav.lno je, če apliciramo avstrijski razvoj valute, draginje in razmer sploh na našo državo pod pogojem seveda, da bo država še naprej izdajala nepokrite novčanice. Ubito zaupanje v domači denar ima za nujno posledico večjo draginjo in večje nezadovoljstvo prebivalstva, torej padanje nazaj v vojne in pred povojne razmere. Zato je vendar že enkrat potrebno budžetno ravnovesje. Demokracija mora biti tako močna, da reši uradniško vprašanje, ki obremenjuje danes skoro s 50 odst. ves budžet, pri tem pa tudi pri neobhodno potrebnim državnem uredništvu ustvarja vedno večje nezadovoljstvo, ker ga ne more plačevati tako, kakor to trenutna stopinja draginje zahteva = Davek na poslovni promet Spričo dejstva, da so se pojavile v Časopisju o veljavnosti tega davka najrazličnejše vesti in so interesirani krogi, kakor se vili iz mnogobrojnih vprašanj, v veliki nejasnosti glede svoj h dolžnosti ugotavlja finančna dclegaclja na prošnjo trgovinske zbornice uradno, da doslej ni niti posnela Iz »Službenih Kovin*, niti prejela oficielnega obvestila finančnega ministrstva, ali in kol ko je zakonodajni odbor premenil uredbo o davku na poslovni promet Ker na osnovi ne vedno zanes-i;ivih. vsekako pa nepopolnih informacij Inevnega časop sja — razume se — ne more dati podrejenim organom noben'b priredbenih navodil, ki bi nasprotovala losedanjim formalno še vedno voljavnim loločbam. se je morala omej.ti na odredbo, da se, kolikor ne pridejo v poštev pavšalirana podjetja, kazenska in druga prisilna sredstva opuste, dokler ne pridejo nove instrukcije. ki pravni položaj avtentično pojasnijo. Ker je teh pričakovati v najkrajšem času, dočim je ob vsi nejasnosti trenutnega položaja vendar izven diskusije, da se bo davek le premenil, ne pa odpravil, se priporoča davkoplačevalcem, da v lastnem interesu skr-be za to, da bodo mogli če treba zadostiti tudi še' starim priredbenim predpisom. Kupčija z zajčjmi kožami Kupčija z zajčjimi kožami je letos jako ž.vahna. Plačujejo se cene od 30 do 40 K za komad. Izvažajo se kože v prvj vrsti v Avstrijo in na Češkoslovaško. Da zaščiti potrebo domače industrije, namerava ministrstvo trgovine ln industrije v Beogradu uvesti na zajčje kože vi6oko carino do 15 K na komad. Izvoz kož je bil sedaj prost, medtem ko so druge države izdale izvozno prepoved. = Novo earinsko-posrednlško psarno je otvoril v Ljubljani upokojeni inšpektor carinarnic v Sloveniji g. Kosta, Jova-novič. = Dobava loja Ravnateljstvo državnih železnic v Subotiei razpisuje za dan 27. marca 1922 pismeno ofertalno licta-cijo glede dobave 2000 kg loja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled 2800 — 3200. močna v'na 3500 — 3600, tokajsko-hegvaljaška vina 4000 madžarskih kron za hektoliter. Borza Zagreb, devize: Berlin 155 — 15? Bukarešta 215. Milan 1275 - 1290, London 123S — 1260, Newyork ček 298. Pa riz 2400 — 2460, Praga 502 — 504. Du nai 3.70 — 3.90. Budimpešta 86 — 38, Švica 5700 — 5750, valute: dolarji 293 — 291.50. avstrijske krone 4. rublji 22 — 26, češke krone 495 — 500, frank' 9350 _ 2.110, napoleoni 1010 — 102*. marke 150. leji 222, lire 1275. turške zla te lire 1100. Banka za Primorje 750 —• 770. Trg. obrtna banka 275. Brv. eskomptna banka 760 — "70 Brodska banka 385. Jadranska banka 1000 — 1080 Jugoslovenska banka 485 — 402. Ljub. kredi'na banka 900 — 950. Slavonska banka 465 —■ 475. Praštediona 5100 — 5475. Rečka pnčka banka 480 — 490.^ Slov. eskomptna banka 625 — 650. Srpska banka 710 — 720. Goranin 630 — 660. Gutman 1630 — 1675. Narodna šumska industrija 575. Naš čka industrija drva 455 — 59 Pariz 4*3.50 — 485.50. London 250.25 _ 25*25, Newvork 58.87 - 59.87. Beo-~rad 78 - 79, Dunaj 0.4475 - 1.0375, Varšava 1.65 — 2.25. Budimpešta k!ep generalnega inšpektorata finančnega. ministrstva od 10. jar.. preneha dosedanji razširjeni devizni odbor v Beogradn izdajati odobrenia za izvoz rabit v inozemstvo todi v zameno za uvoz deviz ?z inozemstva. Odobrenja za to bc-do izdajali posebej odb^r za regulacijo prometa z devizami in valntami pri Narodni banki v Beogradu ter odbori njenih podružnic, v notranjos-i države. Odbor! nimajo pravice izdajat' generalnih odc-brenj za izvoz valut v inozemstvo v neomejenih koljčiaab, temveč se ima v, izdajati dovoljenja za vsako izvozno količino valut posebej, pri temer se hna voliti točna evidenca. KRIZA ČEŠKIH NABAVNIH ZADRUG. Beograd, 17. januarja. (Izv.) Češkoslovaško poslanstvo priobčuje, da se vsled padca cen živil nahaja velike število čeških nabavnih zadrug v veliki krivi, ki so po statistiki izgubile okoli 60 milijonov kron samo v aprilu. Zadruge so naprosile vlado za pomoč, da sanirajo svoje finančne prilike. Vlada ie prošnjo odklonila.. POLJSKO-RUSKO ZBLIŽANJE? London. 16. januarja. (lz\.) Listi poročajo iz zanesljivega vira iz Varšave, da je Poljska priznala potrebo svojega sodelovanja na obnovitvi Evrope, postb-ito Rusije, in je v to svrho že stopila z moskovsko vlado v stike. Sedaj se vrše pogajanja, kje naj se vrše tozadevna posvetovanja. Poljska vlada je o svojem stališču tn korakih že obvestila ententne velevlastL POLJSKI ZUNANJI MINISTER PODAL OSTAVKO. Varšava, 16. Januarja. V soboto zvečer je podal poljski zunanji minister Skir-mund ostavko v roke predsednika republike. Skirmund je znan po svoji izraziti slovanski ^»"tfld in je sklenil poljsko-češko-slovaški dogovor z dr. Benešom. Podal je demisijo zato. ker se ni mogel sprijazniti z nekaterimi nazori predsednika Pilsud-skega, ki goji.pretežno -poljsko politiko. '•:abinct upa, da se bo dal Skirmunt pregovoriti, da umakne svojo o'emisijo. : ANGLEŠKO POSREDOV.4N.IE V I MALOAZIJSKEM SPORU. London, 16. januarja. (Izv.) Posebni 83 CLAUDE FARRERE; Morski ropar primer te-ie, na kater m sc seda) nahajamo, se prav lahko podajo prod Južnemu kapu, in odtod dalje mimo s« prebivalci navadili, da detejo svoje navadno btšno orodje in pohištvo iz suhega zlata! Da, zares, tam je, . vsak ribji trnek zlat, zlati so kuhinj- i Oranžnega niča in mimo kapa San i poročevalec «Ob4erverja» v Cannesu po- j ^ Kiibustjer V ski lonci, vrči, stolice, pa tudi vse ; Roque pa notri v Magalhaensov ro- ;roča. da je angleški znnanfc mm s».., FiHnrsdn ker ie tam toliko' 'Oni med namir- pravi, --ki imajo upa v uspesno dclovanie zveze narodov, pravno ciaoraao. Ker .ie uuu ^ . , , katere ustanovitev je bila njegova Ideja, i zlata in v takšnih množinah, da so j poštene deske pod nogami, kakor na skem morju, m če mi verujete, lahko: sedaj se oglasi nekdo, ki je doslej vsi skupaj, kakor smo tukaj-le, sedaj; popolnoma molčal, in ta pritrdi Grog-podpišemo korzarsko pogodbo, ki, nic. ju. To je Benečan Loredan. Menam obeta mnogo slave in blaga, m | govo posebno točno poznanje vseh ki povede nas revne Fiibustejce t_ia, | arnerišk>h razmer mu ie v taksnih da zavzamemo deželo zlata!» 'slučaji!' daialo prav posebno avtori- Vstal je in z desnico udaril po mizi, j teto: da se prevrnejo čaše in da izteče j (Dalje prihodnjič.; vino po mizi. Najstarejši v bratov-!______ ščini pa pravijo, da pomeni ta dogo- j dek nekaj prav dobrega. Vremensko poročilo Ljubljana ?>06 n 3ad rnoricis. Dati 1 l £ isU S s ■ e 5 S.x>! S S o o '30 S S ' ž ■3 i Š « S go I8- O - . ... Vetrovi -----* iS Nebo i 2 is IS Iž 18. 7. ;/29»6 14. 529-8 21. 732 1 -0 2isl.jng.vjb. 2 6 » J - °w- !-sneg Sredaja riet»jSnj» temneTature -4*1, nudna -8 4. Vremenska oapoveo: obl. južno vreme. Solnce vafcaia ob 7" 39 sahaja ob 16"42. Lastnik in izdajatelj Konzorcfj > S besedi < Ol*. — TfgoviM eqlwl, deplMOnl«, «•-eremientee da SO besedi b Ofn., vsakih nedalielis S Besedi S Ola. — P-ais sa upre!. (Lahke ludl • ■ mamicah.! Na »praSOTie sa odgavsr;« 'a, ska |a n>raian|» priložena znamka ta odgovor. tik ob deželni cesti ter ima šest velikih sob. Poleg biše j je erb. Zauit r & sin, Sv. Pavel pri Prebolda. 145 Proda s« 131 6 H. P. beucinmot-ir, stružni s ro1, krožna isaga iu univerzalni stroj (žaga tračnica, fr ie r itd.), vse za motorni obrat. Naslov v upravi »Jutrav SU&da vdova, is izarje^a v v3eb strokah ijcspodinjstvs, želi priti bolj-remu gospodu za družaboioo ah goepodinio: Cenjene po-sndbe pod «lV>bra kubarica> na upravo tvc. Naslov poTd uprava «.Jutra». 135 Potnik, ki petoje v kratkem po Hrvatskem in v Srbiji, pr-vzanse še 2a*topstvo kake eksport-tvrdke proti primernemu plačilu. P.mndbe je poslati na upravo * Jutra«. 127 Umetnik Išče sobo „Wertheim" štev. 3, dobro ohranjena, j 138 | za kakih 60 luči. Tmummiama kompletna,kakih; Transmisija, 6 m, z eno glavno jermenico in j dvema stranskima jermenlcama j ali brez z zraten spadajočlmi; stenskimi konsolami z ležišči (Ringschmlerlager) se kupi takoi. i Vpraša na] se naravnost pri DOLNIČAR & RICHTER j Ljubljana, Vožarska pot I. Istotam se proda vrefi, kakih! 1000, dobro ohranjenih, jutastih. j lilACiNTE v l. p»h barvah 126 ima trgovina % semeni SEVER & KOMP., Ljnbljana, Voliova ulica 12 Cenik remen pošiliamo na zahtevo. SkladlMtt RarmnoievaJnl aparati: [d. p.] Balkan, d. d.. Dunajska e 33. [d.p.] j Bar Franc, Canlc. nabr. 5. Tel. 407. Špedicija: i M. Schubert, Kongresni trg. Balkan, d. d., Dnnaiska & 33. i p. j MoJktka iva sner> Kongre^T^ Trgovine: L Kikuš, izdelovanje dežnikov, Mestni trg 15 Kleparatvo: T. Korn. Poljanska cesta 8. ----, Seliškar Ivan, urar, Ljubljana, Rožna Oerenda Fran, konfekcija, manutak- j dolina 10. Vsako popravilo izvr-tara na debelo, najnižje cene, Emon- j šnjem tojno jn ceno. ska cesta 6. ivan _______________ Brusovnlca: i. Kostevc, manufaktarna trgovina. Vekoslav Vanino, Stari trg. Šv. Petra cesta._ (jre zlatnina in sreornica, a , 1 Pakiz, Staxi trg 2»-__ svojo veiiko zalogo čevlje r. Obleka, nerilo, različna drobnarija., --- Fran Kraikovic. S an tj-g št 22. I. Fon, špecerijska in delikatesna tr-1 jfeke cene gorina. Stari trg 6. , (prazno ali opremljeuo), lr» i ! tero bi potreboval kot sli-. karskl atelter a čae perio i (ličnega bivanja t Ljubljani, i i'o. adfce na naslov B Marčič. St anje, p. Kamnik. 70 Prodam 50 hI vina (rizling in burguudec), lastnega pridelka, letnik 1921. iz !jatomen.Siib gtric. "eo se povpraša pri postaienačelnika v Ve-" liki nedelji. !33! ikanta (prejemalca) b priniarco izobrazbo, v starosti od 16 do 17 let, sprejme lesna Industrija. Ponudbe na ,,Postni predal Stav. 153", LJnblJ na I. 118 Pravkar je izšel ponatis znamenitega Jutrovega" romana, ki !e vzbujal splošno pazornost: Frank Haller, Prigode gospoda Oollina, Ceaa 15 S. po poŠti 2 K vsi. Mi n Iti »rmlttii Jim". IjiUlua. Prraraoii olies. ""ST" M°dnV Utre!** in ncxi naif^ ^iO. 5 rrci^f,.*6- ti? Modna trgovina Peter Sterk. btari Maly Orehek, modna trgovina in za-; trg 18. Nizke cene._ loga čevljev. Kolodvorska nL 36. i -----—:——-1 i ZHZZ 6 _ Trgovina z mešanim blagom I. Lončar, Mehanična delavnlcai [d. p.| Sv. Petra cesta 36.______ Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel 407 R Fajdiga ^loga pohištva, Ljubljana, Sr. Petra cesta «t«v. 7. Ustanovljena L 1879. ^^^^^^^ Pisalni stroji i i d. p.i A. Fuchs, trgovina z zlatnino, srebr- Bar Franc. Cank. nabr. A Tel. 407 nino. u-.mi itd Selenhargova ulica. Pu*kar jI: Kaiser F K., Selenburgova ol. 6. Čitajte in razširjajte „Jutro"! d. d. i v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanšbi in trboveljski premog veeh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska, podjetja in razpečava Xa6ehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporaho, kovaški premog in črni premog. Naslov: -J°13 Premetu! zsifif n premog, d. d. f Ljubljani, Bbbs^ aiica 13. * v-ff ■* >1» ' ».e. "V 1«. *. r.. » >5.* » *- * «\ _IV Natisnila Delniška tiskarna, d d. v Liubljauii