173. številka. Ljubljana, v ponedeljek 1. avgnsta. XXV. leto, 1892. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivtier, izicosi nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogersko dežele sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 t^ld., za jeden BMec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Cctrt leta. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor poštnina znaša. X, Za oznanila plačuje Be od cctiristopue petit-vrste po ti kr., ce se or.nanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj Be izvole fraukirati. ~ Rokopisi Be ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit. 19, Upravuifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Klavno p. ii. občinstvo uljudno vabiuao na nor« naročbo, Klare goMpode naročnike pn, katerim |e potekla koncem nieNeea naročnina, prosimo, da jo o pravem fiisii ponove, «la potil-|Jan|e no preneha in «ia dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" /elja ih lij ubijanu k e naročnike brez posil julija na dom: Vse leto . . . «td.lH — I i * tri leta . . (Id. 8*80 Pol leta ... ««501 Jcdeu mesec. l*IO Za pošiljanje na doni ne računa IO kr. na mesec, SO kr. is četrt teta. H pošiljanjem po posti velja: Vse leto . . . gld. 15*—I C'etrt leta . . - tcld. 4" — Pol leta ... v« »•— I Jeden mesec . M I ■ lo Naročaje se lahko z vsakim dnevom, a h kratn se mora poslati tndi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Upravništvo ^Slovenskega Naroda". Za slovenski obrt. V Ljubljani, 1. avgusta Zopet jedno Šolsko leto je končano. Mnogo je malih Šolarjev in njih roditeljev, ki ugibajo in premišljajo, kain sedaj, po kateri poti je kreniti, da se pride do življenskega smotra. To je važno vprašanje in vredno vsestrauskega pretreso-vanja. Tistim, ki ostanejo doma in bodo orali svojo zemljo, tistim seveda ne dela to vprašanje nikake preglavice, a koliko je drugih, ki so primorani prisvojiti si raznih sposobnosti j, za življenje potrebnih, pa ne vedo, kam bi krenili, ali v gimnazijo ali pa v realko ali pa bi se posvetili rokodelstvu, obrtnosti in trgovini. To ni samo stvar, ki se tiče vsakega posamnika, nego to je stVRr, pri kateri je inte-teresiran ves narod, tu ne gre samo sa usodo posamnika, kajti vsakdo je ne samo občan, ampak tudi član naroda, njegova sreča in njegovo blagostanje gre tudi v korist vsemu narodu. Število tistih, ki silijo v srednje šole , narašča od leta do leta, žal, da so mej njimi tudi mnogi takšni, LISTEK. Naši umetniki. u. Alojzij Progar. Kakor so nas tuji, od iood prihajajoči popotniki opozorili na uiursikutero prirodno čudo slikovite naSe domovine, za katero se mi v Bvoji indo-lenci murnu zmenili, istotako so inorodni motrilci zapazili v nas marsikakšen umetniški talent, kateri bi ob naši malomarnosti životaril v onemoglosti svoji VBe živo dni, da ga ni dvignila iz vsakdanjosti njih dobrotvorna roka. Jeden teh rešenih nadarjen-cev, katerega nam je privedel na pot akademiškega izobražeuja iuoroden podpornik, to je umetnik, katerega ime je zapisano na čelu temu sestavku. Ker je imenovanec prav te dni razstavil v Celovškem muzeji veleznameuit svoj umotvor, katerega namerava razstaviti tudi v dvorani velike realke v Ljubljani, štejem si v dolžnost, predstaviti vam ga v naslednjih vrstab. Alojzij Progar, akademiški podobar v Celo vc i, porodil ae je dne 30. oktobra 1. 1857. v D^olenj ivaa i, fareMirnapeč na Dolenjskem. Sin ubožnih kmetskih roditeljev, pasel je po dovr- katerira nedostaje potrebnih sposobnostij za nauke. Le ti opešajo navadno sredi poti, ne morejo naprej, nazaj pa tudi ne veo, to so tiste zloglasne izgubljene ekzistenee, katerih je dosti preveč, ne v srečo človeški družbi. Da so ti o pravem času krenili na pravi pot, da so si izbrali stan, za kateri so bili Rposobni, mogli bi bili postati delavni člani družbe človeške in krepki stebri naroda svojega. Zato pa je velike važnosti, da roditelji dobro in temeljito preudarijo, kateremu stanu hočejo posvetiti svojega otroka. Vsakdor, ki mu je pri srci usoda naroda, dolžan je v tem oziru v svojem krogu svetovati in učiti roditelje, zlasti pa zadeva ta dolžnost ljudske učitelje, ki poznajo sposobnosti Bvojih učencev. Učeni stan ni jedini, ki zagotavlja pozemsko srečo, dovolj je še drugih, in sposoben človek najde povsod svoje mesto. Kdor ne ostane doma ali ne gre v srednjo šolo, posveti se zlasti v večjih krajih navadno obrtništvu. O tem hočemo izpregovoriti besedo. Kakor nekdaj, tako ima obrtnost tudi dandanes še zlato dno, ali ne več za vsakega, ampak samo za tistega, ki zna svojo stroko dobro in temeljito, ki je na svojem mestu, kamorkoli ga poBtaviš. Mnogi roditelji se plašijo izročiti svojega otroka obrtniškemu mojstru, češ, VBi obrtniki tožijo, da se jim slabo godi, da jih more* velika konkurenca tovaren in neznosna davčna bremena. Takšne tožbe treba devati na zlato tehtnico povsod, zlasti pa v nas, kjer delajo tovarne obrtnikom le malo konkurencijo. Prezirati pa teh tožba tudi ni. Na-vadnejši obrti so prenapolnjeni, to je, preveč jih je jedne in iste vrste, drug dela drugemu konkurencijo in v tem boji za obstanek vzdrži se na površji samo tist, ki je res strokonjak, ki je kos svoji stroki in more UBpešno tekmovati z drugimi. V takih krajih izbrati ju otroku drugo stroko, pri kateri je več upanja, da bode kdaj mogel samostalno brez posebnih težav zagotoviti si eksisten-eijo, izročiti pa ga je mojstru, ki je sam veščak in o katerem je domnevati, da bode otroka vedel iu hotel ivs učiti. Vrh tega pa je Bkrbeti, da otrok tudi v drugih vednostih, katerih elemente si je Beolfa domačih šolali Čredo svojega očeta po on-dotnih gozdih in na paši je rezljal palice in vsakovrstne podobice. Pri tem nedolžnem poslu ga je dobil, na lovu cesto tedanji župnik, Anton Mlakar, in ko je zapazil izredno spretnost dečkovo v rezbarstvu, vprašal ga, da li bi se hotel iti učit podubarstva. Iu ko je bistri dečko veduo bolj napredoval v Bvojem rezljanji, nagovarjal je župnik njegovega očeta, naj pošlje nadarjenega sinka svojega h kakšnemu pudobarju. S početka se je oče izgovarjal s svojo revščino, ali naposled se je ipak udal prigovarjanju blagohotnega dušnega pastirja ter izročil sinu Jarneju Jerebu, cerkvenemu podobarju v Metliki. Ko se je oudu izučil ter Bi prisvojil prvotne pojme o kiparstvu, šel je za pomočnika k akade-miškemu podobarju Franju Zajcu v Ljubljani. Tu se je začel stoprv učiti podobarstva v pravem pomenu izraza ter je dobil šele pravo veselje do lepih umehiostij. Zajedno je pridno čital in se vežbal v pisanji ter popolnjeval svoje vednosti potem vztrajnega samoučenja. Od Zajca se je Progar napotil v Celovec k podobarskemu mojstru Franju Ozbiču, kjer je zopet napredoval v svoji stroki ter se v obče izobrazil in izuril v društvenem vedenji. Iz Celovca je odpotoval ukaželjni mladenič v prisvojil v ljudski šoli, ne zaostaja, nego jih popol-njuje kar največ moči, zlasti tiste, ki mu utegnejo pri njegovem obrtu biti v hasen. Zadnji čas začele so se ustanovljati v raznih krajih obrtne in Btrokovne šole, skoro v vseh večjih krajih skrbljeno je tudi za takozvane obrtne nadaljevalne Šole in kdor hoče, ima najlepšo priliko prisvojiti si toliko Btrokovuega in splošnega znanja, da bode postal res mož na svojem mestu. Zlasti v Slovencih obračati je na obrtniški stan največjo pozornost. Naši domači obrtniki tekmujejo le težko s tujimi, k nam priseljenimi, in prav na tem polji storiti je še marBikaj ne le v gospodarskem, ampak tudi v narodnem oziru. Skrbeti nam je, da dobimo izobražene, Bposobne obrtuike, da bodo domačini služili, kar je v nas zaslužiti, ne pa od Bog yh kodi prišli tujci, ki nam vrh tega na naših tleh še delajo zgago v političnem oziru iu se pajda-šijo z našimi nasprotniki. Le poglejmo obrtnike zlasti v takih krajih, kjer so na krmilu nasprotniki našega naroda iu jezika. Najvernejši hlapec nem-škutarja ali Italijana je obrtnik slovanskega rodu tam, kjer je gospodarski od njega odvisen ali pa politično neizobražen. Zato pozdravljamo z iskrenim veseljem nasvet Celovškega „Mira", da se osnuje slovenska obrtna družba, ki bi raztegnila svojo skrb in svoje delovanje po vsem Slovenskem. Ta družba bi morala skrbeti za sledeče reči: 1. Nabirati po vsem Slovenskem družbenike mej slovenskimi obrtniki; 2. izdajati svoj časopis iu ga vsem družbenikom brezplačno dopošiljati; v tem časopisu bi se razpravljalo vse družbine zadeve, obrtue zakone in sploh reči, ki obrtnike zanimajo; 3. pospeševati in podpirati ustanove obrtnih šol ; 4. ustanoviti osrednjo blagajnico in podružnice po vseh imenitnejših krajih; pri tej blagajnici in njenih podružnicah bi zamegli družbeniki |>nsojiia dobivati, pa tudi prihranjene denarje na obresti nakladati ; 5. podpirati pomočnike, ki želijo samostojni postati in priskrbeti jim primernih stanovanj v krajih, kjer bi kazalo, da se zamorejo preživeti; 6. posredovati pri sprejemu učencev in pomočnikov Za tako veli-kansk delokrog bi trebalo seveda tu li mnogo ka- Monakovo ter stopil ondu v delalnico nekega akademiškega kiparja. In tu v sijajni stolici bavarskih kraljev, veledušuih pospešnvalcev vseh lepih umet-nostij, dobil je naš rojak šele pravi pojem ob umetniškem življenju in delovanji in polotilo se ga je še večje veselje do vpodabljajoče umetnosti svoje, pa tudi silno hrepenenje po sistematskem izobra-žeuji v izbranem si poklicu. Toda, ker se ui imel nadejati od nikoder nikakeršne podpore, vrnil se je nazaj v Celovec. Id to mu je bilo na srečo! Mojster ga je poslal na cerkveno delo k sv. Juriju v Silbereggu in ondu se je naš Progar sezuanil h tamkajšnjim graščakom, baronom liihardom Sterneekom, netja-kom junaškega sobojevnika Tegetthofovega pri ViBU iu sedanjega poveljnika bojne mornarico avstrijske. Imeuovaui gra.ščak prihajul je namreč večkrat v cerkev pogledovat, kako kaj napreduje delo in se je pri tem razgovarjal z vrlim podobarjem, izpra-šujoč ga blagohotno, od kod da je doma, kje in koliko se je učil ter kaj iu kako da misli o prihodujosti svoji. Ta mu opiše odkritosrčno svoje življenje in mu razodene tudi neugodno svoje koprnuvanje po rednem iu temeljitem navodilu v proizvajanji podo-barske umetnosti. Z iskreno svojo izpovedjo se je mladi naš umetnik še bolj prikupil blagemu gra-ščaku, kateremu se je živubni mladenič bil omilil pitala ali pa sproti dohajajočega denarja. Da se tisti dobi, bi se udom naložila nekolika letnina, morda po 50 kr. za pomočnike, po 1 gld. za male samostojne obrtnike iu po 2 gld. za velike obrtnike. Ker bi pa to de ne zadostovalo, morali bi se po pravilih sprejemati tudi podporni udje, ki bi v več vrst razdrljeni po velikosti svojega premoženja oziroimt svoje radodaraosti podpirali družbo. Ko bi slovenski rodoljubi jedenkrat spoznali, kako silno imenitna iu potrebna jim je ta družba in koliko lahko koristi celemu narodu, potem smo preverjeni, du bodo z velikodušnimi darovi podpirali novo „slovensko obrtno družbo" ter s tem v obrtnem stanu podzidali nov močen »teber za obstanek našega naroda in procvitanje naše mile domovine. Tako o tej tej družbi „Mir" in mi želimo, da bi se naši obrtniki vneli za to misel. Politični razgled. rt4>»raiije dežele. V Ljubljani, 1. avgUBta Uežel nozborska volitev na Koroškem. Dne 20. avgusta vršila se bode volitev deželnega poslanca za Celovške kmetske občine naroestu odstopi vsega posl. Petra Laxa. Sloveuci se te volitve ne bodo udeležili, ker radi volilske geometrije in pritiska uemškutarjev in ž njimi združene vlade ni upanja na zmago. Minister baron 1'ražak. Miniuter-rojak baron Pražiik podal je baje že svojo ostavko. Stališče njegovo je bilo že dlje časa oniajeno, zlasti pa odkar so stopili Mladočehi v odkrito opozicijo proti vladi. S tem izgube moravski Cehi, doslej verui podporniki Taalfeovi, zadnjo zvezo z vlado in bodo baje približali se zopet drugim češkim poslancem. Pražiik je bil nekaj časa tudi pruvosodni minister in kot takšen skušal je kolikor toliko ustreči opravičenim tirjatvam slovanskih narodov. Kot minister brez portfelja pa ni imel nič upliva, \< i je samo ngurant, živ dokaz, da še ni ves češki narod krenil na pot opozicije. Pred kratkim vprašan, kaj in kako se je pogodila vlada z levičarji, rekel je odkrito, da ne ve ničeBar povedati, češ, „saj meni ničesar ne povedo". — Glede eventuelnega naslednika niegovega se čujejo razni glasi. Imenuieta se sedanji pravosodni minister grol Schonborn iu češki namestnik grof Thun. Levičarski listi javljajo, da sploh ue bo nihče naslednik Praznikov, da vlada ne mara več vzdrževati fikcije, da se naslanja ua narod češki, a doslej ni moči dognati, ali je to poročilo resnično, ali samo izraz levičarskih želja. Levičarski' n ade je. Nemška pohlepnost je tolika, da si o njej ne moremo narediti niti pravega pojma. Najnovejša levičarska želja je, naj vlada razdrobi sedanjo večino v dež. zboru češkem in naj pomore levičarjem do večine, s katero bi bilo moči razkosati in razdeliti kraljestvo češko. Načrt, kako to storiti, je jnko preprost Levičarski listi svetujejo grofu Taaileu, naj ustanovi izmej veleposestnikov neko srednjo stranko, ki bi hodila z levičarji čez drn in strn in sodi, da je prvi korak k temu odpoved kneza Wm-discbgraetza iu tovarišev njegovih. Grof Taalie je že večkrat dokazal, da ume drobiti in cepiti najtrdnejše stranke, a če bi hotel tudi ravnati se po levičarskem receptu, ne vemo, ali bi s tem kaj dosegel, ker bi bila reška stranka tudi v tem slučaji še vedno toliko močna, da bi mu mogla klubovati. Celokupni državi pa bi to gotovo ne bilo v basen, ampak v očitno škodo. Mludoče&ki in naši poslanci,. Nekateri naši politiki prikrivajo neuspehe naših slovenskih poslancev s tem, da kažejo vedno na mlad očes ke poslance, češ, ti so bih v najskrajnejši opoziciji, a vender niso ničesar dosegli. Zlasti zdaj, po razhodu državnega zbora, bilo je v klerikalnih listih mnogo takih očitanj. Z nekim tajnim zadovoljstvom kazali so klerikalni žurnalisti na prazne roke mladočeških poslancev. No, Mladočehi delali so vladi odločno opozicijo in kakor povsod na svetu, tako se vlada tudi v nas ni ozirala na želje Mladočehov, kajti prva njih želja je, da odstopi sedanja vlad*, česar pa ta ne mara storiti. To torej, da Mladočehi za sedaj niso dosegli ničesar, je povse umevno; neumevno pa je, da naši poslanci, podporniki vlade, niso dosegli ničesar, da so se tudi ti vrnili s praznimi rokami v svojo domovino, ko je vender povsod na svetu navada, da so ozira vlada na želje svojih podpornikov v parlamentu. V tem obziru torej ni delati razločka mej našimi in mladočeškimi poslanci, pač pa v nekem drugem: Mladočehi stekli so si ugled vse zbornice, naši poslanci pa so izgubili še to, kar so jedino imeli, simpatije in spoštovanje zavednih volilcev. Vitanje ilr/ave. Srbska razmere. Nasprotstvo mej PaBičem in neodvisno radikalno stranko srbsko postaja vedno večje. Te dni izdali so nekateri radikalni volilci po številu 50, večinoma občinski predstojniki, posebno izjavo, s katero naznanjajo, da izstopijo iz radikalne stranke, češ, da je radikalna vlada volilce s umi slepila, da je davkoplačevalcem bremena silno otežila, da so državni stroški neznosno narasli, deficit pa se opasno pomnožil, da je v treh letih naredila 100 milijonov dolga in tako izgubila vse zaupanje v narodu. Neodvisni radikalni listi tožijo, da je vlada iztirala iz državne službe vse sposobne uradnike, kateri niso hoteli svoje oblasti zlorabljati, da je namestila celo vrsto nesposobnih ljudij, ki so proti narodu nestrpni, tirani, a za vse sposobni služabniki vlade. Navadni mesarji in krčmarji postali so okrajni prefekti, izobraženi in sposobni ljudje pa morajo kruha stradati. JTraneoski anarhisti. Javili smo že, da je Pariška policija ulovila tri nevarne anarhiste, mej katerimi sta bila tudi dva nemška anarhista. Pri tej priliki bodi konsta-tovano, da so najnevarnejši anarhisti prav Nemci. RavacholKuuigstein je bil tudi Nemec. Pri Nemcu Ferdinandu našli so jako mnogo razstreliva, iu Bicer takega, da more ž njim ravnati le izvrsten kemik. Tudi nekega Karla •Frliblingsdorfa iz Kolonije so v Parizu zaprli, ker je razširjal anarhistične spise. Policija postopa z aunrhisti brezobzirno, a sodišča so bolj usmiljena. Zlasti Nemcem treba bi bilo trdo na prste stopiti - I i is mar ck v »leni. Knez Bismarck prišel je predvčerajšnjem v Jeno in sicer na posebno povabilo. Vzj)rejeli so ga slavnostno, kakor kakega kralja. Znamenit je I Jih -marekov govor, s katerim je zahvalil vseučiliške profesorje za njihov poklon. Rekel je, da si ne da UHt zamašiti, nego da bode svoje misli vedno naravnost izpovedal. Volja vladarjeva mora biti v kon-stitucijonelni državi v soglasji z voljo narodovo. Treba se je porazumeti. Absolutne volje vladarjeve ne pri -poznava Nemčija več. — To je naravnost obrnjeno proti cesarju Viljemu, saj „suprema lex regis vo-luntus" je še vsakomur v spominu. Skupščina sv. Cirila in Metoda v Postojini. — 28. julija. že takoj s početka. Ivo je dovršil svoj posel v on-dotni cerkvi, naklonil mu je dobrotljivi plemenitaš razna podobarska iu pozlatarska dela na svoji gra-Bčini, s katerimi je imel opraviti trinaJBt mesecev. Pri slovesu, po izvršeuji njegove naloge, vpraša ga baron Sterueck, kam da se metli obrniti zdaj. V Monakovo nazaj k prejšnjemu mojstru! odgovori mu po izobraženju hrepeneči umetuik. MPojdite rajši na Dunaj — na umetniško akademijo!" nasvetuje mu baron ter j>riatuvi: Glejte! Nekoliko denarja ste si prihranili tu pri meni, iu kar vara Se nedostaje za prvo leto, dodam pa jaz. Pozneje pa si prizadevajte, da dobite kje kakšno ustanovo, ali podporo od deželuega odbora itd Ako bi pa ue dobili nikjer drugod pomoči, obrnite se do meue brez ovinkov!" Iu tako se je nadobudni naš Progar uapotil na Dunaj ter ustopil na c. kr. akademiji vpodab-Jjajočih umetnostij, kjer je prebil četiri leta. Učil se je kaj marljivo: anotoinije, perspektive in slo-goslovja, iu si v teh predmetih pridobil izvrstna spričevala. Učitelj mu je bil profesor E Hellmer pod vodstvom takratnega rektorja Kašparja Zum-buseha, slovečega kiparja in ustvaritelja prekrasnega spomenika cesarice Marije Terezije na Dunajt. Narisal ju na akademiji obilico prav lepih načrtov in podob po uzorcih in po živih modelih, izmej katerih je najboljše poklonil veledušnemu pokrovitelju svo jemu. Modeloval je po naravi tudi razne portrete v poprsnih oblikah in v ploskvoreznih medalijonih, na pr. barona Riharda Sternecka, svoja roditelja, nekega Dunajčaua in mlado Napolitanko itd. Pre trpel je za svojega bivanja na akademiji mnogo bede, kajti jedva poslednja leta jiosrečilo se mu je, doseči neznatno podporo od deželnega odbora kranjskega in še ta se mu je dovolila po energičnem zahte vanji njegovih prej omenjenih učiteljev. Toda ne ustrašni naš umetnik je vstrajal hrabro ter se pri tem navzel one zaupne podjetnosti, katera je temeljna podstava njegovemu sedanjemu delovanju. Dovršivši na akademiji svoje Študije, naselil se je Alojzij Progar v Celovci. Izvršil je v tem časi že različna cerkvena dela in sicer : gotiški oltar za cerkev sv. Urha v Labodski dolini, drug gotiški oltar za cerkev sv. Štefana pri Wolfsbergu, potem romarski oltar za cerkev sv. Petra na Va-šinjah in gotiški tabernakelj za cerkev sv. Miklavža v Radetinjah. Dalje dve uadživotni podobi: D. Ma rijo iu sv. Janeza pod križem za cerkev sv. Križa pri Dolenjem Draubergu in po veliko skupino: „D. Marijo neomadeževanega spočetja" za župno cerkev v Kamniku, katera je zdaj razstavljena tu v Celovškem muzeji. (Dalje prih.) (Izvirno poročilo.) (Konec.) Ko se je nazdravilo Še prebujaj učemu se narodnemu žeustvu, izpregovori še g- uredmfc „Naše Sloge" in deželni poslanec istrski g. M. j)f|ndic ter pravi v imepu udeležencev jj Ijtre jjo primorja mej splošno pozornostjo blizu takole: Naša vrla družba sv. Cirila iu Metoda izvršuje v Slovencih dolžnosti države. To, kar nam bi bila dolina dati država in vlado, to moramo si oskrbeti 8 trdimi žulji sami. Družba stori vse, kar premore s svojimi skromnimi sredstvi, a čudežev tudi ue more stvar-jati in potreba presega naše moči. Zato je treba prisiliti vlado, da stori konečno svojo dolžnost. To naj je prva naloga naših državnih poslancev, ki morajo biti slovenski možje, ne pa slepi privrženci vlade. Tej nalogi pa zlasti sedanji kranjski poslanci niso kos in zategadelj ni upati uspeha, dokler narod ne pošlje v državni zbor odločnejših mož. Sploh pa nam je treba trdih in jeklenih mož, takih mož, kakoršen je tudi prvomestnik naše družbe g. prof. Tomo Zupan, kateri je danes žalibog po bolezni bratovi odsoten. Ta mož je zares duhovnik in rodoljub v isti osebi, mož, kateri si je v svesti, da v Slovencih, hvala Bogu, ni v nevarnosti vera, pač pa narodnost, in ki zvest temu prepričanju za narod deluje. Temu možu na čast in zdravje napija govornik. Tako govoril je duhovnik in istrski proboritelj, njegovi rojaki pa so z navdušnnimi „Živio-klici" pokazali, da se strinjajo z besedami njegovimi. S tem je bil zaključen banket in zadnji čas je bil, iti v svetovnoznano Postojinsko jamo. Svojo dolžnost pa bi zanemarili, ako bi poslavljajo se od banketa, ne izrekli na tem mestu polnega priznanja in zahvale g. županu Vičiču, ki nam je priredil na deželi banket, da bi takšnega prav težko oskrbeli si v velikem mestu. Omeniti tudi moramo zahvalnimi čutili, da se je bil v Postojini osnoval posebni odbor, ki je v raznih oddelkih pripravil vse potrebno za vsestransko ugoden sprejem. SoBebno so v ta namen žrtvovali svoje moči poleg g. župana gg. A. Ditrich, Jos. Inocente, Al. Kraigher, Fr. Kutin, Pikel, tiskar Šeber in nadzornik Thuma. Slava takim možem ! Po banketu napotili so se torej skupščinarji, spremljevani od godbe, gg. pevcev (ki so peli tudi že pri banketu) in gasilnega društva v jamo, v katero jim je bil si. jamski komitu dovolil velikodušno brezplačni ustop. Pač pa je pri uhodu nabirala ljubka gospica v narodni noši prostovoljnih darov za našo šolsko družbo. Težko je bilo odreči taki prosilki in svota, katero je ona nabrala na korist družbi, ni bila neznatna. Z godbo in pevci na čelu došlo je nad 700 skupščinarjev v jamo in ko smo strme ogledavali podzemelska Čuda kršne Notranjske, odmevale so od visokih sten pesmi domo-rodne. Uprav čaroben prizor pa se nam je razkril, dospevšim do „velike plesne dvorane". V svitu elekrične luči in neštevilnih sveč plesalo je tam sredi občinstva dvanajst parov v narodni noši slovansko „kolo" pod vodstvom rodoljubnega gospoda Pater-n ostra in vmes so se razlegale ubrane pesmi. Ta prizor ostane nam neizbrisno v spominu. Po 2Va ure trajajočem obhodu vrnili smo se na dan. Večina gostov zbrala se je zopet na vrtu g. Vičiča, kjer se je mej godbo in petjem izprego-vorila še marsikaka beseda v prid in korist naši družbi. Le prehitro prišel je ločitve čas in po 8. uri morali smo zojiet proti kolodvoru. Slikoviti „banderij" narodnih deklet, Citalničarji, neumorno gasilno društvo iu dolga vrsta narodnih tržanov — vse to bilo je zopet ponosno naše spremBtvo. Še krepak in pre-srčen pozdrav na desno in levo in vlak za vlakom odpeljal je mej gromovitimi „Živio"-klici skupšči-narje proti severu in jugu. Tako vršila se je ta prelepa, ta velečastua skupščina prvega našega narodnega društva; daleč je prekosila svoje prednice in živ, ginljiv dokaz nam je bila, kako vedno globlje in globlje prodira v narod slovenski duh sv. Cirila in Metoda. Bila je ta skupščina slovesen odpor vesoljnega naroda zoper oficijalno in neoficijalno potujčevanje našega šolstva na severu in jugu, bila je sijajen dokaz, da živimo, da ustajamo . . . Pokazala pa je tudi, kje je najhujša rana na narodnem telesu, kje je treba združiti vse, vse naSe moči. Naj bi se to spo- zu a vanje širilo po naši domovini okrog in okrog, naj bi rodilo kot najlepši sad slogo in spravo ! V to ime kličemo iz dna srca: „Vivat, crescat, tioreat" — družba sv. Cirila in Metoda!" Domače stvari. — (Prof. Ivan Zupan +.) Danes zjutraj ob polu 2. uri umrl je v Ljubljani Zagrebške velike gimnazije profesor g. Ivan Zupan, brat g. prof Tomi Zupanu. Pokojnik rodil se je v Smokuči, v Brezniški župi na Gorenjskem I. 1844. Dovršivši študije, učiteljeval je kot suplent v Gorici, potem bil girao. profesor na Reki in v Varaždinu, poslednji čas pa na veliki gimnaziji v Zagrebu. Zložil je več pesmij, ki so natisnjene v Razlagovi pesmarici, nekatere vednostne sestavke pa je priobčil v letnih poročilih Reške gimnazije. Sicer je pa pisal razne stvari v slovenske časopise. Veliko je govoril o ua-rodnih slavno.stih po slovenskih čitalnicah ; bil je tudi z Razlagom slavnostni govornik pri Preširuovi slavnosti na Vrbi. Ni mu bilo uBojeno delovati kot učitelj v ožji svoji domovini in akopram je deloval rad v prid sorodne slovanske mladeži, bolelo ga j« vender to najbolj, da mu ni bilo dano poučevati slovenske mladež; v domači deželi. Izpitau bil je iz zgodovine, izredno izvežban pa tudi v nemški literaturi, katero je poučeval poleg nemščine na vseh hrvatskih gimnazijah, koder je služboval. Hiral je na i leto dni), dokler ga ni rešila smrt. Bodi mu blag spomin! — (In vas je Btrah!) Hrabrim Germanom, zbranim okolu zloglasnega glasila pristuonemških in uemškutarskih Štajercev, tresejo se hlačice. Groza in strah sta jih prešinila, čuvše, da mislijo slovenske manjšine v slovenskem Štajerji tirjati tistih pravic, katere je dovolila kranjska deželna vlada Ljubljanski nemškutarski manjšini iz lastne iuicijative. Zdaj bi gospodje pri „Tagespošti" radi stvar tako zasukali, da dež. vlada kranjska Bvoje naredbe zaradi javnih napisov Ljubljanskih ni izdala ua podlogi člena 19. drž. tem. zakonov. Kuko smešno! Kdor zna čitati prepriča se lahko sam, da je vlada v svoji naredbi citirala imenovani člen, da so Nemci v Ljubljani jediiakopravui s Slovenci. In to velja tudi za tista mesta na slovenskem Štajerji, kjer vladajo še, — predolgo pač ne bodo več — nemškutarji, saj je vlada že sama tu isto priznala, ko je izdala znaue naredbe o uradovauji pri Celjskem in Celovškem magistratu. Stvar je povse jasna. Ali je v Ljubljani vlada protipravno posegla v avtouorano področje obč. sveta, potem dobimo samo slovenske napise, ali pa je bila njena naredba zakonita in potem ne bode mogla drugod odreči slovenskim manjšinam tega, kar jim gre. Kako zelo se boje „Tagespoštini" so-truduiki, vidi se iz tega, da prete z najostrejšo opozicijo ! No, nemška opozicija pač ni uikaka posebnost ; za pest novih kron moči je kupiti vse te „grozne" opozicijoualce. — (Osobne vesti.) Gosp. dr. J, D ah ni k, c. kr. sodni pristav v Logato i, do.šel je v Ljubljano, ker je nastopil šestmesečni dopust v katerem bode urejeval gradivo za uemako-slovensko pravno terminologijo. — Naš rojak, gosji. prof. Anton Bežen aek, dospel je to dni iz Plodiva v Ljubljano. — Poštnimi asistenti so imenovani gg. J. Sivka za Celje, Jos. S t ras ser za Ptuj; Ivan Permer za Celje, Rudo 11' Krnstberge t in Viktor T h a m m zu Maribor, in Anton Pezdič za Volfsberg : premeščeni so gg. Alojzij Ha ho veo, postni asistent na Zidanem mostu, v Maribor, H. Moihenitseh, poštni asistent v Celji, v Gradec in Anton Mirni k, poštni praktikant v Gradci, na Zidani most. — (Odlikovanje.) Ravnatelj Goriškega go-8podarsko-keiničnega poskuševališča, g. Bo I le, je dobil red železne krone tretjo vrste. — (»Notranja ki Sokol.") Kakor se nam brzojavlja iz 6t. Petra ua Krasu, sklenili so včeraj notranjski roduljubje, osnovati »Notranjski Sokol". Živeli 1 — (P o m ena d u i koncerti vLjubljani.) Kakor se nam nazuanja, bode vojaška godba svirala dne 4. in 11. t. m. pri gradu pod Tivoli, ako bode vreme ugodno. Začetek je vselej ob G. uri po-poludne. — (Slov. ferijalno društvo „Sava" v Ljubljani.) Osnovalni shod tega društva bode v dan 3. t. m. v prostorih Ljubljanske čitalnice na Turjaškem trgu s sledečim vsporedom: I. seja (javna za vse slovensko razumništvo); pričetek ob 10. uri zjutraj. 1. Pozdrav predsednikov. 2. Vsprejem članov. 3. Poročilo osnovalnega odbora. 4. Poročilo o po-slovnikovem načrtu. 5. Poročilo o navodu za leto 1892 3. 6.) Absolutorij. — II. seja (tajna za starešine in redne člane); pričetek ob 3. uri popoludne. 1.) Volitev, a) predsednikova, b) 14 odbornikov, c) 2 preglednikov. 2.) Slučajnosti. 3.) Seja novoizvoljenega odbora. Na večer istega dne priredi slavno društvo „Ljubljanski Sokol" zbranim slovenskim velikošolcem zabaven društven večer na vrtu pri Virantu. Pri vsporedu sodelujejo domača vojaška godba in pevci. Pričetek točuo ob 8. uri. — (A bitu r j en tj« slovenskih in lir-hatskih učiteljišč) prirede a prijaznim sodelovanjem abiturijentinj Goriškega učiteljišča, gosp. L. Potrebina in slavne c. kr. vojaške godbe dom. pešpolka št. 17. v gorenjih prostorih starega strelišča v Ljubljani v četrtek, dne 4. avgusta 1892. leta na korist „družbi "sv. Cirila in Metoda" in „Narodni šoli", prvo abiturijentsko veselico z naslednjim vsporedom: 1. Iv. pl. Zaje; Ouvertura iz operete : „ Mornarji na krov", svira vojaška godba. 2. A. Nedved: „Pri slovesi", slavnostna kantana za moški zbor in bariton-samospev poje g. L. Potrebin .!.) Prolog, govori abiturijent E. Gangl. 4.) Iv. pl. Zaje: „Večer na Savi" moški zbor. r>.) F. Stegnar: „Spev srce nam dviga" mešan osmerospev. ti.) H. Volarič: „Domovini", vplik moški zbor s spremljevanjem vojaškega orkestra, s tenor- in bariton samospevom, pojeta gosp, A. Štefančič in gosp. L. Potrebin. 7. Petera: „Pot-pouri slovanskih narodnih pesnij", svira vojaška godba. 8.) Izgubljen sin. Narodna igra s petjem v dveh delih. — Napisal abit. E. Gangl, petju uglas-bil abit. Drag. Javoršek. — Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osebo. Prepla-čila se hvaležno vsprejemajo. K tej veselici vabi vse prijatelje narodnega učiteljstva najuljudneje odbor. — (Vrtna veselica,) katero je priredilo pevsko društvo „Ljubljana" včeraj s sodelovanjem vojaške godbe ua Virantovem vrtu, bi'a je |>rav dobro obiskana —* dokaz, da Ljubljansko občinstvo goji žive simpatija za mlado društvo. Pevski program izvedel se je prav dobro in so se peli nekateri novi zbori na občno zadovoljuost. Pri kegljanji bilo je kegljanih 1944 serij. Dobitke so pri-kegljali: I goBp. Gradišar, II. gosp. Gruden, III. g. Fran Hribar, IV. g. Bratovš, V. gosp. Jak. Zalazni k. — Virantov vrt je zdaj izdatno povekšan in prav pripraven za večje narodne veselice. Nadejamo se, da bode tudi pri „Sokolskom večeru" v sredo 3. t. m. zbralo se prav mnogobrojno občinstvo. — (Pretep na Viču.) Včeraj je bilo na Viču proščenje. Zvečer spoprijeli so se nekateri fantje in jo bil jedeu pretepačev zaboden tako močno, da je kmalu potem umrl. — (Šolska j) o roči I a.) Štirirazredna deška obrtna nadaljevalna šola v Krauji imela je koncem šolskega leta 162 učencev, razuu jenega govore vsi samo slovenski; iz Kranja jih je bilo 143, vnaujih 19. Za višji razred sposobnih je bilo 111, nesposobnih 50. Poučevali so: Vodja Mihael Ku-Bter, 2 kateheta iu 3 stalni učitelji. Obrtno nadaljevalno šolo je obiskovalo v pripravljalnem tečaji 3f> in v dveh razredih 31, skujiaj 66 učencev iz 20 raznih obrtov. Poučevali so vodja, katehet in 3 učitelji. — Čveterorazredna ljudska šola v Po-Btojiui izdala je letno poročilo, ki ima na čelu člauek »Zgradba novega šolskega poslopja". Učencev in učenk bilo je koncem šolskega leta izmej 402 za šolo godnih otrok 382 in sicer 307 iz Po-stojine, ostali pa iz okolice. Za višji razred sposobnih je bilo 2G6, ueizprašauih 19. Poučevali so: Vodja g. Janez T h um a, 1 katehet, 3 stalne učiteljice in 3 stalni učitelji. ObrtuiJBko nadaljevalno šolo obiskovalo je 37 učencev. Poučevali so vodja in 8 učitelji. — (V Kostanjevici) bode due 8. t. m. ob 2. uri popoldan v prostorih bralnega društva občni zbor podružnice sv. Cirila iu Metoda. — (Občinska volitev.) V Vinici v Črnomaljskem okraji je voljen županom posestuik gosj>. Ivan Berkopec, občinskimi svetovalci pa posestniki Peter MaliČ, Jan. Starašinič, Mat. Stefanič in Mih. Prokšelj. — (Trtna uš na Kranjskem.) Znana je žalostna resnica, da se je že trtna uš grozovito razširila v naši kronovini. Po najnovejših poizvedbah je na Kranjskem po trtni uši okuženih vinogradov : V Krškem okraji izmej 4484 hektarov vinogradov 2762 ha., v Novomeškem izmej 2973 ha. 1337 ha., v Črnomaljskem izmej 1961 ha. 1764 ha., in v Postojinskem okraji izmej 1101 ha 612 ha. ; skupaj je torej okuženih izmej 10.618 ha. že 6475 ha, torej več nego 60% in je najhuje prizadet Črnomaljski okraj. — (Odbor „Slovenskoga pevskega društva") na Ptuji uljudno prosi vse tiste p. n. g. poverjenike,) kateri še niso pobrali in v poslali doneskov, naj to store v teku tega tedna, da bode moči račun skleniti o pravem Času. — (Bela zastava) Raz streho okrajnega sodišča v Ormožu vihrala je dne 28. julija bela zastava, znak, da so sodni zapori prazni Sedanja generacija se no spominja, da bi se bilo to že kdaj primerilo. Zastava vihrala je Ramo tri ure, kajti kmalu oglasil se je neki okoličan, katerega je bilo deti poil ključ. — (Predrzen ulom.) Dne 27. m. m. ulo-mil je nepoznan tat v Mariboru v stanovanje gosp. profesorja L Lav ta rja, ki je sedaj s svojo obitelju na letovišči. Uloinil je vsa vrata in preiskal vse omare, odnesel pa ni ničesar, najbrže mu ni kazalo jemati obleke in perila ter drugih drobnjav, gotovega denarja pa ni dobil. Mariborska policija se marljivo trudi, zaslediti predrznega tatu. — (Poskusen umor v Trstu.) Mešetar Angelico, zloglasen človek, živel je delj časa v divjem zakonu z neko Uršo Sluga, 32 let staro žensko. Predvčerajšnjim sprla sta se ua Piazza della Barriera vecehia. Angelico hotel je denarja, katerega mu Sluga ni hotela dati. V svoji jezi potegnil je Angeliko nož iz žepa in zabodel Slugo petkrat z veliko silo, tako da se je zgrudila in so jo morali nevarno ranjeno odnesti v bolnico. — (Regulacija voda na Primorske m.) Ministerstvo notranjih rečij in^trgovinsko miuister-stvo sta odobrila načrt za regulacijo nekaterih Primorskih voda, v prvi vrsti Soče. Troški so prora-čunjeui na 50.000 gld., katere bode poravnati v petih letnih obrokih. Telegrami „Slovenskomu Narodu: Rim 31. julija. Kralj in kraljica odpotujeta v Genovo k razstavi Kolumbovi koncem meseca avgusta ali začetkom meseca septembra. Sclionhausen 1. avgusta. Bismarck dospel sinoči sem. Peterburg" L. avgOJta. Poročilo o koleri z dne 29. julija kODStatnje, da je bilo v raznih krajih 1482 slučajev kolere; umrlo je 971 bolnikov. Razne vesti, * (S p 0 m e u i k K a t e r i u i 11.) V Odesi postavil se bode ob j)nhk| prve stoletnice mesta ve-likau8k spomenik Katerim II. Stoletnica praznovala ta hode I. 1894. Mej mnogimi konkurenti odobril se je načrt alsvnege ruskega kiparja Dmitrenke iz Peterburga. * (Društvo v {»odpore ruskih izumiteljev.) V Moskvi ustanovilo je več tamošnjih kapitalistov in tovaniuriev „delniSko društvo v podporo ruskih izumiteljev". Osnovni kapital znaša jeden milijon rubeljev in se bo.ie pomnožil na dva milijona. * (Svojo mater umoril) je v Šibeniku osemnajst letni dečak Bujae s peatjo. Malovreduega morilca so zaprli. * (Prevarani i z s e 1 j o u e c.) £e večkrat smo imeli priliko opozarjati tiste, ki nameravajo izseliti se v Ameriko, naj se ogibajo jiosredovalcev iu ugentov, zlasti tistih, ki ponujajo vožue listke. Te dni obsodilo je Dunajsko sodišče takšnega sleparja na deset mesecev zapora, pomočnika njegovega pa ua pet mesecev. Podjetna ta dva moža dobila sta siroma Snega Slovaka Janeza Zabo v roke In mu prodalo vozni list v Ameriko, a kakšen list. Kupila sta na železnici karto z Dunaja v Po/un, nevedni Slovak jilačal je sleparjem zaujo Bto goldinarjev in se odpeljal v Požuu, od koder je bil prišel. Varujte se torej agentov. * (Brezvesten zdravnik.) Stanovniki Lisbonski so silno razburjeni, lzreduo lepa, 1'."letna hčerna nekega meščana morala je zaradi bolezni v bolnico. Bolničui zdravnik zaljubil se je vaujo in nalašč razdaljševal bolezen samo da dekle ni moglo zapustiti bolnice. Ko je ta dekle toliko okrevalo, da jej je bilo dovoljeno ostaviti postelj, pošiljal ji je brezvestni zdravnik raznih nemoralnih knjig in jej prisegal ljubezen. Nepokvarjeno dekle se je dalo preslepiti, a ko bo je je zdravnik naveličal, zapustil jo je kar na kratko. Oče dekletov je bil vtded tega tako razburjen, da se mu je zmešalo, in v hipu duševne nezavesti umoril je ženo in zapeljano hčer. Zdravnika so takoj zaprli. „LJUBLJANSKI ZVON" za vso leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. I.oirrfju«' nre^ke 30. julija. Na Dunaj i: 7, 5.'i, 43, 47, 37. V Gradci: 80, oO, 51, 21, 28. Tlljcl: 31. julija. Pri *ti«ii«f>i: Vitez lteya, Lavrić li Trsta. — Pleše, Popper, iz Prage. — Klerenbaeb, Popper, (Jeirin^or z Dunaj«. — Baron K.nde iz Gorico. — Kejrlevic iz Siska. — Kruftie iz Celja. — lUmn Bchw6gel b Ooreojskega. — Platio z Reke. — DoHan iz Zagreba. — Ilarisch iz Kočevja. — Primožič iz Ljubljane. Pri Momi: llartman, Auspitz z Dunaja. — Lowi z Reke. — Kurlani iz Gorloe. — Ofura li Osilnice. — Potočnik iz Trsta. — Watnorek i/. Dunajskega Novega mesta, — Gradwill /• Angleškega. Vrba iz Siska. — Anđner iz Hruka na Muri. Meteorologično poročilo. Dao Čas o|)h-tsovanja Stanje barometra v mm. Temperaturi« Vetrovi Nooo Moki m a v um. 90. julija 7. zjutraj 9. popol. 9. zvečer T.'i'i f> mm. 7,'Ki ti mm. 787*6 mm. 14*3U C 86*0' C 212° C si. vzh. b1. jvz. si. jzh. megla jasno obl. 0-00 m. [3 =5 7. zjutraj 2. popol. 9. zvećer 786*9 mm. 733*5) mm. 732*6 mm. 20-4" C 29 2" C 204 »C brezv. •1, jzh. si. zah. jasno d. jas. d. j;is. 0-1)0 mm. nad Srednja temperatura 20*! IlOrlllJtloUl. in 98*8°, *a 0'6" in 3 5° TDvL^aJslcsi boiza dne 1. avgusta t. 1. včeraj — danes Papirna renta..... gld. 95*70 — gld. 9575 Srebrna renta..... „ 95 40 — , 9540 ^lata renta......, 113 75 — „ 113 90 5°/0 marčna renta ... „ 100-70 — „ 100-70 Akcije narodne banke . . „ 995-— — „ 995-— Kreditne akcije .... _ 311— — , 311-50 London....... , 119-50 — „ 119'55 Srebro......., —'— — „ —'— Napol........„ 950 — „ 950 C. kr. cekini..... , 567 — , 567 Nemfike marke .... , 58-52«/, — „ 58-52V, Tninoga serca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest o smrti našega iskrcnoljubljeucga soproga, očeta, tasta in starega očeta gospoda JAKOBA SUPANČIČ-A zidarskega mojstra, meSčana in posestnika kateri je danes, ob 2. uri ponoči , po dolgi in mučni bolezni, previden z vsemi svetimi zakramenti za umirajoče, v 72. letu svoje starosti, mirno ter v Bogu udano i/. < lahni I svojo dufio. Truplo ranjcoga pokojnega bode dne 2. avgusta ob t), uri popoldne iz hiSe žalosti, Kravja dolina St. 9, k sv. Krištofu prcneScno in položeno v rodbinsko rakev. Sveto maše za dušo ranjcega bodo se brale v f a ni i cerkvi sv, Petra. Dragi ranjki bodi priporočen v blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani dne 1. avgusta 1892. (880) Žalujoči ostali. Zahvala. Za mnoge dokaze sočutja ob dolgi bolezni in smrti mojega soproga, gospoda JAKOBA DOBRINA gostilničarja in hišnega posestnika za mnogobrojno udeležitev pri sprevodu in za krasno vence izrekam vsom in vsakemu, zlasti pa gospodom pevcem društva „Slavec" za ginljivo petje, najsrčnejšo zahvalo. (881) Ana Dobrin. Zahvala. Vsem dragim prijateljem in sorodnikom izrekamo za mnogobrojno in častno udeležbo pri Bpruvoclu in za krasne vence, položene na krsto prel j ubijenomu in nepozabnemu soprogu in očetu, gospodu Jakobu Sedeju najprisrčnejšo svojo zahvalo. Sosebuo zahvalimo še gospode niitakurie in markerjo za udeležbo in slavno pevsko društvo „Slavec" za prekrasno in ginljivo petje. (8^2) Žalujoča rodbina. Trgovski pomočnik star 19 let, s prav dobrim spričevalom, izučen v trgovini mešanega blaga in železnine, ini:v primerne alužbe. — Ponudbo nuj sj pošljejo pod črko H. B. št,- 99 posto restaute Zagorje na 1*1 vk i (Notranjsko). (878 — 1) NOVO! NOVO! Zanimiva in zabavna je moja tukaj prvič na prodajo izložena igrača t l Dva sinosna dečka, trdno narejena, oblečena kot herkula, borita se, držeč se za roke, da kaj sinešnejšega še ni bilo videti. To se lahko in gotovo izvršuje brez vsakersne priprave, tako da more tudi najmanjši otrok sam oživiti igračo. Ako hočete sebi in svojim otrokom narediti veselje, prosim, počastite me s svojim obiskom. Ta igrača vzprejota je bila povsod z največjim odobravanjem. Cena paru r»o. on kr., boliše vrste iz papir-maelie 1 «1*1. in I telil. -Jo kr., iz stisnjenega papirja prve vrste I k1«I. 50 kr. m 9 gl«i-«i večji komadi B gl«l. l*ro«l»J«lo n«> Hod«" 1«' uinlo <*iim» flV* v Toulinlle. ~*W Ad. Rissmann, (883—1) lastnik mnogih častnih diplom. Rogaška kiselina. Rimski vrelec r najboljša naravna nalronova kiselina. Z dovoljen jeni kr. niinisterstva notrajnosti z oglasom z dne 'J!t. grudna, 5t. 14.079, umetno napojena s cisto, prosto ogljenčevo kiselino. X( Odlikuje se posebno: Pri |mmmnimiii |>r<-l»in |u iu mIoIm-iii telili, pil iii nnlioilii, vrhu tega je i/vi-nIum iiamuint pljuva, ziiicnmiiu n 1.istimi ali slml U i mi vlili. Razpošilja BO v nioenili steklenicah, po l' , litra, 1 ,„ iu 8'10 litra l»o jako utAi.iii cenah. Coniki nn zahtevanje ijrntis in IVaiiko, '^■H Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem premestil hvojo knjigoveznico m 1*o1|»ii-Hke ceste nt. io v Šelenburgove ulice 6 nasproti glavni pošti. Zahvaljujem bo svojim cenjenim naročnikom za dosedaj izkazano mi naklonjenost, ob jednum pa priporočam i nadalje za obilna naročila, katera hočem izvrševati elegantno, «lol»ro, vetttno, po možno niski ceni. Z velespoštovanjotu ZAKOL IG. HUBER Sporgasse i v Gradci Sporgasse i prod.ru vsake vrsto Naročila naj se \ 10 pošiljajo: Upravnistvn Rimskega in sv. Rozalije W vrelca, pošta Polčani, pri Rogatcu. w in (699—8) vsakovrstno drugo orodje v izborili kakovosti in po originalnih tovarniških conah. Iltt&trovani ciniki sc pošiljajo, kdor to zalttcca, zastonj iu /rankocano. CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (909>26) 50.000 kilo. Dobiva se v vsoti Bpeoerijsklh, dellkates-prodajalnloah In kondltorljah. Izdajatelj in odgovorni urednik: J oni p No IIi. Laatnina m tise f Narod ue Tiskar ue". 990064