SićAtfkL
POMANJKANJE
SEROVEGA
DOMAČEGA
JEKLA
ŽELEZAR
Leto XIII. — Št. 3
25.	marec 1973
USTANAVLJANJE TOZD
ANALIZA OBRAVNAVE PREDLOGA ZA UVELJAVLJANJE USTAVNIH DOPOLNIL
V času od 5. 2. do vključno 9. 2. 1973 so člani ZK v petih skupinah, obravnavali predlog za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela v Železarni Štore.
Obravnava je potekala po vnaprej predvidenem programu, ki je zajel predvsem naslednje:
—	osnovna izhodišča ustavnih dopolnil;
—	oris temeljne organizacije združenega dela;
—	organizacijska opredelitev temeljnih organizacij združenega dela;
—	pogoji za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela;
čiti status teh služb, pristojnosti, odgovornosti in dolžnosti v od-dosu do TOZD I. in TOZD II. ter medsebojne odnose. Ugotovi se naj tudi primernost večjega števila vodilnih sodelavcev v novih odnosih;
— da se strogo vodi kadrovska politika v tem smislu, da samo zaradi ustanovitve TOZD ne bi povečali števila zaposlenih (predvsem mišljeno v skupnih službah) temveč, da bo povečanje števila zaposlenih vselej vezano na program razvoja podjetja in rezultate dela. Delovna sila kot strošek, mora biti pokrita z novo ustvarjeno vrednostjo v TOZD, oziroma posredno v skupnih služ-
Na ravnalnem stroju v valjarni II.
—	organizacijska in samoupravna opredelitev;
—	program dela za uveljavljanje ustavnih dopolnil do končne oblike in
—	nadzor nad izvajanjem ustavnih dopolnil.
V sproščeni razpravi so člani ZK dali bogat prispevek k začrtani poti pri uveljavljanju ustavnih dopolnil, ki ga v kratkem povzetku lahko predstavimo z naslednjim:
VSI ČLANI ZK SO ENOTNO PODPRLI PREDOG ZA USTANOVITEV DVEH TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA (TOZD) IN ENE ORGANIZACIJE SKUPNIH SLUŽB (OSS) TER PREDLAGAJO, DA SE V KOLEKTIVU OBRAVNAVA Z VSEMI ELEMENTI, KOT JE BIL POSREDOVAN V NAŠEM GLASILU »ŠTORSKI ŽELEZAR« V JANUARJU 1973.
Sicer pa člani ZK menijo:
— da mora strokovna komisija s strokovnimi službami predložiti najustreznejšo organizacijsko opredelitev skupnih služb, dolo-
bah, ki delajo za TOZD;
—	pogoji za uveljavljanje ustavnih dopolnil, opredeljeni kot tehnični, ekonomski, organizacijski, kadrovski in politični, morajo biti izvršeni, da se bodo temeljne organizacije združenega dela ne le politično, temveč tudi gospodarsko oblikovale v taki meri, da bo delavec resnično lahko uveljavil svoje pravice;
—	pri uveljavljanju ustavnih dopolnil mora vsak član kolektiva vedeti, da z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi ustvarjamo nove odnose, brez ozira na organizacijsko opredelitev, to je TOZD ali skupne službe, h katerim bomo v prihodnje posamezniki pripadali;
— pristojnosti in odgovornosti vodilnega in vodstvenega osebja morajo biti natančno opredeljene, ker bo sleherni v okviru teh tudi nosil posledice za morebitna odstopanja;
—	vloga vodilnih sodelavcev se v novih pogojih bistveno menja, zato ni vseeno, kdo bo izbran za
(Nadaljevanje na 3. strani)
Vzporedno z rekonstrukcijo naše železarne in porastom naših kapacitet v novi valjarni, se tudi mi vključujemo v problem, ki ga doživljajo vse ostale jugoslovanske železarne v teku svojega razvoja. Gre namreč za ozka grla, ki se pojavljajo zdaj na strani obratov, ki tvorijo surovinsko osnovo, zdaj na strani predelovalnih obratov. Razmeroma obsežne investicije in dolgotrajnost izgradnje v črni metalurgiji imajo namreč za posledico neusklajenost v izgradnji osnovnih in predelovalnih kapaoitet. Zlasti pri investiranju, ki v okviru metalurgije ni popolnoma usklajeno, se forsira izgradnja predelovalnih obratov (valjarn), katerim sledi izgradnja obratov za izdelavo jekla in je na ta način omogočeno, da vložene investicije že pri uvajanju nekaj proizvajajo za trg ter deloma vračajo vložena sredstva, kar pa seveda predpostavlja nakup polproizvodov. V takšnem položaju se nahajamo že dve leti v Štorah, problem pa bo v drugi polovici letošnjega leta zmanjšan, ko bo začela obratovati nova elektrojeklarna s kontinuirno napravo za proizvodnjo valjarni-škega polizdelka — gredic.
V celoti s tem problema še ne bomo rešiili, saj bo letna kapaciteta jeklarne okoli 65.000 ton polizdelka, medtem ko bo končna zmogljivost valjarne postopno prekoračila 100.000 ton, pri čemer bomo potrebovali okoli
115.000	do 120.000 ton polzidel-kov. Pri sedanjem zaostajanju jugoslovanske proizvodnje surovega jekla, pomeni to za nas potrebo po nakupu pretežno iz ino-
zemstva. Za 1973. leto je uvoz polizdelkov za potrebe jugoslovanskih valjarn odobren v višini
800.000	ton, od česar bo možno oskrbeti največ 50 % na vzhodnoevropskem tržišču, v ostalem delu pa smo vezani na področje konvertibilnih valut. Uvoz bodo predvidoma koristile železarne takole:
Železarna Zenica 180.000 ton; Železarna Jesenice 40.000 ton; Železarna Štore 60.000 ton; Železarna Skopje 220.000 ton; Železarna Smederevo 125.000 ton; Železarna Sisak 15.000 ton; skupaj
640.000	ton; ostali (izven UJŽ)
160.000	ton; celoten odobren uvoz
800.000	ton.
Navedena odobrena količina bo letos zelo težko ostvari j iva, kajti porast konjunkture v svetu je tolikšen, da se gredice kljub nenormalno visokim cenam skoraj ne pojavljajo kot trgovski artikel.
Primanjkljaj v surovem jeklu bo v naslednjih letih še naraščal, saj se že v letu 1974 predvideva potreba iz uvoza po količini
1.230.000	ton, v letu 1975 pa
980.000	ton in šele v letu 1976 bodo nove jeklarske kapacitete Zenice in Smedereva bistveno zmanjšale delež uvoza polizdelkov.
V nadaljnjem razvoju črne metalurgije Jugoslavije se računa s postopno uskladitvijo posameznih faz proizvodnje, tako da bi se delež uvoza, odnosno primanjkljaj surovega jekla vse bolj izgubljal in ostal v mejah normalnih trgovskih menjav med podjetji-
M.	Belej
RAZVREDNOTENJE DINARJA
Februarska devalvacija dinarja je posledica prilagoditve našega gospodarstva mednarodnemu položaju na področje zunanje trgovine, ki ga je povzročilo razvrednotenje dolarja in je niz drugih valut prilagodilo svoje paritete novi situaciji. Čeprav smo v gospodarstvu takoj poizkušali ugotoviti obseg posledic in preračunati slabe in dobre strani ukrepa, se je namreč izkazalo, da je svetovno monetarno stanje še vedno toliko negotovo odnosno neumirjeno, da se vedno znova pojavljajo nihanja tečajev valut v tolikšni meri, da ni možno izdelati zanesljive računice ter da se tudi v mednarodnih trgovinskih pogodbah bliskovito menjajo dobavni pogoji. Že nekaj časa trajajoče denarne krize v zahodnem svetu dajejo vedeti, da tokrat ne gre le za podražitev zlata za 11,1%, od 38,00 na 42,22 dolarja za fino unčo, temveč za mnogo globlje težave katerih vzroki so več ali manj ocenjeni kot posledica prepočasnega širjenja tržišč ameriškega gospodarstva, ki ne gre v korak z ekspanzijo proizvodnih zmogljivosti. Borba za konkurečnost na tržišču in stalna želja za osvajanje novih tržišč, kot so sovjetsko, kitajsko in druga, dokazujejo nenehno prizadevanje kapitalističnega gospodarstva po širjenju in večanju pritiska na trgu, da bi preprečili pretrese sistema in notranja nasprotja, ki jih poraja oženje njihovega gospodar-
skega prostora. Gre torej za nasprotja med na novo razdeljenim svetovnim gospodarstvom in nacionalnimi državno-kapitalistični-mi gospodarstvi in se težave prenašajo na vsa področja, ki s temi gospodarstvi sodelujejo.
Kakšne so posledice
devalvacije?
Neposredna posledica devalvacije se odraža na podražitvi uvoza iz tistih področij, ki niso devalvirala svojih valut vzporedno z dolarjem. To negativno plat seveda nadomesti pozitiven efekt pri izvozu. Od tod izvirajo različni vplivi na poslovanje naših podjetij, pri čemer so prizadeta prvenstveno podjetja, ki so v pretežni meri odvisna od uvoza kar se zlasti nanaša na zahodnoevropske države razen Italije. V poslovanju z vhodnoevropskimi so ostali nespremenjeni posli, ki se odvijajo v okviru blagovne menjave, te države niso vzporedno devalvirale svojih valut in je posledica ta, da pri novih poslih zahtevajo povišanje cen svojega blaga za 11%. Podražitvam, ki jih povzročajo povišane uvozne cene se pridružijo še negativne posledice carin in uvoznih davščin, ki v odstotnem izračunu od višje osnove predstavljajo nadaljnje podražitve.
Naše podjetje je prav letos močno odvisno od uvoza gredic za novo valjarno, zato nas ukrep devalvacije močno prizadene. Tu-(Nadaljevanje na 3. strani)
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
DELAVSKI SVET TOVARNE
Na 19. zasedanju, dne 26. februarja 1973 je delavski svet tovarne sprejel naslednje sklepe:
1.	Potrdil je zapisnik 18. zasedanja DST z dne 28. 12. 1972. Od tega zasedanja še niso v celoti realizirani sklepi la, 2b in 2e.
2.	DST je potrdil zaključni račun tovarne za leto 1972 ter predlagano razdelitev dohodka, zaključni račun stanovanjsko-grad-bene enote tovarne za leto 1972 ter predlagano razdelitev dohodka in zaključni račun gostinske enote tovarne za leto 1972. Pri slednji je DST upošteval predlog ekonomsko-poslovnega odbora, da prikazano izgubo, ki je nastala zaradi povišanja cen prehrambenih izdelkov, pokrije matično podjetje. Hkrati je gostinska enota dolžna izdelati program sanacije za odpravo morebitne izgube v tekočem letu. V zvezi s tem, se je pooblastilo ekonomsko-po-slovni odbor, da obravnava problematiko gostinske enote trome-sečno, s posebnim poudarkom na morebitne razlike, ki bi nastale v ceni toplih obrokov in bi le-ta na osnovi ugotovitev odločil o udeležbi posameznika in tovarne o kritju nastalih razlik.
3.	DST je v celoti osvojil predloge in zaključke ekonomsko-poslovnega odbora o usmeritvi akcije kolektiva za dosledno realizacijo programa, začrtanega z gospodarskim načrtom za tekoče leto. Akcija naj bi bila usmerjena:
—	v skrajno racionalno usmerjanje porabe razpoložljivih sredstev tako na, področju proizvodnje, kakor tudi neproizvodne dejavnosti;
—	k porastu tehnološke učinkovitosti v primerjavi z zadolžitvami po gospodarskem načrtu ter boljšemu izkoriščanju kapacitet;
—	na področju komercialne politike k izvajanju take selekcije kupcev in dobaviteljev na domačem tržišču, ki zagotavlja učinkovito poravnavo medsebojnih obveznosti, na področju izvoza pa voditi politiko zmerne rasti v odvisnosti od možne akumulacije;
—na področju vzgoje in pridobivanja ustreznega kadra je pristopiti k analizi stanja ter na osnovi tega in potreb preko samoupravnih organov začrtati takšno politiko kadrovanja, ki bo v skladu s programom razvoja podjetja.
4.	DST je pooblastil odbor za splošne zadeve, splošne akte in informacije, da v zvezi sredstev, namenjenih za stanovanjsko izgradnjo v letu 1973 pripravi ustrezne zaključke in jih posreduje DST.
Za stanovanjsko izgradnjo v letu 1973 je DST sklenil, da se v banki oroči sredstva v višini treh milijonov s tem, da se mesečno nalaga po 300.000 din, oziroma prvi obrok v mesecu marcu 1973 v znesku 400.000 din. Rok vračila na 10 let.
5.	Na podlagi določbe 41. člena statuta ter predloga komisije za izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije, je DST potrdil v celoti predlagane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma.
6.	DST je odobril nabavo naslednjih osnovnih sredstev:
a)	kombi-bus TAM 2001 (12 sedežev);
b)	kombi osebno vozilo ZASTAVA 750 (TK — 8 sedežev);
c)	, rešilni avto IMV 1600 super sanitet.
7.	Sprejel v zvezi jubilejnih nagrad naslednje:
a)	razveljavi se sklep glede jubilejnih nagrad, ki ga je sprejel DST na 18. zasedanju dne 28. decembra 1972;
b)	v zvezi jubilejnih nagrad se sprejme novi sklep, ki glasi:
1.	Z namenom, da se da posebno priznanje članom kolektiva, ki so dalj časa zaposleni v podjetju, se jih proglasi za jubilante dela.
2.	Jubilanti dela so člani kolektiva, ki so v času od 15. maja 1945 do 15. maja tekočega leta dosegli 15 oziroma 25 let neprekinjene zaposlitve v Železarni Štore.
Za neprekinjeno zaposlitev se štejejo tudi prekinitve:
a)	zaradi odhodov v JLA, če so se delavci takoj po odslužitvi kadrovskega roka ponovno zaposlili v podjetju;
b)	zaradi opravljanja voljene plačane funkcije, če so se delavci takoj po končani mandatni dobi ponovno zaposlili v podjetju;
c)	zaradi odhoda na poklicno rehabilitacijo, če so se delavci takoj po končani rehabilitaciji ponovno zaposlili v podjetju.
V	vseh teh primerih se v neprekinjeno dobo šteje čas zaposlitve pred odhodom in po vrnitvi v podjetje. Čas odsotnosti iz podjetja se v neprekinjeno delovno dobo ne šteje. Izjemamo še v čas neprekinjene delovne dobe šteje tudi delovna doba na poklicni rehabilitaciji, če so delavci opravili rehabilitacijo v našem podjetju. (Ali sporazumno — s pristankom podjetja v drugem podjetju, če je le-ta pogojena s poklicno rehabilitacijo).
V	izjemnih primerih odloča o priznanju neprekinjene delovne dobe kadrovsko-socialni odbor na predlog komisije za ugotavljanje upravičencev do jubilejnih nagrad.
3.	Jubilantom dela se podelijo ob proglasitvi naslednje nagrade:
a)	jubilantom dela, ki so dosegli 15 let neprekinjene zaposlitve se tudi v prihodnje podeli praktično darilo (ročna ura);
b)	jubilantom dela, ki so dosegli 25 let neprekinjene zaposlitve, se podeli denarna nagrada v višini 50 % poprečnih osebnih dohodkov podjetja doseženih v prejšnjem letu, a najmanj 1.000 din.
Poleg denarne nagrade se’ jim ob proglasitvi izroči tudi spominsko pismeno priznanje.
4.	Jubilantom dela se podelijo nagrade vsako leto pred praznikom dela 1. majem na svečan način. Nagrade se podelijo istočasno vsem jubilantom dela (tistim, ki so dosegli 15 in tistim, ki so dosegli 25 let neprekinjene zaposlitve).
5.	Praktično darilo oziroma nagrada se v primeru, da član kolektiva, ki je do nagrade upravičen umre, izroči njegovim ožjim svojcem.
6.	Ob prvi proglasitvi jubilantov dela, ki so dosegli 25 let neprekinjene zaposlitve v podjetju, se za jubilante dela proglasijo vsi člani kolektiva, ki bodo do 15. maja 1973 dosegli 25 in več let neprekinjene zaposlitve v podjetju. Za juilante dela se proglasijo tudi delavci, ki so se že upokojili
in so do upokojitve dosegli 25 let neprekinjene zaposlitve v podjetju.
Ob prvi proglasitvi se denarne nagrade izplačajo vsem jubilantom, razen tistim iz jeklarne, ki so nagrade že dobili izplačane. Tem jubilantom se izplača samo eventualna razlika med pripadajočo in že izplačano nagrado.
7.	Z uveljavitvijo jubilejnih nagrad za 25 let neprekinjene zaposlitve v podjetju, se nagrade ob odhodu v pokoj ne spremenijo in se še naprej izplačujejo po veljavnem pravilniku.
8.	Gornja določila se kot dopolnitev vnesejo v veljavni Poslovnik o postopku za .izrekanje priznanj in pohval ter dodeljevanju nagrad, ki ga je DST Železarne štore sprejel na 16. zasedanju, dne 24. marca 1965.
9.	Z uveljavitvijo gornjih določil se razveljavi sklep delavskega sveta tovarne v zvezi z izplačilom enkratnih nagrad za delavce, ki so do konca septembra 1971 dosegli 25 in več let neprekinjene zaposlitve v tovarni. DST je ta sklep sprejel na 18. zasedanju, dne 28. decembra 1972.
10.	DST je dal soglasje k pogodbi o-ustanovitvi Poslovne industrijske skupnosti »SMELT« Ljubljana, s katerim se omogoča delovni skupnosti »SMELT«, da se konstituira v TOZD.
EKONOMSKO-POSLOVNI
ODBOR
Ekonomskojposlovni odbor je na izredni seji dne 22. februarja 1973 odobril strokovno prakso v NDR 8 članom delovne skupnosti. Strokovna praksa bo trajala 4 tedne. Sodelavci bodo na praksi pridobili potrebno strokovno znanje in se usposobili za delo na konti napravi.
Na 4L redni seji dne 24. februarja 1973 pa je ekonomsko-poslov-ni odbor sprejel naslednje sklepe:
L Potrdil je zapisnik 40. redne seje z dne 8. februarja 1973.
2.	Sprejel in odobril je poročilo centralne popisne komisije o rednem letnem popisu za leto 1972, poročilo o pregledu terjatev in obveznosti ter blagajniškega poslovanja na dan 31. 12. 1972! EPO je v zvezi z obravnavanjem omenjenih poročil sklenil, da je obstoječe organizacijske predpise in poslovnike s področja materialnega pretoka in manipulacije z osnovnimi in obratnimi sredstvi ter drobnim inventarjem dopolniti s klavzulo, ki odreja, kdo in kako mora ukrepati v primerih, ko se omenjeni organizacijski predpisi in poslovniki ne izvajajo.
3.	Na osnovi izčrpne razprave je EPO sklenil, da predlaga v potrditev DST:
—	zaključni račun podjetja za leto 1972 ter razdelitev dohodka;
—	zaključni račun s-tanovanj-sko-gradbene enote za leto 1972 ter razdelitev dohodka;
—	zaključni račun gostinske enote za leto 1972 s predlogom, da prikazano izgubo, ki je nastala zaradi povišanja cen prehrambenih izdelkov, pokrije matično podjetje.
V zvezi s tem je EPO sprejel določene zaključke, ki se nanašajo na usmeritev akcije kolektiva za realizacijo programa, začrtanega z gospodarskim načrtom za tekoče leto 1973. Zaključke se bo
posredovalo DST.
4.	Odobril je predlagane finančne zadeve komercialnega in finančnega sektorja (pripis pozitivne razlike, nastale zaradi tega, ker je kupec plačal naročeno in že izdelane valje ter na to storniral 3 komade valjev, bilančne nagrade sodelavcem za delo pri zaključnem računu za leto 1972).
5.	Sprejel in potrdil poročilo o opravljenem službenem potovanju Plevnik Slavka, dipl. ing. in Nečemar Borisa, dipl. ing.
6.	Potrdil se ije cenik eksternih storitev za obdelovalne stroje za leto 1973 s tem, da so do nadaljnjega v veljavi cene iz leta 1972, za nove stroje v sklopu mehanske obdelave pa cene, ki jih je predložil komercialni sektor.
ODBOR ZA SPLOŠNE ZADEVE, SPLOŠNE AKTE IN INFORMACIJE
Na 21. redni seji dne 23. februarja 1973 so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Po pregledu sklepov je potrdil zapisnik 20. redne seje z dne
26.	'decembra 1972, pri čemer se je opozorilo na to, da poročevalci ne prihajajo redno na seje odbora, zaradi česar je delo otežko-čeno.
2.	Sklenilo se je, da je potrebno dopolniti z novim členom Pravilnik o dajanju posojil za gradnjo individualnih hiš tako, da se člane delovne skupnosti, ki jim je odobreno posojilo zaveže na izpraznitev tovarniškega stanovanja, hkrati pa od njih zahteva podpis izjave, s katero mu odobreno posojilo zapade v plačilo v roku, ko je izjavil, da bo tovarniško stanovanje izpraznil.
Odbor je ponovno postavil zahtevo, da člani delovne skupnosti, ki so prejeli posojilo za gradnjo individualnih hiš, tovarniško stanovanje čimprej izpraznejo.
3.	Kadrovskemu sektorju se je naročilo, da pripravi variantni predlog o dodatkih na neprekinjeno zaposlitev in ga posreduje odboru, ki bo o predlogu razpravljal ter ga zatem dal v javno obravnavo.
Sprejel se je sklep, da se razprava o dopolnitvi sistema delitve osebnih dohodkov podaljša do
15.	marca, da je to dokončni rok in se kasnejših pripomb ne bo več upoštevalo.
4.	Osnutek Pravilnika o odgovornosti pri delu se na osnovi priponah v razpravi predloži v potrditev DST.
5.	Odobrila se je prodaja stanovanja v Šentjurju pri Celju št. 111 s tem, da pristojna strokovna služba odboru predloži poročilo o efektih prodaje (cena, rešitev stanovanjske zadeve za sedanjega najemnika stanovanja).
6.	Sprejel je na znanje predlagane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma v črni in barvasti metalurgiji Slovenije ter sklenil, da se jih predlaga v potrditev DST.
SVET METALURŠKE ENOTE
je na 31. redni seji dne 14. 2. 1973 sprejel naslednje sklepe oziroma zaključke:
1.	Potrdil je zapisnik 30. redne seje sveta z dne 17. 1. 1973.
2.	Obravnaval in potrdil operativni plan sklopa 114 za mesec februar 1973, proizvodna poročila za mesec januar 1973 vodje sklopa 114 ter obratovodij obratov:
(Nadaljevanje na 4. strani)
USTANAVLJANJE TOZD
(Nadaljevanje s 1. strani) odgovorna delovna mesta. Naj ne bo poudarek na nazivu in položaju delovnega mesta, temveč na izvajanju nalog v okviru pristojnosti in odgovornosti. Vodstveni in vodilni kader, zlasti člani ZK, morajo za nove pogoje biti preizkušeni;
—	naloge organizacije skupnih služb (OSS) morajo biti opredeljene. Med TOZD in OSS mora z organizacijo dela biti določeno, kakšni so odnosi v poslovnem procesu. TOZD I in TOZD II. ne moreta samostojno delovati, zato bodo skupne službe v prihodnje vršile zelo odgovorne naloge za obe TOZD;
—	delavcem v TOZD se mora temeljito pojasniti nova vloga po uveljavitvi ustavnih dopolnil. S tem, da pridobijo pravico razpolaganje z ustvarjenim dohodkom, prevzamejo odgovornost za morebitne neuspehe in posledice;
—	uveljavljanje novih odnosov mora biti z nekim kontrolnim sistemom neprenehno nadzorovano. Pri tem bodo poleg organov upravljanja morali svojo vlogo odigrati predvsem člani ZK;
—	delitev sredstev naj se izvrši v okviru zakonskih predpisov in priporočil, ki bodo še podrobneje predvideli možne oblike delitve; pri tem pa upošteva specifičnosti našega podjetja, da se bo v čimvečji meri ohranila enotnost podjetja kot skupnost TOZD in skupnih služb;
—	organizacijska opredelitev samoupravnih organov na nivoju TOZD in skupnih služb, na nivoju podjetja in kombinata naj bo usklajena s pogoji in stopnjo razvoja delavskega samoupravljanja v našem podjetju in usklajena z organizacijo kombinata Slovenskih železarn;
—	pripojitev posameznih služb iz organizacije skupnih služb k
temeljnim organizacijam združenega dela naj bo v vsakem primeru temeljito pripravljena. Prodajna služba naj se že takoj po ustanovitvi TOZD I in II. organizira v TOZD v talki obliki, ki našim pogojem in novim odnosom po ustavnih dopolnilih najbolj ustreza.
—	Člani ZK so na sestankih obravnavali še naslednja vprašanja:
—	žiro račun v TOZD oziroma v podjetju;
—	status pravne osebe v TOZD;
—	delitev dohodka med TOZD in OSS;
—	združevanje sredstev na nivoju podjetja in kombinata;
—	ustanovitev več TOZD v perspektivi;
—	vloga asistentov, vodij in gl. inženirjev po novi organizaciji;
—	obračun proizvodnje, stroškov in storitev v TOZD in OSS;
—	položaj gostinske in stanovanj sko-gradbene enote;
—	razvojna dejavnost v podjetju;
—	pokrivanje izgube v TOZD;
—	spoštovanje zaključkov samoupravnih organov in drugih.
člani ZK, ki so dali svoj prispevek v razpravi in tudi vsi ostali člani, prisotni na sestankih, so v celoti podprli predlog ter zahtevajo:
—	da se politična akcija vodi po programu;
—	da morajo vsi komunisti aktivno sodelovati;
—	da se zagotovi skupinsko delo v strokovnih službah, predvsem pri ustvarjanju pogojev za uveljavljanje ustavnih dopolnil;
—	da se prepreči takoj vsak poizkus izigravanja te politične akcije in dejavnosti samoupravnih organov, s ciljem;
—	da se ohrani enotnost in s tem hitrejši razvoj splošnega družbenega standarda delovnega človeka.-
Razvrednotenje dinarja
(Nadaljevanje s 1. strani) di sicer je naš uvoz za leto 1973 močno porastel in znaša 9,7 milj. dolarjev, kar predstavlja protivrednost 165 milj. din, kar je doslej največ v Štorah in znaša 231'% na preteklo leto.
Spričo prikazanega stanja stvari je povsem razumljivo, da moramo v podjetju izrabiti vse razpoložljive sile in prav tako, da se združeni z ostalimi slovenskimi železarnami potegujemo izven podjetja za normalnejši položaj naše panoge, kajti posledic posamič podjetje ne more pokrivati. Posledice devalvacije so dodatna oteževalna okolnost, ki obremenjuje letošnja prizadevanja v podjetju, da stabiliziramo razmere gospodarjenja ter da odpravimo posledice stalne nelikvidnosti. Nobenega dvoma ni, da je ta operacija, čeprav boleča, vendarle nujna, saj moramo obnoviti naše gospodarstvo na zdravih finančnih temeljih. Letošnji gospodarski ukrepi, ki zasledujejo stabilizacijo nam pripravljajo sicer boljšo zaščito interesov podjetja, vendar pa prinašajo tudi nove podražitve. Tako se bodo podražili železniški prevozi za 11 %, feromangan za 9 %, livarski peski za 38 %, napovedane pa so bistvene podražitve
masovnih surovin kot so staro železo, mazut, butan-propan in podobno. Zmanjšane so stimulacije za izvoz kar pomeni pri nas zmanjšanje efekta izvoza za 105.526 din. Ponovna zamrznitev cen onemogoča vsakršno sporazumevanje, nadalje pa lahko pričakujemo tudi nove ukrepe, ki bodo odslej utesnjevali razmere gospodarjenja. Našim dosedanjim akcijam za stabilizacijo gospodarjenja v našem podjetju bomo morali torej dodatih novih prizadevanj za omiljenje prej navedenih posledic. V teku je zbiranje dodatnih zadolžitev, ki jih bodo prevzeli posamezni obrati in strokovne službe poleg obveznosti, ki jih imajo po sprejetem gospodarskem načrtu. Pospešeno delamo na novih poslovnih ukrepih, kot so prizadevanja za povečanje obratnih sredstev, na podlagi znatnega porasta svetovnih cen jekla se zahteva korekcija prodajnih cen našim izdelkom; da zagotovimo znižanje carin uvoznim gredicam, povečamo ugodne efekte z večjim izvozom in podobno. Slej ko prej pa ostane na nas prav vseh, da v okviru podjetja vsa prizadevanja in načrtovanja odločno začnemo uresničevati.
M. Belej
50 t električna peč BIRLEC v elektrojeklaml

Konti naprava — CONCAST v montaži
Hidravlične škarje in nosilna konstrukcija konti naprave
Pogled na hidravlične škarje in hladilne klopi konti naprave
PROGRAM DELA DELAVSKEGA SVETA TOVARNE
V cilju, da bi bilo delo delavskega sveta tovarne Železarne Štore kvalitetno, kakor tudi, da bi bile priprave za zasedanja tega organa upravljanja kar najbolj temeljite in skrbno izdelane, je delavski svet tovarne Železarne Štore na 19. zasedanju dne
26.	februarja 1973 sprejel za poslovno leto naslednji program dela delavskega sveta tovarne.
1. V poslovnem letu 1973 se predvideva 6 rednih zasedanj DST v naslednjih časovnih obdobjih:
1.	zasedanje februar 1973
II.	zasedanje april 1973
III.	zasedanje junij 1973
IV.	zasedanje avgust 1973
V.	zasedanje november 1973
VI.	zasedanje december 1973
Po potrebi in glede na to, da mora v letu 1973 zaživeti in se tudi uveljaviti ustanovitev TOZD, se bo sklicalo zasedanja DST tudi izven predvidenih časovnih obdobij iz tč. 1 programa.
2.	Glede na sprejeti gospodarski načrt tovarne za leto 1973 bo potrebno v program dela DST upoštevati in dati prioriteto obravnavanju tistih ključnih vprašanj, ki zadevajo naloge začrtane v gospodarskem načrtu tovarne in širše družbene skupnosti, in sicer:
19.	zasedanje — februar 1973
—	Sprejem programa dela DST
—	Obravnava in potrditev poslovnega poročila k zaključnem računu za leto 1972.
—	Uvedba jubilejnih nagrad članom delovne skupnosti za 15 oz. 25 let neprekinjene zaposlitve.
—	Predlog sprememb oz. dopolnitev k samoupravnemu sporazumu o osnovah in merilih za delitev dohodka in OD v črni in barvasti metalurgiji Slovenije.
20.	zasedanje — april 1973
—	Obravnava in informacija o stanju likvidnosti tovarne — poročilo komisije.
—	Analiza in poročilo o delu svetov enot, kolektivno-izvršilnih organov in komisij pri DST v letu 1972.
—	Sprejem splošnih aktov:
a)	pravilnik o odgovornosti delavcev na delu;
b)	pravilnik o dodatkih za neprekinjeno zaposlitev;
c)	dopolnitev sistema delitve OD.
—	Obravnava plana investicij za leto 1973 po dinamiki in virih sredstev za celotno tovarno (prikazati stanje po panogah ter upoštevati tudi vzdrževanje kot sestavni del v planu).
—	Obravnavati in sprejeti zaključke v zvezi z uveljavljanjem ustavnih amandmajev in ustanovitvijo TOZD.
21.	zasedanje — junij 1973
—	Analiza in poročilo o delu delovnih skupin kot neposredne oblike samoupravljanja (prikazati dosedanjo učinkovitost njihovega delovanja, pomanjkljivosti in komunikacije).
—	Obravnava finančno-proG-vcdnega poslovanja tovarne v I. trimesečju j
22.	zasedanje — avgust 1973
—	Obravnava in poročilo o fi-nančno-proizvodnem poslovanju tovarne v I. polletju 1973 ter sprejem zaključkov.
—	Realizacija plana investicij za leto 1973 in problematika v zvezi s tem — sprejem ukrepov.
—	Informacija o stanju likvidnosti tovarne — poročilo komisije.
—	Problematika zaposlovanja — struktura kadrov, redno in izredno izobraževanje (štipendisti, pripravniki, vajenci) — sprejem zaključkov.
23.	zasedanje — november 1973
—	Obravnava in poročilo o fi-nančno-proizvodnem poslovanju tovarne za III. trimesečje 1973 ter sprejem zaključkov.
—	Problematika v komercialnem poslovanju (nabava repro-materiala, problem prodaje itd.).
—	Poročilo o urejanju in reševanju skupnih potreb zaposlenih (stanovanjska problematika, družbena prehrana, počitniški domovi). Prikazati koriščenje sredstev sklada skupne porabe.
—	Problematika proizvodnje in predlogi za čim uspešnejše odpravljanje problemov.
24.	zasedanje — december 1973
—	Obravnava o problematiki in izvajanju varstva pri delu (analiza nesreč pri delu) ter zdravstvenih in zobozdravstvenih storitvah gledano z vidika preventivnega zdravljenja.
—	Informacija o stanju likvidnosti tovarne — poročilo komisije.
—	Obravnava stanja skladov tovarne ter poročilo o izvajanju sistema delitve OD (zajeti v poročilu glede na samoupravni dogovor).
—	Obravnava in sprejem gospodarskega načrta tovarne za leto 1974.
3.	Naloge v zvezi s programom dela DST, izvajajo oz. pripravijo potrebne analize in poročila, strokovne službe. Glavni direktor se pooblasti, da na osnovi sprejetih točk programa dela DST po potrebi sklicuje sodelavce posameznih strokovnih služb in določi podrobnejše naloge za pripravo analiz oz. poročil za zasedanja DST.
4.	Program dela DST Železarne Štore velja za poslovno leto 1973 s tem, da se lahko po potrebi in s sklepom DST program dela spremeni oz. dopolni.
ITALIJA
V	Bresci gradijo novo mini železarno s 50-tonsko elektro jeklarsko pečjo in 4-žilno konti napravo Concast za gredice 100 X 100 milimetrov (podatki, identični z našo železarno).
ITALIJA
V	Trstu delajo poizkuse za znižanje, koksa v plavžnih pečeh z vpihavanjem mestnega plina.
ANGLIJA. Vlada je najavila modernizacij o	nacionalizirane
črne metalurgije. V naslednjih 10 letih nameravajo vložili 7 milijard dolarjev, uvesti najsodobnejšo tehnologijo in povečati proizvodnjo jekla (brez privatne proizvodnje) na 33 milijonov ton do leta 1980.
ITALIJA. Železarna Piombino (Italsider) je naročila pri VÖST v Avstriji napravo za konti ulivanje jekla (slabov) dimenzij 135—250 X 600—1500 mm. Naprava je dvožilna.
SSSR. Nemški firmi KORF in SALZGITER bosta gradili na področju Kuroka železarno s kapaciteto valjanih izdelkov 6 milijonov ton letno in proizvodnjo reducirnih peletov 5 milijonov ton. Sovjeti bodo plačevali investicijske naložbe (330 milijonov dolarjev) v peletih.
MEHIKA. Tri japonske družbe bodo investirale 15 milijonov dolarjev v proizvodnjo feromanga-gana. Japonci bodo dali tudi tehnično pomoč, letna proizvodnja bo 125.000 ton legure.
BRAZILIJA. FINSIDER (Italija) bo gradil napravo za peletizi-ranje železove rude z letno kapaciteto 3 milijone ton. Investicijski stroški bodo znašali 45 milijonov dolarjev.
(Nadaljevanje z 2. strani) elektroplavž, jeklarna, valjarna I in II, jeklovlek, Samotna ter vodje kalibrerskega oddelka za mesec januar 1973.
3.	Svet metalurške enote je obravnaval osnutek Pravilnika o varovanju poslovne tajnosti in Pravilnika o informiranju v Združenem podjetju slovenskih železarn. Sklenjeno je bilo, da se bo vsebino omenjenih pravilnikov posredovalo članom delovne skup nosti sklopa 114.
SVET KOVINSKE ENOTE je
na 25. redni seji dne 15. 2. 1973 sprejel naslednje sklepe oziroma zaključke:
•
1.	Potrdil zapisnik 24. redne seje sveta z dne 15. 1. 1973.
2.	Osvojil proizvodna poročila za mesec januar 1973, ki so jih posredovali obratovodje obratov sklopa 117: livarne I in II, mehanske obdelave ulitkov in valjev.
3.	Sprejelo se je sklepe v zvezi s politiko delitve osebnih dohodkov v letu 1972, fluktuacijo delavcev iz kovinskega v metalurški sklop ter v zvezi s tem na problem glede premestitve delavcev tega sklopa.
4.	Svet je sprejel tudi določena stališča, ki se nanašajo na vprašanje realizacije proizvodnega plana (pomanjkanje reprodukcijskega materiaìa, pomanjkanje delavcev itd.) ter v zvezi s tem predlagal ustrezne ukrepe za odpravo tega problema. Glede omenjenih problemov je svoja stališča posredoval pristojnim strokovnim službam, oziroma vodstvu podjetja.
ŠVEDSKA. Iz Švedske prihajajo informacije, da naprava za električno rafinacijo jeklenih ingotov, ki iso jo postavili pred 18 meseci sovjetski strokovnjaki, daje odlične rezultate. Naprava ima letno kapaciteto 5000—6000 ton in daje visokolegirana plemenita jekla prvovrstne kvalitete.
JAPONSKA. Skupina 35 jeklarn je pripravila program povečanja proizvodnje jekla do leta 1975 in sicer računajo, da bodo v tem letu izdelali okrog 50 milijonov ton jekla.
FRANCIJA. Gradi vedno več mini valjarn po konceptu elek-tropeči—konti ulivanje—valjarna. Najnovejšo postavljajo v Toulonu.
ZR NEMČIJA. Povečuje investicije v črno metalurgijo. Družba STAHLWERKE PEINE — SALZGITTER A. G. bo naložila v rekonstrukcijo svojih železarn
260,8	milijonov dolarjev in postavila novo valjarno. Za leto 1973 predvidevajo 8 % porasta proizvodnje, medtem, ko je lani znašal 6 %.
AVSTRIJA
Po odobritvi avstrijske vlade se bodo združila podjetja Vbest, Alpine Kanton, Schöller Bleck-man in Böhler.
JUGOSLAVIJA
Tretji plavž v Zenici ima po rekonstrukciji zmogljivost 24.000 ton mesečno, vendar je dobava rude iz Vareša nezadostna.
Ker objavljena informacija v Štorskem železarju št. 2 z dne
25.	2. 1973 na str. 3 sklepov 29. seje kadrovsko-socialnega odbora z dne 9. 2. 1973 pod tč. 4/b, ki se nanaša na organizacijsko spremembo v energetskem obratu, dopušča različno razlago, dajemo naslednjo obrazložitev:
Kadrovsko-socialni odbor je le potrdil predlagano organizacijsko izpopolnitev za energetski obrat, ni pa potrdil tudi prerangiranje delovnih mest iz XII — 292 v XIII — 310 rang.
Rang delovnih mest se do splošne uskladitve ne spremeni in Ido uskladitev rangov izvedena v sklopu splošne uskladitve za celotno podjetje,
Obrazložitev posredujemo, da bi lahko komisija za uskladitev rangiranja upoštevala delovna mesta za energetski obrat po potrjeni organizacijski izpopolnitvi.
Tajništvo organov upravljanja
IZ DELOVNIH SKUPIN
Po sklepu komisije za uveljavljanje ustavnih dopolnil z dne
12.	3. 1973 bodo vse delovne skupine obravnavale predlog o ustavnih dopolnilih in o ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela ter skupnih služb v Železarni Štore.
V sklopu 114 je valjarna I. prva sklicala posvetovanje o ustavnih dopolnilih dne 14. 3. 1973 in tako pričela z obsežno akcijo, obravnavo ustavnih dopolnil, ki mora biti v vseh delovnih skupinah končana do 31. 3. 1973.
Delavci so v razpravi dali koristne napotke, ki bodo upoštevani pri izdelavi predloga samoupravnega sporazuma.
DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
PROGRAM ZA UVELJAVLJANJE IZ DELA SINDIKALNE USTAVNIH DOPOLNIL	ORGANIZACIJE
1.0	Delavski svet podjetja je imenoval komisijo za uveljavljanje ustavnih dopolnil na zasedanju dne 25. 7. 1972. Komisija šteje 20 članov.
1.1	Komisija je do 28. 12. 1972 pripravila program za uveljavljanje ustavnih dopolnil in sprejela enotno stališče, da moramo pred sprejemom samoupravnega sporazuma izpolniti določene pogoje.
1.2	Komisija je do 16. 12. 1972 izdelala konkreten predlog za ustanovitev dveh temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) in ene organizacije skupnih služb (OSS).
1.3	Komisija in predstavniki družbenopolitičnih organizacij so
20.	decembra 1972 obravnavali prelog ter sprejeli enotno stališče s sklepi, da se po tem predlogu vršijo priprave za uveljavljanje ustavnih dopolnil.
1.4	V januarju je v glasilu »Štorski železar« posredovana vsem članom kolektiva obširna informacija o pripravah ter predlogih za uveljavitev ustavnih dopolnil.
1.5	V času od 5. 2. do vključno
9.	2. 1973 so vsi člani ZK temeljito obravnavali predlog za ustanovitev dveh TOZD in ene OSS ter program za uveljavljanje ustavnih dopolnil (v nadaljevanju podan v skrajšani obliki).
2.0	Sklepi o ustanovitvi dveh temeljnih organizacij združenega dela in organizacije skupnih služb (OSS).
2.1	Priprava predloga sklepov za ustanovitev TOZD I., TOZD
II..	in OSS.
Rok: 28. 2. 1973.
2.2	Objava sklepov kolektivu v glasilu »Štorski Železar« ali v posebni izdaji.
Rok: 15. 3. 1973.
2.3	Obravnava in podpis sklepov o ustanovitvi TOZD in OSS na zborih delovnih ljudi.
Rok: 31. 3. 1973 (za obravnavo sklepov, 10. 4. 1973 (za podpis sklepov).
2.4	Izdelava programa (po stopnjah izvrševanja) za izvršitev pogojev in določitev nosilcev (tehnični, ekonomski, organizacijski, kadrovski in politični pogoji).
Rok: 15. 3. 1973.
2.5	Izdelava sistema kontrole za izvajanje pogojev, ki bodo sprejeti kot sestavni del sklepov o ustanovitvi TOZD in OSS (slej 2.4).
Rok: 31. 3. 1973.
3.0	Samoupravni sporazum
3.1	Izdelava predloga samoupravnega sporazuma (komisija imenovana 20. decembra 1972).
Rok: 31. V. 1973.
3.2	Obravnava predloga samoupravnega sporazuma v komisiji, družbenopolitičnih organizacijah in v kolektivu.
Rok: 30. 6. 1963.
3.3	Dopolnitev predloga samoupravnega sporazuma in ponovna obravnava dopolnitve.
Rok: 31. 7. 1973.
3.4	Sprejem in svečan podpis samoupravnega sporazuma.
Rok: 30. 9. 1973.
4.0	Izobraževanje
4.1	Izobraževanje potencialnih kandidatov za samoupravne organe in vodilna ter vodstvena delovna mesta (program sestavijo
družbenopolitične organizacije, sodeluje, izvede in financira ga Izobraževalni center).
Rok: 31. 10. 1973.
4.2	Priprava potencialnih kandidatov za samoupravne organe in druga odgovorna mesta v novih pogojih (družbenopolitične organizacije in ustrezna služba v podjetju).
Rok: 31. 10. 1973.
5.0	Volitve
5.1	Organov upravljanja TOZD
1.,	TOZD II. in OSS skupnosti TOZD (podjetja) in kombinata Slovenskih železarn (kolektivnih in individualnih);
5.2	odborov in komisij v TOZD
1.,	TOZD II., OSS in v podjetju, po potrebi tudi v kombinatu.
Rok: 15. 12. 1973.
6.0	Interni akti TOZD I., TOZD
11.,	OSS in podjetja
6.1	Uskladitev vseh samoupravnih in organizacijskih aktov s samoupravnim sporazumom v podjetju in kombinatu.
6.2	Uskladitev aktov (ali izdelava novih) z novimi zakoni, ki so oziroma bodo sprejeti v zvezi z ustavnimi dopolnili.
Rok: 30. 6. 1974.
Op.: Od točke 2.0 do 6.0 je predlog programa, ki ga bo obravnaval, dopolnil in sprejel delavski svet podjetja na naslednjem zasedanju, dočim so naloge do točke 2.0 izvršene.
Komisija za uveljavljanje ustavnih dopolnil * 1
POROČILO O IZDAJANJU GLASILA »ŠTORSKI ŽELEZAR«
Prva številka Štorskega železar-ja je izšla 15. julija 1961.
V	prvem letu je izšlo samo 6 številk. Glasilo izhaja mesečno ter je do decembra 1972 izšlo 138 številk, v skupni nakladi 356.760 izvodov. Vsi letniki skupaj predstavljajo že kar zajetno knjigo s 1.578 stranmi. Skupno je bilo objavljenih 3,846 prispevkov, v kar niso vključene slike in risbe. S prispevki je do sedaj sodelovalo preko 250 dopisnikov; nekateri od njih sodelujejo pri glasilu že od vsega začetka.
Podatki za leto 1972
V	letu 1972 je izšlo 12 številk glasila na skupno 136 straneh. Skupna naklada je znašala 36.000 izvodov. V tem letniku je bilo 294 pisanih prispevkov in 188 fotografij, slik in drugih grafičnih prispevkov. Povprečno je pri vsaki številki sodelovalo 15 dopisnikov.
Stroški so znašali: za tisk in klišeje 52.545 din, avtorski honorarji 15.504,28 din, kar znaša skupaj 68.049,28 din. Tako odpade na
1 izvod 2,27 din, oziroma znašajo stroški za eno stran na številko 500 din.
Za leto 1973 je predvideno, da bodo pri predvidoma istem obsegu potrebna nekaj višja finančna sredstva, in sicer 82.000 din, predvsem na račun povečanih avtorskih honorarjev. Delavski svet tovarne je na svojem 18. zasedanju dne 28. 12. 1972,.odobril spremembe Pravilnika o izdajanju glasila, ki se nanašajo na višino avtorskih honorarjev. S tem je bila izvedena uskladitev s ceniki tovrstnih glasil iz Jesenic in Raven.
Med uspešnimi akcijami našega sindikata je vsekakor akcija za nagrade ob 25-letnici zaposlitve v našem podjetju.
Na zadnji seji DST v letu 1972 je bil sprejet sklep, da se delavcem, ki so na dan izplačila nagrad jeklarjem dosegli 25 let delovne dobe izplača nagrada v višini 1000 din, potem pa se te nagrade ne izplačujejo več.
Predsedstvo sindikata je zadevo obravnavalo in sprejelo naslednje zaključke:
1.	Delavski svet tovarne naj zadevo ponovno prouči.
2.	Tovarniški odbor predlaga, da nagrade ob 25-letnici dela ostanejo kot stalna oblika in se vnesejo v ustrezen pravilnik. Nagrada naj bi bila v višini 50% povprečnega osebnega dohodka, vendar ne manjša od 1000 din.
3.	Nagrada mora biti za vse člane kolektiva enaka.
4.	Nagrade naj se podeljujejo na svečan način.
5.	Kot stalna oblika morajo ostati tudi nagrade za 15 let dela v železarni.
Delavski svet tovarne je zadevo na svoji seji v februarju 1973 ponovno obravnaval in ob upoštevanju navedenih stališč sprejel sklep, da se stari sklep razveljavi, nagrade ob 25-letnici pa se uvedejo kot stalna oblika.
V zvezi s pravilnikom o minulem delu, ki ga je odbor za splošne zadeve predlagal za obravnavo delavskemu svetu tovarne je predsedstvo sindikata po analizi komisije sprejelo naslednje zaključke:
1. Ob obravnavi omenjenega pravilnika je predsedstvo tovarniškega odbora dne 8. 5. 1972 poslalo svoj pismen sklep v katerem poudarja, da je potrebno v največji možni meri upoštevati pripombe kolektiva. Predsedstvo v tem sklepu tudi predlaga, da se mnenja in pripombe javno razgrnejo in se na podlagi le teh sprejmejo ustrezne odločitve.
— Ugotavljamo, da ta sklep pri
PREDSTAVLJAMO
VAM
PREDSEDNIKE
SINDIKALNIH
ODBOROV
odločanju o pravilniku ni bil upoštevan!
2.	Smatramo, da stališče odbora v zvezi s pripombami kolektiva ni pravilno, saj odbor večino pripomb enostavno zavrača, ostale pa komentira kot nepomembne (npr. 17. seja odbora: pripombe delavskega sveta skupnih služb se ne upoštevajo, ali je termin »minulo delo «pravilen ali ne ni pomembno; pripombe delovnih skupin, ki so pravilnik zavrnile sploh niso upoštevane).
Prav tako niso bili upoštevani zaključki s posveta z obrato-vodji, ki so bili odboru posredovane z dopisom S6(680-MO)MK z dne 7. 8. 1972.
3.	Nedopustno je, da damo v potrditev delavskemu svetu tovarne pravilnik, ki ga je od 33 delovnih skupin, ki so o zadevi razpravljale, kar 21 zavrnilo, 8 skupin zahteva zmanjšanje razponov in le 4 skupine so »za«.
4.	Samo sprememba naziva »Pravilnik o minulem delu« vsebine prav nič ne spremeni, zavrnjena pa je bila le-t^, ne pa samo naziv.
5.	Predsedstvo tovarniškega odbora smatra, da »minulo delo« še vedno ni razčiščeno (o tem bo med drugim razpravljal tudi simpozij strokovnjakov s tega področja v marcu letos), zato lahko obravnavamo le dodatek na stalnost (lahko tudi za neprekinjeno zaposlitev).
6.	Dodatek za zvestobo podjetju (stalnost, neprekinjeno zaposlitev itd.) je lahko po mnenju sindikata samo za vse zaposlene enak, po pogojih na leta zaposlitve.
7.	Predlagamo,, da dodatek ostane, seveda ne v odstotku od individualnega osebnega dohodka (lahko od povprečnega osebnega dohodka — za vse enako — ali v fiksnem znesku z vsakoletno revalorizacijo). Strinjamo se s tem, da se dodatek razširi iz dosedanjih 15 na 30 let.
CIC-KO
Člani sindikalnega odbora vzdrževalcev so soglasno izvolili za svojega predstavnika Žibert Antona iz mehanične delavnice.
Tone, kakor mu sodelavci pravijo, se je rodil leta 1929 v Holandiji kot sin delavske družine. Od tam se je v Slovenijo preselil leta 1935 in v Savinjski dolini obiskoval osnovno šolo.
Med okupacijo so mu zaradi sodelovanja v NOV zaprli starše, dva brata in sestro in jih v Starem piskru ustrelili.
Tone se je izučil kovaške obrti na Planini pri Sevnici in se zaposlil pri Tlakerju. Po vrnitvi iz JNA se je leta 1954 zaposlil v Železarni Štore.
Ves čas zaposlitve v našem podjetju je budno spremljal dogodke in aktivno sodeloval v raznih akcijah.
Lani je obiskoval šolo za družbenopolitično in ekonomsko usposabljanje in je bil eden naj-vestnejših slušateljev te šole. Pri opravljanju nove dolžnosti mu vsekakor želimo obilo uspeha.
ČIC-KO
Bogateti predvsem v znanju
PA ŠE O NAŠI GODBI NA PIHALA
Po petih letih presledka, nervoze in ugibanj, je bila končno v avgustu 1969 zopet formirana godba na pihala, takrat še v okviru DPD Svobode. Po petih letih trdega dela, vaj in nastopov je prerasla v pihalni orkester, ker šteje čez 30 članov, ali točno 41 godbenikov. To je pa že lepo število članov, navdušenih za tako godbo. Ko godbe nismo imeli, je bila v Štorah občutna vrzel, saj se take godbe navadiš, da ti potem ob raznih praznikih in prireditvah manjka vzpodbudno muziciranje. Nekaj bivših pripadnikov godbe ni in ni dalo miru, dokler ni zopet oživela. Med najbolj gorečimi agitatorji za ponovno vzpostavitev godbe na pihala je bil prav gotovo eden najzvestejših članov, Viktor Potočnik, ki pa ni slutil, da bo le še dobra tri leta nastopal v tej godbi. Bolezen in smrt sta ga vse prerano iztrgala iz vrst najzavzetejših godbenikov. Za ponovno oživitev te godbe pa ima veliko zaslug tudi tedanji predsednik, sindikalne organizacije v železarni tov. Franc Ocvirk, delovodja v ekspeditu. Vzdrževanje orkestra je v okviru sindikalne organizacije, po tovarniški plati pa je za redno delo zadolžen zdaj že upokojeni valjar-ski delovodja tovariš Miško Verbič. Strokovni vodja orkestra je profesor Franc Zupanc, izredno prizadeven, neumoren pri odgovornem delu. Predsednik upravnega odbora je tovariš Lojz Pavlič iz ekspedita. Delo imajo programirano po sezonah, ki prične-z vsakim šolskim letom, zdaj vadijo po programu II. težavnostne stopnje, po kriteriju glasbene šole. Pri tem orkestru mora namreč vsak član v glasbeno šolo, ki jo je obiskovalo že 190 ljudi v treh letih. Žal so nekateri po končanem šolanju orkester zapustili in se .vključili v razne ansamble. V slabih treh letih so imeli 75 javnih nastopov in dva samostojna koncerta in sicer v Laškem in na Teharjih. Zdaj se pripravljajo za samostojen koncert v Rogaški Slatini. Strokovni vodja prof. Zupanc gara domala
noč in dan, piše in piše note, vadi orkester, da bodo vsak komad čim bolje »izpilili«, kajti v Rogaški Slatini se morajo izkazati, tam pa je med gosti tudi dosti zahtevnih poznavalcev godbe. Naš orkester je nastopil pred dvemi leti tudi na mednarodnem mladinskem festivalu v Celju, vemo, da so nam zaigrali ob otvoritvi naše nove valjarne, povabili so jih k otvoritvi nove opekarne v Ljubečni, nastopili so ob turističnem prazniku cvetja in piva v Laškem, pa ob stoletnici tamkajšnje godbe na pihala. Tovariš Pavlič pravi, da je njihova skupna največja želja nabava novih instrumentov, toda kje dobiti 20 milijonov (starih) dinarjev? Dalje želijo obdržati dobre stike z obratovodstvi in vodstvom osnovne šole v Štorah in seveda z vsemi, ki so že doslej pokazali veliko zanimanja in naklonjenosti temu marljivemu godbenemu kolektivu. Vaje imajo dvakrat tedensko, obiskujejo jih dokaj redno. Če jih opazuješ ob nastopih, vidiš, da je med njimi nekaj izredno mladih članov. Da, kar 9 učencev osnovne šole pridno vadi in nastopa v tem orkestru, najmlajši obiskuje 5. razred osnovne šole v Štorah. Glasbena vzgoja jim je kar koristna, paziti je le treba, da se ne bi navzeli kakih slabih navad, ki jih je tu in tam opaziti pri godbenikih, ko se včasih težko razidejo po kakšnem nastopu. Toda člani našega orkestra so vezani na delo v tovarni in si kakih posebnih, predolgih zadrževanj ne morejo privoščiti. Med tistimi člani, ki imajo najdaljšo dobo pripadnosti temu orkestru sta prav gotovo tovariš Leskovšek in tovariš Knez, ta dva imata gotovo vrsto spominov na vsa leta udejstvovanja pri godbi, oziroma zdaj pri orkestru: o tem pa morda kdaj drugič. Letos smo jih videli v pustni povorki v Celju. Prav gotovo pa ima ta naš orkester mnogo simpatizerjev, ki jim želijo še veliko uspešnih nastopov, da bi naše Štore na naj lepši način reprezentirali pred svetom.
Občni zbor amaterskega gledališča
Vedno bolj se kaže potreba po izpopolnjevanju znanja, bodisi šolskega, teoretičnega, bodisi praktičnega, strokovnega. Vedno več je tudi priložnosti, da si obogatimo eno in drugo. Če spremljamo razvoj tehnologije in znanosti, opažamo, da se šolski sistem prepočasi razvija s potrebami po sodobnem strokovnem osebju, ne gre v korak z razvojem znanosti in tehnologije. To je bilo ugotovljeno tudi na zadnji seji CK ZKS o idejno političnih izhodiščih vzgoje in izobraževanja. V tovarnah pa se srečujemo z globoko zakoreninjeno mi-selnostjo, da je praksa takorekoč edinozveličavna, češ, večletna bogata praksa je enaka visokošolskemu študiju. Prekinimo zmoto!
Prizadevanja merodajnih dejavnikov, to je organov upravljanja in služb naj ne bodo brezuspešna. Poglejmo nekaj priložnosti pri nas.
V našem podjetju je sestavljen program nenehnega izobraževanja delavcev, onih v proizvodnji, kot ostalih. V tem programu je predvideno tudi pedagoškoran-dragoško izpopolnjevanje predavateljskih kadrov za interne potrebe, kakor tudi za potrebe v šolah in drugih izobraževalnih oblikah v šolskem kovinarskem in metalurškem centru v Štorah. Ta center pripravlja v povezavi z Zavodom za šolstvo SR Slovenije seminar za pridobitev pedagoške izobrazbe vseh učiteljev (v redno in civilno-pravnem delovnem razmerju) v šoli za metalurške in kovinarske delavce, ki si po določilih zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij, morajo pridobiti tako izobrazbo. Seminar bo zajel predavanja iz osnove pedagogike, psihologije, andragogike ter pedagoške in andragoške didaktike (izobraževanje odraslih po posebnih učnih načelih). Seminar naj bi zajel predvidoma kakih 20 do 30 inštruktorjev in ostalega učnega osebja ter osebje iz šolskega centra in iz železarne. Trajal bo štirikrat po dva dni, torej ne strnjeno. Če bo pokazala potreba (odziv predvidenih predavateljev), bo podana še metoda praktičnega pouka in sicer petkrat po dve uri, od 12. do 14. ure. Udeleženci seminarja bodo po končanem seminarju lahko opravili tudi preizkus znanja im si tako pridobili potrdilo Zavoda za šolstvo SR Slovenije o usposobljenosti za učno delo. Tako potrdilo ima javno, zakonsko veljavo. Pričakovati je, da bodo predavatelji v polnem številu izkoristili to priložnost.
Oddelek za izobraževanje pri kadrovskem sektorju železarne je organiziral za delovodje, sku-pincvodje in preddelavce predavanja iz psihologije dela in medsebojnih odnosov, ki so trajala po 20 ur za tri skupine. Čez 130 obiskovalcev predavanj si je nabralo novih spoznanj in novega znanja, ki je poleg strokovne izobrazbe tudi potrebno pri vodenju ljudi in to zelo potrebno. Ti ljudje bodo v prihodnje prepričali še druge, naj se takih predavanj udeležijo ob vsaki priložnosti.
—0—
Ko smo že pri prizadevanjih in nalogah oddelka za izobraževanje v kadrovskem sektorju pa
naj omenimo še eno obliko izobraževanja. Vemo, da je predviden začetek obratovanja nove elektroobločne peči v drugi polovici letošnjega leta. Investicijska dela so v polnem teku. Vzporedno s tem pa je bilo treba misliti na strokovno pripravo ljudi za proizvodnjo v novem, izredno važnem obratu. Zato so pripravili in tudi že izvajajo teoretično in praktično pripravo ekip, ki bodo delale v novi jeklarni.
Konec januarja je odšla skupina 11 ljudi v železarno Ravne na Koroškem, to so žerjavovodje, ognjevzdržni zidarji (Samotarji), prvi topilci in topilniški pomočniki. V drugi četrtini marca je odšla druga skupina v Ravne k elektropeči na prakso. Skupina 6 ljudi in sicer 2 zidarja, 2 elektrikarja in 2 ključavničarja je v začetku t.m. nastopila prakso v železarni firme Stahl und Walzwerk Wilhelm Florin v Henigs-dorfu v Nemški demokratični republiki. Ogledali so si naprave in delo pri dveh 50-tonskih elektro-obločnih pečeh. Šest naših delavcev pa je pred dnevi nastopilo prakso v železarni v Splitu, pri konti napravah. To je 1 pultist, 4 livarji in delovodja. Predhodno so ti delavci obiskovali informativni seminar, ki bo obnovljen po njihovem povratku, po opravljeni praksi.
Prizadevanja s strani podjetja in ŠKIMC so nenehna in jasna: usposobiti ljudi za doprinašanje k hitrejšemu gospodarskemu napredku. Saj jim poleg strokovnega znanja nudijo še vedno nova spoznanja iz organizacije dela, iz medsebojnih odnosov, da se ljudje med seboj bolje spoznajo in upoštevajo napake pa tudi sposobnosti, nagnjenja in želje, zato tudi pravilnejše ravnajo s sodelavci, kar prinaša zadovoljstvo in večji delovni polet, razumevanje za marsikatero akcijo, do katere so poprej nekateri kazali trdovraten odpor.
Toda uspeh ni odvisen samo od prizadevanja oddelka za izobraževanje in šolskega centra, vsi dejavniki v podjetju, tako sindikat mladinske organizacija in ZK bi morali stalno podpirati težnje zgoraj navedenih služb in zavoda, saj nam je vsem jasno, da bo izobraževanje doseglo svoj cilj in se zadovoljivo uveljavilo šele tedaj, ko bo učenje postalo vsakemu članu kolektiva potreba, ne pa podrejevanje predpisom in programom.	R-č
V jeklo vleku
Prejšnji mesec je pregledalo svoje skoraj dve in polletno delovanje naše amatersko gledališče »Železar«, ki deluje pod tem imenom po združitvi celjskega amaterskega gledališča (Delavski oder) in dramske sekcije »Svoboda« Štore.
ISIa občnem zboru, katerega se je udeležila velika večina rednega članstva, so ugotovili, da je bila združitev upravičena, saj so rezultati dela zavidljivi.
Poleg tega, da so vsako leto pripravili več predstav in drugih prireditev, jè predvsem pomemben kakovostni premik. Največji dosežek preteklega obdobja je vsekakor lanskoletna uprizoritev drame »Mrtvi kurent« s katero se je »Železar« uvrstil na republiško revijo in kot predstavnik slovenskega gledališkega amaterizma tudi na zvezno srečanje.
Po pregledu dejavnosti so sprejeli program dela za prihodnje leto. Poleg redne dejavnosti pred-
videvajo tudi uprizoritev na prostem, verjetno pri domu Železar-jev na Teharjah.
Ob volitvah so »pomladili« upravni odbor in umetniški svet, za predsednika pa je bil ponovno izvoljen Štefan Gerkeš.
ČIČ-KO
Gledališče skrbi tudi za podmladek
Delovna konferenca	KEGLJANJE
V soboto 23. februarja so se zbrali gasilci Železarne Štore na redno letno konferenco v gasilskem domu. Konferenci so razen članov društva, kateri so se v velikem številu udeležili konference, prisostvovali še predstavniki društev iz Jesenic in Raven. Poleg teh so konferenci prisostvovali nekateri obratovodje, vodje oddelkov, predstavniki organov upravljanja Železarne Štore ter predstavnik občinske gasilske zveze Celje.
Konferenco, ki je imela delovni značaj, je otvoril predsednik društva dipl. ing. strojništva Plevnik Slavko, ki je po uvodnih besedah na konferenci poročal o delu društva v preteklem letu, ki je bilo plodno in vsestransko. Poudaril je, da se gasilci zavedajo svojih obveznosti in nalog, zato jih tudi tako vestno izvršujejo tako do društva, kot do Železarne Štore. Njihovo delo je čutiti tudi izven Železarne na terenu Štor, celjske občine in če hočete tudi republike. Seveda brez požarov ne gre, vendar jih premagujejo ob skupni podpori Železarne Štore in političnih organizacij tako Železarne kot terena.
Poročilo o operativni dejavnosti društva, to je preventivnih akcijah, požarih, vajah, predavanjih in drugem je podal poveljnik društva — operativni vodja gasilske enote tovariš Krumpak Štefan, sicer pa višji častnik prvega ranga. V njegovem poročilu je do podrobnosti orisano delo-lovanje gasilcev v preprečevanju požarov in drugih škod v letu 1972 v Železarni štore. Analiza stanja in akcij gasilcev je obdelana ločeno po obratih in pogonih, analizira vzroke in ukrepe, da se stanje izboljša. To poročilo odkriva pomanjkljivosti, ki lahko povzročijo nesrečo v taki obliki in z namenom, da se nekaj naučimo in s tem povečamo var-
Občinsko
prvenstvo
Na Golteh je bilo v dneh od 1. do 2. marca 1973 občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, katerega so se udeležili tudi naši smučarji. Pri izredno visoki udeležbi, kar 350 članov, starejših članov in članic, lahko uvrstitve naših predstavnikov štejemo za zelo uspešne. Pri članih je ekipno železarna na tretjem mestu, pri starejših članih na četrtem mestu in pri članicah na osmem mestu.
Člani so tekmovali na dveh progah in sicer sta na »A progi« zasedla Vrečar Franc 16. mesto in Srebotnjak Dušan 23. mesto. Na »B progi« pa je bil StojanJo-že tretji, Markovič Zvone šesti in Žohar Vili sedmi med 70 tekmovalci. Na »A progi« pa je tekmovalo 56 tekmovalcev. V kategoriji starejših članov je tekmovalo 81 tekmovalcev, med katerimi so zasedli naši predstavniki naslednja mesta:
Kline Tone je bil 19, Rozman Franc 20, Resman Rudi 28.
Pri članicah pa sta bili med 51 tekmovalkami Mravljak Anica 26 in Urbajs Fani 36,
Našim predstavnikom čestitamo k doseženim uspehom!
nost ne samo požarno, temveč tudi delovno in drugo.
Tovariš Ocvirk Stane var. ing. je posebej za to konferenco podal referat o stanju naše tovarne glede na požarno varnost, s posebnim poudarkom na rekonstrukcijo starih obratov in izgradnjo novih. Svoja izvajanja je ilustriral s primeri iz domače in tuje prakse. Namen njegovega referata, s katerim je tudi uspel, je bil, da vse navzoče vzpodbudi k razmišljanju o ukrepih in pomanjkljivostih pri izobraževanju zaposlenih, pri tehnoloških procesih, pri transportu in drugod o varnosti pri delu skupno z varnostjo pred požari.
Razprava v kateri so sodelovali podpredsednik DS tovarne tovariš Trafela Franci, ing. Vuk, Maokošek Anton, Pasero Ivan od občinske gasilske zveze, predstavniki Jesenic in Raven ter ostali, je potrdila pravilnost usmeritve vseh zaposlenih v izobraževanje zaposlenih na vseh ravneh v preprečevanju nastankov požarov. Izobraževanje zaposlenih in dosledni red in disciplina vseh zaposlenih so poroštvo, da bo v prihodnje še manj začetnih požarov v tovarni, kot jih je bilo do sedaj.
Za požarno varnost je sleherni član kolektiva Železarne Štore odgovoren in mora upoštevati vsa navodila, ki so dana v smeri zaščite pred požari.
Konferenca je pozitivno ocenila napore nekaterih obratov, ki skrbijo za red in požarno disciplino, druge pa, ki še niso dovolj resni, je opozorila, da bo potrebno v prihodnje drugače, to je resneje upoštevati in izpolnjevati navodila za varnost.
Vsa vlaganja v požarno varnost v tovarni, ki pa niso majhna, bodo koristila samo ob podpori vseh zaposlenih, je bila na koncu splošna ugotovitev.
sindikalno v smučanju
ZIMSKE
METALURŠKE
IGRE
Našemu sankaču Lukaču se je zdela vožnja prepočasna, pa je del proge »prevozil« takole.
člani naše kegljaške sekcije se še nadalje temeljito pripravljajo za nastope v II. conski ligi. Za drugo kolo so imeli v smislu priprav troboj — »Ingrad«, »Aero« in »Partizan-Kovinar« Štore, na kegljišču »Ingrada« v Celju.
Rezultat tega srečanja je naslednji:
»Ingrad« 7.185 podrtih kegljev, »Partizan-Kovinar« 7.091 podrtih kegljev in »Aero« Celje 7.050 podrtih kegljev.
II.	kolo v conski ligi je bilo na kegljišču »Ingrad« v Celju. Naš nasprotnik je bil »Partizan« Trbovlje. Naši so zmagali z rezultatom 7.197:6.964 podrtih kegljev. Posamezni tekmovalci so podrli naslednje število kegljev: Škoberne 961, Gračner 922, Cmok
Drago 915, Cmok Ervin 901, Sivka 895, Zorc 881, Majcen 870 in Lubej 852.
III.	kolo je bilo na zelo težkem kegljišču v Trbovljah, naši nasprotniki so bili kegljači »Lokomotive« iz Maribora, ki so zmagali z rezultatom 6.574:6.535 podrtih kegljev.
Naši člani so dosegli naslednje rezultate: Škoberne 861, Cmok Ervin 848, Gračne r 841, Lubej 820, Sivka 811, Zorc 810, Cmok Drago 807 in Majcen 737.
IV.	kolo bo 17. 3. 1973 na kegljišču »Rudar« v Hrastniku proti ekipi »Fužinar« iz Raven. Kegljači »Fužinarja« so že nastopali v republiški ligi, zato menimo, da bo z njimi hud boj za končno uvrstitev v II. conski ligi.
NAŠE KEGLJAČICE V VRHU
Kot vsako leto je tudi letos Kegljaška zveza Jugoslavije objavila lestvico najboljših kegljačev in kegljačic v državi v letu 1972. Za nas je zanimiva predvsem lestvica najboljših kegljačic, saj so med dvanajstimi najboljšimi kar tri'iz Štor od sedmih slovenskih predstavnic. To predstavlja nedvomno velik uspeh še posebno če upoštevamo, da se je v zadnjem času kegljaški šport zelo razvil in da se z njim ukvarja vedno večje število aktivnih športnikov in športnic.
Kegljaška zveza je pri izdelavi lestvic- najboljših upoštevala nastop na svetovnem prvenstvu v Splitu, nastope na državnem prvenstvu ter drugih večjih mednarodnih tekmovanjih. Kegljačice so po uspehu, tj. po povprečju podrtih kegljev razvršene v lestvici takole (prva številka za imenom pomeni število nastopov; druga skupno število podrtih kegljev na teh nastopih in tretja številka povprečje):
1. Kovrlja (Kristal—Zrenjanin) 14 — 5929 — 423,5; 2. Janša (Ljub-
ljana—Center) 25 — 10.264 — 410,6; 3. Ludvig Eva (štore) 24 — 9824 — 409,3; 4. Urh Magda (Što-re) 23 — 9289 — 403,8; 5. Kodrnja (Tekstilne Zagreb) 19 — 7666 — 403,5; 6. Kaločaj (Kristal Zrenjanin) 16 — 6432 — 402; 7. Remic (Ljubljana—Center) 17 — 6828 — 401,6; 8. Sivka (Medveščak Zagreb) 25 — 10.038 — 401,5; 9. Culic (Gradis Ljubljana) 14 — 5622 — 401,5; 10. Bobnar (Medveščak
Zagreb) 19 — 7562 — 398; 11. Ocvirk Sonja (Štore) 14 — 5565 — 397,5; 12. Kastelic (Ljubljana Center) 11 — 4321 — 392,8.
Mladi smučarji — tekmovalci in funcionarji na Celjski koči pred občinskim prvenstvom osnovnih šol.
ŠTORSKI ZELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni in glavni urednik ing. Stane Ocvirk — Pomočnik Urednika Rudolf Uršič — Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-2/72 z dne 27. 12. 1972) — Tisk: AERO, kemična in grafična industrija Celje.
KADROVSKE VESTI
V MESECU FEBRUARJU 1973
Iz JLA so se vrnili:
MENART BRANKO, .stroj, tehnik, sklop MO; HROVAT JANEZ, strojni ključavničar, obdelovalni-ca valjev; SOVINO ANTON, KV livar, livarna sive litine; DROBINO FRANC, PK žerjavovodja, livarna sive litine; JEZOVŠEK SLAVKO, KV strugar, mehanična delavnica.
Novi člani delovne skupnosti:
V samotami: ŠAFRAN IVAN, KOŠMAN EDVARD — oba NK delavca; v jeklarni: ISKRAC FRANC, TRŽAN MILAN, TRŽAN VINKO, POLAJŽER VINKO — vsi NK delavci. V kalibrirskem oddelku: FIJAVŽ LJUBKO, KV strugar; v valjarni II: GRAČNER FRANC in DEČMAN MARJAN — oba NK delavca ter KLADNIK FRANC, PK strojni ključavničar.
V	valjarni I: ZAVRŠEK FERDINAND, NK delavec. V livarni valjev: KOVAČIČ MILAN, VRABIČ JANEZ, LEBER FRANC, REZAR FRANC — vsi NK delavci ter ČIRIČ DRAGI, NK delavec, ZDOLŠEK KARL, KV strojni ključavničar — kalibrirnica. V mehanični delavnici: MANOJLOVIĆ VE-SELIN, KV strojni ključavničar, ŠOŠTAR JOŽEF, PK delavec, KA-RAIČ ZVONIMIR, KV stroj, ključavničar, KOTNIK MIHAEL, NK delavec. V komunalnem oddelku: ROMIH IVANKA, MARKOVIČ NEŽA, ALT LEOPOLDINA — vse NK delavke ter POVH MARTIN, NK delavec, HROVAT MARIJA, NK delavka. V komercialnem sektorju: ČEHOVIN IVANKA, prodajalka. V upravi osnovnih sredstev: ŠUMEJ MAJDA, krojačica.
V	gasilski službi je začel delati ZORKO RAFAEL, PK gasilec. V splošnem sektorju: DROLLE ANDREJ, pravnik. V gostinski enoti se je zaposlila KOVAČ JULIJANA, natakarica; na ekspeditu: ZAVRŠNIK VINKO, NK delavec.
Želimo jim kar najboljše počutje med nami!
Na odslužitev kadrovskega roka so odšli:
GOLEŽ JOŽEF, NK delavec iz livarne sive litine, OBREZ JANKO, delavec iz elektroobrata, FAJDIGA MARKO, KV obratni elektor, iz elektroobrata, BREČKO RUDOLF, PK strojni ključavničar iz livarne valjev, ŽAFRAN ANDREJ, NK delavec iz livarne valjev.
Po lastni želji sta odšla:
BOBNER MARTINA, NS uslužbenka iz finančnega sektorja in CENTRIH CIRIL, delavec iz livarne sive litine.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi svojega sina Mahne Bojana se vsem sodelavcem, kolegom, delovnemu kolektivu in ostalim, ki ste darovali cvetje, sočustvovali in ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti, iskreno zahvaljujem.
žalujoči Mahne D. s soprogo
Zaradi samovoljne zapustitve dela je prenehalo delovno razmerje:
HAMIDOVIČ HUSEIN, delavec iz valjarne II, BRKIČ MEHA-MERD, delavec iz livarne valjev, ČORIĆ IBRAHIM, delavec iz livarne valjev, OKIČ FARUK, delavec iz livarne sive litine, KOVAČEVIČ HALID, delavec iz livarne sive litine, ZEKA NESHIP, delavec iz valjarne II, STANKOVIČ RADIVOJE, delavec iz valjarne II, ZAVRŠKI VINKO, delavec iz akspèdita, LAVRIHA VILKO, delavec iz prometa, KOVAČIČ MILAN, delavec iz livarne valjev, FENDRE FRANC, PK livar iz livarne valjev, PREŠIČEK JOŽE, delavec iz uprave osnovnih
sredstev, TRŽAN VINKO, delavec iz jeklarne, FIŠER ZVONKO, delavec iz livarne sive litine, VRABIČ JANEZ, delavec iz livarne valjev.
Naraščaj v družini so dobili:
JAZBINŠEK SLAVKO iz jeklarne, NOVAK VINKO iz valjarne I, LUGARIČ FRANJO iz laboratorija-
Čestitamo!
Na novo življenjsko pot so stopili:
HAŽIČ FRANC iz livarne valjev, KLADNIK FRANC iz valjarne I, POTOČNIK DRAGO iz energetskega obrata in BORŠIČ MILAN iz obdelovalnice valjev.
Želimo mnogo družinske sreče!
NAŠI UPOKOJENCI
LONČAR JOŽE, rojen 22. 4. 1922 v Črnolici, sedaj stanuje v Hruševcu 44, pri Šentjurju, po poklicu šofer, se je dne 7. avgusta 1954 zaposlil v našem podjetju — avtooddelku, in sicer najprej kot žerjavovodja diesel žerjava, nato pa kot šofer. Zaradi bolezni in težkih posledic nesreče pri delu je bil dne 27. 2. 1973 upokojen kot invalid I. kategorije.
Želimo, da bi še mnogo let uživala zasluženo pokojnino.
TRUPEJ IVAN, rojen 12. 6. 1933 v Kanjucah, sedaj stanuje na Pečovju. Že pred odslužitvijo kadrovskega roka, to je leta 1949 se je zaposlil v naši delovni organizaciji na ekspeditu in delal do leta 1953, nato odšel v JLA. Po vrnitvi iz JLA se je dne 21. 3. 1955 ponovno zaposlil pri nas in sicer v valjarni, kjer je delal na raznih delovnih mestih, nazadnje pa kot valjar II. Dne 12. 2. 1973 je bil zaradi obolelosti upokojen kot invalid I. kategorije.
NEZGODE PRI DELU
V februarju 1973 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu:
Jeklarna 2, Valjarna I. 2, Valjarna II. 2, Kalibrirni oddelek 2, Obdelovalnica valjev 3, Livarna I. 2, Livarna II. 3, Mehanična delavnica 2, Promet 1, skupaj: 19.
Brez nezgod pri delu so bili naslednji obrati in oddelki:
Elektroplavž, Jeklovlek, Obdelovalnica litine, Modelna mizar-na, Samotama, Energetski, Merilna služba, Elektroobrat, Razvojni oddelek, OTK, Ekspedit in ostalo.
Na poti na delo so se poškodovali: GROSEK Franc, promet; GUČEK Leopold in LEŠEK Ivan iz valjarne I,
Pri delu so se poškodovali:
JEKLARNA
BRIN Janez (15 let — sedma nezgoda). Na praksi v Železarni Ravne mu je pri odpiranju kavlja na vsipni košari stisnilo palec desne roke.
CESAR Francu (2 leti — 3. nezgoda) je pri čiščenju prehodne odprtine brizgnila žlindra v levo oko.
VALJARNA I.
KOLAR Jurij (4 leta — 1. nezgoda). Valjana palica ga je opekla po obeh stegnih in osramju zaradi nevestnosti sodelavca Drobne-ta.
LABOHAR Branko (1 leto — 2. nezgoda). Ko je odšel po mast, ga je dohitel valjanec in ga opekel po gležnju leve noge. (Osebna neprevidnost!)
VALJARNA II.
KOVAČIČ Rudolf (2 meseca —
1.	nezgoda pri poravnavanju valjane palice si je porezal dlan leve roke.
LADROVCI Šaip (6 dni — 1. nezgoda). Zaradi nekoordiniranega dela s pultistom, mu je poškodovala dvižna miza stegno, golen in gleženj desne noge.
KALIBRIRNI ODDELEK:
JOVANOV BOŠKO (1 leto — 2. nezgoda). Pri spremljanju tovora mu je zaradi nediscipline žer-javovodje stisnilo zapestje leve roke.
ŽNIDAR Martin (2 leti —1. nezgoda). Pri obdelavi na skobel-nem stroju mu je padel tujek v oko (Neupoštevanje varnostnih predpisov).
OBDELOVALNICA VALJEV:
FRIDL Jože (2 leti — 1. nezgoda). Pri vpenjanju valja na stružnico, mu je spodrsnil ključ in ga udaril po palcu desne roke.
MIKEZ Milan (1 leto — 1. nezgoda). Zaradi nekoordiniranega dela z žerjavovodjo, mu je pri zapenjanju kokile stisnila veriga tretji in četrti prst leve roke.
SIKOLE Konrad (13 let — 7.
nezgoda). Pri vklopu stružnice ga je udarila ročica v levo koleno ( Osebna neprevidnost ! ).
LIVARNA I.:
GRAČNER Ivan (3 mesece — 1. nezgoda). Naložen voziček je zadel v steber, zlomnina pa mu je stisnila drugi prst leve roke.
MECILOVŠEK Franc (13 let —
3.	nezgoda). Pri kontroli plinskih peči se je zastrupil s CO plinom.
LIVARNA IL:
KAJBA Mirko (2 leti — 3. nezgoda). Pri uravnavanju brusnega koluta mu je zgrabilo kovinski drog in mu odbrusilo dragi, tretji, četrti in peti prst leve roke. Uporabljal je neustrezen pribor za izravnavanje brusilnega koluta.
ČADEJ Stanko (20mes. — 2. nezgoda). Pri brušenju mu je priletel tujek v levo oko.
PLANINŠEK Štefan (6 let — 4. nezgoda). Ulitki so se prevrnili s skladovnice in mu poškodovali gleženj leve noge. (Slaba organizacija dela).
MEHANIČNA DELAVNICA:
DOVŠEK Franc (20 let — 2. nezgoda). Na stopnicah mu je spodrsnilo in si je poškodoval gleženj leve noge.
MASTNAK Marjan (8 let — 3. nezgoda). Pri vpenjanju obdelo-vanca na stružnico, je obdelova-nec zdrsnil iz rok in mu poškodoval tretji in četrti prst leve roke.
PROMET:
RAMŠAK Ivan (1 leto — 3. nezgoda). Med vožnjo so iztirili prekucniki in ko je odskočil se je udaril pod levo koleno.
Prav presenečna sem bila nad pozornostjo, ki sem je bila deležna od Vas za »dan žena«. Zelo sem vesela, da ste se me spomnili čeprav že dolga štiri leta nisem več v Vaši bližini. Za darilo in čestitke pa prisrčna hvala.
Obenem pa želim vsem ženam Vašega kolektiva še mnogo delovnih uspehov in zdravja.
Upokojenka Marica Jančič