Našlo* — Address: nova doba «117 St. Clair A»*. Cleveland, Ohio. (Te>- Henderson 3889) (NEW ERA) : M Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je l<'i>o število, toda 25,000 bi so slišalo še lepše! M URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OPTCJAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Second Claws Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. ŠTEV. 41 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, OCTOBER 9TH 1929 — SREDA, 9. OKTOBRA 1929 VOL. V. LETNIK V. , JRada glavne- PREDSEDNIKA 1*naznanilo clanstvu Ib Kot je ... v linčan 2e 2adnji teder. ■ V|,i l -V .^°V* Oobi je sobrat zbolel in se na-{ f Nu °'.ni*nici v Duiutbu. Po i*'|l|0v,lenjegCvih zdravnikov in U riala Sa 2dravnika JSKJ bo I**1 (|.',t^0Va onemoglost od tV'’ 1Ylesecsv- to se Vl4soL ° 2a telilto časa ne- '°iC 23 del°- Je^ad • glavnega ta>' |»«obr.f konvencija izvo-"AlNjg Tauzell-a, ki '0* i»t' Minn. Po pra- ličkov namestnik prevzeti ’£ »Si 2a slučaj, da ta ‘ PH, a^‘ je bil odpo- ■ *4 sl - 7 ^*a ni omenjene-teg^ ‘X■* nJegove bolezni. SC obrn*l na 8^av_ 2a navodila. 10rn*ki so potrdili rVf«^a ’ da **na namestnik P'v sll,>aJ!1**ta zastopati tega i?8la50C^JU bolezni, z deve-*' Trije se niso vde-fjtj L^l>egftVanja’ et^en Pa n* dal /flt*f|.t!°Vhjlv0dg0V0ra na toza- Slgt"*"«. jjP*4| t*11 sem brzojavno Tauzella, če bi 2a^asno prevzeti rlkl yB>n; ■ taJništva. Odgo-uje’ da mu tega zaen- RC*°Že storiti/ °dbčHi sem bil sta- Vpi’ašanje, če imam C?‘ ohii£ke >n penn-.■|HU gIavne odbornike k jhik „ia s^učaj, da bi na-‘aio): r.t>i-ev^.ne8a tajnika ne ■ ^Sla •* gornjega urada. 3 J * *loVo|. °dbor tak sestali'/ H U ’ *n ker je sobrat d'' f.C °men.ieno od- 2a^asno tajni-m klical in vršila L zj°- nede‘jo v Cleve-L?1 ^P?n*k te seie Je ob' rl- je^ugem mestu da‘ L te ’. ia S6je ne Potrebujejo >C° k ;8>v. V uradu 6 bn imamo sicer P^^čnice, toda dej-ll ^ Urad brez od goli \ |et °v°die. Bližamo ri/^čila ' .*reba bo napra-Kv stat>stike za nlTUi^' f«6’ 8k*epati račune ^ l> »«,> d«i». w J: običajno pri- itflf««* **»<>»•*1 u,"ad> in vsega . p‘■»^kovati od ' Radi tega j® fv . v ]2a nuino potrebo, L. j)Q,j avtu urad osebo, glavnem *l'«6tlia ' mani znano. Pi !^e» k« ^ogel prevzeti ne ^ ^ zasebni Itd j>n**n °volijo, posre- ,/ Jfpridoblti so* ° rV. ^ot k- v. Je to mesto ^ /rO^PteJ 'VSl Predsednik 0tlfedtliit glavnega °ra’ *ma sobrat |Siiv'C0e skuinje ^ IVNo h ,na njega* da žnost- Sobrat r0f0 družabno mb> Urrkkai n ^ero Prijazno Sne in okoliške DROBNE VESTI IZ CLEVELANDA V nedeljo 6. oktobra se je sešlo v uredništvu Nove Dobe šest glavnih odbornikov J. S. K. Jednote k izredni seji. Iz Pittsburgha so dospeli: Anton Zbašnik, glavni predsednik; dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik, in John Balkovec, glavni nadzornik. Iz Clevelanda se je seje udeležil Rudolph Perdan, predsednik nadzornega odbora. Iz Loraina glavni nadzornik John Kumše, iz Barbertona pa glavni porotnik Anton Okolish. Poleg omenjenih sta dospela na obisk v Cleveland iz Pittsburgha sobrat Joseph Kroteč in dr. J. M. Rogers. Po končani seji so posetniki obiskali neka-katere clevelandske prijatelje. Dramsko društvo Ivan Cankar vprizori v nedeljo 13. oktobra zanimivo igro “Cigan.” To bo prva igra te sezone na odru Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. Vprizorjena bo popoldne in zvečer. A Naši domači clevelandski pevski in glasbeni talenti so se dogovorili, da priredijo v nedeljo 27. oktobra bogat in zanimiv koncert v korist Slovenske Narodne Čitalnice. Citalnica je ena naših prvih kulturnih ustanov, namenjena izključno izobrazbi in poštenemu razvedrilen zivtfrje t) r i rak fl v at i, tki bo občinstvo z veliko udeležbo podprlo to njeno prireditev, ob enem pa dalo nekoliko zasluženega priznanja našim domačim pevcem in glasbenikom, ki se nesebično žrtvujejo za narodno stvar. A Prvi registracijski dan 3. oktobra se je slabo izkazal. Registriralo se je samo okrog 20,-000 vclilcev. Nadaljni registracijski dnevi so 10., 18. in 19. oktobra. Vsak volilec, ki bo hotel imeti besedo o priliki volitev mestnih koncilmanov v Clevelandu meseca novembra, se mora v enem omenjenih dni registrirati. Registrirati se morajo ne samo tisti, ki so si na novo pridobili državljanske pravice, ampak tudi vsi tisti, ki so bili že prej registrirani. Kdor ne bo registriran, ne bo mogel voliti. £ Kontest med slovenskimi de klicami Clevelanda, ki se je vršil tekom razstave slovenskih trgovcev in obrtnikov, in ki naj bi dokazal, katera izmed mladih lepotic je najpopularnejša v slovenski naselbini, je izpadel sledeče: Miss Danica Oblak je dobila 44,200 glasov in prvo nagrado v znesku $150.00; Miss Iloney Mandel, 40,000 glasov in nagrado $100.00, in Miss Frances Kasunič, 39,640 glasov in nagrado $50.00. in se Slovenske mladinska šola S. N. Doma zopet posluje. V višjih razredih se poučuje vsaki petek od sedme do devete ure zvečer. Učencev in učenk je zdaj vpisanih nad 20. Poučujeta Mr. Vatro J. Grili in Mr. Janko N. Rogelj. V nižjih razredih, kjer poučujeta Mrs. An-toniette Simčič in Mrs. Mary Ivanush, je vpisanih okrog 150 otrok. Pouk se vrši ob sobotah popoldne. j j :,$i| * V uredništvu sta se oglasili pretečeni teden Mrs. Mary Meh-lin in njena hčerka Miss Jennie Mehlin iz Denverja, Colorado. Mudili sta se na obisku sorodnikov in prijateljev v Clevelandu. TEDENSKI PREGLED RAMSAY MACDONALD, (le-lavski m i n i s trski predsednik Anglije, je dospel s parnikom Berengaria v New York dne 4. oktobra. Častno spremstvo sta tvorili ameriški križarki Memphis in Trenton. Pri izstopu je ministrskega predsednika pozdravil ameriški državni tajnik Stimson in sprejemni odbor. imenovan od newyorškega župana Walkerja. Izkazane so mu bile tudi vse vojaške časti. Takoj po prihodu v Washington je bil MacDonald sprejet od predsednika Hooverja v “višnjevi sobi.” Poset angleškega ministrskega predsednika pri predsedniku Zedinjenih držav ne pomenja sklepanja kakšnih alijanc, ampak načelnika dveh velikih narodov želita priti do soglasja, ki naj bi bilo v korist svetovnemu miru. MacDonald je dne 7. oktobra govoril za omejitev oboroževanja tudi pred zveznim senatom v Washingtonu. To je bil prvi slučaj v zgodovini, da je pred senatno zbornico govoril načelnik kake tuje vlade. Senatorji in drugi poslušalci so MacDon-oldu burno aplavdirali. ARTHUR HENDERSON, angleški zunanji minister, je na zborovanju delavske stranke izjavil, da se sedanja delavska vlada bori za interese prostega ljudstva vseh narodov, za odpravo vojn in za konec bedastega tekmovanja v obolevanju. V DRŽAVNI JETNIŠNICI v Canon City, Colo., je dne 4. oktobra izbruhnil upor, ki je zahteval 12 človeških žrtev in povzročil pol milijona dolarjev škode. Tekom dvajseturne bitke med uporniki in državno milico, so bili ubiti trije stražniki. nadalje so bili od upornikov umorjeni štirje stražniki, katere so držali kot talce, in pet upornih jetnikov ustreljenih; vodja od teh se je najbrže ustrelil sam. Uvedena je obširna preiskava. DR. GUSTAV STRESE-MANN, nemški zunanji minister in eden vodilnih evropskih državnikov, je dne 3. oktobra umrl na posledicah mrtvouda. Star je bil šele 51 let. NOVI AVSTRIJSKI kance-lar, policijski načelnik Johann Schober, je izjavil, da bo v kratkem predložena parlamentu predloga za izpremembo ustave, o kateri upa, da bo brez zaprek sprejeta. V CANADI je “grandma” Francoise Levapresto dne 5. oktobra praznovala svoj 108. rojstni dan. Skoro vse prebivalstvo malega mesteca ji je prišlo čestitat, starka pa je srkala vino in prigovarjala svojima hčerkama, naj bi se šle vse tri vozit z aeroplanom! ------o------- ZA ŽENSKO LEPOTO KAJ NAS JEZI? " ’WTi Profesor Cason na univerzi v Rochestru in njegpva žena sta skoro dve leti zbirala podatke o vzrokih, ki povprečnega človeka spravijo \ jezo. Nabrala sta 21,000 različnih vzrokov, toda od teh jih je le 507, ki vodijo do pr.etepa, uboja, samomora ali zakonske ločitve. Te vzroke za jezo je profesor spravil v nekako tabelo, z najvišjo možno točko- ,“>0. Točka 30. bi pomenila tak vzrok, ki bi od skupine 30 oseb vsakega posameznika spravil' v jezo. Te točke pa noben vzj-ok ne doze-Že. Pač pa dosežgjo točko 28, to je, da razjezijo 2g oseb izmed tridesetih, trije vzroki. Eden vzrokov je, če odr'asel človek pretepa ali trpinči otroka. Drugi vzrok je, če surov človek trpinči živali. Tretji v/.rok pa je, če se od človeka zaMeva, da bi spal v umazani postelji. Ivate-risibodi teh treh vzrokov razjezi 28 oseb izmed vsakih 30. VNETJE SAPNIKA Vnetje sapnika (bronchitis) je dokaj navadna bolezen. Otroci in starci dostikrat zbole na nji, ali ta bolezen napada sploh | ljudi vseh starosti. Najbolj nevarna je v skrajni starosti, — pri jako mladih ali jako starih ljudeh, kajti statistike dokazujejo, da je v teh starostih ena izmed najbolj smrtonosnih bolezni. Večina ljudi, ki zboli na vnetju sapnika, spada med one. ki se radi prehlajajo. Ta bolezen se pojavlja zlasti med ljudmi. ki so bili izpostavljeni naglim spremembam vremena in temperature. Mnogokrat napada ljudi, ki so zaposleni v industriji, kjer je delavec izpostavljen vdihovanju preveč prahu ii) plina. Bronchitis se tudi često pojavlja med ljudmi, ki trpe na kroničnih boleznih srca, obisti, kože in prebavil. Bronchitis utegne tudi nastati pri ljudeh, pri katerih mrena, s katero so zračni kanali položeni, ni v redu, kot n. pr. pri oslovskem ka- GLAS0VIZ RODNE GRUDE VSAK PO SVOJE Točko 26 dosežejo štirje vzroki za jezo. Ti so: videti mlade ljudi, ki zaničujejo stare, videti pijano žensko, videti lase v jedi, ki je človeku ponudena, in brenčanje komarja okoli postelje, ko se človek pripravlja zaspati. /I, Nedoločena nesnaga v jedi in muhe okoli hrane, |a naj bi jo človek zavžil, razjej| 25 oseb iz-med tridesetih. •• ' iu?Sva|Mt' oseb izmed tridesetih razjezi, če se v vrsti ljudi, ki v redu čakaju, da pridejo v kakšnem uradu ali kjerkoli na vrsto, nekdo sili naprej; drugi vzrok 24. točke je slišati preklinjanje iz ženskih ust, tretji pa videti ščurke. Miši razjezijo 20 oseb, kače pa 17. — Precej za ščurki so osovraženi tisti ljudje, ki za vsako stvar argumentirajo in kritizirajo. Ti dosežejo točko 23. V isto kategorijo spadajo vsiljivi trgovski agenti, ki se ne dajo z lepo besedo odpraviti. Pijanca videti doseže 22 točk jeze, poslušati, človeka, ki vedno toži o svojih pravih ali namišljenih boleznih, pa 20. Kdor govori v gledališču premičnih slik ali glasno bere naslove, zasluži točko 18. Točka 17 je prisojena možu. ki preklinja in muzikantu, ki dela nepotrebne geste. Točko 14. zaslužijo tisti, ki gledajo preko rame nekomu, ki na vlaku častnike čita. Mehanična godba, kot na primer gramofon, jih razjezi sedem, “jazz” doseže pa le točko šest. Tisti, ki sami zase žvižgajo, zaslužijo točko 3. Dve osebi izmed tridesetih jezi, če morate gla-dati plešasto moško glavo. Moške navadno zelo jezi, če vidijo odraslo osebo jokati, ženske pa si tega ne vzamejo dosti k srcu. Nervozno obnašanje, kot na primer grizenje ustnic, zelo jezi ali vznemirja ženske, dočim se moški ne zmenijo dost' za to. --------O-------- Srebrni jubilej Društvo št. 50 J. S. K. Jednote v Brooklynu, N. Y., praznovalo bo v soboto 12. oktobra 25-letnico svojega obstanka. Tozadevna svečanost in zabava se bo vršila v dvorani Slovenskega Doma na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. --------o ------ Vsi otroci članov J. S. K-Jednote bi morali spadati v mladinski oddelek. Od tam jim bo logičen in lahek prestop v odrasli oddelek. Poroča se, da je kralj Aleksander podpisal postavo, glasom katere se dosedanja uradna označba države “kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev” ukine in nadomesti z imenom “Jugoslavija,” katero je bilo neuradno itak že splošno v rabi. šlju, rdečici (ersypelas) ali da-vici, kakor tudi v slučajih, ko se nered v zgornjih sapnih kanalih razširi navzdol v bronhialne cevi, kot pri faringitis, la-ringitis in navadnem prehladu. Broonchitis dostikrat nastane v slučaju nalezljivih bolezni kot so ošpice, osepnice, influenca in legar, in navadno je glavni pojav v začetku osepnic in oslovskega kašlja. Zama&enje nosu ali všHfc ki siti k diha- nju skozi usta, kar zopet povzroča sušenje nosne mrene, utegne povzročiti bronchitis. Bronhitis je navadna bolezen, ki jo povzročajo klice ali bakterije. Klice pljučnice so odgovorne za mnoge slučaje. Klice influence in mnoge druge klice morejo začeti bronhitis. Ko je sluzna mrena dihalnih kanalov vneta vsled plinov, preveč zakurjenega stanovanje vsled prahu na cesti ali v delavnici, ima telo manj odpornosti in klice, ki se navadno nahajajo v nosu, grlu in sapnikih, postanejo aktivne in dostikrat povzročajo splošno vnetje sapnika. Zlasti se to dogaja, ako je bilo telo izpostavljeno mrazu, ki je prehladil telo in znižal splošno odpornost človeka. Bronhitis je nalezljiva bolezen. Navadno prehaja od člo-veka do človeka vsled dotika. Prenatrpanost ljudske množice, kašljanje, kihanje, neprimerna ventilacija in nemarno pljuva nje igrajo veliko vlogo pri razširjanju te bolezni. To velja zlasti v slučajih, ko nastane ta bolezen vsled okuženja s klicem influence. Glavni simptoni influence sc isti kot pri navadnem prehladu. Bolezen se raztegne v grlo, kar povzroča hripavost, in potem \ sapnik in bronhialne cevi, kar povzroča kašelj. Tako nastane občutek zbadanja in pritiska na prsih. Temperatura je od začetka neznatna, toda utegne po stati jako visoka. V slučaju in fluenčne bronhitis so glavobol, boleče mišice in slabost znam simptoni. Pri krepkih ljudeh se bolezen v ugodnih okolščinah naravne razvije in človek ozdravi za te den ali dqset dni. Pri otrocih I starcih in oslabljenih pa utegm bolezen poseči še bolj dol in povzročiti vnetje sapnika in pljui (broncho-pneumonia), pri kate ri bolezni se vnamejo finejše di halne cevi in zračne torbe pljuč Glavna stvar, ki jo je trebi uvaževati pri bronhitis, ni toli ko bronhitis sam na sebi, kako (Dalje na 2. strani) V Dolgi vasi pri Doljni Lendavi v Prekmurju je dne 12 septembra nastal velik požar, ki je v kratkem času uničil tri hi še in šest drugih poslopij. Goreti je začelo pri posestniku Verešu. in ogenj se je razširil z veliko naglico, ker so bile hiše in go spodarski objekti večinoma leseni in kriti s slamo in tesno skupaj. K temu je pripomogel še veter in huda suša, ki je tra [ala v Prekmurju ves mesec. Vaščani so bili ob začetku požara večinoma na polju in prvo je prihitelo na pomoč vojaštvo, ki je tam blizu bilo na vežbah Kmalu so dospela tudi okoliško gasilna društva, ki so preprečila, da ni pogorela vsa vas. žrtev požara je postal skoraj ves živež, seno in sploh vsi poljsk' pridelki, ki so bili že skoro vsi pod streho. Zgorelo je tudi nekaj svinj. Goveja živina je bila k sreči na paši. škoda se ceni nad 300 tisoč dinarjev in po-gorelci so veliki reveži, ker niso bili zavarovani. Bostn se mudi komisija ameriških inženjerjev, odposlancev neke ameriške finančne družbe, ki se zanima za eksploatacijo državnega železnega rudnika v Lubiji. železna ruda iz tega rudnika slovi kot najboljša ruda na svetu in presega po količini čiste rude najboljše švedske rudnike. Med svetovno vojno je rudnik obratovala avstrijska vojna uprava, po prevratu pa je delo v rudnikih malone ponehalo. Američani nameravajo poleg rudnikov zgraditi tudi velike moderne plavže ter bi zaposlili okrog 10,000 ljudi. Vi oblaki ga rosite ali zemlja naj ga da! Tako so zadnje tedne ali mesece hrepeneli vsi tisti pravoverni, ki se ravnajo po geslu, da kar se lahko danes stori, naj se ne odlaša na jutri, pa so se jim vsled tega prezgodaj posušili sodčeki v kleteh. In hrepenenje se je izpolnilo: zemlja ga je dala, sobice je nanj sijalo in oblaki so nanj rosili in zdaj kipi njegov sladki blagoslov iz velikih stiskalnic. :;c Znani ameriški humorist Will Rogers vedno povdarja, da ve le tisto, kar vidi v časnikih. Tudi jaz jih verno pregledujem, slovenske in angleške, delonn ker moram, deloma za pouk i ti kratek čas. In vidim tam vse polno vinskih trgatev, lepih vini-čark, “grape juice,” sodov, preš. mošta in grozdja. In tako vem. da je nastopila doba trgatve in stiskanja grozdja in nestrpni adventni čas pred svetim Martinom. O, izplača se čitati čas- • nike, izplača! Newyorški zdravstveni komi sar priporoča sprejetje postave, po kateri bi se kaznovalo z globo $25 vsakega pešca, ki pride pred ali pod avtomobil. Nam, ki pripadamo zatirani kasti peš cev, se res vedno slabše obeta Pri vsakem koraku na cesto nam preti gWba $25 ali pa pro* svst^n^avi‘:' ve^ffi lo'v?S*ft: V Zedinjenih državah se izda vsako leto nad sto milijono\ dolarjev za razne praške in bar-e, ki se rabijo za lepotičenje žensk. Krivico pa bi delali današnjim ženskam, če bi trdili da so bolj nečimurne, kot so bile njih davne prednice. Umetno lepotičenje so poznale že bolj še polovice starih Egipčanov, Grkov in Rimljanov. Na -Irskem so nedavno našli ženske zapestnice, broške, prstane in celo barvilo za ustnice, kar so rabile takozvane zastopnice lepega spola pred več kot 2500 leti. Dne 9. septembra je izbruhnila v tekstilni tovarni Impex v Kranju divja stavka. Vzrok je bilo nezadovoljstvo delavcev z mezdami in delovnim časom. Po posredovanju organizacije tekstilnih delavcev se je vrnilo delavstvo zopet na delo. Na intervencijo iste organizacije je prispel v Kranj zastopnik inšpekcije dela. da preišče vzroke, ki so dovedli do stavke. Delavstvo očita vodstvu tovarne, da ignorira predpise zakona o zaščiti delavcev in da traja delo v tovarni kljub določbam o 8-urnem delavniku po deset, enajst in še več ur. Nadalje se pritožujejo tudi delavci, da zavzemajo vsa boljša mesta v tovarni inozemski delavci, čeprav je po zatrjevanju delavstva na razpolago že dovolj domačih, prav tako dobro izurjenih moči. Po vodom te stavke je bil aretiran tudi neki delavski zaupnik, ki je prišel v nasprotje z zakonom o zaščiti države. Krško polje je te dni v razpo loženju dobre letine. Posebne Leskovčani, ki so nekak mali center te izrazito poljedelsko pokrajine, in venec okoliških naselij so zadovoljni, da izkopavajo krompir, glavno hrano našega kmeta. Letos je krompirja toliko, da ne vedo, kam ž njim. Prav radi bi ga oddali po tri krone kilo — tu računajo šo (Dalje na 2. strani) Neka tvrdka v Angliji išče dvanajst plešastih mož, potom katerih bo advertizirala pisalne stroje; Reklamo za pisalne stroje bodo nosili napisano na svojih tikvah in bodo morali ho diti v cerkve, gledališča, koncertne dvorane in podobne prostore, kjer morajo biti možaki odkriti. Ideja ni slaba in če se obnese, jo bo nedvomno tudi Amerika hitro kopirala. Ko šoto zgodi, se bo nam, ki imamo že precej visoka čela, odprla jasna bodočnost. S« V nekem ljubljanskem listu sem čital te dni, da je Narodna čitalnica v Kranju priredila zabavo, imenovano “jesenski weekend.” Baje je bilo to za Kranj veliko presenečenje. Upravi čeno presenečene se bodo smeli pokazati tudi ameriški Sloven ci, če bodo starokrajski rojaki še kdaj zahtevali od nas, da naj se izogibljemo angleških izra zov. * Ime navadno ne šteje dosti, včasi ima pa le globok pomen. V Avstriji so dobili diktatorsko vlado, kateri načeluje policijski načelnik. Pravosodni minister v novem kabinetu se imenuje Slama in diktatorska pravica, katero bo delil Avstrijcem, bp nemara tudi precej slamnata. Ameriška država Alabami ima večino črnega prebivalstva V zveznem senatu v WashingUj-nu jo zastopa sicer belokožm' možak, toda piše se Black. ;|t Pregnani nemški kajzer, ki živi na Holandskem, je baje ne davno izjavil nekemu svojemu prijatelju, da se bo vrnil v domovino takrat, kadar ga bo narod prosil. Možak bo še dolg1' čakal! Šestletni rumunski kralj, k> je lani hodil v javno šolo z drugimi otroci, ima letos posebne učitelje, ki ga podučujejo doma Ta izprememba je baje nastala iz vzroka, ker so lani kraljevske-Dalje na 2. strani Jr “JVo*Ja Doba99 %, glasilo jugoslovanske katoliške jednote Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. J IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $Ž. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned, and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. V. S3 NO. 41 Delo za bodočnost. Brez neprestanega dela za bodočnost bi človeštvo nikdar ne moglo beležiti uspehov, ki jih je doseglo do danes. Iz rok do ust žive danes le še najprimitivnej.ša ljudstva. Vsak napredek pa temelji na skrbi in delu za bodočnost. Otroci pohajajo šole, kar je prva njih priprava za bodočnost. Farmer zaupa zemlji različna semena več mesecev prej predno more računati na žetev. Sadjar sadi in neguje drevesca, od katerih pričakuje sadežev še le čez nekaj Let. Narava sama nam posebno v jeseni nudi mnogo dokazov svojega dela za bodočnost. Najrazličnejše sadeže in semena producira narava le zato, da bi se dotične vrste dalje razmnoževale. Prvoten namen narave ni, da s svojimi sadeži prehranja ljudi in živali, dasi se mi zanimamo za ta proces navadno le s tega stališča. Seveda se ljudje in živali oddolžijo naravi za uživanje njenih sadežev s tem, da dotične vrste širijo in razmnožujejo namenoma ali nenameno-ma. Različna žita, sadje in raznih vrst zelenjave, katerih prej na tem kontinentu ni bilo, so prinesli naseljenci iz Fvrope namenoma. Osata in raznega žitnega plevela naseljenci niso prinesli namenoma, toda seme istega se je vtihotapilo med drugim zrnjem. Koruze, krompirja in tobaka pa na primer pred odkritjem Amerike niso poznali v Evropi, ker to so bile prvotno ameriške rastline. Različnih vrst koristne rastline je človek razširil na vse kontinente, kjer je ie mogel najti zanje primerno podnebje. Tudi ptice in druge živali pomagajo naravi pri razmnožitvi različnih rastlinskih vrst. Resnica je sicer, da živimo le v sedanjosti in da je bodočnost negotova, toda vsi pričakujemo in upamo, da bomo še nekaj let ali nekaj desetletij živeli, zato je logično in pametno, da posvečamo nekaj dela in skrbi tudi bodočnosti. Glavni pogoji za življenje so zdravje, hrana, obleka in stanovanje. Največe važnosti je, da skrbimo za ohranitev zdravja, kajti brez tega smo le v nadlego sami sebi in drugim. Vzroki za bolezen se včasi dolgo nabirajo, zato je pametno, da mislimo nekoliko na bodočnost in se ogibljemo po možnosti vsega, kar bi utegnilo izpodkopati naše zdravje, četudi še le čez mesece ali leta. Nezmernost, pomanjkanje svežega zraka, solnčnega sija in primernega gibanja na prostem se včasi kaznuje še le čez leta. Ne bo odveč, če se pri tej priliki spomnimo, kolike vrednosti je solnce za naše zdravje. Pozimi ga bomo najbrže večkrat po par dni pogrešali, kar je sicer neizogibno, ker ne moremo za njim na jug. Zato pa je priporočljivo, da si še v lepih jesenskih dneh privoščimo solnčnega sija, kolikor nam prilike dopuščajo. To nam bo okrepilo telo, da nam mrki in oblačni zimski dnevi ne bodo toliko škodovali. Telo si mora nabrati precejšno rezervo odporne sile, da se bo v zimskih mesecih uspešno upiralo različnim betežnostim. Delo za bodočnost se izraža tudi v tem, da si v času. ko smo zdravi in močni, skušamo prihraniti nekaj za stara leta, ko ne bomo več tako sposobni za delo in ko bo telo bolj podvrženo raznim boleznim. Če pa živimo v takih razmerah, da na kakšne posebne prihranke ne moremo računati, mislimo vsaj toliko na bodočnost, da se zavarujemo pri ciobri podporni organizaciji, ki nam bo nudila pomoč v naj-veči potrebi. Delo za bodočnost pa moramo vršiti tudi pri podporni organizaciji, če hočemo, da ostane zdrava in močna in da bo mogla v polni meri opravljati svoje plemenito delo. Naša dolžnost kot članov J. S. K. Jednote je torej, da neprestano privabljamo vanjo dobre, značajne in zdrave nove člane. Vse vrzeli, ki jih v naših vrstah napravi neizogibna usoda, moramo napolniti, in kjerkoli je mogoče še razširiti naše vrste. Toda pomnimo, da so v korist organizaciji le zdravi in značajni člani. Končno ne smemo pozabiti na prepotrebno rezervo, katero predstavlja naš mladinski oddelek. Pomnimo, da so člani mladinskega oddelka najboljša rizika za organizacijo, ob enem pa tista rezerva, iz katere črpa organizacija najboljši materijal za odrasli oddelek. Res je, da v nekaterih naselbinah že ni več primernih kandidatov za odrasli oddelek, toda glede mladine navadno to ne velja. Ako vpišemo vse mladoletne otroke odraslih članov v naš mladinski oddelek, bo isti znatno presegel po številu članstvo odraslega oddelka. Danes je še za polovico manjši, kar kaže, da je v tem oziru še mnogo hvaležnega dela pred nami. Vpišimo v mladinski oddelek J. S. K. Jednote vso našo mladino! To je zelo važno delo za bodočnost. ---------o---------- Vsakdo rad žrtvuje ras in denar za dobro družbo. Ako bomo zntdi seje naših društev prikrojiti tako, da bodo uradne le toliko, kolikor je potrebno, v ostalem pa prijetna in prijateljska družabna shajališča, ho nam zelo olajšano deio pridobivanja norih članov. ZAPISNIK IZREDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA J. S. K. JEDNOTE V nedeljo 6. oktobra ob dveh popoldne so se sešli v uredništvu Nove Dobe v Clevelandu sledeči glavni odborniki: Anton Zbašnik, predsednik, dr. F. J. Arch, vrhovni zdravnik, Rudolph Perdan, predsednik nadzornega odbora, John Balkovec in John Kumše, glavna nadzornika in Anton Okolish, glavni porotnik. Glavni predsednik A. Zbašnik konštatira, da je navzoč kvorum in otvori izredno sejo. Zapisnikarjem je soglasno določen Anton J. Terbovec, urednik -upravnik Nove Dobe. Sobrat Zbašnik nato pojasni navzočim glavnim odbornikom, da se je za sklicanje izredne seje izrekla večina glavnih odbornikov, na katere se je obrnil s tozadevnim vprašanjem. Večina se je strinjala tudi s tem, da se pokliče k tej izredni seji le one glavne odbornike, ki bivajo v državah Ohio in Pennsylvania, kar napravi kvorum, obenem pa je zve zano le z malimi stroški za Jed-noto. Ta izredna seja je po mnenju večine glavnih odbor nikov potrebna, da nekaj ukrene z ozirom na bolezen glavnega tajnika. Kot znano, se naha-ia sobrat glavni tajnik Joseph Pishler v bolnišnici v Duluthu, kjer se bo moral podvreči ope raciji za notranjo golšo. Vrhovni zdravnik pripomni da bo po njegovem mnenju moral glavni tajnik ostati v bolnišnici vsaj kakih šest tednov, pozneje pa vsaj še en mesec ne bo za delo sposoben. Za J. S. K. Jednoto je naj večje važnosti, da se delo v glavnem uradu vrši redno in točno, da se v redu nakazujejo podpore in vrši korespondenca. Začasne se je omogočilo redno nakazovanje podpor na način, da je podpisovala čeke v imenu glavnega tajnika sosestra Agnich. prva pomočnica v uradu. Imenu glavnega tajnika je v takih slučajih dostavila začetnici svojega imena. Police pa so se opremljale s tajnikovim podpi som potom pečatnika. To je bilo aranžirano za prvo silo, dokler si glavni odborniki glede nadaljnih korakov niso utegnili izmenjati mnenj, kajti za organizacijo je največje važnosti, da se njeno poslovanje vrši kolikor mogoče nemoteno in točno. Ta seja pa mora ukreniti vse potrebno, da bo z? časa bolezni glavnega tajnika v glavnem uradu oseba, ki ga bo polnomočno nadomestovala. Pravila za sedanji slučaj ne dajejo nikakih pravih navodil, torej mora v tem oziru ukrepati glavni odbor po svoji razsodnosti. Logično bi moral bolnega g!, tajnika zastopati v glavnem uradu od konvencije izvoljen namestnik, sobrat Ivan Tauželj, ki biva v Ely-ju. Ta pa je na tozadevno vprašanje glavnega predsednika odgovoril, da v tem slučaju ne more sprejeti tega mesta, oziroma, da ne more nado-mestovati glavnega tajnika za časa njegove bolezni in odsotnosti. Na izredni seji zbrani odborniki smatrajo to izjavo sobrata Tauželj a, da je z isto sploh, resigniral kot namestnik glavnega tajnika, ker v slučaju nujne potrebe ni hotel sprejeti mesta, ki mu je bilo določeno po sklepu konvencije. Po obširni debati in vsestranskih pojasnilih sklenejo glavni odborniki soglasno, da postane začasna namestnica glavnega tajnika sosestra Mary Agnich, prva pomočnica v glavnem uradu. Kot taka bo mogla polnomočno podpisovati listine, ki zahtevajo tajnikov podpis, in poslovanje se bo moglo vršiti v soglasju z zakoni. Dalje je bilo sklenjeno soglasno, da se poda v glavni urad kot pooblaščenec glavnega odbora sobrat Rudolph Perdan, predsednik nadzornega odbora. Tam ostane toliko časa, da glav- ni tajnik Pishler ozdravi, oziroma dokler glavni odbor kako drugače ne ukrene. Običajno delo v glavnem uradu so dosedanje tajnikove pomočnice itak zmožne voditi, torej se bo poslovanje nedvomno tudi v bodoče vršilo redno. Sobrat Perdan bo kot pooblaščenec glavnega odbora delo nadziral, vodil slovensko korespondenco in vršil ' po potrebi še druge posle v glavnem uradu. Plačajo se mu dnevnice kot so določene v pravilih. Dnevni red izredne seje je bil s tem izčrpan. Sobrat predsednik pa želi podati navzočim gl. odbornikom še nekatere manjše informacije o notranjem delu v organizaciji. Poroča, da so stenski koledarji J. S. K. Jednote spravljeni v uredniških prostorih Nove Dobe, odkoder bodo poslani tajnikom krajevnih društev dovolj zgodaj, da jih bodo isti lahko razdelili posameznim članom na letnih sejah v decembru. Dalje poroča, da je glavni iz-vrševalni odbor potrdil od urednika priporočano plačo sobratu L. Kolarju, uredniku angleške sekcije Nove Dobe. Plača znaša $60.00 mesečno in se plačuje v dveh obrokih. V slučaju odpovedi mora (urednik angleške sekcije) naznaniti to glavnemu uredniku vsaj dva tedna v naprej, sicer se mu utrga plača za dva tedna. Mesto športnega komisarja se je začasno ukinilo. Te reči bo za enkrat reševal urednik angleške sekcije Nove Dobe sporazumno z glavnim uradom. Predsednik tudi poroča, da je storil vec važnih korakov glede organiziranja in poslovanja naših društev v Canadi in da bo temu vprašanju posvetil kar največ pozornosti tudi v bodoče. Hvaležen je za nekatere sugestije, ki so mu jih tozadevno dali navzoči glavni odborniki. Nekoliko'informativnega pogovora je bilo tudi glede povečanja proštdrov glavnega urada. Zadeva 'pa se je prepustila januarski seji. Sobrat predsednik se nato zahvali glavnim odbornikom, ki so se njegovemu pozivu k izredni seji točno odzvali, kar kaže, da so se zavedali važnosti problema, katerega je morala ta seja rešiti, želi vsem srečen povratek in zaključi šejo ob 5.20 zvečer. Anton Zbašnik, predsednik. Anton J. Terbovec, zapisnikar. GLASOVI Z RODNE GRUDE Nadaljevanje s prve strani mnogi na krone — pa ga še nih če ne kupuje. — “Letos pa bodo naši p ra šiči — gospodje, ker se bodo re dili ob samem debelem krompirju,” hite dopovedovati zgovorne Leskovčanke in Poljanke, če na vežeš ž njimi razgovor. Kakor kaže dobro krompirjev pridelek, pa ne bo kaj prida 7 ajdo. Dežja ni bilo dovolj. Pa še nekaj težav ima soseska Kurja kuga razsaja. Res! Kurja kuga je začela zadnje čase moriti nedolžne piščance. Najprej postane “picek” — kakor pravijo kokošim tu — ves pobit. Glavico si zarije v perje, ne m a ra nič za hrano; dan ali dva kasneje pa ga najdejo kje za drvmi ali hišo — nepremično leže čega. Razen “kurjih” težav pa zadevajo ljudi še hujše težave. Pred dnevi je — kako, še zdaj ni pojasnjeno — izbruhnil v Kalcih požar. Vaščanom so pogorela gospodarska poslopja, rešili so si le hiše. SVEŽA GOMILA Preminil je v Clevelandu dne 6. oktobra sobrat Matija Kogoj, star 47 let, zaradi zastruplje-nja krvi. Bil je član društva št. 71 JSKJ. Zapušča soprogo in šest otrok- Doma je bil iz Gornjega LOg^ca. V tej deželi je bival 24 let. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) ga Mihca njegovi sošolci pošte no premikastili in pretepli. Res. otroci so še najbolj demokratič ni. V nekem starokrajskem listu sem čital, da je zakon v prvem letu zabavno podjetje, v drugem prisilna delavnica, v tretjem pa dosmrtna ječa. Ta definicija je precej točna tudi za Ameriko. :,'c Na pravkar zaključeni razstavi slovenskih trgovcev in obrtnikov, ki se je vršila v Slovenskem Narodnem Domu v Clevelandu, je bila razstavljena tudi lepa in moderno opremljena stanovanjska hiša. Predsednik slovenske hranilnice me je opozoril nanjo in pripomnil, da če bom pridno varčeval, bom v doglednem času lahko lastnik take ljubke hišice. Ko pa sem opazil na steni ceno, ki je molče trobentala nekako o štirih tisočakih, sem resignirano od-krevsal doli v levi sprednji kot, kjer se je košatila zelena utica Ivanuševih kozic, podobna sta-rokrajski “gostilni pod vejo.” Naslonil sem se na ograjo, pobožal mladi kozici po mehkih ušescih in vprašal Mrs. Ivanuš, koliko bi stala taka hišica. Cene vam ne bom pravil, toliko pa lahko povem, da če pojde vse po sreči, bodo moji prihranki z naraslimi obrestmi do konca te-;;a leta znašali baš dovolj, da postanem lastnik take betlehemske štalice. Na prej omenjeni razstavi so stoteri rojaki dobili najrazličnejša darila, kot. ure, harmoni ke, kopalne banje, čevlje, nogavice, kožuhe, kočemajke, klobuke, cvetlične šopke itd. Eden je dobil celo nov avtomobil. Jaz sem bil vsak večer tam, pa veste s čim me je obdarila sreča? Dobil sem godrnjav nahod in za nameček kosmatega mačka. Ir ko se je ta zverina križala, oziroma sparila, jej, kakšno je bilo potomstvo! A. J. T- VNETJE SAPNIKA (Nadaljevanje iz 1. strani) komplikacije, ki utegnejo na stati, ako se bolezen dalje razvije, poglavitne izmed katerih so pljučnica, broncho-pneumo nia in tuberkuloza. Pljučnica je najbolj razširjena in najbolj smrtonosna izmed vseh akutnih bolezni. Okoli tretjina ljudi, ki zboie na pljučnici, umre. Broncho - pneumonia je tudi jake smrtonosna bolezen in je prva izmed smrtonosnih bolezni pri dojenčkih in otrocih. Pri tej bolezni so vsi simptoni jako povečani in življenje bolnika utegne biti v neposredni nevarno sti, ker zrak ne more prodirati v pljuča. Ako se temu ne od pomore, bolnikova sila hitro pojema in smrt utegne nastopiti v par dneh ali v 48 urah pri mla dih otrocih. Tuberkuloza pa je največji sovražnik človeštva. Ceni se, da nastane ena osmina vseh smrtnih slučajev vsled nje. Radi vseh teh mogočih posledic je jako važno, da se posveti resno pažnjo vnetju sapnika. V boju proti tej bolezni je. treba uvaževati dvojno: preprečenje in lečenje. Pri zdravljenju onih, ki imajo bronchitis, je velike važnosti, da se bolnik takoj izolira, da se drugi obvarujejo pred okuže-njem z isto boleznijo, in da se bolnik sam obvaruje pred komplikacijami in širjenju bolezni v pljuča. V sobi mora biti obilo svežega zraka in solnčne svetlobe. Razen v odločno neznatnih slučajih je treba to bolezen staviti takoj pod nadzorstvo zdravnika ter sc ravnati po njegovih navodilih. Da sc zmanjša možnost vnetja, je pa najbolje storiti vse potrebno, da se ta bolezen prepreči. V svetlu današnjega znanja Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1838 Kat. Jednota Inkorporirana GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, I'1-Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn- Vrhovni zdravnik: DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland, ® 1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, 2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, 0. p. 3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh !. 4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1900 W. 22nd Place, Porotni odbor: Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Micb- 1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. 0 2. porotnik: ANTON OKOLISH, 218 Liberty Ave., Barberton^ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne P®"^ naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja t. sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov \° “ spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. w Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov1” ^ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. C'* Cleveland, Ohio. j»h, Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Ju8oS, za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj 5',, tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih dru|te\|(; obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko »stanovi z 8 članicami. DOPISI Pittsburgh, Pa. MOJEMU PRIJATELJU FR. KAČARJU V ALBUM. Moj dragi prijatelj France: čital sem Tvoj dopis zadnji teden v Novi dobi in priznati moram, da je bil to najfinejši sestav dopisa, kar sem jih še ke-daj opazil v našem glasilu. Prav nič Ti ni treba biti hvaležnim našemu uredniku, ki Ti je odstopil toliko lepega prostora v našem listu, kajti za take dopise bi naša jednota morala plačati še celo nagrade. ' Tvoj dopis, dragi prijatelj France, me je potrdil v mojem prepričanju, da si Ti najmodrej-ši član naše organizacije, da si genij vseh genijev, in da te bodo zgodovinarji priznali za največjega mdorijana moderne dobe. Radi tega se prav nič ne čudim, da si že prvo leto ljudske šole poznal vse tajnosti in umet- so sledeča najboljša preprečilna sredstva za to in tudi za večino Irugih bolezni: 1. Ogibajte se gneče. 2. Ogibajte se preveč zakurjenih sob. 3. Zagotovite si dobro venti lacijo pisarne, delavnice in vozov, ki vas prevažajo. 4. Ne pljuvajte. Vsi javni prostori bi morali imeti pljuvalnike, opremljene z razkužili. 5. Pazite na kihanje. Vsak človek bi moral kihati v svoj robec. G. Oblačite se primerno in zadostno, kadar vreme to zahteva. 7. Ne prehladite se in zlasti pazite, da se vam noge ne zmočijo. 8. Bodite na svežem zraku čim več mogoče, da si tako zgradite večjo odpornost. Igre pod milim nebom in pešhoja je zlasti priporočljiva za ljudi, ki delajo v zaprtih prostorih. 9. Izogibajte se ljudi, ki kihajo ali imajo prehlad. 10. Jejte redilne snovi v zadostni količini. 11. Izogibajte se gledališč in sličnih prenatrpanih krajev, kadar prevladujejo prehladi in druge bolezni diha. 12. Glejte, da zadostno spite. 13. Adenoide in bolestne bezgavke pri otrocih treba odstraniti, da sc poveča njihov telesni odpor. 1 A. Glejte, da ne boste operirani pod splošnim amnestikom, kadar ste prehlajeni. 15. Posvetujte se z družinskim zdravnikom, kadar imate kako bolezen dihalnih organov. F. L. I. S. J n gl 4( nosti zadružništva, u‘. j k krat imel stoprocent”1 jjj u 1 korporacijah in da si že takrat ve *5 (0 mašijo luknje pri ie jelf enc Kar pa obžaluješ’ \ a ^ ‘j Ti je svet tako nehvac Jv* Ti noče priznati T' segljivih talentov. ■ da si bil žandar v sta 4®^ in da si imel sanio Bil si Že na neki k°^d4>j< so Ti delegat j e vel n^F 9s volili dva dni drago# -ML da :si lahko preda 3j mi, jj mentarnem pravu, čilo dobil to, da so parlamentarno vol^1 IlSP ^ pri tem čisto pozni11 jfft ■ Ker znaš biti tudi ščevalen, si na nek1-venci ji pokazal sV Lyi H nost tudi v pravnih b ^ poslal si na dotičn0 ^. tako spretno sest;^ ■ fljV nico proti nekatei i>’ |i ^ odbornikom, da '}1 , briljantni “lojerji boljšati. In kaj ic ^cjj>l ^ “Nehvaležna” lifoflL sicer tudi to pot dragocenega časa. mojstrsko sestavlj^^E’ je bil neusmiljen0 s^K.'fr Tak Ti je danda^ Wttyj dragi prijatelj Sedaj si se Pafi fi ] me. Toda to pot ^ fi jsti sti veril svet, to pot bC lUg verila usoda. Oh> ‘ gj f L da. Zdi se mi, _ jji ■ L'6 tistemu Harmakis11^; 'f j, vlogo junaka v ‘° jjjl*| patra,” samo da/l kis zaljubljen v e(»'f }) pa zaljubljen v s»nl -Spravil si se to& A češ, vdaril bom l’° bi, razkropile se bod° «. Toda pri JSKJjftt, ko več pastirjev, , ,}js*#ev °f uvod svojim 1 cl. gjfl'Mt'*• škaf, v katerem siA w gnojnico, da me Ti je razbil, in °st ‘gč, ^f” Tiste napake nan> Ti s takim velik^ „ y bobnanjem “razk^ * to ^• so bile meni zna'lc par mesecev, in ? mi je še ena, ^r h ' tero si pa Ti, . f * 0,lt tivski prebrisan0^ j/Im Kaj bom napravl ti/'r f. ; tami, povedal me namreč nisi vi g% ' formacije, zaradi di ne dajem. irii °1' Vidiš, prijatelj ji m 1^, del Tvoje bij°£ri' £j $A, ' cej zanimiv in ^ ,j jjjfc drugi del je Pa , ^ »V (Dalje n« °' I Th co ha a lire H feiit, Jfai Use], le, 'he irtfs lej* 'ei S '»Pulj V’, abo Has New Era Supplement Edited by Louis M. Kolar. 1 c°urs r°U^ course in striving for success in a lodge is the harder • ^ *S harder to do right than to do wrong, at first: i, i a )0(| in the end to resist reminder of duty connected ' ^ ancf* h are accustomed to think it is easy to go lire fj,. ai(* to do right; in a sense that is true. It does I0' lodge res°lution and strenous effort to achieve glory for ^t. ‘irp ° wrong all we need is only to drift wtih the east • things easy,” so to speak, and take the course ^stance o. ^ Matly n> CAUSE OF FAILURES &selves. e are failures in life because they do not apply the!’ they shrink fi m hard work. They continually ,, he (|js .1 Se °f least resistance. Those who succeed subrr jpfS the i't!lJ *ne administered by the daily routine. They re y ffies |0 ° idleness and too much pleasure bending their i 585 of *) set before them. The si me is true of the if ^ iut <|^eS' reason one lodge grows so rapidly while °the.. i,(nfts along is that one takes the harder course and lo*< the easier. # \ m develops character » N with . 'mP°rtant responsibility that any lodge is con-6(i th,.„ 1 ls the building of character. This is only ob-^ l°t>marv continous activities. Why is one organization (s in v ^as that question ever occurred to you? Some * atlcj°Ur neighborhood are always on the “tip of the y/ ^boy(. ,‘l*m°st everybody in the neighborhood has a com-L S Actj Xt- What is the psychology behind this thought? ni f1 ^nd t . characteristic trait of human behaviour ateii vthStinmlus- That stimulus is ACTIVITY. Success-i* Stw,the same number of members as the “just drift-1# 4,1 to e , are making a name for themselves. They have j1'*'\ • Ure hardness; to deny themselves unprofitable in-ležef'j^ alotj >, W^° are constantly resisting the appeal of “just jj'i1 if0 °tie an^ following the call to higher ambitions. S'i^fof lifCUn l3eace vvith himself in following the wrong ,#1% h;' ^‘s subconscious self tells him that he ought to* •eflttt* p°wers and his opportunities in the best way, in :e#*V 0j.y’ He is haunted by a sense of condemnation and -o^^M^ist t?reater calamities in the future. The hard course as tir^ reminder of duty and it will grow constantly il 0it6s> wh° g°es on' sam? rule applies to all members 'i 1 him ° Ure content to^sit back and allow the member sem5H(l, ] o do all the work. There is a certain sense of ■ i0f| lration acquired by executing something of bene- ^ne can always i00^ hack upon his work and S 'odge on having accomplished something worth while Current Thought. Wrong COMRADES HOLD DANCE 14- he WAY IS THE HARDEST L------------------ st!i:i Etiology 1 marry youi —and what sPects? l6at, if you don’i •n ^ v.1 0 you made a lot 'Vit ^ yinB at Monte »>* Eli? 1:1 I N*'ay—roulette? ./ih, ’ saxophone. ;e I' »r^r^orist • o , T1 PU : tfia st- Some ot f K’1' §1 n 8 'valk along the as if you owned Yes-and bi' T ^ ;is .m°torists drive HiP1'1« * y°U owned the ®tet ’’'ir I lnterviewing ' i ^ ^he pearly j A ; •C’ "i"dhilr 0,1 \t.*1 JSir etti lndulge m ^K<5£..sm°kin>! h retorted’ *m '^i'« H°Dt'e>',>^aven't y°u re pCi Vi1” been 8aid St. Petei- 'Vi ad a long n1 M'm. % v^'llIninat!U’Ve found a faction in ■ft /Pf V U?i p,,| ^ ^ in u 1 never take fyksb ^ith me- W»»M your 5^', ' mi“Tie