Poitn'.n* platna
.'  trotnvini
im lxii š;eu i
u LiubPonl.
o Z lonuoiia 1929
Ce.ia Oin 1—
Izhaja vsa* dao popoldne, izvzesiši   q cd cl je   in   praznike.   —   Inscrati   do   30   petit k Din 2.—. dc   100 »rst  2.50 Din, *e£j»   mserati  petit   vrsta 4.—  Din.  Popu&t po  dogovoru    ln<*>r»ta   dave«   pc»*he)
•Slovenski  Narod*  velja  I etno v Jugoslaviji 240—   Din, sa inozemstvo 420.— Dio.                                                     RoUopUi   *e   ne   vračaia.
iše telefonske številke so 3122, 3123, 3124, 3125, in 3126.
Naše telefonske številke so 3122, 3123. 3124. 3125. in 3126.
Nsrvozna negotovost o razpletu krize
Odiičitev o sprejetju demisije do opoldne se ni padla - Nestrpno pri-čakovanje nastopa KDK - Posvetovanja šefov trojke
Beograd, 2, januarja- Z naraščajočo nervoznostjo pričakujejo beograjski politični kro-gi idalfm razolet krize in razvoj dogodkov. Konferencc in posvetovanja se vrše na vseb koicih in krajih in vsak hip se pojavljajo nove kombinacije in novi predloži, kako naj bi se rešla kriza, ki nima le značaja parlamentarne vladne krize, marveč značaj globoke krize dr-ža*e in sistema. Dočim se dose danji režitnovci z izjemo demokratov obuono zavzemajo za na-dalevanje dosedanjega sistema, je prodrlo v ostale beograjske k-oge že toliko razumevanja, da uvidevajo potrebo temeljitih izprememb in novih poti, da priđe država končno iz seda-njefa kaosa.
Šef! takozvane trojke so gradili vse svoje nacrte na odklonilno stališce KDK. Računali so s lem, da voditelji KDK soloh ne bodo hoteli oriti v Beoćrad, niti kakorkoli sodelovati ori re-šeranju krize. V te*n slučaju so smatrali za samoobsebi utnevno, da oride do obnove četvorne koalicije ali če demokrati odklanjajo sodelovanje, do ustoličenja režima trojke. Sedaj, ko je jasno, da bosta Svetozar Pribičević in dr. Maček, ako bos ta pozvana, prišla v Beograd, je zavladala v vrstah trojke velika bojazen glede nadaljnega razvoja doćodkov. V tej kroćih so inerjeni, da je sodelovanje KDK pri reševanju krize ogromne važnosti in da se bo vsled tega kriza vlade spremenila v širok pokret, ki lahkot konca s sestavo nevfralne p\\ deloma neoar-Ićonentarne vlade, ki bi ob sodelovanju KDK izvedla volitve, ali morda pred tem še sprejela proračun. Najvecji strah imajo hegemonisti ored  voli tvarni.
Vukičevićeva okolica in tuđi dr. Korošec se vedno upajo, da bo vendarle sodelovanje KDK v razpletu krize om ej eno zgolj na konzultacije na dvoru in da bo KDK odklonila vsako drugo s^rielovanje. To bi bilo po mnenfu teh krogov za vladno trojko zelo ugodno. V tem slučaju računajo s tem, da bo kriza naglo rešena in da bo na to pričel režim moćne roke.
■-- Beograd, 2. junuarja (t>b 12.) Dosiej še vedno ni padla odločitev o sprejetju <xJno>no odklonitvi ostavke dr. Korošče1*? vlade. Z vso sigurno^ L ,k. ti* >u t r. Tak u je. da bo odločitc * padla še tekom današniega dne. Voditelji bivše vladne koalicije imajo neprestano posvetovanja. Davidović so mudi stalno v svojem klubu, kjer je uavzoča tuđi većina demokratskih po-slaucev. *Tudi Vukičević je že na vse zgodaj prišel v radikalski klub. Dr. Korošec se ie mudil ves dopoldne v svojem kabinetu, kjer ga je poserifo već klerikalnih prvakov in radikalnih roditeljev. Oh 9. se je vrnil iz Sarajeva tud; Ur. Spalio. NajpreJ ie odšel v svoj klu-:, kjer se le vršila kratk;» kenferenca, nato Pa se je podal v vladno predsed^tvo, kamor je prispel med tem tuđi že Velja Vukičević. Od 10. do 11. se >e  vršila konferenca šefov  troj-
ke. Raspravljali so očivldno o stalisču musiimanov. Vsi trlje voditelji trojke Sq bili po konferenci skrnino rezervirani, iz česar se sklepa, da se đogodki ae razvijajo tako, kakor so želeli.
Dr. Korošec se ie takoj po konferenci ob 11.30 podal na dvor in bit sprejet v avdijtenco k* ob 12. še trata. SfHošno se domn^v?. . a bo že pri tej priliki padla od!c! ev glede demisije vlade.
Današnji beogra^fci \ sti podcrtavalo splošno negotovost glede razpleta krize. Radikaiska «Samouprava« soloh ne vidi nobenega izhoda iz sedanjega položaja in ljuto napada demokrate, čes da so nelofaln« zaveznikj in da so brez potrebe razbili četvorno koalicijo. Zna-čilno je, da ie postala »Samouprava«, ki je vodila vse zadnie dni ljuto kampanjo proti KDK, neobiČajno popustljiva in pomirljiva. «Politika» predvideva
kot edini jzhod iz situacije nove votf-tve. Obšimo komentiralo listi včeraB-nje zjave Svetozarja Pribičevića in dr. Mačka, ki sta napoveda'a. da se bosta odzvala pozivu in sodefovala pri konzul taci j ah na dvoru. Beograjski tisk smatra, da je s tem situacija znatno olajšana in podana možnost, da se vsa vprašania   temeliito  razčistito.
— Zagreb, 2. januarja Danes je prvič izšla popoldanska izdaja zagreb-ških <*\Towsti»t ki bo odslej redno iz* hajala opoldne koi tretja izdaja lista. Med drugim Doročajo, da je odhod obeh voditeljev KDK v Beograd na konzultacijo takoj po sprejetju demu sije že gotova stvar in da gre samo še za dan in uro odhoda. S tem so prese* kani naklepi Vukiče\riča in Korošča, ki sta polagala največ nade na to, da zastopniki KDK sploh ne bodo prišli v Beograd.
U   |*v      «v      •  •      wr         vv       •               «1 •         rf          i
Vukicevicevi m Kor ose e vi zaupmki v Zagrebu
Zanimiva razkritja o nacrtih Vukičevića in dr. Korošca. — Po-nesrečeni poskusi razbiti KDK.   —  Omahovanje musiimanov.
— Beograd, 2. januarja. Od aktivne^ ga politika, ki je zelo dobro poučen o ^ sem, kar se dogaja 7a kulisami, je do* hil vaš doposnik sledeče informacije n naćrtih Vclje Vukičevića in dr. Korošca:
«Veljit Vukičevič in dr. Korošec sta skušafa za vsako ceno preprečiti \y se-danjem trenutku ostavko vlade. Ker pa so demokrati s svojim postopanjem nstćnko izsilili, sta se morala končno vdati. Knrošec in Vukićevič sta se skri-i'&i /c delj času pripravljala, da izri-ne i a iljirtokrate iz vlade in jih nado-mestitti s kuterokoli drugo skunino. Pri tem so jih sedaj demokrati prehiteli. Do pa bi se izognila nadaljnim prese-neven jem. sta dosegla izkoriščajoč razne okolnosti, da ostavka ni bila tako i sprejefa, mur\>eč se je zavlekla za tri d*v. tako da sta oba znatno pridobila na či!su.»
■Msđ tem so bili poslani v Zagreb 7vnn'<i Vsfje Viikičtn-iča, ki so imeli rafnrfo stopiti v stike s politiki HSS in SDS. Ti agenti so imeli nalog *itido; biti za vsako ceno eno ali drugo sku= pino za direktno uli indirektno sodelo? van je v bodoči vladi skupno z radikali in muslimani ali klerikalci. lTukičevič in  dr.   Korošec  ufa gradila  vse  svoje
nacrte na to, da razcepiia KDK. s če* mer bi bila zlomljena glavna fronta proti njunemu režimu.»
«Kakor vse kaže, ta nacrt ni usjiel. Izjave, ki sta jih podala Svetozar Pri: bićevič in dr. Maček. dokazujejo ne te popolno solidarnost KDK. marveč tuđi novsem enotno statiSČe glede rešiH'e krize in sodelovania KDK. Zadnlo na--do polagata zato dr Korošec in JTuki-čevič na ustoličenje režima trojke. Pa tuđi tu so nastale gotove tefkoče. Če trtdi ima dr. Spaho od svojega poslan? ske$;> kl uha nroste roke. se vendarle še ni definitivno npredelil za režim trojke, kskor se je to zlasfi zadnje dni nagleŠulo iz okolice Jrelje ^"ukire^'iča in dr. Korošca. Včeraj se ie vršila v Sarajevu *eia vlavnega odbora 1MO. na katovi je morala pasti odločitev. Socfeč po rnmoloženju v muslimanskim ktnbu. ni talo sigurno, da se je JMO odločila za nadvljno podporo Korošec-1 ~i:kiče\'ičeveiič* r^^ima. Crntny'i znak* govore za to, da ie začela v 1MO pre-vladovati struja, ki se načihn deloma k demokratom, deloma na k KDK. Ver* jetno je. da se bo takoj po snreietju demisije že pri prvih konzultacijah to vprašanje znatno razčistilo, ker bodo morali musUmani pokazati svoje karte.*
Razpust italijanskega parlamenta
— Rim, 2. januarja. Kralj je danes podpisal dekret o razpust u poštanske zbornice. Nove volitve, ki bodo raz; pisane za 23. marec, se bodo vršile že pn novem fašističnem volilnem redu. Koncem februar ja se sestane veliki fa-
šistični svet, ki bo sestavil in definith*: no odobril kandidatne liste.
Nenrja v Franciji
— parii. '2. januarja. Od četrtka dalje razsaja v Rokavskem prelivu veliko ueur-je, ki zelo ovira promet. Tuđi v notranjosti Frcncijte razsaja hudo neurje. Reki Marna in Seina srrozita vrhu tp^-i s poplavami.
Vprašanje srbskih dolgov Franciji
— Beograd, 2. januarja. Včeraj se je vršila v vladnem predsedstvu kenferenca, ki jo je sklical dr, Korošec in ki so se je ude-ležili zastopoiki zunanjega ministra dr. Ilija šurnenković, finaneni minister dr. Su-botić in generalni direktor Narodne bauke dr. Dragoljub Novaković. Konference bi se moral udeležiti tuđi niinister trgovine dr. Mehmed Spaho, ki pa se takrat še ni vrnil iz Sarajeva. Na knferenci so rrzpravljali o plačilu naših dolgov v Franciji. To vpraža-tije Še vedno ni rešeno in razpravlja o njem mednarodno sodišče v Haagu. Francoski posestniki obveznic predvonnega srbskega Iržavnega posojila slejkoprei zahteva}o, ria se jim dolg izplača v zlatu, kakor >e bilo tuđi svoječasno posojilo irplačano v zlati valuti. Generalni direktor Narodne banke dr. Novaković, ki je aktivno sodeloval pri reševanju tega vprašanja in se je udel>iil tuđi rasprave pred mednarodnim sodiščem v Haagu, je podal obzirno porocilo o tre-putnem stanju procesa in siavil svoje pred-loge. kaj bi bilo treba ukreniti nadalje. Rezultati konference se čuvajo v utroši tajnosti. V informiranih kropili pa se zatrjuje, da  borno   ta   proces   izgubili.
Bolezen angleškega kralja
— London. 2. januarja. Glasom bul*»tina, ki je bil izdan danes dopoldne, je stanje angleškega kralja zopet zadovoljno. Injekcije kalcija so «e izkaxale za »elo učinkovite- Zdravniki upaja, da bo ndadalinje \eče-nje le hitre je napredovalo ter da se bo po-srecilo spraviti kralja še pred spomladjo nopet  na  noge.
Za osaroosvofiteT Indije
— Kalkuta, 2. januarja. In<iijski naroil-ni kongres je sprejel resolucijo, v kateri za-hteva. da se Indiji priznajo vse pravica, ki jih   uživajo  angle^ki dominioni.
Davek na samce v niski oblasti
Kurijozni sklepi niske oblast ne skuosčinc.        Obdavčcni bodo brez izjeme vsi samci nad 30 let.
— NI«, 2. januarja. Na svoji včerajSnJi seji je ni>ka oblastna ^kupšinia sprejela proračun za leto 1929 Proračun predvideva razne nove takse in doklade, tako med dru-Cim takso na kino vstopnice. na luksuzne avtomobile in na luksuzne p>e Najbolj zanimiva je uvedba davka na samce. Toza-devna uredba dolova, da raorajo plakati vsi neoženjeni v starosti nad 30 let letno po I00^-2(»00 Din, sorazmerno i državn<m ne-
posrednim dav kom, ki i* pta^ujtjo. Državni uradn.k. so razvr^vdii takvi, da pUČujtio uradniki I. kategorije po ^^, 11 V;\\v± irijv po 200 in III. kategorije po 100 Dib !etn<». fetfa davka %u opro^ene samo osel>ef ki dokažejo z zdra\ni>'im spričev jloni, da so z.a ženiiev nesposnhne
Lasirnki iavnih \\\i moru.io p^ačati po*.ei»-no oblastnn takso v znesku 2.W0 Din letno.
Po zaključku lista:
Demisija vlade sprejeta
Danes opoldne je kralj sprejel demisijo vlade. Popoldne bodo
pričele konsultacije na dvoru.
Beograd, 2. jan. Ob 14. Ministrski predsednik dr. Korošec se je mudil v avdijenci na dvoru pol ure, Odhajajoč z dvora je bil, kakor vedno, skrajno molčeč in ni hotel dati novinarjem nika-kih izjav. Odšel je takoj v vladno predsedstvo in sklical nujno sejo ministrskega sveta. Seja ministrskega sveta je trajala deset minut. Po seji je bil ob 13.30 izdan sledeči komunike:
»Danes ob 12.30 je sklical ministrski predsednik dr. Korošec sejo ministrskega sveta, na kateri je sooročil ministrom, da je Nj. Vel. kralj st>rejel podano ostavko vlade ter poveril doseda-njo vlado z vodstvom vladnih poslov do rešitve krize.«
Po informacijah iz vladnih krogov bodo že danes popoldne pričele konzultacije na dvoru. Prvi bo pozvan v avdijenco predsednik Narodne skupščine Ilija Mihajlović, nakar bodo sledile konzultatcije ostalih šefov parlamentarnih skupin.
Borba za Skenderbegovo knežjo verižico
Najvainejše albanske vladarske insignije se nahajajo na Duna-ju, od koder bi jih kraj Zogu rad dobil nazaj.
Dunaj, 2. :anuarja, Kakor znano, si je na-n^erava' Ah med beg Zogu povodom prošla-s;tve za albanskega kralja r.adeti ima Sken-derbeg, v spomin na Juri "a Kdstriotić:i Skenderbesa. ki ie osnoval neodvi-isiti a'-bansko kneževino. Skenderbeeova knežev-ska verižica je shranjeua v liiinaiskcn umetnostno - zgodovmskem muzeju. Albanska vlada je že ponovno r>ositti*aia pr;:i v posest te verižice, ki je prišla v ilr.:^."^:;
muzej kot vojni piću. TozađjVuj >> b 1i podvzcii pri dunajski vladi dip:otr*tski kr-raki, ki pa so ostali brezuspeš.t* nunu;«ka vlada, odnosno uprava muzeja a aanirei do!. la, ču je pridobila verizi.") rednim potom proti odkupnini. Sedaj ie stjvil kr+'j Zozu ponudbo za odkup vei!J!:c: Ponudi1. ie zelo visoko svoto, vendar pa se Junaj^ka vlada >e ni odločila, ali bo proir,1.: *o 7? -dovinsko rariteto.
Rumunski državni proračun sprejet
—   Bakarešta,   2.    ian.   2^bornica   in   senat sta dane? zakTučila debato o proračunu in   odgovoru   na   prestolni   sovor.  V   sploš-nem :e debata  r^:v*k'a i>°polnom::t mirno. Za stopniki   oporicije   so   se   omeiili   na   irckaj kritičnih  opazk  in   samo  na^laSali.  da  bodo najprei   počakali   na   pozitivno   delo   vlade. Ražen  madžarske  stranke  so  vse  manjinske  stranke  izrekle  vladi   zaupanie. Za iz-ravnavo proračuna, ki je bil za 600 milijo-nov   reduciran,  je  finančni  minister  določil mnogo   novih  davkov,   predvsem   povi^anie do-hodninskega   davka   in   uvedel   davek   r.i pivo in alkoho!. S tem povišan'em ie državni blagajni zasifcuranih 6H0 do 700 milijonov noAih dohodkov.   Po  votiraniu  teh davkov znaSa proračun  37.7  milijonov   dolariev  i;i je  popolnoma  uravnovešen.   5   tem   proračunom  so zelo  olajšana  pariška   pokajanja za poso;ilo m v vladnih krocih d^mnevajo. da   bo  pogodba   o   posojilu   pod pisar, a   nai-kasneje do 15. januarja.
Demisija madžarskega pravo-sodne^a ministra
•— Budimpešta, 2 januarja. Pravosodnj minister Pesti je potrdil poročevalcem, na bo v prihcKlnjih dnevih potlal ostavko, ker naraerava prevzeti vodstvo iavo«ia, ki ie bil ustanovljen i& likvidacijo agrarne reforme. Pesti bo kljub temu obdržal poslanfki iiian-dat
Sploina redukcija madžarskega proračuna
—  BmđlmoUt**  2. jan.   Kakor   se   izve iz  političnih   kromov,   nameravn     n&Aia ska Tlada  »premeniti  proračunsko  politiko.   Počini bo na eni strani unanjšala dohodke, <4a omili bremena davkoplaeevalcev, bo na *li u-gi   strani  skrčila  mnogo   izdat kov.   Ta   nro-računska   politika   izvira  o<1  novesja  finanf-Dega ministra VVekerla.
Kitajci nacijonalizirajo po
sovjetskem  vzorcu —  Berlin.  2.  jam     Na  pritožbo  sovjetske
vlade zarati za.p!«mbe ruske radiopostaje v Mar-bjnu, n:>o kiujske oblasti uraJno nšCewr odgo-\orile, Ie maršal Cangs'.iaung je izjavi!, da Je bre./iična radiopostaja ;x>stu'.j !ast k'tajskega naroda. Kakor pt/roiajo \i Harbitia, bo isti maršal pre-vzel v k:taj.Siko rc-Ž-'Jo tuđi vso \z\^&'v>-ki*3isko    želentico.
Kupujte „Zvezdanko"
Borzna poročila.
LJLBLJANSKA  BORZZA.
Dcvizt: Amsterda.n 0—21 555, lierl.ti 13.53—13.56 (13.545). Brusclj 0- 7 J\22. Budimpešta 9.S925 -9.9225 <9.9)T5> Curih Km.\ — ]<~W.] (1095.6). Duna* 7 0957-8.0257 (8.OIO7), London 275.64—176 44 (276.04). Newyork 56.61—5(i 81 5S 71) Pariz 0-222.47, Praga 168.1-168.9 '!'*:>, Trst   296.54—298.54   (297.60.   297.50»
Efekti: Celjska 15$—U i ;ir>ljansK.i Kreditna 125—A Pra^iediona «>2t'—-*• Kreditni zavod 175. Vevče 114- » Ru'e 2>0 ^ 2S0, Stavbna 56—0, Šešir  105—0
L e s: Tendenca nespremenjin.i Zak'iuĆt. nih je bilo 7 vajjonov in sicer 4 va£-»Mi drv, 2 vagona odpadkov in  1  va^»*i i>g!;a.    t
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Duna: &H.07 Berlin U5-15, Milan 297.54. Londf>n 276.04 Ne^\^tK PbTl, Pariz 222.47.  Praga   16850.   wur:n   1«>95 6.
CfeVti:  Vo;na   5knda   43'> —«*37.
INOZEMSKT   BORZE.
Curih: Beograd 9 1275. ^unai 7^.01 Berlin 123.55, Milan 27 lb. London 25 18* Stvv. york 518.90. Pariz 20 30. Praza 15 37
Inserirajte v „Slov. Narodu"!
Stran 2.
.SmVFVCfM    M4RO 0>  dne 2.  januaria   1929.
»tev
Po Silvestrovem in novoletnem mačku
Novo leto ▼ znamenju mačka in snega«  —   Silvestrovanjc na Taboru, v Narodnem in Mestnem domu. — Slovo od starega leta
Li«M|aiia* 1 januar ja. V tt*n-le si borno najteže vsi Slovenci edhii, tuđi tišti, ki iščejo v še tatoo nedoiž-nom jajcu dlake, <fa se lahfco potern Špeti-rajo: Silvester je postavljen preveČ na koncu meseca in leta Sele tak rat vma ta čestiti svetnik veljavo, kn zija že po vseh žopih in denarnicah sibirska pušćoba in so v vseh kotih položnice, zmečkane fn — neplačane Na Stlvcstrovo bi sicer kazalo, da bi r**-tegnil vsakdo debelo crto pod bilanco odha-jajočega leta in bi porabil žalostne izkušnje minulih dni za izpametovanje v novem letu Pa kdo se bo še enkrat moril z žalostn-imi ck>go4kif Za-to proč — slabii* dni sporoin Pozabimo revščino tega sveta m hajdi v družbo veselih obrazov.
>2e! 2e! Ampak mosnje so — prazne, in vsakdo ni veseli Siškar Balantov Vodnik, da bi pel brez žvenka in cvenka . . .«
že zadnje popoldne se vrše dirke za novci. — »Pumpanje« na vseh koncih in kraj ih, kdor more, se prav zvito obliznc pred gospodom  šefom za — predujem.
Ko pa zašurne v Ževu stotaki in kovači, se z imenitnim predujmom zakadiš v naj-bližnjo dvorano, kjer se že gnete na stoti-ne veselih silvestrovcev, ki se bočejo razi-gra-n-e volje pretihota-piti v leto 1929.
Po polnočj pa je vladala sploh povsod razigrana volja Vinček in Silvestrovo na-strojenje sta obiela vs-e. nihče ni niti pomi-slil, da gre vse — žalostnim dnevom na-proti. Cim bolj so se b'ižale jutranje ure, teim bolj je pla-mtelo povsod pobratimstvo. Ob zvenečih zvokih čaš so se pričelj obje-•mati in bratiti. b>e raje pa »sestriti« — sa-j kaj se pa bolj prileže, teot očarujoč cmok z lepo sosedo Linco, Anćko ali Tondko . . .
Ko se je pa spuščalo novo leto skozi megio, ni bilo na ljubljanskih ulicah skoro robenega Ljubljančana. Pod ode jami s»o sa-jijalj s srečnim nasmeskom na žejnih ustih o blaženih vtisih pretekle noči, ko pa se je zdanilo in so se dvigali prvi zaspani in ske-sani mački, so se čudili novi Ljubljani, k\ se je med tem povse-m na novo tapecirala z bcffim zametom.
Hudotnušna narava! Samo zato si je na-dela novo belo uniformo, da se še boli od-ražajo kontrasti s pobledelih obraaov in kr-mefljavih oči. Cdina roba, ki gre po novem letu v promet, je piramidon fn razne »žav-be« za preganjanje fizičnega mačka. iMoral-ni 'ma-Ček se ne da zlepa pregnati in bo še straši) nekaj časa okros, dokler ne bo zopet prilike   za   nov  —  greh.
Pa kljub vse-m mubam novega leta — naj bo iskreno pozdravljeno.
S Predujmom oborožen in obdan od ž'ahttii': cvetk nežnega spola si pripravljen na cse najmanj pa na streljanje — kozlov, ki $e ne štejejo v Silvestrovi rtoči za nikak ali Pa vsaj majhen ?reh.
Da ste videlj  na  letošnjem silvestrova-
niu vso odlično, čestito in StevUno družbo, ki se je zbraia na Taboru! Svrgolek) in su-roelo je kot v pattju, l-e kadar je »nastopiU program — talcrat je vse utihnJlo in poslu-Šalo izbrane m duhovite kujete poslušaio umetnika — žvržgača se divilo mičaHn gir!-nom, občtKfovalo akrobate, najbolj pa so biH všeč paiaci, posebno oni s privi ha ti im nosom, Iđ so opevafc razne prigode in kro-niko 1. 1928. Tuđi največjemu Slovencu so poklonili svojo pažnjo:
»Venđar nam Sloven'c regira, strašansk* se mu gor — peha ...«
Tabor ic bi! na Silvesrrovo res tabor veselja, zadovoljnosti in živahrtosri, kljub temu, da n* dobilo več sto ljudi prostora pri mizah Je bilo pa zato drenja za vse dovolj. Po pn'rmč' se ie rarv^ trtes. v<:ak n^imnajšj prostorček so izrabil' prijatelji plesa Še na odru okrog klavina. fcjer je kralieval go-stpod Verij, in se izmučen poti kct bi o sv. Jakobu obračal seno. so se drenjali parčki ki si šepetali besede za novoletne čestitke.
Tuđi v Narndnem donra je bilo živahno. Program je bil pester m številni obisk ie prrčal, koliko simpatije už:va Uub ianski Sokot? Na sporedu so bil* telovadne in zabavne točke, za spremembo repertoaria je skrbela izvrstna železmčarska godba ki ie za-igTala par poskoin h valčkov in druge za Silvestrovo primerne komade, o polnoći pa je bila slavnostna alegorija ? napovedio novega leta Zabava ie bflla zelo animirana tu je trajala do ran. ga jutra.
V areni Je zbra^la Ilirija svoje prijatelje. Tuđi arena ie bila dobro obiskana Program je bil zelo posrečen. zlasti je ugajal boks med svetovnima šampiionoma F'ksom in Foksom Foks je imei smolo, da je iz^ubil zobe in jih je moral iskati po dvorani Razni drugj komični nastopi so še dvignili veselo razpoloženie, zelo ie ugajal tuđi nastop plesne dvojice. Stojkov'čeva Seunig. K animiranosti je mnogo pripomogel Svarov džez bend. a rudi dobra kaphica.
Ljubijanski Zvon, ki je bil letos brez krova, je moral svojo ž^ tradicijimlno pn-reditev opustiti, zato pa je dobro odrezal »Siavcc« v Mestnem doma, kjer so se ple-saivi suhali ck> rane&a juira '>Soča« ^e ie pobloviJa od starega le-ia pri »Levu«, bilo pa je tutii še nebroj drugih prireditev po go-stiinaft in kavarnah.
Siovo od starcaa teta turej ai bilo pre-več žalostno, za nekatere pa je bil skuk v novo leto ie nenavaden dog^dek Bt.o jih je na-mreč več, kj so si lastil, neomcjeno pravico do kričanja in razgrajanja Mislui so pač, da gre sila pred pravico in so tuđi druge nagovarjali. naj hm porrugaio kričati. Razgrajači so bili davi zbrani na policiji. Namesto rusov proti mačku so prejeli račune za razbite Sipe rn nagrada Za pt»nf>ćno razgraianie Ma-ček je bil p"tem ^e ht!tši Drugače je bilo pa Silvestrovo v Ljubljani brez posebnih dogodkov.
Vampir v zagrebski mesariji
V Zagrebu ic mesnica, pred kat ero se zbirajo vsako noć lahko verni meščani, ki trdiic; da sliiijo pokojno mesarjero ženo se
kati meso.
V kiši mesarja Sjepana Lubenjaka na 7a^rcbški Ilici *e T*ekn; dni str.-ši. "Vea ta tK' -i^&v-. ;t razhv. r.a ki pr-d mesarjero bim se Arira v =»a-ko tkk štcvilna množica Z*r??hčanc\'. k* >^>.>fu$ajo, kako vampir i*ff*»; n in. <frafr ro ^;'■
Poročevalec «NoYOsti» je obiskal mesar= 'a in ga vprašal, kaj misli o vampirju, ki Straši v njegovi hiši. Hvala bogu, da ste ^-ris li, je rekcl mesar Lubenjak. 2elel sem roi:?#'titi »6 o vampirju s kakim novinar; iem. k.ijti !<ar se godi pred mojo hišo večer fA večercKT, rresega že vse meje. To je sra* iPf*r i 76 Zagreb. To si upam reći, čeprav sem sa.*> >4grehcan. Ze od sv. Štcfana se zbira pre<* mojo hi^o na Ilici množica Xa-grebčano- fr /^l^ekčank in posluSajo mo* jo poko'n:? /.'no ki se ie povampirila in sedaj str^ p»> uši. Čudim •se praznoverju nnših lj?;dj, sa i n živimo v srednjem veku 7.C od božica ^ zbirajo pred mojo hišo, postaja!o noč u nočjo pred mesnico ter izgubljajo «*af in zdrftvje fn večina njih trdi, Un »? nazančno sliši, kako duh moje pokojne Jerie rogovili pq mesnici, steje de* nar in rffka  'neso
Kdo je prvi izsledil vampir\x in kako je zaćeU ta čudna zgodba. je vprašal povtnar.
— Moa-oće je samo dvoje, ie odtjovoril mesar. — Ker je hiša stara, so se naselile v nji pogane, ki po-vzrocajo šum in ropot \ mesnici. Ali pa prihaja šum iz sosednega lokala Nikoli« Knohel >tanuje v isti hiši in prezidava svoio delavnco v vinotoč. Ne vem, zakai se mi tako modi, toda resnica je, da dela noč \n d»n. Lahkoverneži so stišali ta ropot m pa beganje podgan po mesnici ter so tako prišli na miscl, da se je moja ranjka žena povampirila m straši v mesnici. In prosim vi»s zaka; bi »*» ravno UToir ifna povampirila? Zivela sva složno ir ^red pol leta je umrla broz mopp krivde. y,(*\n gem žaloval za n}'\ ker je bila ilobra %'f->r.^.1injn >n vzorna ž^na. Z njeno nomoč-jo sem pri^el do premoren ja. Preti 10 leti sem otvoril majlino mesnico v Ilici, rtancs 94'jn pa la^tnik dvonaHstropae hi^e in im«m podružnico mesnice. Zakaj bi se moja £ena povampirila. Živela svu zadcrvolino. Ros je. da ^em se kmalu drugič oženil. toda *o sem moral storiti, ker sem rabil druiico. Lfiidje. ki imajo sami onravka z obrtjo. raznmejo, da nisem mojjel storih* dru2H?e in da ni greh, fe sem se vnovif oženil Sploh se mi pa z<V\ biidalost govoriti - 5© dandune* n vampir jih. Čio' na tuđi »ovrrlnilte. »ni veste, in n? i-aJ : .» -»o, da je vse akupaj podla intrf ■*                 "* staradi šuma v so-
sednem   lokalu  ir   ropota  podgan  v me^niri nastala   fanta^učna   z^odba   o   ^ampirju.
Tuđi čevljarski obrtnik Kn6bl je hudo razburjen. ker «se pr^d njegovim lok»l'»m zbira ponoći množira iu posluga vamr>irja Ko ?e pred hišo zbere množ^a in posluša str2ihove, plane Knobl iz lokala in se rezi na lahkoverneže. Kaj ste ponoreli? Ali va? je vrač obsedel? Zakaj ne grestp domov spat? Ka; vas briga, če jaz delam v svojem lokalu? Zabijam ž^blj1 vi pa čujWe da vampir šteje denar ali da p<»lafl[a oteži na tehtniro Če zabijani deske slinite kakor vampir seka meso Pojmite domov «pat. t-e-daki! Kaj se vas tiče, če preurejam oevljnr no v vinotoč. Ne rabim vas za stražo pred hišo.
Sam mesar Lubenjak je še! poslu5at strahove v svojo podružnico na Ilici. Neke noči je prišel pred hi§o ob eni Nato <e je vrnil domov in je odšel pred mesnico zopet z?utraj ob 3. Našel je množico, ki je vso no? stala pred mesnico Čudil &e je, da je v Zagrebu   še   toliko   praznoverni'i   ljudi.
Siivestrovanje v Zagrebu
Tuđi letos je bilo slovo Za^jrebčanov od starega leta bučno in veselo. Ta kor je tuđi pri nas navada, proslnvljajo v 7agrebu Sil-vestra po kavarnah, sjo^tilnah in restavra-cijah. V Zagrebu je bilo letos okoli 300 ta-kih zabav. Vršile so se ve^e elitne 'abave v zagrebških dvonnah m hotelih, v manjših gostilnah in kavama'1 v mestu in na periferiji p^ so bile manjše zabave. V zadnjih seveda nišo potekle mirno in brez in-cidentov.
Tako sta imela policija ia rešilni odde-lek mnoizo pof.la. Rešilno postojVo so pokli-cali že v ponedeljek zvečer na BijenČko cesto, kjer se je pone-sivčil brezposlni de-lavec 52-lelni Pavel Obol iz Sombora. ^el je po oesti precej pijan in je spodrsoil na »polzkih tleh ter si pri pa<icu razbil n'*. Olpeljali so ga v bolnico, kje' so mu obvezali rano. V neki gostilni na Kanalu se |e žaba vala pijana družba. Razli vala je vino po mizah in razbijala kozarce. Zabava je bila na vrhuncu, ko se j« pripetila nesreća. Brivski obrtnik 27-letui Slavko Dugor&čki iz Krapine si je prerexal iil« na deenl -olei. Na mizi j© bilo polno črepin/ od razbil ih faš in steklenic. Dugorečki je v pijananti tolkel po mili in uHaril po *feklfniri ki «e j*» razbila. Steklo mu ie prerezaio žiie. Začel je krvaveti, v aostilni pa diso ve-deli, kako bi mu »t »tavi,"I kri. Poklirali so rešilni  voz,  ki  je   rui.;enega  veseljaka  od-
peljal v bolnico- Slično se je poaesrečil krojaški pofliočuik Joft4p Kvoder iz 1» borp v Zagorju. Zabaval seje v neki gostilni iia ]lovi ce^ti, in ko *e >e zjutraj pijan \a*jal po gostilni, ae je prerezi i ^leklom mm desni roki. Ker so rane ueTar-ue, je BM>ral v bolnico. Z;»trai so pakii-cali rešilao postajo t»đi v Vlaško »ilico. Rešilni *t» je tu prermA nekega Jakoba KeckešaT ki je namešžea kot čuvaj pri tvrdki Kaiser. Po Silvestrovanju se ^ v pijanosti domov grede atepe! s tovanai. Pri tem j« dobil težko rano z noiem v prsa.
Prvi snežni zameti
Ljubljana^  2.   jau^arja.
Na Silvestrov večer je »agr»ila Li*aWji-uo pravcata londonska megla. Nekateri so prorokovali, da bomo imeli še nekaj dni lepo vreme. Toda zjuotili so se. Ze oa novega leta dan popoldne je začelo »nežiti in do danes opokJne j-e iapadlo skoro ie pol ftietra snega. Ljubljana je dane» dobila povsem drugaeno prometno sliko. Veliki ftoežuJ zameti, ki divjajo po vsej Sloveniji, so povzročili znaten prometni zastoj. Jutranji in dopoldaaaki ^laki »o pri-hđ)>tt od vsefc strani » precejinjimi za-mudami, toda železni^ka apriva je bila kos svoji nalogi ter je pravjčasno odstranila vse ovire. Največji zameti so v koč«v-skem  okraju   in   po Notrafljskein.
Kljub velikeinu snegu đopoldne še ni* so bile pretrpane zunan^ bnojvne in telefonske   zveze.
Ljubljana je že zgodaj zjutraj kazala ne-uavadno lice. Tramvaj že zjutraj in tuđi do-jioldne ni vozil. Na Zaloški cesti je baje obtičal prvi voz v snegu, ko je privozil iz remize, Nasprotno r*a ata mes<iia avtobusa vzdrievala prumet med Vi^em in Ježico. Drugače je bilo prav nuilo av^omobilov in drugih vozil na cesti. Mestna obeina je po cestnem nadzorstvu takoj uredila vse po trebno da bi odstranila vse prometne <>vi-re ter je poleg stalnih mestnih delavcev najela še pribl žno 2*M) brezposelnib delav-cev, da so pričeli odkidavati sneg. Zanimi-vo sliko kaže tuđi Ijublanski trg. V3e je zasneierjo na Vodnikovim 'r^u- Oh -*tra-ni pri »emenilru je prav malo prodajalcev sadja, a tuđi sredi trga je prazno.
Občinstvo se je đopoldne sploSno zgTa-žalo nad trpinčenjem zavali. Konja ao morali z velikanskim naporom vleci voiove pre-moaa in dru^rega blaga. Po većini so obti-čali sredi ulice v snegu in vozniki 90 j:.ll neusmiljeno   pretepali
Kidanje snega in snaženje hodnikov
Mestni magistrai l:ubljan*ki opjtirfr hlint in zemliške po«estnike. oskrbntke, hi^nike in najemnike hfš, stavbiić in dm«ib pro-storov na § S-2 cestno . po4iciiske«a reda Iju-bl anskega. k: vsebuje določila glede snaženra bodniko\- kadar zapade sneg Glasom predpisov ie treba očistiti h< dn'kt ih pešpoti ob posesrvih in parcelah nemudo-ma čim zapade »neg in čc vsled tesca *x>;zi afi se napravi poled-ca. ie treba Dosuti hodnike ritdi s peskom, pepelom ali kako Jrjgo stvarto. Snaženje in p^sipar»)e ic treba *z-vršifi v širini hodnika ali peioota. Poleat t^-sta se morajo očistiti rudi dot čni -arki <ka-dunje) o+» hminikL'. ker se sicer uvi tajanru ali rmrzovaniu sneza voda ne bi mogla od-tekati Kadar zapade snese pnno^i a!i ^ na. pravi poledica treba je opraviti čišćenje in pos parne vsa.i do 7 ure zratrat. ?*i ne-presfanem sneženiu }e treha osnažiti *-.;>d-rrike in drugo veČkrat na -iin m tili iako nosioati  da ni nevarnosti za vc$ie
Z dvorKče se ne srne sne^ ali !ed odkia dati na cesto temveč ga je zvozii v -Sub-l'anico ali na odkazana >kUd"5ća >i»cs k sam *drči ali se p^meče s sfeh mt.raip hi^ni posestniki nemudoma «n svc«ib «*ro-^kib 7vozit * ce^fe Oh [»■■>er vremenn *e hodnike in neSpnfa >o to—ebi * ečkrai na dan   ofHtif^   »u?   in   *>T^ta
Prenfor>ke ten dofočii So m*?5*ii m-ics^at ka/nova! \>~) :esfnn . u-^K'i'sVcn rc&. oo-Teg ^esra Da rm odredil !,i «e d-x>t čno <>twt-^Čeno nTT "en^a-^o iprv/'-erfc ćelo irvrS'. na  stroške   zamudrresa  la^'n'K»  h:«e
Palača madžarskoga posla-ništva v Pragi na dražbi
Praški rrgovec F. \VSlfel tož: Madžarsko za odškodnino v zn-esku I mi-H;on Kč. Zastapir'k Madžarske si ye zaman prizadeval izpodbiti pristornost mešanega oe§kosJovaško-mad^ar«;kejra razsod šča. Po koncanem sodnem rx> stooan'u se ie preselilo razsod"šče iz Br4inr^jšte v Brat:slavo, k>er >e iz-reklo sodbo da mora madžarska država r>lačati odškodnino. Toda tožitelj kljub neštetim intervenc iam ni dob:1 deiarjđ Pravni zastoprrik Madžarske }e izivil da Madžarska adskodnlne ne bo plaćala, češ. da lahko določi kvoto do^a samo reparacijska komisija, ne pa meš^rho razso-d š5e. Na ugovor, da ie vprašarre pristojnosti razsodilSa že davno rečeno in da se mora Madžarska n'esjnvemu sklepu ukloniti. >e bu-d:mr>eštanska fnanJna r>rokuratura odgovorila, da Madžarska kljub temu dotea ne bo poravnala.
Tož'teli se ie obrnil na pra§1co ck-zelno so-dišče z zahtevo po eksekucijf. Zabteval je, na] se pa Ja ča praSkega madžarske^a poslani^tva eksekutfvnim potom zapleni. fTksekuciia je bila do-volana in tuđi vrhovno sod šče ie ta sklep potrdtio. Tako pt1d*» oa)a5a ma džarskega poslanistva v Prajci na iav-no dražbo, ki se So vršila za^etkon1 'anuaria če Madžarska v kratkem nf plača VVolflu odškodn;ne, bo madžar ski poslan'k v Prag z vsem no«laniskim osobjem in inventarjem deložiran.
Kaj nam obeta novo leto
Madam« Fray« praTi, da bo tuđi L 1929 v znamenju kaUiUtof. Ženska obeto boljie čatc. — Pohlep po denarfu bo ic   c JI,
V>ako leto se pojavljtjo razni pre* roki, ki sku&ajo uganiti in napovedati vse vainejic dogodke ▼ novem letu. Že 2*dnjič smo poroćali. kaj vse čak« svet ▼ novem letu po mnenju teh dvomljrvih prerokov, našteli smo naj» važnejic dogodke in pojave v življe, nju poedinib narodov, ki pa seveda za dotični narod odnosno državo ne po« menijo niti sreče, niti nesreće, ker je zelo dvomljivo, če se bo prerokovanje izpolnilo. V splošnem prerokom malo* kdo verjame, dogajajo se pa poedini primeri, da ta ali oni res uganc, kaj se bo zgodilo v bližnji bodočnosti in to je  voda na mlin  vseh  prerokov.
Madame de Thebes je svoj almanah za leto 1929 že izdala, pa ima smolo, da je ćelo med Francozi, ki so bili do zadnjega na njo zelo ponosni, prišla nekam iz mode. Za novo leto je nam* reč napovedala vse polno nesreč in katastrof tako, da ji ćelo Francozi no* čejo več verjeti, ker napoveduje nje* no prerokovanje tuđi njim zelo vihar* no in nesrečno leto. Pač pa je prišla v modo druga Francozinja ga Frava. ki je postala nekaka uradna vedeže* valka. Čujmo torej, kaj nam obeta ona v novem letu.
Frtva ugotavlja ▼ prvi vrsti, da bo leto 1929 v znamenju Marsa in solnea, kar pomeni z drugimi besedami. da se je treba pripraviti na nasilja. hrutaU nosti. elementarne katastrofe, razne nesreće in izbruh najgr<»ih človeSkih lastnosti. Nainižji instinkti lahko do* »ežejo v znamenju Marsa in solnca vr« hunec. Pošteni liudie moraio biti v no» vem letu zelo previdni. kajti če do da* ne§ i> ni^o izvrgli nohene tatvme ali umora ali če pri kaki katastrofi še ni* so izgubili glave, se jim utegne to zgo* diti v novem letu. Geslo novega leta bo: Hobro služiti in uživati.
Z druge strani *ta pa Mars in soln* ce zelo nakloniena razvoiu in razma* hu nadpovprcČnih ljudi.  V novem  Ie*
tu doćakamo velika znanstvena o£*rir» ja, v medicini pa  pravo revok'ctf j. V medicin   ,c začnt, aVeljavljati fu-i   r*" hucm.   P*ihiatrija   in   kirurgija   N  ^r,-zelo   napredovali.   Kdor   ima   U ■. men zblam^i ali Jobiti  vnerje žmiCđ nai raje Ie n tlo počika. Velik   j«^ li se  rvbetajo tuđi v HtfratuH   eh-S    i Cledalilki   iimet-,oiiti,    kicr  *e rota  : nova  formula   Sa^>o sl;kariem  ia.  Fra> ya ne obeta nič d< hrega   V nrvč m  U tu ne pričakuie od i nn n^ no-'b^aii Povsod.   v   umetnosti.   znanosti in   po, litiki.  stopiio  v  osrredie  mlad*  mo<t Stara   garda   politikov.  \>\   ravz. ti^   ft 25 let  v prete/ni  vcč'ni dr?§v x <**"< • mesta.   ho   izeinila.     Sedanii   frinc« -'i vladi     nanovrduie     Fravt     ^-r^    -   > <;mrt   Raie ho morala ooUtoHt        •-•■ mladi   Vova vbH^ nrirravf ro* toriu.  ki  ga  dobi  Francija nijno^nv i* Č€7 ^tiri leta.
Frava se fe snoTiniU tuđi fr^rif^lni, samo da   f? m^'i'j  mendt 1/    a  frar = coske      VsnovpHtiie   namr^c <      \tč\ * draoinio.   Trgovini  Ko  nred**  d<*  ma ca zelo sTaha   Franriia Ka %f»]. na r»r G!u   revoTucM*'.     toda   končno    •    Kocif r7huri#*ni rinhovi  rn <Ao noTn   i;   "^#»r. *fci   pokret   ho   t* lo   nanrfHn\ i    Foro čene   in   nrnoročene  KoHr^  <Vd ,i'e   r-o-"itAt]   neodvisne*   fn   v   snloSner*   »c   h'» noin?*ii  ?en«;k   7hr»li*al.
Kakor vedno     e boHo rhiral *-j *'•   % novem  letu  nad   evrf>n*k*m    r.h» i   . Čm< ohUki pret^čr vo^n^   Vofi^ m* n rudi v novpm l^tu ni tr Ss Kar   Ver  * • zadnia   evropske  r.arode   tenv !ito   -pametovala  in ker bf volaVi,    * +'   • udole^ili   zadnieda   svetovne^a klani  . pod   noKenim   popoiem   ne   fc'i driri! po kostanj v žrjavico za ruje iTf-.-esc. V sploSnem  bodo  najslabti  p"^ tri je meseci. »pomladi  te  pt obrn.  vtc  n» bolje. Glavno je torei  dr/ati *c di^b^o prve   tri   mesece,   potem   pa   x.i   ?o,iiie kako.
Samomor mlađega poročnika
V Foči se je uslrclil včeraj poročnik Antonijević. — Vnok
momora )c nesrečna lfubezen.
V Poćii se je odigrala na novega leut dan pretresljiva ljubavna tragedna. Cast-nlk ta-moinjc farn«wii€, poročnik Dobrica Antoniiević je izvršil v sobi dežurnega oficir ja samomoT Mladi poročnik se Je ustre-lil s SteTer - pištolo v glavo Krogla mu je prebila đavo in zadela v steno ter padla na tla Na kraj samomora sta prišla tako poveljrrlk mesta n policijski u-radniki Naf^b sra Amonijevića v mlaki krvi Bil je neza-vesten. ker je pa Še dihal, so pokticatt sre-skega zdravn'ka. ki )e samomorilcu nudi ^r\o pomoć Poročnik ]e WI v aKoniji. Cei rx>I ure se Ie ravedel za trenotek nato $e ie pa znpet onesvestil Boril se ie s smrtio do večera in te ponoći izdttrnit. Krogla mu ie  ranila  možsane.
Vzrok samomora mlađega poročnfka ic nesrečna tiirbezen. Pred letom drri te priib v Fočo neka Mari?a Darrtjarri<* pl Verfada s Korčnle Pr-*b Je k svoji sestri Martino-vićev: ki je zdravnica v Foči Ker Je bil AntonlirvMć katoji-k namfanoviće\-a pa pra-voshvne vere ie n^ena sestra pTei>r©či!a da se Danvanovićeva ni sha-ala z mladtTr Ćastnfkotn hi ie tuđi r>d1oč"no rKfkionifa že-rrJtev Ker Je w nxH Marija kljub temo Ijtibia častnika. ?o ie sestra poslala nazaj na  Korćuk)
Ar\fnm)tv\t pa lape KorčuIatAe ni mogeJ pozibiti in  tuđi  ona  mu je ostala   zvesta.
Castnik je pretril daljši <iopu&: na Korčutt in je prisegel Marifl. da jo bo vzel za Ženo. Nato se je zopei vrnil v r*očo in prosil ponovno 23 dopust ki ca je tuđi dobi! Od-prljal se ie v Plevno, Itjer hrra mater Ne vc se. kaj se ie mlađemu častnlkti prlpetfte doma toda ko se te v- >T v ".'* *r M **>«. P< Inoma spremenje^ Pred đrr ; *c ^•••W! Oij mateTe pismo, C. > n'ce<n.t !*trblca Marica prišla s Korčule v Ple\ ^ To t «e NV» polnoma ztneiaio Bi! Je vt% tz sene B!o-d:l fe ves dan po mestu Ohiskil Je vse tr. sovce. kjet \e bil kaj dolžan n te poravna! vse dol^ove Pri tem )e tzjavM da ne mara več doigov ker rms natnen ubiti se Ker Je f>:? Antorrfjevfć sfeer znan Icot velik faltf-vec. mu rH nihče verje!
Novo leto je časnrlc prebtl z nekim rmis-H^iafwm. ki ie bi! njegov nafb<vlS: prijatelj, fermi >e tzjavil da se fe naveličil fv jenja in đa ga bodo spravile ob slufbo razr.e pri-trfbe proti njemu. Prijatelj gz ie tolaži! !o ci preeovarial nai si ne konca Življenja zaradi taki malenkosti Zvečer ie Antomi»e. v\Ć MefoniČno poklfca! Plevlie K telefona pa ni pn^el terTrveČ se \e ob !1 uri ustre. lil Antonijević je bil star komal 24 let Rodom tt bil iz Plelia in je bil v Poči splnino piijlubljen Povdjnik mesta ie o samomeru takoj odvesti! Antonijevićevo mater
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Liohliani
DRAMA
Začetek ob 20  uri
Sreda.   2.   ian.:  «UkroČena   trmoglavka»   B. f:etrtek. 3   jan- Zaprto,. Petek, 4   ian    »Betlehemska legenda*   A. Sohota   5   ian.:  «fK>hri vojak švejk». ZnU
žirte cene   Irv NVdcfja,  6    ian •   Ob   15   irPeterčkove   po*
slednie »anie   Znižane cene (od Din 15 —
n^vrdol)   Tzven
Ob   20   «Ziv  mrtA-ec«    Znižane  cene   Izv. Fonedelsjek.  7   ?an :   «Lepa  Vida«   Red  B.
OPERA.
Začetek ob pol 20. uri. Sreda, 2  jan.: Zaprto. Cetrtek. 3   ftn : «DiIibor»   D. Petek, 4.   jan.:  Zaprto
SENTJAKOBSkl  GLEDALISKI ODER Sobota, 5.   ian :  «Bunbury»   Abonma. Nedclja, 6.  jan.:  «Bunbury».  Uvcn.
Premijera *Treh mlđdenk* bo v operi koncem tega tedna Opereta je kompozicija komponi-sta Berthea po $chubertovih metodijah ter je radi svoje melodijoznosti splošno  priljubljena.
Dsne» zvečer se ponovi ▼ drami zmnu miva Shakespearejeva komedija -bkro^co* trmoglavka* v Župane i te veno prcvodu Ju> tri, v četrtek 3. t m. ostane dritma zpprta. V perek 4 t m »Betlehemska legenda* za aboVima A
Šentjakobski   f>tedaliikl   oder   vprizori v sobr>to 5. in v nedeijo 6  t  m   tridejan»ko angleško   komedijo   *Bunbuty*    —   Pisatelj imenuze  to  igro —  trivijalna   komedija  za resne   ljudi    in   opisuje   v   nje?   življenje   v angleških  kroflih   Komedija  je  polna   kras^ ne duhovite komike   Situacije to tako za^ pletene, di se posetniki zabavgjo izvntno Kdor  Ijobi   dobro  m  privJno komiko.   nai poleti  predstivo   —   V^top^ice  ^c  v   pred prodaji   v   trgovini  e    Petra  Šterka   nasled nik   Milo^ Karnicriik  na Starem trgu. ZaČe* . tek obeh predstav je ob 20. uri.
£BetezniCQ
K«I«dar.
Dane«: Sreda, 2 ^ouarja 1929; katrii-fani: Ime Jeiusoro; pravoslavni: 20. de-cembra,   Danil.
DanA^afe   prireditre.
Drama:   >Ukro6ma   trmoglavka<. Kino  Matira:   >Kozaki<. Kia« Ideal:  >Morala<.
Detorae lekara«:
Daa^: Sulnik, Marijin trg, KuraH, (Jo-»pofvetaka ce*ta.
— Slu»b«Bo ii LHP-a, Seja uprav, odbora se vrii 3, I. ob 20. v damskim salonu kavarne Emona. — Tajnica.
Opice nišo bile naše prednice
Ta trditev nj sicer nič novtjta. na-vzlic temu da drži Danvinova teori^ danes šc vedno tako trdno kakor ot iasu svoj€K3 nastanka Darvln sam j< namreč Dfav dobro vedel da ljudjc nismo potomci opic kakor hoče vedeti ooltntel Kenca ki trdi. da njefove teorije Dozna temve^ ie trdil da izviramo tako ljudie kakor opice od nekejca skup-neza živalskega orednika ki ga danes *e davno ni več med živimi.
Te dni je izšla v oemSki Ullstcinovi /,ak>Žbi kniijfa »Clovek in nie^ovi pred-t ki« izw)d peresa prof Friedricha Maurerja ki dokazuje pravilnost Dar-svinove teze in ?ovori o vseh izsledk^'h. ki iih ie v tem O2lru napravi?^ znarost ->đ Danvinovh časnv %tm Knftz? if ^srato ilustrirana Maurer k bil pr'1!-feP znamenitejfa liaeckla in izv-CtleC niejtove zadnie volje Danes ie v seuČi* !?§ki profesor 'n ravnatelj anatomskeg?a zavoda v JenL
stpv    »
• nrtVFVsn    \» * R o D,  dne 2.  januarja   1929.
Stran 3.
Dnevne vesti.
__   Odlikovani«.   Odlikovani   so   %   rgdoiu
av. Save II #topnje član glavne kontrole HilariJ Vodopivec, z zlato kolajno za drlav-Ijanske zasluge po&estnik iz št. JoŠta na Kozjaku Franc Ra^čak, z redom sv. Save V. »topnjr fvo u radnik kopali&a Rogaike Zlobne  dr    Franio  Novak.
^ V aašr dr***lj»ustv© <<> *pr«*jfti po-•fstnik ii okolice Celja Henrik BiajftM, u?i-tdjica e Bleda Tereiija Nag*»le in vdova iz Maribora  Mnrtina  ftrani.
—   Ja« na   tnaeiijer^ka  praksa na  ozoznlju naše države  je dovoljena  inienjerju  iz Ljubljene   ivaDu   Tornagu
—     Prepovedaur    »ublikatije.    Notrauje ininistrBtvo  je  prepovclalo uvažati  in širiti v   naši   državi   v   Argentini   izdano   brošuro iStjepan   Radić   —   Moj   politični   iivotopi«« Ui   rumunska  kol^arja za  teto  1929 »Almanahu!  Banatuluif   in  ;Cal*ndarul  Zentru  To-t;   Si   Pentru  Toate.«
__   Ustano^iter    kalastrikih    uprav.   Ka
kor smo že poraća li, so bile » 1- januarjem ukinjene vse obstojeČe sreske katastrske uprave, katarske evidence in sekcije za vxdrievanje katastra. Njih ag^nđe so prille v pristojnost katastrskih uprav, kl »o bile na novo ustanovljene. V obmocju ljubljanske finanfcne direkcije so bite Ustanovljene ka-tastrske uprave s sedežem v Ljubljani zn obrnoUje davfnih uprav ▼ L.hibljani-roestu, Ljubljani arezu, Kamniku, LttijS in Logatcu. v Novem mestu za območje uprav v Novem m^«tu in Crnomlju, v Kranju za obmožje tiavčnih uprav v Kranju, Radovljici in Skof ji Loki, v Koeevju za davSao upravo v Ko-čevfu, v Brežirah za območje davftnlh uprav v Celju, Laskem. Konjicah in Smar-)u pri Jelšah, v Slovenjirradcu ta obmoCje davfnih uprav v Slovenjgradt-u, v Preva-ljah in v Gornjem gradu, v Mariboru za območje davčnih uprav v Mariboru in Slovenski Bistrici, v Ptuju za območj? darčoib uprav v ptuju in Ljutomeru v Murski So-boti za obmoeje davčnih uprav v Muriki Soboti   fn   Dolnji   Lendavi.
_ polaganje driavntga -»rekovnep* ii-pita idravnikov. Ministrstvo nar. adravja je poslalo vsem higijenskim zavodom okroi-n»co, v kateri ponovno nar oca wm zclrav-nikom v pripravni skupini, ki imajo pravico polagati državni strokovni izplt Sa pfe-hod iz pripravne v pomoino ikupino, da *p prijavijo k izpitu najkasueje v enem me-secu. Po pravilib za ta izpit se lahko prijavijo zdravniki v času svoje triletne pro-vizorične službe Kdor se v določenem roku ne prijavi k izpitu, izgubi službo, ker »>o miniatrstvo narodnega zdrav ja smatralo, da izpita   ni   polozil.
GRADSKA   LJEKAR.NA.
Kamenita ul. 11.
Mene so bolele kosti 18 let. a sedaj nie već
ne čutim bolefin, odkar sem  se  namazal z
Keumatisom, zato se Vam Iepo zahvaljujem.
Delir    Ante    Muć     D.-iimru-ijn.
—   Iz  notari*  službe.  Notar  v  Cerknid g. Josip Kenda nastopi s 7- januarjem novo notarako   službo   na   Brdu.
__   Iz   •dvetniske   »luibe.   V   imenik   (d-
vetniske zbornice za Slovenijo sta bila vpi-sana dr. Bogdan 2užek s sedežem v Ljubljani in dr. Anton Megušar s sedežein v Brežicah-
—   Ij  »Uradoega lista«.  >Uradni  liste  ši. 1*22. z dne 29. decembra objavi ja uredbo 0 določitvi   činov   in   razvrstitvi  ivanj   fiuanć-ne »troke.
—   Dnevnice   i* službena  potovanja.    Po uredbi    o     p>ovračilu    potnih    in   selitv^nih stroškov državnim uradnikom znašajo dnevnice za  službena  potovanja  na  ozemlju  naše  države za   ministre   in  državne   podtajnike 250 Din, za  uradnike I. kategorije 1. In 2.  skupine 200  Din,  za  uradnike  I.  kategorije 4. skupine 140 Din, za  uradnike  I.  kategorije  5.   in  6.   skupine  ter  II.  kategorije 1.   in   2.   skupine   110   Din,  zq   uradnike   L kategorije 7., 8. io 9. skupine, II. kategorije 3. in 4. skupine ter III. kategorije  1. in .   skupine   90   Din,  za   uradnike   II.   kat   5-skupine  in  III.   kategorije  3.  in 4.  skupine 75   Din,   za   zvaničnine   00   in   za   služit3lje 50 Din. Za dnevnice se računa čas od odho-da do  povratka. Za vsakih 24 ur se  računa po Ina   dnevnica.
—    Požtna   hranilniea   kraljevine   Srbov, Hrvatov   ili  Slovencev  uvede  z  10.  januar-jem   1929  mednarodni   virmanski    promet  z Nemčijo  potom  Čekovnih zavodov  v  Berlinu ni Monakovem  pod istimi  pogoji,  pod  kate-nmi je ta  promet že upeljan z ostali mi dr-žavami.    Podrobna    pojasnila   glede   medna-rodnega   izplačilnega   in   virmanskega   prometa   daje    brezplačno    podružnica     poštne hranilnic«   v   Ljubljani,   pri    kateri   se  tudf labko   naroče   seznami   imenikov   ček.   računa   v   Nemčiji,  Avstriji,  Svici,   Cehoslovaiki in   Belgiji.
—  Obsodba Zagrebčanov, ki so raiobesili crne  Bastave    Zagreb^ka   policija je  iivlekla iz   arhivov   staro   cesarsko   naredbo   iz  leta 1854  in   kaznovala   po  nji  25  neščanov  vsa-kega  na  500 Din globe, ker *o  izobesili  i. decembra  žalne  zastave.  Z manjšo denarno globo  so  bili   kaznovani   laftniki   I oka lov, kl se izobesili žalne zastave v strahu, da bi jim demonstranti   lokalov   ne  demolirali.   Većina kaznovanih  je  zadovoljna s  kaznijo,   wmo nekateri   so se  pritožili.
—    8loT«nska   številk«   »SturnMK.     Urednik     medna rodne     revije    nove     umetno»ti »Tank.   Ferdo   Delak.  ki  se  modi  na  gleda liškem  studiju v  Berlinu, je prevzel pri vodtlni    me-dcarodni    reviji   nove   umetnosti -Sturm«   uredniško    mesto  za   mlado  jugo-slovansko   umetnost    Kot   tak  je  s  predava-i*ji   o  jugoslovenski    In    posebej   slovenski novi   umetnosti   otvorit    vrsto   propagandnih večerov, katerim  »e  v dogledcem  ča§u   pridruži jo   še   ffledaliSki   eksperimenti.   Januarja   1929   pa   iziđe   v   uredništvu   Ferda   De-laka  in  njemu v  pomoč  dodeljenega   nem ikega   knjž>vnika   Heinza   Luedecka   slo/en-ska številka  revije »Sturm« s prispevki Marija   Kogoja,    Veno   Pilona.    Ferda   DeUka, Ivana  Carge, Mihe  Maleša,  Avgusta Černi- ,
goja, Edvarda SUpao^ic^ Ivam« Poljaka, Zorka Laha in drugih. V*i inlere#ente opo-mrifimo, da stane iifod te bogftto Ilustrirane stevilke s poštnino 15 Din in se na-ro^i pri: Heinz Luedecke, Berlin Sw 61, Oltschli.eretraa«e  107-
—   Mat^iftj m  a^r«  totaltk* «a«teik« %m p#dte«tnik«.    Vojno   mlalstrthro    rajfrisaje nateCaj za 80 tetfiikot U VMh rfst orolia za službo pilote* x tfaloploTftT«. 0b«MBi laipisuje   natucaj  za  00  podfiar#dnikOr,  ki bodo   prevedeni   k   ari|atikL    KaAdMati   «e luorajo prijaviti najkaaMj* do 20. t m. komandi   zrakoplovstva   v   P«tfoTaradiira.
—   Ta jaki  prtmmt  v  DaVrrralka. Od   1. januarja  do 31.  oktobra J« Mio v Dubrovniku 90.096 letovittarjtv ia sioer 13.23* na-iib  dri« tI ja nov    0002   Nsmca,  423»   Avstrij-o«v  3777 Cehov.  366 Madlarov, 460 Polja-kov, 428 Anglefcv, 10g Pranooaar, 414 Am* rižanoT,  968   iz  drugih   evTOpakib  drlav   in 4]   iz  Afrik« in Atij».
Odvetnlk            7
dr. Bogdan Žužek
vljudno  naznanja, hm \* otvori!
ođvetniftko pisarno
v LJUBLJANI, Mikloličevt cesta 28/1.
—   2ivaltk«  kata«  b«lesai   ▼  lj«hl|a«ski oblasti.  Od   17.   do  23.  d«e«mbra  j#   bilo  v ljubljanski oblasti 7 sluftajev svinjske kng« 1  koĐj9kih garij in  1 febtln* kug#.
—    Vreme.     Vremenska   napoved   pravi, cki bo oblačno s fev*rov»hodnimi retrovi in s snegom   Z  novini  letom smo dobili  prvi rimski  sneg, ki  bo oblefel   Zt Cee, no$ g» je- zapadno v Ljubljani 28 cm   Vse dopoidne je močno snezilo. V^eraj je balo Oblačno po vseb  krajib naše driav« in pooekod J« ane i»lo    Na/več   snefa   j#   tapadJo   v   Uubljafli odnosno   ljubljanski   oblasti    V  Južnih   kra jib   $o   imeli   včeraj   det   Zaoimivo jd.  da temperatura   v^eraj   002   dao   ni   padla   pod niČIo.   V Splitu je bilo 12.   9  Beogradu 6, v Mariboru in skoplju 4* v Zagrebu 2, v Ljub Imu\  1.2.   Dane? zjutraj j© kaaal  baroraeter v Ljubljani 758 mm, temperatura je zaasata — 2 C
—    Kranjska   p#4r«taiea  SpD   naioaoja. da je  podružnica   »RoSa na  Gozdu«  za Ča-»a  zimske  sezone  ob  osdeljab   in   praafiikih ter  sobotab   in   dnevi   pred  praznik!  stalno odprta   in   o^krbovaoa.
—  Pri 1«bJ preb*vi, I«lo4l««ai ia £r*v«s~ oem katarju. čreve^nih oteklisah, nafu#Bju k   vnetju   ?lepiča   Vam   poviroča   naravna >Franz-Jo«ef<   gren^ica   lahko  prebavo   brei vsakib bolečin. Preiikulbje na klinikah trde da   je   grenćica    »Fran*-Jo»©f<    najboljle   in rtaju^inkovitejSe    od va jalno    sredstvo.    Dobi se   v   vseh   lekarnah,   drogerijah   in   lp*--e rijskih   trgovinah.                                      1-b
—   fotoaparate kupite najboliše pri Pr P. Zajec, optik, L/ubljant, Stlri trt 9.  53-1
\i Ljubljane
—lj Čudne rasmere. Dane« dopoldne ca uoben naJin ni bilo mogoče dobiti telefon ske zveze z ljubljansko bolnico Informira-Ij smo se pri tfhničnetn vodstvu telefonska centrala, kje tili temu vzrok t& poredali so nam, đa je posta bolnico izkljuĆila, kat do ctaues le ni poravnali fiaroČniM ta t#kfon Res lepe razmere vlada jo v bolnici pod kle rikalno  upravo.
—lj 16.168 bolnikoT je Uni ffFr#j«la ljub Ijanska boniea. Na jubljansko bobico je vsak dan večji naval. Dočim j% bilo f letu 1927 sprejetib v bonico okoli (4.000 bolni kov, se je njib število letos pOflBOcHfcilo za 2000. Do aadnjaga do« v letu t§ bilo ▼ ljub ljacako bolnico sprojetib 16.168 bolnikov 2^nimivo je, da je bila bolnica skoraj vhp lelo prenapobtj«at. Naval je bt] v vseb me »ecisi velik, aajveć bolnikov j« priilo je^eoj In pozimt. Olo na Silvestrovo, ko obilijno druga leta ni bilo nikogar v bolnico« f$ pri šio v zavod mnogo bon i kov Kriv« so aajtret socijalne razmere kajti ljudje se o© more jo rdravitl ć&dom. Polog tega to lani rafsa jale razne boltzni, a tuđi šterilo nesr#č je bilo selo veliko.
Ples Sokola I. na Taboru
v soboto, Sa januar a
— Hisnl psestnJfci l^nbljuskl, prtdlte takoj r pisarno društva hišnib poiestnikov po prepiše kataitrtklb liftot, k#T drugače je oemogote praritno »etiarlti prljave za zgradarino.                                                     s.n
—lj pU« Sokola I. se vrli kot običajno vsako leto prihodu jo soboto na Taboru. Ta pri redi te v se je mo&to udomaćila in priva-bi vsak leto mnogo mladin« na Tabor, to pa tembolj. ker se nadi prilika m maj de-nar 10.— Din topi ptoena Mbata v villki lepi dvorani.                                                 2-n
—lj Ciril  MeUdora veselie« dne 5. Janu arja 1920 v Sokolski dvorani, Ifarodni don. Vhod   z   Bleiweitove   cette.  Frtfta  ssAsvft. g»db*   pet|«,   P1**-                                       1-n
Iz Celja
—c Lj«4«ko sjibaaj« t celjski iapaijL V celjski Župniji so bili v Jeto 199S poro-čeni 204 pari. Rojenih je bilo 443 (mo5kih 231, ženskih 212) otrok. umrlih je bilo 430 (molklh  248, ittak 197).
—e Silvettrov«. je bilo v Celju tuđi lav toe prav živahno. Vršilo se je več Silvestro-vih prireditev. izaned katerih je bila najza-bavne#a sokolska v veliki dvorani Celjske-g» doma. Program sokofoknga Silvestrovega večera je bil Iepo izbran in je občinutvu zelo ugajal. Irvajal se je Iepo in bresMbnO. Zelo zadovoljila je tuđi polnoina alegorija, ki •
;u je tuđi letos pri redi 1 brat Mat i ja Beačau.
—c L rada i daa TOI ibernice ▼ Ljubljani bo v Celju v torek, dne 8. januarja v ravnateljevi sobi Javnega »kladišča m Savtnj-ekem nabreiju.
—c Aretiraai je bil v Celju radi pote-pustva   16-letni   Miroslav   Sankovič,   rojen   v
1 rstu, brei »talnega bivališea w brez »re»l-s\ev.
—-c t'nirl |« v Repici ob Paki trgovac \ alentin   Klemenči^.
—c Se^taaek ttpekejeaih Miteljev iz Celja in bližnjega okoliša bo v »oboto 5. t. m. ob  4.   uri   popokine   v   Cflj^kem  domu.
Nebo v lannarjn
KakOT je Wlo slaro leto brex važnejših nebeeoih pojavor. tako nam astronomija tuđi v novem letu ne obeta nič posebnega. Naslaneta samo dva solnčna mrka, od kate rih borno videJi pri na? drugega, ki nastane 1. novembra. S tem pa ie ni rečeno, «!a v nov#m letu ne bo na nebu nobenib z-nni-mivih pojivov. \ prvih me^ecih se bodo videli na večernem nebu Man> Jupiter in Venera, fce* poletje jih nadome&ti Sa tu rn, jeseni pa se pojavi sapet Jupiter.
S o 1 n c e se polagoma zapet pribliiuje nebesnemu ekvatorju. V januar ju se vrača proti ekvatorju sicer po&m. vradar pa dao ie znatno naraste. Začetkom januarja vzha-ja solnee ob 7.50 in zahaja ob 16.5 Uko. da tr»jM dan & ur 15 minut. Koncem januarjja vzhaja solnee ob 7-27 in zahaja ob 16.40 tako, da traja dan 0 ur 13 minut. V janu-arjtt, zlasti drugi polovici, doseže tulnee oajviijo Iego na nebu okrog 14. Zato je p<> poJdne znatno dalj@*e, nepo dopcldne. Kon cem meseca doseie ta raz.Iika skor.ij pol nre. V prvi polovici januarja je solnee v znamenju Ko/oro(?a. 20. januarja pa stopi v znamenje  Vodnarja.
Luna. Zametkom januarja se bliža luna aebesnemu ekvatorju. ki sa prekorači da-nes in doseže nainižjo lpgo pod njim tO. ja nuarja. Nato se vra^a proti ekvatorju. ki ga prekorači 17 januarja in doseže najvišj(» 'ego nad njim 23. januarja. Znova prekorači ekvator 29. januarja. Lunine faze bo-lo. radnji krajec danes ob 19 44, mlaj 11. ja-uuarja ob 1.28, prvi krajec 18. januarja ob 16.15 in š£ip ali polna luna 25. januara cb 6.9.
Planeti:    Merkur  se   bo   videl   v 'irugi   polovici   januarja   na   večernetn  neb>-sklonu.  Zahaja  okrog  18.   nekoliko  severue je od   kraja,   kjer zahaja  solnee.  22.  januar ja bo Merkur najdalje od solnra. Vidimo sa lahko s prostim  o6e*>m kmalu  po »olnčnem zahodu   blizu   jugozapad ne ga   obzorja.
Venera žari na  zapadnem  delu  in je najsvellejši   objekt   na   večernem   neb^sklo
uu. Zahaja po 20. uri. Kmulu io borno lahko vkieli tuđi z manjsimi «ial>nogledi, ker doseže njen dozdevni premor kom^m januarja 22** tako, da se vidi v dsljnosrle.iu, ^i poveča 80-krat, približno kakor luna s pratim   o^esom.
Mars je po opoziciji v det^embru *e vedno v ugodni legi za opazovanje. Vidi *e vso noČ na meji med Dvojaki in Bikom. Spoznamo ga aa prvi poglfd po rdt^ka^ti bar\i. Z manjšimi da!.iK>arle«rii se njegova povriina  ne  vidi  porebno dobro.
F u p i t e r je zdaj ? sozver^lju Ovna in §fe vidi samo v prvi polovni no?i. Jupiter *e polafoma oddaljuje od zemlje. Z manjšimi d«!jnt>gledi lahko opasujemo ternne proge na aje^ovi površini, kakor tuđi airke ajegovih stirih spremi evalcev 18. j«noar-\a   bo   blizu   Jupitra   luna.
S a t u r n se polagoma prikazuje iz solnčnib žarkov. Vidimo ga kihko tik preJ *olncnim vzhodom na jutraujem nebu v *o-z^ežuiju Strelca.
Urao je v sozvez<iju Rib in z«hap nre<1 polnočjo S prostim oč -som ga vidimo tpžko, ker je podoben ^vezdj 6. zvezdne \ e-li kosti.
Neptun je v sozvezdju Leva in se vidi skozi d-aljnogled kot stalnica S. zvezdne \e-Nkosti    Vzhaja  okro^  19.
M e t e o r j i : Zametkom januarja stopi v akiijo roj nieteurj<r\ znanih i-od imt»njni Quadranti<ie z radiantom v ^ozvezdju Boota.
Lega zvezdnesa firmanitvna /Ji^etkora jari uarju ob., sredi ianuarja ob 20 in koncem januarja cb 10 Xa severov/ho*lu je Velika Medvedioa. dalje proti vzl»o«lu blizu ol*-zorja Lev, na vzhodu Rak. nad uji na pa Dvojčki. Na ju"ovzhtKJu tik nad obzorjem & Veliki pes, dalre proti jujru Orion Ko<"i-fal in Bik, v zenitu stoji Perz^u?, na itiji<> zapadu ?e bliz:) obzorju Kit, na-d njim »h> iita Oven in Arviromeda, na zapadu de ti-*čita obzorja Ribe in V^gui na :*everoza-pa<1u  pa  Laboi.
Hipnotizem v službi zločina
Hipaotizer, ki je posiljeval žen 17-letnega fanta v smrt, da bi
C^daije boli se kupičijo dokazi, da je hipnotizem jako dvorezno sredstvo, ki W se moralo zabranti po zakonu vstm tištim osebam, ki ne ra7i>olagajo z dovoljnim ču tom odgovornost pri hipno-ti&nih po*kusih V Berlinu je bi! pred dnevi zdravikii hipnotizer Lorenz ob-sojen na dve leti zapora. ker so mu pred sodniki dokazali, da se ie posluže-val hipflotizma v obskurne seksualne namene V hipnotičnem stanju je po-siljeva' ženske, ki so prihaale k nemu na konzultacije 0 zdravstvenem stanju Spravlja1 rih je v odv srost svoe volje. da so mu bVe na mierljaj poslušne, kar so u viđene §ele davno pozneje, ko se ie hirjnotičnt vpHv  že neha!.
5? MM zanimfvo pa se irlasi porobilo krimtTiarne poHcie iz Kassla. kf ;e od-krila. da *?e je t>ostavil neVi nemšk' hip-notizer naravnom v s?m?Ho zV^Cna I71etni k'eparski vaMnec Tomaž No-votny Je MI ž> đeli časa pod vplivom nekeza tovarila o katerem se }e šepe-ta!o mars:kai. med drucrtm tuđi to da zna človeka «začarati» Njejrova čarov-nija pa te Izhafab samo iz nfpflpnvp «oo-sobnosti hirmotffirati §ibkei§esra No-votny je tem vplivom đoce'a pod1erel. ^ođ'telji so z veliko skrbio zasledovali razvoi srna ki ne je vedno boli iz^iib-l?a? fn je zadnie čaše nar>ravMaT n^Vak-Sen vtis duševno zmede-ne2:a č^veka. Tedenski zaMužek. ki %z fe pre; vedno nrinaSal domov materi ie v zadnjem Časti iadrž^va^ zase \r\ na vpra*an'e kaj dela t đenartem. ie darail enostavne odgovore, da ga nima.
ske in hipnotizer,   ki je poslal se polastil njegovega denarja.
Na božični večer ie fant izjeinii z doma. OČe in mati sta ni slila, da je še! k znancem na obisk in da se bo vrnil ponoći Ko sta videla da ga ni ck> runega jutra, je oče ravi! nestantk sina Doliciji. Baš ob istem času pa >e policija preie a vest, da se fe neki mladenič. še ne dvaj-set let star. vrsrel pod brzovhk ki je ob osmih zvtčer prihrumel na kassel-sko postak) Preiskava w dognala da ni samomori ec niliče dru? neijo No-votny. Vzrok samomora pa je bil za-Koneten  in  nepojasnjen.
KriTnina'na polcija ie začela poizve-dovati in ie prišla do zaključka, da T>ra-vega motiva za samomor ni Nato so detektivi začuli ^a^iedovati samomoril-čevep tovar-^T Ta mn re« zmo^no^ti. da hipnotizira človeka. Svoi hipnotični vpliv \e rvnrablfa' izkl'iijno v ta r\amei\. da ie vod1* 171etneea \ovotnv:a no svoti volii Fant rrni ie izroča^ zadn.H čas ves svoi za<=1n7pk. k\ i> hirmotizenu omosročal nobat'kovanf^ Nov^tnv ie bH vMet? ^ko d^nrVniran starcem na n' moeel r>ove^at? ka1' mu ie Hinnofizer. ki ie b»-7ixns nv»flf»! dri te rar>e!i!»l svo>o ^rfpT' }a n^ rrvh bia^nrnfi mtt ?e v Mo-notičnem stanhi ranoveda1 da «e mora vreči pod vlak Lokomotiva ie Novot-nv.ta raztnrala na kosce Pp»locr te ne-navadtie drame bo ored sod ščetn. V Nemčiif se snrf?o teh slnčai^v mno?e zahteve, naj postane nolicr'a pozorna na vse ki se r>ečain v hfr»notiz*mom da ^e prer>reči zloraba okultnih moči v tentne namene.
Novo Veto v stari in novi Rusiji
Navada lahko izgine sama, toda ubiti jo >c zelo težtoo. skoro nerno^oče V sovi^lAl RusW *o sicer zafrl? takozvane buriutLzne običaje, vendar pa novo teto Ie vedno svečano r>raznme-jo. Sev^dt I>r1hod nov-ejra leta v Rusiji ni v«Č tako svečan, kakor >e bil rjred ftvolucljo, ftodt Ikid'e hrepetie Ie bo4j r>O vttelhi tf» rtzvedrilu da bi vsai na Sive^rovo oo^iMi rra vse, kar tfh tare. Preć vojno me*nd« nik*or na svetu ntao taJco sve^am* nr'čakovali rKrvrcra teta. kakor v Pt«Wt. Na Stfv«trovo so po vsefi več.fih me<;^h \zvmV z ul'c r>ešci. rato se je pa podvilo tem več sani, v katerih so §e vozili Ifuđie na Tzpfebod. Vst fevoicicT so biH zaseđeni Pf6đ 10. uro Je vsako večte mesto skoro toumrto. V«i ki so se hotel? ve-serfti novesra leta. so se zhrali pri znanefti afi v restavradji. Nain-rei je priHa na vrsto oblama ruska večeria z neStetmii zakuskami, vodko. topl'm? in mrzHmi ri-bami. oečemm puranom močnarimi feđmi ah" slado'ecJoni ftd hk>vo l«*o *o pri^arkovari v Rusnri ve-čfno*na v restavrac:<fah ari nočnfh 1o-kalih, kier so se ztrra!; Vmć'^e od v^eh koncev rn krtjev mesta. V Moskvi se je zbtralo obfin^tvo v restavracf?i «Praga» ali «Prrm*ta? Ol'vier«. Tu so čakaJi da je odbila ura dvanaest, fn ko so napili novomu letu in se vsl po
vrsti poljubili, želeč s: obilo sreće, so se raz§li.
S sanmi so se odne^iali po dva in dva v predmestia. k;er so iedl! in ofli (k> ra*nejca i-utra. V^aka vec»a restavra-ciia v predmp^t^u ie :me!a rmski vrt. k.ter so peli *n ijrrali pod tror»;Čn'mi rastlimami nestro obTečen carini. Nara-karj: v belih platnen'h oblekah so stre-?Ii globom, ki v veselui in ravan'u nišo noznali noHA.ne mefe. Vsi so b"l' med ^eboi 7a-l'iTH1;en? fn vsem Ie bJlo tefko •jtf srcu. r?3 *e W:?a d^1rrvn: dan k! ?ra bo treba Tvev>ati ali T>a preživeti s Hnctfm  m>a?V>rim.
V novi  T?usf.n  je ptfčaknvante  no-
vesra leta r>o re?ta\rac:;ab odnadlo, ker restav^racii n: več. Tuđi r-olrto^ne «5ln^b*» ho?5«. kf i*h »e nravo^'lavna du-bov??f:na r?a v^^ r>re»te^e brarv'la. so mora'e izr'nM' Toda v Wst\-u nrarmi-?eio Pusi 9'1vr«rrovo ^e vedno taVo. kakor so sra n^nz^ovali v ^t^r^i ča**h. M;za mora b*tf ob'o^ena z razn'mi de-HkatesarrM n tuđi vodka ^pada k prl-*akovaTiHi noves:n feta. samo da $e ne 'metiuif 7dai več N'ko1a»evkn marveč P\'kovka Pole^ vodk** piio Rus' p?vo. 1'kerie in krtrsko vrdo. k: ie naJome-<!ti!n za inoz^lska vina. Tn kaVo-r so se •>ošt^no nan^' v ^tarh xa<??h tako se f T>ap"«io na Srlve^trovo tuđi zdaj. OJ kneza Vbd'm'r^a do sovTfov si ne moremo misl-iti v r?us!»*- brez vodke j nobetiera ve?;fga praznika, r'asti pa I ne novega leta.                                            *
Novo letu v Sfambulu
Prejinje čaše so Turki praznoval novo leto 1. ma rca brez vsak ili cere-monij, brez p*>mpa in radnja. Pozne-je se ie pa tud: pri njih udomači! običaj prostave nove sa leta, toda način nrhove proslave Ic bil orrffknafen Kakor Srbi. so tndi on? nro^lavlicli ?i!-vestrovo 13. ianuar.ta. Na SHve«trovo ^o vso noČ prekvarta!1 in marji^katefa ženica se »e tresla za svofetri moia. kaitJ   ;rrali  so hazard.
^Toda er*erjrčTT; reformator Kenial pasa ie pred tremi leti tud; s to tra-đi-dio rad ka Ino nom^tel. ? ft"iom ,n r>aj-čolani vređ k odp'avi* tu<J; kvartan»e n uvede! »e proVavo novejja leta na dan 1. ianua^ia In Turk!. k; so srv>Č©t. ka na n^srm-e reforme ro\1rni34i. so mu zdaj hva'lefnf Oč'vidc zntriu^eio, da so Turkf ?daj navduSeni 7a proslave  nomembne^'h  prazrrkov.
Turkf seveda ne rK>»naio Sfivestro-ve^a v na^em pomenii bespcJe. Zvone-nje. bo^i^no Jrevesce in dn»ee t^kc tradciio %n vm <r>a'r><ka va% Oni proslave novo leto v karneva'skem ra*-poTo^enhi. V S^ambTihi vlada pravcat! Vaos fn dirndai. Cr^t»P %> pomute s komferfiem ;n kornaTxl>r hm^č in truRv" ie nenopisen. V'<;e rwrode v;d te /3*to. r>ane, V9e iez'ke ?vpta čuietc. Re« pravca ti Bab;V>n K^taici r>rodaiaio dei-n-lievce. zac^reli cican^k; pomiia.io *Wi* Sč;ce na nrodai. na votrM h in krlžitčih tabore ž^d^. Orkf !n Perri. k: peSejo koštani. To «*) na»i\eč?i siromaki.
Proslave v iavn:h lokalih Turk ne r>Azna»o. PQ^ ni prčakuieio novo leto po mesffu. Na ^ilvestrovo ie ves Sram-bul pakonoi. Zan?mivo i«, da hodiio po me^ti! rudi ?en<ke. V* ^ morale v ».ta. ri Ture i: leto n lan t;čati cWna. Tur kinie <»n re'o fnibeeniive ;n <arm«ntiH in  nar>ravi»o% na  tu?ca  naiboli^i  vtis.
Zdi so. da so Kema+rn'e riiornK vplivale tuđi na vrerne, kait v Stam-bu-lu sneži. Sne?" ka kor p»r: nas. ob-enem ie pa r>rit^nil h-ud mraz. Za Turke ie to »eveda redek doiradek. karti prave /ime \ Stambuhi navadno spJob   ni.
Betlehemska zvezda signal z Marsa?
Dočrni so Ijudie na sveti veoor niir-no sedeli Joma okrog: božičnega dre-vesca. je stal francovk; zvez4osk>vec Giacobifii pri svo.i^m dal>nos:Iodu in zri v carstvo zvezd, iščoč zvez^ i Marsom. Mars se je na sveti ve^er znatno pnMiž«*! zemlji. Ko >e Giacobi--" zri v svetovjc, so mu rojiđe no oJavi čudne misli in naenkrat se je siKumnil betlehemske zvezde.
Trno sem prepričan, je iziavi! d»'J si dan novMiar-em. da >e bila betlehemska zvezJa, za kater<> so ili trij« fcra-Iji. velika svetl-obna obla, odnosno signal, ki so in po*lali prebivalci Marsa na zemljo. Zvezdoslov^ je sicer zadnje čas« zelo na predočio, vendar pa še ne tako, da bi poznalo vse tajne sve tov ja. P> mo'em prepriča n|u ni bila betlehemska zvezda nič drugeia, neso rx>*kus pre-bKalcev Marsa, dottti z\ezo z zerrrf'o.
Zanimivi jubileji v novem letu
Tuđi \ !ciu \V2V bo mnogo zamm:-vili iubiieK,v, nanašajočh se večinoma na vafne tehn*Čn«e, iro!»podar*ke in kui-turne :/ume odnosno pridobitve. Me4 drusrm se bo ves kulturni svet snomi-njal 650 letnice prvega bencskeifa zrcala. 270 letnice prve stenske ure in 630 letnice nrveia morskej^a svetHn'i-ka. Pred 270 leti se je prvič v praksi rabi kondenzator fri pred ?90 leti so zapeli rabft: kmi-n kot sredstvo proti raznim  boteznim. zlasti malariji.
Left>s borno praznovali 70 letnico prvesra akumulatorja in aneroida, 90 lernico fotograf je na papinu in vulka-n!ziran>a triirne. Pred 60 leti so uvedli v Avstro-Osrrski prvi koTesr^ndenčni listek, pred 170 leti >e bil pa šestavljen prvi orkestron. Letos borno prazno-vafli rudi 50 letnico Udaje prvih znamk za pnevmatično pošto, 30 Ietnico izuma prot'alkoholnegra seruma. 90 kt-nico prve električne 7arn.ee, °0 letnl-co parafmskih sveč, 60 lernlco SueŠke-s:a nrekopa. 120 letnico elektnčnesra brao>ava. 110 letftfco stenofrafij«. 70 letnioo tlakome»ra. 60 letnico trobarv-nejja tUkarskega tiska in 30 letnico te-les:ra#o«na.
ry
© C
v j*
f    ilCCM
c
Mit) I
Nafboliše, oaitrajneiSe, zato 13           oafceoeiiel
Dinozavri t Srednji Aziji
Brzojavka švedskega potovalca Svc-
iia Hedina vporoča iz Srednje Azije, da \c kitajstki Reolo^ njegove ekspedicije dr. Juan odkril južno od Santaha o4«a»t-ia 30 velikih in 3 maihnih dinozavrov rx mrske dobe. To je prvič, da so !zaledili na azr*Mc< celini ostanke teh pred-notornih zmajev. S tem smo dobili boliši vpoKled v razvoj az;*5kefca kon-linenta pred miHjoni in milijom let
Stfran 4.
^()V|1' N s K 1   NAROojdne2. januaria  1929.
Štev   1
EiJjiar   VVallace:
Kdo je morilec?
Roma n.
Sok je prikimal z glavo. Ko pa sta bila sredi drug-e i&re, je odloži] karte, tfvignil giavo in prisluhnij.
—  Kaj je? — je vprašai Lexington, toda brat mu je namignil, naj molči. Sto-pil je k vratom in jili naglo odprl.
Za njimi je bil hodnik, na koncu pa Bobov kabinet, iz katerega so vodila vrata   v  knjižnico.
—  Ničesar ne sHšj-m, — ie dejal Lex. Komaj }e izgovori] te besede, se je
začul iz Bobovega kabineta klic na pomoć.
V istem hipu je Sokrates že hitej po hodniku, Lexington pa za njim. Zaletel se je v vrata knjižnice, toda bila so za-
klenjena.
—  Odprite vrata! — je zaJcričal. Sto-pil je nekaj korakov nazaj in se zaletel z vso silo v vrata, kj so zahreščala in popustila. Bob Stone je sede! za pisalno inizo,  njegov obraz  je bil  zabune!, oči izbuljene. Jezik mu je visel iz ust.
Zamolklo je hropel, vrat je imel za-drgnjen z belim, svile nrni robcem. Sokrates je planil v sobo še pravočasno, da je videl, kako je nekdo smukni! skozi vrata. Toda najprej je stopid k Bobu, Robec je bil zadrgnjen z ravnilom in če bi ga biT napadalec še malo zadrjrnil, bi se bil Bob zadušil. Sokrates je odvezal robec in napol mrtvi Bob je omahnil na sto!.
—  Za njim! — je zakričal Sokraies.
Ugasnil je luč, skočil k oknu in pogleda! v temo. Opezil je senco, ki se je naglo premikala. Pomeril je rn dvakrat nstrelil. Potem je skočil skozi okno. ne da bi pomislil. kako globoko pade. Vstal je, planil Čez vrt in prispel. na travnik, V-'t se je prepriča1!, da je neznanec iz-ginil.
Šofer in vrtnar sta prihitela iz garaže, čim sta začula strele. Sokrates je iima kratko pojasnit, kaj se je bilo zgodilo.
—  Preisčita vrt in privedita mi napa-dalca. če ga izsledita.
Vrnil se je v kabinet. Bob se je bil že zavedel in v hipu, ko je Sokrates vsto-p:i, je nervozno iztegniJ roko, da zakrije papir, ležeč na pisalni podlogi.                |
Bobova kretnja je bila pa za odlomek I stkiMide   prepozna,   kaiti  Sokrates   je | opazil.   da je crnilo še mokro. Videl je samo besedo «Močvirje», ki mu je pa poveda'a mnogo.
Po tem se je Sokrates prepričal, da je bila Bobova Ievica privezana k nogi stola, dočim je imel desnico prosto. Okrog pasu je imel zadrgnjeno vrv tako, da se ni mogel upirati napadalcu.
Sele čez dobre pol ure je mogel pojasnit1   Kaj se ie bilo zgodilo.
—  Scdel sem tu in pisah — je pripo-vedoval.  — In  kakor  vidiš.  Sok. sem razmišlja! o tem vražjem  Močvirju na Blatu. Baš sem hotel napisati to ime, ko
sem zaslišal, da se je odprlo okno in nekdo je zaklani: Roke kvišku! Ozrl sem se in zagledal moža z zakririm obrazom. Takoj sem spoznal Jetheroea. Čudovito lahko je zlezel skozi okno v mojo sobo, pomeril je name s puško in jo držal namerieno. dokler ni zaklenil za seboj vrat Potem me je potisnil na stol in privezal. Vedel sem dobro, da bi bil klic na pomoć moja smrt. Upal sem, da priđe morda kdo mimo, morda \Villiams ali ti. In še predno sem se prav zavedel. mi je ovil robec okrog vratu. Bil sem brez moči, a vendar sem se upiral.
— To sem slišal. — je dejal Sokrates — A kaj se je zgodilo potem?
—- Zategnil ie robec in zastokal som.
—  In to je bilo vse?
—  Vse, — je odgovori! Bob. — Kai pa še hoješ? Vse sem   ti  povedal.
—  Zakaj te pa ni zdravil brez vseh priprav?
— Vprašai njega, — je zarentacil dru-gače dobrodušni Bob srdito. — Oprosti, dragi, živci so mi odpovedali. Mandle-jeva smrt in zagonetna Mollvna usoda mi gresta preveč na živce. — Povesil je glavo in solze so mu pritekle iz oči.
—  Pustim te samega, Bob. Takoj se vrnem.
OdšeI je na vrt in zvedel, da šofer in vrtnar ništa ničesar našla.
—  Dobro, pogledam sam, — je deja; Sokrates.
Toda o napadalcu ni bilo duha ne sluha. Ko se je vrnil je srečal v veži Le-xingtona.
—  Lex, pojdi na policijsko stražnico v Haslemrer. Naročil sem Franku, na] telefonira, če zve kaj važnega.
Bob si je bil že toliko opomogel. da je z zanimanjem opazoval zlomljeno ključa vnico.
Sok, ti si neverjetno moćan.
—  In vendar še premalo, — se je za-smejal Sokrates, — sicer bi bil ujel Jetheroea in ga poučil, da ni tepo daviti odličnega bivšega policijskega   inšpek-torja.
Bob se je zakrohotal.
—  Da. slaba mi je predla. dragi Sok. Vse na svetu bi  bil dal, da bi mogel ustreliti   napadalca   tako,   kakor je bil ustreljen najin ubogi prijatelj.
Hodil je nervozno po sobi sem ih tja.
—  Ne morem si zbiti iz glave misli, da se jim bo nacrt končno vendark po-srečil in da me ubijejo.
—  Zakai praviš «ubijejo»? Kdo pa so tvoji sovražniki?
—  Jetheroe in njegova banda. Tolpa, za katero se skriva in ki zanj dela. Iju-dje, ki so umorili Mandleja in zvabili v past Molly. To je najčudovitejša zadeva, kar sem jih kdaj poznal, — je odgovoril.
—  Ni po v sem točno, — je dejaJ Sokrates. — Globoko bi si oddabnil, če bi vedel, da je to samo ena  zagonetka, samo en vozel, ne pa ćela štrena.
—  Kaj misliš s tem?
—  Priđe čas. ko ti povem, — je odgovori] Sokrates in oči so se mu zaiskri-le. — Potrebna mi je samo Še zveza med
Mandlejevo smrtjo in Mollyn;m ugrab-ljenjem.
— Misliš, da je bila ugrabljena?
—  O tem sem trdno prepričan, — je odgovori! Sokrates flegmatično. — Vče-raj je bila Mol!y ugrabljena.
—  Bože moj. toda kako? Sai >e odšJa predvčerajšnjim.
—  Bila je tu do večera. Pravim, da je bila tu v liiši do večera, — je trdi! Sokrates. — In ves ta čas smo begali kakor norci okrog, vse smo prcbrskali in preiskali, ona pa je bila zaprta tu. Brzojavka, ki je klicala  v  London mene in rnojega slugo, o katerem  veš, da je iz Scotland  Yarda,  je  bila  poslana  samo zato, da bi me odstranila iz hiše.
—  A telefonsko poročilo, katero bim dobil   iz \Veston-super-Mare?   Mar   je imelo isti cilj? — .ie vprašai Bob. — A kje je bila Molly?
—  Preiščiva hišu, morda nardeva sle-dove. Začniva kar tu.
—  Tu?
Sok je prikimal.
—  Kam vodijo ta vrata?
—  V knjižnico, onale pa v kopalnico, kjer imam bazen, ki ni posebno velik, a vendar mi zadošča za plavanje. Kai ga še nisi videl?
Odprl je vrata, prižgal luč in pokazal veliko, lepo opremljeno kopalnico. sredi katere je stala deset čevljev do1 ga in osem široka kad.
—  Ćemu je ta omara tu? — je vprašai Sokrates in pokazal na belo, dvojno omaro na koncu kopalnice.
—  Za kopalne obleke, nič drugega ni v nji.
Bob je stopi! k omari in jo odprl.
—  Čemu je pa stol v nji? Bob se je popraskal za ušesi.
—  Vrag me vzemi, če vem. Še nikoli nisem videl stola v omari. — je odgovori!.
Sokrates se je oziral po kopamici Okna so bila visoka tako. da bi jih niti največji moški ne dosegel.
— Kdaj si bil zadnjič tu?
— Že teden dni se nisem kopal, — je odgovoril Bob.
—  In tuđi v kopalnici nisi bil? Bob je odkimal z glavo.
—  A kam vodijo ona vraita?
—  Na vrt. Odkrito ti povem, da sem jih dal napraviti v času, ko je Mandle preure'al   svoio   delavrrco.   Zasledova! sem isti cilj, samo da je tu en izhod na vrt, drugi pa v kabinet. On je pa ime! vrata na hodnik, ki je vodil v spalnico. Ko je bila Mandlejeva adaptacija končana, mi je prišlo na misel, da bi bilo dobro napraviti v kopalnici bazen.
— Kdo srne v tvojo knjižnico?
—   Skoro  vsa   služinčad.  Največkrat zahaja v njo VVilliams.
—  A v kopel? Ali se srne služinčad tu kopati?
Bob je odkimal z glavo.
—  Sploh ne, — je odgovoril smeje. — Samo jaz se kopljem tu. — Kadi sploh ni treba pomivati. Avtomatično se polni in praznu                                                    i
Gripa je že dosegla Evropo!
V Berlinu so vse bolnice prenapolnjene. — Bolezen je epidc-mičnega značaja, vendar je njen potek lahek.   —   Prvi znaki
obolenja
Pred kratkim tednom dni smo bete-žili, da se gripa v Ameriki strašno širi in da presega števiio boinikov samo v ZeUiiije-mh državah nad tri miiijone dus. Ula-som zadnjin poroćil je vai bo-leziu onstran Oceana ueKoliko upiahnu. tpidem.jo smatrajo v Ameriki za pre-magano. Preboleli so ^o dobro in smrtnih slučajev k bilo v prtnKri s ste vilom oboenj naravnost neznatno.
Zdaj se začenja gripa pojavljati v tvropi. A dočim je Anglija skoro po-poinoma varna pred nx>, zavzema boie-zen v Nemčji, posebno v Berlinu, na-ravnost epidemioen značaj. Prve dni so se pojavljala oboicnja v najlažji formi, od nedelje dalje pa postaja bolezen kompiiciranejša in prebivalstvo je v ve-likem strahu, kaj utegne še priti. Ker stane zdravniška nega doma preveč, oddajajo pacijente naravnost v bolnice, ki so že bedaj prenapolnjene. Bolniški vozovi so neprestano na potu in vozijo v bolnice in na klinike nove bolnike. Pravijo, da je števiio boinikov s^daj mnogo večje nego pred desetimi leti, ko se je ta bolezen pojavila prvić v Srednji  Evropi   v  velikanskem obsegu.
Gripa >e. kakor znano, nalezljiva bolezen. Zaradi tega ie povsem umevno, da se pojavlja tako številno. Njen izvor je iskati v premraženju in prehlajenju, kateremu se v zimskem vremenu često ne moremo izogniti. Občutne razlike v temperaturi jo naravno pospeŠujeK> in prehodi iz suhega vremena v vlažno vreme tuđi.
Naleze se navadno z vdihavanjem. Pri kihanju ali kasljanju jo prenese od bo'nika na zdravega eloveka i>ovzro-čite'j bolezni, ki se razpase in ga oku-ži. da v kratkem času obleži tuđi sam. Že iz tega razloga bi se morali v zimskem času držati pravila, da ne kiha-mo in kašljamo pred ljudi ali ćelo v ljudi, ampak da držimo vselej robec pred usti. V ostalem je dobro, Če se z bolniki sploh ne družimo in se držimo od njih v primemi razdalji. Ce pa smo primorani imeti opravka z njrmi, bodi-mo vsaj toMko previdni in zaščitimo se s tem. da ne prihajamo z njimi v di-rekten stik ali vsaj ne v njih preveliko blizino.
Pred gripo pa se obvarujemo še drugače. Paziti moramo, da se ne nre-hladimo in ne premrazimo. Predvscm velja imeti nose v gorkem in jih čuvati pred vlago. Tuđi spodnji život moramo čuvati, da ne nazebe. Ce kMub temu obo-limo. smo lahko prepričani, da bo bolezen lahkega značaja. Čuvati se. je lažje kakor pobijati bolezen, ki se je že razvila.
Gripa se začenja običamo s povišano temperaturo 37 stopini. Cim kdo začuti.
da ima vročino, naj gre v posteljo iu naj lezi jva do tri dm. Na ta način se bo hitro n. dobro izlečil. Ce pa bolezen zanemarja. se stvar komplicira in v kratkem ga upade huda vročina. ki ne mine tako hitro in z enostavnimi sred-stvi. Pojavi gri^e so v spo^nem: med-Ioba, glavobol, lp.dispozicija. slab tek, mrzle roke in nose Ker še ni obćega zdravila, s katerim ^ gripo pobijali, je pri poroci iivo v prvi \ rsti znojenie. Cau so torej vse'ej na mestu. Tuđi zavživa-nje alkoholnih r>iiač vp'^/a na bolnika ugodno, vendar ne grc pretiravati. \' slučaju komplikacii poklifiinio zdravni-ka. Tega si pa prihranimo, če ravnamo takoj v 7ač?tku bo!e?ni prevdarno in razumno.
Belgijska kraljica kot vijolinska virtuozinja
Poleg angi-eške kraljevske rodb;.ne, ki ie po vsem svetu zelo priliub!.i€na. je deležna velikih simpatij belgiiskega naroda in rn-ozemstva tuđi belgijska kraljevska rodbina. Belgijski krali in kraljica sta zelo skromna in njuno demokratično naziranie se kaže tuđi v de.ianiih. V belgijskih parkih srečavajo l)udje zdaj dražestno mlado damo v spremstvu stareiše gospe. Ljudje jo spoštljivo pozdravljalo in dama priiaz-no ozdravlja. To je beljjiiska kraljica. ki vozi svoje dete na izprehod Kraljica Elizabeta je zelo naobražena darmi. Malokdo pa ve, da je tuđi violinska virtuozinja. V pariškem «Petit Journalu^ pripoveduje dirigent pariške komične opere Georges Lauwer\rn o belgiiski kraljici, ki jo je spremi jal kot kanelnik kraljevske opere v Brusliu na klavir->u. Slavni vijoriinist in šef dvornega orkestra Kirgene Isaye ga ie uvedel v dvonic kroge.
Kraljica rTlizabcta je znan>cnita vi* jolin:istka, ki z usp«'hoin na stopa na koncertih v ožiih družabnih krožkih. V kraljevih salonih često prirejajo dvor-ne koncerte. Kraljica ijrra prvo vijoli-no. dvorna dama drug.>. slavn virtuoz Deru pa tret.k>. Nekoč ie Lauweryn spremlial kraljico na kiavirju. a kra'j ie sede! v salonu in z zantmajiieni po-slušal koncert. Istega \ ečera b: moral Lauweryn dirigirati \- operi. Mož se pa ni upal opozoriti kraljice, da mora čez četrt ure nastopiti v operi. Končno ^e krali poeleda] na uro. obrn:1 se je k svoji ženi, rekoč: ^Veličanstvo. pi>-zabili sto. da mora g. Lnim-ervn nc>co! dirgirati v operi. Zdi se mi, da ga preveč nadlegujete. Moramo ga odpustit', da   ne   priđe  v   f>r>ero  prepozno.
Trg. pomoćnik
i
nician« stroke. star 19 let. aeilea i pr^ajalec, vsestransko taaeslihr. želi svoje sedaaje službeno mesto premerutt, oalraje v kako večj« mesto v Sloveniji CenJ ponudbe na   upravo   »S.   Naroda«   pod  šifro
»Irsovskl   pomoćnik  2925«.              !
#• ««.....»«•««*».....««*»«>*«
Kmečko posestvo
15 minut od postaj« Stičoa oa Do-lenjskom. v zelo lei>i egi, njive, travnHke, eoxđovc, poslopj« krito z opeko. vse novo, tako*, prodam. Pooudbe oa apfavo »Stov. Naroda«   pod   »Dežela 2969«.
IfflO
tt
po vseh krajih
za vodstvo podružnice. Posebnega znanja >kladišča ali obratne glavnice ni treba. Mesečni dohodki okoli  150—200 dolarjev. Vprašanja pod
„THE N0VELTY"
VALKENBURG, LIMBURG. HOLLAND.
Landauer
pro-da polkovniik Čeda Jovano\rić. Obrmite se na artilerij&ko vojaš-nico,   tel.   2264.                            5
Modelnega mizarja
za izd€Vxvami« lesenito mode lov, z večtetno praJcso. iščemo za tako]. Godibeniki prednost. CeaJ. ponudbe na Dioničko društvo Domaće tvornice predenja i tkanja u Dusojresa.                                  1
Slike za legitimacije
izdeluje najhrtreje fotograf Huson Hrbšer, Ljubljana, Sv. Petra c. 25.
89/T
Kuharico
prvovrstuo ki tuđi vsa druga hiš-na dela vrši. sprejmem v fino hišo (2 a&efot) v Zagrebu. Re» flekUra se samo na resao in po-po-lmoma samostojn-o moč z dobrim i spiričevaM. kn želi dolao-trajno in dobro službo. Potni trošak v Zagreb povrnjeai. Ponudbe s sliko na naslov «Zagreb,* poštanski pretinac 206».           1964
Natakarico
kavci}e zmolno, sprejimejn z 10. januarjera v stalno službo. — Ponudbe na upravo lista pod «Na-takarica/2».
Krasno posestvo
z veliiksin sa do nosni kom. sospo-darski-m poslopjem. veliko betonsko kletjo in stanovanjem v vift takoj oddam v naj^m a1:i prodam ipo zelo ugodni ceai v blizini me-sta Rade-če. Informacije đti go-spej Weiss. Sv. Peter 37, Zidana most.                                             4
Pridno služldnjo
z letnimi spričevali, ki zna nekaj kuhati in o-pravljaiti domača dela, sprejrnem tatkoj. — Trgovina Ho-čevar,   Kriko.                               3
Stalno službo
z mesečoo plačo 1500 Din dobi so-spod. kateri posodi IOjOOO Drn proti po-polnJ sannctji. — Ponudb na opravo »Slov Naroda« pod značko »Takoj  v  Ljubljani   2962«
Radio - tehnik
izkušen v praksi m teoriji, kaikoi tuđi v elektrotehniki in precizijski mehatitki, išče d-elo. Ponudbe n* apravo lista pod «Te4ittik»/2999.
Želodčno tinkturo
preizknSeoo. proti »nct)o 1o dro-gim težkoCam lelodca prlporoć* dr O. PicooH. tekaraar v Uab-UanL                                           102/T
»KLIŠEJE
VSEH VRST, ČRTNB IN AVTO-TIPIJE, I2DELUIB PO PRED-LOŽEMUi R1SBAH. PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVAOBN TISK AU ZA FINEf&O IZVEDBO V ENI AU VBĆ BARVAH TOČNO PO NAROĆILU IN V NAJKRAf* ŠBM ČASU PO NIZ1UH CBNAH
JUGOGRAFIKA, lajbljana
» TISKOVNA IN ZALOŽNA DSUŽBA IO.1   SV. »BTHA NAA. »a
Makulaturni papir
r:t,.\\:"'.:: :   ^9 d Oin 4*— orodaia uprava ..Slov. Naroda'*
ZADRUŽNA HRANILKICA
'      req> pos- in aosp. zadruga z o. z. v LJUBLJANI. Sv. Petra cesta 19
^odel.uie v sako vrtne kredite,  eskomfira meolce,  Inka tr^ fakture tet izvrću ie ražen deviznih in valntnfti vs<
Spreiema   tiranllnt   *loge  aa  knjižice  ali   v   tekočem raćunn   fer    Ih   obrestote   do  douovoro   aaiugodne e
Kot poobiascenl prodaiatec sreCK Lir^avnc razredne loien vodi ouseben jddetet* za mih prodajo   poleg tega proti«  ; Mid* ^reć*»e ^^tne  ;t*»te >»»   »hr»^f mir1 ^^1»   ti^ndnim« *i>«-o
Urejujc: Jusip ZupooCi^. —" Za ^Narodno    tisltarno; Fraii Jc»cr6ck, ^ Zm  upravo in msera m dei usta. Otun Chru>tut. — V»i v Ljubljani.