mmm ust
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61.,posamezna številka 1 liro.
Leto VI.	Štev.	7
Julij 1927
r: Upravništvo in uredništvo :: V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
VSEBINA.
Ne pozabi! (D, Doktorič.)
Živinoreja in živinozdravništvo: -Vnes tje pljuč in oprsnice (dr. Ravnik), krm* ljenje krav (Anton Pevc).
Mlekarstvo: Mlekarske zadruge in bi* lance (inž. Pegan).
Vinogradništvo in kletarstvo:	Nekaj
poletnih opravil v vinogradu (J. Ušaj). Ne zanemarjajte okopavanja vinogra* dov! (inž. Pegan).
Sadjarstvo: Rak na sadnem drevju. Dvajsetletne breskve (P. Vallig). Zem* lja v cvetličnih loncih.
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Po žetvi (inž. Pegan). Izkopavanje krompirja.
Splošno gospodarstvo: Padanje cen in umetna gnojila. Gospodarski pregled v juniju. Agrarni kredit.
Čebelarstvo:	Oskrbovanje čebel v
A.sŽ. panjih. (Fr. Donat Jug).
Zadružništvo: Vse sam. — Dr. B. Slika knjigovodskega tečaja na Iderskem pri Kobaridu. Posojilnicam.
Vprašanja in odgovori: št. 40: Kaj je krivo, da se mi krava noče pojati? št. 41 Kako uničim uši na češnjah? št. 42 Kako ozdravim konja pljučnice? št. 43 Kako najlažje pridem bramorju do žis vega? št. 44: Kako odpravim bradavice na vimenu? št. 45: Zakaj se mi krava kljub dobri krmi noče debeliti?
Gospodarski drobiž in razno: Sestanek za mlekarne. Cene v Nemčiji. Listno ze* lenjad režimo zvečer. Kako preskrbujejo v Nemčiji mesta z dobrim mlekom.
Listnica uredništva:	G.	sotrudmke
prosimo, da nam pošljejo svoje prispev* ke do 20. vsakega meseca, da lahko k člankom naročimo eventuelno klišeje. Do vseh naših vpraševalcev se obračamo s prošnjo, da nam pošiljajo samo gospo* darska vprašanja, ker na druga ne bomo odgovarjali.
Listnica uprave: Kdor ima plačan list samo za pol leta, naj se požuri z obno« vitvijo naročnine.
Mlekarne! Zadružna zveza je prodala prvo pošiljatev Hozbergovih aparatov, razen enega, ki je še na razpolago. Kdor bi še želel imeti Hozbergov aparat za nas tančno določanje maščobe v mleku, naj se priglasi. Ko bo število naročnikov do* volj veliko, jih bo Zveza naročila pot novno.
Zadruge! Zbirajte naročila za Tomas ževo žlindro in pošljite jih čimprej Za* družni zvezi v Gorici.
Cena oglasom:
Stran	1 štev.	6 štev.	celo leto
1	100 L	350 L	500 L
7»	60 „	200 „	300 „
V*	40 „	120 „	180 „
7«	25	65 „	100 „
KILO
■■■■i (BRUH) IHH
ozdravite zanesljivo s patentnim pasom ki ga prodaja
parfumeria E. GH9PUL1N
nasproti Trgovskega doma
Restavracija Central
Gorica - Corso G. Derdi - Gorica
poslopje Centralne posojilnice na dvorliču
Toči najboljša domača vina: vipavska, briška, pristen kraški teran. Izborna kuhinja, topla in mrzla jedila. Shajališče trgovcev.	Lastnica
Postrežba točna. Josiplna Podgornik.
PRISTNI
ROPINOVEG!!
dobite vedno v Dornberp
pri,.Zadružni žganjekuhi"
•'■a*
m
m
TVRDKA
VIHOBBBBKIfl
v GoriciFiazza Vittnria
(Travnih) št. 4 prodajat
sviančeni arzenat, trakce in nože za cepljenje trt, Quassia trske za škropljenje breskev, pšf ročne in nahrbtne škropilnice in žveplalnike, posnemalnike „Diabolo“, semena, čebelar- |
- - ske potrebščine itd. itd.
Lastnik
JUST U$AJ |
enotehnlk In agronom
'M.
Trgovina
manufahturnega blaga in izgotovljenih obleh
Andrej Mavrič
Gorica - Via Carducci štev. 3 - Gorica
FURLANI ALOJZIJ
SODAR
GORICA - VIA ASCOLI 23
razprodaja nove in rabljene sode, vsakovrstne plavnike, škafe itd. Sprejema vsa v to stroko spadajoča popravila.
fllbBrnD-HistorantB IBflHZIH:!
CORSO VERDI št. 1
POZOR!
POZOR!
Največje shajališče deželanov. — Domača kuhi« uja. — Gorka in mrzla jedila. — Pristna domača vina: briška, vipavska in kraški teran ter domače žganje. — Prenočišča. — Hlevi za živino. — Dvorišče za vozove.
Restavrater ALBERT TREVISAN.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. IKlEBMOLJfl
špecijalist za ustne in zobne bolezni
ordinira v GORICI na Travniku 5/II. od 9. do 12. in od 3. do 5.
'rfrilrftf 'Efn rtci flg“gF. i-fo !$F.	I®	M
traSmtSa IIBtBS MlfflfflrffiB)	M 'to
H
m
m
s
Naša zavarovalnica prati požaru
jim, i
ilugust-Gorica
Via B a r z e 11 i n i štev. Z I. nadstropje
is
39H0B ŠUL1B03
URAR IN ZLATAR GORICn - Via Carducci št. 19
(Gosposka ulica)
Zaloga najboljših švicarskih ur „ UNION" in „ ALPINA “
Največja zaloga vseh drugih ur z jamstvom 2 leti časa po naj nižjih cenah.
ZLATI JELEN
HOTEL in RESTAVRACIJA
shajališče deželanov s prenočiščem in najboljšo domačo kuhinjo. — Pristna briška in vipavska vina. Kraški teran. Solidna postrežba. Se toplo priporoča slavnemu občinstvu. Alojzij Vida.
IVAN TEMIL
VIA CARDUCCI 6 GORICA
ODLIKOVANA TVRDKA
Nožarna PillPV Nožarna
V zalogi se nahajajo brivne priprave znamke »GILETTE«, rezila tudi brusim. — NOZAR« NICA »SOL1NGEN«. — V delavnici so nameščeni delavci specialisti za hrusarska dela, kakor tudi za popravljanje vseh operacijskih predmetov itd. itd. PRODAJ^ TUDI TOALETNE PREDMETE. — V zalogi sc nahajajo najboljše pristne in garantirane bergamaške osle za bru* šen je kos. — Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov: nožev, Škarij, britev, brivnih nožev, najelegantnejših žepnih nožev, sploh vseh rezil. — BRUSI brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške nože, kakor tudi razne druge nože in rezila. POSEBNOST: žepne električne žarnice iz najboljših tovarn. ZA IZVRŠENA DELA JAMČI!
Kmetovalci!	Pozor! - - -
Gnojite njive in travnike in branite svoje vinograde pred škodljivci edinole z domačimi proizvodi.
Domača dušikova umetna gnojila so:
Amonijev sulfat z 20 — 21 % amonijakalnega dušika.
Čisti amonijev nitrat s 33 — 35 % dušika, 1/a nitratovega, V, amonijakalnega.
Diluiran amonijev nitrat s 15% dušika, V2 nitratovega, V2 amonijakalnega.
Amonijev solfonitrat s 19.5% amonijakalnega in 6.5% nitratovega dušika.
Navedena umetna gnojila uporabljamo uspešno mesto dragih inozemskih dušikovih gnojil za vse rastline in vse vrste zemlje.
* *
*
Domača modra galica, čistost 98 — 99%. Pristno Žveplo Romagna sledečih znamk:
Acido Albani di Pesaro (neprekosljive kakovosti), Extra Albani di Pesaro (90 — 100° Chancel), Ventilato Trezza (85	— 90° in 95 — 100° Chancel),
Ventilato italia (80	— 85° Chancel),
1° Extra Trezza (75 — 80° Chancel),
Molito Tre Stelle (70° Chancel),
Žveplo s 3%, 5% in 10% modre galice.
To so	domača, najbolj znana,	najbolj priljubljena in	najzanesljivejša	sredstva za uspešno	pobijanje peronospore	oidija
in najrazličnejših drugih rastlinskih zajedalcev. — — — —
IVInntppdtini Delniška družba za mineralno in polje-l-CV/d 11111	" delsko industrijo Glavnica 500,000.000 L.
Sedež v Milanu« Foro Bonaparte N. 35.
BDSPDDflRSHl LIST
List izhaja enkrat na niesec — teto VI	Štev	7	::	Upravništvo	in	uredništvo	::
List izhaja enkrat na mesec —	Leto VI.	Štev. 7	:: Upravništvo in uredništvo ::
Stane za celo leto 12 lir, za pol			V GORICI CORSO VERDI ŠT. 37
leta61., posamezna številka 1 liro.	Julij	1027	:: Rokopisi se ne vračajo ::
Ne pozabi?
Naše ljudstvo zna marsikatero resno povedati v smehu. Tako pravijo: Kadar je vinska letina slaba in vino kislo, po* nuja gospodar gostu vino z besedami: »Takšno je Bog dal!« Če je pa letina dobra in vino prvovrstno, pravi: »Tak* šno smo pridelali!«
Iz vseh znakov smemo pričakovati, da bo letos boljša letina, kot smo jih bili . vajeni v preteklih letih. Ali bomo v tem slučaju tudi mi rekli: »Takšno smo pri« delali?«
Ali so sadovi samo od nas odvisni? Ali smemo vse svoje uspehe samo sebi pri* pisovati? Ah ne! Nad nami so sile, ka« terim ne velevamo, ki so od nas neod« visne:
Grozi sovražnica srdita,
V oblakov sivih plašč zavita;
Beseda njena —. grom rohneč,
In nje pogled je — blisk goreč.
Pod plaščem nosi bič prikrit,
Oj bič iz zrn ledenih zvit!
Gorje, če jezna ga zavzdigne,
Če z njim po polji plodnem švigne.
A prav zato ne smemo pozabiti treh reči. Najprej smo se morali s svojim ra* zumom truditi, da dosežemo dobrih uspehov. Čim več pozornosti posvečuje« mo svoji lastni izobrazbi, čim več zna«
nja smo si pridobili, tem bolj bomo znali dvigniti tudi svoje gospodarstvo.
Potrebna pa je tudi vztrajna volja in ljubezen do dela.
Kjer sta združena ta dva činitelja, zna« nje in marljivost, je človek od svoje stra« ni storil, kar mu je bilo mogoče.
A »nič ni kdor sadi, niti kdor priliva, ampak Bog je, ki daje rast.« (I. kor. 3, 7).
Zato ne pozabi Boga, ker le On more dati tvojemu trudu svoj blagoslov:
Ti migni — blisku žar se vpihne,
Le prst zavzdigni — grom potihne,
Le veli — bič se razdrobi,
Le želi — led se raztopi,
In roka, ki je prej grozila,
Bo blagoslov na nas rosila.
Lepa je zavest, da smo od svoje strani storili vse, da si zagotovimo uspehe, a ne pozabimo Boga, ker le On more dati našemu delu svoj blagoslov:
Gori na stolu pa Večni sedi,
Kapljici vsaki on srečo deli:
Pade na polje — rodi zelenjad.
Kane na drevje — obilen da sad, Kaplja na njivi — da žito zlato, Kaplja na trti — pa vince sladko. Sreča se spušča na sleherno stvar, Kadar zaliva nebeški vrtnar.
Živinoreja in živinozdravništvo
Vnetje pljuč in oprsnice
napade najrajši konje, čijih pljuča naj* več trpe, najsi jih rabimo za ježo ali vprego. Včasih obolijo pljuča sama, vča* sih sama oprsnica, navadno pa nastopita obe obliki hkratu. Tudi zdravljenje je skoro enako.
Znaki in potek pljučne oblike.
Bolezen nastopi mahoma ali pa počasi; potem ko žival nekaj dni pokašljuje, ima zmanjšan tek, postaja lena in oto* pela. Ko bolezen izbruhne, žival prestane žreti, vročica se močno zviša, uhlji in noge pa ostanejo mrzle, dlaka se naježi; Najznačilnejše je dihanje; po njem lo* čimo tudi kolikor toliko obe bolezni: pri pljučnici vdahne žival globoko in dolgo, izdahne pa sunkovito in kratko; izdah* njen zrak je vroč; pri dihanju zelo močno delujejo rebra. — Pri vnetju oprsnice pa je dihanje uprav nasprotno; rebra se dvi* gajo zelo malo, pač pa delujejo trebušne mišice zelo močno, tudi izdahnjen zrak ni tako vroč kot pri pljučnici. Splošno se dihanje zelo pomnoži (4 do 5 krat hitreje kot pri zdravem konju!); tudi nosna sluz* nica pordeči. Med boleznijo žival pokaš* ljuje; kašelj je suh, kratek in zelo boleč, zato ga žival večkrat zadrži posebno pri vnetju oprsnice. Prsi so zelo občutljive; žival se skuša izogniti vsakemu dotiku. Žilni utrip je oster, trd in zvišan (60 do 100 udarcev na minuto); srčno bitje jc skoro nečutno. Govno je suho in se iz* loča v drobnih kosih, seč je temna. Žival se skoro nič ne giblje ter stoji pobito in s povešeno glavo. Ne žre, pač pa ima ve* lik6 žejo. — Čez kakih 5—7 dni se di* hanje in žilni utrip povišata, žival od* stopi od jasli ter stoji s sprednjima no* gama razkoračena, s komolci navzven; srčno bitje postane zelo močno>. Moči ji hitro upadejo, vidne sluznice postanejo modrikaste, izdahnjen zrak je hladen in
končno nastopi mrzel pot. To so znaki bližajočega se pogina. — Če žival ne po* gine, traja bolezen do popolnega okreva* n ja 2 do 3 tedne.
Bolezen konča lahko na različne na* čine. Žival ozdravi, pogine ali pa ima bo* lezen posledice. Ena najsplošnejših po* sledic je delna ali popolna strditev pljuč, ki postanejo trda kot jetra. Radi tega je dihanje bolj ali manj otežkočeno, in zato žival ni več za rabo. Pri zelo ob* širni ali celo popolni strditvi pljuč je pa pogin prej ali slej neizogiben. Včasih tak strjen del pljuč nagnije; v takem slučaju žival, kljub temu da veliko žre, vedno upada, dlaka je mršava in izdahnjen zrak zoprno diši.
Vnetje oprsnice.
Vnetje oprsnice je lahko dvojno: suho in vodenično. Pri slednjem so znaki skoro isti kot pri suhem, le dihanje, ki je pri prvem površno, je pri vodeničnem srka* joče, zelo otežkočeno ter se izvršuje le s pomočjo trebušnega mišičja. Bolezen po* stane lahko kronična.
Vnetje je posledica prehlada, posebno če piha suh severni ali vzhodni veter. Pa tudi mrzla voda, plavanje po mrzli vodi, vroč, zatohel hlev, krvni naval na pljuča ali njih poškodbe ter končno po* dajanje neraztopljivih zdravilnih praš* kov ali sploh neumestno zdravljenje, lah* ko povzročijo bolezen.
Zdravljenje.
Spravimo žival v hladen prostor, po* krijmo jo, pokladajmo ji redilno in lahko prebavno krmo (zelena piča, dobro seno, rezanica iz ovsa in slame, kuhan oves); izpirajmo ji gobec s svežo in okisano vodo; ne dajmo ji preveč piti, posebno ne pred krmo; pitna voda naj bo malo postana ter pridajmo ji žlico razredčene solne kisline. Takoj v začetku bolezni de* lajmo tople ali mrzle polive na prsi, dalje
primičeve obkladke; predno napravimo te obkladke poškropimo prsi s kafrovcem ter jih drgnimo toliko časa s slamo, da se posušijo. V črevo vbrizgajmo večkrat hladno, toda ne mrzlo vodo, kar učim kuje posebno dobro pri vročici. Oslabelo srce okrepimo s čašo vina, žganja ali kas kršnegakoli alkohola; obkladke v tem slučaju več ne delamo. Ko se obrne bo« lezen na bolje ter začne žival zopet žreti, ji dajmo 5—10 gr salmijaka, zmešanega s 40—60 gr stolčenih brinjevih jagod v testo, ki ga ji podajmo v 2 delih v enem dnevu. To ponavljajmo večkrat. Če se govno ne izloča, podajmo živali lA do V2 kg grenke soli. Ako konj težko diha, nas pravimo soparice s terpentinovim oljem ali katramom (1 žlica na 1 liter vode).
Pri goveji živini se bolezen pojavlja bolj poredko. Znaki in vzroki so isti kot pri konju, le strditev ključ kot posledica je pogostejša.	Dr.	Ravnik.
Anton Pevc.
Krmljenje krav.
Kravi je potrebna gotova količina krme za vzdrževanje telesne toplote, dihanje in druge življenjske pojave. Razen tega rabi gotovo količino krme za proizvaja« nje mleka in za razvoj zarodka (teleta), Prvo količino imenujemo »vzdrževalno krmo«, ki predstavlja za rejca gospodar« sko izgubo in sicer tem večjo, čim težja je žival. Vendar te izgube se ni mogoče izogniti, ker žival mora najprvo živeti in izmenjavati obrabljene delce svojega tes lesa z novimi, potem šele izkorišča takos zvano »proizvajalno krmo«, v kateri tiči vsa gospodarska korist živinoreje. Žival stoji tukaj napram gospodarju kot kupec proti takojšni gotovini (mleko), deloma pa tudi na dolg (meso, tele). Gospodar se mora zavedati, da je krmljenje povsem trgovski posel in da velja zanj prislovica trgovine »čimbolj si prebrisan, tem več dobička boš dosegel«.
Krava molze: iz mleka napravimo ma> slo in sir, potom izhlapenja sirotke do« bimo sladkor in če mleko n. pr. na vro« čem železu sežgemo, nam ostane nekoliko
pepela. Če hočemo, da bo krava dobro molzla, ji moramo zato dati krmo, ki vsebuje maslo (tolščo), ki vsebuje sir (dušikove snovi), sladkor (ogljikove vo« dane, škrob, celulozo) in ki vsebuje pe« pel (rudninske snovi). Vse to se mora nahajati v krmi v zadostnih količinah in živinorejec bi moral vedeti, če se vse to nahaja v tisti krmi, ki jo vsak dan po« klada živini.
Žival prosta v naravi (n. pr. srna, divja koza ali divja goved itd.) se poleti pase in skoti tedaj mladiče, ki jih ob paši lahko doji in do zime usposobi, da si na« dalje sami iščejo hrane. Pozimi se pre« živi od slame (zrele suhe suhe trave pod snegom) in od drevesnega listja, ali igličja, vzdržuje le svoj život in morebiti razvija zarodek v životu. Ko je človek divje živali ukrotil, jih je hranil in jih deloma še prehranjuje na enak način, ka« kor so se v divjem stanju same: poleti s pašo, pozimi s slamo. Ako pa iz gospo« darskih razlogov zahteva od krave toliko mleka, da bi z njim lahko vzredil ne le eno tele, marveč 5 do 10 v enem 'letu, ako se toraj s svojimi zahtevami napram živini oddaljuje od zahtev narave in pre« haja na zahteve kulture, tedaj se mora zavedati, da mora živali tudi krmiti po zahtevah kulture in se zato z živinorej« sko in splošno kmetijsko kulturo najprvo sam temeljito seznaniti. Če hočeš od do« mače krave 5 krat toliko mleka kot ga je dajala v starih časih divja v naravi, ji moraš pokladati tudi 5 krat toliko krme in ji moraš1 v hlevu iz zime napraviti po« let j e (pokladati sočnato krmo), kajti divji ji je bilo treba le poleti dojiti teleta. To je za vsakogar samo po sebi umljivo.
Važnost paše.
Poleti naj se krave pasejo ves dan, v hlevu naj bodo le ob najbolj vročih urah, ako jim na paši ni mogoče nuditi sence. To je zahteva narave, ki pospešuje zdravje živali in le od zdravih živali smeš pričakovati naj večji dobiček. Paša se je zadnja desetletja ponekod odpravila iz razloga, da krava v hlevu več molze in da žival na paši razhodi rušo, kar otežkoča
košnjo. V zameno smo dobili jetiko pri živini in na travnikih polno mahu, ter s tem slabše košnje, tako da se vračajo danes vsepovsod spet k paši za pobijanje jetike in travniki se povaljajo s težkimi valjarji, ki naj stopinje živine izravnajo v gladko rušo za kosce. Najtežavnejša za zadostno prehrano živine na paši sta meseca julij in avgust. Vročina pripeka, trava vene in živali manjka zato časa, da bi se kolikor toliko še v hladu do sitega nažrla. Pokladanje krepilne krme, J/2 do 2 kf> na kravo in dan (zmesi ovsa, ječ« mena, otrobov in oljnih tropin) je neob« hodno potrebno, če hočemo, da bo žival ohranila svojo polno mlečnost. Spomladi, ko je trava zelo sočna, dajmo kravi vsaki dan slame, kolikor se ji hoče, ali tudi ne* koliko sena, da ne bo imela preredkih odpadkov. Driska predstavlja izgubo mleka in mesa in jo moramo zato prepre« čiti, tudi če bi morali suho krmo kupovati — kupimo si jo tedaj najrajše v obliki zapirajočih oljnih tropin. Jeseni je paša zelo vodena in prazna. Pokladanje kre« pilne krme mora nadomeščati pomanj« kajoče redilne snovi trave. Sol in klajno apno sta vsaki dan potrebna; najboljše je, dati živali na paši sol, apno in krepilno krmo kar iz roke. Za hi^ijeno mleka je najboljše, da se molze na pašniku in ob lepem vremenu je najbolj zdravo, če prc« nočuje živina na prostem in ne v hlevu.
Zelena krma.
Izmed zelene krme je najbolj mlečna lucerna, ki enako drugim metuljnicam (detelja, grah, prašiča) vsebuje tudi mno< go apna, kar zmanjša potrebo poklada« nja klajnega apna. Razne zelene žitarice, osobito če sejane v zmesi z grahom, gra« šico ali enoletnimi deteljami, so dobrim travnim zmesem enakovredne. Ako paše zmanjkuje, je skrbeti, da se ima vedno na razpolago mlado zeleno krmo za do? polnilo v hlevu. Paša in zelena krmila v zvezi z manjšimi količinami krepilne kr* me nudijo največ in najbolj mastno mleko.
Zimsko krmljenje.
Poleti zbira kmetovalec krmo za pozi« mi. Ne pozabi, da domača živina ne sme
najti bistvenih razlik med poletno in zimsko krmo, če naj tudi krava ne na« • pravlja velikih razlik med poletno in zimsko mlečnostjo. Gonilna sila m leč s nosti je sočnost krme ali kakor pravimo danes, vitamini sočnatih krmil. Kdor hoče imeti pozimi krave pri naj višji mlečs nosti, mora zbirati za zimo ne le suho krmo, kokor dela narava, marveč mora zbirati tudi krmske soke, kakor to za* hteva kultura. Krmske soke pa zbira ali take, kakršni se nahajajo v zelenih kr« milih, s tem da spravlja zeleno koruzo, detelje ali tudi trave v ensilažne stolpe, ali take kakršni se nahajajo v korenstvih (pesi, korenju, repi.) Pri prvih je potres ben nato pri zimskem krmljenju manjši pridatek, pri drugih pa velik pridaš tek krepilne krme, če hočemo, da tol* ščobnost mleka za daljši ali krajši čas ne bo padla pod običajno mero. Toda mleko je pri prvih za sir zelo nevarno, pri drugih (razen po repi) pa porabno za najobčutljivejše sire.
Pred meseci je nekdo v »Gosp. listu« vprašal, kako se napravljajo silosi za ze« leno krmo. Naj opozorim: silos je naj« enostavnejša stvar, kar si jo morete mi« sliti. Bistvo njegovo je neprodorna po s soda, v kateri se nahaja močno obtežena (stiskana) krma. Posoda je lahko lesena ali zidana, cilindrična ali štirioglata, toda vedno rajše bolj visoka z ozkim preme? rom in ker sc nahaja na prostem, tudi vedno iz bolj debelih odnosno osamova* nih sten, da krma v njej ob hudem mrazu ne zmrzne. Čim bolj krepko bo krma v njej stisnjena, tembolj sladka bo ostala. Če bo pa tako malo stisnjena kakor zelje v kadi, se bo tudi skisala kakor zelje. Kisle ne smemo toliko krmiti kakor slad* ke in za mleko je še bolj nevarna (sir se bo napihoval). Ali stiskanje uredimo na vijak kakor pri prešah za sadje ali j<roz« • dje, ali po vzoru angleških stiskalnic z uteži, je stvar naše ali mojstrove bistro« umnosti. Skrajno važna pa je neprodor« nost, namreč tudi tam kjer so odprtine za izpraznjevanje silosa. Ako ima zrak pristop v silo, bo na dotičnem mestu krma plesnila ali gnila, tako plesen kot gniloba pa sta zdravju živali škodljivi.
Zato dajemo silosom razmerno ozek prc« mer, da pride tudi od zgoraj krma cim manj v stik z zrakom. Spravlja se ali lah« no ovenela krma sama zase ali pa povsem sveža in zelena, zmešana s suho, celo ali zrezano slamo, ki naj del vlage popije. Najboljša je nekoliko štorasta krma (ze« lena koruza sama, ali v zmesi z grahom ali deteljami), mehko krmo samo pa je vedno umestno pri spravljanju v silos
Mlekarske zadruge in bilanca.
Precej uspehov so dosegli naši knjigo« vodski tečaj za mlekarne. Koliko lepo urejenih blagajniških dnevnikov in raz« delnikov so že prinesli bivši njih obisko« valci v Zadružno zvezo, s prošnjo, da bi se jim pomagalo pri sestavi prve bilance. Lahko trdimo, da bo v par letih knjigo« vodstvo naših mlekarn že precej urejeno, če bomo šli tako naprej po začrtani poti, razen morda pri par zadrugah, ki so v tem oziru malomarne. Z veseljem in za« dovoljstvom pa opazujemo, da je takih nemarnih zadrug malo. Celo stare, ne« registrirane zadruge, ki nimajo niti prave zadružne oblike, so se zglasile pismeno ali potom svojega zastopnika pri Za« družni zvezi v Gorici in si pri nji vzele vse potrebne knjige, pravilno koleko« vane.
Eno napako delajo nekatere naše mle« karne, na katero moramo opozoriti. Se« daj ko imajo doma člana, ki je bil na tridnevnem knjigovodskem tečaju, mislijo, da jim ni treba več nobene tuje pomoči, da jim lahko dotični član sam naredi bilanco in spravi v red knjige za več let nazaj. Fant dobi v roke star bla« gajniški dnevnik, ki ni bil pravilno voden in največkrat tudi ni točen, poprašuje starega »tajnika« to in ono, tuhta, piše in zopet tuhta in nazadnje tudi sestavi neke vrste bilanco, ki je sicer polna številk, vendar pa od prave bilance precej različna. Ko dobi Zadružna zveza
zmešati s kakršnokoli slamo, če boljše ni, koruzno ali bobovo. Če vse to upošte« varno, se nam v silosu nima kaj pokvariti in bomo z doseženim uspehom od vsega početka zadovoljni.
Bolj nego poletno krmljenje, vpliva na množino in maščobnost mleka zimsko krmljenje, o katerem bom govoril poz« ne j e.
tako bilanco v roke, piše mlekarni, naj ji da pojasnilo k raznim točkam. Navadno pa pojasnilo ni zadostno, zato zahteva Zveza še blagajniški dnevnik. Žal tudi ta večkrat ni dovolj natančen in jasen, da bi se moglo na podlagi njega narediti pravilno bilanco. Nikako čudo, če se to ni posrečilo novincu, ki je naredil prvo bilanco v svojem življenju. Tako sledijo pisma na eno in na drugo stran, čas teče, davkarija zahteva bilanco in niti podatki še niso v redu.
Kako lahko bi se zadruge izognile vsem tem neprilikam, ko bi vodile vsaj blagaj« niški dnevnik v redu. V prihodnjem ho« čemo opozoriti samo na glavne napake, ki jih delajo novi tajniki naših mladih zadrug pri vpisovanju v blagajniški dnev« nik.
Prejemek, ki ga pri mnogih zadrugah ne najdemo vpisanega v blagajniškem dnevniku, so deleži. Če vprašamo zadru« go, zokaj ga ni vpisala, dobimo navadno odgovor: deleže imamo vpisane v poseb« ni knjigi, mislili smo, da ne spadajo v blagajniški dnevnik.
Drugi prejemek, ki ga tudi ne najde« mo vedno med prejemki, so najeta po« sojila. Saj ni naš denar, pravi »tajnik«, zato ga nisem vpisal v blagajniški dnev« nik med prejemke. Na vprašanje: kako pa veste, koliko ste vrnili na račun dol« gov in koliko ste še dolžni, odgovori: to pa imam zapisano na posebnem papirju.
Redna napaka blagajniških dnevnikov
	Mlekarstvo	
		
		
novih zadrug je, da besedilo ne pove do* volj jasno, zakaj se je izdal oziroma za kaj jc bil prejet kak znesek. V blagaj« niškem dnevniku najdemo na primer: »Izplačano 750 lir«, brez vsake druge označbe. Kdor dela bilanco, mora imeti v glavi cel blagajniški dnevnik in se spomniti, da je bilo v začetku leta najeto posojilo 720 lir in da predstavlja teh 750 lir vrnjeno ,posojilo z obrestmi vred.
Razen omenjenih napak najdemo v ve* čini blagajniških dnevnikov še eno, nams reč primanjkljaje v blagajni. Zaključek blagajniškega dnevnika na koncu meseca nam pokaže, da je bilo več denarja iz* danega kot pa prejetega. Razume se, da je popolnoma nemogoče, da bi blagajna izdala nekaj, česar ni prejela. Tajnik ozi« roma blagajnik si je mislil, kot smo prej omenili, da najeto posojilo ni last za« druge in ga zato ni vpisal. Izdatke, ki so bili kriti iz tega posojila je pa pridno vpis
soval, odtod navidezni primanjkljaj.
Te in druge podobne napake ne pred« stavljajo drugega kot površnost, ki sc v naših zadrugah ne sme udomačiti. Vsak prejemek in vsak izdatek, naj izvira od koderkoli, mora biti natančno in razum« Ijivo vpisan v blagajniški dnevnik in sicer po vrsti. To je glavno pravilo, ki nam pove vse. Če bomo upoštevali to pravilo, bo blagajniški dnevnik res prava slika denarnega prometa zadruge in kdor bo sestavljal bilanco, ne bo potreboval no« benih pojasnil, kljub temu bo pa lahko prepričan, da je narejena bilanca v redu.
Isto pravilo velja tudi za razdelnik, ki je sedaj že precej vpeljan pri naših za« drugah. Razen omenjenih dveh knjig naj bodo vodene ,točnc in v redu tudi vse ostale, tako da bomo iz vseh knjig sku« paj lahko dobili točno in popolno sliko o delovanju zadruge.
inž. Pegan.
Vinogradništvo in kletarstvo [
Nekaj poletnih opravil v vinogradu.
Razen škropljenja, žveplanja in pletve izvršujemo v poletnem času v vinogra« du še sledeča opravila: mandanje ali od« stranitev jalovih poganjkov, skrajšanje in podvezovanjc mladja ter odstranitev oziroma skrajšanje zaperkov in obroč« kanje.
Mandanje.
Mandanje je opravilo, ki ga moramo dovolj zgodaj in z veliko opreznostjo iz« vršiti, ker če to delo nepravilno in nepra« vočasno izvršimo, prizadenemo trtam več škode kakor koristi. Zgodaj moramo mandati zato, ker s kasnim mandanjem trte preveč slabimo, in tudi rane, ki pri tem delu nastanejo, so pri kasnem man« danju večje, kakor pri zgodnjem in pra« vočasnem. Omandati pa smemo samo neplodne poganjke, ki rastejo iz starega lesa. Brezpogojno moramo pustiti nedo« taknjenc vse one mladike, če tudi so brez
vsakega zaroda, ki jih mislimo pustiti pri zimski režnji za palce in napenjalce. Pri mladih trtah, ki so komaj začele roditi, je najbolje, da mandanje opustimo.
Skrajšanje mladja.
Skrajšanje mladja je opravilo, ki ga izvršuje le malo vinogradnikov. To delo pa tudi ni v vseh razmerah, prilikah in vinogradih umestno in koristno. V glav« nem ima te«le namene: okrepitev ene ali dveh mladik, ki jih seveda ne skrajšamo, in ki bodo služile v prihodnjem letu za napenjalce; olajšanje celokupne teže nadzemeljskih delov trt in s tem razbre« menitev opornega kolja, ali žičnega ogrodja; manjše obsenčenje zemlje pod trtami, kar je važno za vinograde v rav« nini z mrzlo zemljo. Skrajšanje mladja je zlasti v navadi v vinogradih z žičnim ogrodjem brez uporabe drugega kolja. Pri teh vinogradih se skrajša mladje tik nad srednjo žico, dočim se speljejo in
povežejo ncskrajšane mladike ob zgornji žici. Skrajšanje mladja je izvršiti takoj ko je trta odcvetela, a skrajšati ne sme« mo preveč. Nad naj višjim zarodom mo« rajo na vsaki mladiki ostati vsaj še 3—4 listi. Kdor bi bolj skrajšal, bi trtam in grozdju škodil, kjer bi grozdje ostalo ki« slo. Zapomniti si pa moramo, da skraj« šanje mladja trte slabi in jim krajša živ«
1 jensko dobo. Zato izvršujemo to opra« vilo le tedaj, če želimo doseči enega iz« med gornjih namenov, ki jih ima skraj« šanje.
Podvezovanje in privezovanje mladja.
Ker so naši vinogradi po večini v veter« nih legah, je podvezovanje mladja zelo važno opravilo. Pri podvezovanju mo« ramo paziti, da mladje tako povežemo, da bodo posamezne mladike stale lepo in zračno vsaksebi. Za vezanje se pri nas rabijo bekce in ličje (rafija).
Obročkanje.
Obročkanje, ki pride v poštev samo pri onih trtah, na katerih želimo pridelati posebno lepo in sladko namizno grozdje, je pri nas malo poznano delo. Pod obroč« kanjem razumemo izrezanjc v obliki V2 cm širokega obročka v krogu okoli in okoli mladik in sicer vedno pod spodnjim zarodom. Najboljši čas za to delo je pred in takoj po cvetenju zaroda. Obroč« kanje se izvrši s posebnim rezilom, ali pa tudi kar z navadnim nožem, seveda je z nožem delo bolj zamudno. Mladike, ki bodo v prihodnjem letu služile za na« pcnjalce, se ne smojo obročkati.
J. Ušaj.
Ne zanemarjajte okopavanja vinogradovl
Vinograd je mnogo prej zapleveljen kot njiva, čeprav je zemlja od škroplje« nja, žveplanja in drugih vinogradniških opravil izhojena. To pa zato, ker ima plevel med trtami mnogo več prostora, stvetlobe in zraka kot na njivi. Razen tega se nam zanese v vinograd navadno najbolj nadležen plevel, kot lapuh (pod«
bel), muhvič, pirika itd., ki se ga le s te« žavo iznebimo. Posebno sveže pognojen vinograd je hitro zapleveljen, tako da je včasih bolj podoben travniku kot vino« gradu. Zelo močno raste plevel tudi po trošenju umetnih gnojil.
Iz navedenega je razvidno, da bi morali trte v dobi rašče bolj pogosto okopavati kot njivo, da bi uničili sproti plevel in zrahljali zgornjo plast zemlje. Zal pa pri nas večinoma premalo skrbimo za oko« pavanje vinogradov, ki ima velik vpliv na razvoj trte in grozdja. Prvo ali glo« boko zimsko okopavanje je povsod udo« mačeno in ga vinorejci tudi izvršujejo v redu. Toda to je tudi vse; pozneje, med raščo trte, vidimo malokje motike v vi« nogradu. Pač pošlje gospodar med trte stare ženice, ki rujejo plevel. Težko je to delo in zamudno, posebno ob sušnem vre« menu. Plevel reže in žulja roko, pa najsi ima še tako trdo kožo, kljub temu pa se trga, tako da ostanejo njegove korenine v zemlji in po prvem dežju je vinograd zopet zelen. Mnogo pametneje bi bilo, dati ženskam priročne motike, da bi vi« nograd oplele. Saj ni treba globokega ko« panja, da je le gornja zemlja prcrahlja« na in plevel odstranjen.
Če hočemo, da bo v vinogradu zemlja dobro obdelana, rahla in zračna in da se ne bo v njej razpasel plevel, ga moramo okopati vsaj 3 krat na leto.
Prvo, globoko okopavanje moramo iz« vršiti zgodaj in pustiti zemljo kolikor mogoče neporavnano, da preko zime pre« mrzne in se prezrači. Tudi pride pri zgod« njem prekopavanju več vlage globoko v zemljo, kar je posebno važno za lahke zemlje.
V dobi rašče okopljemo (oplejemo) vinograd po potrebi še dvakrat do trikrat in sicer le plitvo, toliko da razbijemo trdi škorlup, zrahljamo povrh zemlje, da več časa zadržuje vlago in odstranimo plevel. Najboljše je, če za kopači izbirajo plevel otroci in ga iznašajo iz vinograda na pri« merna mesta, kjer se potem sežge. Letno okopavanje je mnogo bolj učinkovito kot samo trganje plevela, zato nam ne sme biti žal, če stane nekaj več. Pazimo na to, da ga bomo izvršili vedno v pravi
čas, ko je zemlja primerno vlažna, ker ta* krat ho imelo največji uspeh in bo naj* hitrejše končano. Kopanje v suhi, strjeni zemlji jc težko in dolgotrajno in tudi ne
Rak na sadnem drevju.
(Konec.)
V boju proti raku se poslužujemo dvo* je vrste sredstev: ena nam služijo za obrambo pred rakom, z drugimi pa raka zdravimo. Mnogo boljše je, posluževati se prvih, ker na ta način sc obvarujemo pred veliko škodo, ki nam jo povzroča rak. Sredstva s katerimi se obvarujemo raka so sledeča:
1. V krajih, kjer sc rakova bolezen rada pojavlja, sadimo samo tiste vrste sadja, ki so proti raku odporne. Izogibajmo sc predvsem sledečih jabolčnih vrst:	zlata parmena, pisani kardinal, šampanjska reneta, kanadska reneta in beli kalvil, ker so v veliki meri podvržene rakovini.
2. Ne sadimo sadnega drevja v mokro, mrzlo zemljo, posebno ne v osojnih, senčnih legah. V takih legah napada rak zlasti jabolka v veliki meri.
3. Skrbimo vedno za pravilno gnojenje sadnih dreves. Predvsem ne smemo dre* vju gnojiti enostransko z dušičnimi gno* jili (straniščnikom in gnojnico). Zcm< ljam, ki so revne na apnu, moramo do* dati apna, ali pa gnojil ki vsebujejo apno, na primer žlindre. Dobro in pravilno po* gnojeno drevo se lepo razvija in naredi močan les, ki je proti raku odporen. Nas* protno pa je drevje, ki je pognojeno sa* mo enostransko z dušikom, sicer bujno, vendar pa je les krhek in slaboten in rad podleže rakovini.
Zdravljenje rakovih dreves.
Pri zdravljenju dreves, ki so napadena od raka, moramo predvsem ugotoviti, ali ni bolezni zakrivila ena izmed goraj na* vedenih napak. Če kako napako ugoto*
da polnega uspeha. Posebno ne zane* marjajmo okopavanja v težkih zemljah in tam, kjer je mnogo plevela, kajti v ta* ki vinogradih se bo poznalo najbolj.
vimo, jo moramo takoj odstraniti. Moč* virno zemljo moramo izsušiti z odvod* nimi kanali, v senčnih legah odstranimo vse bližnje grmovje in razredčimo drevje, tako da postane prostor zračen. Zemljo, ki ima malo apna, potrosimo z apnenim prahom, ali pa jo večkrat gno* jimo z žlindro. Sploh moramo drevje vedno dobro oskrbovati in pravilno in zadostno gnojiti. Ko smo odstranili ome* njene napake, se lotimo zdravljenja ra* kovih ran samih. Odprte rane izrežemo in jim odstranimo vse nabuhle robove, dokler ne ostane samo zdrav les. Nato jih namažemo s 30—50% karbolinejem (na 100 litrov vode damo 30 do 50 litrov kar* bolineja, pri mladih drevesih manj, pri starih več). Zaprte rane ali bule odžaga* mo in nastale rane dobro izrežemo do zdravega lesa. Nato jih namažemo kot odprte rane s karbolinejem. Manjše veje, ki so napadene od raka, odrežemo; ravno tako tudi vse velike veje, ki so močno na* padene. Vsa ta dela opravljamo pozimi ali v zgodnji pomladi. Dreves, ki so že zelo stara, se ne izplača več zdraviti, ampak jih posečcmo. Ravnotako ne zdra* vimo tudi mladih dreves, ki jih je rak preveč napadel, zgrbančil in skrivil.
Redno oskrbovanje in pravilno gnoje* nje sadnega drevja bo širjenje rakove bolezni omejilo v veliki meri. Posebno priporočamo zimsko škropljenje drevja z 10% arborinom ali pa. vsaj mazanje debel z apnenim beležem.
Dvajsetletne breskve.
Med našim kmetom je še vedno raz* širjeno mnenje, da je breskev najobčut* livejše sadno drevo, ki ima razen tega
Sadjarstvo
zelo kratko življenjsko dobo. Breskev, pravijo, je podvržena sto raznim bolcz« nim in dandanes ne dočaka več take stas
širiti vedno v večji meri, so se začeli po* javljati tudi novi škodljivci, to je res. Zlasti nevaren sovražnik breskve je ko«
Pogled na sadovnjak. Drevesa, ki so dosegla 20. leto, so še v polni moči in bodo rodila kot kaže še preeejšnje število let.
rosti kot nekdaj. Naši stari ljudje še vedno mislijo na zlate čase, ko ni bilo treba dreves ne gnojiti, ne obrezovati,
dra ali zvijanje listov, ki je začela resno ogrožati širjenje breskvinih nasadov. Prepuščena sama sebi, je breskev kmalu
Veja, ki je od vrha do tifl obložena / rodnimi vejicami.
niti ne uničevati raznih škodljivcev in	podlegla napadom kodre in usahnila. Od*
vendar so rodila bolj kot sedaj. Ko se je	kar pa je bilo najdeno sredstvo, s kate*
začelo v novejši dobi gojenje breskev	rim popolnoma zanesljivo zabranimo zvi?
janje listov, namreč zimsko škropljenje z modro galico, od tedaj začenja za to dragoceno drevo nova doba. Razen tega pa se je okoristilo gojenje breskev z vpe« Ijavo obrezovanja v zeleno in priščipo« vanja vršičkov v dobi rašče, o čemer smo v »Gospodarskem listu« že večkrat
do 250 kg na drevo da celo 290 kg. Prof. Bassi, ki je pisal o tem v časopisu »Agri* coltura della Domenica« pravi, da je pri« pisovati take uspehe edinole kratkemu obrezovanju in letnemu priščipovanju, ki je izvršeno pravilno in skrbno, dalje marljivemu zatiranju škodljivcev in obil«
Drevesa, ki dajo od 250—290 kg breskev.
pisali. Vse to imelo za posledico, da je začela breskvev bolj stalno roditi in da se je podaljšala tudi njena življens'ka doba. Medtem ko so rodile prej breskve 7 do 8 let, rodijo sedaj pri umnem oskr« bovanju 10 do 12, tudi 15 let in več; v izjemnih slučajih rodi breskev tudi 20 let. Prinašamo par slik iz breskvinih na* sadov bratov Tresoldi v S. Pietro Vimi« nario (prov. Padova), ki obsegajo 2 ha zemlje. Bratje Tresoldi so pravi mojstri v gojenju breskev. Oni jih oskrbujejo in gojijo tako spretno, da so vse glavne veje, tudi pri drevesih, ki so stara 15 do 20 let, po celi dolžini poraščene z rodnimi vejicami.
V rodovitnosti so dosegli bratje Tre* soldi pravo čudo. Kontrolirani podatki zatrjujejo da je bil dosežen pridelek 200
nemu gnojenju z zrelim gnojem, super« fosfatom in umetnimi dušikovimi gnojili.
Ta krasen primer vzorne sadjereje smo priobčili zato, da povemo našim sadje« rejcem, da se umna sadjereja ne poslu« žuje nobenih tajnih sredstev in da tudi naš kmet lahko na isti način doseže istih uspehov.	P. Valig.
Zemljo v cvetličnih loncih moramo večkrat na površju zrahljati. S tem p os« pešujemo zdravje in rast cvetic, ker zrah« ljano zemljo laže prešine zrak in se laže napije vode, ko jo zalivamo. Rahljanje zemlje ponovimo čez poletje vsaj na 10 dni, kar gre jako hitro. Z lesenim pri« ostrenim klinčkom potegnemo najprej ob robu lončka, potem pa plitvo prerahlja« mo notranjo površino.	S. in V.
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Po žetvi.
Na eni strani njive še žanjice vezejo snope in jih spravljajo v kope, na drugi se pa med kopami že giblje plug, ki pre« obrača sveže strnišče — to sliko vidimo v vseh gospodarsko naprednih krajih. Zakaj ima kmet tako silo, ali bi ne bilo boljše, da bi vsa živina hitro vozila žito, da bi bilo prej pod streho in potem šele orala? Saj vendar pri nas čakamo z ora« njem do jeseni, če ne sejemo takoj za ži« tom drugega pridelka, na primer ajde ali repe, pa imamo vseeno prihodnje leto lep pridelek.
Pač ne bo vseeno, sicer bi si nihče ne delal sile, da bi zaoraval strnišče v naj« hujšem delu, najmanj še napreden kmet. Izkušnja nam pravi, da je zaoravanje strnišča, izvršeno takoj po žetvi, zelo važno opravilo, ki bi ga ne smel opustiti noben pameten gospodar.
Njiva, na kateri je bilo pokošeno žito, ie izpostavljena pekočim solnčnim žari kom in je v kratkem času popolnoma izsušena, Zemlja se strdi kot bi bila iz cementa in če ne pride jeseni pravočasno dovolj moče, izoravava uboga žival, ki vleče plug, celo morje grud. Razen tega dobi plevel, ki je v žitu le životaril, na požeti njivi dovolj svetlobe in zraka in se zato bohotno razvije. Do jesenskega oranja naredi seme,. to izpade na njivo in spomladi zopet skali.
Vse drugače je na njivi, ki smo jo ta« koj po žetvi plitvo preorali (kakih 6 cm). Zrahljana gornja plast zadržuje v njivi vodo, zato se zemlja ne more strditi kot na neprcorani njivi. Plevel, ki je bil po žetvi na njivi, smo spravili v zemljo, kjer sprhni in pognoji njivo. Res je, da požene kmalu novi plevel, vendar pa se toliko zakasni, da do jeseni ne more več nare« diti semena in nam ostane neškodljiv. Razen plevela smo zaorali tudi strnišče in tako smo njivo v precejšni meri pognojili z »zelenim gnojem«.
Kdor hoče odstraniti z njive nadležen plevel in jo ohraniti v dobrem stanju, naj jo plitvo preorje takoj ko je žito po« žeto. Vsaki dan odlašanja škoduje, ker se zemlja izsušuje in je oranje težje.
Inž. Pegan.
Izkopavanje krompirja.
Izoravanje oziroma izkopavanje krom« pirja se vrši pri nas v veliki večini pre« zgodaj. Deloma sili k temu činkvantin, repa, zelje, ali ajda, deloma pa hitimo s kopanjem tudi sami. Činkvantin bi smeli sejati, če si že drugače ne moremo po« magati, samo po najzgodnejšem krom« pirju, ki je namenjen izključno za pro« dajo. Sploh moramo gledati, da je krom« pir dovolj zgodaj posajen in dobro po« gnojen, da pravočasno dozori, sicer mo« ramo čakati s sejanjem drugega pridelka. Posebno tisti naj bodo pazljivi, ki imajo jugoslovansko seme, ker je kasnejše od našega domačega, zlasti prvo leto, dokler se še ni prilagodilo našemu podnebju Pravilo je, da kopljemo krompir šele te« daj, ko je popolnoma prestal rasti, ko je krompirjevica že izgubila zeleno barvo in se začela sušiti. Dokler je še količkaj listov zelenih, krompir pridobiva na vse« bini, zato si s prezgodnjim izkopavanjem zmanjšamo pridelek. Predčasno kopan krompir je voden, ker se njegova vsebina na škrobu še ni dopolnila, radi' tega tudi rad gnije in se hitro kvari. Ko izgubi pre« obilno vodo, se zgrbanči in postane me« hak. Tudi njegov okus je vedno slabši, čim več časa leži v skladišču.
Druga napaka, ki jo delamo pri kopa« n ju krompirja, na katero smo že večkrat opozorili, je, da izkopan krompir takoj stresamo v vreče in spravljamo v klet. Sveže skopan krompir je vlažen in če je zemlja mokra, tudi blaten. Ko pride tak krompir v shrambo, se začne kmalu kva« riti, posebno če ni shramba dovolj zrač« na,
Če hočemo imeti za prihodnje leto zdravo domače seme, pustimo krompir v zemlji, dokler popolnoma ne dozori. Ko* pajmo ga šele ko se je krompirjevica za* čela sušiti in sicer ob lepem vremenu. Izkopan krompir pustimo da se dobro osuši na solncu, šele potem ga spravljaj* mo v vreče. Doma ga razprostrimo na
Padan je cen in umetna gnojila.
Letošnje leto je bilo za delovanje umetnih gnojil zelo ugodno. Imeli smo dovolj dežja, pa tudi mnogo lepih, soln* čnih dni. Kmetje, ki so naredili s čilskim solitrom prve poizkuse, so bili zelo za* dovoljni. Sklenili so, da bodo prihodnji pridelek pognojili v večji meri z umetni* mi gnojili.
Eno slabo stran je imela letos uporaba umetnih gnojil, namreč da so bila pre* draga. Umetna gnojila je moral kupiti kmet po starih, visokih cenah, pridelke prodaja pa po nizkih. Kljub temu so pa umetna gnojila še vedno toliko povečala pridelek, da so se izplačala.
Prihodnje leto se nam ni bati takega slučaja, kot je bil letos. Vlada zaenkrat nima namena, dvigati liro še navzgor, ampak jo hoče obdržati na njeni sedanji višini.
Današnji vrednosti lire so se pa umet* na gnojila že precej prilagodila. Žlindra, ki je pri nas najbolj uporabljano umet* no gnojilo, je padla v ceni največ in si* cer okrog 35 do 40%. Manj so padla dušikova gnojila. Za čilski soliter sc pri* čakuje cena, ki bo okrog 25—30% nižja od lanske. Približno v enaki meri so padla tudi domača dušikova umetna gnojila, nekatera celo nekaj več. Naj* manj sc je znižala ccna superfosfatu in sicer samo par lir pri stotu. Letos bo torej narobe kot lansko leto, ko smo žlindro kupovali zato, ker je za gotove zemlje, ki imajo malo apna, boljša od superfosfata, čeprav je bila dražja. Le*
tanko v suho, zračno shrambo, kjer se bo osušil popolnoma. Če bomo tako pošto* pali in ga večkrat prebirali, se nam ne bo treba pritoževati da gnije. Tudi če bi bilo slabo leto in bi bil krompir v večji meri podvržen gnitju, bomo na ta način gni* lobo omejili v veliki meri.	P.
tos jo bomo trosili tudi tam, kjer bi dru* gače lahko trosili superfosfat, saj je ce* nejša od njega. Dušikova gnojila bodo mogoče v ceni še padla. Vse zavisi na čilskem solitru, ki je glavni tekmec do* mačih dušikovih gnojil. Če bo poceni soliter, bodo tudi domača gnojila pocc* ni. Tvornice superfosfata pa stojijo pred težko nalogo. Pravijo, da cene ne more* jo znižati, ker imajo veliko režijo. Če ostane cena sedanja, bo posledica ta, da bodo prodale polovico superfosfata kot bi ga sicer. Kako bodo rešile to vpra* šanje, bomo videli.
Gospodarski pregled v juniju.
Njiva in žito: V notranjosti države je žito že pod streho in tudi pri nas bo že* tev kmalu že končana. V splošnem se pri* čakuje, da bo letošnji pridelek v Italiji večji od lanskega, enako tudi pri nas. Iz* jemo delajo le nekateri kraji, ki jih je toča obiskala skoro neposredno pred žet* vijo. K letošnjemu pridelku je mnogo pri* pomoglo razmeroma ugodno vreme in povečana uporaba metnih gnojil. Pri nas se je vršilo letos v precejšnem obsegu poizkusno gnojenje žita s čilskim solit* rom. Poročila o uspehih, ki so nam do sedaj prišla, so vsa zelo ugodna; kmeto* valci, ki so naredili poizkuse, pa tudi nji* ho vi sosedje, so sklenili, da bodo letošnje leto uporabljali umetna gnojila v večji meri.
Bliža se čas setve ajde. Pomnimo, da je ravno ajda zelo potrebna umetnih gnojil,
Splošno gospodarstvo
ker traja njena rašča le kratko dobo. Letos nam ni potreba skopariti, ker je cena umetnih gnojil precej padla.
Žito vseh vrst je doznalo v juniju po« novno značen padec cen, povzročen od zopetnega dviga lire. Zanimivo, oziroma za kmeta žalostno je to, da je domače žito na trgu cenejše od inozemskega, kar se zgodi na italijanskih trgih le redko* kdaj. To moramo pripisovati v precejšni meri občutnemu pomanjkanju denarja med kmetom. Mnogo njih je imelo me* nice, ki so zapadle ob žetvi; treba jih je bilo plačati in zato je romalo žito na trg, seveda v škodo njegove cene. Vzporedno s cenami žita padajo tudi cene otrobov in oljnatih tropin, kar je za našega kmeta, ki jih mora kupovati, ugodno.
Hlev in živina: Med govejo živino le* tos ni mnogo bolezni, zato pa se je po* nekod pojavila prašičja rdečica. V večji meri pa tudi ta bolezen letos ni nastopila. V krajih, kjer so dobri živinozdravniki, ki lahko z ljudmi občujejo, se zaščitno cepljenje proti rdečici precej širi, drugod pa je še popolnoma tuje.
Cena živine je nizka, vendar pa na dveh trgih ni enaka. Goveja živina je pri nas od 3 lir do 3V£ lir.
Travnik in krma. Letos imamo ugodno vreme, zato košnja hitro napreduje. Da* nes trava še stoji, jutri zvečer je že pod streho. Kdor je trosil po travniku super* fosfat ali žlindro, ima polovico košnje več. Cena trave (nekošenc) je bila spo* četka 15 lir, pozneje pa je padla na 10 in še nižje.
Vinograd, klet in vino. Zarod kaže splošno precej lepo. Peronospora je na* redila dosedaj le malo škode, ravno tako tudi grozdna plesnoba. V strahu pred to šibo škropijo naši vinogradniki vedno o pravem času. Dobro bi bilo, da bi pri tem vztrajali tudi prihodnja leta, da bi bolezen kar največ omejili.
Junija se je začelo oglašati že več kup* cev po Vipavski dolini. Poletje je tu in vipavec je predvsem poletno vino, ker »vreže«. Nekatere vasi, ki so imele manj pridelka (največ radi toče), so že vino poprodale, drugod ga je pa še vedno pre* cej doma. Največ dobrega vina se dobi
še po zadružnih kleteh. Bric je že veči* noma prodan. Cena je ostala stara, skoro da se je malo učvrstila. Kjer so prej po* nujali 205 do 21 ()*lir, je šlo vino v juniju • po 215 do 225 lir.
Drevje in sadje: V Brdih in Goriški okolici je začela sadjereja zopet dajati višje donose. Drevje, ki je bilo posajeno po vojski, vsako leto več rodi. V zadnjih letih se je nasadilo predvsem mnogo breskev, zato bo imel naš trg tega do* brega in dobičkanosnega sadja vedno več.
Cena sadja je različna, največ zavisi od kakovosti blaga. Na češnjah je v začetku marsikdo dobro zaslužil, pozneje pa jih je dež pokvaril, tako da so izgubile na vrednosti in na ceni. Breskve so precej cenejše od lani, kar je popolnoma narav* no, vendar pa je dobro in izbrano blago cenjeno.
Mlekarne, mleko in izdelki. Trgovina z mlekom, maslom in sirom, prestaja v zadnjih mesecih precejšno krizo. Sicer je bilo pričakovati padec cen mleka in mleč* nih izdelkov, vendar pa je povzročil pre* cej zmede. To pa zato, ker se je dostavil v mesecih, ki so najbolj kritični za pro* dajo, ker je v njih produkcija mleka naj* večja. Kakor mleko, tako je padlo tudi maslo postopoma. Mleko, ki se je pro* dajalo pred padcem cen v Trstu v na* drobni prodaji po 1.80 lir, je sedaj po 1.25 do 1.30 lir. Dobi se pa tudi včasih po 1.10 lir in še nižje. Maslo je padlo (v nadrobni prodaji) od 24 lir na 19. V zad* njem času se je ustanovilo več novih mle* karskih zadrug. Nekatere že delujejo, druge pa so odnesle začetek obrata radi sedanje krize na jesen.
Agrarni krediti.
Ministrstvo za narodno gospodarstvo je pooblastilo s svojim dekretom od 14. jan. 1927. odsek zavoda »Istituto Fede* rale di Crcdito« pri goriškem »Montu«, da daje posojila, tudi brez vknjižbe, s to ugodnostjo, da država prispeva pri plačevanju obresti. Posojila se dajejo za manjša dela v izboljšanje zemljišč, ki so namenjena poljedelski produkciji, in si* cer pod sledečimi pogoji:
1. Država prispeva k plačevanju obrc* sti največ z 2%.
2. Obrestna mera, ki jo plača prosilec, ne sme presegati 4*/2%.
3. Najdaljša doba, za katero se do« vol ju je poso jilo, je 5 let.
Upravni odbor odseka za podeljevanje agrarnih kreditov je v svoji zadnji seji sklenil, da začne takoj z izdajanjem po* sojila in določil za prosilce, ki hočejo zgraditi nepropustna betonska gnojišča celokupno svoto 5 milijonov lir za vse tri Benečije.
Prošnji mora biti priložen načrt in stroškovnik, dalje kratek opis, iz kate*
Fr. Donat Jug:
Oskrbovanje čebel v A.sŽ. panjih.
II.
Nepravilno ravnanje.
(Nadaljevanje.)
V plodišču A. Ž.spanja na devet sat* nikov vsebuje satje 70 do 71 tisoč če* belnih celic, medišče pa prav toliko. To« rej kolikor satje v panju ni dodelano, toliko je čebelna družina manjša. To pa lahko zelo vpliva na neuspeh pri čebelni beri ob glavni paši, ker ima panj pre* malo čebel. Trot je satja je v panju kmalu dovolj. Ako ga primanjkuje, iz* podrežemo nekoliko voglov na satju spodaj. Presledke čebele spomladi izpol* nijo s trojimi celicami, katerih je 1000 do 2000 za vsak panj zadosti.
Veliko napako stori tudi, kdor vsadi v A.tZ. panj preslabe roje. Roji iz na« vadnih kranjičev so za to večkrat pre* lahki (malo živalni). Roj, katerega vsa* dimo v A.* 2. panj, mora biti toliko ži* vahen, da obsega vsaj dve tretjini pro* štora. Ako je roj, ki ga vsadimo v me* dišče panja, prvec iz kakega prav moč* nega kranjiča< še zadostuje. A kar se tiče plodišča, kamor pride drujec, pa si lahko
rega morajo biti razvidni potrebni po* datki in natančna cenitev del z obzirom na obseg zemljišča in njegove potrebe. Prošnji je treba predložiti nadalje ka* tastralni izpisek in izvleček iz zemljiške knjige posestva.
Posojilo, ki se bo dovolilo v tej obliki, ne bo smelo presegati L 30.000. Vrniti se bo moralo v teku petih let, v petih let* nih obrokih, ki se bodo plačali za nazaj in bodo obsegali razen kapitala tudi 4'/2% obresti.
Podrobna pojasnila daje gori omenje* na sekcija, Kmetijski urad in svojim čla* nicam Zadružna zveza v Gorici.
pomagamo na ta način, da združimo po dva ali tri roje, pa je uspeh zagotovljen.
Nekateri čebelarji začetniki vsade v nov A.*Ž. panj samo en roj. in sicer v plodišču. Medišče ostane prazno. Drugo pomlad pa si pri prestavljanju pomagajo na tale način: med zasedene sate v me« dišču in plodišču pomešajo cele satnice. To ravnanje je tudi napačno, kajti ako v tem času ni še dobre paše, se čebele iz* lepa ne lotijo satnic, posebno v medišču ne. Da bi imeli pri tem načinu uspeh je mogoče edino le v kaki prav dobri če* belni letini, ko traja paša celo poletje. Takrat odebele mlade čebele zaradi obil* ne hrane, ki jo prinašajo in spravljajo v satje. Potem začnejo potiti vosek, iz ka* terega grade satje ter delajo med sati pregradke itd.
Pa naj naveden še nekaj. Kdor se hoče s pridom poprijeti umnega čebelarstva v A.*Ž. panju, mu bodi glavna skrb, da si priskrbi lepega, trpežnega in pravilno izdelanega satja. To pa doseže najlaže s celimi satnicami. V tej zadevi čujemo navadno polno izgovorov:	satnice	so
drage, voska ni mogoče dobiti itd. Vse to je res! A pomisliti nam je treba: ako smo zmogli toliko, da smo kupili ali na* redili panj brez satja, bomo pač še toliko
Čebelarstvo
žrtvovali, da kupimo še potrebno notra« njo opremo — satnice za panj, ki so če* belam prav tako potrebne kakor novoro« jenčku zibel. Sicer si tudi same zgrade »zibelke«, a na čebelarjeve stroške in njemu v škodo.
Te bridke izkušnje sem jaz kot za* četnik sam izkusil, ker sem se dal voditi neveščim čebelarjem, ki so mi svetovali, da je potrata, če damo roju cele satnice, ker roj itak sam gradi satje. Dandanes je pa še pretežna večina čebelarjev začet* nikov na deželi, ki skoparijo s satnicami ter imajo zato revne in nepravilno ob* Ijudene A.«2. panje. Poleg tega so pri* tisnile še slabe letine, ki so spravile mar« sikaterega čebelarja v obup, da je začel neopravičeno kritizirati A.«Ž. panj, češ da je za naše kraje prevelik, in mu oči« tajo različne napake, katere so sami zakrivi, tega pa v svoji nevednosti ne priznavajo.
V nekem kraju na Dolenjskem so se nekateri čebelarji poprijeli eksportnega panja na sedem in devet satnikov ter pravijo, da v tem laže čebelarijo nego v A.«Ž. panju z mediščem. ker je ta zanje prevelik. To govore seveda samo taki čebelarji, ki so napravili z njim preiz« kušnje, toda napačne. Primoran sem pri« pomniti, da imajo eksportni panji brez
Dr. J. B.:
Vse sam.
Pri naših zadrugah imamo posebno vrsto odbornikov, ki jih najbolje označi« mo z dvema besedicama: »vse sam«. Pa ne mislite pri tem, da bi tak odbornik hotel vse sam pobasati da bi hotel ves dobičeh zadruge imeti sam. Nasprotno, tak odbornik hoče vse sam delati, hoče vse sam odločevati, hoče vse sam vedeti o zadružnih zadevah itd.
Zanimivi, a nevarni značaji.
So to dobri ljudje, agilni, sposobni in v največ slučajih tudi popolnoma nese«
medišča pomen le za tiste čebelarje, ki hočejo močnejših rojev. Ako jih imamo večje število, tudi lahko delamo iz njih roje za obljudenje velikih A.«2. panjev, toda za čebelarjenje na med pa nimajo pomena. Ekportne panje na devet satni« kov tudi lahko uporabljamo za pridobi« vanje lepega satja. Ako imamo 10 A.«Ž. panjev, oskrbimo si še štiri eksportne in jih opremimo s celimi satnicami. Spo« mladi vsadimo vanje roje prvce iz A.«Ž. panjev in jih oskrbujemo po že opisanem načinu. Jeseni jih pa vse podrimo, ozi« roma jih združimo s čebelami v A.«Ž. panjih, ki jim odvzamemo slabejše staro satje. Pozimi imamo eksportne panje prazne in jih lahko porabimo za shram« bo satja. Drugo spomlad pa vse to zopet ponovimo! Tako dobimo vsako leto 36 novih lepih satov, ki za 10 A.«Ž. panjev zadostujejo. Od A. Ž. panjev pa lahko dobimo vsako leto tri do štiri kilograme čistega voska, ako pretopimo staro satje. Vosek zamenjamo za satnice. Tako bo« mo z dobrim lepim satjem vedno pre« skrbljeni. Kadar je pa čebelar preskrb« ljen s satjem, takrat je šele prebil ledino v svojem čebelarstvu.
V prihodnji številki se hočemo pome« niti o nadaljnjem delu: o pripravi panjev za zimo.	(Dalje	prih.«
bični. Iz zadružnega stališča bi si mogli le častitati, če bi delo takih ljudi ne imelo za zadruge usodnih posledic, katere bo« mo spodaj navajali. Delovni so taki lju« dje, sposobni in podjetni, toda žalibog je s to delavnostjo, sposobnostjo in podjet« nostjo združeno precej častihlepja, pre« cej zaljubljenosti v lastno osebo in s tem tudi precej podcenjevanja drugih odbor« nikov.
Tak odbornik je prepričan, da je le njegova zasluga, da se je zadruga usta« novila. Tak odbornik hoče zadrugo sam voditi, hoče o zadrugi vse sam vedeti, hoče vse sam delati in o vsem izključno
	Zadružništvo	
		
sam odločevati. Neumestno in nepotreb* no se mu zdi, da bi se vršile seje. Ne* umestno in nepotrebno sc mu zdi, da bi o dovoljevanju posojil ali o nakupu blaga odločevala odborova seja. Nepotrebno se mu zdi in škodljivo za zaupanje v za* drugo, da bi se delili ključi blagajne med dva odbornika. Neumestno in nepotreb* no se mu zdi, da ne bi kar on vsikdar in v vseh zadevah podpisoval za zadrugo sam. On se sam na se najbolj zanese, do* čim so mu drugi odborniki če že ne ne* zanesljivi, pa gotovo brezbrižni in v za* družnih zadevah nevedni.
Omenili smo že, da je hvale vredna in koristna njihova delavnost, sposobnost in podjetnost, da pa so s temi lastnostmi združene druge lastnosti, radi katerih taki ljudje kljub svoji delavnosti, spo* sobnosti in podjetnosti zadrugi zadruž* ništvu več škodujejo kot koristijo. Ti ljudje so kljub svoji marljivosti in spo* sobnosti zelo protizadružni, ker druge odbijajo, odrivajo in jim ne dajo prilike in možnosti v zadružnih zadevah sode* lovati, pomagati in vežbati se.
Naj omenimo le kratko slabe posle* dice, ki jih povzroča zadrugam ta vrsta odbornikov.
Skupna odgovornost.
Zadružni odbor je korporacija, skupina ljudi, ki glasom zakona oziroma pravil le v skupnosti morejo in smejo odločevati o zadevah zadruge. Odbor je po zakonu in pravilih v celoti odgovoren za pravilno poslovanje, za škodo, ki bi nastala za* drugi vsled nepravilnega poslovanja. Ako pa dela in odloča vse en sam odbornik, ki druge odbornike naravnost odbija od1 so* delovanja, potem se pač drugi nehote vprašajo, zakaj pa bi mi potem nosili od* govornost za škodo takega poslovanja. Iri vendar so po zakonu in pravilih sood* govorni vsi odborniki brez ozira na to, ali v odboru sodelujejo ali pa se dajo od prevelike vnetosti enega odbornika od* biti. Kakor hitro so izvolitev, izvršeno na občnem zboru, sprejeli, so sprejeli na se tudi odgovornost za pravilno poslovanje in za vsako škodo, ki bi nastala iz nepra* vilnega poslovanja. Zato jih zadruga ozi*
roma nje glavna skupščina ne bo vpra* šala, ali so sodelovali v odboru, ali je vse delal en sam, temveč jih bo kvečjemu še obtožila, da je njihova odgovornost večja, ker niso sodelovali in so s svojo nedelavnostjo škodo omogočili.
Združene izkušnje, združena previdnost.
Več glav več misli, več oči več vidi. Odločevanje o zadružnih zadevah je važ* no, ker se gre za upravljanje tujega pre* moženja, ker se gre za dobrobit celega zadružnega okoliša in za ugled zadruž* ništva, ker se gre mnogokrat tudi za znat* na premoženja. Zato je nevarno, da v tako važnih zadeva odloča ena sama ose* ba, mesto da bi se združila v seji previd* nost in izkušenost vseh odbornikov in privedla k dobremu sklepu. Zadružništvo je utrpelo že velike škode ravno radi pre* nagljenih in premalo premišljenih ukre* pov, k jih je napravil en odbornik, mesto da jih je napravilo načelstvo v seji.
Tajnost in kontinuiteta dela.
Zadruga je navadno ustanovljena, da vrši trajne stalne gospodarske naloge v svojem okolišu za svoje člane. Lahko bi v gotovem pomenu besede trdili, da je zadruga ustanovljena za večno, v kolikor so trajne »večne« gospodarske naloge, katere naj za svoje člane vrši. Toda za* druga, pri kateri dela in odloča le en od* bornik, je stalno v nevarnosti. Če ta od* bornik umre ali če se preseli ali če iz ka* kršnegakoli razloga, mogoče radi kake zamere vrže vse proč, pa je navadno pri taki zadrugi konec vsega zadružnega dela. Zadruga mogoče na papirju še ostane, še ne likvidira, toda zadruga več ne dela in to je ravno toliko, kot bi bila likvidirala. Ne more pa taka zadruga de* lati radi tega, ker nihče drugi od odbora ničesar o zadružnih zadevah ne ve in se ni ničesar od ustanovitve zadruge mogel naučiti.
Delo v odboru — šola.
Delo v odboru zadruge je tudi šola, zelo koristna šola za vsakega gospodarja. Pri seji zadruge pride na vrsto veliko ta* kih stvari, ki so za gospodarja, za kmet* skega posestnika zelo poučne. Zato se
dela krivica odbornikom, ako so od so* delovanja izključeni, ako jim je preko* ristna šola odborovih sej in zadružnega dela zaprta po krivdi odbornika, ki hoče delati vse sam.
Odbornik, ki hoče delati vse sam, ima pa že tudi vedno pripravljen izgovor. Takoj vam bo prišel z ugovorom, da bi on prav rad imel vse odbornike pri delu za zadrugo, ampak da so sami krivi, ker se ne brigajo. Ta izgovor ne drži. Če sami ne pridejo, jih je treba privleči. Če se na prvo vabilo k seji ne odzovejo, jih je treba ponovno vabiti k sejam in jih tako dolgo nadlegovati, da bodo spoznali svoje dolžnosti in jih tudi vršili, spoznali svoje pravice in jih uveljavljali.
Skupnost velja za odbornike kot za člane.
Zaključek teh izvajanj naj bo ta*le. Za* druga je nastala iz združenja posamezni* kov v skupnost, iz združenja malih sil v skupno veliko gospodarsko silo. S tem združenjem in s to skupnostjo se ustvar* jajo nove moči in nove vrednote. Brez
sodelovanja in skupnosti ni zadruge. Kar velja za člane, velja toliko bolj za odbor. Odbor je skupnost oseb in ne ena oseba. Skupno so prevzeli odgovornost in dol* žnost in zato jo morajo tudi skupno r * glavitno v sejah izvrševati. Potem se bo vršilo res zadružno delo, potem bo med* sebojna kontrola, potem bo skupna iz* kušenost in skupna previdnost rocjila za* res pametne sklepe in ukrepe. wjer pa se delo pri zadrugi ne vrši v skupnosti, tam se bo nad zadrugo prej al slej to mašče* valo, maščevalo pa zlasti nad onimi od* borniki, ki so na občnem zboru dolžnosti prevzeli, potem pa oli ne izvršujejo.
Po Nar. Gospodarili.
Posojilnicam.
Naše posojilnice dobivajo vabila za pristop k »Ente Nazionale della Coope* razione Fascista — Federazione Coope* rative del Friuli — Udine.« Ker so pa vse naše posojilnice že davno včlanjene pri Associazione Nazionale fra Casse Rurali — Roma«, naj vračajo te pozive.
Slika udeležencev letošnjega knjigovodskega tečaja za mlekarne, ki se je vršil
v Iderskem pri Kobaridu.
Vprašanja in odgovori Qt
Vprašanje št. 40: Že pet mesecev je, kar se mi je krava otelila, pa se mi noče pojati. Kaj je temu vzrok. J. Č. v L.
Odgovor:	Ali	ni mogoče vaša krava
obolela na spolovilih? Če je imela to bos lezen in ste jo zdravil, je mogoče na vi* dez že zdrava, v resnici pa še vedno ni, zato se tudi ne poj a. Lahko se pa tudi poja tako malo, da ne opazite. Prečitajte članek o kužnem katarju in belem toku v prejšnjih številkah Gospodarskega lista, mogoče najdete v njih kak nasvet, ki Vam bo koristil. Če bi se krava le ne hotela pojati, je najboljše, da pokličete živinozdravnika v hišo, ko pride v vašo občino. On bo kravo pregledal natančno in Vam dal pravi nasvet.
Vprašanje št. 41: Imam na češnjah vse polno črno * sivih uši, ki so vse listje zvi* le. Kako naj jih pokončam? J. Č. v L.
Odgovor: Ko so vam uši uničile že vse liste, je pozno misliti na pomoč. Kdor hoče uši uničiti, mora nastopiti proti njim takoj ko se pojavijo in jih preganjati, do« kler jih ne zatre popolnoma. Površno delo je brezpomembno, ker se uši mno< žijo z neverjetno hitrostjo. Škoda za čas in trud, ki se ga porabi za vsako pokon* čevanje uši, ki ni temeljito. Na uši in njih zatiranje smo opozorili v aprilovi številki gospodarskega lista. Tam, kakor tudi v vseh starih letnikih imate natančno po* jasnjena sredstva za pokončevanje uši in njih uporabo.
Vprašanje št. 42: Imam konja, ki se mi je lani prehladil in od tedaj kljub dobre* mu oskrbovanju vedno boleha, tako da ni za nobeno težje delo. Kako bi ga ozdravil? I. G. v P.
Odgovor: Vaše kratko vprašanje, ki je precej pomanjkljivo v podatkih smo dali živinozdravniku g. dr. Ravniku. Kot od* govor nam je poslal članek, ki ga priob* čujemo v notranjosti lista.
Vprašanje št. 43: V naši okolici so se silno razširile male živalice, ki jim pra* vimo podlake. Uničujejo nam koruzo, vrzote in sploh vso zelenjavo. Delajo veliko škodo tudi na travnikih, kjer ima* jo gnezda v krtinah. Ker so zelo razšir* jene, se bojimo, da bi nam ne uničile vse* ga pridelka. Kako naj jih pokončujemo? Volčan.
Odgovor: Škodljivec, ki ste nam ga prinesel v gnezdu je bramor. Nahaja sc največ po vrtovih, zelnikih in sploh do* bro gnojni zemlji, pa tudi po travnikih. Če se razširi v veliki meri, nam lahko naredi precej škode.
Boj proti njemu ni lahek, toda če se ga lotimo1 dosledno, dosežemo precej uspehov. Predvsem je priporočljivo po* iskati gnezda. Bramor ne rije globoko v zemlji, ampak tik pod povrhom. Če sle* dimo njgeovemu rovu, vidimo, da kon* ča navpično navzdol — v gnezdo. Gne* zdo previdno izkopljemo in ga uničimo — pazimo, da se nam zalega ne razleze po njivi ali travniku. Najboljše je, po* birati gnezda v koš in jih uničiti kje na trdih tleh (na pr. na poti). Lahko vlije* mo v gnezdo tudi petroleja, toda to škodi rastlinam. Boljša je vrela voda, seveda mora biti res vrela in jo moramo zato zavreti zunaj, da je pri rokah. Ta način pokončevanja je mogoč predvsem na travnikih. Na njivi pa poiščemo bra* morjeve rove in zakopljemo v zemljo stare, počene lonce, brez lukenj seveda, ali sploh vsako gladko in globoko poso* do (škatle od konzerv itd.), in sicer ta* ko, da pride vrh posode ravno pod bra* morjev rov. Bramorji, ki pridejo po ro* vu, padejo v posodo in ne morejo ven. V lonce lahko nalijemo nekaj vode (se* veda ne do vrha), v kateri se bramorji utopijo. Svetuje se tudi, napraviti na več mestih kupčke svežega konjskega gnoja, kamor se bramorji zatečejo. Zjutraj gnoj pregledamo in bramorje pobijemo,
Posebno jeseni je dobro zakopati v nji* vo na več mes.tih svežega gnoja. Bra* morji kmalu izvohajo toplo gnezdo in se v njem naselijo. Pozimi gnoj iz« kopljemo in bramorje pobijemo. Dobro bi bilo tudi, narediti poizkuse z raztopi* no zelene galice, ki se v zadnjem času v poljedelstvu rabi vedno v večji meri.
Vsak posamezni način pokončevanja bramorja ne bi mnogo pomagal, zdru* žiti jih moramo vse in iti v boj vsi z enako vnemo, ne samo eden. Edino le v tem slučaju bo uspeh zagotovljen. Kaj bi na primer pomagalo, če bi jih en sam kmet na svoji njivi pokončeval še tako vztrajno, ko se mu pa priselijo zopet iz sosedove njive, kjer se množijo, kakor jim drago.
Vprašanje št. 44: Imam IV2 leta staro junico, ki so ji pred par meseci zrastle gobe po vimenu. Poizkusil sem že na več načinov jih odstraniti, toda nič ni po* magalo. Kaj mi svetujete? Josip Poč* kar R.
Odgovor: Za odstranitev gob na vi? menu je več sredstev. Če so kratke, se mažejo s posebno mastjo, dokler ne od« padejo. Dolge in tanke bradavice pa se
z razkuženim ostrilom odrežejo oziroma odščipnejo. Mesto Škarij se lahko vzame tudi svileno nit. Vsa ta dela pa je naj* boljše, če izvrši živinozdravnik. Svetu« jemo Vam, zato, da greste k Vašemu živi* nozdravniku, ki Vam bo lahko napisal recept za mazilo, oziroma sploh dal po* trebna navodila.
Vprašanje št. 45: Kupil sem mršavo kravo, hoteč jo z dobro krmo popraviti, pa sem se opeharil. Poje mnogo, toda vedno je suha. Tudi mleka ima samo po 3 do 3V2 litre na dan. Ali bi jo bilo mo* goče na kak način odebeliti? L. M. Kneža.
Odgovor: Ko bi bile samo dve ali tri notranje bolezni, bi se dalo iz Vaših po* manjkljivih podatkov sklepati, kaj kravi manjka in kako ji pomagati. Ker jih je pa cela vrsta, je težko. Poizkusite dajati kravi večkrat med krmo po eno pest karlovarske soli, ki jo bo izčistila. Krmo naj ima dobro. Če ima blato bolj redko, dajajte ji oljnatih tropin, ki zapirajo.
Radi pomanjkanja prostora tudi danes nismo mogli priobčiti vseh vprašanj. Ti* sta ki so bila izpuščena, pridejo na vrsto prihodnjič.
H Gospodarski drobiž in razno 111111
Sestanek za mlekarne.
Dne 30. junija se je zbralo v Gorici v prostorih Zadružne zveze kakih 30 mle* karjev in odposlancev naših mlekarn, da bi si ogledali danski Hoybergov način določanja maščobe v mleku. G. inž. Pe* gan jim je na kratko razložil in pokazal, kako se s to novo metodo na lahek in enostaven način popolnoma natančno določi, koliko maščobe vsebuje mleko. Opozoril jih je pa tudi, da se morajo točno držati navodil, čeprav so enostav* na in da morajo predvsem paziti, da pravilno vzamejo vzorec mleka, sicer bi dobili napačen izid in lahko po krivem
osumili poštenega člana. Vsem prisot* nim je Hovbergova metoda radi svoje enostavnosti zelo ugajala. Posebno so bili mlekarji zadovoljni, ker se smeta* nomcri pri zmešanju mleka s preizkuse* valno tekočino ne segrejejo, tako da se lahko držijo v roki. Tudi toplota vode, v kateri se grejejo smetanomeri, namreč 50—52" C, ne ovira popolnoma nič, ko jih stresamo. Pred Gerberjevo metodo ima Hoybergova tudi to prednost, da ima samo eno preizkuševalno tekočino in da ni treba centrifuge.
Aparati so bili takoj razdeljeni med mlekarne. Deloma so bili naročeni že
prej, deloma pa so se priglasili kupci po sestanku. Zadruge, ki bi še želele imeti Hdvbergov aparat, naj se priglasijo Za? družni zvezi v Gorici. Ko bo število na? ročnikov dovolj veliko, jih bomo naro« čili ponovno. Kdor bi želel kako po? jasnilo, mu ga damo radevolje.
Zadružna zveza v Gorici.
CENE V NEMČIJI.
Kar je stalo v Nemčiji leta 1913. 100 nemških mark, je stalo januarja 1924. leta 140.6 mark, januarja 1923. leta 143.2 mark, januarja 1926. leta 135.8 mark in decembra 1926. leta 134.3 mark. Vidi se, da imajo tudi danes dober denar.
KAKO PRESKRBUJEJO V NEMČIJI MESTA Z DOBRIM MLEKOM.
Nemci so uvideli, da ni dobro, če ima? jo privatniki v rokah trgovino z mlekom, ker nudi priliko za velike zaslužke in marsikoga zapelje, da mleko potvarja. Zato so začele prevzemati preskrbo mest z mlekom razne zadruge, predvsem kon? sumne.
V Hamburgu preskrbuje konsumna zadruga »Produktion« mestu dnevno 20.000 litrov dobrega mleka. Ob progi Berlin Hamburg ima veliko mlekarno z najmodernejšo opremo. Mleko, ki ga prinesejo kmetje, se najprej preišče, nato odstranijo posebne centrifuge iz njega smeti in druge nečistoče. Iz teh centrifug gre v kotle, kjer se pasterizira. Segreje se na 65 °C in drži pri tej toploti 1 uro. Na ta način se vničijo v mleku vse škodljive glivice in njih zarodki, dobrota in pre? bavljivost mleka pa s to toploto ni zmanj? šana. S posebnimi hladilniki se ohladi mleko v kratkem času na 3°C in pri tej toploti ostane do prevoza.
Da bi dobil meščan prav gotovo zdravo ' in nepokvarjeno mleko v stanovanje, ga že v mlekarni polnijo v steklenice. Po? sebnni stroji očistijo, napolnijo in zama? šijo vsako uro 3500 steklenic. Tako ni treba v mestu mleka prelivati in je po? polnoma odstranjena nevarnost, da bi se pri tem okužilo ali kako drugače pokva?
rilo. Hladilni vagoni prepeljejo mleko ponoči v Hamburg in zjutraj se razdeli z vozički v približno 200 trgovin.
Listno zelenjad režimo zvečer, ker ima zvečer največ redilnih snovi, zjutraj pa najmanj. Ponoči preide iz listov zlasti škrob v druge dele rastline, v steblo in 'korenine, kjer se kopiči kot gradivo in listi so brez škroba. Kdor hoče torej jesti dobro solato in špinačo, naj jo pripravi za drugi dan že prejšnji večer.
Nenavaden pojav. Dne 21. maja je neki panj rojil. Rojenje se je izvršilo s toliko strastjo, da kaj takega ne pomnim. Roj je potegnil s seboj iz panja tudi nena? vadno mnogo najmlajših čebel, ki so ko? maj zapustile celice in niso še bile godne za let. Te so popadale pred čebelnjakom na tla. Nabral sem jih dober kozarec. Si? cer so med rojem vedno tudi mlade če? bele, toda nikdar nisem še opazil, da bi tudi »dojenčke« prevzela strast za ro? jenje in da bi jih toliko popihalo z rojem iz panja.	Slov.	Čeb.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Zadružna zveza v Gorici sporoča, da je zopet pocenila orehove tropine.
lili
Tomaževa žlindra.
Nabavili smo po ugodnih pogojih večje množine žlindre z dobavo od konca av? gusta naprej. Letos so cene izredno ugod? ne, zato poživljamo zadruge in zaseb? nike, naj nam čimprej sporočijo svojo potrebo.
Zadružna zveza v Gorici.
(drogerija) DIANA*4
Gorica, Via Rastello it. 27
Na drobno	Na	debelo
Zaloga
raznovrstnih kemičnih proizvodov
- medicinalnih zelišč - suhih in oljnatih barv - firnežev - čopičev
- ščeti - toaletnega in navadnega mila - čistil in pripomočkov za vino - sirišča tekočega in v prahu
- bakrene in železne galice - žvepla
- čilskega solitra - zamaškov, cevi in drugih izdelkov iz kavčuka itd. Blago prvovrstno, cene zmerne, postrežba točna in solidna, za kar
jamči in se priporoča
ANTON MERVIČ, lastnik.
ROntgenologični zavod
za zdravljenje in diagnostiko
primarija Da. 9. DE FI0R1
D GORICI, CORSO VITT. EM. III. it. 11 SPREJEMU OD 9 - IZ IH Z -1
a
Lil F0NDIRRI9
Zavarovalna družba proti požaru, nezgodam, tatvini in za življenje.
Generalrio zastopstvo v GORICI,
CORSO VITT. EMANUELE III., 20 Krajevna zastopstva v vseh občinah.
Vsak umen gospodar si nakupi majhno
zbirko koristnih, dobrih knjig. Vsaka hiša imej domačo knjižnico!
Gospodarske knjige:
Belič: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami — Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami — Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami — Domači živinozdravnik Domači zdravnik — Nasveti za hišo in dom Naše gobe — Reja domačih zajcev.
A. Pevc, mlekarski inštruktor: SIRARSTVO. Obsega 286 strani, s 132 lepimi slikami. Mlekarji, in odborniki mlekarskih zadrug, sezite po njej Stane broš. 20 L, vezan 22 L.
Valjavec, Slovensko-italijanski slovar. 40.000 besed. Vezan 28'— lir.
Na prodaj v
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci 2 (Gosposka ulica)
I
O. RUZICKA
MESSNER - GORICA
NUNSKA ULICA številka 3
Prodajalna mrtuažhih predmetou
Ustanovljena 1879
HIe
Kodrič Angelj
trgovina jestvin Gorica, Via Morelli št. 4
priporoča cenj. odjemalcem iz mesta in dežele svojo trgovino in zalogo špecerijskega in kolonjal-nega blaga.
Za solidno in konkurenčno postrežbo jamči!
Tomasetti Italico
Copso Verdi 31 (nasproti Trgovskemu domu)
Zaloga ročnih kovčekov, pletenih košev, listnic, ženskih torbic, kopit i. t. d. i. t. d-
izdeluje in popravlja.
Obiščite nas in primerjajte naše nizke cene — brez obveznosti nakupa.
, 4 (RWW
a uto c arimpresa trasp°rt‘
■mm
GORICA, Via Rismondo štev. 8
Telefon Inter. 303
Prevzame prevoz vsake vrste, posebno stavbenega lesa, katerisibodi dolžine tudi iz gozda.
Zaloga bencina m* n in petroleja	"-
Nadomestni deli MSAURERM
Masivni plašči za kolesa tov. avtomobilov „HUTCHINSON“ s stiskalnico za pritrditev.
Tovarna dežnikov
skladišče klobukov in čepic
FR. POLETTI
na Travniku št. 7
bogata zaloga dežnikov in vseh vrst palic. Izvršuje vse vrste popravkov hitro in solidno.
Na debelo	Na	drobno
Lekarna Coittill
Corso Verdi
nasproti mestnemu parku
Zaloga domačih in inozemskih zdravil. - Tovarna za cepivo vseh vrst. Posebnosti: Nutremina, močka za slabotne otroke, Roburol za odrastle, Sirup proti kašlju i. t. d.
III
TTTT
w*v.» — 'j \* •*' Wfly.iw
i|i'|li(s
<L>
‘c5
ctf
>
O
c
ctt
-4-J
CA
O
C
O)
0>
u
3
O
ai
<D
(D
•»■n
<D
C
”0
o
ai
CA
O
W)|
CA
O
C
o
ai
>o
<L>
>
’5*
Z
cd
<D
CA
O > -*-»
. ^ c S
rs ° O.
0
.~T M
>c« o
2 « -4-*	?3
C/3 JP >
J ^
1 O
S g > o ® £ a> s
X) T3
u o
co
O C
^ O
<U *r3
>u C o >
JC *-
■s o
a> cs
>U tS
N
>o
>C/D
O
U
QQ
c
<
X> 3
O t« ac JL)
S ctf
C bJO
£ S
rv >a
| 73
O
J« U. O N
in —
T3 !=
C« c«
c
_ J3
bfl c O 03
eS -p
N C u
> o
5 — E .2 ™ ■a ._ o
XI
O
O
3
T3
u
c3
O
cd
>
c«
o
u
O
O
ALFA LA V AL
EDINI VAM ZAJAMČENO POSNAME
IHLEKO
 	IN--
SIROTKO
popolnoma Cisto
MILANO (119)
VIA FARNETI 5,
(GlA VIA PONCHIELLI, 15
Alfa-Iava,.
ZASTOPNIK:
ZADRUŽNA ZVEZA
V GORICI
CORSO G. VERDI, 37
c 9
Odgovorni urednik: ing. agr. Josip Rusija.
Tisk »Katoliške tiskarne« v Gorici-