JURE KAŠTELAN
Pesmi o moji deželi
i.
Lepa je ta dežela. Meni najljubša. Nikjer ni toliko alg
kot vzalivu mojega otroštva. Livade in konji neosedlani.
Koliko rek in slapov, Pridi prijatelj.
Mi smo na Balkanu. V Jugoslaviji.
Delila si bova kruh in veselje in žalost, če sižalosten.
Mi vemo, kako peče rana in kako nož boli.
Tu so še jagnedi do naba in sonce za vse slikarje in vse kopalce
in bistrih hitrih vodš. Saj boš sam videl.
Vso deželo boš videl kot na dlani. Takšno kakršnaje.
In kje so bilš pogohšča. Vse tipovemo.
Tam pri novem gradbišču: še včeraj bilš so vešala
kjer smo se s Titom kljubo valno uprli.
Veš kje je Balkan, Jugoslavija - na Balkanu.
Dežela socializma. Lahko greš po vodi ali po zraku. Pridi in glej.
S krvjo je zapisana naša resn/ca.
Glej in preteh taj karkoli želiš.
Lepa je ta dežela. Meni najljubša. Vnjejsmo,
daljni tovariš, umirali tudizate.
Lepaje ta dežela. Socializem na Balkanu.
V njej smo sanje in kri tudi zate dajali, tovariš.
V.
Rasti srečna pod soncem, rasti
v otroških vrtcih.
Rasti in cveti, dežela delovnih Ijudi.
Inmirnaj
nad tvojimi polji vlada,
mir tvojim ladjam na odprtem morju
in tvojem dnevu, kise veder prebuja.
Rastisrečna, da bodo vsi narodi videliz vseh
strani, zjuga in s severa,
kako se rojeva in kako se Ijubi,
kako se brani dežela proletarcev.
In mir
naj bo med tvojimi Ijudmi,
mir tvojim rudarjem in tvojim oračem,
mirgraditeljem in tvojim čuvarjem,
mir tvoji sreči v vodi in vzraku,
v pesmi strojev
in v blesku žita.
Rasti in cveti pod zvezdo svobode,
pod roko Partije,
pod srcem fita.