nt. sretnim. i Limrjim, f vmo, 1. »gusta 1917. L. iBio. SsTv ^tSS &&L irok prostor; enkrat po 8 vin., d/akrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin., oarte in zahvala (enak prostor) 10 vio. Pri večjih insercijah po dogovoru. Na pismena narobila brez istodobne vooslatve niročnlne se ne ozira. „liarođaa tlskarna" telefon at. 85. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, rekla nacije, inserati Lt i, to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja v Ljubi lani dostavljen na dom ali če se hodi po nj 3 ćelo leto naprej . . . . K 28*— ^četrt leta H . . m . 9 T— po! leta ,...... 14*— I na mesec..... 9 2*30 Pasamazaa Stevllka velja 12 vinarjev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. Uredništvo: SnaDova ulica at S (v pritličju levo), talefon &L 34. Iz Izvrsevalnegii ođSora narodnonaprediis mm. Ljubljana, 31. julija. Izvrševalni odbor Narodno - napredne stranke je imel danes sejo, v kateri se je po poročilu posl. drja Ravniharja vršila podrobna debata o političnem položaju. V debati je bilo enodušno Izraženo zadoščenje nad deklaracijo Juro-slovanskega kluba z dne 30. maja, kl za ozemlje, na katerem prebivajo Hrvati, Slovenci in Srbi, proglasa načelo prava naroiove samoodloč-be ter svobode od vsakegn tujega gospodstva. Pcudarjalo se je, da ta izjava cdgovarja ne sama mnogo-kratnim programatičnim proglasom stranke, temvec starhn našim narodnim zahtevam. VsprejemŠi načelo narodno - teritorijalne avtonomije jugos^v^anske-ga naroda si je Jugoslovanski klub postavil dolocen cilj. zajedno ra rudi začrtal pot. ki vodi do tega cilja. Od tega se ne srne odmakniti niti najmanje. Odobravati je. da išče Jugoslovanski klub vzajemne zaslombe v drugih parlamentarnih skupinah, ki zasledujejo enake smotre; zlasti naj bo v najtesnejši zvezi z cnirni slovan-skimi skupinami. s katerimi nas veže mnogoletna tradicijonelna politika in pa sedanja interesna skupnost. 2 nji-mi naj skuša doseči enatnost rudi v taktičnem postopanju. Udeležbo Jugoslovanskega kluba v pododseku ustavnega odseka, v katerem naj prideio zahteve posa-meznih narodnosti na razgovor, ki pa o teh zahtevah nima pravice niti sklepati, niti odločevati, je smatrati podrejenega taktrčnega pomena. Ne priđe li glede teh zahtev do sporazuma med narodi, potem spada zadeva itak pred forum drugih činiteljev. Vlado, ki bi imela nalogo izvesti ustavno reformo, bi Jugoslovanski klub mogel podpirati le tedaj. ako ministrstvo vzprejme programatično izjavo Jugcslovanskega kluba od 30. maja t. L, tembolj ker je bil klub tega dne slovesno izjavil, da se le z v deklaraciji označen imi pogoji udeleži delovania v državnern zboru. Konečno se je sklepalo o konkretnih korakih, ki jih nalaga politfka Jugoslovanskega kluba jugoslovan-skim štrajkam in je bilo rečenih tuđi več aktualnih dnevnih zadev. Politična farsa. Na Dunaju sestavljajo novo ministrstvo. Za kulisami dunajskega parlamenta se vrši igra, ki se nam zdi v času, kot trka nacijonalni problem vedno silnejše, vedno nujnejse na vrata monarhije, prava politična f a r s a. V stvari sami nočejo naši dr-žavniki ničesar storiti, nikdo nima poguma se upreti nemško - madžarski hegemoniji, nikdo se ne upa se dotakniti temeljev nadvlade dveh manjšinjskih narodov, ki gospoduje-ta nad slovansko većino te države. Ker pa Čuti vsak, da so oči celega sveta danes uprte v monarhijo in da prijatelji in sovražniki z enako nar>e-tostjo pričakujejo. kako bo Avstro-Ogrska razrešila drugi veliki problem sedanje vojne, aran-žirajo dunajski politiki melo-dram a la Clam - Martinic. Mesto zveze narodnih držav nam priprav-Ijajo zvezo »narodnih« ministrov! Rusija je privedla idejo demokratizacije do zmage, Avstro - Ogr-ska je poklicana razrešiti vzorno za ves ostali svet problem samoodloč-be narodov in njih na podlagi popol-ne svobode in needvisnosti od vsake-ga tujega gospodstva temelječe mirno sožitje is blagodarno kulturno tekmovanje. Ruski narod se je lotil problema z naravnost mučeniško energijo in konsekvenco, za ceno zu-nanjih porazov in nestetih žrtev se je odkupil od avtokracije in krva-več iz tisoč ran si zida temelje ljudske svobode. Pri nas se kon-čuje od slovanskih strank pričeti boj za narodno svobodo sedaj že drugič — pri mešetarstvu za mi-nistrske portfelje, pri poskusu napraviti iz parlamentarne tribune gle-dališki oder, na katerem naj ensem-ble, za katerega gotovo nemško ča-sopisje že namaka peresa, da ga proslavi kot »kabinet narodov«, priredi Evropi igro miru in sprave ter nalaže svet, da je v državi vse v redu. Ne vemo, ali naj bolj obČuduje-mo frivolnost, ali se naj bolj zgražamo nad naivnostjo takega početja. Eno je gotovo: Jugoslovani pri tej predstavi ne bodo s o d e 1 o v a 1 i, in ne moremo si misliti niti e n e g a našega narotinega zastopnika, ki bi se mogel le za tre-nutek zaustaviti nad propozicijami viteza Seidlerja. Ali srne min. predsednik računati na Čehe? O tem razpra vi ja ti, bi bilo odveč. Ali si je zasigural Rusi- ne? Naše dunajsko poročilo pravi, da jim niti portfelja ne ponuja. To je povsem verjetno, dokler se tolaži, da ga bodo podpirali Poljaki. Saj je stara dunajska državniska metoda pri vsaki priliki ostentativno poudarjati poljsko - rusinsko nasrrotje tuđi ta-krat, kadar za to ni nobenegu povoda. Zdi se nam pa, da Seidlerjevi poljski računi nišo povsem pravilni. Res sedaj oonuja min. predsednik Poljakom zahtevano civilno upravo v Galiciji in vsake vrste druge politične koncesije, toda resne politične afere na Poljskem so ustvarile v Poljskem klubu novo situacijo in kra-kovski sklep nam je dokaz, đa je stališče Poljakov napram vitezu Seidlerju postalo preklicano podobno onemu napram grofu Clamu - Marti-nicu. Na slovanski strani ne \idimo torej nikjer znamenj, ki bi pripuščala ugoden prornostikon za Seidlerjeve nacrte. Le Nemcem se hudo mudi. Tako mudi, da preglašajo ljudje, ki se še nedavno divjali proti parlamentu, proti parlamentarizaciji vlade, proti vsaki udeležbi Slovanov pri upravi države, danes za p a t r i -jotično dolžnost vsake stranke, da — sprejme ministrske portfelje in da Nationalverband denuncija-torično očita vsem, ki bi se protivili vstopiti v vlado, da nočejo »zastaviti svojih moči za državo«. Ta nemška taktika je preveč prozorna, da bi mcgla napraviti le količkaj vtisa. Mimogrede naj le omenimo, da so aranžerji najnovejsega politične-ga »igrokaza« tako naivni, kakor nespretni. Sestavi se naj »kabinet narodov«. Po načrtih viteza Seidlerja pa naj imajo Ncmci v tem kabinetu veliko većino. Nam je prav, ker se na ta način očitno pokaže, da gre le za sredstvo pomagati centralistični misli in ideji nemške nadvlade iz za-drege, o kateri menijo mnogi dunajski politiki, da je le — hipna. Ksko si predstavljajG na Dunaju „kabinet narodav". g. Dunaj, 31. julija. Danes po 3. popoldne se je raz-nesla v parlamentu novica, ki je splošno iznenadila vse rnkajšnje po-litiške kroge. Vkljub vestern iz Češke in Poljske, vkljub včerajšnjemu opozicijskemu sklepa Kola Polskie-go, vkljub veliki razburjenosti, ki se je polastilo vsega t,oljskega naroda. smatra dr. Seiđler za niožno, da resi sedanjo krizo na naslednji način. Delovno večino v parlamentu, ki naj čim prej resi seveda nove fi-nančne in davčne predlože in zakone, naj tvorijo: vsi Nemci s socijal-nimi demokrati vred, vsi Jugoslovani, zmerni Čehi (klerikalci, socijalisti in Mladcčehi) in po obnovitvi civilne uprave v Galiciji tuđi zmernejši Poljaki. Torej na vsak način lepa ve-čina! Po čem računa dr. Seidler na Jugoslovane v taki kombinaciji, mi ni umljivo. Toliko je gotovo, da ni govoril v takem smislu znobenim voditeljem Juguslovan-skega kluba. Češki deželni zbor naj se skliče s posebnim cesarskim patentom, kar naj bi Čehe malo sprijaznilo s položajem. Novo ministrstvo bi štelo poleg ministrskega predsednika Še 16 ministrov. Nemcev bi bilo — 7 in sicer med temi 4 nemški nacijonalci, 2 kršćanska socijalista in 1 socijalni demokrat. Od nacijonalcev bi postal dr. Steinwender finančni minister, S t 6 1 z e 1 minister za javni promet (pošta, brzojav, telefon), Dober-n i g min. rojak za alpske Nemce, Pacher za češke Nemce. S krščanskimi socijalisti dr. Seidler še ni na čistem, ker so za dva portfelja kar — 4 kandidati in sicer: Juckl. Stockler. Miklos in Fink. \Veisskircher jim pristriguje apetite in nič se še ne ve\ kdo »bo ta kratke-ga potegnil«. Morda vsi štirie! S t i r j e bi bili — u r a d n i k i in sicer: dr. Seidler, grof Toggen-burg pl. Hofer in Czapp. — Torej ne 7 ampak — 11 Netncev! Vseh ostalih ministrov bi bilo — 6, namreč, 2 Čeha, 2 Poljaka. 1 Jugo-slovan in 1 Romun. — Ukrajinec no-ben. KONFERENCE PARLAMENTARNIH VODITELJEV Z MINISTR-SKIM PREDSEDNTKOM. Đunaj, 31. julija. Vitez Seidler je zadnje dni živahno konferiral zlasti z nemškimi parlamentarci. Danes dopoldne se je posvetoval s češkim soc. demo. voditeljem drjem Srne-ralom, zvečer je povabil oredsed-nika Češkega Svaza posl. Stane-k a na političen razgovor. Z Jugoslovani se zadnje dni nišo vršila oficijelno nobena pogajanja, ker ni bil na-vzoČ nobeden pooblaščeni zastopnik Jugoslovanskega kluba. Danes se za-trjuje, da je prispel na Dunaj predsednik dr. Korošec. Čehi proti udeležb! v ustavnem od-seku in proti vstopu v ministrstvo. V Mladi Boleslavi se je na sho-du volilcev dr. Tobolka izrckel za udeležbo čeških poslancev v ustav-nem odseku, poslanec Stribrny se je izrekel proti. Shod je sklenil, da no-ben češki politik ne srne vstopiti v ustavni odsek in tuđi ne v avstrijsko ministrstvo. Dunajski glasovi o novem ministr* stvu, Dunaj, 31. julija. »Neue Fr. Pr.« poroča: Pogajanja za sestavo nove-ga kabineta se uspešno nadaljujejo. Nov kabinet bo imel zadostno većino za seboj. Politični krogi se nadejajo, da se tuđi Poljski klub ne bo odteg-nil sodelovanju. Novo ministrstvo bo imelo precej parlamentarne primesi. Ustanovljena bodeta dva nova re-sorta: za socijalno skrbstvo in za promet. V kabinet naj vstopi 12 par-lamentarcev, 7 kot resortnih ministrov, 5 kot ministrov - rojakov. - Dunaj, 31. julija. V krščansko-socijalnih krogih se raznaša sledeča kombinacija: Novemu kabinetu bo načeloval vitez Seidler, na svojih mestih ostanejo oba generala (domobranski minister in minister za prehrano) železniški minister (Banhans) in notranji minister (Toggenburg). Ostale resorte prevzamejp parlamentarci: Nemci dobe 4 ministre (2 resortna, finančnega in za socijalno skrbstvo in 2 -rojaka, enega za su-detske drugega za alpske dežele). Poljaki dva, Čehi dva, Jugoslovani enega ali dva prometni resort in ro-jaka), Ukrajinci in Romani po enega ministra rojaka. Nemci so zadovoljni. Dunaj, 31. julija. Voditelji nem-škega Nationalverbanda in kršćanskih socijalcev so zadnje dni živahno konferirali z min. predsednikom Seidlerjem, ki jim je razložil svoje nacrte. Nemške stranke te nacrte odobravajo ter so pripravljene poslati svoje zaupnike v kabinet. Kako se jim bodoča nova vlada dopada je razvidno iz komunikeja. ki ga je zvečer objavil Nationalverband. — V tem komunikeju pravijo Nemci, da se nobena stranka ne srne odtegniti patrijotični dolžnosti sodelo-vanja pri vladi in da nihče ne srne odklanjati v sedanjih težkih časih primerne odgovornosti za vodstvo LISTEft. 0 latili! !c 2'ffiHi imi Luigi C a 1 c o. Morebiti se še spominjate ali ste pa že pozabili to, kar sem vam zad-njič pravil. Pripovedoval sem vam nekaj o prisegah. Vse tište moje prisege so pa imele svojo ost obrnjeno proti rojstnemu kraju mojega trža-škega prijatelja. Saj ga poznate dobro pod njegovim domačirn Imenom. To je tistega Babitonfarjevega Pitra Frencek, ki je podedoval po svojem stricu Blažu Bogataju lepo hišo in ce-!e kupe denarja. Da sem storil tište prisege, imel sem prav. Moj hrbet, pleča, križ, glava in kar se drži še mojega telesa, so me vsak dan opominjali na tište prisege. Zdravil sem se pa kar na žive in mrtve. To sem delal, čeprav danes zdravljenje ni ravno po ceni. Zdrav-nikov je danes sicer veliko manj, kot jih je pa bilo še pred nedavnim. Zato imajo pa ostali več opravila. Clo-vek bi misli!, da bodo potem cenejše zdravili, ker imajo več opravila in torej tuđi več zaslužka. Pa ne poznale teh tičw. Kat cgz jjoč so skovali nove tarife in sedaj nočejo nobenega več zdraviti po starih tarifih. Ali si balan po novih tarifih ali pa ozdravi ali umri brez zdravniške pomoći. O tehle novih zdravnišl:ih tarifih sem tište čaše veliko premišlje-val. To sem delal v svojem brlogu pri »Zelenem močeradu«. Lagai bi pa debelo, če bi trdil, da sem te tarife poviševal v deveta nebesa. Meni se ce!o zdi, da sem tedaj zavoljo njih posegal pošteno v tuj delokrog. Po-šiljal sem namreč vse pripadnike r»o-vega zdravniške^a tarifa neusmilje-no v tište jarke in zakope, »kjer teče rdeča kri, da b' gnala mlinske kamne tri.« Končno so se mi ti možje s svo-jimi tarifi tako zameriii, da sem jim zadrgnil svoj mošnjiček. To moje de-janje so pa kaj hitro izvohali. Posle-dice so bile za me strašne, naravnost katastrofalne. Če sem šel poprej po cesti, pozdravljati so me zdravniki na raz-daljo najmanj tristo korakov. Ostajalo pa ni samo pri pozdraviti. Vsak me je ustavil in mi s prijaznim!, toda ne brezplačnimi vprašanji pretipal jetra in obisti. Zadrgnieni moj mošnjiček je pa čez noč spremenil svetovni položaj. Podporniki mojega zdravja so maho-ma in skoro popojpotna izgubili svoj vid. V vsacega sem se moral zaleteti s svojim životom, potem me je še le videl. Na moje spoštljivo odkrivanje so mi odzdravljali mrzlo in po voja-ško. Kakor vid, opešal jim je tuđi dar jezika. Kar naravnost onemeli so vsi. Noben me ni več ogovoril ali mi spleh privoščil besedo. Vsem skupa] se je ra strašno mudilo. Noben več me ni ustavil. Obnašanje Eski'fapovih sinov mi je naravnost fcelilo lase. Veliko sem moral vsled tcjra redeti in premis-ljevati pri svojem »Zelenem močeradu«. Naporno sedenje in premišljeva-nje mi je pa silno sušilo moje grlo. Za te vrste bolezni je pa imel »Zeleni močerad«, tako so Ijudje imenovali tuđi gospodarja mojega brloga, najboljša zdravila. Hvala bogu, da ta zdravila nišo obstajala iz praškov ali kakih obli-žev. Bila so mokra in tekoča. Zauži-val sem ta zdravila vsaki dan pridno in redno. Zato se mi je zdravje vračalo naravnost vidno. Ceprav je »Zeleni moćerad« s svojim i zdravili učin-koval tako izborno, moral sem sča-soma vendar opustiti to zdravljenje. Prišlo je pa to takole: »Zeleni močerad« je vse časti vreden mož. To pribijem javno, da ne bom imel kakih sitnosti, potov in stroškov. Mož pa tuđi ne zaostaja za duhom svojega časa. Tuđi to mu javno priznam. Kot mož, ki razume sedanje čaše, si je pred izbruhom sveto vnega požara lepo napolnil svoje kleti. Potem je pa času primerno zvi-šaval cene svojim zalogam. Ustvaril si je pri tem naravnost vzorne tarife, ki so rasli začetkoma od meseca do meseca. Tako so mi pravili možje, ki so že od nekdaj hod ili v njegov brlog. Ko sem pa začel jaz laziti v njegov brlog, je pa ukrenil pri svojih tarifih malo premembo. Iz same človeko-Ijubnosti je določil. da veljajo njegovi tarifi vselej za dobo enega tedna. Po preteku te dobe so pa prišli na vrsto novi tarifi. Ti novi tarifi so bili vedno nekoliko višji od zadnjih. Seveda s postopanjem očeta Mo-čerada nišo bili zadovljni njegovi stalni gostje. To so mu povedali tuđi z naravnost neustrašenim pogumom v obraz. Oče Močerad je na taka iz-zivanja obmolknil v obeh deželnih je-zikih. Ravnal se je najbrž po zlatem reku: Kdor molči, se desetim odgovori. Če pa gostom ni bil všec te vrste odgovor, popihal jo je iz brloga. Kdor pa je še dalje drezal v očeta Močerada, uveril se je skoro, da dreza v srsenovo gnezdo. Sam sem bil priča takemu prizoru. Oče Močerad se je tedaj razkoračil sredi svojega brloga, dejal ob bok obe svo- ji mesnati roki in tistega sitneža tako opsoval, da bi ga še pes ne po-vohal. Potem je imel oče Močerad mir najmanj za tri tedne. To premirje te pa oče Močerad dobro in spretno izrabil, toda ne na svojo škodo. Tište tri teclne je stop-njeval svoje tarife tako, da se je vse kadilo in da je moj mošnjiček začel bolehati za jetiko. Ubogi moj mošnjiček se mi je zasmilil v dno moje žejne duše. Vzlic svoji pristno slovenski žeji sem začel uvidevati, da moj hirajoči mošnjiček ne bo vzdržal divje tekme z Močeradovimi tarifi. Stal sem na razpotju. Ali naj za-pisem prezgodnji smrti svoj mošnjiček ali pa... Lahko si mislite silo duševnega boja, ki se je bil tedaj v razdvojenem mojem srcu. Obupavai sem. V svojem obupu storil sem nekaj, kar me še danes grize in peče. Postai sem krivbprisež-nik. Prelomil sem vse tište prisege in zakletve, da ne bom obiskal več rojstnega kraja svo;ega tržaškega prijatelja, še le v železniškem vozu sem se zavedel, kaj sem zagrešil. Streznil sem se in zasramoval v dno svoje pregrešne duše. Toda ta smrtni greh ni bil pravzaprav moj. Na tvoj rovaš gre, oče Močerad, in ti se boš moral zanj greti in creti, če je le še kaj pravice, (DaJje Pt%l *■ Stran 2. ,£LOVENSKI NAROD*, dne 1. tvguste 1917. 174. fttev, države. Nemškl Nationalverbanđ je tako vnet za novo kombinacijo da pravi: opozicijonalne stališče posa-meznih strank ne srne upropastiti nacrta, da se naj združijo vsi v parlamentu zastopani narodi k skupnemu delu In že v naprej denuncira Nati-cnalverband vse, ki bi ne marali ak-ceptirati njegove ideje, če£, ministr-ski predsednik srne računati na našo podporo pa tuđi na sodelovanje vseh tistih strank, ki enako kakor Na-tioialverband stremijo za tem, da bi služile po najboljših močeh državi. Nemški politični krogi pričakujejo, da bo novi kabinet v najkrajsem času sestavljen. Pred Črnovicami NAŠE LRADNO POROClLO. Berolin, 31. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJIŠČE. Armadna skupina prestol. Ruprehta Bavarskega. Na Flandrskern se Je stopnjteval artiijeri.iski boj zvečer zopst do skraj-ne Jjutosti, Je traial tekom noći ne-zmanjšan in je davi preše! v najsil-nejsi bobnajoči ogenj: na to so se pričeli na široki fronti od Vsera do Lvsa močni sovražni napadi. S tem se je pričela na Flandrskem inlante-rijska fitka. Armadna skupina nemške- g a prestolonaslednika. Ob Chemin des Darnesit so na-padli Francozi jugovzhodno Filaina na širini 3 km. Sunek se ic z\om'i na največ kra.'Ih v našem odbijalnem učirsku. Dve omejeni vpadni mesti sta se v rokah sovražnikov. VZHODNO BOJ15CE. Armadna fronta general- feldraaršala princa Leo- polda Bavarskega. Armadna skupina general-obe rsta v. Bohm-Ermollija. Nspadalni pritlsk za napredovanje je dal našim in zavezniškim če-tara v vzhodni Galiciji in Bukovini nove uspehe, Obmejno reko Zbruč so od Hus-Jatina do južno Skale v širini 50 km kljub besnemu odporu na več kraiih prekoračile nemške in avstro - ogr-ske divizfie. Tuđi osmanske čete so ponovno dokazale svojo staro vrlcst. Kakor so začetkom julija neomajno Idjubovaie z žilavo stanovitnostjo masnim napadom Rusov !n so potera z naglim zmagovanjem sovražnika vrgle nazaj od Zlote Lipe do eez se-verni Seret, kjer se je postavil, tako so vzele včeraj v veselem bojnem pohodu trdovratno branjeno pozicijo pri Ni vri ob Zbruču. \led Dnjestrom in Prutom so si izbojevale zavezniške čete v smeri na Črnovice kraja Verečanko in Snjatin. Armadna fronta jeneral-obersta nad v oj. Jožefa, Z moćnim navalom so prebili nemtk! lovci pozicije ruskih zadnjih čet pri Viznicl. Sovražnik je bil s tem prisiljen izprazniti ceremoško crto 5n je šel nazaj proti vzhodu. Tuđi v gozdnih Karpatih ob gorenjem toku juinega Sereta in na obeh straneh Moldave in Sučave smo zavojevali ozemlja proti vzhodu. Pod pritiskom ten uspehov so Rusi opustili na odseku Mesteca-nesci svoje sprednjte pozicije. Ob Beroc^em gorovju je sovražnik nadaljeval svoje napade. Petkrat je napadel tekom dneva ob Mgr. Casimului. ne da bi dosegel kak uspeh. Bolj proti jugu je bil jeden naših polkov z moćnim sovražnim šunkom potisnjen nazai v visinsko pozicijo dalje zapadno se nahajajoče. Pri armadni skupini generalfeldmaršala von Mackensena in na makedonski fronti Je položaj neizpremenjen. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorfi. NEMŠKO tlRADNO POROČILO. Dunaj, 31. julija. (Kor. urad.) Uradno se razg!a$a. VZHODNO BOJIŠČE. Na obeh stran eh doline CasLnu je napadal sovražnik ponovno z moćnim i silami. Severno doline je bil odbit do zadnjega, na južnih vjšinah se je polastil naših sprednjin jarkov. V Bukovini so se Rusi tuđi včeraj zantan vpirali. Zavezniške čete prodirajo v boju vzhodno crte Jako-beni - Fundul Moldovi - Šipot. Preko Kutov navzgor korakajoče divizije so dosegle najzgornejši Seret Med Prutom in Dnjestrom je bil sovražnik v ljutih bojih vržen iz svoMh pozicij vzhodno Sniatina in Jugovzhodno Zaleščikov. Pri Krzivčem severno Dnjestra so zajurišali osmanski polki s pn*skušeno tarab-rostio sovražno crto. Ob Zbruču so si izbojevale avstro-ogrske in ške čete na 50 km fronta Jtrtal u *»» vilnih tockah prehod na vztodal breg. V Voiinjii uspesoa podjetja iapt> dainih čet. ITALIJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJIŠCE. Ničesar novela. Sef generalncga štaba. • . • NEMSKO URADNO POROClLO. Berotin, 31. julija. (Kor. urad.) VVolffov urad. Danes na Flandrskem na £5 km Široki fronti na obeh straneh Yperna pri vreli prvi n a -val angleške armade je odbit. Po menjajočih se besnih velikih bojih se je moral sovražnik, ki je napadel vglobokih vrstah, z nadmočnimi silami, zadovoljiti s posestjo rup v naši obrambni zoni. Ob Che-minu des Dames smo dobili po mogoenem šunku važne visinske pozicije pri Cernyin vjelinad 1400 Fran- C O Z O V. Na vzhodu nadaljnji bojni uspehina obeh bre-g o v i h Dnjestra in Pruta, kakortuđiv gozdnih Karpati h. _________ Proti Černovicam. Iz voja-škega razmotrivanja: Tuđi v Bukovini zorijo naše operacije v odločilen za nas ugoden uspeh. Naše čete_ stojijo približno dan hoda zapadno Črnovic Čete, ki so prodrle v žilavih bojih iz pustega karpatskoga sprednjega ozemlja čez čeremoški potok, so dobile v gorovju in gričevju vzhodno potoka znatno lažjo pot. Rusa kot branitelja krajevne razmere ne bodo več tako podpirale kakor poprej. Mali uspehi Romunov na obeh straneh doline Casinu ne morejo ničesar izpre-meniti v našem ugodnem položaju. Zato tuđi ne bodo ovirali zmagovitega pohoda naših čet v Bukovini in vzhodni Galiciji. Ako se pesrečijo Romunom še novi uspehi v dolini Casinu, bi morali Iti čez 1400 m visoko berečko gorovje, da bi mogli dospeti v kotlino Kezdi Vasarhelv. Ker pa taka operacija zahteva več sredstev, kakor jih imajo, je verjetno, da Romuni ne bodo nadaljevali bojevanja za Kezdi Vasarhelv. Osvobojevanje vzhodne Galicije in Bukovine. Iz vojno-poročevalskega stana: Od Skale nizdol je med Zbručem in Dnjestrom, iz-vzemši trikot 12 km Širine in 15 km glofrne, vse ozemlje v naših rokah. Naše čete,stojijo le še dober dan hoda zapadno Črnovic. Tuđi z juga so pričeli Ruse obkoljevati zavezniki. V Viznici smo vplenili 6 lokomotiv in 80 vagonov, naloženih v glavnem s tehničnim materijalom. Wolffov urad poroča: Po katastrolalnem polom u na vzhodnogaliski fronti so napeli Rusi vse sile, da bi držali visinske pozicije vzhodno obmejne reke Zbmča in napravili od mesteca Skale ob Zbruču zapah v jugozapadno smer do pokrajine pri Kirlibabi. Ta odpor je v glavnem zlomljen. Nemški in av-stroogrski zbori so prekoračili Prut na široki fronti in se pomikajo proti vzhodu. V rečnem kotu med Zbručem in Dnjestrom so Osmani vrgli Ruse. Kar je še tukaj ruskih sil, bežijo, da ne bi bile odrezane v kotu med Zbručem in Dnjestrom. Med Dnjestrom in Prutom se skušajo Rusi še držati, da bi krili odhod iz Črnovic. Kljub brezobzirno v boj pognanim masam so morali pustiti tu kraja Ve-renčanko in Snjatin in potisnjeni so bili nazaj v crto Grmakovka-Filipovce. Ruski odpor severno Pruta je ogrožen vsled preloma čeremoške crte. Tu so dosegle zavezniške čete crto Lukavić-Čartorijo. Široka rečna dolina je nudila Rusom idealno obrambno fronto. Trudijo se, da bi držali moćno rečno crto, kajti vzhodno čeremoških višin tečejo vsi rečni toki proti jugo-vzhodu in odpirajo široke poti prodi-rajočim Četam. Takojejugovzhod-ni bok Črnovic vedno močnejSe ogrožen. Nova fronta in nov generalni štab. Iz Pctrpgrada poroča wTemps": Rusi so si napravili za Zbručem novo fronto. Umik 11. armade pomeni veliko nevarnost za 7. in 8. armado, katere umik je izredno težak. Hindenburg je pričakoval na južnem delu ruske fronte veliko bitko in je zato spravil tja 11 novih divizij. Ker-jenskij je sklenil pretvoritev general-nega štaba in vojaškega okraja petro-grajskega. Poklicati hoče v generalni štab sposobne mlade oficirje, ki so se odlikovali na fronti in v demokratični organizaciji armade. RUSKO URADNO POROClLO. 28. julija. Zapadna fronta. Na fronti od vzhodne morske obali do Pripjata ogenj iz pušk in tar vidna podjetja. V Oaliciji se ni pripc-tilo na ofenzivni fronti sovražnika sj£ bistvenega, V Kajpatih je napa- del sovražnik n*U odđelke vzhodno Kirllbabe in jih potisnil malo nazaj. — Romunska fronta. V smeri na Kezdy - Vasarhelv so rotnunske čete nadaJjevale zasledovanje beže-čega sovražnika in so zasedle tekom 27. julija visine 5 vrst jugo - vzhodno vaši Manastir - Kasinul - Drago-siavle - Berešči in viSine zapadno tega kraja. Romuni so vplenili eno sovražno baterijo in napravili nekaj vjetnikov. Pri Kalakulu so napredovali naši oddelki proti reki Putni in zasedli vas Poduplje, Cesar v Tarnopoiu. 30. pr. m. se je izvršil slovesen vhod našega cesarja v TarnopoL Prebivalstvo je navdušeno pozdravljalo vladarja in se mu udanostno kla-njaJo. Iz predmestja Zagrobele se je nudil pregled težkega bojišča za TarnopoL Ob vhodu v mesto je čakal vladarja eskadron pruskih gardnih huzarjev, ki je jahal pred cesarjem v rr.esto. Velikansko je bilo navduše-nje, ko se je pripeljal cesar v počas-nem tempu do glavnega trga, kjer je stala častna stotnija. Na to je govoril z mnogimi zastopniki tufih armad iz oficirji in civilnimi dostojanstveniki. S sočutjem je vzel na znanje poroči-Ia prebivalstva o niskih grozodej-stvih. Slovo od Tarnopola je bilo presreno kakor sprejem. Beg generala Kornilova iz vojnega ujetništva. Budfmpešta, 31. julija. General Kornilov je bil po prebitju pri Gorli-cah prišel s svojim štabom v avstro-ogrsko vojno ujetništvo. Po daljšem uietništvu je bil poslan v bolnico v Kčszeg, odkoder je v avgustu 1916 s podporo češkega vojaka Mrnaka po-begnil. Mrnaka je divizijsko sodisče v Požunu obsodilo na smrt, a najvišje vojno sodišče je sodbo razveljavilo. Včeraj je bila nova obravnava v Požunu, Mrnak je izpovedal, da mu je general za pomoČ pri begu obljubil 20.000 rubljev in lekarntško koncesijo na Ruskem. Mrnak je bil obsojen na 10 let težke ječe. Kerenski] jamči. Geneva, 31. julija. Petrograjski poročevalec »Matina" javlja, da je Ke-renskij prevzel napram poslanikom en-tente posebno iamstvo za nadaljevanje vojne in novo organizacijo ruskega odpora. Poljske legije. V a r Š a v a, 30. j u 1 i j a. Poveljstvo poljskih legij je sklenilo, da odstopi zaradi aretacije Pilsudskega. Krizo ruske revolucije. Luga no 31. julija (K. b.) Petro-gradsko poročilo na wAgenzie Stefanie" navaja pogoje, pod katerimi je stranka kadetov pripravljena vstopiti v mini-strstvo. Ti pogojiso: 1.) Nadaljevanje vojne do konca v dogovoru z zavezniki. 2.) Potrditev vseh dogovorov in pogodb z vsemi silami ki se vojskujejo proti centralnim državam. 3.) Jasno in natančno formuliranje notranje po-liuke. 4.) Odkazanje vseh socijalnih problemov ustavodajnemu zboru. 5.) Skrasi boj proti anarhiji. 6.) Rešitev finančnih vpraSanj. Mi lan 30. julija (K. b.) .Coriere della sera" javlja 29. julija iz Petro-grada": Včeraj ponoči je bila dolga seja ministerskega sveta, da preišče splošni položaj ministerstva in njega akcijsko zmožnost. Ministri so dali Kerenskemu svoje portelje na razpo-laganje, da bo mogoče urade vnovič razdeliti in poklicati v ministerstvo ugledne zastopnike meščanstva in zlasti stranke kadetov. Danes je v nekem smislu smatrati stranko kadetov za gospodarico položaja, zakaj soci-jalistični voditelji priznavajO, da brez stranke kadetov ne morejo vladati. Stranka kadetov je sklenila, da se oficijelno udeleži vlade. Bržčas bodo kadetom zročena glavna mesta. Eventualno bi odstopil minister zunanjih del Tereščenko. Vlada je sklenila, podeliti meščanskim milicam v Petro-gradu, v Moskvi, v Kijevu in v Odesi vojaški značaj. Bern 30. julija. (K. b.) „Petit Parisien" javlja iz Petrograda: Keren-skij in Ceretelli sta imela pogovore z zastopniki različnih strank zaradi ude-ležbe na vladi. Stranka kadetov stavlja take zahteve, da ovirajo nien vstop v ministerstvo. Predvsem zahteva, naj odstopi minister Černov in naj se opuste njegovi agrarni nacrti: soci alisti se branijo, žrtvovati svojega tovariša, dalje zahtevajo kadetje, naj se revi-dirajo dogovori z Ukrajino in Finsko in da se ne srne izdati noben osnovni zakon, dokler se ne snide usta vodaj ni zbor. Stockhotm, 31. julija. Provizo-riČna vlada je že izvedla zapretje Rusije. Zabranjen je ves promet pot-nikov in ustavljen ves poštni promet. Časopisi ne smejo iz dežele in tuđi većino privatnih brzojavk zadrže. Vzrok tem odredbam je po sodbi ruskih krogov to. da hoče Kerenjski) v času zapretja siloma zatreti anarhijo in da hoće posarneznosti tega uniče-valaega boja prikriti inozemstvu. Bitka na flanderskem in ob AKni. Barolin, 31.juliji. (K. u.) Wolffov biro javlja: Na flanderski fronti se je 31. julija vnela infanterijska bitka« Angieško artiljerijsko streljanje je trajalo vso noč od 30. do 31. julija s s kraj no ljutostjo ter se popoldne ob 5. uri med Steenstratejem in Lysom premenilo v bobnajoči ogenj. Ob 6. uri 30 minut je angleška infanterija na ćeli fronti z močnimi masami vdrla naprej. Bitka se je vnela v celem. — Na fronti ob Aisni so 30. julija novi napadi provzročili brezplodne težke žrtve decimirane franeoske infanterije. Francozi so se povzpeli do presenetljive trditve, da je postal Chemin des Dames drug Verdun. Nemški protinapadi imajo zgol namen, zavojevati posa-mezne važne točke, izgubljene v prvih dneh napada. V kako veliki meri je bil namen dosežen, ne kaže nič bolje, kakor oficijelna franeoska izjava, ki imenuje pomladansko bitko ob Aisni drug Verdun. Tuđi poročila o nemških izgubah bodo komaj napravila kaj vtisa, ker stoji proti 71 nemškim divi-zijam po franeoskern brezžičnem po-ročilu 120 franeoskih divizij, ki so bile pri strašno krvavih franeoskih napadih v aprilu in v maju večinoma popol-noma postreljene. Lloyd-George o vojnem položaju. London, 30. julija. (K. u.) Reuter: Lloyd-George je, govoreč z nekim parlamentarnim poročevalcem, rekel o vojnem položaju: Vrnil sem se prav-kar iz Pariza. Veseli me, da morem povedati, da je razpoloženje na Fran-coskem bolje kakor sem je kdaj po-znal. To je posebne omembe vredno koncem tretjega vojnega leta, kar pomeni za Francijo več kakor za nas, ker so Francozi strašno trpeli in je sovražnik še vedno v njihovi deželi. Mogoče je, da je vsled poloma ruske armade nastala neka malodošnost, a franeosko razpoloženje je tako odločno in pogumno, kakor sem je le kdaj spoznah Ce ostanemo Francija in mi trdni drug ob drugem, borno v stanu, premagati tuđi ruske skrbi. Dobili smo potrdilo, da si Rusija opomore in da postane strašnejša kakor je bila kdaj poprej. Francija potrebuje ladij. V franeoski zbornici je bila raz-prava o nakupu trgovskega brodovja v inozemstvu. Posl. Moneil je pojasnil, da šteje franeosko trgovsko brodovje 4,167.000 ton; 3,200.000 ton pa je v službi države. Angleška je posodila Franciji 2,100.000 ton, toda Francija rabi na mesec 4,076.000 ton. — Go-voril je tuđi ministrski predsednik Ribot, rekši, da gre za nakup ladij, ki so na naprodaj ali se še grade. Angleška bo morala v kratkem prositi, naj ji vrnemo en del onih 700 ladij, ki nam jih je posodila. Angleška rabi ladje, kakor Francija in bo 10. avgu-sta v Londonu konferenca, ki določi, kako uravnau" vprašanje o razdelitvi ladij. Potopljena angleška križarka. Berolin, 30. julija. Wolffov biro poroča: Dne 16. julija je eden naših podmorskih čolnov, zapovednik kapitan-poročnik Steinbrinck, v angle-škem kanalu potopil s torpedom veliko, po razdiralcih varovano angieško križarko s štirimi dimniki, razreda „Diadem" (11 ton). Šef admiral, štaba mornarice. London, 31. julija, (Kor. urad.) Admiraliteta javlja: Angleška vojna ladja »Ariadne« je bila torpedirana in se je potopila. Vsi oficirji in moštvo so rešeni ražen 38 mož, katere je ubila eksplozija. Križarka »Ariadne« je dolga 133 metrov, široka 21 m, globine 8*4 m. Deplacement znaša 11.000 angleških ton, stroji 19.156 konjskih sil, topov je bilo 16 15 cm, 12 7*6 cm, 12 4-7 cm. Moštva 677. Križarka je bila spušče-na v vodo leta 1898. Z italijanske fronte. 1TALIJANSKO URADNO POROClLO. 30. julija. Včeraj je vladalo na raznih točkah trentinske fronte živahno bojno delovanje. V gorenji doline Fur-vi so se izvršili mali boji v naš prilog, istotako v nizini Loppio vzhodno Gardskega jezera. V dolini Pellegrino in na hribu Piano v dolini Furvi smo vjeli nekaj mož. V dolini Magarini se je artiljerijski boj zvišal. Na julijski fronti znatno letalsko delovanje. Vzhodno Tolmina je bilo zbito sovražno le-talo, katero so naši letalci poškodovali. 31. j u 1 i j a. Na vsej fronti zmer-ne artiljerijske akcije. V dolini Tra-vignolo je'zadela ena naših patrulj na trikrat nadmoćni sovražni oddelek in ga pogmala v beg, pri čemur je ubila nekaj mož, med njimi poveljujočega oficirja. Davi je bilo v zračnem boju sestreljeno neko sovražno letalo in je padlo pri Podgori, zavito v plamen, aa tla. — A1 b a n i J a. .V uoči na 30s Julija so prekoračili naši izvidniki Vojušo vzhodno Dorze, zavmili so-vražne patrulje, prizadeli jim izgube in vplenili orožja in vojnega mate- Ententa v Solunu. O«n«va, 31. julija. Pariški listi poročajo, da bo vendarle opuščena ekspedicija v Solunu. V Londonu se baje že posvetujejo o zapu-stitvi Macedonije. Cesar Viljem nemSkemu narodu. Berolin, 1. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Cesar Viljem je izdal sledeči manifest: »Nemškemu narodu! Tri leta hude borbe so za nami. Z bolestjo se spominjamo svojih mrtvih, s ponosom svojih borilcev, z veseljem vseh onih, ki so pri delu, težkega srca-onih, ki so v vjetništvu. Vse misli pa nadkriljuje trdna volja, da se mora ta boj pravične obrambe dobro kon-čati. Naši sovražniki stezajo svoje roke po nemški zemlji. Nikdar je ne bodo dobili. Vedno nove narode že-nejo v boj proti nam. To nas ne straši. Mi poznamo svojo moč in smo odločeni, uporabljati jo. Oni hočejo videti nas slabe in brez moči pred svojimi nogami, ali ne sllijo nas. Naše mirovne besede so sprejeli z za-smehom. Tako so izvedeli zopet, kako zna Nemčija udariti in zmagati. Oni obrekujejo povsodi v svetu nem-ško ime, ali slave nemških dejanj ne morejo pokončati. Tako stojimo ne-omajni, z-magoviti in brez strahu ob izhodu tega leta. Težte skušnje morejo biti nam še usojene. Resno in z zaupanjem jih pričakujemo. V treh letih ogromnega prodiranja se je utr-dil nemški narod proti vsemu, kar si more Izmisliti sovražna moč. Ako hočejo sovražniki podaljšati trpljenja vojne, potem bo to žanje težje kakor za nas. Kar zunaj izvršuje fronta, za to plačuje domovina hvaležno z ne-utradljivim delom. Še se morama boriti naprej, še moramo kovati oro-žje. Toda naš narod si bodi svest: Za senco praznega častihlepja ne za-stavljamo nemške krvi in nemškega dela, ne za osvojevalne in zatiralne nacrte, temveč za močno in svobod-no državo, kjer naj naši otrocl varno prebivajo. Temu boju posvetimo vse svoje delo, vse svoje misli. To bodi danes naša obljuba! Na bojišču, 1. avgusta 1917. Viljem 1. R.« Politične vesti. = Avdijence pri cesarju. Cesar je včeraj sprejel v avdijenci ministr-skega predsednika dr. Seidlerja, zunanjega ministra grofa Czernina in ogrskega ministrskega predsednika grofa Esterhazvja. = Na višku nesramnostl. Ptuj-ski župan Ornig je svoj čas ustanovil »stranko«, v kateri je nekaj nemšku-tarjev in nekaj kupljenih ljudi. Ta »stranka« se je zdaj zopet oglasila. Poslala je cesarju brzojavko, v kateri se izdaja za. slovensko pa-trijotično stranko, v kateri si dovoljuje gorostasno laž, da ima 100.000 pristasev t najmodernejši italijanski pisatelj, katerega dela so se predstavljala na vseh večflh odrih, je gotovo, da bo na&ei priznaje rudi pri ljubljanskem občinstvu. Mlađi gentleman Ugo (%. Badalić) naleti na svojam zabavnem potovanju v Milanu na neko vdovo (fiTcič, Vilhar), katero je že poprej po-vsocE zasledoval n. pr. v Neanlju itd. Ijgo je tipičan don Juan, ki dvori U navade vsaki dami. Končno pa se mu dogodi, da se v resnici zaljubi v to mlado vdovo, katere mož se je po preteku desetih đni, odkar se je po-ročil, ustrelil vsled nevrasterjue s samokresom, Ln se ž njo poroci. V zadnjem dejanjn ga ona napravi ljubo-« sumnega s tem, da ma priora, đa je že poprej imda vec ljubljencev. Ugo je zaradi tes:a v*s nor in se hoč« lo-čiti od ivx>je iena 9 katoro }« poro-čen šeie eno uro, Predno pa odide, mu ona Pfizfla, da so ti Uubljenci samo izmišljeni; to pa je storila xato,da ga skuša, če jo v resnlci ljubi s tiato voliko pravo IJubeznifo. K t«m v* priđe še veliko preseGGČenje, da |e bila ona svofemu prTorn« moiu ie s&-stm ter se )• U nj«trm pr^datarfc kot vdova. Ti prizori so polm duha* vitostl. KomlCii« epizode so v rokah g# Jovinkc Jovanovićevc (gostilničarka) g. Alfređa Grun-huta in g. Fraici Stipetlća. — Slovenski denarni zavodi fn drag inja. Poročajo nam: „DruStvo )»- vodor, krajevna skupina L)abljanaat razposlalo je v zmislu sklepa svojega odbora z dne 16. m. m. na vse slovenske denarne 1 a vode na Kranjske«, štajerskem, Koroskeni in Primorske« vlogo, v kateri oposarja oprave na bedni položaj, v katere^ je pripravila dragi nj a ursdništvo denarnih zavodov, in zahteva, da prima jo uprave tmdi slovenskih denarnih zavodov svojemu uradniitvu od 1. jnlija t. 1. dalje dra-ginjsko podooro najmanj v onem zne-sku, v katerem )e priznala dnginjsko pod poro svojemu uradništvu država; drugič pa, da se da nradništvu za nabavo zimskih potrebščin kakor živil, obleke, in kurivi enkratni draginji od-govarjajoči nabavni prispevek. Dočim so uprave nemškib denarnih zavodov svoje uradništvo podpirale \^sa leta vojne na različne načine: za skrajšane in neizrabljene dopuste so dajale od-škodnino v denarju ali v naturalijah, priznavale za intenzivnejše delo, ki je nastalo vsled zmanjšanja števila urad-ništva, doplačila in izredne remunera-cije, poleg tega pa najdemo pri vseh nemških denamih zavodih izdatno draginjako doklado, katera je dosega^a ponekod v letn 1916. za oženjence znesek 215 do 230 K in za vsakega otroka po 20 do 30 K mesečno, — ni našlo uradništvo slovenskih denarnih zavodov dozdaj pri svojih upravah onega razumevanja draginje, ki bi bilo času primerno potrebno. Pač so se tu in tam ćcvolile dragin'ske podpore, toda v takem znesku, da je bilo naprej očividno, da si uradnik z njim ne bode mogel prav nić pomagati, kaj naj namreč zaleže 10, 15, 20 ali 30" n po-višek že temeljno nizke plače? Poieg tega se je ta doklada odrnerjala po največ pol ali ce!o leto nazaj tako, da je draginja ta znssck že davno bi!a prehitela. Posledica takega podpiranja je bila, da je urađništvo slovenskih denarnih zavodov danes obubožano, golo, sestradano in bolano. Slovenski denarni zavodi so si brez izjeme za časa vojne toliko opomogli in so fi-nancijelno v tako ugodnem položaju, da jim pač ni treba puščati svojega uradništva v bedi. — Snercanje zvooov. Ta ttćtn bo vojaška oblast začela snemati še ostale zvonove, kar se občinstvu tem potom naznanja. Cerkvcne oblasti se vaMjo. da gredo vojaskim odposlan-cem rad? vol je na roko ter da dajo za isti čas kako osebo (cerkovnika) na razpoiago za eventualne informacije. — 40 let zveste službe. Tukaj-šnjo poštno adjunktinjo Marijo Vr-h o v Č e v o je odlikovalo tržaško poštno ravnateljstvo s častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. V Got. Logatcu je umri gosped Andrej Jurca, c. kr. sodni sluga. Umri je v Koštanju pri Zg. Tuhi-nju bivši posestrrik gosp. P i s t o t -n i k, oče profesorja dr. Pavla Pistot-nika, ki se nahaja kot nadporočnik na ruski fronti. Gorsk! vodnik Urhas pcna«reč?L Gorski vodnik Franc L'rbas je nessl dne 22. julija na Iovska stojišča v Kot sol za divje koze in se je tam pone-srečil ter vsled poikodb dne 25. iu-lija umri. Požar. V Ve!. Bmsnlcah je po-gorelo 7 gospodarskih poslopij, dve liisi, rrnego orodja, živil itd. škode je nad 20.000 kroti. Župan? vpokllcanl? Mariborska »Straža« poroča: Okrajna glavar-stva so dobila nedavno od domo-branskegra ministrstva navodilo, da se bodo župani letnikov 1868 do 1890, kateri so sposobni za vejno službo, a so bili dosedaj oproščeni, v kratkem v p o k 1 i c a 1 i. Buda nevthta s točo je pridrvela v noći od torka na sredo čez Ormož, PuŠence, Frankovce in dd Huma. Prizadete se občlne Pušence :n Frankovci. Koruza, fiiol in dru?o socivje je deloma do polovice uničeno. Na grozdja v lepih humskih jjoticah se toča tuđi precej pozna. Burni doživljaji staiertkftffa Slovenca. Te dni je nastopil pri damo* branskem polku v Mariboru vojaško službo 251etni Anton Zidar, doma iz Vođrež pri St Vidu blizu Gn>b?lne-ga. Zidar je v vojni že mnofo pr^ izkusil. Odše! je z dorr.a 1. 1908 ter služil kot rudar, strežaj, vratar, me-hanik itd. na Nemskcm, v Italiji, Ameriki, Indiji, itd. dokler ^a ni v Novi Zelandiji zalotila 1. 1914 vojna. Ker so ga tam hoteli Angleži internirati, je pobegnil, a m#d potjo so ga vjdi in pottal j# anelefld tqWi. Kot tak se je udeief II bojev za Dtrdane-le, kjer )e bil ranjen. PrepeUall to ga v Egipt ta potara v Novo zataidikfc od koder je pobepifl s Mko nevtral-no huljo v Amerđco. Po doigvm čam m mućnem potovanjn 90 nm je aled-njič reodarle posrećilo, <* )e prtW na tlolanđaku od tm ▼ NenOVo te potom domenr t Celje, Wer Je vštopi v avstrijiko voWta ZffsbOo »e 1» io6orl» na Md Jenkova ulica. Martinova ceeta, Pri-sojna ulica, trg Tabor. Hrađtckega vas, Komenskefa nllca mimo hottf Struklja do Uniona. Ođda naj te pro- Na pola od Sv. Petra ceete proti Fužinani se je izgubil čevefj. Pošteni najditelj se prosi, da ga odda pri ge. Steinburg v gradu na Fužinah. tegrtOena Je bUa srebrna ura na zapesrni verižici na potu od Cegnar-ieve ulice proti Golovcu. Pošteni naj-ditell naj jo odda v našem apravni-itvu. Naila se Je ara. V blizini pri Voćni poti je bila najdena srebrna zapestnica z uro. Izgubitelj naj se zglasi pri Ivanu Olavaću, skladiSč-nemu pazniku c. kr. drž. železnice, v skladišču v Ljubljani. Aprovizacija. -f- Razdelitev mesa nm rude^e »*k«nlce. V čeirtek, dne 2. avgusta bo mestna aprovizacija iz svojega skla-dišča v cerkvi sv. Jožefa razdeljevala na rudeče izkaznice goveje meso po naslednjem redu : Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400. od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do konca. Družine do 3 oseb dobe "2 kg, s 4 in 5 osebami * * kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1 lU kg mesa. Prinefrti je s seboj nakaznice za meso in pripraviti dobiž. -\- Razdeltev mesa na urad-niSke zkaznice. V četrtek, dne 2. av-gusta bo mestna aprovizacija iz svojega skladisća v jcrkvi sv. Jožefa razdeljevala vsem uradniškim skupinam meso po naslednjem redu: Od pol 5. do 5. ure I. skupina, od 5. do pol 6. II. skupina, od pol 6. do 6. III. skupina, cd 6. do pol 7. IV. skupina. Družine do 3 oseb dobe •/• kS» s 4 in 5 osebami s/4 kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1 l.U kg mesa. Prinesti je s seboj tuđi nakaznice za meso. + Novi priglasi za razdelitev živi! po znižani ceni se cei mesec av-gust ne morejo sprejemati več in je tuđi vsaka irjema izključena. Do danes je sprejetih v akcijo ubožne prehrane že več kot 20.000 oseb in je ne-dvemno. da so se najpotrebnejši vsi ogrlasili in tuđi dobili zahtevane izkaznice. Stranke, ki že imajo doma vprašalne pole za vojno prehrano in oni, ki se še mislijo priglasiti k ubož-ni prehrani, naj počak^jo do onega časa, ko se jih bo zopet v časopisju pozvalo, da aprovizačni urad prevza-me nove oglase. Do tedaj pa naj ne hodijo stranke po nepotrebnem v aprovizačni urad izpraševat in za-htevat npvih kart za Živila po znižani CCTV. -f- Prodaja zdroba za otroke do čstriega (eta. Zdrob 2a otroke do četrtega leta se bode oddajal v vojni prodajalni Gosposka ulica. Ve-ljavne so le izkaznice za zdrob, katere im^jo stranke že v rokah. Na vrsto pridejo stranke z izkaznicami: št. 1 do 400 dne 3. av-gusta, št. 401 do 800 dne 4. avgusta, št. 801 do 1200 dne 6. avg., št. 1201 do 1600 dne 7. avg., 1601 do 2000 dne 8. avg., št. 2001 do 2400 dne 9. avg. št. 2401 do 2800 dne 10. avg., St. 2801 do 3220 dne 11. avg. Potrebni drobiž je pripraviti v naprej. 4~ Cene za jagode. C. kr. urad za prehranjevanje Ijsdi je razveljavil z pred kratkim razglašenem ukazom do-ločilo, da se mora odbiti 20 odstot-kov določenih maksimalnih cen pri prodaji svežih jagod ponovčevalnim obratom, ker se je izkazalo, da ta določba otežuje nabavo potrebne iz-de.ovalne robe. 4* KonservJrarJe knmar, zelja in paradlžnikov. Urad za ljudsko prehrano je splošno dovolil, da se smejo kumare vladati in predelavatl ozir. konservirati paradižniki. Kavno tako je dovoljeno izdelovanje kislega zelja. Prepovcdano pa je navedeno bla-^o pripravljati ra kasnejšo porabo potom sušenja. -h Pomanjkanje preolfega. Vlada izjavlja, da moramo letos računati s znatnim pomanjkanjem premoga. Na razpolasro ga bo za celih e*0 niilijonov meterskih stotov manj kakor lani. Zt privatno vporabo do mofoče pre-skrbetf le toliko, da bodo imele rodbine zaenkrat 20 do 30 kg premoga na teden za kuho in 10--15 kg premoga vsakfh 14 dni za perilo. Porneje se bo nakazovalo ro 4 ker premogt mdan zae n o srospodinj-stvo. Pretnof se bo odđaial na posebna oakazjuee. Bazne stvan * TrVa fctagarl csorelL Dne 29. juUia popotdne jm divjal požar na 1+-taliićo v AspermL Zgora4i sa trija haogar*. * ArsIHMri purtainfilii čolni kriji pniMiiliinh prcamca ▼ ItalOL Ir 2asava poroćajo, da tožijo fUlijan-ski listi, da Je Italiji že skoro popol-noma zmanjkal pfemog. Jedan teh II-stov pravi odkrilo, da so temu krivi v flavnem avstro - ogrski podmorski 6qm. Tona premota stasa 400 Ur# * Obsotenl dražHot Dunajsko sodišče je imelo zopet priliko se baviti s ćelo družbo oderuhov. *Vele-trgovece Schapira je s tovarili kup-čeval s svečami, čokolado, milom, sadjem itd., a ćela družba je tako umetno navijala oene, da je bil Karei Schapira obsojen na osem mesecev in 20.000 K globe, Mozes Jakob na osem mesecev In 5000 K globe, Jakob Brnacca na dva meseca in 20.000 K globe, Salamon Zivkovič na en mesec in 1000 K globe. * 2e zdaj jesen! V Berolinu je listje na drevju že vse ovenelo in od-pada kakor sicer sele v oktobru ali v novembru. Lipe so že povsem gole. Tuđi v okolici je vse rastlinstvo v takem starju, kakor :;icer sele v septembru. Po kratkem, silno vro-čem polet ju se torej že oglasa jesen. Berolin upa, da ji ne sledi prezgodaj zima, ker tuđi Berolin nima ne dosti premoga, ne dosti drv. * Brada italljsnskega poslanca Maftlja. Poročali smo že, da je mizar Tirletti v Rimu odrezal poslancu Maffiju brado, ker sovraži Maffija, ki velja za vojnega nasprotnika. Tirletti se je zagnal na ulici v Maffija in mu s škarjami odrezal kos brade. Tirletti je bil pozvan pred sodnijo. Sodnik je bil sicer prepričan, da je Tirlettija vodila Ijubezen do domovine pri napadu, ali po znkonu sa je moral obsoditi na 4 rnesece in Ki dni in denarno globo 400 Hr. Obenetn se imaio zapleniti škarje in Tirletti mora Maffiju vrniti izrezane lase. Pri jjlavobolu in bolečinah v že-lodct!, popastem okusu, vzpehavanju, nagnenju k bljuvanju ali driski iz-plakne naravna Franz - Josef gren-čica jedilni kanal prav lagodno, po-speši prebavo in zviša delavoljnost. Sa vdovo ta sirote. G. Ant. Tonejec, kavarnar v kav2mi Evropa, izroSl ]t mestnemu magistratu za vdove in sirote padlih domačih vojakov znesek 17 K. Mesto veaica na krsto gosp. Fr. Pustu, trgovcu ifl posestniku v Ritmici, izročil je g. Ignacij Žargi. trgovec v Ljubljani mestnemu magistratu 20 K za vdove in sirote padlih kranjskih vojakov. Za šlep« vojaka. V ta namen je darovala zadruga sodavičarjev v Ljubljani 4 K, dalje so poslali nastavljenci Kleinmaver A Bamberg-ove knjigovežnice zbirko 21 K mesto venca na krsto pokojni g. Ani Ruting. Bog plačajl e * Upramištvu naSih llstov so poslali: Za „Ciril-Metodcfo drmilio" Lojte Hofbauer iz Hrastnika 5 K, darovalo pet ka-dilcev brez tobaka in A. Oset iz Tolstega vrha 13 K, darovali zbrani prijatelji na meji ob Dravi, vesc!eč se dela jugoslov. kluba. Skupaj 18 kron. Za „*avGd za ▼ vojni oslapala ro-iakeM. Jos. Mechcra iz Metlike 90 K, nabrali mctliški prijatelji mesto venca na grob prijate- lja g. Vilkotu Rortu t Meflild tn tvrdka Ros* maan & Tschura v Ljubijani 30 K, v počašče-nje spomiaa umrlega g. Fr. Pusta v Ribnict Skupaj 120 kroti. Za MahlaA za vdove !■ airata pađlUi vafakOT ls Smfatia4*. Jos. Mechora iz Metlike 25 K, nabrali metlifiki prijatelji mesto vtnoa a« grob prijatelju g. Vilkota Rosma v Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 29. julija: Urlala Biček, bolnftk* devica, 31 let, Radeckesja c. 9. — Iv. Maridč, pisar, 55 let, na Dunajski cestL — Jeca Dežman, Šivitja, 71 1. Japij^va ul. 2 — Liudmila Pišlerič, želez. sprevod. hči, 10 I. Kolodvorska c. 111. Dne 30 julija: Viktor UlČar, tovar, kovač, 18 let, Sv. Petra cesta 54. Dne 31. julija: Marjeta Ozbl€, bivla ka* harica, 81 let, Japljeva ulica 2. Isdajatali \n odgovorni nredsik: Valentin Kopitar* Lastnina in Hsk »Narodne tiskamec« U Vn 477/17-5 2506 V imoGU M M\MM wm\ C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani je rarsodila o obtožbi javnega obtoii-telja zoper LoTrenca Kvedra, pro-dajalca drv v Ljubljani, Poljanska cesta št. 19, radi prestopka po § 20 odst. 1 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, St. 131 drž. zak. v na-vzočnosti c. kr. dež. sod. svetnika v pokoju Potrato kakor javnega obtoži-telja, obtoženca Lovrenca Kvedra, po danes dognani glavni r&zpravi, po predlogu javnega^ obtožitelja, naj se obtoženec kaznu je, tako - le: Obtoiesao lovrenc Kveđer Jo Krtv( da je spomladi do maja 1917 v Ljubljani, izrabljaje izTedne razmere, povzročerfe po vojnem stanju, zahteval za potrebne reci očitno čezmerne cene, namreč 14 vin. za 1 kg drv in je s tem zakrivil prestopek draženja po § 20 odst 1 cesarske naredbe z dne 24. marca 1917, št. 131 drž. zak. ter se radi tega obsodi po § 20 citirane cesarske naredbe z uporabo § 266 kaz. zak. na 48 ur zapora ter po § 389 kaz. pr. r. v povračilo kazen-skih stroSkov. V smislu § 45 navedene cesarske naredbe se odredi, da je tenor sodbe enkrat na stroške obtoženca objaviti v ljubljanskih časnikih „Slovenski Narod" in „Slovenec*. V Ljubljani, dne 20. julija 1917. Dr. Softevar. -iđL. ~*J9L_ JA~ w^m^& wf^. .,**.- đronadstropaa, i leptm vrtom, pripravna za vsaka obrt, ▼ Posto)»1 na Tilfcsr-jevem trgu, so pod «godnimi pogoJS proda. Pojasnila daje Sisala Vođoplvac, Poatolaa. 2513 Vsem sorođnikora, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je gospod Andrej Jurca o. k. sodnl sluga v pokoju danes ob 7. uri, spreviden s svetotajstvi mirno preminul. Pogreb se bo vršil dne 2. avgusta ob 9. uri dopoludne iz niše žalosti na farnem pokopaliŠČ«. Maše posmrtnice se bodo brale v fami cerkvi. GORENJI LOGATEC, dne 31. julija 1917. 2517 Žalujoči ostali. Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta, svaka in strica, gospoda Franca Pusta posostnika in trgovca iirekatno tem potom vsem svojo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo darovalcem vencev, prečastiti duhovščini in vsem prijateljem in znancem, ki so v tako obil-nem Stevilu spremili pokojnika na njegovi poslednji poti. V RIBNia, 30. julija 1917. talnleU ostaU. 174. štev. •SLOVENSKI NAJfcX>\ Jot 1. tvgliU 1917. Stran 5* 1f j»*m1#ji »P"^1"*« k slvaa|m, ka- pOltsUH prltalke*. — Poizve se v nprav-ništvu .Slovenskega Naroda". 2480 J1UUUIUUJC otrok. Kdor preskrbi, dobi 30 kron nagrade. — Kdo, pove upravniStvo »Slovenskega Naroda«. 2511 trgovina*, proti arlmeral plaći. - Prijazne ponudbe pod „IsJoiba 25O6" na upravniStvo »Slovenskega Naroda". 2508 Stanovanje iićftm takof, •ventaelno za nov«m:>«r, obstoiate fi drek ali treh sob. 2509 Ponudbe: A. »rmlorfca, Kolodvor*** 9. VILA z vrtom ie proda, v Li ubijani, Cesta na Boinik štr. 41. 2607 Penzijonist zmožen slovenskega, nemškega in italijan-skega jezika, veSČ gospodarstva in polje-delstva, kakor tuđi pisarniških del, i« 11 primarne slnibe. — Eventualne ponudbe na; se blagovolijo poslati pod „Zaneslttv 1917 2503** na uprav. »Siov. Naroda«. Stročnice p«*™ ««■«» za tobak zdravstvene, povsod priznane, izdeluje in razpošlija V. lan, Praga IL 1898 29. 140 ftitflk n SOK (v dttajtu X 030) franko po potz. 140 škattflc za 100 K (f detajki R 1.00) franko po pora, 140 Skatijk za 200 K (v detajla K 2.00) franko po pon. Zastopaikl se Ufcejo. 2492 [500 Kron! a Vam plačam, ako moj unf- ■■ --------Čevalec korenin ftia aalzaai ne odpravf v 3 dneh brez boJečin Vaših kurjih oćes, brađavle, obtt£(ancev. Cena iončku z ianstvenim pismom 1.75 &, 3 lončki ■ 4-50, 6 lonćkov E 7.90. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Kemenj, — Sosfce(Kassa) Postlach I 12 307,0grsko. 3663 Pristen dober i ■ ■ BB ■>■ ^H aa ■■■ bbt ^l ^a-T^jjjK -*9 f/> E*jtei> ^ ^5 ^^^ 3H b_i i^H 29 H ■■■ aa« aaT *L^^y ^^^t^ ■■ se dobi pri 15 L SEBEHIK1I u Ipođ. MH, Prodam v hotel Vega Slilta, Celovška ceita it. 26. 2 vagona suite sofe, dobra za kurja to ali ia steljo, odđam prav pocenl ker rabim prostor. Ravnotam sta nsprodal dva automata, 1. sa E 300'-, 2. za :: 400-— radi prostora In ker ne pnst'm već Igrati radi smrti svojega sina na 7arskem, zato dam oba prav pocenl in fino zimsko voiaiko uniformo (pepel-aaste barve), prav toolo za K 350 — od padlega sina, ter goali za E 35---. 2610 Sem po po! n oma zadovoljna z Vašim cremom ki doseže že po kratki uporabi izvanrednih učinkov. Njegova prednost je v finem, diskretnem, zelo prijetnem vonju; pol ti ne masti, niti bleska ji ne daje. Bodem ga priporočala v svojih znanih krogih, ker gojitev in posebno čuvanje polti ni le kozmetični zahtevek, ampak tuđi higieničen pojav. ! Ana Iblova - BoleSkova dram. članica mest. gled. na Kralj Vinog. Izdeluje Laboratorij Hera, Praga-VrSovice, Halek. ni. 35, telefon 6443. Veliki lonček 3 K srednji K 150, za poskušnjo 60 vin. — Pošilja se po pošti proti vposlatvi zneska z dodatkom 60 vinarjev za porto. Zaloga v Ljubljani Lekarna U. pl. Trnkoczy. i084-xx. i mSmvm PIIRIni %*m*"> w r g«, najrajie inva- lidi, ker ni velikega oprivki. — Istfjsmss s« •VTIIbbA tBsV BBVttnhttsB. VBA^BiAA. JU mogoče le vajeneea v tacMftkesi oprarilm, Ponudbe na ■■•— BaitoCr. BMSJav V tkftlll UkL 2477 Zamahe nove m stare, topi Vtaks) sBB^tlB« tTrdka „ LlaUluskii lasluMla pr«bkOTih samaiks)* JSLAtlM A K#9 LimJsllaaa. 2278 PRISTAV Cmajer), WW se »6ne. Dobra plača, sluiba eventuelno trajna. Dopisi pod „StđsMeroiark/ 312 a*1 na anončno ekspedicijo Kien-reich Gradec, Sackstrasse 4 2514 Zoboziravniški atelije dr. E. Bretl Ljubljana Frančevo nabreife 1 ostane za tekoči mesec _____zaprt# aso2 VABILO na 1 redni eiidii zbor Okrajne hranilnice in poso-jilnice v Škofji Loki reglstrovane »adr. z o#oai«l«Bs) xavoso ki se bo vtS 1 f sredo, dne 8. at^usta 1917 ob pol 5. ori popoldne v hranitnicni pisarni. Dnevni red: 1. Potrjenje letoega računa, 2. Razdelitev Čistega dobička. 3 Privoljenje remuneracije naCelstvu in nadzorstvu. 4. Slučainosti po § 36 pravi]. Opomba: Ako bi ob določeni uri bil ta občni zbor nesklepčen, se bo vršii po! ure pozneje drug občni zbor v smislu § 35, prvi odsravek pravil. Škofja Loka, 30 juli ja 1917. lfačelstr#. h .S o> i j t t 's ^ : *:. li ^8^ J^® l j i mSSss£ i (ft i [i ^w*^ ^ LB i Objava. Tsa posMB iziavlias^ di as mHtmjmm ioltov tfo)ega bozi, oaVni aeta, Miliaa Va»Ui, vojaka bos. ban. polka, koji)« b«)i •cdsj sa dopuste v LjubiJsoL ValsHla Vastt roj. ▼•*•#•«% otroških vozjčkov time. 9sLPakl€ vUvMlaaL Šablona m Itt mon•gramiv aH- oiarfia sa nsmlin« prtt, ••mri« •ta9 žtpn« r«boa In vaali vrst »eriI« •• slabiva pH TORI JAGER Cjibljaia, ZMonka ilka Star. S. Jm. Rojilav modni otelile : za gospode : LJabljana, Fraoca Jožefa cesta 3. Vojaške In uradnl&ke ■ uniforme: b^ po meri ^k v najkrajšem času. LHIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 pnporoča svojo veliko izbsi delnikov In aolnftnlkov. Popravila se izvrSujejo točno in solidnu Kostanjev les Ml 1 a stola—ti, IO om dofaeioati naprej v deblih in pole« stih ksipl po najwlijl oonl tvndka: 90 J. Ptfptalk, LJabllana, nar. Terezl|e cesta 13« Praktikant M IM* «i TftMrfovtaa, li kolls« o»l- lalfL — Potrebno je znanje »lovenskega in ocfl»£kcga jezika. — Ponudbe je poslati na upravniStvo »Slov. Naroda«. 2499 I- ziojnske kamare velike 100 kg . .40 K, srednje 100 kg . .50 K, male 100 kg . .65 K, fraako ls Saolaui proti naplačlla, osta-■ak ao aavsattm. Za Eraaisko prsviema sam« pUsmeaa aar^lU C L. WOIfDRA, Llaallaaa, Fr«4 IfjrIMaai *tev. 3. 2445 Hi u JanrsfkD M pMstaf visoko pritličje in prvo-nadstropje, solidno eidana, z velikim vrtom in trave f kom, par minut od kolodvora, ob glavni cesti, je vorašati pod naslovom : PosOlillllGft! BUklO- UUw MiU •, L|nbl|an«. 2483 Losne kite Mfoollie kakeves« p* 8, 10, 129 14 Ia 1S krra; Ima padloge Irepp ali Pythoa ia lasna mra« Um ¥ ▼•eh fcarrah; ^NEHIL" aarva sa laaa ni braaa a4 Dr. aVallaa H*v*t tesuioiisiva ali ina po 1 Ia 4 K itiL, vse ie ae-llaae, saaealtiva alafe priporoia Štefan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo št 1. Pastarl SaraaM ▼aakUcaa{a v vafaalia sJataovasJ« |t lelud o4prt usmo u praslif Maaa Ia aloer ▼sajfcl aaa samo Mt«t '/Tf !■ v Baaalfa «4 Iloll «ra slaHplđBB Gonoktein. * Nafnovejie izkušeno sredstvo proti akntnemu kroničnemu kapavcu (triperju,) belemn toka, cvstitldi, Crevesnemu in mehamemu katarju i. t. d. Brez vbrizgavanja. O Oonokteinu piše: „Časopis čeških zđravnikov leta 1912- ftev. 14." Eno izmed mnogih sredstev, ki ga lahko toplo priporočamo v resnlčni praksi je takozvani Gonoktein. Spaja v sebi vsa dobra svojstva in prekaša vsa draga sredstva. 2130 Gonoktein ovim s svojim bakcerid-nirn delovanjem nadaljevanje vnetnega procesa v zadnjem deta sečne cevi, kakor tuđi pojave komplikadj. V slučaj ih, ki smo jih mi imeli, preiskušali smo tuđi vodo, ter nismo opazili niti najman-ših sledov draženja ledvie, a bolniki se nikoli nišo pritoževali, da jih boli na lumbalni strani. Dobro spričevak) temu antigonoro-ikn daje tuđi okolnost, da $o bolniki, opazivii, kako je »obol ni kom odleglo, sami zahtevali, da dobe ta preparat Zahtevajte literaturo in prospekt. Dobi se v vseh večjlh lekamah. Skatljica K 6•—. Ljubljana: 1.ahtba „Trakosejr*. Zagreb : I^k^raa ^aalvatar^ I. MM* talaaeh, JaUčlćev trg. Prvizraja: Fansakotoiko-kemfčai tabora-mi} „IERA- Frsfa-Vrisfice 552. lebavalell velaaaa aUaittntra la fflph nvrniri liinfi jema au cn° ^^ lflCIilli«UUU illijll in divanom za zakon-ski par, Će tnožno s posebnim vhodom, proti dobre mu plačilu. — Pismene ponudbe pod ^.Amgaart/24791' na uprav. .Slov. Naroda". Porcelon, steklo ter emajl, kuhinjsko posado razpoiilia dokler kaj zaloga Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova ces. 15« 2461 Jlaž 3anžar već let pri trrdki Eberl, se pr!- poreča tlaTnemn obdinitvn kat invalid za 2?ts stavbena In pohlStvena pleskarska dela. Delavnica: Oražem, Breg šL 6. Za slovensko-nemško korespon-denco se iSie konlorisl di konlonstioja za tovara i šk i biro v Stubi ci, Hrvaško. Ponudbe v obeh jezikih s sliko, prepisf spričeval ia plačilnimi sahtevki je nasloviti na E. V. Feller, Zagreb Jurjevtfca 31—A. skladiščnica te sa naimarstro delavk ▼ oprav Ijalnem oddelku nekega farmacevtič-nega podjetja v Stubici, Hrvaško, se Iš6e saaesliiva, marl|tTa dama z razločno pisavo, ki je ie opravljala slično službo, 9497 Ponudbe t fotografijo, prepisi spričeval in zahtevki plače je vposlati na B* ¥. Felleila, Zagreb, Jar-leTSka 31HL [Adrlja] fofomanufakfura drogerija, I Ljubljana, I I Seleabtvgova alte« M. S. I ■ priporooa veliko atalogo I I desinfekcijskih preparatov kakOf: I I Lysol, Lysoform, Kceolin, For- I I malin, Formalinove pastilje, I I karbolovokislino,karbolOYoapno I I itd. itd. I I Velika zaloga fotO^jraJlUli I I potrabttla bi aparatov. I Kmetska posolllnlca ljubljanske okolice v Ljubljani. obrestuje hranilne vloge po čistih " A II 01 brez odbitka rentnega davka. Rezervni zaklad nad K 1.000.000. 4 '4 ' ° Ustanovljena 1.1881. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD*, dne 1. avgusta 1917. 174, Stev. I Priporočamo našim I s gospodinjam z i KOLINSKO CIKORIJO Iz edlne slovenske 2 tovame y Ljubljani f1~»LM ItnliMiM »ežćo vsega gosio- iinnm Knnnnrn *«*i««*«. »»reime UUIIIU RUllUlllU mesćansba rodbina V L|nbljani. — Naslov rove upravni*,tvo »Slovenskega Naroda«.______.^301 MA IZBIRO pošilja tuđi na deZdo: krasne *" 2G52 f% I fl^ip plašče, jopice, U I II ■ ^ krila, kostume, ni II I 1 no£n«haljef pe-II I II * I rt!o. modne "red II li U Kl Li mee.športne klobuke in stesaike. Zelo solidna tvjrđka-. M. KriStofič - Bučar Mobliana, Stari trg 9. Lastna hiia Fine otroške oblekce ■i in krsine oprave, n 7psovIii& Hi Kcnda v LI nbllanl ---------------------------------priporoia-----------------------------— za žitne vrs?e, felazine i. dr. nteter......K 4*80 isgotovliene vreee 561140 cm, 100 komadov . . „ 890*— ______w ,, t, „ 1 komad . . „ 9'20 1 Rovaitesa pomoćnika in vaienca sprejme takof, kovaikl moiater Valentin Urbanćić, Doleniska ceata atev. 1. Zenitna ponudfoa. Ker v sedanjih Časih ni dana druga prilika, želi štajerski Slovenec, stanujoč v Ljubljani, 50 let star, vdovec, z odraslimi otroci, zdrav in čvrst, pošten, dobrega srca* neomadeževane preteklosti, z letnim dohod-kom 4000 kron, hišni in zemljiščni posest-nik, zmožen trgovine, krčmarske obrti, knjigovodstva in kmetijstva ter več jezikov v govoru in pisavi — spoznanja v svrho ženitve s pošteno, potrpežljivo, delo in otro-ke Ijubečo gospodično ali vdovo brez otrok v starosti 42 do 45 let s premoženjem. Nj i je zagotovljena pokojnina 1200 kron letno, nepreskrbljenim otrokom pa vzdrževalni donesek poscbej. — Vse le pošteno, resno in tajno. Odgovor v 14-ih dneh s sliko pod ,Resno/2476" na upravništ. .Slov. Naroda". ===== Kneza Auersperga ——= termalno Kopslifte Toplice na Kranfrkem Zelezniška postaja Straža-Toplicd. Sdzija od 1 maja do L oktobra. Bogati radioakt, vrelci 37° naravne tonli-e Tzborno učinku;e?o pri reTOtif glhtn, nevralgijah (iscb as), ehsudatib itđ. Basiai, separatae in lužae kopelii, elektroterapija, masaža; lepa iega, gozdnata okolica, sobe za tujcet restavraciia. Prosptkte in pojasnila daje ravnateljstvo brezplačno. 15=4 Za dame! Za dame! Naiugodneiši nakup! Prodajam radi velike zaloge bluze ofi navadne do aa)floe|iega kroja po znatno znižanih cenah. Specijalna trgovina za bluze Antonija Sitat, Ljubljana, Selenburgova ulica 1. lllUi! UajCU p umetni in trgovski vrtnar ^ itZMijt si. p. o. okćiflstu. di ss wh>|i Rjtgof / r cvetlicni salon/ r samo Pod Tranto IL 2 -, poleg CeTljarakega most«. ^ ^ Velika zaloga suhih vencev. / Izdelovanje šopkov, vencev, trakov I. t d. ', Zanania narobila toćno. - Vrtnar i ja na Tržaški cesti St. 34. , Vinski kamen suhe gobe, knmno, med, vosek, svete im suho aadfe, smrekove siorie, sploh vse deielne In gozd-ne pridelke, kakor tndi vinske sode in vse vrste praznih vreć, knpi vsako množino po naivislih cenah veletrgovina 2482 AnSon Kolenc, Celje. GoricL 1 e D3iJGI Gorici. Ljubljana, Stari trg St. 28. Mozka in ženska dvokolesa s staro pnitmatiko, Sivalni ttroji, gramofoni* električne iopao ivetilko že kompletne od 2 tL Naibollte baterije« Posebno niska cena se proprodajalce Jl/Ichanična delavnica na Starem trsu i\. 11 t ^Thaficcvi hiši poleg goriSke kleti MILO dobivate ▼ specijalni trsovlnl za milo lan Mm Ljubljana Sv. Petra cesta Z8. 9 Istotam svete, kroma ia oevlle, toaletna mila, oralni praski Ltd. na debelo in drobno. ----------------^ Jfaznanilo. SUvnemn oočinstvn kakor prečast dnhovščinl vllndno naznanjam, da istavbno tvrdko JAfCOB ACCETTO po svojem zastopniku Avgustu Accetto 2504 sloj ko prel vodim napre], ter izvršulem vsa v to stroko spadajoča dola, tor se vljndno piiporočam Jerica Accettoy imeteir.ca tvmke, Trg Tabor št« 2. Na debelo! Na debelo! Baterije, svetiljke, žarnice. Vido Bratovi, Ljubljana, ______Stari trg stev. 4._____™ %{esim trg št. tO. l kr. vrti. znanfalu fnfta. $$& L h. prti. znani, dnflia n MlEHle. „Austrijshl Fenihs" na Dunaju. VplaUnt đelallkt fiiTnlci K 8,000.000, Dclaiška glarnici . . . . K 6,000.000. I Dmlbt riTinje: Stanje za?arovanfh svot . . K 230,000.000 I a) proti Skodam rsled onja, strcle !b ptroe kn Premijske rezerve.....00.000.OQO I plinoTe raistreibe. ktkor tadi proti skodam Lctni dohodkl na premijah . . 12,000.000 I Tsled gašenja, podiranja posloplj 1o proti Dntbt zararnje na člOTeško življenje po I škodtm vsled odnašanja pfemlčnih stvari, na- najraznovrstneiših kombi nad jan, kakor: I ga,"« w«w» ••»saaa«; «wsaa actKC im., kka drago določeno osebo: I b) LT£ r^n^^nitl* ^ e B b) » «1"«« •"« »■ ""««•■» "varofanja z opro- I klajo v postopjib in kopkah, %mj.^ g zavarovalnine, oziroma i pri- I c) proti školam vsleđ slaeajnega abitja ircalnega znanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti I »tekla; nadalje sprejema I d) ranomtno blafo proti lko4antT nutalim pri c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za I prevažanjt po Mbem in po vodi; starost; zavarovanjn otroških dot plačljivo pri I «) proti ikodaa vtled tatinskefa vloma in vsled dosega določene starosti na zavarovanca samega I tttvine iz uprtih in odprtib prostorov; d) zavarovanje dosrartnin rent, za preskrbo vdov I f) proti vsskovTstnim telesnin nezgodan, na- in vzgojinskih rent po najnižjib premijah ia I dalje spreletna jamstvena zavarovanja obrtnih pod najugodnejštmi pogoji, kakor nezavrženost I podjetij. obćin, lekaroarjev, hisoih posestnikov, in nezapadlost police, jamstvo tadi a slučaj I voznikov, liTcev itd. vojske brez posebne premijske doklade itđ. I Natančneja pojaanila daje radevoljno I Generalni zastop v Ljubljani Sodnijska ulica fttev. 1. 31 I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani u D«initk» Bi«wiiic« 10,000.00. hr««. u Sti*itai*jeva ullcsii iievi 2« »—»•—i «qw*i om-ogio 1,500.000 kw» Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstuf Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, In Celju. ----------------------------------------------- Spr*|MM----------------------------------------------I a** k >nWi w— w»lo vroflMstalh paplrlor, ttaMdra erarKae doban te dovoljuje vloge na ktijlilce, i» teko« r.tun aprovi^aoijske kredite.