■«•t M •k«#a I|u4«tva. D«Uv-
ol M «pravlétnl 4« ▼••ga lur priámlftf.
Ttftfci ptp«r I« átvoM M Hm lnttr««t« of th« w«rkln| oUm. Work-•ra ar« lilted to all whftl Ihty p rodu oo.
ŠTEV. (NO.) 4&7.
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

"Drifted rseh dežela, združite se!4
CHICAGO» ILL.» DNE 9. JANUARJA, (JANUARY) 1917.
PAZITE'
D« él«Vilko *#kWM|«-kl m nahaja poUg va-M» naslov*. prllapU*.
atitMotfftjtii , na ovitku. Ako (488)
f étovilka . . l*4a| vam • prlho4n|* êlovilko nafef* líala pr narofelna. Proaé-■•» Navito Ii «akof.
LETO (VOL.) XII*
Avstrijska Jugoslavija.
r
Zopet se ponavlja vest ,da namerava Avstrija združiti Hrvaško, Slavonijo. Dalmacijo, Bosno in Hercegovino v avtonomno državo z lastno vlado, kakor je namera vama za Galicijo. Trdovratno pouavljanje te vesti, četudi ne vedno v enakih oblikah. in njeno razširjanje prav sedaj, ko priia kujejo centralue sile mirovno pogajanje, kaže. da imajo na Dunaju res nekakšne namene v tej smeri. To je «oditi tudi po zadtijft izpraiieiniiah v avstrijski vladi, zlasti po tem, da ni bil za Buria-novcga naslednika imenovali Madjar, ampak grof Ceruin .ki je vsaj po imenu Ceh. Namigavanje, da je |H>stal ogrski vpliv tekoiu vojne vladajočim krogom v Avstriji prenevaren, se s teui potrjuje.
Dunajska nezadovoljnost ima svoje vire pač* avstro-ogrskem razmerju samem. Habsburška monarhija bi se zadnji ca* ¿e bolj po pravici lahko imenovala Ogrsko-avstrijska, kakor narobe. Politično je ogrski vpliv po|>olnoma prekosil avstrijskega in kolikor ni skupna država že odvisna od Nemčije, je izgledalo, kakor da s«« vodi sedanja vojna pravzaprav za ogrske interese.
Ali «»K 1'^ka preti/na mor ima svoj veliki pomen na tistem polju, na katerem se .odigravajo vsi moderni boji, naiuree ne gospodarskem. Tu* kaj so interesi Avstrije in Ogrske res zelo različni in v mnogih ozirih nasprotni. Avstrija, zlasti »jeni severni deli, Češko, Moravsko, Šlezija, Spodnja in Gorrtja Avstrija se rapiduo razvijajo v industrijo, ki sega vse rikoeneje tudi na jug. Na Ogrskem se sicer umetno pospešuje industrija, vendar si je pa dežela še očividno ohranila agrarni značaj. Gospodarji v Avstriji postajajo tovar niški magnati; na Ogrskem vladajo veleposestniški grofi.
. Madjarski zemljiški velikani, ki imajo v vseh strankah glavno besedo, so znali t iko spretno ni* stopati, da je bila vsa Avstrija podvržena ogr* ukini agrarnim iikteresom. Ne le da je zarali tega ljudstvo v Avstriji trpelo pomanjkanje hrane in draginjo, ampak tudi avstrijska industrija je bila v svojem razvoju zelo ovirana.
Če bi v sedanji vojui Ogrski! zmagala — ne nad zavezniki, aiupak nad Avatrijo, bi bilo to za cialitvansko prebivalstvo in za tostransko industrijo usodepolno, in zdi se, da ko to v Avstriji napotded »poznali.
Če ae poostril je boj med Avstrijo in Ogrsko iu če se kaže na avatrijski strani — kolikor je mogoče iz daljave opazovati — nekoliko več energije, kakor doslej, je iskati yzroke v gospodarskih interesih, ne pa v ljubezni do Jugoslovanov.
Ampak vest o kakršni že bodi jugoslovanski ' avtonomiji postaja verjetnejša prav z ozirom na te notranje boje. Kajtj da bi se Ogrska, če bi bilo le od nje odvisno ,z vsemi štirimi upirala celo vsakemu razširjenju hrvaške avtonomije, izhaja iz vse preteklosti. Ustanovitev take jugoslovanske avtonomije bi bilo pa bas izvrstno sredstvo za zmanjšanje inadjarskega vpliva.
Toda verjetnost omenjenih poročil ima še »plo-šnejšo podlago. Tukajšnji avstrofili radi pišejo, kako se je "častitljiva stara Avstrija" obnesla v tej vojni, kako je pokazala svojo življensko moč in kako se je v tem klanju še bolj utrdila. Vae to je larifari. 8 takimi trapastimi frazami lahko zvijačni cesarjevci tolažijo habtahtarske veteranee. Resnica je ravno nasprotna.
V prvih mesecih vojne siuo v tem listu dejali, da je Avstrije, doselanje Avstrije konec, pa naj zmaga kdorkoli. Sedaj se to potrjuje. Avstrija je v zvezi z Neuičijo nekakšna zmagovalka; stara Avstrija je vendar premagana in konec je je. Vprašanje je le še, kaj postane iz nje.
Avstrija ni pokazala v tej vojni nobene živ-ljenske sile, ampak absolutno impotenco. Avstrija je' bila začetuica vojne, ali vojaško je bila poražena povsod; kjer je potem uavidezno zmagala, jo je le Nemčija vlekla iz blata, in še ta je ne bi bila potegnila, če ne bi bilo Bolgarske in celo Turčije. Avstrija absolutno ui znala rešiti živilskega problema, ampak je v vseh rečeh le klavrno posnemala Nemčijo. Avstrija se ni* upala ne enkrat sklicati parlamenta. Politično razdrapanost
Avstrije dokazuje najbolje to, da je iiuela "vele-izdajniske" in druge politične procese na vseh koi*rh in krajih in da je izrekla v enein letu več mnrtnih obsodb, kakor vsa Kvropa, vštevši Rusijo» v desetih letih.
Za Avntrijo je bila vojna preizkušnja, katere ni prestala. Iu sedaj je, kakor smo dejali, le vprašanje, kaj bo iz nje.
l^epe sanje zaveznikov, da bo razbita, se niso uresničile in nič ne kaže, da bi se mogle uresničiti. Drugače bi bilo, če ne bi stala za njo Nemčija. Tedaj verjamemo, da bi se bila razletela v atome. Ampak sedaj je zavezniki niso razdejali.
Kljub temu preti Avstriji hud poraz, in sicer prav od njene zaveznice Nemčije. V največji taieA varnosti je, da jo ta pohrtista. To se lahko zgodi, tudi če se ji pusti navidezen obstanek in lastna dinastija.
Kako uiti tej nevarnosti? To je sedaj problem tiste mešanice, ki se še imenuje Avstrija.
Pretvoriti se popolnoma v ogrsko državo, prepustiti »ladjarskim magiiatom ves vpliv in jim zaupati boj s Hohenzollevici — to bi bil en izhod. Ampak ta harifciri bi bil fc bolest ne jši kakor potop v nemški zvezi. Če se hoče obvarovati tega,I preostaja/le še poizkus, da se napravi iz nekdanje Avstrije nekaj novega.
Svobodna zveza ^avtomomnih narodov bi bila lepa rešitev. Za tako prenovljeuje bi se naposled lafeko žrtvovale marsikatere sanje. Aiupak tako optimist ičeu ne sine biti človek, da bi pričakoval od vladajočih krogov v Avstriji toliko poguma. Zdi se, da izbirajo zopet "zlato srednjo pot," ki je bila vedno le v pregovoru zlata, v resnici je pa ponavadi najbolj blatna. Oni vidijo sedanji položaj in spoznavajo, da tu ni mogoče ostati; vidijo eilj, kjer bi bilo rešeno vse; ampak takega koraka ae ne upajo napraviti, lu tako se odločajo za pol koraka in eksperimentirajo z nekakšnimi avtonomijami, ki so prav tako polovičarske kakor njih eneržija.
Jugoslavijo v zvezi habsbur»f<e monarhije/
lahko ustanove. Če mislijo ua to, hočejo le rešiti, kar se da rešiti. Da bodo tudi v tej novi tvorbi skušali obrezati pravice naroda, kolikor bo le rao. goče, se razume samo po sebi. Ampak nekaj u-speha dosežejo s tem vendarle. V monarhiji, ki bi bila sestavljen« iz petih, šestih avtonomij, ne morejo Madjar i več imeti" tistega odločujočega mesta, kakor v zvezi dveh držav, od katerih so eno sami imeli popolnoma v rokah. Obenem bi se taka federacij» bolje branila nemške hegemonije. Iu naposled bi dobili industrijski interesi trdnejšo podlago v njej,
Ce bi se upala Avstrija iti do kraja in se popolnoma preobraziti v gospodarsko zvezo politično svobodnih narodov, bi izkazala sama sebi največjo uslugo in ustvarila bi veliko garancijo za bodoči mir. Razmerje med njo in balkanskimi deželami bi se popolnoma Obrnilo na prijateljsko stran, konec nacionalnih bojev bi pa omogočil vsem v njeni zvezi živečim narodom doslej nezaslišan gospodarski in kulturni napredek.
Tega poguma nima. To vidimo že odtod, da zopet ui govora o Slovencih, ko se govori o avtonomiji jugoslovanskih dežel. Kaj nameravajo s slovenskimi kraji, je popolnoma neznano. Ne gre torej za energično rešitev velikega problema, ampak le za novo krparijo v večjem slogu.
Sedanja vojna ne rešuje narodnih vprašanj, kakor so sanjali fantasti. Ne rešuje jih v Avstriji, ne rešuje jih drugod po Evropi. In to je naravno, ker se ta vojna ni vodila za narode in njih probleme, ampak za kapitalistično imperialistične interese. Govorili smo to že davno. Čim bolj se vojna nadaljuje, tembolj se to potrjuje.
Rešitev narodnih vprašanj je določena drugim silam kakor kraljem in cesarjem in diplomatom, Pravično jih morejo rešiti le narodi sami, narodi, ki niso sovražniki, ampak prijatelji, spoznavajoči skupnost svojih interesov.
Skupnost narodov je mednarodnost in ujeno najmogočnejše sredstvo je socializem. V njem je tudi enakopravnost in svdboda za vse narode.
Se ena Jugoslavija. V Lueeruu se baje zelo živahno vodijo pogajanja med zastopniki Avstro-Ogrske, Nemčije in Črne Gore o ustanovitvi nove jugoslovanske države pod avstro-ogrskim pro-tektoratom. Kralj te nove dižave naj bi bil črnogorski princ Mirko.
To vest prinaša 44 Rhcinist'h Westphaelische Zeitung", kateri tudi prepuščamo odgovornost zanjo. Da se pa ne bo kdo prezgodaj veselil, češ da izpolnjuje Avstrija sama nacionalne želje Jugoslovanov in jiui daje narodno neodvisnost, naj povemo, kaj tiči v tej vesti, ki ima sicer mnogo verjetnosti na sebi.
Kar se nas tiče, se ne bi branili sprejeti narodno združifev in samostojnost niti od Satana, torej tudi od Avstrije ne. Ampak Avstriji ui kaj takega niti na kraju misli; ona ne mara ničesar darovati, temveč bi še sama rada nekaj dobila.
Na prvi pogled izgleda lucernško poročilo tako, kakor da gre za državo, ki bo obsegala vse Jur goslovane. To mnenje sugerirá človeku beseda "nova jugoslovanska država." Toda ta misel je popolnoma napačna. Ampak če je vest utemeljena, gre za tole :
Nemčija hoče imeti prosto zvezo do Carigrada, kar smo že večkrat naglasali. To je eden njenih glavnih vojnih ciljev. Na poti sta ji pa Srbija in Rumunija: če bi imela Avstrija skupno mejo z Bolgarsko, bi imela Nemčija to. kar l\oče. V Ber-
linu in ua Dunaju 'spoznavajo, da vendar ne poj-de s popolno razdelitvijo Srbije. Ampak Bolgarska hoče svoj delež v Macedoniji, katero bi naj-rajša vso anektirala, in šeli tudi nekaj teritorija okrog Niša. Severovzhodni kot naj bi pa dobila Avstrija, ki bi tako postala neposredna soseda Bolgarske.
Oirtal bi torej vendar še kos Srbije, in pa Črna Gora. To dvoje je tisto ,iz česar mislita Avstrija iu Nemčija ustanoviti "novo jugoslovansko državo." Izza balkanske vojue sta Srbija in Črna Gora postali sosedi in teritorijalno ni nobene zapreke za njiju združitev. S tem bi bilo tudi rešeno vprašanje dinastije, ki je delalo Avstriji to-liiko preglavic, če* da je Peter glavni povzročitelj vseh balkanskih zgag, dasi je imel v Srbiji vsak ministrski pisar in vsak zarotniski lajtnant ve*e vpliva od "njegovega veličanstva".
Sedaj sta v Srbiji in Črni Gori dve dinastiji. Če se iz ostankov Srbije in iz Črne Gore ustanovi nova drtžava, mora ena odpasti, iu to je po prepričanju Avstrije Karadjordjevičeva, že zato, ker ni "legitimna'* in ker je prišla po Aleksandrovem umoru na prestol. Avstrija bi s tem obenem kaznovala "zločin nad Obrenoviči," ki so ji bili še iz Milanovrh časov v prijetnem spominu.
Ostala bi torej črnogorska dinastija. Ampak stari Nikita se je Avstriji zameril.' V času balkanske vojne ji ni hotel dati Lovčena. Iti kar je
še hujše: Leta iu leta je jemal subvencije od Franca Jožefa, naposled se je pa pridružil avstrijskim sovražnikom. On se torej ne sme vrniti na prestol. Ampak Mirko, to je že drug fant. On je ost^l na ('etinju, ko jo je njegov oče popihal, kapituliral je pred Avstrijci, lepo jim je postregel iu prikupil se jim je. On bi že bil kraljičefc, kakor si ga želi srce Avstrije.
Ce se pa postavi nova država povrh se pod avstrijski protektorat, tedaj je vse pridobljeno; kralj je tedaj itak le približno to, kar kakšen cesarski namestnik. In če se ta navrt izvrši, sta Nemčija in Avstrija lahko še velikodušni povrh; novi državi se lalhko da kos Albanije za nameček. Kajti nekaj se mora tudi s to deželo storiti. Princa Wieda ne pošljejo več tja ; bogovi vedo. kaj store z nekdanjim "mbretom'", čigar glorija je bila tako velika, a tako kratkotrajna! Ampak samostojna Albanija jim je zasmrdela kakor hudiču kadilo.
No, Črnogorci so koprneli po Skadru, da so se hoteli že z vsem svetom stepsli zanj; Grki pa i-menujejo južno Albanijo grško: Kralj Konstantin. sme pričakovati od Nemčije nekoliko hvaležnosti; saj si je pridobil zanjo res velike zasluge z zgaga in i, ki jrh je delal zaveznikom. Dajmo mu* torej južno Albaniji»!
Severno pa damo "novi" jugoslovanski državi. Svet naj se čudi naši velikodušnosti fČrno-
gorce pripreljemo sami v tisti Skader, iz katerega smo jih nekdaj podili. Srbom odpremo pot do Jadranskega morja, zaradi katere so nas najbolj
sovražili, ker suio jim jo zaprli, iu zaradi katere je največ izbruhnila druga balkanska vojna.
Ce nismo dobre duše . . . ! % •To se pravi: Naj si Jugoslovani krhajo zobe z Albanijo! Naj dobe "notranje" vprašanje, ki bo tako absorbiralo njihove moči, da bo v vseh drugih vprašanjih odločal naš protektorat . ..
Ta "nova jugoslovanska država ' je torej približno nekaj takega kakor "neodvisna Poljska."	f
Združitev Jugoslovanov t Neodvisna jugoslovanska država?
Ironija vseh ironij! Kakor s čredo ovac se kupcu je z narodi. Prodajajo jih in kupujajo jih, mečejo jih semintja in mešajo jih, živ krst se pa ne znašli, da bi jih vprašal, česa si sami žele in kam hočejo.
Ampak naravno je, da je tako. Tisti, ki vladajo, hočejo varovati svoje interese in iščejo najprimernejša sredstva v ta namen. Ta sredstva se ne vjemajo z interesi narodov. Direktno nasprotna so jim. Toda kje imajo narodi moč, da bi se uprli bara nt i jam vlad in udejatviti svojo voljo?
Resnično ,zločinci postajajo tisti, ki še vedno narodom pojo, da se sedaj kuje njihova sreča.
Cesar Korl je, prevzemsi teako breme habsburške krone, takoj pokazal milost svoje vladarske duše s tem, da je pomilostil na smrt obsojene češke poslance in politike.
Napravimo majhne oči in jih zavrtimo proti nebu, iz pluč si pa izvabimo sentimentalen vzdih: Amnestija je najlepši privilegij vladarja in že zaradi te pravice je monarhija občudovanja vredna institucija.
,, Brrrl To je naipor, od katerega se mora človek krepko oddalhniti. Pomilostiti obsojene ljudi, rešiti jih rablja, vrniti jim svobodo — to gre vse tudi brez veličanstva in božje milosti; v A-meriki opravi to navaden guverner, v nekaterih slučajih celo sodnik. In ker voli guvernerja ljudstvo, ima, če je politično dovolj razumno, še samo vpliv na to, kako se bo rabila pravica iu milost. Neizogibnost monarhije torej tudi z amnestijo ni utemeljena.
Ampak pravico do amnestije ima tak gospod vladar irt veličanstvo Korl jo je, kakor vemo, takoj porabil. Nismo mu zaradi tega takoj zapeli hoziana in marsikatera neomajni avstrijska duša nam je to zamerila; zakaj cesarju je vedno treba slavo peti, kadar čuje in kadar spi. Zdaj se nam pa vendar zdi, da smo imeli prav, ko se nismo prenaglili s svojo lojalnostjo. Pesmima rep,-ki je
lahko grd, tudi ce je žival sicer lepa; in Karlova amnestija ima nekaj |>odobnega.
Kramar in tovariši so pomiloščeni. Ampak— Dr. K rama F je obsojen na 15 let, dr. Rašin na 10 let, Cervimka na 6 let in Zamazal na fi let težke ječe. To se pravi milost, kaj? ! Seveda, v državi, kjer smatrajo za pomilostitev, če človeka u-. št rele, namesto da bi ga obesili, je že t »ko.
In Hljnb temu je mladi Kari morda dobra duša. Morda ni. Ne veuio. Ampak latiko da je. Gospode k. ki je zasedel avstrijski prestol in bil z v.ienii državnimi in cerkvenimi slovesnostmi kronan v Budimpešti, je začel vladati; to »e pravi, postal je igrača sil, katerih niti sam ne pozna.
Kaj ve tako novopečeno veličanstvo o političnem pomenu anjnestije? Kaj o razmerju med Čeiko in Avstrijo? Kaj o težnjah narodov? Pravi-»li so mu, da je podedoval "staroslavno" državo in da jo flsora po božji volji ohraniti nedotaknjeno. Pravili so mu ,da so Čehi puntarski. narod, ki ga je treba ukrotiti, ker ugrožava, kar je Avstriji najsvetejše. In pravili so mu, da so Krama!1, Rašin i. t. d. nepošteni ljudje, ki so snovali črno izdajstvo.
Od otroških let so pripravljali njegove možgane, da so se naučili misliti monarhično in črno-i. rumeno. Kako naj bi sedaj mislili samostojno?
Če hi mu bili rekli, da je v iuteresu države in dinastije neizogibno, da se obesijo obsojeni Čehi, bi | bil prepričan, da jih je treba oesiti. Pa so mul dejali, da je zaradi lojalnih elementov na Češkem dobra, če se jim pokaže konček m i last i; in pokazal je košček milosti. Drugo je ostalo vojnemu sodišču.
Kako neizmerna je milost v tej pomilostitvi, se lahko oceni, če se vpošteva. da je v Avstriji dvajset let težke ječe najvišja kazen poleg smrti. In Kramaf je pomiloščen na petnajst let težke ječe.
Odgovorna je za to Avstrija: Toda to je veliko vprašanje: Kdo je Avstrija? V njej živeči narodi ne. Korl tudi ne. Tista kamarila, ki je bas na površju.
* • • "i ' i
Kamarilo inja vsaka monarhiena država. V
nekaterih ima velik vpliv, v nekaterih majhen, v nekaterih nima nikakršnega. Avstrija je pa tudi v tem oziru posebnost; ona ima nekoliko kama-ril. Zadnja leta pred vojno sta bili dve glavni; ena sohoenibrunekn, druga belvedemka. Prva je držala l-Vamc Jožefa na uzdi, druga je hotela spraviti FVanc Ferdinanda predčasno na tron. Katere kamarile sedaj obstoje in katera izmed njih nosi zvonec — kod bi to tukaj vedel? Ampa/k
"Avstrija" jc tista kamarila, ki je ravno na površju.
Monarhija je pa leglo takih visokih zarot. Monarhija in papeštvo sta v naši dobi najlmlj ne-zmiselni antikviteti. Pred vseini drugimi spadata ti dve v ropotarnico.
Posebno značilna za kapitalistično družbo je koncentraci/a kapitala, ki se neprenehoma vrši, in sicer v finančnem kapitalu prav tako kakor v industrijskem. Pravkar prihaja sledeča vest: >
Telefonske družbe iz držav Missouri, Kansas, Arkansas in Oklahoma so vložile ffrnšnjo xa združenje v eni družbi z glavnim sedežem v St. Luuisu. Nova družba dobi ime Southwestern Bell Telephone Company.
Tako združevanje tiči v naturi kapitala sa-inega. Neizogibno je in noben zakon ga ne more preprečiti. A s tem združevanjem raste absolutistična gospodarska inoČ kapitala. 8 tem postaja splosnosti vedno bolj nevaren. Slepci pa še ne spoznajo, da je odstranitev kapitalističnega siste-ma edina rešitev.
Pijanec daje prohibicionistom največ argu-mentov za njihovo propagando. Ce si zoper hinavsko prohibieijo. bodi trezen!
Iz'Londona prihaja poročilo, ki ga beležimo, a km nikakor ne mislimo predajati za avtentično. Bavi ae namreč z mirovnimi pogoji, ki )ih zavez-^niki baje uaananjajo predsedniku Wilttonu. Takih vesti o pogojih je bilo zelo mnogo. Naravno pa je ,da ae jim ne sme pripisovati mnogo vai-nosti, kajti iz uradnega vira ne .prihaja najbrže nobena. Večinoma so to le kombinacije časnikarjev; nekatere so morila sestavljene po opazovanju v uradnih krogih, največ jih je po sploh brez zanesljive podlage. Odkod je posneta zadnja, ne veino; z ozirom na to, da je spojena z veatjo o odpošiljat vi zavezniške note, je videti, kakor da hi imela resnejše ozadje. Poročilo pravi, da so pogoji milejši, nego ae je začetkoma naznanjalo. ,
Glavni pogoji ao baje sledeči: 1. Izpraznitev Belgije in popolno nadomestilo za škodo, storjeno v deželi. 2. Izpraznitev zasedenega dela Francije iu odškodnina. 3. Samostalnost Poljske, Srbije in (>ne Gore. 4. Osvoboditev Armencev izpod turške nadvlade. 5. Ustanovitev Protektorats za Armenijo, ki naj bo v roktfh Rusije ali pa zavezniške lige. 6. Konec turškega goapodstva v Ev-yopi in odstopitev Carigrada Rusiji. Med dru-\imi pogoji je tudi konec pruskega militarizma. Zedinjene države naj pri sklepanju miru razsojajo.
|>< ua\ I J..uio, da JC popolnoma nemogoč reči, ali je vest o teh pogojih kaj utemeljena ali ne, Auipak marsikaj je v njih takega, da bi bilo že pripisati zavezniškim vladam. In če so to res njih pogoji, tedaj so prilike za sklepanje miru . pravzaprav zopet ugodne. Kajti če zavezniki od teh zahtev le nekoliko odnehajo — vsako pogajanje je namreč spojeno tudi z od neha van jem —
tedaj ne ostane v ujih nid takega, da ne bi **mčl-ja mogla sprejeti, Če je bilo v njenih dosedanjih
besedah o miru kaj resnlee.
Seveda so navedeni pogoji povrini in Vpraša se, kakšne so zahteve v posameznostih. Zavezniki'na primer zahtevajo sauioatojuo Poljsko. Tô zahtevata tudi Nemčija in Avstrija. Navidezno se torej zavezniki in centralne sile v tem vprašanju popolnoma strinjajo. V resnici se prav nič ne strinjajo. Kajti med Poljsko, ki jo zahteva Nemčija in Poljsko, ki jo sahtevt Rusija, j« velikanska razlika.
Nemčija hoče tisto Poljsko, ki je bila "ustanovljena" z znano Viljemovo in Franc Jože/o-vo proklamaeijo, torej dosedanjo roško Poljsko. Za kralja ji pripročajo avstrijskega nadvojvodo Karla Štefana. Gospodarsko jo hočejo iiueti odvisno od Nemčije. V Avstriji naj dobi Oalicija za odškodnino nekakšno širšo deželno avtonomijo, o kateri še nihče ne ve, kakšna da bo. Na Prmdcem naj ostane vse pri starem, to se pravi ondotni Poljaki naj bodo pruski državljani in nič druzega; o kakšnem poljskem ozemlju na Pruskem se sploh ne govori, še uiauj pa e odstopu poljskih krajev.
Na drugi strani hoče Rusija tisto Poljskô, o kateri je govoril Trepov v dumi, sestavljeuo iz ruskih, pruskih in avstrijskih poljskih delov, av-toilbmno, ampak stoječo pod rusko suvereniteto.
Razdalja med eno in drugo zahtevo je torej velikanska, dasi je v ncmftkih kakor v zavezniških pogojih zapisano: MPoljska samostalnost/'
Podobno je na Balkanu. Zavezniki zahtevajo obnovitev srbske iu črnogorske samostojnosti ; berlinski glasovi so že pravili, da bi Nemčija pri-
volila v restavracijo Srbije in Črne Gore, če bi ] konferenc« tako «klenila. Ampak zopet je na obeh straneh vprašanje: Kakšna naj bo Srbija in Orna Go>a t u	%
Še pred kratkim je bilo čitati v londonskih
' Ust Hi, da Bo Anglija zahtevala Bosno in Hercegovino za Srbijo. Tflfej M morala Avatrija nekaj dati Srbiji. Nemške vesti pa priti jo, da hi j morala Srbija nekaj dati Avatriji, nekaj pa Bolgarski. Prav tako je gotovo, da bo Avatrija od Črne Gore aahtevali vaaj Lovčen, Iti igra !i davno v fantazijah avstrijskih atrategov velikansko vlogo.* *
t Tudi tukaj torej slišimo enake besede, pa vi" diiuo, da je njih pomen selo različen.
Seveda to ne kaže, da bi bila zaradi tega mi rovua konferenca nemogoča. Ako ao le besede e-nake, imajo že diplomatje lepo priliko, da se sni- .
. dejo. O pomenu se bodo 'že na konferenci prepirali. Tam bo, čim se le podajanje prične* barantanje za tisoč podrobnosti, in če je o tej konfe* renči sploh mogoče kaj prerokovati, je to, da bo dolgotrajna kakor meuda še noben diplomatični kongres ne.
• ! Po omenjenih pogojih bi bilo spoznati, v čem « zavezniki namenoma pretiravajo, zato da bodo mogli odneha vati. Zahteva se na primer konec turškega gospodstva v Evropi. Carigrad naj dobi Rasija. To je v sedanjih razmerah očividno nemogoča zahtevif. Turčija je v .zvezi s centralnimi silami, ki imajo ua vsak način doslej več utilitarističnih uspehov, kakor zavezniki. Četudi je gotovo, da bodo na konferenci — kadar pride do nje — glavni barantači Angleži in Nemci, bodo vendar centralne sile prav tako kakor zavezniki
nastopali kot enote. In da b< uiogle prve soglaia-ti s tem, da ae ravna m Turčijo, ujih zaveznico, kakor z odločno premagano deželo, je popolnoma
izključeno.
"Drugo je to: Če zahtevajo zaveznik! Carigrad za Rusijo, kaj naj se zgodi z ostalo evropsko Turčijo? Naj bi li tudi to dobila Ruaija?
!Taka zahteva, če. bi bila resna, bi pomenfla nadaljevanje vojne. Ali so mar cavezniki tako velikodušni, da bi hoteli dati Tracijo do Čataldže svoji sovražnici Bolgarski! Ali bi ta kos radi porabiti za predmet kupčevanja nemara v Macedo-nijif
To bi bilo vse pretežko, ker sta Bolgarska in Turčija zaveznici. V Londonu to že razumejo, in če zahtevajo res Carigrad za Rusijo, je jasno, da prihajajo s tem pogojem le *ato, da bodo v dru gtti točkah lahko trdovratnejfti a svojimi zahtevami. Naposled se lahko tndi Rusija zadovolji z odprto potjo akozi Dardanele, kateri se tudi Nemčija ne bo upirala.
AThpak v vseh teh pogojirh nam je ena stvar .sumljiva. Zavezniki zahtevajo vsakovrstne reči, katerih nimajo. V navedenih tirjatvah pa ni !>esedice o Italiji, ki je vendar zasedla Furlanijo, Gorico jn par hribov na Tirolskem. Da ne bi Italija sedaj imela zahtev ,je izključeno. In ker ni v telegrafiranih pogojih nobene besede o italijanskih zahtevah, je zelo dvomljivo, če ima brzojav kaj opraviti z avtentičnimi pogoji zaveznikov. O tem bo mogoče le ugibati, dokler se na mirovni konferenci ne pobotajo vsaj za prvo silo. Kajti dotlej pač ne da nobena vlada.svojih pogojev avtoritativno v javnost.
Drugi kamen je: Sila ne more biti uničena, se ne more izgubiti.
Tretji kamen je: Snov in sila moreta obsta- . jati samo združeni; snovi ni brez sile in sile ni brez snovi.
Četrti kameu je: Kar se ne da uničiti, ni moglo biti ustvarjeno. '
Ako so ti temeljni kamni pravi, je nepobit-no, da sta auov in sila od večnosti do večnosti, in • da se ue dasta ni zmanjšati ni povečati. Iz tega sledi, da ni moglo biti in se ne da ustvariti nič, da ni bilo stvarnika nikoli in ga ne bo.
To dokazuje, da ni nič nadnaravnega iu da ga tudi biti ne more. Če so ti "temeljni kamni" pravi, nima narava gospoda. Ako sta snov in sila od večnosti do večnosti, ne more biti nobenega Boga, noben Bog ni ustvaril sveta, noben Bog ga ne vlada. Potem tudi ni nobenega Boga, ki ušli-šuje molitve, pomaga pod jarmi jenim, ki se usmili po nedolžnem trpečim, skrbi za otroke, za oropane matere, esvobojuje mueenike in jih rešuje is plamena.1 ■ f	. i "	• - w
Ako je obstojala snov iu sila od večnosti do večnosti, dokazuje to, da je bilo mogoče, kar se je zgodilo, da se dogaja, kar je mogoče in se bo godilo, kar je mogoče.
V	vsemirju ni slnčaja. Vsak dogodek iiua svoje vzroke- Kar se zgodilo, se ni moglo zgoditi. Sedanjost je nujna posledica preteklosti in nujni vzrok bodočnosti.
V	neskončni verigi ni in ne inore biti nobenega zlomljenega ali manjkajočega člena. Velikost in gibanje sleherne zvezde, podnebje vsakega sveta, vsi stvori rastlinskega in živalskega življenja, vsak nagon, razum in zavest, vse trditve in vsa zanikanja, vsi zločini in čednosti, vse misli in sanje, vse nade in bojazni, to vse so nujnosti. Nobena izmed neštevilnih stvari ni mogla biti drugačna. (Konec prihodnjič.) , ~
najbrž kakšen tat, ki ga je prinesel sem v temni noči. In živali so ga našle in se lotile tega, kar jim je dišalo. Le prepovršno sem pogledal opoldne v kozolcu za križ. Tu imaš — zdaj je pa potres ves ta zaklad prerahljal in stresel na tla! In meni je, po pravici rečeno, naprayil skrbi, mučne skrbi in nemara mi bo treba se k sodišču iti zaradi njega. Kam ž njim, da ini ga kdo ne u-krade? ... Pa da se v Gabnovcu najde v teh slabih časih kar na kupu toliko novcev, to jc imenitno. Auipak na tak kraj skrivati tako stvar, to ne kaže posebne iznadljivosti. Jaz ga hočem bolje spraviti."
Tli hitel jc pobirati in spravljati v meh. V členkih mu jc pokalo m vse ga jc že bolelo, tako se je trapil po tleh. Ko se mu jc zdelo, da jc vs» pobral, je vsul v meh tolarje, ki jih je nabral v klobuk. Potem je tstal, stwm1 plcri pdd pazduho in korakal preko trate z obrazom človeka, ki mu se je važno delo obneslo, pa se ni zvalila še v*a skrb ž njega. Doma je zlezel na osek in tam je s povresloni preveza I in ovil zaklad. "Semkaj sem nosil v otroških letih skrivaj, da ne bi videl hla-pee ali. kakšen drug lakomnik trdo in nezrelo sadje v mlrtdivo; tu notri naj čaka mačji meh svojega gospodarja!" In porinil je meh za dešee« Ho ograjo v slamo. Skočil je na tla. Težko breme je padlo ž njega, ko je odložil taji tienar. Začudil «e je, kako da je mogel toliko misliti o de-narjn nocoj, ko bi moral pravzaprav raMeliti svojo dušo na dve plati! ena bi morftlfc plakati z narodom zaradi neskončne nesreče, <tmga bi se morata tajno veseliti luči prve ljube|ni. Njegove misli ao zavile zdajei v' tirffi tir, kjer Jih je hotel imeti. Predno ** je napotil k Smoletovim, je obvestil domače ljudi, da se stricu Atidreju ni prigodilo nič žalega.
(Dalje prihodnjič).
. .i ..
Nemčija je poslala Švici noto, v kateri zatrjuje, da bo strogo varovala Šviearako nevtralnost. V Švici so imeli že velik strah, da utegne Nemčija, ako se vojna podaljša, storiti t njo kakor z Belgijo,
Iafaraoll
KAJ JE VERA?
Neka moč nas vleče k resnici.
Večina ljudi je nagnjena do nadnaravnih stvari. Ako se odrečejo enemu Bog«, si poiščejo takoj novega. Ko so odrasli Bogu Jehova, govore o moči, ki nas vabi k resnici- Kakšna je ta moč?
Človek napreduje s pomočjo svojib izkušenj. Človek, ki želi priti do gotovega cilja, pride na križpotje. On gre na levo in hodi v mnenju, da gre po pravi poti, dokler ne spozna, da je izbral napačno |>ot. Vrne se in nastopi pravo pot in doj-1 de do zažetjenega mesta. Ko pride drugič na križ-|M»lje, ne gre več na levo roko. Izvolil si jo je že prej enkrat in je videl, da ni prava. Izvoli si cesto na desno in bogoafovei pravijo takoj: Neka sila obstoja, ki vleče človeka k resnici.	•
Dete, ki ga zvabi krasota plamena, poseže vanj s svojo ročico. Opeče si roko in sc zanaprej varuje ognja. Ta moč, ki je poučila dete, nas vleče k resnici.
Združena skušenost	sveta je sila iu
moč. in ona nam kaže pravo cesto.*Ta moč je svo-bodna i rnii odvisna od inteligence. Ona ni podvržena volji in tudi ne ciljem. Ona je posledica.
Tako se jrh je trudilo na tisoče, da bi dokazali Boga s tem. da imamo tako imenovani uravni čut ali vest. Ti bogoslovci in mnogi takozvani filozofi trdijo, tla je ta čut uravnosti, dolžnosti, obveznosti impottiran in da je vest eksotična stvar-Izhajajoč s stališča, da ni bil ustvarjen tnkaj, da ni bil ustvarjen od človeka, si izmišljujejo Boga, od katerega pohaja.
Človek je družabno bitje.' Skupaj živimo v rodbinah, rodovih in narodih. Člani rodbine, roda, naroda, ki povečujejo blagor rodbine, rodu ali naroda, se smatrajo za dobre člane. Hvalimo* jih, občudujemo in častimo. Oni se smatrajo za dobre ali nravne .
Člani,
ki povečujejo bedo rodbine, rodu ali
naroda, s«* smatrajo za slabe Člane. Tožimo jrh, sovražimo. Oni se smatrajo za lienravue.
Rodbina, rod, narod postavi merilo nravnosti, oni določajo, kako se moramo vesti. V tem ni nič nadnaravnega.
Največji človek je pravil: 4<Vest se poraja iz ljubezni." Cut dolžnosti iu obveznosti je nastal na naraven način.
* <.
človek je varal samega sebe. Narava je zrcalo, v katerem vidi človek svoj lastni obraz in vse nadnaravne vere se temelje na mnenju, da je bila podoba, ki stoji navidezno za zrcalom.
Frčimo, da je Bog — kaj moremo storiti aa njega ? On, ki je neskončen in nepogojen, ne more sprejeti ne dobrega ne zla- Ne more imeti nobene potrebe. In vendar jih ima.
Predočite si sebičnost človeka, ki misli, da potrebuje neskončno bitje njegovo pohvalo.
i * ■ • ' j	-. .jy«. .	, ¿,.. *<<
Kaj je napravila naša vera? Krtstjani neeT
da so vse druge vere napačne, in zato ae ozrimo
le nanje.
Ali se je krščanstvo obneslo' Ali je napravilo, ljudi plemenitejše, dobrosrčnejše, poštenejae? Al» so postali ljudje, ko je imela cerkev nadvlado,., boljši in srečnejši!	*
Kakšen je bil nčinek krščanstva v Italiji, sfj. Španiji, na Portugalskem, na Irskem? Kaj je napravila vera za Ogrsko ali Avstrijo? In kako je bilo povsod drugod? Bodimo pravični! Ali bi mogle biti te dežele brez vere na slabšem? Ali bi . nforale hiti na slabšem, čebi imele drugo vero nego krščansko? ,	! . • * 1t..
Ali bi bil Torquemada groznejši, če bi bil d««-hovnik Zaratustrov? Ali bi bil Kalvin krvoločne j«-.:; ši .ako bi hi! vernik južnomorskih otokov? Ali bi
bili Hoiandci neumnejši, če bi bili zavrgli Očeta in
•f _ ._
Sina in Svetega Duha in častili trojico klobase, piva in zelja t
Kaj so napravili naši bojeviti nasledniki Kri-sta? Kaj so napravili iz vere ljubezni in življenja? Sovražili so veselje in delo. Na vrata življenja so obesili znak smrti.
Z vero so posknsili povsod, ali ona se ni obnesla v nobeni debeli in v nobenem času.
Vera ni napravila človeka nikdar milosrčnega. Si>oinniino se samo inkvizicije.
. Vera ni prinesla človeku nikoli svobode, nravnosti, pridnosti in poštenosti.
• So li kristjani bolj počteni, zmernejši in nravne jši kakor divjaki ?
Ti, ki verujejo v enotnost narave, ne morejo , sprejeti nadnaravne vere. >
• Ali morete vplivati z molitvijo na prirodo in njen« lastnosti? Ali moremo odvrniti povodenj, ako se klanjamo? Ali moremo z žrtvijo spremeniti i vikarje? Ali obogatimo s klečanjem? A1I tao-rertio ozdraviti bolezen a prošnjami? AH postanemo z obredi bolj pametni? In ako dajemo vbogaj-me, smo li radi tega Že tudi pošteni?
Vera sloni na misli, da ima narava gospoda in da ta gospod nslrsuje molitve, kaznnje in plačuje. da ljubi pohvalo in prilizovanje in da sovraži m pene in sobodne ljudi.
. » Jc-li došla že komu pomoč iz nebes?
r	*
VI.
Ako imamo teorijo, mortfmo imeti tudi dejstva na razpolago. Mi moramo imeti temeljni kamen. Ne smemo zidati na ugankah, izmišljotinah in analogijah. '
Mi imamo teorijo in zanjo, štiri temeljne kamne.
Prvi kamen je: Snov ne more biti uničena, ona se ne spremeni v nič.
•POTUESMA TOV ES T.
8pisal Podlimbarski.
•V

Vri,
4'Take sile bi ne bilo, stric."
•*Oh, ti ¿i še mlad, pa še ne veš, kako je na svetu. j ga, zapri okno, mrar. gre noter! Že ta-
ko n»i je celo noč, kakor bi me tresla mrzlica, zdaj si pa šc odprl okno. Kako, da sem ga tako slabo zataknil!"
"Totres vas stresa, slric, in ne mrzlica," je dalji votlo bobnenje, kakor bi se podirale Kamniš-prigodil zopet močan sunek, ne verno kateri, ker težko jih jc bilo šteti ono noč. Slišati je bilo v dejal Tone iu priprl okno. V tem trenotku se je ke planino, Tone je plaho tfkočrl od koče. Dasr so zaškripali tramovi* se mu je vendar zdelo, da v leseni koči za človeka ni toliko nevarnosti kakor v zidani. Zato strica več ni hotel spravljati pod milo nelK).
Ko sc je obrnil, je stal Krulčev Peter pred njim. In taka ga je ogovoril tesar: "Tone, ti si mnogo študiral in do nove maae bi bil lahko pri-cijazil, da ai hotel. Pa ti že veš, zakaj si se z obema komolcema branil belega kruha in kateri stan je zate najboljši. Ali povej mi, kaj ti praviš, kaj to pomeni, ali bo nveta konec, ali nam še prizanese vsegamogočni Bog?"
"Kdaj bo sveta konec, tega mi nihče ni vedel povedati v šolah; ali to je pa gotovo, da vse, kar zdaj živi, prej pogine, predno se pogrezne mret."
Petra je zadovoljila tolika modrost; pritrk-
ii i I je z glavo in nekako boječe je rekel: "Bog se nas usmili! Jaz tako pravim, da pri termdeln ima tudi vrag svojo roko vmes, ali kaj bi rekel. Ali si videl nocoj kosmatina?" p T<me se je glasno poamejal.
. "To ni za smeh, prijatelj!" je dejal užaljeni tesar. "l*hko se pač amejaA, če ga nisi videl; komur je pa dirjal tako blizu pod nosom kakor meni, ta se ne bo smejal izlepa."
"Ali ste ga vi res videli?" jc vprašal neverni mladenič.
• "Oj, videl, če ti pravim, videl! Da bi ga ne bil, ljuba duša! Od vašega kozolca se je pripeljal, lomastil mimo Smoleta in dirjihal je dalje po širnem svetu. Oh, kako je hrull Ne veni, ali je stal na vozu, ali je sedel, to sein pa natanko razločil, da je bil vragu podoben. Ti ne verjameš, prija-' tel j? Skoprnel bi bil, to rečem, da si na lastno oko videl pošast. Tu ne pomaga nobena učenost " Tesar je krepko pljtfnil, ker i^obHkd mu )t *Hmr-zcla prikazen, ki se ne klanja nobeni učenosti.
441 dajte, povejte,: kakšna pa je bila tista po ' šast, da jo bom tudi jaz poznal, če se kako nataknem «nanjo."
"Kakšna? . . . Takšna, «h! . . . Kosmata od vrha do tal, repata in rogata. Ni sredipoatno nedeljo sem slišal v pridifp govoriti o takšni riir-eini. Oči žerjavica, na rokah kremplji in iz goh-ea je molel jezik, zakrivljen kakor arp. Tega pa ne vem, odkod je prihajalo tisto škripanje: ali je satan tako škrtal z zobmi, ali je voz škripal tako. Česar za gotovo ne vem, tega ne trdim. A ne želi ai srečati noeoj tiste pošasti!"
Tone se je .prilično začudil svoji fotografiji.' "Kako pa ste mogli tako naianko razločiti, kakšen je bil tisti 'satan, ko je bilo ponoči Iii je tako * hitro lomastil mimo vas?"
"Ljuba duša, saj sem peklensko prikazen malo poprej videl pri luči pod SmoletrtVo mizo; in ona na vozn ni bila nič drugačna : ves listi ji gobee. PoÄiwtl si vse podobtie kakor pisarji v nekaterih pisairnah. Brig nas jih varuj zdaj In na zadnjo uro!" Tesar je sklenil roki in Iznova pokleknil k skladaniei.
XlfjafJ
Tone je pustil KruKevcga Petra pri deskah ter se vrnil v vas.
Kam naj bi šel zdaj prej, ali pobirat tolarje,
ali naj bi pogledal zopet k Smoletovim? Odločil sc jc za prvo, da bi ga ne prehitel kdo.
Ko se je bližal domači hiši, je jel oprezovati, ga li nihče ne vidi. Domačini so bili vsi za hišo na zelniku, in od tam se ni videlo h kozolcu. Korakal je po&suo dalje, oziraje se na strani. Dasi bi denar krvavo potrebovaTin bi ga kakor ime-tek rešil velike skrbi, se mu je vendar zazdelo, da ima inisel na denar nekaj nelepega, nekaj težkega v sebi in kako duševno ubogi so oni ljudje, ki se a vso silo pehajo za denarjem, ki ima le hipno srečo v sebi. In koliko je drugih lepih, vzvišenih misli, ki se ne dajo staviti v eno vrsto z ono nizko mislijo!	,	.. .
Kraj fcozolca je zadet oh n^kaj'* xvMfc£etff. Snel je klobuk, pogledal na zhamenje. Potem se je sklonil na vse štiri. Tolarjev je bilo res vse belo. Otipaval je oprezno po travi in pobiral v klobuk. Zdajci je zadela roka ob nekaj temnefra in kosmatega ob kozolčevem stebru. Zgrozilo se mu je in zgahilo in brž je odtegnil roko, kakor bi se Ml spekel. Pdiskal je žveptatke, prižgal hi pogledal; ua kako mrhovino Je naletel. Pri luči je .«postlal, da leži na tleh kosmat meh, najbrž mačji. Ko je ugasnila žveplenka, je nastala za hip nepredirna tema pred njim. Mraz ga je iz-preletel huje nego oh'potresnih sunkih. Plašen se je ozrl v daljavo, da bi si poostril in razjasnil oči in se preveril, ali hi nihče opazil njegovega svetila. Nikjer ni bilo videti žive duše, dasi Je šumelo in vrvelo v vasi kakor v uljnjaku v poletni noči. Pobral je kamen in prevrnil Ž njim tisti meh, in glej «— meh ni pralen! Prižgal je zopet šveplenko, in previdno držeč luč pod dlanjo, da ne bi bila vidna na daleč, je ogledoval meh ter ga preobračal. Ko ae je prepričal, da sc ue javlja nič posebno gahnega na njem, ga jc previdno vzel v roko. Oj Čudo — do polovice jc napolnjen s kovanim denarjfcm! Na koneu bing-Ija od njega precej debel jermen, pregrizen bi prejeden. Tudi meh sam je preluknjan. Pogrelo gn je, ko sc je očutil pred tolikim deuarjem. "Mačji mehovi ne padajo s nebed," je dejal sam v sebi. "Tu je skril nekdo svoj zaklad v kozolec,
1 . . . !
Slovenci v Ameriki amo ta eno zanimivost bogatejši. Res da ne pomeni kdovekaj ta zgodovino človeštva, ampak je le bolj vihat v kutareu. Svet se zaradi te razburjenosti ne bo, podrl, in še ne podira, ss taradi nje ne nata vi. Ampak v sploš* nem je slovensko življenje v Amerikj tako uho*« iio, tla štejejo pri nas že bolhe za kopje. Tako je torej 1 udi /.<• nekaj, «la se lasajo "katoličani" med na ho.
Ne hi se menili za to, Če ne hi bili pravta-[trav mi krivi tega prepira, <la*i nehote. Ves naš greh je v tem ,da amo na svetu. (je bi nat bil I tog ust varil na )uuir katoličane pa n« zemlji, ne hi bilo aeda j tega rs vsa po "katoliškem" ¿sao pisju. Vas tolažba, ki ao nam jo nebesa pualiU ob tem tužnem spomanju, je ta, da bi ne že jtpfe) drug predmet ta prepir, če jim gs ttf hi dali so-eialisti.	.
Med katoliškimi listi je e<len, ki zelo nujno potrebuje prepira, iia ga tato neprenehoma išče. Rad hi Ml namreč zanimiv.
Tak hi hi I pravzaprav vsak Ust rad. Ampak ljubi Bog je ustvaril različne ljudi in jim dsl raz lične lastnosti kakor ptičem različno perje, Orel ne more peti kakor slavec, ta pa ne delati t repom tako krasnega kolesa kakor pav. Dober Čav nikar ne napravi dobrih škornjev, dobremu farju pa ni dano samo oph sebi, da bi bil tudi dober znr-na list.
Ker ne more Ave María s svojimi talenti zbuditi zanimanja, išče interenantnosti po drugih potih. Vsak čas itvije ¡s trte kakšen prepir, pa si misli: Ve brnlo ljudje le čitfli moje ime, |»oatanejo ratlovedui, ]>a pošljejo upravni*!vn naročnino,
Polemika spada tudi brez obzira na administrativne interese med časnikarska opravila, i štena polemika je zdrava in koristna. <> J» »t-naša jo pred čitatelje argumenti in protiargumen-ti, se širi njih obtorje, bogati njih tntnje in bistri njih «odba. Toda "Ave Marija" in |wštena polemika sta si tako sorodna kakor ovca in kopriva. Nekako pred dvemi leti je sačela t nami. Bili s-mo pripravljeni razpravljati o socializmu s komurkoli, ker nam je na ten ležeče, da se eiiaholj ratbistrijo pojmi o socialnih vprašanjih. Ampak "Ave Marija'* je takoj v prvih številkah izkazala,da ji ne delajo nobene krivice tisti, ki jo imenujejo V Ave Mico". Priimek je Ič šala; listu, kateremu ga dajejo, se pa lahko očita nekaj druzega, namreč nepoštenost. A. M. ne polemizira, ampa'k zavija, laže, podtika, sumniči, krivi nasprotnikove besede, ppbija, česar nihče trdil vse to se pa spaja s takim vnebovpijočim nezna-
njem, 4|[ae njegov lastnik po pravici niti dotakniti ne hi srna) |yresa.
Jv, Ce se up« ignorant, ki niti ne ve, katere narodnosti je bil iiarwiq, požirati darvinisem kakor ajdove žgsnoe, če se drzne nevednež, ki govori o Kant Lapluuu 'kot o eni osebi, zaletavati v ri»*uluite prirodoslovja, tedaj to uj časnikarstvo, ampak nesramnost. H i o se pa ne poletuitira. Brca je še največji napor, ki ga zasluži. To je dobila.
Dolgo se je trudila na vse uačine, da bi uas provoeirala. Ker sama niš ne ve ii| niš ne sna« j« prepisa vala oslarije it drugih prot »socialističnih spisov in grmadils ueinunost nad neumnost. Ni ' * nami ni bilo nič.	i	4 ,
Zdaj poskuša torej na drug način. Lasati je začela "katoliške" liste, da niso dovolj "katoliški", In tdaj dobiva od njih klofute.
o Prav zabavno je. Menda ga že ni katoliškega slovenskega listu v Ameriki, «is ga ni napadla. Olasilu Katolike Jed noto je -enkrat napravila pridigo, ker je napisalo par vrstic o neki predstavi v CJticagi. Bita je po splošni sodbi najboljša gledališka predstava, kar ho jih S|o(veuci imeli v tem mestu, ampak groza! —. priredji jo je bil socialistični klub. In A. M. je klicala žveplo in smolo t nebes. Smola se je prijela .nje, ker prireja klub svoji» predstave t uspehom «Ulje; žveplo is» pa inendu pobrali liferauti vojne, ki jo vodijo kristjani v Kvropi po bošji volji.
Amerikanskemu Slovencu, Slogi in drugim oeita A. .M., «ta ne gredo dovolj odločno v boj zoper socializem. Zdi se, da so nekateri začetkom* ŠP nekako resneje gledali na tt očitne. A. S. se je hranil in je našteval, kaj je že vse pisal zoper so-eialiste. Zdaj govore tudi otii z A. M. bolj tako, Kakor zaslu/.i. Ave .Marija, miruj!*' — "Ne zabavljajte T' Clevelamlska 'Sloga' ji pravi: "Nabožnemu listu nič manj ne pristaji. kakor neo-snovano iu neopravičeno /.hadanje."
Tako prihajajo klofute od vseh: strani in namesto da bi bila A. M. iuteresantna, je le obrea-na.
Ves ta prepir nam ne sega globoko v sret in zgodovinskegu pomena nima uiti za pe&čieo Slovencev, kar nas je v Ameriki, kaj še za skup*« narod ali za kakšno večjo skupino, Toda če spoznavajo že njene tovarišice v Kristusu, da je tba-»lanje A. M. neosnovano in neopravičeno, si je lafrko misliti, kako neosnovani in neopravičeni so bili njeni zaleti v načelne nasprotnike. Le da *mo ostali oh njih veliko bolj ravnodušni, kakor njeni somišljeniki in pokivični somišljeniki.
Centralni
rv - Í -n * s> J % s..».
#
Na vseh koneih iij krajih v Evropi se sedaj vrše vladarski in podobni sestanki. Na Dunaju se snidejo-Viljem, Korl, bolgarski Ferdinand iu Meh med. Ker se generalni štabi ne udeleže te konference, sodijo, da ne pejde as vojaško, ampak ta diplomatično posvetovanje. To je bilo seveda lahko ugeniti. Kaj naj bi pa kajterji in sultani počeli vojaškega brez generalnih štabov t Imajo se pač sami zs velike stratege, zlasti Vilče; ampak če bi ta veličanstva sama začela'voliti "svoje** armade, bi nastal kmalu tak potom, da hi se Napoleon zbudil v svoji krsti, ker bi se inoral smejati, da bi se tresel invalidski dom v Parizu.
£ Razun vladarjev po božji milosti se pa snidejo tudi gospodje zunanji ministri. Njih sestanek bo baje 19. januarja, in sieer v Berlinu, da ne ho Dunaj sam osrtčen. Prve vesti so pravile, da se snidejo v Berlinu predsedniki parlamentov, Kje se je ta vest vzela, ni povedal noben poročevalec, ampak bila je amešna. To je bilo prav tako slišati, kakor da hnajo v centralnih državah parlamenti kaj odločati. Zanimivo pa bi bilo; rado-% vedni bi bili, kaj bi imel povedati predsednik avstrijskega parlamenta, ki že od januarja 1914. ni imel nobene soje.
< Pa tudi brez tega nam ne gre prav v glavo, kaj naj bi delali v Berlinu parlamentarni pred-
sedniki. Saj prezident še ni parlament. Bijo hi kaj druzega, če bi šli gospodje kot, pooblaščenci na konferenco. Ampak živ krst jih ni pooblaatil, no6e:i parlament ni razpravljal o Konferenci in nohe«len ne ve, čemu je konferenca sploh sklicana.
se snidejo zunanji ministri, dobi stvar kajpada drugo lice. Zimmermann tedaj zastopa
Nemčijo, Cernin Avstrijo it«1. Zastopa — to je namreč ofieielni izraz. Strašno neumen izraz, dasi imamo sto sesnjev globok respekt pfred vsem, kar je oGicielno. Zato vendar ne moremo utajiti, da sta zdrav rozini in oficiclnost včasi tako nasprotna kakor bič in peri. Če hočem koga zastopati, bi se mi zdelo, da mi mora dotični izročiti zastopstvo in da mora vedeti, kako ga bom zastopal, preden me pooblasti. Zimmermann bo pa tasto-, pal samega sebe in Viljema, (črnin sebe in Karla itd. Seveda, v naših demokratičnih časih je Vilče Nemčija, Ferdinand Bolgarska, Korlček pa Avstrija. Lahko si je misliti, da se bodo tunanji ministri bavili z vojno iu mirom, s pogoji in zahtevami, z bodočo usodo Evrope. In par mož bo držalo kocke v rokah. Narodi bodo pa rekli 'amen', kadar bo molitvica izrečena.
Kako dn leč.je svet še od resnične demokracije! Kako se dajo narodi še voditi za nos! r
i M' i %d «C
j< * 9

•a»; ir
■
•u Ä Ji . i 4
Tudi zavezniki imajo svoj vojni sestanek. Vest o njem je prišla presenetljivo. Nikjer jii bil napovedan. Aele 6. januarja, ko se je otvoril, ga je brzojav naznanil. Sefili so se za Anglijo Lloyd George in Viscount Mibier, za Francijo Briand, vojni mislMer Lyoutcy in inunicijski minister Thomas, za Rusijo general Policin, in italijanski zastopniki vlade. Sestanek je v Rimu
Brzojav, ki poroča o tem nepričakovanem sestanku, pravi: "Priho^ angleških in francoskih ministrov povzroča zelo ugodno mnenje v časopisju, ki smatra to konferenco za znamenje tesnejše združitve zaveznikov In začetka obširnejših in močnejših naporov. "
"Corriere d'ltolia" pravi: "Sestanek bo i-mel pomen, ki ga Dunaj io Berlin ne bosta prezrla, ker bo doka?al, da njso zavezniki vsled mirovne grožnje oslabjjeni, ampak da so trdno namenjeni nadaljevat! vojno, dokler niso njeni cj-lji doseženi."
Poročilo iz Amsterdama pravi: "Retultat rimske konference odloči o bodoči usodi zavezniške ekspedicijc v Solunu, o vpraft.injn miru aH vojne z Orftko in o zavezniških korakih za popr^: vo napak v Romuniji ter za zboljšanje splošnega položaja na Balkanu, kj je rjevarno ugroŽeit vslcd trajnih Maekenuenovih uspehov M) Scrctu. Oliv-no vprašanje, ki se bo razmotrivslo v Rimu, bo to: Kaj je Italija pripravljena storiti za sodelovanje v energični balkanski kampanji?"
Tako se glase vesti. Mogoče je pa tudi, dfl I-m% mskat konferenca vse drugačen pomen. Tistim, ki hrepene po miru, res ne daje Tel^ko tipanja • tistim, ki pričakujejo v kratkem zav. rmagd, pa tudi ne^i Kajti haharije ne znležcjo zdaj z vo-
T ■• V	v.- • i1 -A f^I > iSi"" Mp «
jaškega stališča prav nič več. O čemer se imajo zavezniki utilitaristično posvetovati, se pa zopet tiče veliko bolj popravljanja napak, kakor "e-nergične ofenzivne akeije." To gre pri zaveznikih te od začetka tako. Vsa zavezniška karupa n^a ni pravzaprav nič druzega kakor po^ravl^i-uje starih napak z — novimi napakami. Mogoče, da jih sedaj v Rimu navdahne sveti duh, ki je tam nekako doma; ampak ee se nimajo zanaSati na kaj realnejšega, bojo sadovi rimske konference zopet iiimavi.
Kar se tiče sodelovanja Italije v "energični balkanski kampanji", hi bilo res t vsakega stalila bolje, da sploh ne hI bilo tega sodelovanja. .Me glede na to, da bi bilo najbolje, če se sfiloh napravi konec klanju, ni v vojaškem ozirn prav nič pričakovati od italijanskega sodelovanja na Balkanu, kar dokazuje vsa itajijamska vojna v Pri-morju in na Tirolskem.. Pač ba bodo z vsakim balatjončkom, ki ga pošlje it ali ja v Sohuin ali v ATbanijo, rasle njene zahteve na Balkanu v neskončnost. Kk«pantija Italije bi pa ustvarila na Balkanu še netnosnejši položaj, kakor je bil pred vojno.	,
Angleška vlada prevzame ne le vso pšenico, ampak tudi koruzo in vsako rt)oko pod svojo kontrolo. — 1[časi so bile take vesti seotaeionulne, «edaj so vsakdanje.
Oraft je bil in bo, dokler nastavlja družabni sistem na vsakem vogalu izkušnja ve. H +.
Zedinjene države so neodvisne. Ali kje je neodvisnost njihovega prebivalstva T
E vj| ž. .Pik
V Schenectady se je te dni ae-šlo nekoliko županov in dinifih pooblaššatieev, da.se posvetujejo o draginji. Hrsdssdovsl j- mestni Župan Lo)fuiy nekdanji socialist, ki je pri tadnjih volitvah popolnoma .kremi v .lemok rat ični tahor, Perkins if New York a je predla-gal, naj se ustanovi državen uraa sa trge, podobni tržni uradi naj hi <• ustanovili tudi po mestih. Po njegovsm mnenju bi taki uradi lahko bolje varovali interese pro-ducentov in konsumentov toper privatno grabežljivost.
Tako je njegovo mnenje. Nafte mnenje je pa, dt je vse to tgolj polovičarsko, it katerega se ne| mor« poroditi nič velikega in celega v boju topeč draginj«». Tržni uradi imajo že lahko nekaj dobrega; ampak ta dobrota more biti le majhna. Kajti moči, da bi nastopili naravnost proti vsrokom drugi nje, gotovo ne bodo imeli, (''e bi bil Perkins to hotel, bi bil moral jasneje govoriti in zahtevati zakone, ki bi omogočili državam in občinam, da bi se seme po.uavile na m«*to izkoriščevalcev.
Vzemimo n. pr. kruh. Pitenleo seje farmar. Od njega do delavčeve žene, ki kupi hlebec krvha, je dolga pot in na njej je ee!& množica ljudi, Id hočejo profiti-ratl od pridelka. Tu je veletržee z žitom; tu so njegovi agenti, tn so bonmi Špekulanti, tu je mlinar-ska družba; tn so njeni agenti« tu je veletriee t moko; tn pekovska vele pod je t ja ; natadnje so njihovi agenti so branjevci in nazadnje pride ftele konsument, ki mora plačevati svoj tribut vsej tej rajdi. Že Če so eene normalne, mora plačevati za blago neprimerno ve*, nego je vredno. Ampak vsa ta vrrta ima priliko, da podražuje, in kaj naj store tržni uradi resnega proti takemu pori rože van ju, če se oderuhi organizirajo T C* na primer zadržujejo in ntajujejo blago, dokler ne nastane umetno pomanjkanje t
Nekaj uspešnega bi se lahko
ukreuito, če bi prihajalo žito na* ravnost od farmarja v mestni mlin, odtod v mestno pekarno, o/J-totf pa kruh naravnost v hifte kon sumentov. Vse vprašanje pa^ tudi s tem že nI rešeno, Žito se ne pri deluje le na malici farmah, ampul tudi na velikih poseslih, ki so bodo čimdalje bolj mtnjzile ¡n podrivule tnalo kmetijsko prodni ei^o. Tz tega se razvijejo zemftHki trusti, ki diktirajo cene, Pupofiju pomoč je le v soeiulizmn, ki Veliš ta zemljo tako kakor za industrijo. Ampak dokler moramo trpeti kapitalizem, bi občinski in državni obrati lahfco relativno veliko pomagali.
O tem pa ni govoru, kadar ms predlagajo tržni uHulf. Tti je mačkov ples idirog v^ele kafe V Ameriki ga plešejo prav tako kakor drugod. Ko se je fce pred vsjno širila draginje po Kvropi, /la.Ui po Nemčiji in Avstn.ii, si» socialisti razkrivali njene prave vzrnke in predlagal5 resna sre»l-stira. Vlsde in županstva so pa "študirala" vprašanje in prihajala s podobnimi ukrepi kakor sedaj v Ameriki. In Študirala so M, dokler ni vojna izzvala drtii^e^a zanimanja. V Ameriki «»a bmlo p« tako dolgt) ?tudiiala, da bo po-stfilo ljudstvu dolgočasno/
Mi»ror Tamn rti Mf sto let r»oeia-: ¿ki našem mnenju spi,.): ni-k*juti* nI bil socialisr, ampak tako dolt^i je bil vedr.* med socialisti, ua I t lahko ved *i Kaj temcljiroj-o draginj t. Ampak Če bi tudi vedel, ne bi to nič pomagalo, »hIkar je odkri» demokrat, .\jego-vs-tedanja strsok . je baje stranka 4malih ljudi \ Ne delavcev! Taka je le ob \ elit vali. Ampak v njkmo področje spadajo l»aš meše-«ar.M, agenti, prekti|K>valei in «sakovrstni po»-rdovalci, ki že s »vi,jo eksisteneu v*« podr.»>ttjejo. Ds b; se eene tiritle, ! i bilo treba I4VHO vse to plov.»nje in pre-kupovanje odpraviti. Tega pa de-i. toki rt je ne Ivri storili, ker ne fc uom. Zalo ne morejo biti i*esno puti draginji. %
n^ le v pojesti, ampak jo boéo da'i tudi obdslavati po kapitaii-
aljčnih načelih, tedaj pride med fefmarje kakor kuga in oderu-št vo bo pelo p* deželi, kakor še
nikdar ns. In tedaj I »o marsikdo pnepotno spoznal, da je tudi /t u. ylftko vprašanja kos so<'islnegr
vprašanj, ki se uspešno ne da rešiti drugače, kakor S SiHMaljz-siem.
Parturiunt monies . . .
USTAVA IH USTAVNOST.
Pred najvišjim tvetnim sodi-Wem se je. pričela razprava o "u-stuvnosti" zakona o osetnurnem delu ha železnicah. Misli ae, da bi mogla biti razprava v dveh dneh končana. Kakšen bo rezultat, ae nikakor ne more uganiti. Toda naj bo kakršenkoli, tega na more ovreči, da je privilegij najvišjega sodišča, ki sme odločati o veljav-n os 11 zakonov, največja tapreka resnične ustavnosti Dokler ima Ameriko to institncijo, je boginja svobode ob njenih vratih pravzaprav boginja ironije .
Tstavno je, da vodijo 4>osle ljudstva tisti, ki jih je ljndstvo samo za to dološilo, torej sedaj parlament. Nekaj takega kakor kongres je vsaj za dogledno dobo >e neizogibno. Kajti nauk anarhistov, da more vsak človek le samega sebe zastopati, nikogar drugega pa ne, je prav lep v teoriji; za praktično rabo je pa enostavfio nemogoč. Družba ni le svota posameznikov, arfrpak je tudi sama zase celota in mora biti v ta namen organizirana. Pravi namen družabne organizacije je sodelovanje vseh članov za dosego najvišje možne , koristi v interesu vseh. Tako sodelovanje je le mogoča z razumno delitvijo dela; torej morajo biti nekateri pooblaščeni, da opravljajo delo, ki ga drugi ne opravljajo.
V družaibni organizaciji, ki naj re« shrži interesom druibe in vseh njenih članov, bodo tudi opravki, podobui , sedanjemu zakonodaj Mvu. Zato bodo potrebni tudi organi zf take opravke. In te bo treba z volitvami pooblastiti. J,.
Tak parlament v smislu socializma ne lahko veliko bolj postavi pod kontrolo IjtuMva, kakor katerikoli današnjih parlamentov. Vse njegovo delo se lahko napravi odvisno od ljudskega glasovanja. Lahko se vpelje od poklic pooblaščencev : Mploh se demokrat no načelo lahko zavaruje t vsakovrstnimi kavtelami. Toda* kdor misli, da v socialistični družbi sploh ne bo takonov In organov ta^Skupne naloge vse družbe, im.i al socialismo telo napačne pojme *\V sedanjih razmerah bi pa morebiti parlament aploh najvUja instanca, nad katero stoji edino ljudfelvo. Razumno hI bilo, da glasuje ljudstvo o zakonu, pre«lei dobi veljavo. Ampak skrajnb ne-' razumno je, da sede sedem mol
ki so sltičajno člani najvišjega sodišča, ta mizo, pa odleča ta druž hica, kaj mora ves ameriški narod pritnavati ta takon in kaj ne..
že dostikrat se je naglašala ta absurdnost. Vendar pa is Živi in smeši demokracijo dežefe. In Še dolgo bo živela, če ostane ljudstvo tako apatično, kakor doslej. Kajti itprememba ustave ne pride sama od srtbe, kapitalistom pa doslej ni veliko ležeče na tem, da bi se odpravil privilegij najvišjega sodišča. Večinoma so bili od njega delavci tepeni; če pa itjemoma malo tadene kapitaliste, tnajo že po kakšni strannki poti uiti.
- •
Ustavnost, ni v tem, da se enkrat izdela ustava in da velja potem do konca dni za nedotakljivo svetinjo, ampak v tem, da ima ljudstvo vedno zakone, kakršne potrebuje in *želi, da torej zavrže, kar ni več za rabo in da si nepravi novo, kadar nastanejo nove razmere.
VKLEPOSEST V A.
. IflJP Vt« ^Smr* s|Wf4 <tsp* v SMS» •
Profesor Mead na državnem vseučiliščiu v Californiji ¿¿udira vprašanje, kdo poseduje zemljo v tej državi. Njegova preiskava je dognala, da je štiri miljone akrov zemlje v poaesti 310 ljudi, ena iz-med železnic pa poseduje pc{ raj-ljonov akrov.
To bo prscej neprijeten curek na glavo t istih,k i trdijo, da ne velja kapitalistični razvoj za zemlji-i&e razmere. 4 miljoni akrov zemlje v rokah 310 ljudi mislimo, da je to vendar agrarni velekapi-talizem.
V Kvropi so velepoaetfva ded-ščina fevdalne dobe. Se zdaj so v Angliji in v sedanji Rvropi visoki aristokrati glavni veleposestniki, ftele propadanje takih velikašev je omogočilo raznim plebejnkim finančnim magnatom, da so pokupili vCleposestva od hankrotnih baronov in knezov. Amerika ni imela fevdalne aristokracije. Na nobenega cesarja iz križarskih vojn se ne more sklicevati Ameri-kanee.da nrn je dal zemljo v Meno' Ps vendar imamo veleposestve na eni in propadanje malih farmarjev na drtttff strani. r Razvoj grf svojo pot po svojih zakonih. Kapitalizem se polašča Žele^ic hi jekla, olja in margarina, pa Ac prilašča tudi zemlje. In kadar doseže ¡ta ra/voj pravo višino, kadar i bodo imeli1 veleposestniki zemlji
Katk or da je U»g vetrov odprl vsa žrela svojih orkanov, je bilo, ko je kongreeiiik Wood noatefcif /. obdolžltviju, da so bili nekateri ljmjj« predčasno obveščeni o Wil^ sonovi mirovni noti in da so izra bili to znanje za borzne špekula-«iK K katerimi >.o "zaslužili" m ¡1 lie. In z ljubkim pomladil i m swfirjeni «c bo v..a afera najlu-že končala.
Kongre« preiskuje. (Mredil je javni, za^lišavsuje, Kopgresnik Wood je notne nil imena tistih, f;V «o baje imeli predčasno int o' m, j.
eijo O tioii. Meti njimi je Wilsonov tajnik Tmnu|ty in brat WMsonpvr «ene, sicor pa razni bančniki in mesetarji, Wood je z vso previd-nqstjo izjavil, da ne dolži on 7ch oseb, ampajc da ko bila ujefmt ta imena naznanjena. Tumulty je hud in pravi, da pričakuje od' W<KMla javu oobža lova nje. Sf>iuh pravi o sebi vsak, d« je po ne-dolžnem pgpadeu. Wood j«4 dobil »voje informacije v psmu, ki Ima podpi« A. Curtis. Aiupak edini A. Curtis, katerega so našli, pravi,4 da m nikdar pisal takega pisma. Iz nebes pa vendar ni moglo pasti na Woodovo mizo; kdo ga je torej pisal 9
Anonimna pisma so res slak« podlaga za preiskavo; in dealer se pisec ne oglasi, je pismo anonimno. A zakaj se ne ogla.uT Tisti, ki so ovsHnljeni, bodo seveda dejali: Zato, ker ne more ničesar dokazati. Zato, ker inta slabo vest, — Pa vendar je gotovo, da so na borzi dobljena in iz*-gubljeiut premoženja in da je igral politični položaj pri tem glavno vlogo.
Preiskava je pač umestna. Ampak voditi bi se morala z resno voljo, da se dožene resnica. Zdi se nant pa le, da se taka volja pač teatralno kaže, ampak da je v resnici ni. In reilihat bo najbrie ta, da bodo rekli: "Mi ne trpimo grsfta. Č$m se pokale sum, ga takoj preiščemo. Ampak preiskava je dognala, da so vsi. pošteni in tako je vae all right."
Zgenili so se hribi, rodila se je smešna miška. Kakor že tisočkrat
DOMOV IZ MKHm.
It Columbusa, N. M., poročajo, da so dovršene priprave za odhod Pershingove armade iz Mehike in V da pričakujejo le še povelje it Washingtona. Čete se odpeljejo najlbrte s severotapodno železnico in pričakuje se, da ne bo mehiška vlada nič ugovarjala porabi železnic v ta-namen. To mislimo tudi mi, ker bodo Carranza in tovariši le veseli, Če izgiuejo ameriški vojaki čimprej z mehiških tal. Ampak ameriški častniki se baje boje, da bi poraba železnic lahko povzročila spopade z mehiškimi četami, k; bi mogle železniški transport napačno razumeti.
Ta strah si je .najbrže izmislil kakšen žurnalist, da jc mogel svojemu listu par besed več telegra-firati. Armadnim oficirjem ne bi mi podtikali take neumnosti. Citati in pisati znajo vendar tudi Carr^nzovj oficirji, in če se jim neznani, da odhajajo Američani' doii>ov, jim zaipojo še kakšno pesem za slovo.	•
i
Medtem se primeri včasi še kak-Sna nerodnost, ki je mirnemu sporazumu škodljiva. Oddelek mehi-' škili banditov je hotel v nedeljo prekoračiti pri Za pat i reko Rio Oramle. Vnel se je boj z milico. Štirje Muhikanci so bili ranjeni 0/-li ufbiti. V Washingtonu bodo i-meli menda dovolj hladne krvi, da se ne dajo s takimi dogodki odvrniti od prave poti. Ce ho Per-shiugova armada doma, tudi Car* ratiza ne bo imel več razloga, da nf bi podpisal am?riškomehisUe pogodbe.
Nekateri delavci se sramujejo socializma. Stradanja se pa ne sramujejo!
Kongres je dovolil fabriknn-toni, ki imajo naprave ob Niagar-xkih «d'ipovih. da smejo porih'ti 20 000 kubičnih čevljev vode na sekundo rr industrijo. Kapital!-rem in prirr.dna Jojota!
ROLETAREC
.UIT U ISTEBSII DSLAVSKZOA
ljudjtva.
UHAJA VS4JU TORXK.
—• LMtaià la la*Jtt«Ui — •
■___k______L- J-l--L_ 11-L---- J É|Lt
i MMNI IMIVI Kl INVVtl ■IW
v Wu* m-k._
Maïaêaina: Za Amiriko $2.00 m calo Im«, ll.oo u pol l.u. Za »rropo M sa ealo lato, $1. ttaa pol Uta.
Oglasi pa dagavotn. Pri sprsmsmbi Hialt!t a j< pals g navtga natnnniti tudi stari nas 1*9.
pradaadniku družba hu MoUk. 400ê WtM 31. Stmt, chiogo.iu.	^_
PROLET ARI AN
Mb Slavi« VtHuaaa'a Pifciakiag C»M>) Ckiiap, Mliiaii.
•abacription raies: UniUd Stataa and Canada, $2.00 a yaar, IL» half «aar. Foreign oountriaa $2.60 a yaar. |LM for half yaar.	■:■»
Adwsrtising ratss an agrssmant.
NASLOV (ADDRESS)
-PROLETAREC* J
I w. SI. STRIKT. CHICAGO. ILLINOIS
NAtE OROŽJE.
v Rešitev delavstva is mezdne sužnosti ni vprašanje kakšne mi-loati, ampak vprašanje hoja in zmage. Nihče ne prinese delavstvu izpolnitve njegovih šelja na krožniku. Če si je ne pribori, je nikdar ne doseže.
Za boj je treba orožja in armade. Vojaka delavatva je njegova organizacija, najmočnejše orožje v njegovem boju je pa delavsko časopisje.
Ako se vprašamo: "Ali je mogoče delavstvu zmagati — to je uvesti socializem — brez organizacije in časopisja t" moramo odločno odgovoriti: Ne!
Socialistični nauk nam razodeva jasno in neizpodbitno, da more le socializem končno osvoboditi delavstvo in človeštvo aploh izpod kapitalistične sužnosti.
Socializem nam razlaga, da se ne more nič temeljito izpremeniti v korist delavstva, dokler ne pade kapitaliatični sistem. Lahko ae pač vrste reforme, ki provsro-če spremembe, ali izkoriščanje delavatva ostane nedotakljivo.
V današnji družbi sta dva avt-tova, dva razreda ljudi. Na eni fetrani so tiati ,ki delajo od zore do mraka v potu svojega obraza, na drugi atrani pa tiati, ki nič ne delajo, a se žive ob delu prvih. Na prvi atrani so delavci^proletarci, brezposestniki, ki nimajo nič dru* sega nego avojo delovno moč, katero morajo prodajati, če 8e hočejo preživeti, — na drugi pa multi-miljonarji, ki od proletarcev. kupujejo delovno moč, da jim ustvarja zopet nova bogastva.
Tako ae godi, da nimajo prvi, ki vse ustvarjajo, kruha, drugi pa ,ki lenarijo, žive v razkošju in preobilici.
Če bi ae vse to dogajalo po kakšnem nam nerazumljivem zakonu, ne bi nihče ugovarjal tem krutim razmeram, marveč bi se bilo treba samo vdati "v božjo voljo" pa čakati, kaj vse še pride na vrsto. Toda danes vemo prav dobro, kje leže vzroki te neznosne bede in krivic, ki se gode delavstvu. Vemo, da je vzrok gospodarske bede med proletariatom v tem, ker posedujejo kapitalisti orodje, tovarne in oatala produktivna sredstva kakor zemljo, fafbrike, rudo in premo gokope, železnice in prevozna sredstva itd. Vemo, da je gospodarska odvisnost posledica dejstva, da ne more delavec ničesar producirati brez delovnega sredstva, ki ga posedujejo kapitalisti, in da mora vsled tega biti izročen n& milost in nemilost kapitalistom, svojim izkoriščeval cem. In ker vemo to, vemo obenem tudi, da bo delavec šele takrat svoboden, kadar preneha kapitalističen sistem, ki to odobrava; kajti le v družbi, kjer bo ves narod posedoval produktivna sredstva in plod dela, je gospo-daraka svoboda delavstvu zagotovljena.
Ker vladajo kapitalieti gospodarsko, vladajo obenem tudi politično, kajti politične razmere ao le odaev gospodarske moči. Dokler je delavec suženj v rudniku, na železnici, v rudokopu, v fabri-ki iftd., je suženj tudi v občini, deželi in državi.
Če vemo vse to, ne moremo čakati in upati ,da pride kakšno, odrešenje od zgoraj ali da se zgodi Čisdež in da ae razmere aame spremene v naš prid. Zavedati se mo-
ramo, da je vaal od naše moči. Samo stremljenje in želj« in prašno upanja, da bo U bolje, niso rodile nikdar sadu; vedno je odločevala sila.
Kapitalisem ne vlada "po milo-•ti božji," nego le a avojo močjo. In vladal bo tako dolgo, do klar ga na vrže druga moč, moč delavatva, moč socializma. Nikjer ni aicer zapisano, kdaj vrie delavski razred kapitalizem ob tla, ali brez koledarja se lahko izračuna in pove, da ae to zgodi, ko bo dovolj organizirau, ko bo njegovo orožje dovolj močno.
Za uspešen boj mora prletari-jat pridobivati vedno nove moči, ki je potrebna sa končno zmago. Te moči ao organizacija in čaao-piaje.
Kapitalisti in njih zavezniki — posvetni in nepoavetni — iu hlapci, znajo prav dobro ceniti moi časopisja, zato je kapitalistično časopiaje tako močno. Moč čaao piaja je ogromna. Čaaopiaje je izzvalo vojne in diktiralo mir; postavljalo in odatavljalo vladarje; čaaopiaje ja in še danea priprav lja kapitalistom polje za izkoriščanje.
Brez čaaopisja bi ae kapitalizem ne bil nikdar razvil do avojega viška, ne bi mogel vladati, kakor na bi nihče mogel ustvariti kapi talizma brez železni«, parObrodov in drugih induatrijalnih pripomo 6kov. Časopisje je kapitalistom meč, zagovornik in prerok. S pomočjo kapitaliatičnega časopisja vlada kapitalizem krutejše, nego katerikoli kronan glavar.
Odkar ae je začelo delavatvo zavedati, aposnavati avoje naloge in zbirati avoje moči, da začne boj za gospodarsko neodvisnost, je i-melo kapitalistično čaaopiaje še eno nalogo: Odvajati delavce od njih cilja in napadati njih aobo-jevnike, z namenom, da bi še nadalje zveato služili interesom kapitalizma. Kapitalistično čaaopiaje se je odtlje posluževalo vseh, še tako umazanih 8redstev, samo da ao imela uspeh v dosego njih namena; zbegati delavce in jih pahniti nazaj v tem oin .nevednost. Zato najdemo v tem čaaopi-sju članke o proslavi izkoriščevalcev, o pokorščini delavstva napram kapitalistom in o poveličevanju patriotizma, kateremu ao aami najmanj zvesti. Ljudi, ki ao pokradli največ narodnega boga-itva, postavljajo za vzor — in kapitaliste, ki so izprešali iz delavstva največ krvavih dolarjev, za patriote in velike državnike.
Zadnji Čas, odkar vidi to časopisje, da socializem raste, je začelo včaai prinašati tudi veati o socialistih in socializmu, toda vedno v taki luči, da služi vedno le kapitalizmu, kajti vsebina teh vesti je zavita in zlagana po ka-pitaliatičnem načinu. Na stotine laži o socialistih prineso ti časo-pisi vsak teden. Po eni atrani se delavstvu laskajo, po drugi ga pa napadajo in grdijo.
Nasproti temu čaaopiaju piše vedno v korist delavcev edino socialistično časopisje, katero vzdržuje delavatvo samo.
Socialistično časopisje in socialistična organizacija, kjer je koncentrirano delo za uspešno agitacijo aooiali8tičnega časopisja in literature, je najuapcBnejše sredstvo v boju proti sedanjemu krivičnemu sistemu, ki mora pasti; čim bo delavstvo dovolj močno.
Brez socialistične organizacije in socialističnega čaaopisja se delavstvo ne more, in ne bo nikdar osvobodilo I
a
Zato je pa naloga vaakega zavednega aodruga, da pomaga množiti našo armado, socialistično stranko in našo brigado, Ju-goslovanako socialistično zvezo, ter brusiti naše orožje z razširjanjem Proletarca .
Kdor to stori, opravlja najres-nejše delo za svobodo.
Premog imenujejo črni diamant. Kmalu bo tudi tako drag kakor diamant.
Zemljiška špekulacija.
Detroit v Michiganu ja glaaovito meato. Njegova alava je razširjena po vaej Ameriki, sega pa še dalje, kajti tudi v stari Kvropi je znano, da ae izdelujejo tam ogromne množine avtomobilov in da je tam doma alavni Henry Ford, v čigar tovarnah zaalužijo delavci najuianje po pet dolarjev na dan.
Detroit v Michiganu je mesto znatne industri*-je, torej meato, ki potrebuje mnogo delavcev. Kajti toliko le še niaino napredovali, da bi mogli atroji aami delati.
Delavei ao ljudje, ki imajo potrebščine kakor vsakdo. Med drugim potrebujejo atanovauja. V brlogih ne morejo prebivati, kajti civilizacija ti-tiaočletij se tudi njih ni ognila; in če bi mogli, ne bi v bližini mesta našli dovolj brlogov.
Industrija v Detroitu se je zelo hitro razvila. To ni v uaaih časih nič nenavadnega. Ampak take prikazni imajo svoje uu<jne posledice. Nagel razvoj induatrije pomnožuje prebivalstvo z veliko naglico. In naenkrat je v takem mestu lahko več ljudi nego stanovanj.
To je alabo za prebivalce, ki 8e morajo stiskati po najslabših luknjah kakor čebele v panju, pa še za to drago plačevati. Ampak dobro je za hišne posestnike, zakaj vse, čeaar primanjkuje, se lahko draži.
Dobro je pa to še za eno kategorijo ljudi v naši prelepi druftbi: Za zemljiške špekulante. Kjer primanjkuje hiš, je pričakovati, da ae bodo zidati. V oblakih se morejo graditi le gradovi; za hiše je treba stavbišč na zemlji. Kdor ima teh dovolj ; ima pa najlepšo priliko, da jih drago proda in tako obogati.
Zemljiška špekulacija ae je tufdi v Detroitu mogočno razvila. Ljudje, ki razumejo to kupčijo, so ustanovili družbe in so pokupili ogromne plohe zemlje v mestu in okolici, pa jih sedaj na dajo drugsče iz rok, kakor z ogromnimi proifti. Ker pa ne mara teh plačevati, kdor ni naravnoat prisiljen, le£i večina teh zemljišč še nezazidana in draginja stanovanj je od dne do dne občutljivejša.
Sitnost je postala že tako velika, da gre celo vse drugim kakor delavskim krogom za kožo. Zbralo ae je več meščanov, ki so večinoma spojeni z industrijo, da bi iznašli močno aredatvo, s katerim bi se tem špekulacijam napravil kraj. Ford sam je objavil oglas, v katerem pravi, da ao po njegovem mnenju te špekulacije zelo pretirane in da bodo le škodovale mnogim ljudjem, ki ne morejo za zabavo izgubiti denarja. Nespametno je, pravi Ford, napravljati stavbišča mnogo milj izven mesta, daleč od vodovodft in kanalizacije. Obenem svari svoje uslužbenca pred takimi špe-kulacijskimi družbami, ki 8o si v nekaterih slučajih izposodile tudi njegovo ime.
Ford se najbrže ne moti v tem, da bodo razni ljudje pri teh špekulacijah izgubili svoj denar. Tako je vedno v kapitalističnem sistemu, kjer velja načelo: 44Vzemi drugim^ da boš aam več i-mel!"
Špekulacija s zemljišči je kakor špekulacija
z borznimi papirji igra, nihče tie more pri kvar-tah ali pa pri konjskih atavah dobiti, ne da bi, drugi izgubili. Kdorkoli ae poda v špekulacijo, prevzame tudi riziko, da jo polomi. Ampak povsod so razlike. Že pri kockah je tiati na boljiem, ki sede 8 polno mošnjo za mizo. Če ima igralec malo denarja, pa izgubi parkrat po vrati, mora prenehati ; kdor more dlje časa vztrajati, ima več upanja, da obere druge. V kapitalistični špekulaciji velja to Še bolj. Kdor je na primer kupil par stav-bišč, pa nima dovolj drugega denarja« v rezervi, si ne more čssa za prodajo tako izbrati, kakor drugi, ki lahko zadržujejo prodajo, dokler se jim ljubi. Tudi v zemljiški kupčiji lahko nastajajo krize; veliki posestniki jih lahko umetno provocirajo, da uničijo male. In prav nič čudnega ne bo, Če se zgodi tu<U v Detroitu kaj takega.
Ni dvoma, da so veliki špekulanti pripravljeni na to. Kajti profiti, za katere gre, so že sedaj
ogromni. Ford pripoveduje, kako je zemljiška špekulacija posegla tudi v njegov žep. de predeu ja vpeljal sedanjo plačilno le.Uvieo, je prudal neko zemljišče blizu svoje tovarne; ko se je obrat povečal, je pa sam potreboval tisto stavbišče za razširjenje tovarne in ga je moral kupiti od tedanjih novih posestnikov, ki ao pri tej kupčiji zaslužili četrt miljona dolarjev brez dela iu brez truda.
To je čeden profit. V njem je pa tudi znamenje, da je vaa špekulacija zasnovana na široki podlagi, in glavnim igralcem gotovo ne bo nič ležeče na tem, če oakubejo nekoliko manjših sošpe-kulantov za vse, kar imajo. Veat ne igra pri tem nobene vloge. Družba, s katero nima Ford, kakor sam trdi, prav nič opraviti, se imenuje Fordova zemljiška družba. To je očitno reklamno aredatvo; da bi bilo pošteno, se pa gotovo ne more trditi.
Omenjeni meščani si belijo glavo, kako bi uatavili to špekulacijo. 'Ne bomo priaegali, da jih navaja na to ljubezen do delavatva, ki je seveda najbolj prizadeto od Žalostnih stanovanjskih razmer. Najbrže zadene resnico najbolje tiati, ki išče njih brigo v strahu, da utegne zmanjkati delavcev. Detroit ne leži na kraju sveta, da bi oatale razmere, ki vladajo v njem, neznane po Ameriki. f?e pa izostanejo delavei, se ustavi razvoj induatrije in z njim razvoj profitov. Briga industrijalcev je torej tudi brez Človekoljubnosti razumljiva.
bo to, kar nameravajo, dosti zaleglo, je drugo vprašanje. Govori se o zakonu, a katerim naj bi se znižali davki na hiše in industrijske naprave, zvišali pa na zemljišča, ki so bila na-lnipljena le za špekulacijo.
To je zahteva, ki se vjema tudi s socialističnim minimalnim programom. Ali uspešna more biti takji davčna reforma le tedaj, če je dovolj radikalna. Par procentov ni dovolj, da bi se prišlo oderuhom do živega. Kjer gre za iniljone, se špekulanti ne ustavijo zaradi par stotakov; če je tak davek majhen, ima enako posledico kakor vsi indirektni davki: Prevali se na konsumente, tukaj torej na tiste, ki zidajo in po njih na stanovalce. Da bi imel tak davek nameravani rezultat, bi moral biti tako velik, da vzame špekulantom ves proit, ki presega normalni "zaslužek" v zemljiški kupčili, tako da ne bi mogli zemljiški volkodlaki imeti nobenega interesa na špekulaciji.
Nikakor pa ne verjamemo, da bodo v Detroitu tako radikalni; zakaj industrijski kapitalisti se morajo bati, da bi se jim vrnilo, kar store zemljiškim kapitalistom. Detroit ni socialistično mesto in Michigan ni socialistična dKava. Socialističnih reform tam ni pričakovati. Ce
bi pa socialiati imeli upravo v mestu in v državi, tedaj mislimo, da bi našli sredstvo, ki bi veliko temeljiteje udarilo zločinsko špekulacijo, kakor aama davčna politika. Stanovanjsko vprašanje bi bilo, JtoKkor je to v kapitalistični družbi sploh mogoče, najbolje rešeno, če bi občina sama nakupila dovolj zemljišč za pametno ceno, kar bi se omogočilo s primernim zakonom, in bi na njih zgradila hiše, ustrezajoče modernim kulturnim in zdravstvenim zahtevam, pa bi oddajala stanovanja za najemnino, s katero bi pokrivala svoje lastne stroške.
To ne bi bilo dobro le v Detroitu. Bilo bi koristno ne le zaradi znižanja najemnin, ampak tudi zato, da bi izginila stanovanja, ki niso nič druzega kakor gnezda jetike in drugih boleznih. In koristno bi bilo naposled tudi zato, ker bi dobile. občine svoj razvoj in splošno ureditev mest bolj pod svojo kontrolo.
Ampak to so socialistične, torej pregrešne ideje. In nič se ni treba bati, da bi se uresničile, dokler je ameriško ljudstvo še tako ljubeznivo, da rajši polni vse kapitalistične feepe na svojo škodo, kakor da bi se postavilo na svoje noge.
S trditvijo, da je oglje belo, ae ne pobeli.
V naukih cerkvenih očetov je več argumentov za aocialtzem,ka-kor proti njemu. Almipak sedanje krščanstvo je pozabilo na cerkvene očete.
Namlški kajzer ust an ovija novo korporasijo: "Wilhelm, Gott und Compagnie."
Socialisti uče solidarnost vseh delavcev. Afriapsik a tistimi, ki nas ob vsaki priliki izdajajo, nimamo nobene solidarnosti.
V mnogih višjih šolah v Zedi-. njenih državah vpeljujejo ^vojaški pouk. Tudi Chlcrfgo je lè na vrsti, in dolgo ne bo trajalo, ko bodo dijaki atreljali v tarčo, e-ksercirali in spleti delali vse to, kar se navadno dela v vojšnicah. Vojni tajnik Baker je odobril od šolskega auperintendenta Stioo(pa izdelani načrt in dovolil, da bo vodil ta pouk kapitan zvezne armade E. H. Steeves, kateremui bodo dodeljeni «tirje lajtnanti in 16 seržantov. Dijaki aicer ne bodo prisiljeni, da se udeleže tega pouka; toda v praksi postane tak fakultativen pouk navadno obli-gatoričen, ker ae najde zelo malo takih, ki bi »e odtegnili Segam večine. Našla se bodo že sredstva, s katerimi se bo vojaški pouk dijakom "prikupil". To ni težko, če je le kaj dobre volje; in dobre voljey da pritegnejo če mogoče vse dijake k orožnim vojam* bo dovolj.
Za dekleta se vpelje sanitetni jjouk. Učila se bodo delati obveze, streči ' bolnikom, pomagati zdravnikom in podobne feči.
Razkrimo avojo grešno dušo in priznajmo odkritosrčno, da nismo pra* nič presenečeni. Kdor ae je sploh hotel toliko potruditi, da je çdprl oči in pazil, k'aj se godi v deželi, je moral biti davno prepričan, da pride do tega. Da ae je vlada zavzemala za take na-
Puška v šoli.
črte in da ao jih priporočali zastopniki armade, je le ena plat te medalje; druga je ta, da niso vsi podobni poizkusi naleteli na noben resen odpor, in človek se najbrže ne moti, če pravi, da je, če ne večina, pa vendar gotovo velik del ljudstva pcjpolnoma zadovoljen z njimi.
Ne pravimo, da ni bilo nobenih ptntestov. Te amo pač našli v raznih aocialističnih listih. Tudi pacifisti ao se tupatam oglašali in globoko vzdihavali, kako straš-no bo, če ae bodo že majhni otroci učili moriti ljudi. Ali vsi taki protesti ao bili praktično skoraj brez pomena, in novembrske volitve ao najboljši dokaz za to. Marsikdo je pričakoval, da bo pa-cifizem pri teh volitvah igral veliko vlogo; bilo je celo mnogo so-drugov, ki so postavljali velikanske nade v "antimilitariste", ker ne bi mogli glasovati ne republi-čanako ne demokratično, če ne bi hoteli odobravati vojaške načrte obeh teh atrank. In računali so, da dobe socialisti dva miljona glasov, največji del prav o<J takih pacifistov.
Nismo jih dobili. Daai smo i-meli mnogo agitatorjev, ki niso gndli nič druzega, kakor tečno pesem "Dol z orožjem!" in nekoliko časopisov, ki so tolkli le na mirovni boben, vendar nismo dobili dveh miljonov glaaov.
Mi jih resnično nismo pričakovali. Kdor je čital naš list, nam lahko pritrdi, da niamo ohljubo-vali čudežev in niamo trosili no-ibenega optimizma. In niti ne pla-čemo sedaj, ko vidimo, kako kruto so prevarjene nade optimistov. Kajti glasovi, ki bi se pridobili le zaradi enega gesla, ki bili preklicano malo vredni; dva miljona takih glasov še nikakor ne bi pomenilo dveh miljonov socialistov. In če se strvar predari, je sicer res, da potrebujemo glasove, ampak prav tako je res, da potrebujemo še bolj socialiste.
No, volitve so na vsak način pokazale, da imajo pacifistična gesla neverjetno majhen vpliv na ameriške mase. Če pa vidijo vladajoči, da jim daje ljudstvo proste roke in da celo odobrava njihovo početje, »bi morali biti $udni patroni, da bi opustili svoje na-mene.,
Militarizem prihaja v Zedinjene države ne le po volji kapitalizma, ampak z odobrenjem ljudstva, z odobrenjem velikega dela ameriškega delavatva.
To ni dokaz, 1a je militarizem zaradi tega lepši in boljši, ali pa da .bo celo bolj demokratičen. Ljudstvo odobrava vfiaai največje neumnosti in zločine; včaai jih celo zahteva. Kajti tudi ljudstvo ni tisto božanstvo, pred katerim je treba poklekniti in mu prižigati
kadilo. Razlika je ined zavednim in nezavednim ljudstvom; nezavednemu ni delati demagoŠkih po-klonov, ampak treba je gledati, da ae privede k zavesti.
Večina, brec strahu ae lahko pravi anatna večina ameriškega delavskega ljudstva je razredno in politično nezavedna in zato do* voljuje kapitalizmu, da vpeljuje militarizem. Vladajoči ae danea po pravici lahko sklicujejo na to, da ga vpeljujejo a pooblastilom ljudske večine.
V(>ričo vsega, kar militarizem v Ameriki že zahteva in kar bo tudi iz .navedenih vzrokov dobil, je vpeljevanje vojaškega pouka v šole še najmanjša nesreča. Ne glede na to, da nas utegne zopet kdo razglasiti za heretika, celo priznavamo, da bi nam bil tak pouk pod gotovimi pogoji .popolnoma všeč.
Seveda so pri tem pogoji neizogibni in nanje je treba polagati največjo važnost.
Mi mialimo še vedno, da ni bilo , vae, kar so socialiati učili in piaali in imeli v avojih programih pred vojno, brez repa in glave. Tiatiin, ki pridigajo, da se mora ves socializem postaviti na nove podlage, se nikakor ne prištevamo. Kljub vsem zmotam, ki so se zgodile tekom vojne, tudi še mislimo, da je imel socializem doslej v Evropi boljšo oporo kakor v Ameriki, da je bil tam teorelično bolje podkovan in praktično uspešnejši.A tam je aocializem sam nastopal za brambovski pouk v šolah in zahteval vzgojo, ki napravi človeka sposobnega za brambovatvo; <4Er-ziehung zur Wehrhaftigkeit" pravijo nemški, in podObno se izražajo drugi programi.
To se ni zahtevalo zato, da bi ae "že majhni otročički pripravljali za umor," ampak za to, da ne bi ostala orožna aposobnost vedno privilegij vladajočega raz-, reda, temveč da bi postala laat ljudstva samega. Če človek ve, kako se orožje v slučaju potrebe rabi, še ni treba, da bi zato bil morilec; in če se nauči, kako se bo najbolje varoval, ako bo napaden, se mu s tem ne vcepljajo nobeni mesarski instinkti.
Puške so na svetu in z resolucijami jih ne odpravimo. Vse, kar je, je dobro poznati; tudi poznavanje puške je bolj kori8tno kakor škodljiva Pri tem prihaja najboU v poštev, da ima vladajoči razred: t orožje na razpolago in ga noče za nobeno ceno odložiti, ar ima nasprotnik, je pa vedno dobro poznati.
Zahteva orožnega pouka v šolah, a čimer je v zvezi zdrava telovadba, higieničen pouk in vae, kar pomaga Človeka napraviti močnega in čilega, je posledica sociali- » stičnega protimilitarietičnega stališča. Vojašnica je lefclo militarizma. Zato so evropske stranke za-' htevale, da ae prenese bramboveki w pouk v šoie. In če bi se to v Ze dinjenih državah tako izvršilo, -kakor so hotele socialistične stranke v Evropi, ne bi mi prav nič protestirali.
Ampak tu 80 pogoji. .
Vojaški pouk se vpelje v višje šole. To se pravi, da to ne bo ljudski pouk, ampak treniranje privilegiranih. Višje šole niso šole proletariata. Delavski otroci, ki morejo obiskavati kaj več, kakor ljudsko šolo, so izjeme. Vpričo vedno bolj se razširjajočega otroškega dela ao sinovi delavstva boljinbolj prisiljeni, da odhajajo iz ljudskih šol naravnost v delavnice. Tako bo vojaški pouk privilegij buržvazuih sinov, torej tMtih, iz katerih se Večinoma rekrutirajo nasprotniki in sovražniki delavstva.
Drugo je to: Pouk bodo vodili oficirji armade. To se pravi, da ne pojde za vaje v rabi orožja, temveč za militaristično dresuro. Ar-madni častniki ne morejo iz svoje kože; oni bodo nastopali v civilni šoli tako kakor v vojni akademiji; tu se ne bo dijakom le razlagalo, kako je sestavljena puška, kako pora hiš ffrm za k ril je, kako ne smeš teči, če nočeš biti gotovo zadet, ampak tu se bo dijakom res vcepljalo militaristično mišljenje, vzgajali se bodo za džmgovstvo in orožni pouk bo kasamiška ura v šoli. :
Toda kdo bo zabranil take načrte t Kdo zastopi danes militarizmu pot T
Dokler ne bo vešina ameriškega delavstva prepojena z duhom socializma, temeljitega socializma, ki ne oataja na površju in ae ne zadovoljuje z lepimi frazami, ima militarizem široko cesto pred sabo. Več socializma! To je najvažnejši klic.
ena utopija.
Zavezniki ao odklonili mirovno pogajanje na tiati podlagi, ki jo je ponudila Nemčija. Skoraj da je a tem pogajanje ¿ploh odklonjeno, vsaj za aedaj, četudi imajo optimisti še take upe, kakor da ae pišejo državne izjave sploh le za ftalo. Oni ai predstavljajo stvar tako, kakor da ao sestavile 'centralne sile svojo noto, zaveaniki pa svojo, le aato, da prideta oba dokumenta v zgodovino; sedaj, ko je to opravljeno, pa napiše prezident Wihion dvoje pisoui, ita katera že Čakajo v Beril-nu in Londonu, potem izvolijo nemški in angleški zaveaniki svoje delegate, kar je vse lahko v štirinajstih dneh opravljeno, in tedaj se,ankle konferenca, kajpada v llaagu. Veliko Noč pa bodo vojaki že obhajali douia, kjer bodo namesto vojnega kruha jedli piruhe in potice.
Rekli smo že, da ni mirovno pogajanje niti , po zaveaniški norti popolnoma nemogoče. V tonu sta si izjavi obeh vojnih strank zelo podobni; obe sta namreč samozavestni, obe sta žaljivi za nasprotno stranko in obe podtikata vao odgovornost sovražniku. Če bi le ton odločeval, tedaj ni mostu med enim m drugim stališčem, in nič družba ne ostane, kakor .nadaljevanje vojne — bBgyigavedi, doklej. Kljub temu ni možnost po-iSfanja popolnoma izključena; ampak če je poizkus kupčije sploh mogoč, se morajo izpolniti pogoji,,o katerih se na noben način ne more reči, da ao lahki.
Če je Nemčija resno želela mir, tedaj ni mogla storiti večje napake, kakor da je zopet nastopala v pozi zmagovalke in da je metala odgovornost za vojno zaveznikom pod noge. S tem je »zevala tisti odgovor, ki ga je dobila od zavee-nikov in ki skoraj ni mogel bili drugačen. Akv> bi bili v Londonu na besede o nemški zmagovito-sti in na žuganje z mečem molčali, bi bili -j tem prianali, da so poraženi. In tega ni inogel nihče pričakovati. Prav tako bi bili priznali, da so začeli vojno, če bi bjli molčali na trditev, da je bila vojna centralnim silam vsiljena.
Ker niso mogli zavezniki sprejeti tega očitanja, so ga morali zavrniti, in to je hočeš nočeš dalo norti tisti ton, v katerem je bila sestavljena in tisto barvo, ki mora Nemčijo jeziti.
Ko je prišla nemška ponudtba v javnost, je zašumelo po gozdovju zavezniškega časopisja: Nemčija nas vnovič insukira! Na to ne more biti drugega odgovora, kakor nadaljevanje vojne!
Ko je bila objavljena zavezniška nota, je enako zadonelo v Berlinu, na Duuaju in v Budimpešti: To je angleèka nesramnost ! Na to more le meč odgovarjati!
Obe noti ata naredili velikanske težave. O toni ae prav nič ne smemo motiti. Kljub temu je,' gn<tovo, da ai žele miru na obeh straneh in da bi bili do auirti veseli, če bi se kdo našel, ki bi jim pomagal iz zadrege. Ampak kdo naj izvrši to umetnost f ^
Predsednik Wilson misli, da je on tiati korenjak. Ker je tudi âvica iti za njo še âvedaka, Norveška in Danska podprla njegov korak, se čuti močnega v vlogi poštenega mešetarja. Želeli bi mu prav od srca mnogo sreče. Toda vpraia se, če je njegova moč res tako velika kakor ujegovu zavest; če je tako velika, da more preinaguti vse ovire, zlasti da more popraviti napake, ki ho jih atorili — drugi.
Majhno upanje je v tem, kar pravi* zavezniška nota o nemški ponudbi, ki ni nikakršna ponudba, ker ne obsega pogojev. Če bi Nemčija naznanila svoje pogoje, bi se torej lahko govorilo o ponudbi. Zdi se, da misli predsednik Wilson, da je sedaj res treba le dobiti uemške pogoje. Ali pa morda še manj; kajti grof Andrassy trdi, da jih Wilson že ima. Odkod je to l>aš Andrassy ju znano, ne vemo. Mogoče je.
Ampak s tem vendar le ni opravljeno vse. Gotovo so centralni zavezniki o svojih pogojih vsaj v velikih potezah na jasnem; če so izdelani bolj podrobno, če so WiUomi obljubljeni ali celo že naznanjeni, je drugo vprašanje. Toda naj že leže v predsednikovi mizniei, naj so šele na poti, ali pa naj se sestavijo, ko se snidejo predsedniki centralnih parlamentov, kakor je napovedano — važnejše od vsega tega je, kaj obsegajo ti pogoji.
Ne gre za to, da bi soglašali pogoji centralnih sil s pogoji zaveznikov. To je popolnoma izključeno. Nemčija ima zahteve, Anglija ima zahteve. V tem je naravno nasprotje. Vpraša se le, če ni to nasprotje tako veliko, da je premostitev sploh nemogoča.
Zdi se pa, da je diferenca rek velika. V vseh vesteh, kar koli jih je prišlo iz količkaj resnih virov v javnost, se ponavlja zahteva Nemčije, da se izpremene razmere na Balkanu. O tem, kako naj se izpreme, so namigavanja zelo različna. Med njimi so celo taka ,ki so z ozirom na vojni polo-žal navidezno zelo dobnrhotna. Neka vest pravi
na primer, da naj ae obnovi Srbija, le ne pod Karodjordjeviči, ampak pod kakšno drugo dinastijo; ta Srbija naj odstopi kos svojega ozemlja na severovzhodu Avstriji in Bolgarski, dobi naj pa za odškodnino koa Albanije, dočim bi ae z južno Albanijo naplačala Urška.
Če se vzame v pošte v, da je Srbija dejansko uničena, izgleda ta ponudba kakor nepričakovana ljubeznivost. Izguba teritorija ob Donavi bi bila sicer bridka; ampak Srbija bi prišla do Jadranskega morja in a teiu bi se uresiiičila skoraj največja njena želja.
Ampak veliki problem ni, kaj poreče Srbija tej kupčiji; odločilno je, da se bo Anglija tej izpremembi upirala na vao moč, ne iz ljubezni do Srbije, temveč zuradi svojih lastnih interesov. S tem bi bil namreč zgrujen most za Nemčijo iz Berlina čez Balkan, Malo Azijo v Mezipotamijo, do indijskih vrat. Malo je Angliji na tem ležeče, ali ima Srbija par kvadratnih inilj več ali manj. Ona zahteva Bosno in Hercegovino za Srbijo; toda če je na konferenci ne dobi — in po sedanjem položaju je gotovo, da je ne dobi — ne bo zaradi tega vnovič začela vojne. Če se ji pa pra» 'vi, da hoče Nemčija prosto pot dor?Bagdada, je koiuaj verjetno, «da se bo John Buli hotel pogajati.
Vse vesti, tičoče se preureditve na Balkanu, kolikorkoli se sicer razlikujejo, soglašajo v tem, da zahteva Nemčija balkanska vrata v Azijo.
To ko razlogi, zaradi katerih je upanje preklicano majhno in imajo optimisti slabe izglede.
So pa razun njih drugi, trezuejši, ki vidijo in spoznavajo težave ¡11 ne verujejo v spravo vlad. Imenovali bi se torej lahko pesimiste; ampak obledel jih je vendar vrag optimizma druge vrste.	*
"Vlade so jo zavozile", pra vi jA, "in sedaj imajo narodi besedo."
Kakšno besedo T
"Revolucija!" odgovarjajo.
Utopija! Fantazija!
To besedo o revoluciji sino že tolikokrat slišali tekom vojne, da je človeku že žal, ker se taka lepa reč tako zlorablja. Sedaj jo je baje celo Tisza rabil; neko poročilo pravi, da je približno dejal: "Vojna se bo končala s popolno izkrva-vitvijo, če se ne IhhIo prej narodi v revoluciji Uprli svojim vladam." Če je madjarski grof res kaj takega dejal, tedaj je Heveda mislil na revo-
lucijo v Rusiji, v Indiji, v Alžiru — na Ograkem pa gotovo ne. Kajti doma zna bolj upore zatirati kakor podpirati.
Ampak kdorkoli govori Beda j o revoluciji, sanjari. Seveda bi bilo to najlepše, kar bi se »ploh moglo zgoditi v Kvropi. Seveda bi splošua revolucija prekrižala vse račune diplomatov. Se-t veda bi pomrdla vsa vprašanja dinastij, ker bi vrgla krone in žezla sploh v ropotarnico. Če bi prttlo do revolucije!
Toda zdi se, da so ljudje, ki tako govore, popolnoma pozabili, kaj je revolucija in kaj je zanjo treba. * Oni očitajo narodom, da trpe vse gorjč, pa se ne upro. A narodi so vendar nedolžni in z vsemi očitanji se obsipavajo po krivem.
' Kje pa ao sedaj narodi f '
Na frontah, v zakopih, ob Sommi, v Karpatih, v Solunu. Tiati, ki so ostali doma, store lahko to, kar se je tupatain zgodilo: Nekoliko šip pobijejo, par branjarij izpraznijo in v strastni jezi iztresejo moko v kanal, namesto da bi jo odnesli domov. Potem jih pretepo, nekoliko zaf>ro, morda še katerega obesijo. S kakšno močjo, s kakšnim orožjem, predvsem s kakšno organizacijo naj začno resno revolucijo zoper strojne puške in kanonef
Kh, če bi mogel kdo organizirati tiste, ki so na fronta<h — to bi bila druga reš. Ampak odkod naj pride tisti bog? Kajti božanske sile bi moral imeti, da bi zasejal revolucionarno misel in — kar je važnejše — omogočil revolucionarno dejanje od enega do drugega krila fronte, raztegnjene na sto in sto milj, ker ne ve kompanija, kateri oddelek je desno ali levo od nje. Božanske sile bi moral imeti, kdor hi, hotel dopovedati nemški grmadi, da je angleška enako pripravljena in bolgarski, da prične rumuuska enako revolucijo.
Tega boga ni. Pač pa je sugestija vsake vlade, da je sovražnik vsega kriv; faktično je rlftf pol<.'zenje vojakov, da verjamejo svojim vladam, in če že ne verjamejo, da nimajo nobenega zaupanja v svojo revolucionarno moč. Činjeniea je, da ni revolucionarne organizacije, ne revolucionarnih voditeljev, ne revolucionarnega načrta.
Narodom se ne sme očitati, da ne store tega, česar ne morejo. Za revolucijo niso bili sposobni, ko je vojna izbruhnila; vojna jim pa rii dala sposobnosti, katero*bi bili potrebovali prej.
Lastna režija
V	zadnjem zasedanju je kongres dovolil 11 miljonov dolarjev za ustanovitev vladne tovarne, v kateri naj bi ae izdelovale jeklene oklepne plošče za ladje. Podjetje, v katero ae vtakne enajst miljonov dolarjev, je že nekaj, in zato je precej razumljivo, da je stvar povzročila dosti hrupa v kongresu, v časopisju in v prizadetih kapitalističnih krogih. Schwab je izdal lepe tisočake za agitacijo zoper to podjetje in je preplavil vso Ameriko z brošurami, ki so hotele d> kazati, da delajo Zedinjene države same sebi škodo.
To je bilo res nezaslišano. Amerika se je hotela izneveriti sveji preteklosti. Vedno je tukaj veljalo načelo, da spada vsaka produkcija v privatne roke; to je ainerikansko — so dejali — in vse drugo je neameriikanako in socialistično.
Kongres je pa vendar sklenil ustanovitev vladne tovarne, ker so privatni kapitalisti že tako nesramno odirali strica Sama, da je bHo tega tudi vladi preveč. Ravno strastna agitacija jeklarskih oderuhov je veliko pripomogla, da je bil zakon sprejet.
Ampak to je bilo po leti. Medtem so minili meseci, celo letna številka se je že izpremenila, in vroče glave so se ohladile. Med vladnimi uradniki v Washingtonu se že širi mnenje, da ne bo naposled iz vsega podjetja nič in da ostane vse pri starem. Kljub dolgemu času, ki je že minil, odkar je bil zakon sprejet, se niso mogli mornariški izvedenci odločiti niti za prostor, kjer naj bi se tovarna zgradila. Uvaževali so sicer, že razne kraje, n. pr. Brooklyn, Newark, Sandy Hook, toda vojna akademija je prišla do zaključka, da bi morala biti tovarna kakor kakšen arzenal ali vojni magazin varna sovražnega napada ali osvojitve. Vsled tega bi" morali biti izključeni vsi kraji vzhodno od alleghenskih hribov %ali pa za-padno od Rocky Mountains.
V	tem oziru imajo vojaški modrijani lahko prav. Ampak med enim in drugim gorovjem je na ameriškem zemljevidu še precejšen košček .prostora; in če mora biti vladna tovarna varna, da je sovražnik ne osvoji, velja to menda tudi za
Italijanska vlada je s posebno naredbo proglasila sladkor za državni monopol. Ves sladkor je tedaj pod kontrolo vlade in razdeljen v sorazmerni količini na vsakega prebivalca, za kar bodo izdani posebni listki, kakršni so v rabi za meso in kruh v Nemčiji in Avstriji.
Državni monopoli se v Italiji množe kakor gobe po dežju. Nevednežem se zdi, da je tudi to socializem.
Graška "Tagcspost" filozofira: Balkanska orientalna sekcija avstrijskega orientalnega in prekomorskega društva je imela pred kratkim sejo, o kateri se je sedaj izdalo tiskano izvestje. Bodoča balkanska politika se bo naslanjala v bo-doče na štiri glavne točke: 1. I^ojalni politični odnošaji. 2. Nova trgovska politika. 3. Sporazum z Ogrsko in 4. skupno delo z Nemčijo. V ta namen je treba prepotovati celo Bolgarsko in
vsako privatno podjetje, od katerega hoče vlada dobivati svoje vojne potreliščine. Vlada pa gotovo lože ukazuje sama sebi kakor privatnem}! podjetniku, kje naj gradi.	y	.. i
V vprašanju prostora torej ne itiore biti resne zapreke. V poštev prihaja, da plačuje vlada ae-daj po 42 dolarjev za tono ladijskih oklepov, in mornariški tajnik Daniela je prepričan, da bi jih vlada v vlastni režiji lahko mnogo ceneje izdelovala.
Ne more biti dvoma, da ima Daniels prav. Seveda bi moralo biti vodstvo podjetja v strokovnjaških rokah; ker ni treba vladi gledati ua to, da napravi profit, bi moralo biti njeno izdelovanje, če bi bilo pravilno urejeno, za toliko cenejše, kolikor znaša v privatnem podjetju kapitalistični dobiček. O tem bi se le tedaj lahko dvomilo, če bi vlada ustanovila kakšno majhno delavnico, kajti da ne more malo podjetje uspešno izdržavati konkurence velikega, je res. Toda če bi se v tej tovarni izdelovalo vse, kar potrebujejo ladje jeklenega, bi bila to že velika produkcija. In denar, ki bi se na ta način prihranil davkoplačevalcem, bi znašal vsako leto nekoliko miljonov.
f- 'Nezmisel je, če kriče privatni izkoriščevalci, da je to socializem. Podržavljenje vse orožne produkcije je pač socialistična zahteva, zato pa še ni socializem. Tudi ose murni delavnik je socialistična zahteva, ampak smešno bi bilo trditi, da je to socializem.
Vladna režija v orožni industriji ni priporočljiva le zaradi varčevanja, ampak tudi iz drugih važnih razlogov.
Orožje se izdeluje danes, izdelovalo se bo jutri in pojirtršnjem; izdelovalo se bo tudi po sedanji vojni, pa naj bodo mirovni pogoji kakršnikoli/ Če govori Bethtnann Hollweg ali Lloyd George o razo rožen ju, ne misli ne eden ne drugi na to, da se odpravi orožje sploh s sveta. Naj se ustanove po sedanjem klanju kakršnekoli državne zveze, toliko je gotovo, da ne bo nobena država drugi popolnoma zaupala. Oklenejo se lahko pogodbe, ki omeje trdnjave; vlade se lahko domenijo, v kakšnem razmerju naj bodo brodovja po-
sameznih dežel; vojaška sila v bližini mej se u-•tegne določiti. Ampak vojaštvo bodo vzdrževale •iu orožje bodo fabricirale države tudi nadalje. #aj je n. pr. Bethuiann Holhveg, ki je govoril zadnje čase toliko o razo rožen ju« kolikor se ni o tem v Nemčiji še nikdar govorilo, kategorično na glasil, da si ne da njegova dežela zaradi tega vzeti splošne vojne obveznosti.
Ce ne bi bilo drugega vzroka., bi države že zuradi notranjih razmer vzdržavale vojaštvo. Kajti "domačih sovražnikov" tudi po vojni ne bo zmanjkalo. Tisti, ki vedo, kaj je vojna prinesla narodom in kako je pospešila kapitalizem, so celo prepričani, da jih bo vedno več. In dokler bodo drŽave kapitalistične, bodo hotele krotiti "notranjega sovražnika." Za to bodo pa potrebovale orožje. In dokler ne bo delavstvo socialistično, ko dobiti dovolj delavcev, ki bodo fabricirali take reči.
Ako spoznavamo, da je tako, moramo pa tudi priznati, da je razlika, če fabricirajo vojne potrebščine privatni kapitalisti ali pa države same. ' Vladna režija gotovo ni čudežno sredstvo, ki pre-preči, vsako vojno. Ampak poleg vseh drugih vojnih nevarnosti je ena tudi v privatnokapitalistični produkciji, vojnih potrebščin. Gospodu Schwabu v Zedinjenih državah ali pa Kruppovl familiji na Ne mike m bo vedno ljuliše, če proda veliko svojega blaga, kakor če je malo naročil. V miru je kupčija tem boljša, čim bolj se razvija militarizem in Čem bolj se širi strah pred konfliktom. Oboje pa pospešuje vojno nevarnost. > In prav to je v interesu orožnega kapitala; iz vojne nevarnosti se najložc izleže vojna, ki je največji blagoslov za morilno industrijo. Ker ne prihaja tak blagoslov vedno sam od sebe iz nebes, »e pa tisti, ki si ga žole, radi veasi potrudijo, da ga izsilijo.
Privatni kapitalist, ki nima od oboroževanja in vojne pričakovati novenega dobička, ne bo žrtvoval nobenega centa za vojno agitacijo in zahrbtne intrige. Ce odpade od mnogih vojnih vzrokov vsaj eden, je to. vendar dobiček za mir.
t V Ameriki je oboroževalna agitacija velikanska. Tiste parade za " Preparednesa", ki so se vtšile lnui "poleti, «o Se najmanje. Kongres je še
UTRINKI.
v njej osnovati kakor tudi v Turčiji nemške sole, ki bi olajšale ekuport. He he!
V Avstriji so na podlagi t 26 .tiskovnega zakona sledečim ameriškim Jislom prepovedali pri-In d v državo: "Jadran", ki izhaja v Buenos Aires", " Jugoslavenska država", Antofagasta, Chile, "Hrvatska fttnmpa", Youngstown, O., "Napredak". v Chicago, III., "Srpska Sloga", Pittsburgh, Pa., "Srpski Radnik", Cleveljmd in "Srp*lm Jedinstvo", San Fraueisc«* Cal.
Prepoved in konfiskacija — to je stara avstrijska modrost.
Avstrijski listi poročajo, da so veleizdajni-ški proces proti državnemu poslancu Soukupu, u-redniku praškega "Časa" Hajeku, Dušeku in tovarišem, ki se.vrši pred domobranskim divizij-
skim sodiščem, dne!20. novembra v svrho novih poizvedb glede ne®erih obtožencev odgodili.
^Ze dlje časa je znano, da je tudi sodrug dr. Soukup obtožen radi veleizdajstva, nikakor pa ni mogoče izvedeti, v čeni je pravzaprav njegov grosni "zločin". V Avstriji postane človek zlasti v sedanjih časi<h kaj lahko veleizdajalec.
Sodrug Soukup je tudi v Ameriki znan, ker je bil leta 1912 nn povabilo č**ke socialistične zveze na daljši agitncijski turi in ga je tudi mnogo slrrve:tskih sodnikov slišalo.
Na nl nz tfcsarj* Karla I. bo glavno ravnateljstvo "najvišjih" zasebnih in rodbinskih zakladov podpisalo 10 miljonov kron imenske vrednosti petega avstrijskega vojnega posojila in rav-no tako visoko svoto petega ogrskega vojnega posoiila.
Če se vzame v poštev, da gre vojni ca haba-
.JU
danes popolnoma vprežen v militaristični voz; roman za romanom, četudi ne drug od drugega boljši, pa drug od drugega debelejši slika ante riško nepripravljenost. V kinematografskih gledališčih je vaaka tretja slika militaristična. Po cele mesece se vlačijo serije, ki niso nič druzega kakor oboroževalna agitacija. Celo po cerkvah se lahko slišijo kanonske pridige.
Velik del te agitacije bi odpadel, čc je ne bi podpiral denar oboroževalnih kapitalistov. A tisti hip, ko ne bi imeli gospodje multimiljonarji pričakovati novih miljonov od šrapnelov, bomb, plošč, podmorskih ladij i. t. d., ne bi žrtvovali nobenega dajma za to "patriotično" agitacijo.
Koliko nevarnosti za mir tiči v privatni produkciji orožja, nam kaže navidezno majhen slučaj. Razmerje med Ameriko in Mehiko je že davno napeto. Krivda je na obeh straneh. Zaradi te napetosti je vlada prepovedala izvoz orožja v Mehiko. Če imajo tam slabe namene, bodo gotovo tem bolje podprti, čim bodo milrtaristično močnejši. Kdor daje Mehikancem orožje, povečava vojno nevarnost. A dajejo jim ga — ameriški municijski kapitalisti. Pravkar je bil zopet mehiški konzul v New Yorku aretiran, ker je pošiljal orožje iz Zedinjenih držav v Mehiko. Če bi bila fabrikacija orožja v rokah vlade, bi bilo to nemogoče.
Razlogov za podržavljenje vse vojne industrije je torej na kupe. Zedinjene države so storile majhen korak v tej smeri, a zdi se, da so se ga ze saine ustrašile.
Mornariški tajnik je prepričan, da bi bilo za vlado koristno, če bi imela podjetje v svojih rokah. Kongres je sklenil zakon in dovolil investicijo. Pa vendar se nič ne gane in resni glasovi se slišijo, da ne bo iz vsega skupaj nič.
Le kdor je naiven, more verjeti, da dela vprašanje prostora take preglavice. Večja zapreka od prostora so kapitalistični interesi, ki nedvomno pritiskajo z vso silo, da bi si ohranili mastne pro-' fite; in sedaj je vprašanje, ali se bosta res vlada in kongres tudi v tem vprašanju vklonila gospodom miljonarjem. Skoraj je videti, da se bosta.
burške interese, je teh deset miljonov majhna svata. Kar ao morali pdopisa/vati revni ljudje, jih je veliko bolj bolelo.
«
Avstrijski vojni tiskovni urad je zopet izdal poročilo o italijanskih oficirskih izgubah, ki se glasi:
Po neki zasebni statistiki imajo Italjani od začetka vojne mrtvih: 11 generalov, 128 polkovnikov in podpolkovnikov, 11)4 majorjev, 1014 stotnikov! 882 nad po ročni kov in :1248 poročnikov. Od 1. do 16. novembra so padli 8 polkovniki in podpolkovniki, 4 majorji, poleg tega 27 stotnikov, 29 nadporočnikov in 70 poročnikov.
___v
Kajzer Viljem je, kakor poročajo /aaopisi, daroval papežu razkošno vezano in okrašeno sveto pismo. — V času Svetovne vojne je to od Viljema res primeren dar.

PROLETAREC
SLOV. DELAVSKA
PODPORNA ZVEZA
latavtHnM ■
fèM
Sedet: Conemaugh, Pa.
OLATNI URADNIKI:
PRKD8KDNIK i Ivau Prostor, 61 *20 St. Otair Ave. Cleveland, Ohio.
lMOPKEi>tt£l>NlKi Josip Zor ko, K. *\ I» 2, box 00, Weat Newton, I'». ,, TAJNIK: BUS Novak, 20 Main St., Conemaugh, Pa. .
POMOŽNI TAJNIK: AnUrej Vidriel», 170 Franklin Main St., Coaamaugb, Pa. BLAGAJNIK: Jotlp Že 1», «1UM St. Clair Ave., Cleveland, Obio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlov«!«, 20 Main Ht., Conemaugh, Pa.
, - •	NADZORNIKI:
1.	nad tor ni k: Ivan A. Kakor, 207 Hanoror St., Milwaukee, Wis.
t. nadiornik: Nikolaj Po vie, 1 Craib St., Numrey Hill, N. S. Piltahurgh, Pa. nadcoroU: Jakob Koejan, 1400 K. 52U St., Cleveland, Ohio.
POROTNIKI:
). porotnik: Anton Lavrit, Ik>i 8, Yakon, Pa.
2.	porotnik: Frank Ravdek, 6303 GlaasAve., Cleveland, Ohio.
3.	porotnik: Anton Welly, box 33, Hnperior, l'a.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, M. D., 0202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:	,
Frank Skufea, 4M 2nd St., Conemaugh, l'a. Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Frane Ko«, Conemaugh, Pa. .
Mihael Flek, R. F. D. T, b. 14.t a, Johnstown, Pa.
Jakob Rupert, b. 238, South Fork, Pa.	*
Ivan Hribar, 709 Brood St., Johnstown, Pa.
GLAVNI URAD v hiii it. 20 Main St., Conemaugh, Pa.
Urada« Glaailo: PROLETAREC, 4008 W. 31at St, Chicago, IU.
Oaajaa* druitva, oairoma njih uradniki, ao uljudno proieni, pošiljati vao dopise aaravnoat na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na m poAilja ed ino potom Poitnih, Eipresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne
eotom privatuih čekov aa naalov Blaa Novak, 8. D. P. Z. * Conemaugh Depoait ank v Conemaugh, Pa.
V alutaju, da opaaijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kak« peauaj kiji votli, aaj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajaika, da a« v prihodnje popri.
0 JEZUITIH.
( Kon.n
Trdilo se j*, da ic tajile lahko v vseh najgrših komplotih, a katerih «pričuje zgodovina, jezuitska rdka, da je jezuit stanoviten le v naklonjenosti napram svojemu re<lu, da pa je v nekaterih krajih najnevarnejši sovražnik svobode in v drugih občnega reda in miru. Zmage, a katerimi ne hvali, da jih je privojeval v prid eerkve, so po spričevalu velikih mož te cerkve bolj navidezne nego iatinite.
Z velikim uspehom je spravljal ta red vse pod oblast katoliške eerkve, ali to je delal s tem, da je krojil cerkvena določila, kakor jih je ravno rabil. Pravi, da je veliko ljudi »preobrnil, ali drugi pravijo, da je spreobrnjencem zakrival pravo verain-da je drugim privolil uklanjati ae atarim bogovom, da se izognejo prega-njaju, če so le na tihem zmolili o-čenaš. Tako se ni ravnalo sanro v ajdovskih deželah.
Ni se bilo čuditi, če so drvili ljudje iz vseh, tudi iz najvišjih stanov k spovednicam jezuitov, ker nihče ni zapustil teh »poved-nic nezadovoljen. V njih je vedel ta spovednik vsem prav napraviti. Bil je le toliko strog, da ni puštil hoditi onib, ki so pred njegovim duhovenskim tribuna-lom klečali, v cerkve dominikan-cev in frančiškanov. 0e je imel jesen it opraviti z resnično pobožni dušo, je govoril najlepši jezik cerkvenih očakov, ali za one ,in ti so najštevilnejši, ki imajo toliko vere, da postanejo nemirni, če so krivično ravnali, pa ne toliko, da bi krivice ne storili, je imel druga zdravila. Ker jih ni mogel od greha odvrniti, je gledal na to, da jim je kosanje prihranil. Njegova lekarna je imela raznovrstna mila zdravila za razne vrste »bolnih vesti. Po njegovih redovnikih pisane in po generalih odobrene knjige jezuitske so imele tolažila za hudodelce vseh stanov. Iz njih »e uči bankrot-než, kako se »kriva brez greha premoženje pred upniki. Služabnik ae uči, kako brez greha svojemu goapodu s srebrno o-pravo lahko uide. Hudobnež dobi. v njih zagotovilo, da sme krščen človek prenašati pisma zakonskih šen»k njihovim ljubimcem. Francoski plemenitaši ao dobili od njih Hodbo, da je dvoboj dovoljen Goljuf je dobil toliko prostora, da je zadostil za uničenje pogodb* in pričevanj. Zares, če je človeška drtržba dalje obstajala, če sta -življenje in lastnina «bila sigurna, se je zahvaliti poštenosti in huinaniteti ,ki so za-državalMjnrii storiti, kar je družba jezuitov »poznala kot pravo in vestno.
Tako je bilo čudno dobro in hudo spojeno v značaju teh slavnih redovnikov, pa ravno v tej mešanici je tajnost njene velikanske moči. Le hinavske narave ne bi mogle priti do take premoči'} tudi strogi moralisti ne; le možje> Iti so odkritosrčno bili navdušeni In ao s to navdušenostjo
strem il i po velikem smotru in ki niso bili izbirčni v sredstvih, so mogli pridobiti tako moč.
Tako Macaulay. Ali so jezuit je še tega duha in teh lastnosti, tega ne bomo razmotrivali. Ali v Ameriki jih. imamo, tu imajo svoje šole, katere se spoznajo v boju rimsko katoliških škofov proti drugim vernikom in delavcem, ki se borijo za zboljšanje svojega položaja. Vse je dobro v dosego njihovih namenov, tudi prijateljski objemi. S temi šolami iina tudi socializem opraviti.
Lemont Pa.
Društvo "Jasna Poljana*' št. 10 S. D. I'. Z. naznanja, da je za leto 1917 vnovič izvoljen ves stari urad. Le sedež je premeščen i* Brownfiekl, Pa., v Uniontown, Pa. kjer bodo zanaprej ¿udi mesečne seje.	Ed. Salokar.
Ljudožerci ne Salomonaklh otokih.
O kanibali&mu na Halomoniikih otokih (pri Avatraliji) podaje obftiren popis R. Parkinson, ¡¿borni poznavale* Južnega morja, ki je 30 let med domorodci iivel in preiskoval ter deloval. Parkinson pravi: Hploftno se trdi, da so prebivalei Kalomonskih otokov brez izjeme ljudožerci. Na vetjih otokih je kajiibalicem Ae mnogo razAirjen, na malih otokih pa ae, ker prebivalci živijo med seboj v bolj prijatelskih razmerah. V nekih delih pa so lju«'oierei «ploh popolnoma izginili, zlaati v južnem delu Kogainvilla. Prebivalci te pokrajin« gledajo z zaničevanjem na •voje severne sosede, ki «o ie udaai knifihalizmu. Prebivalci» pobreiaih kraje^ So -povsodi drugje besni ljudožerci, družijo *<♦ v čete k lovu nrf ljudi, posebno na notranje prebivalce, katere napadaj*' v njih naselbinah. Na «vo-jih potovanjih po Selomonskih otokih je Parkinson večkrat are«eJ take eks-pedicije, katerih udeležniki so trdili, da gredo slavnost ali pa se vračajo z nje. Slavnost i so hile seveda Ijudo-žerske pojedine. O pojedinah x vjueh na vztoku otoka Rongainville ve Parkinson popolnoma natančno, da so prirejali redne love na ljudi v notranjem delu in prodajan plen, živi in mrtvi, v oddaljene kraje. Parkinson popisuje pojedine in običaje ljudožderstava, a čigar obsegu -pričajo lobanje razstavljene kakor trofeji v piramidah in ostanki kosti na mestu pojedin. Začetkoma so sovražnika pojedli v njega sramoto in iz radosti nad /.inago. Stvar pa je potem postala grda navada. Ljudsko meso je za mnoge vrojenee najboljši užitek. Evropejski vpliv ni doslej popolnoma ni* pomagal proti kaniba-Itanu. .Mladeniči, ki so služili tri leta v francoski vojni in bili dobri in zanesljivi delavci, so se takoj, Mm «o pri-Ali domov, zmenili na lov ljudi, da si preskrbijo dolgo pogrešani užitek i Pnrkhrson je nekdaj presenetil domačine pri kanibalski pojedini. Domačini «o zbežali, toda njegov spremljevalec, kz plemena .Buka. se je slastno vrgel na meso in je bil jako razjarjen, ko tpu Parkinson ni dovolil / jesti ostankov \ ljudskega mesa in je zapovodal, naj J pokopljejo ostanke. Kanibalisem je glavni vzrok medsebojnih bojev. Vaj-boljfte sredstvo, proti ljudožerstvu bi bila kolonizacija beleev, katerih malini «traino boje.
Sveti trije krslji so bili trije modrijani z .lutrovega. To ne pomeni, da so vsi kralji modrijani.
Lahko je živeti tjaveridan, če ima človek na svetu svega dosti in mu ni treba skrbeti ne se-dajnost, ne za prihodnoat. Ali v tem srečnem po-loža ju niso vsi ljudjfe na svetu; ogromna večina ima a daeans skrb, za jutri pa negotovost, in vsaka nepričakovana sapica lahko odnese njeno usodo bogvekum, v bedo, ali pa tudi v pogin. Pravica do življenja, o kateri ao fantaai včasi govorili z navdušenimi besedami, je zelo prijazena, toda sel o prazna teorija. V praksi je te pravice, deležen le tisti, ki ima dovol j moč i, da varuje in hrani svoje življenje. Vse navajanje zakonov in podobnih reči je samo prazno govoričenje brez pomena.
• Pravijo, da živitno v k uit umih razmefah, v civilizirani državi, v krščanski družbi. Javno varnost imamo in vsakovrstne uredbe aznjo; policijo, konstahlerje, rešilne družbe, ječe iu vislice: kolikor je mogoče, je torej zavarovano človeško življenje. Cerkve pa imajo nebesa in pekel za nagrado iu za kkzen,za vabo in strahovanje, ter uče; Ne ubijaj! V šoli dopovedujejo otroku že v nežni mladosti, da je greh moriti. Kaj se more še zahtevati?
; Res je, da imamo vse take in še druge institucije; če gro človek negotova nje, se mu ni treba ravno kakor v dobi roparskih vitezov bati, da bo kje v bosti ali *za kakšnim vogalom napaden, o-pl en je ti in ubit. Tudi sicer je roparski romantiki že precej odklenkalo giasoviti razbojniški poglavarji žive večjidel le še v ničvrednih knjigah, s katerimi zastrupljajo ipekulatfvni iu brezvestni založniki nerazsodno, same senzacije željno ljudstvo. Kljub temu tudi varnostne priprave moderne države in sredstva vceekih sekt niso tako idealna, da ne bi tu ali tam kakšno življenje izkrvavelo vsled vboda ali strela. Najvsornejša policija ne prepreči vsakega umora ali uboja r kakor kažejo razni policijski škandali, jih včasi še sama organizira ali pa pretežira.
Pa tudi drugih, prilik je dovolj, da se rihko dvomi o idealnom varstvu človeškega življenja. Železniške nesreče, katerih posledice ko pogosto- j ma pohabljenci in mrliči, niso emirom "nepredvidljivi slučaji", marsikatera taka katastrofa 1»i se lahko prepričila, če bi bilo poskrbljeno za boljše signalne aparate, za dobro blokiranje, če bi i-mel čuvaj nekoliko krajše sltiž)>o in stroj vodja • nekoliko več počitka, če bi bilo na visokih mestih malo manj, v nižji službi pa malo več osobja. Tudi statistika delavskih nezgod govyrj čuden jezik. Saj tii res, da bi morali plini v jkthah uničiti toliko rudarjev, slabi odri pri stavbah pokopati toliko zidarjev, stroji po raznih tovarnah razmreva-riti toliko delavcev, kolikor jih ponme vsako leto. Kdor študira številke takih nezgod in njih posledice, se mora ironično nasmejati, če nam pripovedujejo, da živimo v dobi, ko je človeško življenje najvišja,vrednost. Nekoliko miljonov delavcev atoji neprenehoma na bojišču, kjer ni nič manj mrtvih in ranjenih, kakor v krvavih bitkah. ,, Razlika je le ta, da se na bojnem polju navadno ne more presoditi, odkod pri frči krogla in kam zadene; v industrijskih in prometnih podjetjih se pa navadno lahko ugane, kjer tiči nevarnost in večinoma zna tehnika povedati, kako se da preprečiti.	V; '
Ali tehnika in izkušnja in vsa znanost govori zaman, kjer vlada vsegamogočni kapitalizem, ki smatra svoje interese za najvišje na svetu, kapitalizem, ki ne more biti drugačen kakor brezobziren in okruten. Kakor mora rastlina izsesavati zemljo, po kateri se razvijejo njene korenine, in zrak, po katerem se razpenjajo njene veje, da raste, cvete in obrodi sad, tako mora kapitalizem izkoriščati vse svoje področje. Kaj pomaga stenici očitati, da pije kri in kači, da pika? Kakršna je živel, taka je; in tudi s kapitalizmom ni drugače. On mora izkoriščati, kjer more in kakor more, In kdor misli kaj doseči, ako mu govori o človekoljubnosti, usmiljenju in ljubezni do bližnjega. je enak človeku, ki bi pridigal volkovom, da tudi ovce rade žive.
Kjer gospoduje kapitalizem—in to je danes takorekoe na vsej zemlji—ni vredno govoriti o varnosti človeškega življenja. Ni se treba niti sklicevati na take grozne katastrofe, kakršne se navidezno izjemama v zgode ladji, ki se sredi oceana pregrezne ali na chicaški reki p revne, ali
vlaku, ki trči i drugim ali pa se pogrezne most pod njim. Pri vseh takih kataatrofah se pokaže, 4* jih zakrivi v prvi vrsti kapitalistično dobičkarstvo, cd rumeno z malomarnostjo in brezvestnostjo.
Živlenjje je v kapilalističeni družbi sploh ha-zardna igra; kdor si ga ohrani tako, kakor mu ga j« naravna namenila, lahko pravi, da je imel v tej igri veliko vgrečo.
Družabne uredbe ohdjubujejo človeku, da ne bo zahoden, zastrupljen, ustreljen, kolikor je pač mogoče preprečiti take neljube slučaje. Ali nož-* pištol ja, ciankali niso edini sovražniki življenja, do katerih je človeku dana oblast. Nič manjšega pomena niso gospodarske razmere; v njih se skriva dandanes največja nevarnost, one povzročajo največ umorov. Človek, ki misli; da je zdrav in krepak in da je vsled tega varen svojega življenja, je zelo površen. Njegovo lepo zdravlje postane takoj zelo klavrno, ve vzkrasti svojemu želodcu, kar zahteva. Par dni stradanja zadostuje, da izgine vse »dravlje in z zdravijem vred tudi živ* Ijenje. Kratkotrajna lakota trpinči, dolgotrajna obilja.
Nikakor pa ni odvosno od človekove "svobodne" volje, če se bo nasitil, kadar je treba, ali če bo oatal lačen. Da priden človek lahko zrni-rotn toliko zasluži ,kolikor potrebuje, je goro-stasna laž. V prvi vrsti odločuje o tem—kapitalizem. Narava je dala človeku življenje in sposobnost zanje. Postavila ga je na zemljo, ki rodi vse. od cesar človek živi. Dala mu je tudi moč, da pride (Kisrediio ali neposredno lahko do vsega njenega bogatstva, dala mu je moč dela. Toda vse to bogatatvo so nagradili ljudje, in vse ključe je vtaknii kapitalizemv žep.
Delo Uaje živež, obleko, stanovanje, razkošje, kulturo. In človek bi dejsl, da vse {o lahko do-zeže in uživa, če hoče delati. To pa ni res. V naših razmerah mora potrkati pri kapitalistu in ga lepoprositi, če mu—dovoli delati. Ne delati zase, temveč zanj, za kapitalista l Le toliko, da bi mu kapitalist milostno presttipil majhen del tega, kar mu sain prinaša s svojim delom. Kapitalist pa mu lahko odgovori: Ne, ne, dovolim ti delati! |n zoper tako odrekanje dovoljeva ni nobenega ugovora, nobenega sredstva. Zakaj zemlja je ka-oitalistova, gozd je kapitalistov, železnica je ka-pitalistova, rudnik je kapitalistov, tovarna )e ka-pitalistovo — vse je kapitalistovo. Kje naj delavec deli), če pravi kapitalist: Ne!t
In dalje vse po vrsti: Stroji, orodje, par, e-lektrika, voda—vse je kapitalistovo. S.čeni naj človek dela, če kapitalist ne dovoli f
In kapitalist lahko pravi: Ne! On si lahko izbira, med tisočerimi rokami, ki se mu ponujajo, liahko sprejme tega in lahko odkloni onega. Prvi, drugi, deseti, stoti kapitalist lahko odkloni onega iu še katerega in še več njih. Kapitalizem lahko obsoja ljudi na stradanje, lahko jihh obsoja na ¿mrt. Taka je "varnost" človeškega življenja! Da take smrtne obsodbe niso samo izrodek domišljije, dokazuje štatiatika samomorov.
Ali Če so bolj redki slučaji, ki poženejo človeka na ta način očitno v sbrt, jih je pa na tisoče manj očitnih. Kapitalizem je morilec v velikem. (> dovoli človeku, da sme delati zanj, sesa iz njega ne le ustvarjajočo, ampak tldi živ-ljensko silo. S prekomernim delom, z nezadostno plačo, kar pomeni nezadostno hrano, nezadosten povratek izgubljenih sil, nezadosten odpor zoper napade bolezni, nezadostno* stanovanje, s trajnim oslabljevanjem krajša kapitalizem delavčevo življenje spravlja ga prezgodaj v grob — mori in ubija. Dokazano je, da delavci ne dosežejo one povprečne starosti kakor kapitalisti ;slabeč očetovo in materino telo pa ubija kapitalizem tudi zaroti, kar najbolje izpričuje umrljivost dojenčkov in sploh otrok.
'Navsezadnje pa so tudi žrtve, ki jih zahtevajo vojne, žrtve kapitalizma zakaj vojne se vodijo zaradi kapitalizma in njihovih interesov. Ta-kozvana smrt za domovino, je v resnici navadno smrt za kapitalizem.
Tudi s te strani si je treba ogledati blaženo družbo, ki jo je baje sam bog ustanovil tako, kakršna je. Tedaj mora človek spoznati, da je to najstrašnejša družba, ki si jo je misliti. Uničenje kapitalizma je torej najvažnejša kulturna naloga človeštva in to nalogo mora izvršiti socializem.

iMMMMt—mmmi
I V E R «J E
V Arliangcl*ku se je pred nedavnim pripetila velikanska eksplozija, katero je ruska tflada skušala zamolčati. Vesti o katastrofi so pa vendar prodrle v javnost in sedaj ima berlin«ki
kal Anzeiger natančnejše poročilo, ki prati« .....
Izgubljenih je sedem parnikov^ ki so obsegali skupno 27,000 ton. Pristanišče, v\ katerem jc bilo polno ladij, je izgledalo kakor p^klo, tako je Švigal plamen; ladje so poizkušale^pobegniti; vsaj 'dvajset jih je bilo poškodovanih \ St rel j i vo, ki je bilo uničeno na suhem, je bilo vredno približno 80 miljonov rtibljcv. Popolnoma so zgorela skladišča zveze moskovskih lastnikov predilnic, v katerih se je nahajalo približno 20,000 ovojev bombaža. Dve tvornici gumija cenita svojo škodo na 15 miljonov rubljev. Ves park avtomobilov nove avtomobilske črte Petrograd-Moskva je zgorel. Vojni minister je baje označil nesrečo kot enega najhujših porazov Runij*. Dopisnik kontno poroča, da je angleški veleposlanik zahtoe val, naj zasede Anglija pristanišče, da se bodo xa-branili podobni dogodki, ker Rusija pristanišča ne straži doVolj.
mu poslaniku je bilo poverjeno varstvo zavezniških državljanov v Rumuniji. Nemški ukrep ni popolnoma navaden, kajti v Belgiji in v Varšavi so ostali ameriški konzuli tudi po nemški osvo-. jjitvi. Ameriška vlada bo najhrže vprašala Nemčijo T.a razloge njenega nastopa proti ameriškemu poslaniku. Vopička jc rojen Teh in nekateri mislijo, da je Nemčija nastopila proti njemu na željo Avstrije.
Od francoske železniške družbe je Baldwin Company dobila naročilo za nadaljnih 100 težkih tovornih lokomotiv. Cena znaša 4 miljonc dolarjev. Pred nekaj tedni je ravno ista železnica naročila 40 lokomotiv.
In ha«, ko se tako lepo razvija vojna kupčija, grozi prokleti mir!
i . Po poročilih pe^rogradske časnikarske agen-tute so Nemci sklenili, da odpravijo i* Bukarešta zadnja poulanika nervrtalnik dežel, ki *ta še tam ostala, namreč ameriškega in holandskegn. Na ta način bi torej moraJ Karel J. Vopička iz Chicagc zapustiti Bnkarešt. — Ameriškemu in holandske-
... *-J?tr#*|jfrv
Berlinske vesti naznanjajo, <Ui je dr. Sylvester opu*lil predsedniško mesto avstrijskega parlamenta. Če jc res to storil, je odložil le ime, ki je že davno brez pomena. Predsednik avstrijskega parlamenta — "to je zdaj tako kakor škof in par-tibus infidelium.
|Stran Ka
IM 11 M MM 11 M........i
Chicago, m.
Jugoslovanski soe. klub štev. 1. priredi tekom zime zopet nekoliko predavanj. Prvo bo četrto nedeljo v januarju ob 3. popoldne. Predaval bo «¿drug Ktbin Kristan o "Socializmu in svobodomiselnosti". To je zanimiv predmet iti o razmerju med enim in drugim vlada še mnogo nejasnosti. Pričakovati je torej, da se bodo rojaki zanimali za to predavanje in se ga v obilnem števili^ udeležili. Vršilo se bo v dvorani S. Ni P. J., 26f>7 8. Law7idale ave.
Filip Godina, tajnik.
KLUBOM J. 8. Z. NA ZNANJE.
Ravnokar je izšla strankina platforma (načelna izjava) in program za 1. 1916, Ta izjava bo veljavna sedaj nadaljna štiri leta in bo vodilo naše agitacije m propagande. Treba jc torej, da jo pozna in razume vsak aktiven član J. 8. Z.
K-----• v-	v
Ker je količina omejena — tiskalo se je je samo 2000 — naj klubi sežejo takoj po njej, da ne bo prepozno.
One so sledeče: 50 istiflov 40c, IjO iztiaov 75c, 200 ivtisov $1.80. Poštnina prosto.
Naroča se pri tajništvu J. 8. Z., 80:i W. Madison 8t., Chieago.
Tajništvo J. 8. Z.
South View, Pa.
Pozivam člane Jugoslovanskega Socialističnega kluba št. 167 v South View, Pa., da se vsi udeleže druge mesečne seje, ki se bo vršila 21. januarja ob 10 dopoldne pri sodrugti Fr. Terčeku. Rešiti je več važnih stvari, kakor tudi volitev novega odbora za leto 1917. Torej apeliram na vse sodruge, da se seje polnoštevilno udeleže. Toliko na znanje. Hoc.- pozdrav
Tony Zalar, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Članom slov. kluba Št. 271 Visi člani se vabijo, da se udeleže prihodnje *lov. »oc. kluba, katera a$ vrfti v nedeljo, dne 14. januarja, ob 2. popoldne.
Na dnevnem redu je poročilo o delovanju in naprediku našega kluba zadnjih 6"mesecev.
M. PetrovMi, taj.
Cleveland, O.
Slovenski socialistični klub št. 27, je sklenil prirediti letošnjo zimo več predavanj, katera bi morala zanimati • vsakega delavca. Ta predavanja se bodo vr&Ha enkrat na mesec za dobo 6 mesecev in sicer:
v nedeljo, dne 28. januarja: "Politična zahteve soe. stranke."
7 nedeljo, dne 25. februarja: "Podržavljanje industrij." v nedeljo, dne 25. marca: . "Naš« politične stranke," v nedeljo, 22. aprila:, "Naloge delavske politične orga-v nisacije,". . v nedeljo, dne 27. maja: ' Socialistična stranka in mestna uprava."
Ta predavanja bo obdržaval sod. Matt Petrovich in se bodo vršila v kluhovih prostorih, na 5607 St. Clair Ave. Namen teh predavanj je, podučiti slovenske delavce v Clevelandu, kolikor mogoče, o programu in ciljih »oe. stranke m o nalogah politične organizacije.
Po predavanju bo vedno sledila splošna dmkuzija in se bodo dajali odgovori na morebitna vprašanja.	t
Prvo predavanje se vrši torej «v nedeljo, dne 31. decembra ob 2n10 pop. Razpravljalo se bo o osem-urnem delavniku, minimalnih plačah, državnem zavarovanju zn starost, bolezen, brezposelnost itd.
Vsi rojaki v Clevelandu se vabijo, da sc udeleže tega predavanja.
Matt Petrovich, tajnik.
Iz -»črtanjih časniških izkazov vidimo, da je veljal pred petindvajsetimi leti o božiču, ko so bile cene najvišje, v Ameriki funt purana 12, gosi 13 in kokoši M centov V 25 letih se je vrednost teto živali podvojila.- A vrednost človeka?
VEČ NAROČNIKOV.
Uateri so naročili "Koledarje" se pritožuje, da jih še sedaj niso prejeli. Manjša naročila razpošiljamo sami po "Parcelni pošti", večja pa knjigoveznica po "Wells Fargo Ezpress Oompanj". Naj si že bode "Pošta" ali pa Etore*', povcod imajo ob tem čami^tnnogo ** prometa. Vsi naročeni "Koledarji" so i*. Chicage odposlani, in če je zadržffc dri»gje, potem to ni naša krivda.
TTpravniitvo.
"Ameriških družinskih
KOLEDARJEV ' ZA LETO
-1917 m YEt HA TROU, VSI
80 RAZPRODANI.
Naročene koledarje smo razposlali in sttftnjkalo jih je. Vat na enkrat. Ako bi jih bili izdali v tistem času, kot smo obljubili, potem M ne bili ra»drli tlaka in pro-dali bi jih Uhko več, kakor t* druge slovenike firme. Sodrugi v Olevelandu ao v dveh dneh pro-dali 700 istfcov. Radi bi dobiU po-novno podiljatev, ampak mi jim ne moremo ustreči, ker jih nimamo.	j.
Prosimo sledeče: Ako ima kdo več kakor 80 koledarjev odvfč, tedaj naj pile na enega sledečih naalovov: Louis Pečenko, 5607 St. Clair Ave., Cleveland O. M. K. Sostarich, 128 Lake St., Ohiaholm, Minn. John Gorahek, Box 195 195 Badley, Kana., ali pa na An t. Rup&r, R. R. No. 8, Pittsburg, Kana. Ako dobi odgovor, da koledarje potrebuje kdo izmed zgoraj omenjenih, potem naj jih nemudoma odpošlje. V»e manjše preostanke, ako jih kdo kaj ima, pa naj takoj odpošlje nasaj na na-alov Prole tarča.
Upravništvo.
iu dokler je živo, se Število vsak čas lahko zviša.
Ej, kuKur»! Prezgodaj si ho. lela vrtati. *
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Nekaj dopisov priufbčiiiM), kadar nam bo prostor dopuščal. To naj dopisniki blagovolijo vzeti na znanje. Večinama nam manjka prostora za reci splošne važnosti, torej ga ne moremo tratiti za poginoma lokalne dopme, ki že v sosednji ketnpi nimajo nobenega pomena. Tudi ne moremo pre-
žvekovati dOftlNOV, drugod objavljeni.
ki so bili že
NAS NAPREDEK
Chieaaki državni pravduik lioyue uaipoveduje nove boje proti mtmtni upravi in policiji v C^i-cugl. Pravi, da hi imelo mesto Še nikdar tako zanikrne uprave, kakor sedaj, da zna župau Thompson samo Peučati, pa nič ne storiti m da ni policija danes ?a dlako fooljâa, kakor takrat, ko je Thompson za dlako boljša, kakor takrat, ko je Thompson nastopil svoj urad.'Vac mesto je polno tolovajev vsake vrste, mestna hisa in policija pa tudi. Zakon o ne-deljtfkmn zapiranju salunov ui nič druzega kakor uova prilika za graft. Hoy ne pa hoče zdaj vsem crôokoiu in graftarjem posvetiti.
Zabavno je Pitati, kako obklada Hoyne vso Thoinpsonovo družbo in policijo z najmastnejšimi psovkami. Ampak tudi o njem se lahko pravi ,da ima mnogo besed, pa l>ore malo dejaltj.
l*rocee proti linijskim članom v •Kan Franeiscu, ki so obdolženi znanega atentata zoper parado za "Preparedncas," pri katerem je bilo 10 ljudi trfhitih, 40 pa ranjenih, se je pričel. Kadar se govori o sodnijskem proeeeu, se navadno misli na resen poizku*, da se dožene resnk*a. Ta proces je bolj podoben poizkusu, da se skrije resnica.
Delavec ui u<M>ena občudovanja. vredna božanska prikazen kar zato, ker je delavec. Delavske zavesti mu je treba, potem šele je kaj vreden. č'e je pa taka tratpa, da sam podpira kapitalistični sistem, no — tedaj je pa trapa.	*
Ruski menih Iliodor, znan pod imenom 14nori menih", je zdaj v New Yorku in neki ondotni ina-gaziu je hotel priobčiti njegove 44spomine." Dobil je pa sodno prepoved. Vrag br^vedel! Ali so ameriška sod&ča res odgovoma ruskemu carju?
Amerika napreduje. Mogočno npreduje. Predvsem napreduje finančno. Eno uradno svarilo za drugim izhaja zaradi ogromnega pritoka zlata v Zedinjene države. To se pravi, da postajamo — mi, Zedinjene države — tako bogati, da naiu je to bogastvo samim nevarno.
^iaiia kupčija napreduje. Vse, kar se le more prodajati, prodajamo. Naš izvoz kaže tako statistiko, da se nam dela tema pred očmi, če gledamo vratolomno visoke številke. Jeklo prodajamo in nikel, konje in mule, bonnibe in granate, meso in moko, olje in nitroglice-rin in miljarde dobivamo zato *— mi 1
Naš ponos napreduje. Sram nas j ^ . je, da smo včasi kupovali velik gazile unije sklepajo proteste hlebec kruha za 5 centov kakor proti militarizmu. Smešno! Njih »>eračif pa dajemo zdaj rajši 6 cen-1 članom se lahko pove, da se pona
«onm. 1,
: Prask Daailak, P. O.
Hosoviéafr Walnut fit Zimi «t, 7109 Jew fit t J. B. MiMUk, L. S. M#. M Lodge: John Urleb, hoz 734. Klein in okolica: Johu Uerkman, (Jeu. Dal. ' " ; *
» ono.
Bridgeport: Felix Kozlu* k. T. D. S. -
¿ÍoV .MA.
Barbartoo Fresk MersJikar, bos 121. Cleveland : Anton Pozarali, ¿410 ProeM Ave., Matk Patrovtié, 109« E. «7. 8t., Andrej Bogatáj, 690« 8t. Clair ara., £Šwsrd Braain«l,, ms Qlsee ave., l«oeis ëtegav««, 1107 K. rti. Ht. Joe. Franeeskin 6409 Bonna Ave. in Frank Mik.ha/llW K. 61 St. OeUtanraod: Antoa JCutnik, 378—13«tk 8t., John Zupane, 15707 Waterloo Bd., Joe. Skopek, 1107 E. 61st St., Jo* Kun«i6, 4S0 E. iMth St iu J. Hani UQvklt	Holme« ave.
Bast Palestine: Jaek Isteaiek, 436 E.
Martin 8t. « fllHwoi: Nace tlemberegr in Louis Brie, L. Box 1«.
Lorain: Geo. Petkovftak, 1717 E. 29th St.
ICaynard la okolico: Frank Bregar, b. d47.
struthors: John Kayer, box 540. Wooster: John Kriftuianfit, bos 360. Youngstown: John Patrié, box 680. OBBOOK.
Oregoa City: Prank Bajovie, 181—18tk
OKZiAHOHA.
Bad Oak: Joe Kogej, box I. -
PEKKZTLTAWIA.
Bronchas: Jaaob Dolenc, bos ISt. Ea calo *a.: Leopold Akmla, Boom 129, Bake well Bid«., Pittsburgh, Pa., in Frank Ahlin, box 8, Yukon, Pa. Braddock: Thomas Petroviek, box 323. Canonaburg: John Koklich, box 276 in
Joie Ambroii«, box 331. Clarldge: Fr. Zurmaa, box 255. Coneaaugh: Anton Oabrenja, Frank Podboj ia Frank Pavlovlë, box 523. Darragk: Karol Slavil, bos «1 Dualo:Frank Kauftiê, box 72. Bxport: A. Giaacoiaelli: Star Koad bo* 250.
rarest City la ¥aa«llng: Prank Ha taie, baz $65 ia Anton Draalar, box 9.
Herniate: John Trteli, box 53. Insia: Tony Kodri*, H. F. IX 3 — box 106.
Jefcastowa: Katk Gsbreaja, B. F. D. 1,
box 190.
MoDonald: John Zabkar, B. P. D. S,
box 143.	^^	T
Lleydell: Anton Grbee, box 35. PV. De miar, box Î53.
Joe Snoj, box 286.
Lands: Jos. Bisjak, box tAl.
1 J. Kvartlê, bos 4M. South Pork: Jakob Bupert, bot 13«.
So. Fork
Bo. BargatUtown in okolico: Frank
Htegovee, box 4U. Trafford: J. P. Bergaat, L. Box 259. W. y s w ton: Jas. Zerko, B. F. D. I,
• bo,	- ~
w k k ha ven: Loka Kralj, box 93. WlUock: Jak. Mi klatil, L Box I. Yukon: Autou Lavrlt. b. 8.
tJTAJL .
Wiatsrtuana»: Joha Bsvoa, box 108
kwaiu: Frank Kocjaa, bis ttt. •CUbarn la okollea: A atoa »trefilar * WISCONSIN.
I Frank Zerovee, II Howlaad Ave.
Milwaukee: Joe K rain«, 869— fat aVa.
in Albert Hrast, 267 — lat ave. Wast Allls: Jacob ObUok, 432—54th ¡ Ave. in Max Koriel, 439—54th Ave.
WTOMmo. Reliancot Lovr. Uleaitaik, bax 9* Bock Bp rings: Math Batieh, box 417 ia P. S. Tavther, 674 Ahssv Ava. Btip^rloi: Lucas Groaer. bnv 341. Sublet: Ksrl Kramar, b. 116.
lUJlfOil. Ohicage: Prank Àlei, Prank Zaje, 400S W. 31. St,
Clcari: Prank Mrgole, <8019 W. 95. Pi. I Domsvillo: Frank Jerieh, bos 161. Joknstoa City: John Slivnlk, box 5P| La Baila: Veneel Obid. 438 Berl!a St Uaooln: Joseph Tker, 628 Wirhita ave. , in John Roxel, 427 Berlin 8t. Livings on- Prask Krek, P. O.
Bekecnls: Joka Meklada, box 007, Nokomis la okoUca: Prank Dežele k, box 317.
PuBasa: Aut. Oblak, 11331 Lauglcj
Ave.	r-
89 Oglsaby: To®. Kralj, La Bailo, TIL
ZpcliiKfield: Fratfk llosjak, 1»20 So. 14tb St.
Panama: Jos. Ferjsatii, box ir. •tantos: Anton Aueae, box 159 ia 40«
Moetar, box 351. Wantosgan—Jforth Chicago: Paul faè
lay, 427 Belwe«lere St. ia Jerry 8{>a capan, 1106 McAlliater Ave. Witt: John Zopaaëiê, bor S*.
aa leto IS» 7 «edaj
«oto v. VpmSajt« SeMp» Uktrowlâ lanj. dobit« ga «»* •toa}. Ako ta on a ta«, 91il«è nam.
Kašelj
ie navadno eden najbolj nadležnih pcuavov vnetja sapnika. kr¿o-VIU d« v ice ki influence. Da ustavita ta ka&slj In da splolno odpoirorete bolexni, vlivajte
8
Gothard
OU
(Sevorovo Oflth«rd-tk«OUe) >• äomml lin late ut sa omejitev L«>l®íin. kl a«-
h Ud», ievn>«tl«in» la vm«)i. c«n* : it la 60 onto*.
_ ■ X:.__
SEVERA'S BALSAN FOR LUNGS
(SEVEBOV BALZAM ZA PLJUČA).
Otroci, kakor tudi odraWeni «mejo vživati to zdravilo, da, celo najmanj&i otroci°bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kačiju, prehladu, hripavoati, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kaliju, krčevitem kaliju in kaliju sploh, kakor tudi pri influenci. /	* Cena: £5 in 60 centov.
VprUe}t« S« Severov a Alrsvila v vrUi Ukarni. Izocniu «e pon«redb, « Um d« vedno zahtevate priitna Severov« «dr»vil*. Ako Jih n« morete dobiti V vali »ek«rnl. jih ««roflte Dsravaoet od
Cedar lUp^ds, Iowa
KJS JE
•odrug Dominik Zobec? Ob času itrajka je odiel neznano kam, in ker ee nič ne oglasi, zrno za njega ▼ skrbeh, da se mu je kaj pripetilo. Ako kdo zna za njega, potem prosimo, da naj Mani na sledeči naslov: Math Rihter, box 308, Ohisholm, Minn.
Ariamtion je predlagal zakon o ose m u fn em delu na železnicah. Slava mu!
Adainson predlaga zakon o prisilnih razsodiščih. Dol z njitfc!
Taki so vedno rezultati, kjer se gleda v politiki venomer na osebe, namo«to na, stvar.
sajo kakor otroci. Proti militarizmu protestirajo, ua so sami vo lili militariste. "
Guverner države Massaohusetts, MeCall je v svojem sporočilu priporočal bolniško, starostno in industrijsko zavarovanje. Ta guverner je torej bolj naipreden od samega Oouspersa.
tov za majhnega.
In patriot ično napredujemo. Kaj se bodo le v Evropi bahali, da iinajo *Hdate! Tudi mi ai napravimo armadieo; Če bo veljala par sto miljonov ve<* kakor vsaka druga, kaj za-tot S tetn pokažemo svetu, da imamo več cvenka kakor dnigi.
Napredujemo pa tudi kulturno.	_
Ye«! Bajke o starih ameriških na-j
vadah, ki so bilje v svoji romantiki V nekaterih angloških listih o-vendar le divje, grt^lo polagoma glaSajo ,|»a«torjr; da bi radi posta-že v staro saro. Lani je bHo — ču- H igralci. — C® je v gledališčih dite se, ljudje božji — le še 50 kaj potrebe za QS<]fl)ie, naj jih kar črnih oseb v Zedinjenih državah vfcamejo. V komediji imajo izkus-linčanih. To je za cele »tiri manj njo. kakor leta 1915.	I	f —:-
Nala Ijuiia država (feorgia je o*tala še na čelu. Moj bog, nekje se morajo ¿tare šege še ohraniti, tako kakor se n. pr. kakšna «rtara fregata spravi v mu«ej. V (Jeorgii je bilo torej 14 linčanj, to je komaj nekaj več kakor eno na me-	____
sec. V državi Texas že ne morejo Fort Smith — Jenny Lind: Frank Uo
več konkurirati; tam jih je bilo i^S^^J^VSi hnr t04 komaj devet vee leto.	Wntegum: Ksrol Petri«, bos «04
COLORADO.
Pueblo: Charles Pogorele, 509 Moffat
in Louis Knro**c, aos Plum St.
XSTDXANA.
Poročile e rszpečsoih zoamksh J. S, Z.
m«««cu decembru 1916.
I
Mesto
r
u
M M «4 «4
ZASTOPNIKI PROLETARCA
ARIZONA.
Lowell In okollea: William Krall, box
3596.
ARKANSAS
Ark. Ft. Smith ______
- Hartford.......
III. Chicago, «......
M Seseer .........
Staunton, 110...
Nokomis .......
Springfield .....
Waukegan .....
Chicago, 20.....
Virden ........
Nokomis .......
** Lincoln......
Ind. Clinton .......
" Gary..........
Kan. Franklin .......
M Gross .........
" Skidmore ......
" W. Minora!.....
• 44 Ringo .........
S Frontenac
Mich. Detroit, 61.....
Minn. Virginia .......
Mo. St Louis.......
Ohio Cleveland, 27____
" Collinwood .....
44 Bellaire........
u Youngstown, 62. Piney Fork
20 10
300
. 33 23 20 33 91 60 20 35 8 2 50 30 25 9 8 25 6
150 13 25 95 46 29 5 22
Pa.
Lorain..................|j
Akron ..................¿5
Maynard..............19
Torkville ............13
Steubenville ....	30
N. S. iPttsburgh.	100
80. Viaw..............25
Yukon ... ...........22
Foiest City..........4
Moon Run ......	22
New Brighton...	50
Woodlswn ............30
Herminie, 69....	37
L*rge ..................7
Wick Haven________20
McKees Rocks . .	40
Primrose ......'	g
Ambridge ............26
Piic o....................1«
|y»«n ..................20
fmivell ........ .	30
S- Pittsburgh i.. •	20
Dualo ..................43
20
•V sedmih slučajih so bili linča-ni zamorci obdolženi umora. Men je z nožem poškodoval belo žensko. &e*t jih je biio linoanih, ker onatoa: J. Muasr, Loek B. 44».
Indianapolis: J. Bruder, 710 UolAaS st. Kdkono: Louis Zskrsjllek, 803 W. Woodland A v* - —
ÈàWnk*
Columbus} Martin Jore&ko, B. R. 9, box 60.
Dunklrk-Pittsbnrf: Thomas Wölk, R
r hot 1t1.
Oross» Kana.: Jon Kunatelj, bos 32. Franklin—CHrard: Fr. Weffal, bos IS. Frontenac: John Badene, box 194; Je«. » Ue^k, box 7,,j. ^ 'a Mulberry Miki Krek, K. IL 2, box :i8. Mineral: Fr. Kršita, boz 32. Pittsburg: Andrej Podlesaik K. R. S,
box 10Î; Jakob SH«k R. B. 9. Radlejr: Joka Oortek, P. O. Stota City: mU FlVe, box 499.
MICfnOAil
so kradli preeiče, štirje ao se upi rsli uradnikom,. trije so se pregrešili proti belim žort*ksm, dva «■ta pa . . . užalila vse k po enega belca.
Med belimi ljudmi seveda ni morilcev, nasilnežev, tatov, surn-ve*ev. PrftW.A/prav je že to ne-srantno, da se upajo ljudje s črno '«»i«) prihajati na svet . . . Ampak
» W, v rasnih slučajHi, zlasti po južni K v ropi, pa tudi tupatam v Ameriki ljudje, ki so popolnoma
ugledni in ki so si nemara ugled	«awsaaw«
z«iulni z znamenitimi čini, za«lev Detroit: t. <Tot\*r, Jos Prelmer I» dovah svoje rodoalovje, bi se prav f Tkoa. PetiH, • * ^ 1* brhko zgodilo, da bi nenadoma nn,	MINNMOTA
letelfna - črnAgs pre<ltiika . . ; Okuhoin: Matk. Biekter. box 80S.
Napredujemo. 50 iwičanj J®1'»» Tersn, box 4.12; Fred. Wl smo imSIl. Toda — kaj ie itevll- ^ dor W 34fi.
1... e	. 1" • « ♦ . Iveleth: Jseob AmbrMii, 419 Pleree
kaT Razpoložen je za lknčanje živ , st.
Conemaugh ■ 44 wiiiock ..:...;;
M Fits Henry.....
" W. Newton.....
" Reading .......
Wash.Rollyn.........
Wis. Milwaukee .....
44 W. Ants.......
" Ksnosha .......
W.Va.Mllbourn ......
Wyo. Rock Springs ...
►T4 Cambria .......
1 44 Cumberland .... N. Varbanc, Lowell Ar. M Bab ¡eh, Or*. 165. ..
T. Cvatkov..........
Totals.
95 14 20 23 19 40
50
26 67 6
7
	<l»«l	j¡	
		■ Î	1
1		J	C w
		a.	GQ
. ,	$	4.00	.
		2:00	$ 1.50
4 *		61.00	.....
	• /	6.T5	« . < « .
..	an	.i 4.60	... « .
• ¿ i*		''1,4.00	
5		6.60	
6		'4.20	.... !
.,	, *t	10.00	.....
. ,		4.10	• • e • e
..		7.00	
..		G.45	27.Í5
..		.80	« •...
	f '	10.00	2.60
..		6.20	#
. i			.....
. .	i *	1.80	.....
. .		1.60	• a • « •
. .	\	5.00	
. .		1.20	5.15
. .		40.05	7.50
. ,		2.60	.65
. .	i	5.00	1.25
10		20.00	.....
. .		10.00	.....
. .		5.80	
3		' 1.05	
..		5.30	.....
. .		2.40	
. .		5.00	^
. .		8.71	.....
. .		3.02	• • • •
. .		6.30	14.75
. .		20.00	.....
. .		5.06	.....
..		6.05	.....
, .		.80	»...
. .	t	4.80 '	
. .		10.00	.....
. .		6.20	.....
8		11.37	
. ,		1.40	.....
..		4.50	i
. ,		8.00	.....
		1.60	
. .		5.00	se •
. .		3.00	
20		4.00	
5		6.00	.....
..		4.00	
. .		' 9.45	.....
. .		5.00	.....
		2.25	.....
. ,		4.00	.....
• •	r	4.60	...
		2.80	30.50
< *		.. ,, ,	2.00
. .		18.80	.....
		6.50	....
. .		10.00	- 7.75
» •		5.00	1.25
		13.50	.....
		1.20	.....
. .		1.40	4.06
		"2.00	
• •		.10	
• v		' .50	• . e É .
RAZDELJENO
"s
Ui
s
>
CS}
s 1.50
27.15 f 2.60
5.15 7.50 .65 1.25
17.16
30.50 2.00
7.75 1.25
4.00
Rasilrlto svoje znsnjet Poučite se o socializmu! Razvedrite si duhst "Proletaree" ima v svoji knjiievai zalogi sledeče kajige ia brošura. Poilji-te naročilo ie danes:
Maksim Oorki: Mati, mohka ve^ba ...............................81.00 N
Uptoa Biaclalr (poslov. Jos. Zavertnlk In Iv. Kaker) : Dtoagal. Porast
ls cklcalklh klavnic .......................................... .75
Earico Ferrl: Sodalirem ln moderna veda......................... JJ0
Prolétariat.................................................... SO
Btbln Kristan: Nevarni socializem .........................'.......10
Kda uničuje proizvajanja v malem ................................ .10
Socializem ...................................................... .10
Socialistič»a knjižnica. 2 zvezka ln "NaSa bogatstva" .............10
Kapitalistični razred.............................................10
Vojaa la sodjalna demokracija...................................i®
Prof. Wahrmund '(poslov. A. Kristan) : Katoliško svetovno naziranje
in svobodna znpuiost.........................................26
O konsumnlh druitvib . . . . ........................................10
Eartrntna prodajalna ali konsum ...................................06
Katoliška cerkev la socializem .......................................
Spoved papeia Aleksandra....... .................................10
Vsa te knjige ln broiure pošljemo poitnlne prosto.
P R O L JB T A R E O , .
400S W. Slst 8U	% .	CHICAGO, ILLINOI8.
Opreznost! Varnost!
•
Ako hočete poslati «lenar vašim dragim v staro domovino in če želite, da bi va« Jt-nar varno priâel, da so vaA donar ne izgubi in pride gotovo V prejemnikove roke, potem morate vedeti da,
DENAR V STARO DOMOVINO
varno, hitro :n točno, ]w»tom poŠte in BRZOJAVNO z dobro garancijo in po najniijih dnevnih cenah, pošilja pod državnim nadzorstvom (toslujoča	* - ~
KASPAR STATE BANK
v 1900 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILLIONOIS.
katera je pod državnim nadozorstvom.
Kapital, prebitek in uloge 96,500,000.00.
Delničarjem
Jugosl. Del. Tiskovne Družbe
NA ZNANJE!
>
\ smislu zakonov države Illinois in «oje Alreklorija dne 5. docombrn 191« «o vrti v r*tok dno 12. januar-j« 1917 ob 8 uri zvečer v prostorih npravnifttva Proletarea, 4<K)8 W. Sl*t «t.	1
IX. redni občni zbor delnftarlev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnont redom:
1. Otvoritev zbora po prodnodniku;
Volitev rxlbora za proglednnjo pooblastil; H. Volitev prodnodnika za občni zbor;
4. Čitaujo znpiraika zadnjega «Mnoga zbora;	*
Poročila tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; PproČilo upravitelja in urednika; 7. *v korist družbo; M. ('rojevanje in agitacij» za list; 0. Itn/no;	•
10.	Volitev direktorija /.a loto 1017;
11.'	Ka/.pust zbora. ^ Delničarji, ki iz onih ali drugih vzrokov no morej« prlfcstvovstf občnemu zboru, naj çolljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zbo-ru saitopajo. Vsaka dojnlca imu on glas.
2a Direkt. Jugosl. Del. Tisk. Dntfbo
v . n > - -MVJi AMS, tajnik.
...aiai 29 00 $431.00 $106.06 $108,48 $2i7.t»
Znamk na roki dne 1. decembra........................4ofí
Dobljenih v decembru od stranke..........
Raspečaninh v decembru........ ........
v«
Na roki dne 31. decembra..............,
Izjemnih znamk na roki dne L doc.........
Dano klubom v decembru....................
Na roki dne 31. decembra....................
finalnih snamk na rok! dne 1. decembra......
Dobljenih od stranke v decembru............ "
Dano klubom v decembru............
Na roki dne Si. decembra .. .......
Fond kvasa« tiskarna:
t*>
2,000
2,101
212 20
288
400
688
60
. »
628
Hodni mesečni prispevki v decembru......... $105 05
Oddano blagajniku tega fonda.
Tajalitvo J. 8. Z,
¡fMM
I VABILO
Vefilci laškarai10 "
S <
s

Veselici
*o'»ro priredi	i
Slov. podp. društvo iASlovenl|avv
M H Ste v. 44 C. S. B. P. J. V soboto dne 13. januarja 1917
v /V«ro«fm Dmormn,, vogaf Kaeinm Av*. ln It. ulica:
Vitrina i5c za »tebo. Korpenlima draitva pratta. Kačctek ob 8. url svečer.
Krasne cene dobijo vse najbolje in pomenljive maske v skupni vrednosti $150.00.
Nr« n!»flno dloteiHo $sM - ' Ot)BOR"
vwwvyviviwwww


PROLETAREC
zu
mec.
Kiijzcr Viljem-napoveduje nadaljevanje vojne, kliče pa Bog« in človeštvo ca pričo, da je nedolžen kakor novorojenček. Izdal je zopet ar-madno povelje, v katerem pravi:
"Sporazumno s svojimi zavezniki sem podal naaiui sovražnikom predlog za pogajanje o miru. Naai sovražniki so zavrgli inojo ponudbo. Njih poieljivost zafcteva uničenje Nemčije. Pred Bogom in človekom izjavljam, da pada tt«ka odgovornost za vse nadaljnje strašne žrtve, katerih setn vas hotel obvarovati, edino na vlade naših sovražnikov. V pravičnem gnevu nad predrznim zločinom naših sovražnikov in v odločnosti, da o-branite našo sveto posest in zagotovite naši domovini srečno bodočnost postanete trdni kakor jeklo. Naši sovražniki niso hoteli razumeti moje ponudbe. Z božjo pomočjo jo naše orožje izsili.'*
Ali se ue zdi, da je Vilče želel to, kar so zavezniki storili in nemara še nekoliko večf Ali ne potrjuje armadno povelje rda so iiueli zavezniki menda res prav, ko so imenovali njegovo ponudbo neodkritosrčnoT Odgovor zaveznikov še ni v rokah nemške vlade. Viljem ga oficiclno še ne pozna. Pa že hiti z napovedjo, da se bo vojna nadaljevala, kakor bi se bal, da ne bo mogel tega več reči, kadar dobi BethmaJin ll'oHweg zavezniški odgovor. Da bi "potrebo" za nadaljevanje vojtte bolj utrdil, se Vilče poslužuje laži, z oziroiu na okolščine nesramne laži. Pravi, da za Veva jo zavezniki uničenje Nemčije. V nobenem g«»vorii kateregakoli odgovornega zavezniškega državnika, v nobeni noti, v nobenem državnem spisu ni
John D. Rockefeller, očetov sin, je- daroval takozvani "Zvezi mladih krščanskih žen" hišo, ki jo cenijo na #200,000. V pismu, ki je spremljalo darilo, jc sin oljnega kralja povedal, da je radi tega obdaril zvezo s h Ko, ker je storila muo-go dobrega dela.
Mlajši John D. in.a veliko uaguenje do krščanstva. Lani je v Coloradi zidal cerkve, sedaj daje krščanskim ženam hišo. On pač ve, da tudi v krščanstvu roka roko umiva .Le kako se strinja njegovo početje v času coloradske stavke s krščanstvom, je velika uganka, katere tudi hiša zp 200.000 dolarjev ne reši.
Iz Berlina poročajo, da je pred kratkim časom izginil ugledni člau ruske dume M. Jollos in mislijo, da je postal žrtev političnega umora. Na zahtevo koiistitucioualuih demokratov, katerim je Jollos pripadel ,je policija uvedla preiskavo, jc Jollos pripadal, je policija uvedla preiskavo.
• Ampak s to vestjo je berlinska časnikarska agent ura grdo nasedla. To se namreč ni zgodilo pred kratkim, temveč pred — desetimi leti. Takrat je bil Jollos res umorjen od črnosotnijcev.
Iz
Amsterdama ima londonski "Daily Kx-prevs" poročilo, da se pripravlja Nemčija na velikansko pomorsko akcijo. Ladjedelnice v Kielu dovivhsjejo z mrzlično naglico podmorske latlje največje vrste iu z veliko plovbno hitrostjo, v Hamburgu in Ciuchavenu pa grade torpedne ladje. Zračna olrramba za vse te stavbe je dovršena. Zcppel ni so nočindan ua straäi, da preprečijo eventualen angleški napad.
Kakor je videti, nimajo ti Zeppelini bas pretežke službe. Sicer se pa, če se bo vojna nadaljevala, >es obljubujejo grozote, ki prekose vse dosedanje.
Havasova ageutura poroča, da ima Sir Doug-las Haig sedaj dva miljona mož v Franciji poti svojo komando. V to niso vštete armade, ki so pripravljene za obrambo Anglije, Irske, Indije, Soluna, Kgipta, Mezopotamije in Afrike.
Kako se nam zdi, da smo poročilo o teh dveh miljonih angleških vojakov v Franciji in. Belgiji že lani čitali. Prav gotovo, da srno ga. Menda mislijo v Londonu, da se take reči pozabijo. Zdaj h\ bilo zanimivo vedeti: Ali ni bilo lani teh dveh mlljonov, ali jih je sedaj večl In potem:,Kaj pomeni, če sta na fronti dva miljona, če pa nič ne storita!
Lepega prezidenta ima republika San Marino. Kakor poročajo iz glavnega mesta Riinini, je poncveril dva miljona lir iz državne blagajne. Špekulacije, s katerimi se je bavil, so se mu ponesrečile, pa je segel po državnem denarju. Olinto Amati — tako je njegovo ime — je bil že drugič predsednik tnale republike. Po tem bi bilo pravzaprav soditi, da si je mOral vendar na kakšen način pridobiti javno zaupanje in da ne izgleda kakor lump po poklicu. Pa vendar gre in defrav-dira dva miljona lir. Za malo deželico je to ogromna svota. Vzrok poneverbe so pa ponesrečene špekulacije. Torej izkušnjava kapitalističnega sistema, o katerem trdijo njegovi zagovorniki, da najbolj ščiti in pospešuje moralo. *
Prekomorska ageutura poroča, da je ruski jiistični minister M. Makalov demisioniral in da je bil na mesto njega imenova>n poslanec Bobro-volskij. «Ministrske krize so postale tekom vojne ruska specialiteta. Vsak čas se katera izmed eksccKnc prekucne. Ampak večinoma ne pride nič boljšega za njimi. Sedaj so izbrali poslanca za justič:iega ministra; to je nekaj novega, ampak' če je tudi kaj boljšega, se bo moralo šele pokazati.
Kakor trdi berlinski "Lokal Anzeigcr," je v Avstriji zo|>et nastala ministrska kriza, ker vlada baje odklamja avtonomijo Galicije, katero je bil obljubi! Franc Jožef.
Po teh kratkih vestefo je W.ko ugeniti, za kaj pravzaprav gre. Za enostavno deželno avtonomijo se sami ne navdušujemo, pa če bi bila prav tako obširna kakor na Ogrskem. Zakaj s tem ne bi bilo nikakor rešeno nan dno vprašanje.. Razumljivo je, da so Ruairri takoj protestirali
besede, ki bi izrekala tak naiuen alt tako zahtevo. Zavezniki pra/vije, da se ne uiorejo pogajati, Če ne poznajo pogojev, to je pa od uničeuja Nemčije tako daleč kakor od svetega Petra do Luciferja.
Viljemov armebefel pa ni le v tej točki nesramen, ampak je sploh tako sestavljen, kakor da hoče namenoma preprečiti pogajanje. Upozarjali smo že na to, da je psihologično za zaveznike naj večja težava v tem, da nastopa Nemčija neprenehoma kot zmagovalka. Nota zaveznikov je proti temu protestirala in če imela Nemčija resno voljo za mir, bi bila njena prva. naloga, da neha govoriti o zmagi. Čim bi vsaj molče obe stranki priznavali, da ni zmagala ne ena «ne druga, bi bil takoj ves položaj neznansko olajšan.
Zavezniki v svoji noti ue pravijo, da so zmagali, ampak le da ne kaže sedauji položaj njih prave moči. A namesto da bi Nemčija vsaj sedaj odložila svojo prevzetnost, prihaja kajzer s svojo v sedanjem položaju dvojno provokatorično frazo, da bo meč izsilil njegove pogoje. Če odgovore na to v Londonu: "AH rifpftit! Bomo pa gledali, da prepreči naš meč tvoje pogoje," se ne bi mogel uihče čuditi.
Kako smešno je Viljeiuovo večno naglašanje svoje boiauske oseb ice — "Jaz sem predlagal po-gajauje", "Moja ponudba", "Moji pogoji" —* o teiu ne borno več govorili. Ampak to njegovo povelje in njega tendenco je treba pribiti, da o-stane v spominu za tisti čas, ko bo nemška vlada zopet trdila, da ni nič kriva vojne in njenega nadalje vunja.
proti popolni gališki avtonomiji, ker bi ta izročila njihovo manjšino na milost in nemilost poljski večini. Avtonomija, ki reši narodne spore, vsaj toliko, kolikor jih je mogoče rešiti v kapitalistični družbi, se ne sine ozirati na deželne meje, ampak na narodne enote. Ne Galicija, ampak Poljaki in Rusini bi morali dobit.i rnak svojo avtonomijo ,tedaj bi se lahko govorilo o rešitvi narodnega vprašanja. Toda kakor vladajoči, tako zamenjavajo tudi naši patrioti vedno deželna in narodna vprašanja, kakor da je to vseeno.
Berlinska "Kreuz Zeitung" javlja, da se je sodrug dr. Friedrich Adler poskusil v svoji celici obesiti, ampak da so ga pravočasno našli in odrezali. Njegovo stanje vsled poizkusa samomora je pa vendar tako, da se je morala preiskava odgo-diti.
Čudno ne bi bilo, da bi človek rajši saui na pravil konec svojemu življenju, kakor da čaka na ratblja.
Bivši grški finančni minister Diomede pravi v pariškem "Tempsu", da čaka gitika kraljeva vlada le na povelja iz Berlina, da napade zaveznike. — Je že mogoče, da se evropsko bojišče še nekoliko razširi, in sicer še enkrat na tak načini da ne bo zaveznik oni všeč. Ker pa ne morejo reči, da niso videli, kaj se godi na Grškem, se bo tedaj pokazalo, če so se v dveh dolgih letih naposled, vendar kaj naučili ali ne.
Turčija noče več varilstva. Po pariški pogodbi iz leta 18f>6 in po berliiwki iz leta 1878 je Turčija pod nekakšnim varuštvom evropskih velesil. Sedaj pišejo carigra<l»ki časopisi, da ga turška vlada ne bo več priznala. Na eni strani ji cinkajo z mrliškim zvončkom, na drugi pa nama trdi, da je pravkar dorasla.
Iz Berlina prihajajo zopet poročila o velikih nemirih v Moskvi. Povzročila jih je .baje neka prepoved shoda, o kateri pa ne pove isiročilo nič natančnejšega. Pravijo, da je bilo več kakor sto mrtvih ,iz česar bi se dalo pač sklepati, da je šlo za resno revolto. Policija je baje ni mogla ukrotiti, pa je poklicala vojaštvo na poiuoč, ki se je pa bratilo z ljudstvom. — Po nekem drugem poročilu je med aretiranimi tudi stotnik moskovske |h>-licije Pšelnakov in princ Lvov. Duma je nujno zahtevala pojasnila o stvari, a vlada jih jc podala le na tajni seji, na kateri so podali socialistični poslanci pravo sliko dogodkov.
cev
Najbolj nerazumljiva je pač draginja ljev v Ameriki. Kapitalisti odirajo vse prebivalstvo Zedinjenih držav, okro*g 100 miljonov ljudi. S pomanjkanjem kože se torej lic bi mogli izgovarjati.
Tudi kapitalisti bi bili za socializem, če bi si ga smeli razlagati tia svoj način.
boj.
V socializan! ne vodi sladko upanje, ampak
Kadar bo voda gorela, bo sprava med delom in kapitalom mogoča.
Angleške tovarne ponujajo a-uieriški vladi vojaške potrebščine ceneje kakor tukajšnje. Well — kupčija in patriotizem, to je razlika.
Pred vsakimi volitvami se v A-meriki čita: "Za prihodnje volit* ve imamo močne kandidate." Če bi rajši povedali, kako močna je — organizacija.
Raraitel|skl odl»r
MIcSmI Zim*»*r, aa6.1.1*
EnuuiuflJ B«ran«k
Dr. Antas iHwkMi Mirwti
A. V. Owt«|«r Juhn C. Km« LrMftt K«nd« Jmmmm t. St.pt. C. R. WsJUek
Brez znanja ne more delavstvo igrati nobene druge vloge, kakor ■ stroji. Zakaj njegova moč je le ' tedaj kaj vredna, Če jo delavstvo I .«pozna; a da jo more prav spoznati, je treba znanja. Nevednost! je najboljša zaveznica zatiralcev.
liBfs F« Mephs,
pradatdalk.
Chrbtlu 1. MfaHeek.
I. pod p reda.
buaael Beraaek,
II. pod pred«.
iioii J. \r*si.
blagajnik.
Ameriška Državna Banka
1825-27 Blue Island A vetrne, blizo 18-ate ulice, CHICAGO, 1LL.
Glavnica in prebitek ... $500,000.00
flnPRTfl" Pondeljek in v četrtek do 8J zvečer UlirniU« vse druge dneve pa do 5J popoldan
Pošiljamo denar v stari kraj brzo in ločno.
V 34 pol it U'il ili okrajih us Čeikern ¿rvi 100S hrvaukih iu l««r» slovenskih
POZOR!
Zaradi nepričakovanega naglega dviganja in nestalnosti kron-io poiitM-nih okrajih ns ske vrednosti, nemogoče je določiti stalno oeno, ali vae naše cene I« t»43 brvsukik in 434 bodo računane po najnižjem dnevnem kurzu. Upraaajte ali pišite
po cene.
Obsežnj denarni premet in niske cene. Vse poiiljatve garantirane.
Direktna zveza e Prvo Hrvatsko hranilnico in poeojilnico v Za-grebu in njenimi podružnicami.
Poiiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Krnijo. Angleško in Francosko.
Govorimo vae slovansko jezike.
beguncev v' Mora v »k «m
slovenakih beguncev. I Nunsko«! no po »ebue hrvatnke fcole, ponekod obiskujejo otroci ¿e&ke ali uenrike Aole; »lo vernikih »il ui nikjer. V čeških ¿olahi govore Hrvstski in sloveueki otroci te jaiko dobro čefke; v noimkih fcolali i j utajo seveda silne težave. Hrvatske Aole m> v HortoHch pri Kladnu, v Hthied j bergu na Mora-vekem in v okolici Mo raveke Trebove. Tekom prihodnjih tednov bodo ustanovili A« več hrvatskih «ol, tdovftiMki fcoli pa ne ustanovita v Libavi ua Čeftkeiu in v Kleinrfto-hlu na Morsvakem.
Iskrena prepričanja.
Trpljenje izmodri. Tisti, ki pozna velike bolečine, pozna tudi zdavilo in ga nikdar ne pozabi, ki mu je doneslo olajšbo. Mrs. Mary Zahorak, Housa-tonic ave., Bridgeport, Conn., piše i ( „Bila som zelo bolna dolgo čaaa. Ničesar ni mogel prenesti moj želodec vse sem izbruhala. Potem gern začela uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino in odtedaj se puočutim zdravo. To zdravilo je sedaj vedno v naši hisi." Istega prepričanje so vsi, ki so trpeli vsled zapeke, glavoboli, omotičnosti, razdrožljivosti, izgube slasti i in odločnosti, malokrvnosti, živi jonske promene itd, in so danes v naj-! bolj&em zdravju, ker so uživali Trinerjevo ameriftko zdravilno grenko vino. Cena $1.00. V lekarnah. Triner's Liniment je drug blagodr zs vaš dom. Pomaga pri revmatizmu, nevralgiji, nezgodah, izvinki, oteklenah, ozeblinah itk, hitro in gotovo. Cena 25 in 50e v lekarnah, po poftti 35 in 60 centov. Jos Triner, Mfg. Chemist, -1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, > IM. Če »elite okrasiti svojo ateno z mičnira Trinerjevim Zlatim Koledarjem, pošljite 10 centov v pokritje ; poštnih stroškov.
KODBRNA KNIOOVBNIOJL Okusno, hitro in frpeine 4eft» za privatnike in društva. BpveJ» mamo naročila tudi isven Imamo moderne stroja, cene in poltena poetreiba.
BRAT» HOLAM, 1638 Bfa»
Naiveči« slovanska tiskarna v Ameriki je
» »
—Narodna Tiskarna=
___ ■■
Blac Imimm* Avessc, CMcago, II-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
MoeMMeao»»«eoe»»e<»»eeeeeMeojieeoeeeeeeoeoooeeeeoo
t^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zaatave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka

F. KERŽE CO.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prefínete zastonj.	Vae delo oarauitirano.
OMeeesMoeeeeeMeMMoeeeooeeeoooooeooesoooooeiooo»^
Edini slovenski pogrebnfk
MARTIN BARETINČIČ JM BKtAB STKEET Tli. 147S JOHNSTOWN. PA.
CARL STROVE*
Attorney at Law
Zastepa st vttb iiMfti
specialist za tozbe v odSkodnto-kih zadevah. fit. sob« 1009
W. WASDNCTON
c ^ CHICAGO, ILL. Telefon:
1S3
Moderno nrejina yoetflna
Villagb nm
s prostranim vrtom si MARTIN P0T0KAR, Ogdea Ave,, bliao oeetno ike postaja, Lyons, HL
Telefonska štev.: 224 m.
j se z zdravjem!
V vzhodnem Ohio dobe premog«rji po 50 ccn-tov za tono premoga, ki velja v Clevelandu 7.5() dol. — Ali razumete, kaj je kapitalistični sistem t
Harmonija nastane, kadar hodu vsi ljudje delavci in posestniki obenem.
Kari I. je bil na Ogrskem maziljen.. Treba je verjeti, da ima sedaj vao tisto pamet, ki je prej ni imel.	. .
Kadar se brivski vajene* izuči, mora napraviti izpit, preden «me briti ljudi: Mladi Kari sme vladati ljudi, ne da bi bil dokazal sposobnost.
Kadar bodo v*i ljudje dele in i kulture, jo bodo tudi vsi znali ceniti.
Kdor krivi hrb«t, se ne smo čuditi, da bo topen.
Dr. Rlelitirt Pain Expedir
sa revmatično te
ločino, m otrpnelosti pov In
Prarl se dobi Is zavitku, kot k tie ts slika IVa ▼r.emite ga, akr ni m s ns ta vitki nafte trino mam-ka • Sidro.
29 íq 90 eentov % vseh lskarnak, ai pa naročite si »a ravnost od
F. Ad. Richter à Ci
7A-SO Waablaftot
Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako se počutit dobro, nikar ne sprsvljaj v nevarnost svojega cdravja s tem, da poskuiai raznovrstne alkoholne grenHce, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice.. Kri je tskoreČ reka, ki Ti dsje dragoceno ii vi jen je. Ona se preteka po arterijah in iilah in prinata hrano vsaki posamezni oelici in okrepčajo vse telo. Istočasno odstranja nepotrebne snovi, ki se prehitro zbirsjo, in pokončuje raznovrstne bacile. Radi tega se treba ogibati v*ega, kar bi oslabljevalo in storilo nezmožne krvne celice. Kdiaole silna, močna krvna telesca so sposobna, da izvriujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati ln varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne ftkoduje. "Ono okrepčujo iivčnl sistem ln usposablja telo, da Izvrtajo svoje glavno namene", pravi dr. Armand Oauthier, (-lan francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Psrizu,
Trinerjev Ameriški Eliksir Iz Grenkega Vina.
To sredstvo, s kojim se nobeno primerjati ne da, je sestavljeno i* rastlin, koreninic, ki so pri/.nane zdravniške vrednosti, in iz naravnega, čistega, popolnoma zrelega vina. Nima nikakih kemikalij aH strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri
ZAPEKI VETBOVIH NAPENJANJU OLAVOBOLU
NERV0ZN08TI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERGIJE SPLOŠNI SLABOSTI
hitro in sigurno. Odkloni kratkomalo vse ponaredbe, ki iro samo dormrl Naše načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga —^ in naša cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vina, še tako dsicajo — vedno iste: $1.00. — PRI VSEH DRUfilSTIH.
jftahši
co fTe
Sedanji letni čas pripelje seboj raznovrstna nezaželjene gost sebno revmatizem in nevralgijo. Ali veš, kako jih sAejetit Naj način je. da rabi» TRINER.TKV OBMZ. Jo iivratno zdravilo, uko boli vrat, ako imaš otekline, razpokline itd. Cena 25 in 90c, pri vseh drugistih, po pošti 39 in AOe.
Pri vseh >H>leznih, ki so spojene s kašljem, rabi Trinerjevo zdravilo
» k»*»]! (TRINER« CX)UOTl 8EDATIVE), cena 25 in 50c, ik, pošti 35 in 60c.	»ii
JOS. TRINER
komik izdelovalec,
1333-1339 Si. Ashland Ave.
Chicago, III.
New York, H. 1
LOUIS
modorno urejen salun
là 41« BRâlO AVE., KEROSNâ, VIS
Tolofon UM
Central Hotel
Conemauflh, Pa. Fred. Mosebarger,
najbolj üb
r*vtj T
ki js: INTERNATIONAL 00-CIALIST E*VrtW.M — Iihâ> mesečno in sUne $1.00 na loto. « Naslov: Int 8oe Review. 841 B Ohio 8t., Chicago, III
i ASI NIK
Dr. W. C. Ohlendorf, M. k
IdravMik sa
J«
_ravila. 1»W4 m., 0Mt SCO U redaje e4 1 4e • p» ^el.; T ée • sve4er lsvea OMeafi Hvell belatki aaj pilejo
SLOVENCI
pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD-PORNI JEDNOTI.
Naročite si devnik "IVosvt* ta'*. List stane za celo leto por leta pa $1.50.
Vstannvljsjte nova druitvii^ Deset članov(ic) je treba xa novo društvo. Naslov /.a list in* jji taj-rtiStvo je: 2657 So. Lawndale Ave. Chicago, 111