F«MnlM plačan« » gotorlvl. 1. izdaja. Cena Din V*- Izhaja vsak dan zjutraj razven » ponedeljkih In dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1*—, lanskoletna 2*—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 80‘—. Uredništvo t Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 80-69 In 30-71 Rokopliov na tratam* Oglas! po tarifi (n dogovora Dpra»a v Ljubljani. Gradišče 4, tel. 30-68. Podružnica * Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, teL 29-GO. V Celju: Slomškov trg 4. Post Jek. rač.i Llnbllana 15.621, St. 184 Ljubljana, sreda, dne 12. avgusta 1981 Leto II. ' Norman Montagu, Ta mož je predsednik »Angleške banke« in eden od najodličnejših mož v reševanju sedanje svetovne gospodarske krize. Briand je okreval Pariz, 11. avgusta, n. »Petit Parisien« poroča da je Briand skoro že okreval. Deset dni miru mu je sila mnogo pomagalo. Kljub oddihu pa je bil Briand v nepretrganih telefonskih vesteh z Quai d’Orsayem in vodil zunanje-politične posle kakor prej. Koncem t. m. se bo vsekakor vrnil v Pariz in bo tu vodil francosko delegacijo v Ženevo. Pariz, 11. avgusta. AA. »Petit Parisien« piše, da se je Briandu zdravje toliko popravilo, da se bo konec meseca lahko vrnil v Pariz in da bo mogel zastopati Francijo v Svetu Društva narodov v začetku septembra. Gospodarska napetost med Avstrijo in Madjarsko Dunaj, 11. avgusta, d. Zaradi nove naredbe madjarske vlade od 8. avgusta o deviznem in Plačilnem prometu, je trgovski promet med Avstrijo in Madjarsko skoraj popolnoma zastal. v avstrijskih industrijskih in trgovskih krogih je ukrep madjarske vlade, ki v resnici Pomeni neke vrste moratorij za inozemstvo, povzročil veliko razburjenje. Včeraj popoldne se je v trgovinski zbornici vršila seja vodilnih organizacij, na kateri so posamezne družbe zahtevale najostrejše protiukrepe proti Madjarski. Sklenjeno je bilo tudi, da se odpošlje v Budimpešto nemudoma zastopnik dunajske trgovinske zbornice, ki bo imel nalog, da se pouči o razmerah. Danes popoldne se je sestal ministrski odbor za gospodarske zadeve, in sicer ministri dr. Schober, trgovinski minister Heindl in kmetijski minister Dolfuss, ki so imeli sklepati o nadaljnih ukrepih. Vtisi angleškega poslanca o Poljski Varšava, 11. avgusta. AA. Poljska agencija poroča: Angleški poslanec delavske stranke O. Barr, ki se zdaj nahaja v Lvovu, je dal intervju sotrudniku lista »Gazeta Lvovska«. Na novinarjevo vprašanje, kaj sodi o ukrajinskem nacijo-rializmu, je poslanec odgovoril to-le: Jaz sploh proučujem narode, kjer žive manjšine. Tako sem med drugimi državami obiskal tudi Poljsko. Imel sem priliko o tem vprašanju čuti mišljenje Ukrajincev, ki žive na Poljskem. Vendar ne maram izraziti svoje lastne sodbe o tem, ne samo zato, ker je moj obisk neuradnega značaja. nego tudi zato. ker mi ne dopušča moj duhovniški poklic, da bi govoril indiskretnosti, ki so nepotrebne iu ki bi utegnile poostriti od-uošaje med narodi, združenimi v isii državi. Dalje je Barr rekel, da je Lvov poslednja etapa njegovega potovanja. Vse življenje na Poljskem, je rekel, sem opazoval z velikim zanimanjem in pri tem ugotovil, da je iz razvalin vojne vstala zelo impozantna država. Iz Poljske vzamem s seboj jako ugodne vtise. Barr je izrecno naglasil ljubeznjivost poljskih oblasti, ki so mu povsod izkazale gostoljubje in mu pomagale, kakor mu ne bi mogli bolje nikjer drugod. Veliko posojilo za Madjarsko Budimpešta, 11. avgusta, n. Po polslužbenih poročilih je madjarska vlada premostila vse ovire za najem posojila v inozemstvu. Pogajanja so se zaključila in sporazum bo baje periektui-ran še ta teden. Madjarska bo dobila 5 milijonov funtov sterlingov. Listi so davi poročali o Pogajanjih in o posojilu. Emitirano bo v Franciji, Italiji, Švici in na Holandskem. Med tem pa tisk nadaljuje akcijo za emisijo notranjega Posojila. Na čelo te akcije je stopil senior ma-djarskih politikov grof Apponyi. Za avtonomijo Katalonije . Madrid, 11. avgusta, n. Katalonska zbornica Je na svoji včerajšnji seji naročila predsedniku Maccii, naj odpotuje v četrtek v Madrid in predloži tamkajšnji vladi od velike večine katalonskega naroda sprejeto ustavo. Veliko število katalonskih parlamentarcev bo akciji sledilo v Madrid, da se udeležijo v španskem parlamentu razprav o katalonski ustavi. Nizke žitne fcene v Romuniji ' Bukarešta, 11. avgusta, n. Romunska pšenica , v6®raj padla na najnižjo ceno v poslednjih stoletjih. Banatsko in sedmograsko pšenico so Prodajali po 150 lejev za q. Današnji položaj v Nemčiji Nemški narod mora zbrati vse svoje sile — Uradno povabilo za francoske državnike na obisk v Berlinu — Stališče katoliškega centruma — Ureditev razmerja med Nemčijo in Prusijo — Kaj hoče »Stahlhelm«? Berlin, 11. avgusta, d. Berlin je slavil danes ustavni dan. Državna poslopja, sole in železniške postaje so bile okrašene z zastavami. V nemškem državnem zboru se je vršila oficielna ustavna proslava, ki so se je udeležili državni predsednik Hindenburg, državna vlada in pruska vlada. Državni kancelar dr. Briining je imel kratek nagovor o pomenu weimarske ustave in je na koncu apeliral na nemški narod, naj v tem trenutku zbere vse svoje moči, in končal z vzklikom: »Živela republika!« »Živel ujedinjen nemški narod!« Policija je odredila vse potrebno za varnost, vendar miru niso nikjer motili. Berlin, 11. avgusta, d. V tukajšnjih krogih pričakujejo, da se bodo sedaj, ko se je pruski plebiscit za nacionalistične stranke tako neugodno končal, začele zopet priprave za berlinsko potovanje francoskih državnikov. Službeno povabilo nemške državne vlade bo najbrž že prihodnji teden odposlano. Francoski državniki Laval, Briand in Flaudin pridejo v Berlin najbrž proli koncu tega mesca, na vsak način pa še pred otvoritvijo septemberskega zasedanja Društva narodov. Berlin, 11. avgusta, d. Stranka centruma je za jutri sklicala načelstvo v Berlin. Na seji bodo podrobno obravnavali razmerje med državo in med Prusijo. Pri tej priliki namerava centrum skupaj z državno stranko započeti akcijo, da se izvede upravna skupnost države s Prusijo. Izprcmembe v določbah o tisku Berlin, 11. avgusta. AA. Wolff poroča: Predsednik Hindenburg je snoči izdal novo uredbo, ki je bila že najavljena in ki izpreminja predpise prejšnje uredbe o li-sku. S snočnjo novo uredbo se uvede strožja cenzura glede izrabe zakonskih pravic. Od vseli perijodičnih spisov, ki izhajajo na področju Nemčije, se sme zahtevati, da natisnejo uradna sporočila in odgovore z uradnega mesta in na prej objavljene članke v dotičnih listih. S to odredbo se izpremeni in izpopolni uredba o svobodi tiska in obvezah listov v loliko, ker sme omenjena zahteva glede objave uradnih sporočil izvirati samo od najvišjih oblasti države ali posameznih se- * stavnih delov te države. Isto velja tudi za objave in sporočila najvišjih pokrajinskih oblasti, kadar se ta sporočila objavijo v obliki uradnega proglasa, vendar sc taka objava sme zahtevti od uredništva peri-jodske publikacije samo- tedaj, če se s to zahtevo sklada tudi notranji minister nein ške državne vlade. Ta uredba uvaja tudi novo prakso za pospešitev sodne procedure in postopka pri pritožbah prepovedanih listov. Pravi cilji »Stahlhelma« Berlin, 11. avgusta. AA. Glavni vodja društva »Stahlhelm« Seldte je izjavil, da je glavni namen društva dosega izpre-membe režima v Alzaciji in Loreni ter poprava meje na vzhodu. Velike notranje reforme Pariz, 11. avgusta. A A. Havas por oča iz Berlina, da bo predsednik pruske vlade Braun začel pogajanja z nemško vlado glede reduciranja ministrstev in nekake ustavne skupnosti med Prusijo iu Nemčijo. Ta velika reforma bi se dala izvesti pri pravosodnem, notranjem, kmetijskem in morda tudi poštnem ministrstvu. Verjetno je, da bi v tem primeru prebivalstvo Prusije z referendom povedalo svoje mnenje o teh reformah. Aretacije pri plebiscitu Berlin, 11. avgusta. AA. Policija je zaradi dogodkov na Bulovvplatzu izvršila 174 aretacij. Poslopje, kjer se tiska komunistični list »Die rote Fahne«, je zaprla. Finančna diktatura na Madjarskem Tuja kontrola postaja vedno bolj potrebna Budimpešta, 11. avgusta. Grof Belhlen je uvedel na 'Madjarskem finančno diktaturo in si je v ta namen dal izglasovati od vedno poslušnega parlamenta tako daleko-sežna pooblastila, kakor jih še ni imel od kralja Matjaža dalje še niti en Madjar. Ta pooblastila segajo tako daleč, da je v nekaterih panogah narodnega življenja izgubila ustava sploh svojo veljavo. Tako more vlada menjati že odglasovani proračun in izrekati kazni brez ozira na kazenski zakon. Tako je Bethlen uvedel popolno finančno diktaturo na Madjarskem. Ta diktatura je nastala vsled trojne krize, ki vlada v madjarskih financah. Ravnovesje v državnem proračunu je porušeno, v nevarnosti je madjarska valuta in veliki finančni zavodi se nahajajo v plačilnih težavah. le trojne težave misli premagati madjarski finančni minister na ta način-s posojilom od 7,000.0000 funtov sterlingov (okoli 2 milijardi Din), hoče odpraviti de- ficit v državnem proračunu, ki znaša po njegovih podatkih 60,000.000 pengo (000 milijonov Din). Vse pa kaže, da je ta deficit mnogo večji, ker hoče poleg tega finančni minister še povečati davke in znižati vse državne izdatke. Zunanjega posojila pa madjarska vlada vkljub vsemu prizadevanju še ni mogla dobiti. Pač pa je madjarska Narodna banka že posodila na to posojilo 5,000.000 funtov. Prihranki tudi ne bodo dali mnogo in so samo navadna fraza. Za državno upravo je izdala letos Madjarska skoraj 9 milijard dinarjev, državni zavodi pa jo veljajo malo manj kot 5 milijard Din, 54% od teh ogromnih izdatkov pa gredo na osebne plače. Ko se je pred 5 leti poslavljal z Madjarske kontrolni komisar Društva narodov Smith, je znašal madjarski proračun polovico manj. Že tedaj je izjavil Smith, da bodo Madjari sigurno zabredli v silen deficit, kakor hitro bo konec mednarodne kontrole. To se je tudi točno zgodilo in madjarska vlada je iztisnila iz prebivalstva za nepotrebne investicije do 800 milijonov pengo (8 milijard Din). Bethlenova vlada se hvali, da je znižala stroške za osebne izdatke in da je odpu-slila 42.000 javnih nameščencev, pozabila pa je dostaviti, da je bilo od teh 39.000 delavcev v državnih zavodih, dočim se je število višjih uradnikov, civilnih in vojaških, povečalo od tedaj za nekaj tisoč. Madjarska živi nad svoje razmere. Ker je nemogoče, da bi se znižal madjarski proračun za 25% in zvišali madjarski dohodki za daljnih 25%, ne bo mogla Bethlenova finančna diktatura premagati težav in za Madjarsko bo edin izhod tuja diktatura. To diktaturo pa bi morala izvajati država, ki posodi denar in ki bi skrbela, da se ne bi ta denar porabil za nepotrebne vojaške in reprezentativne namene. Revizija medzavezniških dolgov? Washiugtou, 11. avgusta, n. V političnih in finančnih krogih vsestransko komentirajo vest, ki so jo objavili nekateri angleški listi, da sta Mac Donald in Stimson na svojem poslednjem sestanku na Škotskem govorila tudi o načrtu, po katerem naj bi se znižali medzavezniški vojni dolgovi za 50%, da bi se tako olajšal težki finančni položaj Nemčije pri plačevanju reparacij. Namestnik državnega tajnika za zunanje zadeve Captle je odločno dementiral te vesti in naglasil, da se Mac Donald in Stimson nista pri svojih razgovorih niti od daleč dotaknila vprašanj o reviziji medzavezniških vojnih dolgov. Vladni krogi menijo, da so se te vesti lansirale le z namero, da se vidi, kakšen vtis bodo napravile na ameriško javnost. Predsednik bud-žetskega odbora ameriškega kongresa Wood je izjavil, da bi bilo sedaj zelo neprimerno reševati vprašanje o reviziji medzavezniških vojnih dolgov, ker je že Hooverjev predlog naletel na oster odpor, pa bi, če bi se sedaj pričela diskusija o vprašanju revizije, bila situacija znatno bolj komplicirana, in le težko bi ameriški kongres odobril Hooverjev predlog o moratoriju. Demokratski senator Fletcher se je odicrito postavil na stališče proti vsakemu poskusu redukcije vojnih dolgov ali dajanja kakršnihkoli novih olajšav dolžnikom Združenih držav. Republikanski senator Kean je objavil v »Newyork Timesu« članek, v katerem je nastopil proti temu, da bi se o vprašanju medzavezniških dolgov v Ameriki sedaj diskutiralo, a je dopustil, da bi se pogodbe, ki jih je Amerika sklenila s poedinitni državami o ureditvi njihovih vojnih dolgov, nekoliko izpreme-ii.il e. Naglasil je potrebo, da se pri tem predvsem uredi vprašanje o ureditvi britanskih vojnih dolgov Ameriki, ker ni bila Velika Britanija pri pogodbi deležna nikakršnih olajšav, marveč je vse svoje dolgove v celoti priznala. Druge države so sklenile z Združenimi državami zase vse bolj povoljne pogodbe. Združene države so naprain njim popustile iu jim dale znatne olajšave. Zaradi tega je bilo treba \ primeru revizije vojnih dolgov dati v prvi vrsti Veliki Britaniji olajšave pri plačevanju njenih dolgov. Angleška banka v Albaniji Rim, 11. avgusta, n. Iz Tirane poročajo, da sta albanski zunanji minister in tamkajšnji britanski poslanik podpisala pogodbo o trgovini in pomorskemu prometu. Pravijo, da se bo v Tirani v kratkem ustanovila britanska banka, ki bo podpirala britansko trgovino in britanske penetracije v Albaniji. Ta banka bo imela svoje podružnice tudi v manjših albanskih mestih. Obsedno stanje na otoku Kuba Kuha, 11. avgusta. AA. Vlada je zaradi revolucijske zarote proglasila obsedno stanje. Nov načrt zakona o notranji upravi v Romuniji Bukarešta, 11. avgusta, n. Finančni minister Argetoianu, ki sedaj zastopa tudi notranjega ministra, je odpotoval v Sinajo na oddih. V Sinaji pa bo tudi pripravil teren za jesensko politično kampanjo, ki bo, kakor napovedujejo, zelo burna. Argetoianu bo v Sinaji pripravil celo vrsto načrtov važnih zakonov, id se nanašajo na notranjo upravo in finance. Včeraj se je sestal z voditeljem nacijonalno-kmetijske stranke Mihalakom in se z njim dolgo časa razgovarjal. Ta sestanek spravljajo v zvezo z načrtom nove ga zakona o notranji upravi, ki ga pripravlja Argetoianu. Argetoianu hoče voditi svojo politiko po srednji poti med popolno decentraliza-eijo, kakršno hočejo pristaši uacijonalno kmetske stranke, in centralizacijo, ki’ jo zahtevajo liberalci. Hrvatskega emigranta Man-dakoviča je bolgarska vlada izgnala Sofija, 11. avgusta. AA. Bolgarska brzojavna agencija razglaša: Policija je izvršila več aretacij med. makedonstvujuščimi. Notranje ministrstvo je izgnalo iz Bolgarije hrvatskega emigranta Mandakoviča, glavnega urednika lista »Hrvatski glas«, čigar prva številka je nedavno izšla v Sofiji. Mandakoviča so takoj odgnali na mejo. Njegov izgon se utemeljuje z zlorabo gostoljubja. Žrebanje razredne loterije Beograd, 11. avgusta. 1. Danes so bile izžrebane srečke 3. razreda 22 kola. Premijo 250.000 dinarjev je dobila srečka 51.406, 80.000 Din 43.085, GO.000 Din 19.650, 20.000 Din 81.731, 10.000 Din 20.047. Gospodarska vprašanja v ospredju Po vsem svelu se vidi, da prihajajo gospodarska vprašanja vedno bolj v ospredje in da je vsa politika narodov odvisna v pr- vi vrsti od teh vprašanj. Tako je tudi v Jugoslaviji in vseh njenih banovinah. Pri nas pa so ta vprašanja še posebej težavna, ker so se vsled povojnih teritorijaI-nih sprememb spremenili tudi pogoji našega gospodarstva. Te spremembe so bile mestoma tako velike, da so na eni strani prišle rele panoge našega kmetijstva v težko krizo, na drugi strani pa so se odprle velikanske možnosti za čisto nova podjetja. Te velike spremembe v pogojih našega gospodarstva se dolgo nismo hoteli zavedati in zalo smo skušali vse nedostatke in težave premagati z raznimi krparijami in čisto polovičarskem i sredstvi. Toda takšna sredstva so nezadostna in zato tudi ni bilo noben ega zboljšan ja. Evropska gospodarska kriza pa je prinesla še nova vprašanja, ki prav lako še čakajo na rešitev. Nastal je tako cel kompleks gospodarskih vprašanj, ki segajo eno v drugo, in od katerih ni nobenega mogoče rešiti dobro, če ne rešimo vseh. Tako n. pr. Ivo debata o predragem mesu vedno dala nepovoljen. rezultat, če se ne bo hkrati rešilo vprašanje vseh cen. Kajti jasno je, da ne more mesar dosti znižati cene, če ostanejo prav vse druge cene na isti višini, s čemur pa seveda nočemo reči, da bi vladalo danes pravo razmerje med ceno žive živine in mrtve. Toda problem je v tem, da se vse cene znižajo, da dobi tako denar boljšo veljavo. Kmet se ne upira nizki ceni živine, če imajo nizko ceno tudi izdelki, ki jih mora kupovati. Kmet ne more in noče truzumeti samo tega, da bi moral svoje blago ceno prodajali, tuje pa drago kupovati. Cene vseh pridelkov in izdelkov tvorijo eno celoto in vprašanje-cen je mogoče dobro rešiti le, če se reši to vprašanje v celoti. Pri nas pa se dela tako, da se sedaj zaleti kdo v ceni enega blaga, potem pa zopet v ceno drugega. Posledica tega je, da se nobeno ne reši v celoti, ker draginja ni odvisna le od cene kruha in mesa, temveč tudi od cene sladkorja, kave, obleke, stanovanj, davščin in še cele vrste raznih izdelkov in pridelkov. Pa tudi od višine zaslužka. Če dobiva n. pr. neki delavec le dva dinarja od ure, potem je zanj draginja sploh nepremagljiva, ker ni njegov zaslužek v nobenem razmerij us cenami, ki vladajo. Zato je treba obenem s cenami rešiti tudi vprašanje višine zaslužka in potem tudi vprašanje možnosti zaslužka. Pri nas v Sloveniji je bilo vedno tako, da večina otrok ni mogla najti v rodni •hiši zaslužka. Včasih je iz te krize pomagala Amerika in Westfalija, sedaj pa je te rešitve konec. Notranja kolonizacija postaja nujen problem zaslužka za naše ljudi in to vprašanje je treba pričeti reševati. Na drugi strani pa je enako jasno, da je moderni svet našel celo vrsto možnosti za nove zaslužke, dotam je za marsikateri obrt komaj še prostora na zemlji. Nekateri pa tega nočejo in nočejo videti in kar na slepo milijo vedno v stare poklice. Še manj pa se morejo- otresti nekaterih predsodkov, ki so ostal,i iz stare gosposke dobe. Tako mislijo nekateri, da je časten in stanu primeren zaslužek Je tisti, ki ga pridobiš za mizo in M peresom v roki. Celo tisti pisar, ki samo avtomatično prepisuje, misli, da je bogzna koliko več ko kmet, ki ima cel grunt in ki Se najboljši gospodar v vasi. V Ameriki, ii je danes najbogatejša dežela na svetu, m s takšnimi predsodki čisto pospravili in mi bomo morali storiti isto, če bomo hoteli vzdržati vedno ostrejšo konkurenco, M se pojavlja na vseh potih in vseh panogah. Le nekaj gospodarskih vprašanj smo našteli, hi danes nujno zahtevajo rešitev in ki »o danes vsebina vsega življenja narodov. Vsa ta vprašanja pa je mogoče dobro ježiti Je po vestnem študiju in globokem pre-vdarku. Zali bog pa ni nikjer videti tega vestnega študija in zalo se dan na dan ponavlja ista pesem, da se niti eno vprašanje, ki se pojavi v javnosti, ne reši zadovoljivo. Skoraj tako izgleda, kot da sploh nimamo nobene inteligence, ki bi se znala in hotela lotiti teh najbolj perečih vprašanj. Skoraj izgleda, ko da bi bila naša inteligenca mnenja, da se je vsa ta vprašanja sploh ne tičejo. Toda to je velikanska zmota, ki se mora kruto maščevati. Če ostanejo vsa ta gospodarska vprašanja nerešena, potem mora nastati pomanjkanje denarja, potem mora priti tudi do znižanja plač javnih in zasebnih nameščencev. Inteligenca ne vrši pravega produktivnega dela, temveč živi od producentov. Če bodo obnemogli ti, tudi za inteligenco ni rešitve. Zato pa je treba, da se prične inteligenca naviti z gospodarskimi vprašanji in da nam zgradi gospodarsko politiko, ki bo odgovarjala potrebam naše dežele. Nekdaj so bila razna čisto politična in kulturna vprašanja v ospredju, danes pa je trda sila vsa ta vprašanja potisnila nazaj in njih mesto so zavzela gospodarska vprašanja, čas bi že bil, da bi se naša inteligenca pričela tega zavedali in ustvarjati zdravo jugoslovansko gospodarsko politiko. Spor med Vatikanom in fašizmom JMova pogajanja - Razmere so se ublažile - Mussolini ne pojde v Vatikan •Milan, 11. avgusta, n. Včeraj je imel italijanski poslanik pri Vatikanu De Vecchi daljši razgovor s kardinalom državnim tajnikom Pacellijem. Splošno sodijo, da je to pričetek novih službenih pogajanj, ki šo se neslužbeno in tajno vodila že precej časa. Vatikanski krogi pa naglašajo, da še nobena stranka ni odnehala v vprašanju, ki je najtežavnejše, t. j. v vprašnju mladinske vzgoje. Na vsak način pa so se razmere ublažile v toliko, da je prenehala ona srdita medsebojna polemika listov iz prvih dni konflikta. Kardinali trde namreč, da ni govora o tem, da bi Mussolini prišel v avdijenco k papežu, kakor se to splošno govori. Potujoča kmetijska razstava Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Beograd, 11. avgusta. AA. Kakor je bilo že objavljeno, se pripravlja pod pokroviteljstvom največjega zaščitnika našega kmetijstva in po-bornika njegovega napredka, Nj. Vel. kralja Aleksandra ter pod častnim predsedništvom njegovega prvega sodelavca predsednika vlade generala Petra Živkoviča v naši državi velika potujoča razstava in šola, ik bo šla po vsej naši državi, da ponese v najoddaljenejše vasi kulturo in napredek. Ker bo ta razstava potujoča, bo velikega pomena za naše kmetijsko prebivalstvo, ker bo šJa iz kraja v kraj ter pokazala najnaprednejšim in najzaostalejšini našim kmetovalcem najboljše praktične metode ter jim dajala poduk v vseh panogah higijene in gospodinjstva ter pokazala na ta način kmetovalcem vse naše države pot do novega napredka. Izvršni odbor vrši vse priprave, ki so potrebne za dosego uspeha. Ministrstvo za promet je za to razstavo pripravilo poseben vlak z 20 poseb- nimi za to urejenimi vagoni. Za časa potovanja razstave bo ministrstvo dalo na razpolago posebno železniško osobje. Ministrstvo za kmetijstvo je dalo pripravljalnemu odboru na razpolago neobhodno potrebne strokovnjake za ureditev oddelkov, ter vse, kar je potrebno za ureditev in prireditev razstave. Potujoča razstava bo imela več oddelkov ter se bo v glavnem delila v poljedelski, biljčno-industrijski, vinogradniški, sadjarski, oddelek vzglednih in kontrolnih postaj, selekcijskih postaj, državnih kmetijskih posestev, privatnih naprednih posestev, zadružniški, ovčarski in živinorejski, mlekarski, hlgijenski, čebelarski, gospodinjski in dr. Posebno velik interes bo v izstavi posvečen oddelku za zadružništvo in kmetijske organizacije, kjer se bo pokazal razvoj in moč zadružništva v naši državi, ker je lo najvažnejši faktor v razvoju našega narodnega gospodarstva. Najbolj nevarna gnezda jetike so v bolnišnicah, brivnicah... Zanimiv »Zemljevid delavske tuberkuloze« - ženske so bolj nagnjene k jetiki ko moški Ljubljana, 11. avgusta. V svoji letošnji publikaciji statističnih podatkov je OUZD v Ljubljani objavil med drugim tudi »Zemljevid delavske tuberkuloze«, iz katerega je razvidno število tuberkuloznih obolenj zavarovanih delavcev v letu 1929 v območju posameznih ekspozitur OUZD z odgovarjajočimi absolutnimi in relativnimi števili bolezensko podpornih dni. Tuberkuloza najbolj pustoši v območju ekspoziture v Mariboru. Nato sledi v daljšem presledku ekspozitura v Ljubljani. Namen tega zemljevida je raztolmačen v besedilu, katerega tukaj doslovno navajamo: »Najstrašnejša bolezen, zaradi katere hira in umira naše delavstvo je tuberkuloza. OUZD v Ljubljani je od 1. VII. 1922 do danes izdal vseh bolezenskih podpor že nad 'It milijarde dinarjev. Od tega odpade ena petina ali Din 50,000.000 samo na tuberkulozo. Vendar so ta ogromna bremena našega narodnega gospodarstva samo kapljica v morju v primeru s tem, kar bi bilo neobhodno potrebno storiti za ublažitev bede tuberkuloznega delavstva, »Zemljevid delavske tuberkuloze« je prvi korak k ugotovitvi tuberkuloznih gnezd, katere je treba v interesu našega delavstva in našega narodnega gospodarstva čimpreje očistiti. Boljše je namreč obolenje preprečiti, ako je le mogoče, kakor pa zdraviti bolnika, ko je mnogokrat že prepozno.« Vkljub temu, da vse brez izjeme priznava potrebo socijalnega zavarovanja in vkljub temu, da ni še nihče resno stavil predloga za demon-tiranje socijalnega zavarovanja, je čedalje več pritožb proti socijalnim institucijam tako od strani delodajalcev — »radi previsokih bremen« —, od zavarovancev — »radi prenizkih podpor« — itd. Novejša socijalna zakonodaja se prizadeva, da se kolikor mogoče ugodi težnjam delodajalcev in delavcev. Sredstvo, s katerim se to doseže, je takozvano preventivno zavarovanje, katerega namen je preprečevati obolenja, nezgode itd. Korist od tega imajo delodajalci, katerim se bremena socijalnega zavarovanja znižujejo, in delavci, kateri v podporah (hranarini, rentah itd.) nimajo in ne smejo imeti 100“/« kompenzacije za izgubljeno delamožnost. Ideja preprečevanja nezgod, obolenj itd. se zdi na prvi pogled nekako neresna, toda ako pomislimo na eksaktne statistične ugotovitve, da so mnoge nezgode in obolenja povzročile nezadostne varnostne naprave, neprevidnost delavcev, nehigijenska stanovanja itd., potem je jasno, da se z izpopolnjevanjem varnostnih naprav, s poukom delavcev, z zidanjem higijenskih stanovanj itd. da mnogo doseči v korist delavstva in narodnega gospodarstva sploh. V Dravski banovini je socijalnih bremen letno okoli 100 milijonov Din. V vsej Jugoslaviji pa okoli 1 milijardo Din letno, če štejemo še zasebna zavarovanja in bremena zavarovanja kapitala in zemljišč, znašajo vsa zavarovalna bremena v Jugoslaviji 5 rfulijard Din letno, katere bi se dalo vsaj deloma drugod v našem narodnem gospodarstvu izkoristiti. Pogoj za uspešno izvajanje preventivnega zavarovanja tiči v ugotovitvi vzrokov, ki povzročajo obolenja nezgode itd. in v pravilni določitvi jakosti njihovega vpliva. Iz tabel, priloženih letošnji publikaciji OUZD je razvidno tudi število tuberkulozno bolezenskih dni, ki odpadejo povprečno letno na vsakega člana v posameznih industrijah (tuberkulozna umrljivost). Industrijska skupina Tuberkulozna umrljivost Saniteta in higijena 2.853! dni Kemična industrija 2.257 » Tesktilna industrija 2.151 » Oblačilna industrija 1.966 » Trgovina in skladišča 1.628 » Poljedelstvo 1.607 » Gostilne, kavarne in prenočišča 1.551 » Kovinska industrija 1.443 » Gledališča, proti poklici in razno 1.420 » 1.327 1.304 1.297 1 199 1.163 1.074 1.028 364 930 905 143 Kamenje in zemljine Papirna industrija Poligrafija Usnjarska industrija Promet Živilska industrija Gradbena industrija Gospodinjstvo Lesna industrija Pisarne in denarni zavodi Rudarstvo in topilnice Naravnost neverjetno je, da se najnevarnejša gnezda tuberkuloze nahajajo ravno v industrijski skupini »Saniteta in higijena« (2853 dni), to je ravno tam, kjer bi človek s svojim zdravim razumom najmanj pričakoval. Toda, ako pomislimo, da se mnogo osobja v bolnicah inficira tekom dolgoletne strežbe tuberkuloznih bolnikov in nadalje na mnogokrat premalo zračne brivske lokale itd., potem nam postanejo take ugotovitve same po sebi umljive. Končno bi še pripomnili, da so ženske mnogo bolj nagnjene k tuberkulozi kakor moški, in sicer za okoli 50"/o. Na vsakega zavarovanca OUZD je odpadlo v letu 1929. povprečno 1.217 tuberkulozno bolezenskih dni. dočim je na vsako žensko odpadlo 1.768 tuberkulozno bolezenskih dni. V obratih, ki so tuberkulozno nevarni, se morajo torej nameščati izključno moški delavci. Važno za davčne obvezance Beograd, 11. avgusta. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal okrožnico finančnim direkcijam o delovanju davčnih uprav pri ugotavljanju čistiti dohodkov tistih davčnih obvezancev, ki so začeli v teku leta voditi novo podjetje ali pa so po začasni prekinitvi podjetje na novo olvorili. Ta okrožnica navaja v zmislu odredb členov 51 in 58 zakona in pravilnika o neposrednih davkih, da se v navedenih primerih izvrši odmera davka kakor za prihodnjo davčno perijodo tako tudi sorazmerno za preteklo dobo od začetka davčne obveze do konca prvega poslovnega leta po ugotovitvi čistega letnega dobička. Letni dobiček v tem zmislu se dožene tako, da se na podlagi zbranih podatkov ugotovi čisti dobiček dotičnega davčnega obve-zanca, ki ga je dosegel v dobi od začetka davčne obveze pa do konca prvega poslovnega leta, in se tako dobljeni dobiček zaokroži za celo leto. Tako dobljeni letni čisti dobiček se vpiše v odgovarjajočo rubriko, v rubriki »opombe« pa se zabeleži dan. ko se je začela davčna obveza. Za dobo od začetka davčne obveze pa do konca poslovnega leta se morata temeljni in dopolnilni davek izračunati tako, da se po odnosnih davčnih stopnjah iz člena 59. za ona dobi vsota, ki velja za vse leto. nato pa se izračuna za tisto število mesecev, kolikor je poteklo od začetka davčne obveze pa do konca prvega poslovnega leta. Tolmačenje odredb čl. 44. zakona o neposrednih davkih Beograd, 11. avgusta. A A. Davčni oddelek finančnega ministrstva je razposlal okrožnice fin. direkcijam in inšpektoratom, v katerih jih obvešča zastran tolmačenja odredb čl. 44. zakona o neposrednih davkih, da se ta člen nanaša tudi na trgovska podjetja večjega obsega. V tolmačenju tega člena pravi davčni oddelek to-Ie: Po čl. 10. zakona o neposrednih davkih z dne J8. maja 1930 je predvideno zadolževanje vseh panog industrijskih in obrtniških podjetij večjega obsega v večjih mestih. Pod obrtnimi podjetji se razumejo tudi trgovska podjetja večjega obsega. To pojasnilo davčnega oddelka finančnega ministrstva je razposlano direkcijam in finančnim inšpektoratom, da bodo vedeli pravilno izvajati čl. 44, zakona o neposrednih davkih Slovo slovenskih Američanov Po šesltedenskem bivanju izletnikov Kranjske Slovenske Katoliške jednote v Jolietu po raznih krajih Dravske banovine, so se izletniki v ponedeljek 10. avgusta zbrali v Ljubljani za vrnitev v njihovo novo domovino Ameriko. Obedovali in večerjali so v hotelu Miklič, kjer se je zbralo poleg 50 ameriških rojakov tako veliko število njih sorodnikov, prijateljev znancev in drugih interesentv, da so bili obširni restavracijski prostori prenapolnjeni. Govorov sicer ni bilo, bilo je pa od mize do mize slišati toliko lepih besed in toliko tivale našega napredovanja, da smo prepričani, da odnesejo naši bratje in sestre od nas najboljše vtise. Govorili so med seboj ob uri slovesa iz domovine v daljno Ameriko, kako milo in drago jim bodo ostali v spominu sprejemi dne ‘29. junija na Jesenicah, v Ljubljani in na Viču,-dne 12. julija ob priliki nove maše v Borovnici in posebno še 26. julija pri Mariji Pomočnici Slovencev na Brezju. Spomnili so se potovanja po Gorenjski in Dolenjski notri do žegnanja pri treh Farah v Reli Krajini, kjer je pridigo-val Rev. Plevnik, župnik v .Jolietu ravno iz iste prižnice, kakor 1. 1830 prvi slovenski ameriški misijonar škof Baraga. Člani predsedstva, glavni predsednik g. Opeka, gl. tajnik g. Zalar, podpredsednik g. Grm in duhovni vodja Rev. Plevnik, so tolmačili prijazen sprejem pri gosp. banu dr. Marušiču, g. pomočniku dr. Pirkmajerju, pri g. nadškofu dr. Jegliču, školu dr. Rožmanu in pri drugih državnih predstavnikih. Govorili in spominjali so se vljudnega poslovanja našega državnega uradništva. Točno o polnoči so se zbrali vsi ti izletniki in njih prijatelji na peronu glavnega kolodvora, kjer je deputacija Rokodelskega doma v Ljubljani izročila ob primernem nagovoru glavnemu predsed. KSK Jednote g. Opeki krasen šopek. Ko se je ta zahvalil za vso gostoljubnost mile domovine m izpregovorii zadnje poslovilne besede, so zarosile oči navzočih od ginjenosti ob tem slovesnem trenotku, in ko je zapel kvartet Rokodelskega doma »Triglav moj dom«, so bili ameriški bratje in sestre močno ginjeni. Ko je je privozil brzovlak, so se prizori težke ločitve v svoji prisrčnosti in ginjenosti stopnjevali. V imenu banske uprave se je od odhajajočih, posebno pa od predsedstva KSK Jednote, poslovil izseljeniški referent banske uprave g. Fink, kateremu so se za njegov trud od sprejema na' Jesenicah do te poslovitve in sploh za njegovo skrb za naše izseljence iskreno zahvalili. Najlepša gesla, ki so ti naši bratje in sestre napravili med svojim bivanjem v domovini, pa je, da so naklonili od nesrečnega požara prizadetim v Nadlesku in na Špeharju 10.000 Din podpore, kar bo naš narod obdržal v dobrem Spominu. IT i tem slovesu smo imeli priliko ugotoviti, da so odšli ti naši rojaki pred leti brez denarja v Ameriko in da so prijeli tam za vsako de- lo, da so delali in varčevali in so se s tem postavili na svoje noge. Tako so postali večinoma premožni in dobri trgovci, uradniki in podjetniki. Gasi takim rojakom! Konkurzi in prisilne poravnave Beograd, 1). avgusta. AA. Splošna državna statistika predsedništva min. sveta uradno objavlja, da je bilo julija uradno otvorjenih v vsej državi 49 stečajev in 55 prisilnih poravnav izven stečaja. Po banovinah se stečaji in prisilne poravnave izven Stečaja razdele lako-le: (prva številka pomeni stečaje, druga pa prisilne poravnave): Vardarska banovina 5, 1; Vrbaska 0, 2; Dravska 5, 7; Drinska 2, 5; Dunavska 11, 20; Zetska 1, 1; Primorska 3, 1; Moravska 6, 0; Savska 12 15; Področje uprave mesta Beograda 4, 3." ’ Izpred državnega sodišča za zaščito države Beograd, 11. avgusta. AA. Davi ob 4‘36 je b.ja izvršena obsodba državnega sodišča za zaščito države, po kateri je bil Ivan Rosič iz I rsca, obsojen na smrt na vešalih. Ivan Leva-kovič Starejši iz Lipika je pomiloščen in se mu smrtna kazen izpremeni v dosmrtno ječo Orkan v južni Franciji V' av£usta. AA. Nad mestom in pristaniščem je divjal strašen orkan. Več ladij se je potopilo. Vihar je zahteval tudi človeške žrtve in so pomorska oblastva poslale svoje brodovje, da pomaga reševati ponesrečence. Jesensko zasedanje Društva narodov Ženeva, 11. avgusta, n. Tajništvo DN je razglasilo, da se bo pričelo 64 zasedanje Sveta DN 1. septembra v Ženevi. Svetu bo tedaj predsedoval španski delegat Lerroux. Društvo narodov pa bo pričelo zasedati 7. septembra. Zaroka Otona Habsburškega z italijansko princezinjo Marijo Budimpešta, 11. avgusta, n. Nekateri listi so objavili dunajsko vest, da se bo Oton Habsburški zaročil z najmlajšo hčerko italijanskega kraljevskega para Marijo. Zaroka bo 18. avgusta ob 191. obletnici rojstva Franca Jožefa Habsburškega. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 11. avgusta, d. Močno oblačno, tuln- tam padavine, posebno na severu, kar pa bode kratek^ čas trajalo. Potem se bo nebo polagoma zjasnilo, nastopilo bo najbrže prihodnje dni zopet jasno poletno vreme. Proslava kraljevega jubileja v Trbovljah Podpore za 300 občinskih revežev. Trbovlje, 11. avgusta. Iz vseh krajev naše prostrane domovine prihajajo poročila o velikih pripravah, ki jili vrši narod za proslavo desetletnice vladanja svojega narodnega vladarja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Radi težke krize, ki vlada v rudarskih revirjih, se v Trbovljah ta veliki narodni praznik ne bo hrupno proslavil. Mesto tega je županstvo v soglasju z ostalimi občinskimi zastopniki sklenilo obdarovati okrog 300 najrevnejših občanov-občinskih revežov s podporami-Za te podpore določena vsota je od občinskega odbora že odobrena. Ta lepa socijalna gesta županstva in zastopnikov trboveljske občine je bila med prebivalstvom najugodneje sprejeta, ker bo tvorila najlepši del proslave kraljevega jubileja, ki bo potemtakem našim najbednejšiin občinskim revežem ostal v najlepšem spominu. — .V ostalem pa bo kongres jugoslovanskih na-cijonalnih delavskih sindikatov, ki se bo vršil 15. in 16. avgusta v Trbovljah, mogočna manifestacija ljubezni našemu narodnemu kralju in veliki in mogočni Jugoslaviji. Zadnja pot odličnega Sokola Slavka Masterla Kranj, 12. avgusta. Ravna pred letom dni je iztrgala neizprosna anint v cvetu najlepših let Slavka Masterla iz znane narodne rodovine v Zg. Bitnju, Kot na-rednik-dijak je moral na orožne vaje v Split, kjer je po kratki bolezni v 24. letu umrl. Bil je napreden kulturen delavec in dolgoletni član ter načelnik Sokolskega društva v Stražišču. Pretekli petek ob 7. uri zvečer so ga prepeljali v njegovo rodno vas. V Kranju ga je na kolodvoru sprejel s cvetjem br. Franc Ažman, župni podstaroMta. Krsto je spremljalo do Bitnja nad GO Sokolov. Doma je ležal 3 dni na mrtvaškem odru v zaprli krsti Sokoli so mu postavili čalt-Ho stražo. Po malem nalivu se je ravno lepo zjasnilo, ko se je začel pomikali žalni sprevod v nedeljo 9. t. m. ob 5. uri popoldne iz Bitnja proti Stražišču. Slavka je spremljalo na zadnji poti nad 100 Sokolov iz vseli okoliških društev. Vence so mu poklonili udeleženci župnega prednjaš-kega tečaja z 1. 1929, ki ga je pokojnik napravil z odličnim uspehom. Tudi vsak posamezni oddelek domačega druživa ga je spremljal s posebnim vencem. Splošno je bilo okrog 40 vencev in šopkov. Med pogrebom je svirala gasilska godba h Škofje Loke. Zastopan je bil tudi ofi-oirsloi zbor iz Škofje Loke, graničarji. V sprevodu' so korakali pod vodstvom kapetana gosp. Milana Kovinčiča kranjski orožniki, dalje pokojnikovi tovariši iz vojske in lovci. Združeni pevoi iz Stražišča in Kranja so mu zapeli v slovo par žalostink. Od odprtem grobu sta se poslovila od pokojnega prosvetar Sokolskega društva v Stražišču br. Roji na in g. prof. Ivan •Janez Kolar. Lahka mu bodi domača zemlja. Kongres političnih internirancev v Ljubljani Misel, da bi se letos priredil v Ljubljani sestanek vseh onih, ki so bili v burnih letih 1914 in 1915 radi srbofilstva internirani ali obsojeni in so bili v zaporih v Ljubljani na Ljubljanskem gradu, Mariboru ali Gradcu, je sprožil g. mag. phar. Majnarič, lekarnar v Gjurgjevcu. Prvotno je bil namen, naj bi se ta sestanek vršil 15. t. m. Ker pa se je izkazalo, da bi se do tega termina težko dale izvesti vse potrebne priprave, je bil sestanek odgoden in se ima vršiti 6. septembra v Ljubljani povodom velikih svečanosti odkritja spomenika kralju Petru Osvoboditelju. Vse priprave za ta sestanek je prevzel akcijski odbor, ki je bil izbran na seji dne 10. t. m. V ta odbor so vstopili ti-le gospodje in dame: Ravnatelj Rasto Pustoslemšek, predsednik, prof. Ivan Rudolf, tajnik, gospa Ada Baebler-jeva, gospodična Božena Gorazdova, odvetnik dr. Jože Krapež, odvetnik dr. Janez Novak, knjigovodja finančne direkcije Hinko Hrovat in prepar. Drago Vahtar. Ta odbor se bo po potrebi še Izpopolnil. Pripominjamo, da bo odbor preskrbel udeležencem kongresa vozne olajšave na železnicah in parobrodih in bo skrbel tudi za prenočišča. Jadranska Plovitba je že dovolila 50"/» popust na vseh svojih parnikih. Isto bo storila tudi Dubrovačka Plovitba. Na železnicah se nadejamo, da nam bo železniško ministrstvo dovolilo četrtinsko vožnjo. Vse vozne olajšave bodo veljavne samo v zvezi z legitimacijo akcijskega odbora, ki jo pravočasno vpošljemo vsem onim, ki se prijavijo najkasneje do 16. t. m. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori. Doslej se je priglasilo že okrog 100 udeležencev, med temi tudi ban primorske banovine g. dr. Tartaglia. Dnevni red kongresa bo pravočasno objavljen. Kongres sam se bo vršil naj-brže na Ljubljanskem gradu ali pa v »Kazini«. Po možnosti izdamo na Gradu tudi spominsko, ploščo. — Akcijski odbor. Poglavar roparske »zelene garde« iz šaleške doline kot zločinec iz sočutja Aretacija nevarnega vlomilca -- Zaloga blaga na skednju šoštanj, 10. avgusta. Ivanka Mravljak, pd. Rajšter, trgovka v Šoštanju, ima v hiši obč. tajnika Josipa Mazeja v Topolšici podružnico svoje trgovine. V to podružnico, ki je bila šele pred kratkim otvor-jena, so neznani storilci prvič vlomili v noči od 18. na 19. julija t. 1. ter odnesli raznega štacunskega blaga za več tisoč dinarjev. Vloma osumljeno je bilo več oseb v Topolšici, večina mladih fantov, ki se še sedaj nahajajo v preiskovalnem zaporu pri okrožnem sodišču v Celju in ki vsi tajijo udeležbo pri tatvini. V noči od 7. na 8. avgusta je bilo vnovič vlomljeno v to trgovino. Vlomilec je s capinom odtrgal na vratih dvojno ključavnico, obešanko in verthajmovko, ter pobral iz trgovine zopet za par tisoč dinarjev raznega blaga. Obešanka se je našla na kupu kamenja pri poslopju, sicer pa je bila vsaka sled za tatom, skrbno zabrisana. Sum pa je takoj padel na Sebastijana Celinška, znanega člana bivše zelene garde, ki je po prevratu morila in plenila po šaleški dolini in ki je bil obsojen na 14 let težke ječe. V zadnjem času se je, dasi doma iz St. Pavla pri Preboldu v Savinjski dolini, vzdržaval pri raznih kmetih v št. Florjanu pri Šoštanju ter ni bilo o njem nič zlega čuti. Ta Celinšek je namreč poslal okrožnemu sodišču v Celja dopis, v katerem na dolgo in široko utemeljuje, dr. so prvega vloma v Rajšterjevo podružnico osumljeni in aretirani fantje po nedolžnem zaprti in da kot tatovi ne morejo priti v poštev, ker jih pozna kot poštenjake. Orožniška patrulja se je takoj podala od podružnice v Topolšici proti št. Florjanu, kjer stanuje sedaj Celinšek pri posestnici Neži Bu-kovčnik, pd. Stakne. Med potoma je našla patrulja košček posrebrenega papirja, v kakršnega se zavija čokolada, zraven pa sled stopala velike moške noge. Ta sled je potem peljala do Bukovčnika. Celinšek, ki so ga našli na skednju posestnice Neže Bukovčnik, je prvotno seveda vsako udeležbo pri vlomu zanikal, pri nadalj-nem zasliševanju pa se je začel zapletati v protislovja. To je dalo povod, da se izvršila preiskava. Najprej se je našlo na skednju v slami par nizkih moških čevljev, na katerem je bilo še sveže cestno blato. Tl čevlji so bili Celinškovi In so se stopala ujemala s ded j o. Pri nadaljnji preiskavi se je našel v slarm popolnoma zabit sod. V sodu ni bila pijača, pa tudi prazen ni bil, ker je bil precej težak. Pri odpretju se je z njega usula nenavadna vsebina, razno blago za moške in ženske obleke, slad- Športniki Vaše mišice bodo prožne in odporne, ako boste za osveženje in krepčanje pili le Radensko mineralno vodo. 1351 kor, kolinska cikorija, Franck in sinovi, po podu pa se je zakotalila množina kovanega denarja. Pod silo teh poraznih dokazov je Celinšek priznal vlom v podružnico Rajšterjeve trgovine v Topolšici. Ta vlom — tako se Celinšek zagovarja — pa je izvršil iz nesebičnih razlogov, iz ljubezni in sočutja do svojih po nedolžnem zaprtih tovarišev. Pri teh besedah so Celinška celo polile solze. Ponoven vlom v trgovino naj bi dokazal, da so prvotni vlom izvršili drugi, ne pa aretiranci. Ukradenega blaga ni hotel porabiti zase, temveč ga po izpustu porazdeliti med tovariše kot nekako nagrado, ker so bili po nedolžnem zaprti. Splošno mnenje pa je, da je Celinšek duhovni vodja vlomilske tolpe, da je bil prvi vlom pri Rajšterju izvršen po njegovem osnutku in da je hotel s ponovnim vlomom v isto trgovino svoje tovariše razbremeniti. Dosegel bi bil tako dvojen namen, če bi njegova tatvina ne postala odkrita. Proslava 20-letnice in blagoslovitev motorne brizgalne na Jezerskem Kranj, 11. avgusta. Preteklo nedeljo je praznovalo Gasilsko društvo na Jezerskem 20-letnico obstoja in blagoslovitev nove motorne brizgalne. Na predvečer je bila v vasi bakljada. V nedeljo je bila ob 10. uri dopoldne slovesna blagoslovitev brizgalne. Cerkveni obred je opravil župnik g. Vinko Gostiša, kumica brizgalni je. bila ga. Justina Hoja, družici pa gospodični Magda Muri in Sku-ber Ivica. Po blagoslovitvi je govorila ga. ku-mica, načelnik domačega gasilskega društva g. Peter Vivnik in načelnik Kranjske gasilske žti-pe g. Sajovic Janko. Popoldne se je vil po lepi cesti izpred hotela »Kazine« proti gostilni pri »Stularju« sprevod z godbo na čelu. Na vrtu pred Štularjevo gostilno se je vršila veselica, ki pa so jo motili nalivi, ki so ponehali šele proti večeru, ko so tujci že morali oditi domov. Gojenec ponoviškega zavoda utonil v Savi Litija, 11. avgusta. V nedeljo 9. t. m. popoldne se je pripetila v Ponovičah pri Litiji smrtna nesreča. Utonil je goj. Loboda Viljem. Del gojencev vzgajališča se je šel pod nadzorstvom prefekta Krmaca v Savo kopat. Loboda je bil plavač ter je nekaj časa plaval po vodi, kar ga je zagrabil krč. Klical je na pomoč, sogojenci so takoj prihiteli, da ga rešijo. Goj. Zupan ga je prijel za plavalne hlače in ga porival k bregu, pa se mu je izmuznil in se začel potapljati v globino. Ker se je Zupan sam bal, da ga Loboda ne potegne s seboj v globino, je opustil nadaljnje reševanje. Truplo so dolgo časa iskali s pomočjo čolnov in drogov, potapljači so se spuščali v globino, da bi ga spravili iz vode, pa ga ni bilo mogoče zapaziti. V Ponovičah je nujno, da se hodijo gojenci kopat v Savo, ker v vodovodu primanjkuje vode, in se gojenci radi tega ne morejo do dobra umiti v domači kopalnici. Potreba pa je, da se dobro očistijo, ker prihajajo prašni in znojni od dela domov. Da vsaj nekaj odpomorejo pomanjkanju vode, pridejo večkrat gasilci iz Litije in napolnijo z brizgalkami rezervoar Iz bližnjega potoka. Ta voda pa ne zadostuje za vse potrebe zavoda in veleposestva. Tragična nesreča je napravila veliko žalost v zavodu. Gojenci so potrti posedali po klopeh na dvorišču, nikomur ni bilo do običajne igre, vsakdo je premišljeval žalostno sogojenčevo usodo. Gojenec Loboda se je v zavodu učil kro-jaštva ter dobro napredoval. Sorodnikom ob tej izgubi naše sožalje! Strašen konec reduciranega rudarja V gozdu so našli njegovo razpadajoče truplo obešeno — Končal se je radi rcdukcije — Pretresljivo pismo Kočevje, 10. avgusta. V nedeljo popoldne je hodil neki vajenec po gozdu ob mestu med Mahovnikom in Corpus Christi. Nakar se mu je za nekim drevesom med steljem nudil strašen prizor. Na nizki veji je viselo truplo, ki je bilo tako razjedeno, da ni bilo moči spoznati obraza. Na obrazu ni bilo ne ušes in ne nosa, na mestu oči pa sta bili dve globoki jami, iz katere so lezli črvi. Glava je bila že skoro brez kože in čisto brez las. Truplo je povsem počrnelo. šele po obleki so znanci spoznali, kdo je obešeni. Piše se Pavlič Ivan in je bil rojen 1. 1884. v Mengšu, kamor je tudi pristojen. Bil je delavec na Rudniku, toda ob zadnjih redukcijah je bil odpuščen in je ostal brez sredstev. Ker ni dobil nikjer dela, se je odločil za obupni korak, kar je razvidno iz pisma oz. listka, ki ga je zapustil. V njem namreč pravi, da je dal za Rudnik svoje zdravje in svoje moči in da mu sedaj daje še svoje življenje. Pokojni je bil miren in priden delavec. Sreča je, da je bil samec. O svoji nameri ni, kolikor je znano, nikomur nič pravil. Obesil se je na jermen, ki ga je podaljšal z kratko šibko vrvico. Pokopali so ga v nedeljo popoldne. V zadnjih štirih tednih je to že tretji samomor med kočevskim delavstvom: pred mesecem se je ustrelil mladi strugar Scheridu, preteklo soboto je prišla vest o tragediji 24-letnega žagarja Ivana Hribarja In takoj naslednjega dne so našli mrtvega brezposelnega Pavliča. Mož Je celo življenje delal, dolga leta garal pri TPD, dokler ga niso vrgli na cesto in se je moral na stara leta sam usmrtiti, ker ni imel vsakdanjega kruha. Tragedija reduciranega delavca TPD... Pred otvoritvijo novega planinskega doma na Mrzlici Trbovlje, 10. avgusta. Dela na zgradbi novega planinskega doma na Mrzlici se bližajo koncu in bo v kratkem otvoritev novega doma. Novi dom bo jako obsežen, kajti v njem je prostora za okrog 50 ljudi. V veliki spalnici je nameščenih 12 postelj kol skupna ležišča, daljo 2 sobi z 2 posteljama, 1 soba s 5 posteljami in 1 s 3 posteljami. Zn nujne primere pa je pripravljeno v podstrešnih prostorih še 50 ležišč. Kazen tega pa ima novi dom lepo opremljeno kuhinjo, obedovalnico, shrambo in klet. Uprava planinskega doma bo poverjena stalno nameščenemu oskrbniku, ki ga bo namestila podružnica Slovenskega planin skega društva v Trbovljah, ki to mesto razpi suje. Pogoji se dobe pri društvenem blagaj niku g. Dragotinu Radeju, Irgovcu v Trbovljah kateremu naj se pošljejo tudi pismene ponudb* do 20. avgusta t. 1. Obupni napori Iv. Hribarja, ki se je ustrelil v bolnišnici, da bi ozdravel Kočevje, 12. avgusta. Po časopisih je priša v Kočevje vesi, da se je v ljubljanske bolnici ustrelil tuberkulozni delavec iz Mahovnika Ivan Hribar. Mladenič, star 27 let, je bil bolan skoro 6 let in je na vse mogoče načine poizkušal, da- bi ozdravel; celo medicinske knjige si je naročal in je natanko študiral svojo bolezen. Bil je simpatičen, preudaren in silno izobražen delavec — žagar. Za svoje bolezni je Študiral različne knjige, zlasti sociološke, in- je prečital celo vrsto del iz svetovne in domače li terature. Vsako knjigo je vzel v roke z izredno kritičnim pogledom iti jo je prebavljal stavek za stavkom. Z vsako svojo mislijo in ču stvom se je oprijemal misli na zdravje, da bi mogel uporabiti svoje bogato znanje. Ko pa je videl, da je vse zastonj in da se samo še muči, je po dobrem premisleku segel po orožju in se sam končal. Bodi mu blag spomini Claude Ai^et: žirijama Roman ruske deklice. 13 Tistega majniškega večera je bilo ozračje prvikrat voljno kakor v poletnih nočeh. Voz je eaglo drčal naprej. Mlada deklica je bila ovita v črn svilen plašč in sedela kakor v omotici v kotu voza in ni čutila Nikolajevega objema. Tanki srp meseca se je lesketal na zapadnem nebu. Ko je esta peljala mimo rkacij, je Arijano nenadoma objel opojni duh cvetočih sveč. Nato je zavelo po nežne mvonju visoke trave, ki je rastla po obširnih travnikih, raztezajočih se na obeh straneh ceste. Mehko ozračje, temna jasnina zvezdnatega neba in globoka tišina okolice so hladili razdraženo živčevj mladega dekleta. Pozabila je na svojega spremljavalca, nič več ni razmišljala in molče uživala mirno tišino čudovite noči. Nikolaj je dolgo molčal. Končno je izustil nekaj besed, in ko ni prejel odgovora, je bil pogumnejši in določnejših besed. Govoril je Arljani, da je z današnjim dnem postala prosta, da je s sijajnim uspehom zaključila gimnazijo in da stopa v novo dobo svojega življenja. Med njima in smotrom, ki sta si ga postavila pred osemnajstimi mesci, ni več ovir; ni treba drugega, kakor da določita dan poroke, po po- roki, pa naj ona odloči, ail hoče v inozemstvo, na Krim ali pa ostati na njegovem posestvu; on čaka samo njenega sklepa. Mlada deklica je bila še vdno zatopljena v misli. Nikolaj je postajal nestrpen. »Odgovrite, prosim vas!« je vzkliknil strahoma. Okrenila se je in ga pogleedala v oči. »Nikolaj, ne mučite me. Tako sem nesrčna. V nekaj dneh vam bom več povedala. Zdaj pa obrnite.« Silnega dčka je ta odgovor potrl. Nikoli ni Ari-jana tako z njim pogovorila. Nikoli poprej mu ni toliko svoje notranjosti odkrila kakor v teh treh stavkih. Polotila se ga je temna slutnja, da se bliža zla usoda, ki je ni mogel doumeti. Kaj se je pripravljalo, da je bila Arijana nesrečna, ona, kraljica, ki je ves svet ležal pred njo? Obudila je njegovo sočutje in to je bilo preko njegovega razuma. Neka omotica ga je prevzela, oči so se mu napolnile s solzami in pogreznil se je v drgetajoče ihtenje. Dekličina roka se je dotaknila njegove mrzlično vroče roke. Molče sta prispela domov. V vratih je rekla z isto otožnostjo: »Na svidenje. V nekaj dneh vas pokličem.« V. Največji ponos mesta je bil samo deset minut od Stolnega trga oddaljeni Aleksandrov park. Uprav=-ljal ga je častni odbor uglednih meščanov v splošni blagor; za majhno vstopnino si bil deležen njegovih številnih ugodnosti. Sredi vrta je bilo dirkališče za # kolesarje s privzdignjenimi vijugami in dve z mrežo ograjeni igrišči za žoganje z lepko. Z dirkališčnega odra si videl na konec vrta, kjer je stalo poletno gledališče s pokritim odrom in odkritim prostorom za gledalce. Na drugem koncu pa je bila gostilna z velikimi dvoranami in s cvetjem okrašenimi terasami. Te prostore je imel v najemu gospodar hotela Londona. Komaj j prišla pomlad v deželo, se je pre-seelil semkaj slavni prvi kukar in manj slavni orkester iz mestnega hotela in tedaj se je iz gostilniških prostorov, teras in gledališča razlivala svetloba luči v tople poletne noči. častniki, uradniki, trgovci in tvorničarji so se shajali tu s svojimi ženami, sinovi in hčerami ali prijateljicami. Igralke so se tod smukale po preedstavi, nešteto vezi se je zavezalo na prostoru med gledališčem in gostilno in tudi razvezalo, medtem ko so se glasili iz dvorane zvoki godbe in je osipljiva luč obločnic izpreminjala noč v dan. Ob straneh tega velikega prostora so se odcpljali samotni drevoredi, izginjajo v senci, ter nudili številnim parčkom zaželjeno temo. Tu si slišal glasno ali pritajeno hihitanje, strastno šepetanje in naglo tekanje neznanih korakov, ki so nekoga zasledovali. Tistega večera sta deekleti stopali preko terase, ki je bila obljudena z razigrano množino gostov. Ne da bi se kje ustavili, sta odzdravljali na desno in levo in šli dalje. Ko sta prišli mimo gostilne, je vstal neki v snci sedeči moški ter jima šel naproti Oi^a Dimitrijevna se je ustrašila. Kako dolgo še? Vsako leto se pojavljajo po ljubljanskih ulicah čisto posebni reprezentanti slovenske kulture. So to fantje, ki prihajajo na nabor ali pa odhajajo k vojakom. Torej čisto nič posebnega, kar bi razburjalo svet. Ti fantje pa so drugega mnenja In menda mislijo, da bi se svet podrl, če ne bi vseh ulic opozorili na sebe s svojim neubranim petjem in s svojimi divjimi kriki Tauglih. in auf-biks«-:, da krepkejših niti ne omenjamo. Mislimo, da so ti reprezentanti slovenske kulture čisto odveč in da ■)i se ta stara razvada iz avstrijskih časov '■& lahko nehala, ker nam prav gotovo ni v čast. Kaj drugi ga bi seveda bilo, če bi li fantje nastopili v strumnem koraku in peli, kakor pojejo vojaški. S svojim divjim nastopom pa dokazujejo, da so le se »regruti«, da govorimo z njimi in zato s svojimi pro-lukcijami nehajo, dokler se ne nauče obnašati se na ulicah, kakor se spodobi. Fantov z lepim nastopom je vesela vsa Ljubljana, ne pa takšnih, kakor jih je baš .e dni videti na ulicah. Strogi ukrepi ljubljanske policije glede prometnih nesreč Ljubljana, 31. avgusta. Zadnje dni se ju pripetilo več prometnih nesreč radi prenagle in neprevidne vožnje, posebno kolesarjev. Ni nočejo vpoštevati predpisov cestno-policijskega reda. Da se zamore vršiti promet neovirano, redno in brez nezgod, je nujno potrebno, da se ravna občinstvo strogo po predpisih. Policijska straža je prejela strog nalog, da vse nerodnosti odpravi in vsakega, ki bo kršil cestno-policijski red, brezpogojno prijavi. Postavljene bodo tudi patrulje policijske straže v civilu. ki bodo polovile in prijavile vse prestopnike. Policija poziva tudi pešce, naj se zavedajo dejstva, da je sredina ceste namenjena le vozilom, da hodniki niso zbirališča za razgovore in seje, da je treba pogledali na levo in desno prej, preden se prekorači cesta in da se ima pešec umikati vozilom, ne pa narobe. Strupeni plini v hrastniških rovih Hrastnik, 12. avgusta. Motorji, ki vozijo po rovih našega rudnika, izpuščajo toliko strupenih plinov, da so kaj nevarni za delastvo. Že preil tedni smo poročali, kako so se onesvestili trije delavci, a pretekli teden sc je /.godila slična nesreča. V oddelku, kjer so z motorjem dalj časa manevrirali, so se nenadoma siopet onesvestili trije delavci. l)va od teh so spravili kmalu zopet k zavesti, dočim so morali prenesli tretjega — Potočina — v domačo bolnico, kjer je polagoma vendar le še prišel k sebi. Nadlegovanje vojaških straž Ljubljana, 11. avgusta. Na policiji smo zvedeli, da so se pripetili primeri, ko so zlasti v nočnem času nadlegovali vinski bralci vojaške straže in se niso pokorili njenemu pozivu, da se odstranijo. Opozarjamo občinstvo v njegovem lastnem in-(eresu, da ne hodi v bližino vojaških objeklov in straž, da se pokori pozivu straže brezpogojno in odstrani takoj na poziv z njihove bližine. Pomisliti je, da vrši vojaška straža težko in odgovornosti polno službo ter da ima orožje, da ga v primeru potrebe tudi rabi po predpisih. Proti ouini, ki ne bi upoštevali tega opozorila ju bi se zapleli v kakršenkoli konflikt z vojaško stražo, bo postopala policija brezobzirno in z vso strogostjo. Iz drugih banovin Častni meč Francoske politehnike naši Vojni akademiji V ponedeljek so prispeli francoski politehniki, M so se mudili tudi v Ljubljani, iz Siska v Beograd. Na kolodvoru jih je sprejel general Body, več oficirjev in skupina gojencev naše vojne akademije. Nastanili so se v Zavodu vojne akademije, kjer so jih tudi pogostili. Po obedu so se odpeljali na Avalo, kjer so položili lep venec na grob neznanega junaka. Nato so se odpeljali v vojno akademijo, kjer so izročili upravniku generalu Tripkovieu častno sabljo svoje znamenite šole. Gojenci politehniki so bili v paradnih uniformah. Častno sabljo je izročil vodja skupine g. Dutil. Po njegovem pozdravnem govoru, v katerem je naglašal, da je francoska politehnika ponosna, da so se v njej izšolali vojskovodje, kakor vojvoda Putnik, Stepanovič, Mišič in Bojovič. V imenu svojih tovarišev je pozdravil našo vojsko in vzkliknil: Sivela Jugoslavija! General Tripkovič je prevzel častno sabljo in poljubil francoskega gojenca. General Tripkovič je politehnikom odzdravil v francoščini. Popoldne so si francoski politehniki ogledali nekatere tovarne in mesto. Naj več ja tovarna za juto v državi pogorela V nedeljo popoldne je nastal požar v »Tovarni konoplje i jute d. d.« v Bački Palanki. Požar se je bliskoma razširil po tovarni in jo do tal uničil. Tovarna je bila največja te vr-'te v naši državi. Ustanovljena ' je bila leta 1882. V njej je delalo več 100 delavcev. Za-^adi nedeljskega počitka so požar opazili šele tedaj, ko so zublji švigali iz podstrešja in skozi okna. Gasilci so prišli gasit, ko so bila vsa poslopja tovarne v plamenih. Uničene so velike množine surovin in vsi stroji v tovarni. Škodo cenijo na več milijonov dinarjev. Pri ?ašenju se je smrtno ponesrečil tovarniški kurjač Emerik Kohrmen. J« Dravske banc^ne d Naš uvodnik »Dejanska pomoč našim izseljencem« je ponatisnilo Glasilo K. S. U. Jedno-le v Clevelandu v celoti. To je dokaz, da smatrajo ameriški izseljenci naše predloge za umestne in dobre. Treba je sedaj, da tudi stara domovina stori svoje in res prične intenzivnejše skrbeti za kulturni in socijalni napredek naših bratov v Ameriki. d Prijave za popravne izpile se sprejemajo do vštetega 24. avgusta. Izpili se bodo vršili od 25. avgusla dalje po razporedu, ki bo objavljen na šolski deski. K sprejemnim izpitom za 1. razred se je treba prijaviti dne 24. avgusta pismeno ati ustno. Vpisovanje učencev-no-vincev bo 1. septembra od 8. ure dalje, vpisovanje lanskih učencev pa 2. septembra dopoldne. Zamudniki se bodo vpisovali še 3., 4. in 5. septembra od 10. do 11. ure. Ostale odredbe (o nižjem in višjem tečajnem izpitu ter o pričetku pouka) bodo pravočasno objavljene na razglasni deski. Ravnateljstvo drž. realne gimnazije v Kranju. d Razstava kuncev. Od 20. avgusta do 8. septembra t. I. bo o priliki jesenske razstave na ljubljanskem Velesejmu poleg perutninarske razstave tudi razstava kuncev. Vsi kunčerejci, ki žele svoje živali razstaviti, naj se prijavijo pismeno ali ustmeno pri Kmetijski družbi v Ljubljani, odseku za rejo kuncev, in sicer naj-kesneje do IG. avgusta t. 1. V prijavi se mora navesti število kuncev, ki jih želi rejec razstaviti, pasmo, spol, starost (v mesecih), prodajno ceno in število kletk, na katero vsak rejec re-flektira. Na pozneje došle ali nepopolne prijave se odsek ne bo mogel ozirali. Razstava se radi pomanjkanja prostora ne bo mogla vršiti v tako velikem obsegu kakor lansko leto, zato se bodo pripustili k razstavi le res prvovrstni, odrasli plemenski kunci, mladiči pa le v toliko, kolikor bo na razpolago prostora. Obenem se bo vršila v posebnem oddelku razstava kunčjih kožic in izdelkov iz njih. Vsa natančnejša navodila in pojasnila daje Kmetijska družba v Ljubljani, odsek za rejo kuncev. ZA KOPIRANJE NAČRTOV se priporoča vsem interesentom tvrdka Iv. Bonač, ki kopira na najmodernejšem Si-numbra stroju — ozalid — v petih barvah na papir, transparentni papir, čisto platno, pavzno platno, zrnčast papir za farade, folijo (prozorno kot steklo) in s cellophanom prevlečen Ozalid. Cene nizke, izdelava lepa, jasna in čitljiva. Na izvršitev se lahko počaka, oziroma se kopije vračajo z obratno pošto. Naročila sc sprejemajo v trgovini v šelenburgovi ulici — Iv. Bonač, samozastopstvo za Ozalid za Slovenijo. d Planincem! Cesto se dogaja, da zahtevajo člani SPD, ki za letos še niso poravnali članarine ali ki nimajo za 1931 potrjene legitimacije, članske ugodnosti v plninskih kočah. — Opozarjamo, da nepotrjene legitimacije niso veljavne. Ugodnosti more uživati le oni član, katerega legitimacija pe pregledana za tekoče leto. Nepotrjene legitimacije se članom odvzamejo. — Odbor SPD. Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Preloženo selekcijsko premovanje. Glede Da razne okolnosbi smo biil 'primorani I. selekcijsko premovanje goveje živine v Sevnici, ki je bila določena za sredo 26. avgusta t. 1. preložiti za teden dni in sicer na sredo 2. septembra l. 1. Vse druge določbe ostanejo v veljavi. Obisk premovanja se obela od vseh strani, tako da bo ot) tej priliki videti in slišati marsikaj zaimivega. — Občina Sevica. d Dobra in skrbna mati daje svojim otrokom pili Radensko Gizela mineralno vodo ali samo ali pomešano s sadnim sokom. To otroka osveži, daje apetit in pospešuje prebavo. 1634 d Opozarjamo na današnji oglas trgovine barv in lakov. d Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Židovska ulica 4 in Stari trg 12. 600 d Vremensko poročilo. Včeraj je kazal v Ljubljani barometer 7681, termometer 13-4, relativna vlaga 82%, smer vetra NW2, oblačnost 9, dež (7 mm), v Mariboru je kazal barometer 766, termometer 15-2, relativna vlaga 86%i, smer evtra NW4, oblačnost 10, dež. Vsa opazovanja ob 7. uri yzjutraj. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 214 (12), v Mariboru 18 (128, Zagrebu (15*2), Beogradu (163), Sarajevu (151), Kumboru 29-8 (173), Splitu 345 (18T), Rabu, 26 8 (16 2). V oklepajih označena je najnižja temperatura. £jubljtma Sreda, 12. avgusta 1931: Klara d. Pravoslavni 30. julija: Sila M. A. Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. ■ Proslava desetletnice vladanja kralja Aleksandra I. Poročali smo že, da bo mestna občina ljubljanska v proslavo desetletnega vladarskega jubileja Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. imenovala novo'zavetišče za artilerijsko vojašnico »Zavetišče kralja Aleksandra 1.« Spored bo v glavnem tale: 17. vgusta bo svečana služba božja v Stolnici. Ob 11. bo slavnostna seja ljubljanske občinske uprave, nato pa polaganje temeljnega kamna na zemljišču za Artilerijsko vojašnico, kjer bo ubožnica stala. Zvečer tega dne bo bakljada po mestu s sodelovanjem godbe vojašlva, društev in korporacij. Občina b;> razsvetlila grajsko poslopje, meščanstvo pa bo ob proslavi jubileja razobesilo zastave. Vse ostale slavnosti bodo od 5. do 8. septembra. ko bo pod imenom »Kraljevega tedna« v Ljubljani velik pevski in gledališki festival. B Sokol Moste ima v nedeljo 15. t. in. svoj vsakoletni javni nastop na vrtu sestre Slapni-čarjeve ob Zaloški cesti, pri katerem sodelujejo vojaki 40. pešpolka iz Ljubljane. ■ Kdor hoče sebi ali svojcem dobro, se včlani pri »Vzajmni pomoči« reg. pom. blag. v Ljubljani, Boršnikov trg 3/1., in si zavaruje najcenejše posmrtninsko podporo. 1634 ■ Iz bolnišnice. V bolnišnico so peljali z rešilnim vozom 31.letnega delavca Palka Miloje-viča, ki je na stavbišču na Dunajski cesti padel z zidarskega odra in si poškodoval hrbtenico, in 37-letnega hlapca Franceta Volča z Viča, ki se je stepel z gospodarjem in ga je ta z nožem malenkostno obrezal na vratu. ■ Nezgoda. Na Cesli na Rakovnik je hlapec Andrej S. povozil 72-letno posestnico Nežo Stebla,jevo, ki so jo z rešilnim vozom prepeljali v bolnišnico. Kaljcuje nočnega miru. Zaradi kaljenja nočnega miru je policija prejela prijave zoper 5 zlikovcev. Dva izmed teh sla brez vsakega povoda napadla ob 1. ponoči v Rožni dolini krojača Antona Pogačarja, vrgla ga na tla, nato pa ga zgrabila in ga vrgla skozi pritlično okno v njegovo stanovanje. ■ MOTOH kava dnevno sveža! Kličite telefon 2577! 1470 ■ Na angleški način pero in lika ovratnike, da se kravata lahko zaveže — kemično čisti obleke Šimenc, Ljubljana, Kolodvorska ul. 8. B Perici ukradel zavoj perila. Perica Marija Zrimškova iz Bizovika je prijavila policiji, da ji je neznan tat ukradel iz ročnega vozička na Novem trgu pred hišo šl. 2, zavoj perila, last ge. Nikelschbacherjeve z Blelvveisove ceste, v vrednosti 1200 Din. ■ Tudi dežnikov se ne branijo. Posestnikovi ženi Ani Strmljanovi iz litijske okolice je ukradel neznan tat izpred Sušnikove lekarne na Marijinem trgu dežnik, vreden 50 Din. ■ Vlom v skladišče. Skladiščnik Stavbne družbe Ivan Grum, stanujoč v Zg. Hrušici,, je prijavil policiji, da je bilo v dneh od 8. do 10. t. m. vlomljeno v skladišče Stavbne družbe na Šmartinski cesti. Tatovi so vlomili v skladišče s ponarejenim ključem in ukradli kolo, last uslužbenca Aleksandra Pretnarja, 2 gonilna jermena, več zobčastih koles, tri magnete za motorna vozila in še več malenkosti v skupni vrednosti 6.750 Din. ■ Okraden v kopališču. Strojni stavec Rudolf Ježek, stanujoč v Hranilniški ulici 13, je prijavil policiji, da mu je neznan tat ukradel iz zaklenjene omarice v kopališču na Savi rjavo usnjato listnico s 140 Din gotovine, z več račun?* in z legitimacijo, glasečo se na njegovo ime. Mar/foor m Znakovni na.n. O priliki proslave desetletnice Nj. Vel. kralja Aleksandra 1. priredi mariborsko Slovansko žensko društvo v nedeljo, dne 16. 1. ni. znakovni dan im koncert v parku v prid nove zgradbe v Počitniškem doimu kraljice Marije na Pohorju. Pri koncertu bo svirala vojaška godba. Najlepše se oddolžimo našemu vladarju, da ob desetletnici njegovega plodonos-nega vladanja prispevamo k temelju doma, katerega naloga bo, čuvati zdravje naše mladine. nn Sokol I. Dramski odsek Sokola I. bo dvoril svojo dramsko sezono dne 19. septembra. Vprizoril bo zabavno Doboviškovo veseloigro »Dodoljub iz Amerike«. in Trgovin« o praznikih. Po sklepu trgovskega gremija bodo trgovine na praznik v soboto, dne 15. t. m. ves dan zaprte. Tako tudi v nedeljo. in Proslava Žebolove petdesetletnice. O priliki petdesetletnice Franja Žebola so se zbrali v ponedeljek na njegovem domu mariborski novinarji, da čestitajo svojemu tovarišu jubilantu. Izročili so Žebolu in tovarišu Vekoslavu Špindlerju, ki je slavil petdesetletnico pretekli mesec, tudi maio darilo. O delu obeh jubilantov so govorili gg. Kaspar, Rehar, Golob in Brozovič. Jubilant je sprejel tekom dneva nešteto ustmenih in pismenih čestitk. m Anton Kolenik umrl. Anton Bolnik 38- 1 e tu i posestnik iz Pir e bukov ja pri Slov. Bistrici, kateremu je, kakor smo včeraj poročali, svak v prepiru prerezal trebuh je v noči od ponedeljka na torek, umrl v tukajšnji bolnišnici. Ubijalec je bil aretiran in je že izročen sodišču. m Poroka. Poročila sla se te dni sekundarij tukajšnje bolnišnice g. dr. Mirko Sesa rdi?, in gdč. Besi Mesaričeva iz Murske Sobote. Bilo srečno! m Znižanje voznine v kopališče. Mesino avtobusno podjelje je znižalo voznino za vožnjo na Mariborski otok in nazaj. Kdor kupi povratni listek, plača samo 5 Din. m Cenejše grozdje. Ker je na trgu vedno več domačega grozdja na prodaj, je padla tudi cena tujega grozdja, tako da ga prodajajo sedaj po 12 Din kg. m Gradnja carinarnic. Prihodnji ioden bosta stavbeni podjetji inž. arh. Šlajmer, inž. Jelenc in Ivan Živio pričeli graditi nove obmejne oa-ranarnice v Gornji Radgoni, Gornjem Cmureku, Šl. liju, Svečini in Sv.*Jurju ob Pesnici. m Kinematografi. Grajski kino predvaja danes zadnjič film »Končana je pesem..od jutri dalje pa film »Pustna vila« po znani Kalni anovi opereti. Kino Union predvaja danes »Pariško ljuba v . od jutri dalje pa jEvange-lino« z Dolores del Rio. ni Tekme v odbojki. Preteklo nedeljo se je odigrala v kadetnici tetam v odbojki med Sokolom s Podbrežja in Sokolom Maribor I. Re- zultati: A-leam Sokola 1 : Sokol Pobrežje 2:0 (15:5, 15:11). Sokol Pobrežje: Naraščaj Sokola I. 2:0 (15:2, 15:3). Sodili so br. Gvardijančič, Vouk m Bajt, vsi v obojestransko zadovoljstvo. m Karamhol Včeraj popoldne se je zaletel nameščenec tovarne Zelenka & Co. Stefan Turin na Glavnem trgu s kolesom v avtomobil zastopnika zavarovalnice Jugoslavija« Dominika L uš in a. Ker je Lušin vozil zelo počasi in avto takoj ustavil, se Turin ni težje poškodoval, pod pa se mu je strlo prednje kolo. m Nove prodajne mize. Včeraj je tržno nadzorstvo postavilo na trg 50 novih prodajnih miz, tako da bodo našle na njih prostora tudi še one kmetice, ki so morale doslej postavljati svoje blago na tla. in / motoriki jem v brzojavni drog. Na Tržaški cesli se je včeraj popoldne zaletel z moto-cikljem v neki brzojavni drog 28-letni na Pobreški cesti stanujoči železničar . Jurij Rožanec. Pri padcu se je rinil na čelu in si pretresel možgane, lako da so ga morali prepeljati v bolnišnico. m Padec z drevesa. V Lehnu pri Ribnici na Pohorju je v ponedeljek padel v visoke hruške 9-letiii posestniški sin Anton Hrastnik. Zlomil si jo roko in so ga prepeljali ,v bolnišnico. in Neroden kolesar. Klemenčič Janez, kmečki sin iz Sv. Marjete ob Pesnici, je v ponedeljek popoldne s kolesom podrl na tla go. Milko Zimi cevo, ženo tukajšnjega laven ega uradnika. Zalelol se je vanjo pred Pregradovo trgovino vAIeksa.ndrovi cesti. Ga. Zimičeva se je k sreči samo neznalno udarila v desno roko. m Trpinčenje živali. V ponedeljek popoldne je delavec Ivan Kračun vo7il po Tattenbachovi ulici na ročnem vozičku mlado tele, ki je bilo tako povezano, da so mu vezi rezale kožo. .Ker so se pasanli zgražali nad trpinčenjem živali, je stražnik odredil, da -se mora tele odvezali in odgnati dalje na vrvi. m Aretacija. V ponedeljek je bila v Mariboru izvršena samo ena aretacija; k »Grofu« je moral Josip P. radi neizpolnjene vojaške dolž-nosii. * Akademija celjskega Sokolskega društva v Rogaški ,Slatini. Sokolsko društvo v Celju bo priredilo v proslavo desetletnice vladanja Nj Vel. kralja Aleksandra v nedeljo 16. t. m. ob 2030 telovadno akademijo v gledališki dvorani v Rogaški Slatini. Uradne ure v državnih uradih so zopet od 1.10 do 12 30 ter od 16. do 18., ob sobotah pa od 7'30 do 13'30. Važno za telefonske naročnike. Sreski gre-mij trgovcev v Celju opozarja trgovce na »Pravilnik o telefonski službi v notranjem prometu kraljevine Jugoslavije«, ki ga je izdal dr. Joško Lebar. Knjiga vsebuje vsa važna določila, ki se tičejo zlasti telefonskih naročnikov, zlasti pa trgovcev. * Smrtna kosa. 10. t. m. je v javni bolnici umil 71-letni klepar Cizelj Anton iz Vranskega * Realna gimnazija v Celju. Dijaki, ki delajo popravne izpite v septemberskem roku, se morajo javiti k izpitom dne 24. avgusta ob 8 feolsko leto se prične 1. septembra z vpisovanjem. Sprejemni izpiti za prvi razred bodo 28. in 29. t. m. vsakokrat ob 8. uri. Prošnje naj se vlagajo do 27. t. m. Nižji in višji tečajni izpiti se prično 31. t. m. ob 8. 12. septembra bo služba božja, redni pouk pa se prične 14. septembra. Obiralke hmelja prihajajo dnevno z vsemi vlaki v Celje, odkoder nadaljujeio pot v Savinjsko dolino. Toliko jih seveda ni, kaJsor prejšnja leta. * Dve novi industrijski stavbi v Medlogu. Nedavno pogoreli Joštov mlin v Medlogu bodo nanovo sezidali in znatno povečali. Tvrdka »Persil« bo v Medlogu zgradila tovarno pralnih sredstev. * Izgube. 9. t. m. je bila na kolodvoru izgubljena ročna torbica, v kateri je bila železniška legitimacija za obiralko hmelja na ime Berglez Marija. — V mestu je bila izgubljena rjava pletena jopica. Najditelji naj oddajo stvari na policiji. * Nezgode ob padcu. 44-letna dninarica Klančnik Marija iz Slatine pri Šmartnem ob Paki je 10. t. m. padla z drevesa in se pri tem zlomila desno roko ter hudo poškodovala na nogi in na prsnem košu. — 71-letni delavec Vrbovšek Franc za gradom št. 5 je 9. t m padel s svisel in si zlomil ključnico. — Oba ponesrečenca se zdravita v javni bolnici * Nezgode. 19-letni rudar iz Zabukovce Gaberšek Ivan je padel s kolesa in si hudo poškodoval lice. — 11-letni sin sluge na meščanski šoli Butinar Karol je pred tednom prišel v Teharju pod neki voz in dobil poškodbo na desni nogi. Ker se mu je rana poslabšala so ga morali oddati v javno bolnico, kamor so tudi Gaberška prepeljali. Poskusen samomor na savinjski železnici. V nedeljo zvečer so v mesto se vračajoči izletniki opazili na železniškem prelazu v Babnem nekega človeka, ki je ležal na tračnicah. Moški je bil popolnoma miren, vendar na prigovarjanje izletnikov ni hotel vstati. Ker se je moral vsak čas približati savinjski viak, .so ga končno s silo odtrgali od tračnic. Izjavil je, da se piše M. V., da je trgovski sluga in da je hotel v smrt radi težkih družinskih razmer. Izletniki so ga spravili na njegovo stanovanje. * Aretacija. V Zavodni je bil aretiran neki 20-letni, radi tatvine že dvakrat predkaznovani delavec Franc R„ ki ga zasledujejo radi dveh tatvin. Izročili so ga okrožnemu sodišču. Vače pri Litiji Sokolsko društvo Vače je na svoji zadnji seji določilo, da se vrši prireditev Sokola Vače v nedeljo 23. t. m. na prostoru g. J. Grilca. Sreča v nesreči. Posestnik M. K. je peljal z vozom pred dnevi proti domu. Med potjo je vol pričel nenavadno dirjati, tako da ga voznik ni mogel ustaviti. V bližini doma je zaradi ozke poti vol z vozom vred zdrčal v 8 m globoko dolino. Sreča v nesreči je bila, da se razen majhnih prask živali ne vozniku ni nič hudega zgodilo. Naši čebelarji so kljub razmeroma slabi letini pridelali precejšnjo količino medu. Prodajajo ga na * obno po 20 Din kg »Poletni« sneg v Kamniških planinah Kamnik, 11. avgusta. P« izredno soparnih dneh v začetku preteklega tedna je že v petek popoldne in v soboto pričel padati droben dež, toda močan veter je vedno pregnal oblake, da je zopet posijalo — solnce. V nedeljo so se od vseli strani zgrinjali oblaki in oddaljeno grmenje je vzbujalo bojazen, da sc bliža velika nevihta. Pa je zopet veter vse razgnal, očividno da ne pokvari številnih veselic in zabav, ki so se vršile ta dan v kamniškem okraju. V ponedeljek zjutraj pa se je kar trikrat zaporedoma vlila velika ploha. Lilo je kakor u škafa. Temperatura je naglo padla in občutili smo mraz kakor že v pozni jeseni. Ko se jo v torek prebudilo najlepše poletno jutro brez najmanjše sence oblaka, so vstale pred nami v žaru solnca Kamniške planine — pobeljene s snegom, ki je zapadel do 2000 m nadmorske višine. Pod vplivi vročih solnčnih žarkov sc sicer sneg hitro topi, vendar se bo na nekaterih krajih še nekaj časa obdržal. Temperatura je znašala danes zjutraj + !) stopinj Celzija. Dežja sicer ni padlo toliko kot ga potrebuje polje, vendar je škoda, ki jo je grozila napraviti suša na jesenskih pridelkih, zaenkrat odklonjena. Ugotovljeno ime samomorilca Neznanec, ki je včeraj skočil v Grubarjev kanal in utonil, je posestnik Ignac Kolenc — Samomor je izvršil v duševni zmedenosti Ljubljana, 11. avgusta. Kakor smo že poročali, je skočil včeraj popoldne neznan moški, star okoli 50 let, v Grubarjev kanal in utonil kljub takojšnji pomoči. Pri utopljencu so našli recepis, iz katerega je bilo razvidno, da je oddal na šentjakobski pošti priporočeno pismo na g. Kolenca v Št. Rupertu na Dolenjskem. Policija je takoj po tej najdbi brzojavila orožniški poslaji v Št. Rupertu in jo prosila informacij. Dopoldne se je zglasil na policiji iil-letni posestnikov sin Josip Kolenc iz Št. Ruperta in izjavil: Moj oče Ignacij Kolenc, oženjen posestnik v Št. Rupertu, je v soboto 8. t. m. odšel z doma neznanokam. Oče je že tri tedne popival in se čudno obnašal, kot bi se mu mešalo. Otmar Kolenc, na katerega je bilo pismo naslovljeno, je moj brat in živi kakor jaz na očetovem domu. V Ljubljano me je poslala orožniška postaja v Št. Rupertu na brzojavko, ki jo je prejela od policije. Po opisu, ki sem ga dobil, je utopljenec brez dvoma moj oče. Tragedija kmečkega dekleta Maribor, 11. avgusta. Pred senatom petorice tukajšnjega okrožnega sodišča, katerega so pod predsedstvom sodnega svetnika «. Lenarta tvorili sodniki gg. Kolšek, Habermuth, dr. Čemer in dr. Tgmbak, se je včeraj zagovarjala dne 7. oktobra leta 1909 v Jaremini rojena kmečka hči Karolina šibek, obtožena, da je dne 25. maja letos na polu iz Jaremine v Gačnik hotela ustreliti svojega bivšega ženina, posestniškega sina Franceta .Jančiča, Ozadje dogodka je bilo ljubavno razmerje med obema, ki seje pričelo spomladi lela 1929. Takrat je prišel Jančič k Karolinim staršem in izjavil, da bi rad govoril hčerjo in po pozneje tudi poročil. Slarši so bili sprva nasprotni, ker se jim je zdel Jančič za njihovo hišo prebogat zet, naposled so se pa vdali in Jančič je res poslal Karolinin ženin. Pomagal jim je tudi pri delu. Razmerje med Fantom in dekletom je postajalo vedno bolj intimno, po Novem letu letos se je pa pričelo nenadoma krhati. Jančič je zahajal k Karolini vse holj poredkoma, dokler ni naposled popolnoma izostal. Dekle je to silno bolelo, zalo ga je skušala na vse načine zopet pridobili. Že kmalu nato je pa izvedela, da zahaja Jančič k neki drugi. To jo je še bolj potrlo in hotela je na vsak način govoriti ž njim. Dne 25. maja letos pa ga je srečala na potu od maše v Jaremini v Gačnik. Jančič ni hotel govoriti ž njo, umikal se je in hotel pobegniti, naposled pa je le obstal in ji menda zgrozil. To je Karolino tako razburilo, da je potegnila samokres in oddala na fanta strel, ki ga pa ni zadel. Obtožnico je zastopal pri razpravi g. dr. Zorjan, obtoženko je branil odvetnik g. dr. Irgolič. Senat se ni mogel prepričali, da bj Šib-kova imela namen Jančiča umoriti, zato jo je obsodil le radi poskušene težke telesne poškodbe na G mesecev strogega zapora, v katerega se všteje preiskovalni zapor od 27. maja letos do včeraj. Jančičevo zahtevo po odškodnini 500 Din za prestani strah in 200 Din za razne poti je senat zavrnil na civilno pravno pot. Zgodba z veselim začetkom in žalostnim koncem Ljubljana, 10. avgusta. Pretekli teden se je vozila na dolenjski progi proti Ljubljani vesela družba. Na postaji smo. Dva možakarja, vinska prekupčevalca, vstopita in prisedeta k družbi treh žensk, ki so nakupovale na Dolenjskem živila. Dve sta ostali mirni, ena izmed njih je pa kmalu zapazila, da je v pletenki, ki sta jo imela možakarja seboj, sladko vince. Začel se je pogovor o kupčijah, o vinski letini... o žeji... in seveda — kmalu se je pilo. Vino je hitro delovalo, gostobesednost je naraščala in iz prijateljstva je nastalo sovraštvo. Nastal je pretep. ki ga je končal sprevodnik s tem, da je odstranil vinjenega moža iz voza. Pletenka je ostala v posesti tepene ženice — kot plačilo. Seveda je morala dobiti tudi pletenka svojega pravega lastnika, kar je dosegla po posredovanju navzočega občinstva. Uboga ženica se je v vsej svoji bojevitosti protivila temu, češ, da jih zastonj ne bo dobila. Trda je že predla nekemu gospodu, pa mož postave ga je rešil nevarnosti. Po kratkem objasnenju je zahteval, nnen.ienl naš™ ^ovenskim bratom v Ameriki, da se bodo mogli naslajati nad domačo zemljo in upoznati tudi kraje, ki jih morda še niso videli. Prikazujejo Ljubljano, Zag-teb, Beograd, sprejem na dvoru, Topolo, Oplenac, Venčac, prelepe motive iz novomeške okolice, kresovanje in k sklepu še nastop novomeškega Sokola na Loki 12. julija 1931. Naj nihče ne zamudi tega užitka polnega večera! Ptuj Dvojna poroka. V soboto, dne 8. t. 111. se je poročil g. Miroslav Gorše, gimnazijski profesor v Ptuju z gdč. Manijo Picigovo, istočasno pa sta sklenila zakonsko zvezo tudj učitelj g. Tone Sinodič iz Hajdine in gdč. Adatbertn Picigov«. Nevesti sla sestri in svakinji v Ptuju splošno priljubljenega g. glavarja Mahniča. Naše iskrene čestitke! Jubilej. G. prof. Hinko Vodnik je obhajal le dni 60-letnico rojstva. Jubilantu, ki je tudi predstojnik Dijaškega doma in znan ljubitelj glasbe, želimo še mnogo lel življenja in plodonosnega udejstvovanja! Smrt. Pri Sv. Marku niže Ptuja je umrl v 86 letu starosti posestnik in dolgoletni župan g. Martin Čeh. Naj v miru počiva. Rodbini naše sožalje! Toča. Pretekli petek je med nevihto, ki je divjaal nad Ptujskim poljem, padala tudi toča, ki je napravila po polju in po vinogradih veliko škodo. Posebno hudo so prizadete občine Sv. Marko, Bukovci, Stojnci in Gajovci, kjer je padala lako debela toča kakor kurja jajca. Ajda je popolnoma uničena, pa tudi sadno drevje je občutno poškodovano. Istočasno je razsajata tudi po Halozah, kjer je uničila do 50% pridelkov. Ljudstvo je obupano in prijavlja škodo oblasti, proseč pomoči. Stolpna ura na magistratu Na slolpu palače mestnega magistrata nameščena ura spi že 6 mesecev spanje pravičnega. Dt marini smo se s tein stanjem kazalcev na 12 uri že nekako sprijaznili, čudijo pa se tujoi, zakaj se ne popravi? Če je denarja dovolj za avtobuse, bencinsko črpalko ild. bi pa moralo bili tudi za popravilo javne ure! Šmartno ob Paki Pod okriljem tukajšnjega Sokola so vrši pri nas Samaritanski tečaj. Vodi ga gospod dr. Ferdo Korun, zdravnik v Šoštanju. Posečajo ga sa-niletne patrulje gasilnih društev Šmartno, Paška vas in Letuš, naše Kolašice, Mani in članice Sokola i. dr., vseh nad 50. Čisti dobiček tombole, ki jo je priredilo Sokolsko društvo 5. julija I. I., znaša 11.000 Din. S tem je narastel fond za zgradbo telovadnice na okrog 15.000 Din. Svoj letni javni nastop ho imel Sokol na Malo Gospojnico 8. septembra. Tukajšnji župnik gospod Karl Presker je bil imenovan za dekana braslovške dekanije. S tem je prenešen sedež braslovske dekanije iz Braslovč v Šmartno ob Paki. Načrt za novo šolo. Krajevni šolski odbor je prejel od kr. banske uprave načrt in proračun zn novo šolo. čas bi že bil, da dobi Snu-rtu n novo šolo. I.Mjti sedanje šolsko poslopje že spada v muzej. Zgrajen je bilo lela 1832, torej pred 100 leti Električni tok ga je ubil Strašna smrt Izletnega delavca Draubaherja iz Vuzenice Detomorilka in defravdant pred sodniki Dve zanimivi obravnavi pred senatom petorice Kmečke emisijske zadruge na Danskem Tudi dansko poljedelstvo, ki je nekako vzorno preizkuševalce svetovnega modernega poljedelstva, ni obvarovano pred svetovno agrarno krizo. Radi visokega razvoja poljedelstva na Danskem je la kritičen položaj še znatno oli-čutnejši, kakor pa v agrarnih državah z ekstenzivno obdelavo. Posebne držayne podpore dansko poljedelstvo ■ii deležno že radi težkih proračunskih problemov, s katerimi se bori tudi dansko finančno ministrstvo. Poljedelci, posebno oni iz severnega Šlezvjga, so segli po samopomoči in si ustvarili lastno organizacijo za pobijanje krize. Kot najuspešnejše sredstvo proti sedanji krizi se prav resno predlaga uvedba zasilnega denarja, katerega obtok naj bi postopoma povzročal zniževanje obrestne mere. Denarna teorija zadobiva naenkrat drugačne forme. Zemljišča in poljski pridelki postanejo menjalno sredstvo, mesto današnjih splošnih meril v zlati obliki. Praktično naj bi se ta način izvajal tako, da bi se zadružno gibanje v kar največji meri posluževalo novih razpečeval-nih sredstev. Poizkusi so se za enkrat omejili samo na poljedelce okrožja Loguiri. V tem okrožju so poljedelci organizirali osnutek kmečkega zasiliega denarnega gospodarstva na sledeči podlagi: Kmetje so si ustanovili zasilno denarno zadrugo: »zemlja, delo, kapital. Medsebojna plačila se vrše med člani samo z deleži te zadruge, ki se glasijo na 5 in 10 Kr. Podloga temu zasilnemu denarju tvorijo vloge, ki so od zadruge naložene v državni veljavi pri raznih denarnih zavodih. Vloge zasilnih denarnih zadrug se obrestujejo, člani pa teh obresti ne izrabljajo. Svojim upnikom plačujejo ob- veznosti le z zasilnim denarjem in prihranijo s tem obresti v lastno korist.« Dosedaj se je poskus zasilnega kmečkega denarja obnesel prav zadovolijvo. Cela vrsta dobaviteljev, trgovcev, obrtnikov, zadrug, konsu-mov in celo krajevnih občinskih uprav se je z novim plačilnim sredstvom zadovoljila in ga priznala. Nastaja pa seveda drugo vprašanje, o katerem bodo morali novi zadrugarji tudi še razpravljati. Tudi danska Narodna banka, kakor ostale emisijske industrije, ima edina državno koncesijo za izdajanje bankovcev, torej monopol v svojih rokah. Zato je zelo verjetno, da bo država la eksperiment logumskih kmetov prekinila, ker bo v nasprotnem slučaju zašla v nasprotje s pogodbo, ki jo je sklenila z Narodno banko. Tudi iz povsem narodnogospodarskih vidikov je malo verjetno, da bi se nov zasilni sistem denarnega obtoka v celoti obnesel. Izlto-riSčevanje obrestne mere, ki je na Danskem razmeroma zelo nizka, nima posebne vrednosti, poleg tega pa je tudi zelo verjetno, da mora državna veljava že v kratkem času izkazovati agio napram zasilnemu denarju, katerega ni mogoče nalagali kol prihranek v denarne zavode. Primer danskih kmetov pa nam nazorno pokaže drugo, simpatično stran tega problema. Kmet prikazuje s svojo izredno razvito zadružno miselnostjo, da je pripravljen reševati narodnogospodarske probleme tudi s pomočjo, obenem pa vidimo, da zadružno življenje naprednega poljedelstva čimdalje pridobiva na ugledu in važnosti. Zadružna misel posega že v samo državno upravo. Indeks cen za mesec julij Indeks cen na debelo, ki ga objavlja Narodna banka, izgleda za mesec julij sledeče: julij 1931 junij UM rastlinski proizvodi 78-9 77-8 živinski proizvodi 74-7 71-7 mineralni proizvodi 7(i0 77-4 industrijski proizvodi 71 '3 71-7 skupni indeks 74'4 73-8 izvozili proizvodi 7f>-3 73‘7 uvozni proizvodi 69-4 70-l Kakor je razvidno, zaznamuje indeks cen na debelo malo olajšanje. — Padec cen ni samo ustavljen, pač pa se cene nekoliko krepijo, posebno one živinske proizvodnje. Tudi skupni indeks se je nekoliko poboljšal. Upamo, da je depresija cen dosegla kulminacijo in se bodo cene tudi še nadalje krepile. Zavod za konjunk-turno raziskovanje v Berlinu je objavil karakteristiko sedanjega konjunkturnega stanja. Tudi po lej analizi, ki je seveda merjena z drugih obširnejših vidikov in ima svetovni pomen, se prerokuje preokret današnjega kritičnega stanja in se napoveduje postopni povratek k normalizaciji. Gospodarske vesti X Gospodarski stroji in orodje bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jesenskem ljubljanskem velesejmu od 29. avgusta do 9. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Čehosiovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosil ue stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznico, pluge za okopavanje in osipavanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijskih strojev kot bo na letošnjem velesejmu v jeseni še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim lokom. X Ribje valište in vsegojalisče Dravske banovine v Boh. Bistrici bo na razstavi v jeseni pokazalo izredno zanimivost s tem, da nam oo predvsem pokazalo razne stadije razvoja ribje valitve in gojitve od iker do velike postrvi. Razstavljeno bo v tujsko-prometnem oddelku jesenske prireditve Ljubljansekga velesejma od 29. avgusta do 9. septembra. X Tujski promet v letu 1930. Lansko leto je obiskalo turistične kraje v naši državi 551.059 oseb in bivalo v nji 3,297.850 dni. Od skupnega števila turistov jih je bilo 295.512 k Jugoslavije, iz ostalih balkanskih držav 12.345, iz Avstrije 72.1.74, iz Češkoslovaške 43.708, iz An- I''T -.-v ^ . -v -V yr. -v - V. Jk. Sk. A .A. . A A. A ■ A. , A. A A. Jk. A. A. A «.,* Jk. A. Razp glije 5631, iz Francije 4590, iz Italije 14.267, iz Madžarske 26,321, iz Nemčije 47,73i, iz nordijskih držav 181.8, iz Poljske iO.t-87, iz ostalih evropskih držav 10.923, iz severne Amerike 4956, iz južne Amerike 557 iz Aaije 729, iz Afrike 191, iz Avstralije 12. X Avstrija v denarnih škripcih. Avstrijska vlada je ob polomu dunajske Kreditanstalt prejela od Anglije 150 milijonov šilingov kratkoročnega posojila, ki zapade v najkrajšem času. Avstrijska vlada bo pričela pogajanja z Društvom narodov, da se ji omogoči plasiranje svojih obveznic, ker je mednarod. finančni položaj za enkrat nesprejemljiv za slične operacije. — Obenem namerava avstrijska vlada oživotvorili drugo tranšo 60 milijonskega dolarskega posojila, ki je bilo deloma plasirano že ob pričetku tega le la. Dobave Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. avgusta t. 1, ponudbe glede dobave barv, lepila, svinčnikov, risalnih žebljičkov itd. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 20. avgusta t. I. ponudbe glede dobave 70 komadov hrastovih pragov; do 27. avgusta 1. I. pa glede dobave 40 komadov »U« železa, 3 enopolnih varoval, 2 manesmanovib cevi. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 31. avgusta I. 1. ponudbe glede do-bove 2 transformatorjev. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24 avgusta t. I. pri Upravi državnih monopolov. ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 154.359 kg raznega papirja. — Dne 25. avgusta t. 1. pri Komandi pomorskega arsenala v Tivtu glede dobave mineralnih olj, petroleja in denaturiranega špirita; dne 26. avgusta t. 1. pa glede dobave raznega kovinskega materijala. — Dne 25. avgusta t. I. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave tiskovin; dne 29. avgusta t. I. pa glede dobave silicum žice. — Dne 29. avgusta t. I. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 40.000 m3 rečnega peska; dne 31. avgusta t. 1. pa glede dobave 600 nr' gramoza. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 25. avgusta t. 1. se bo vršila pri Primorski Direkciji pošte in telegrafa v Splitu ofertalna licitacija glede izdelave 360'letnih uniform. — (Pogoji so na vpogled pri isti direkciji.) Gramofonske plošče po 3 Oln izposoj uje „SLAGER“, Izposojevalnica gramofonskih plošč in gramofonov, Ljubljana, Vegova ulica 2 1501 as P Ljubljana, sreda. 12. avgusta. 12.15 Jugoslov. glasba, violina solo. 1245 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet. 19.30 Literarna ura. 20.00 Orgeljski koncert fr. Ka-nizija Friclja 21.00 Salonski kvintet. 22.00 Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, četrtek, 13. avgusta. 12.15 Harmonika, šlagerjii. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.30 Salonski kvintet 19.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaije. 20.00 Dr. Lojze Čampa: Časnik in časnikarstvo. 20.30 Davorinu Jenko v spomin: I. Uvodno besedo govori gosp. nadsvetmik Skalar. II. Pesmi Davorina Jenka poje kvartet »Glasbene Matice« (gg. Pelan, Završan ml., Završan st. in Skalar. 21.15 Samospevi gdč. Vedraiove. 21.45 Prenos Erioh-Herse-jevega jazz-orkestra iz Park hotela na Bledu. 22.30 Čas, dnevne vesli, napoved programa za naslednji dan. Beograd, sreda, 12. avgusta. 11.35 Plošče.' 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Na-orodni napevi. 19.30 Vokalni koncert. 20.20 Predavanje. 20.30 Komedija. 21.00 Odlomki iz »Kušlane«. 22.00 Novice. Beograd, četrtek, 13. avgusta. 12.35 Radio orkester. 13.30 Novice. 19.00 Citre. 19.30 Plošče. 20.00 Zdravstvo. 20.30 Ljubljana. 22.30 Novice, 22.50 Večerni koncert. Zagreb, sreda, 12. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Radio orkester. 22.30 Novice in vreme. 22.10 Po tujih postajah. 12.00 Plošče. 12.45 Orgle. 13.30 Lahka glasba. 15.30 Simfonični orkester. 18.00 Plesna glasba. 18.40 Popoldanski koncert. 19.30 Pesler spored. 21.00 Orkestralni koncert. 22.15 Kvintet. 23.00 Plesna glasba. Zagreb, četrtek. 13. avgusta. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Koncert (Ljubljana). 22.30 Novice in vreme. 22.40 Radio orkster. Vse barve, lake in firneže dobite najbolje in po konkurenčnih cenah pri „Lustra“ V. Laznik Ljubljana Goipoivebka cesta 12 poleg restavracije ,.Novi Svet“ 1520 Stanovanje komfortno, obstoječe iz 3 sob, sobe za služkinjo, predsobe, kuhinje, kopalnice in ostalih pritiklin se takoj odda v palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti. Pojasnila daje ravnateljstvo med uradnimi urami. 1799 OPEKO 1681 prvovrstno, v vsaki množini, nudi po naj nižjih dnevnih cenah opekarna JOŽE ORAŽEM ml. Srednje Gameljne, p. St.Vid nad Ljubljano OSVALD DOBEIC - LJUBLJANA Pred Škofijo štev. IS priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, drobnega in modnega blaga po najnižjih cenah. — Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. Na debelo! mi Na drobno! V N o v i v a s 1 pri Št. Jurju ob juž. žel. so za tako) oddati razna stanovanja tudi v novi enonadstropni trgovski hiši s 3 sobami in verando. Dobra voda v kuhinji. — Informacije: Šmid Mati(a, trgovec. 1796 Vreče 1758 nakup in prodaja Alojz Grebenc Ljubljana, Dunajska cesta 30 Goiko Pipenbacher konces. šoferska šola, Ljubljana, Gosposvetska cesta 12. Zahtevajte informacije. ________________1708 Priporoča se naravni domači tvrdke „Malina“ Ljubljana VII Medvedova ulica 4 loga vice, rokavice, volna in bomba! najceneje ln v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovski fiiiSfi Ul Šlarl ■umimimmiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiliUiiiihiHiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiia | S i Zahvala Ob kruti izgubi našega ljubljenega soproga in očola ar II ll se na j iskrenejše zahvaljujemo vsem in vsakemu za mnogoštevilne izraze blagodejnega sočutja, ki so nam v veliki meri pomagali omiliti našo težko bol. Posebno zahvalo pa smo dolžni gg. govornikom, dekanu juridične fakultete g. univ. prof. dr. Janku Polen. g. ministru Ivanu Hribarju, podpredsedniku Advokatske komore g. dr. .lankn Žirovniku, zastopniku društva »Pravnik« g. prorektorju univ. prof. dr. Metodu Dolencu, g. rektorju univ. prof. dr. Alfredu Šerku in zastopniku zveze slušateljev ljubljanske univerze g. akademiku Breclju za tako prisrčne poslovilne besede, s katerimi so priznali pokojnikovo idealno delovanje za svoj narod, in vsem darovalcem prekrasnih vencev, posebno g. banu Dravske banovine dr. Drago Marušiču, univerzi Kralja Aleksandra L, mestni občini ljubljanski. Advokatski komori v Ljubljani, Savezu advokatskih komor v Beogradu, društvu »Pravnik«, Pravničkemu društvu v Zagrebu, profesorskemu kolegiju juridične fakultete in Zvezi slušateljev ljubljanske univerze. Zahvaljujemo Se pa tudi vsem zastopnikom državnih oblasti, korporacij in društev, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika spremili v tako veličastnem številu na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 11 avgusta 1931. Fernanda in dr. Ferdinand Majaron iimrnHimimiiimiiiiiimmimiiiimNiiiiimimiiiiiiitiiiiiitiiiiiHimmumi Mimimimimiiiimiiiiiitimiminiimmmmiumimimii Sreda, 12. avgusta 1931 ^ . 'immrL~*maammmamummmmmmMa '—m' ■ - ■1 JUGOSLOVAN Stran ? Sckclstvo Razvitje sokolskega prapora v Domžalah V soboto in nedeljo je domžalski Sokol na svečan način proslavil 20-)etnico zgraditve Sokolskega doma ter obnem razvil novi društveni prapor. V soboto ob 20. se je vršila v sokolski dvorani telovadna akademija, ki je izvrstno uspela. V nedeljo se je domžalski Sokol korporativno v krojih udeležil ob 8. službe božje, da počasti spomin umrlih društvenikov. Po službi božji so Sokoli odšli na grobove pokojnih in jih okrasili z venci. Popoldni po prihodu vlakov se je zbralo Sokolstvo in velika množica kmetskega ljudstva pred sokolskim domom, k slavnostnemu razvitju sokolskega prapora. Društveni starosta br. šetina je pozdravil predstavnike vojaških in civilnih oblasti in v kratkih besedah pojasnil pomen današnjega slavja ter izrekel pozdrave kraljevskemu domu. Godba je zaigrala državno himno, br starosta je razvil sokolski prapor, na katerega je kumica privezala svilen trobojni trak. Sledile so čestitke in zabijanje žebljev. Starosta je izročil prapor praporščaku br. Gabriču, nakar je krenil po domžalskih ulicah sokolski sprevod, burno pozdravljen od domžalskega občinstva. Točno ob 16. se je pričela javna telovadba, pri kateri so nastopili naraščajniki (16), moška in ženska deca (54), člani (32) in ženski naraščaj (14). Vzorno so bile izvedene proste vaje za praški zlet od moškega naraščaja Sokola Ljubljana II. člani domžalskega Sokola (12) in članice so izvedli praške proste vaje zelo dobro. Orodna telovadba je pokazala velik napredek. Javno telovadbo so zaključile skupne proste vaje od najstarejših članov do najmlajših s poklonitvijo novemu sokolskemu praporu. Domžalskemu Sokolu k izrednemu slavju naše iskrene čestitke. Zdravo! — J. H. 18 novih rekordov O priliki seniorskega državnega prvenstva v plavanju je padlo mnogo starih rekordov, nič manj kot 18 po številu. Ta številka bi marsikoga zmotila in ga dovedla v domnevo, da je naš plavalni šport ogromno napredoval. Temu ni tako. Od vseh sodelujočih klubov sla pokazala viden napredek edino Jadran in Ilirija. Z ozirom na celokupno oceno je pokazala največ-ji napredek Ilirija, kar najbolj pokaže tablica za Petrinovioev pokal. Ako zberemo ocene vseh šestih prvenstev juniorjev in seniorjev v plavanju, \vaterpolu in skokih, dobimo: 1. Jadran 93, ‘2. Ilirija 84, 3. Jug 73, 4. Viktorija 39, 5. Primorje 21, 6. Bob 19, 7. KSU 15, ■ Beograd 9, 9. Concordia 3, 10. Gradjanski 3. Lanski rezultati: 1. Jadran 108, 2. Jug 82, 3. Viktorija 66, 4. Ilirija 47, 5. Primorje 27 6. Beograd 12, 7. Bob 10. 8. KSU 8. Izven in v konkurenci so bili tekom tekmovanja doseženi tile rekordi: 4 X 50 m prosto gospodje: Jadran 1:55-6. 5 X 50 m prosto gospodje: Jadran 2:25-1. 100 m prosto gospodje: Wilfan (Pr.) 1:03-2. 200 m prosto dame: Lampret (II.) 2:56'9. 50 m prosto gospodje: Matič (Jug) 27-8. 1500 m prosto gospodje: Bibiča (Jug) 22:519. 200 m prosto gospodje: Wilfan (Pr.) 2:28. 400 m prosto dame: Roje (Jadran) 6:35-8. 400 m prosto gospodje: Senjanovič (Jadran) 5:34’5. 4 X 200 m prosto gospodje: Jadran 10:29. 3 X 100 m mešano gospodje: Jadran 3:49 100 m prsno gospodje: Birimiša (Jadr.) 1:25 100 m hrbtno gospodje: Žirovnik (11.) 3-01-3 800 m prosto dame: Roje (Jadr.) 14:15 1000 m prosto dame: Roje (Jadran) 17:54. 1500 m prosto dame: Roje (Jadran) 27:12-4. 4 X 100 m prosto gospodje: Jadran 4:29. 8 X 100 m prosto gospodje: Jadran 3:215. Ligino prvenstvo V včerajšnji številki so radi pomanjkanja prostora izostala poročila o državnem prvenstvu v ligah. Omenimo le, da je bila ljubljanska tekma ena najslabših, bar smo jih videli v Ljubljani, ter polna incidentov, ki mečejo skrajno slabo luč na naše športne prilike. Rezultati so bili: Gradjanski : Primorje 3:0 (3:0), Hašk : Ilirija 6:1 (2:1). Hajduk : Cou-tordia 5:1 (4:0), Sašk : BS K 2:0 (2:0) Jugo-.'lavija : Slavija 5:1 (0:0), Soko : Jug 4:2 (3:0), .'(lavija : PSK 10:0 (4:0). Vojvodina : Bačka 2:0 (2:0), Sand : Mačva 1:0 (0:0), Obilič : Grad-lanski 4:3 (2:1). Vse tekme so večinoma prinesle slab šport, moštvom se pozna, da so utrujena ker morajo tekmovati v najhujši poletni vročini. Smuk! Mogoče smo malo zgodnji s tem pozdravom, saj po snegu niti še diši ne in se smučarji sedaj, z bosimi nogami seveda, smučajo v ilirjanskem bazenu, Savi in drugih takih tekočinah. Je pa ta naš pozdrav vsekakor umesten, ker velja agilnemu odboru SK Ilirije, ki si je nadel hvalevredno nalogo postaviti lep smučarski dom v Ratečah v Slatni, ki naj nudi prijazno in ceneno zavetišče vsem smučarjem in turistom pozimi in poleti tudi ugodno bivališče letoviščarjem. Graditelji si niso mogli izbrati prikladnejšega kraja, saj so ravno Rateče, odnosno Planica znani po svojih naravnost idealnih smuških terenih, na katerih leži sneg od najzgodnejše jeseni do najpozejše pomladi — • elo do binkošti. Parcela je kupljena z graditvijo se bo pričelo v najkrajšem času tako da bo prvi sneg padel že na streho smučarskega doma. V svrlio financiranja tega projekta je •JK linija izdal obveznice po Din 100-—, ki bodo amortizirane v nominalni vrednosti z izžrebanjem pod državnim nadzorstvom in sicer vsako leto 100 komadov. Vsak posestnik petih obveznic ima pravico do prostega vstopa, znižano 'eno prenočišča ter ugodnost rezerviranja sob. Denar bo torej varno in koristno naložen ter vsled tega priporočamo vsem smučarjem in turistom. da pridno segajo po teti obveznicah, agilnemu odboru pa kličemo — Smuk! Razglasi kraljevske banske uprave Službene objave Vlil. No. '2878/2. 2032 Razglas. Po sklepu izrednega občnega zbora delničarjev Dolnjelendavske hranilnice d. d. v Dolnji J eudpvi z dne ib aprila 1931, so je odobrila /preniemba g ‘2 družbeni’! p-a-vil, ki se nanaša na zvišbo delniške glavnice od Din 500.000"— na Din 1,000.000, ki naj se izvrši na ta način, da se iz rezervnega fonda družbe prenese znesek 500.000 dinarjev k osnovni glavnici in se hkrati poviša nominalna vrednost 2500 komadov delnic od Din 200-— na Din 400'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1931. * V No. 4246/14. 2014—3—2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem gradnje IV. grupe obmejnih carinskih objektov na teritoriju Dravske banovine II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. avgusta 1931 ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 27. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 1 milijon 729.879-11 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 7. avgusta 1931. * A d V. No. 2954/20. 2013-3-2 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradbo železobetonskega mostu preko Krke na Krki II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. avgusta 1931. ob enajstih dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku kr. banske uprave. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 279.489 51 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih Novinah« in na razglasni deski tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine, v Ljubljani, dne 6. avgusta 1931. II. No. 19.560/1. 2031 Razpust društva. Društvo »Delavsko športno in prosvetno društvo »Naprej« na Vrhniki« je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov niti imovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. avgusta 1931. * 2029—3—2 Natečaj. Na osnovi rešenja gospoda bana Zetske banovine, 111. št. 16.609 z dne 30. julija 1931. 1. se razpisuje natečaj za naslednja mesta banovinskih kmetijskih uradnikov in to: 1. enega upravnika posestva v Kruševcu pri Podgorici; 2. enega upravnika živinsko-mlekarske Staniče v Sjenici; 3. enega upravnika živinske staniee v Gacku; 4. enega upravnika kmetijske slanice v Peči; 5. enega upravnika vinogradniškega in sadjarskega sadišča v Danilovom Gradu; 6. štirih sreskih kmetijskih referentov v kočanskem, bilečskim, šavniškim in ko-sovsko-mitroviškem srezu. Za upravnike ustanov se zahteva fakul-tetska ali njej enaka izobrazba z najmanje petimi leti službe v kmetijski stroki, kakor tudi srednje kmetijsko šolo z najmanj desetimi leti službe v kmetijski stroki. Za sreske kmetijske referente se zahteva kvalifikacija po § 7. zakona o napredovanju kmetijstva Izbrani uradniki bodo imeli plačo in pra vico na pokojnino po pragmatiki za usluž bence Zetske banovine v zvezi z zakonom o civilnih uradnikih. Predpisano kolekovano prošnjo, z vsemi dokumenti po zakonu o civilnih uradnikih, ,je treba poslati najpozneje do 1. septembra 1. septembra 1931 1. Kasneje vložene prošnje, kakor tudi prošnje brez dokumentov, se ne bodo upoštevale. Iz pisarne kraljevsko-banske uprave Zetske banovine, — Poljoprivredno ode-lenje III. št. 16.608, z dne 30. julija 1931 I. Razglasi sodišč in sodnih obiastev E 154/31—8. 2036 Dražbeni oblic. Dne 2 7. avgusta 1931, dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Podvrh, vi. št. 89. Cenilna vrednost: Din 2426’—. Najmanjši ponudek: Din 1617-30. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. L, dne 5. avgusta 1931. * E 158/31—10. 2034 Dražbeni oklic. Dne 2 7. avgusta 1931, dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. ‘2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lučne, vi. št. 5. Cenilna vrednost: Din 104.298-—, vrednost vžitnih pravic Din 63.710'—. Najmanjši ponudek: Din 26.054. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnine v škodo zdražPelja, ki"je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. L, dne 5. avgusta 1931. E ‘286/31—1. 2037 Dražbeni oklic. Dne 3. septembra 1 93 1. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Suha, vi. št. 232. Cenilna vrednost: Din 929-866—. Vrednost pritikline: Din 70.865'—; najmanjši ponudek: Din 929.865-—. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdraž/itelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. L, dne 6. avgusta 1931. * Nc I 147/31—3. •2211-3—2 Amortizacija. Na prošnjo Rozman Marjane, kuharice v Preddvoru, se uvaja postopanje za amortizacijo, na ime Rozman Marija — Potoče glašeče se, izgubljene vložne knjižice št. 311 Hranilnice in posojilnice v Preddvoru, z vlogo 4350 Din 66 p. Imetnik te vložne knjižice se poživlja, da uveljavi svoje pravioe do te vložne knjižice tekom 6 mesecev od dneva tega oklica, ker se bo sicer knjižica po preteku tega roka izrekla za neveljavno. Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 5. avgusta 1931. Konkurzni razglasi S 6/30- 841. •120. 2238 Odprava konkurza. Prezadolžene« prot. tvrdka Gričar & Mejač v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 3. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 6/30—2 o imovini prezadolžene«, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava, po g 157 k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. maja 1931. S 3/30—82. 2239 842. Odprava konkurza. Prezadolžen ec Zapuščina Pirca Petra, trgovca z mešanim blagom v Dol. Logatcu. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 3/30—1 o imovini prozadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139 k. r. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 24. julija 1931. Razglasi raznih uradov in obiastev 2245 Oglas Zgradnja novega hladilnika v Velenju. Direkcija državnega rudnika v Velenju oddaja na temelju rešitve Direkcije državnih rudarskih podjetij št. 20.970/31, z dne 4. avgusta 1931, in v smislu člena 86, odstavka 1. Zakona o državnem računovodstvu, delo za zgradnjo novega hladilnika na temelju neposredne pogodbe. • Ta se bo vršila na dan 31. avgusta 1931 ob enajstih popoldne pri podpisani. Kavcija 5% za domače, in 10% za tujce od ponudeue vrednosti, se mora položiti pri blagajni Direkcije državnega rudnika v Velenju najdalje do desetih dopoldne na dan pogodbe. Pravico do pogodbe imajo samo tiste osebe, ki predložijo dokazila o svojih podjetniških sposobn os t ih. Načrti, proračuni stroškov, splošni in tehnični pogoji se lahko ogledajo vsak dan v času uradnih ur pri podpisani. Direkcija državnega rudnika v Velenju, št. 8084. Štev. 8092/11. * Razpis. 2244 Direkcija drž. rudnika Velenje proda potom pismene ofertalne licitacije na dan 21. septembra 1931 ob enajstih dopoldne zalogo polkoksa, od ca 200 ton. Kavcija po zakonu, se mora položiti pri Direkciji rudnika Velenje najkesneje do desetih dopoldne na dan licitacije. Pogoji se dobe pri podpisani direkciji. Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 10. avgusta 1931. * Popravek. Pri vseh izkazih Narodne banke kraljevine Jugoslavije, priobčenih v Službenih objavah »Jugoslovana« od 1. julija 1931. do danes, mora odpasti zadnji odstavek: »V metalni podlogi se računi itd.« Upravništvo. Razne objave 2240 Vabilo na II. redni občni zbor, ki ga bo imela Kokra, tekstilna delniška družba v Kranja, v četrtek dne 27. avgusta 1931 ob enajstih dopoldne v pisarni dr. Beno Sabothyja, odvetnika v Kranju, z naslednjim dnevnim r e d o m: 1. poročilo upravnega sveta; 2. predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1930; 3. poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta in revizorjev; 4. razdelitev čistega dobička za leto 1930; 5. volitev treh Članov nadzorstvenega sveta; 6. volitev treh revizorjev in enega namestnika; 7. slučajnosti. Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Kranju šest dni pred zborovanjem vsaj deset delnic z ne-zapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo ali osebno ali pa po pooblaščencu. Posest desetih delnic daje pravico do enega glasu (§ 16. družbenih pravil). Upravni svet. * 2038 Objava. Tzgubil sem odhodno izpričevalo III. letnika trgovsko-gremijalne šole v Ljubljani iz leta 1921., na ime: Zabukovec Ivan, rodom iz Ljubljane. Proglašam ga za neveljavno. Zabukovec Ivan. s. r. * 2243 Objava. Izgubila sem izpričevalo V. b razred* mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani iz leta 1929/30 na ime: Schroll Eleo-nora. Proglašam ga neveljavnim. Sehroll Eleonora, » r. P. Ripson: 35 Marsove skrivnosti (Roman.) In s kretnjami je dopovedal starcu in njegovi hčerki, naj gresta z njim. Daleč itak ni bilo do njegovega dosedanjega prenočevališča. Oba Marsovca sta šla z njim, držal ju je za roko, kot otroka in hitro korakal z njim preko gričevja. Ko so prišli do ognja, je Robert žalostno vskliknil: iz ognjišča se je dvigal gost dim, kot bi bil nekdo polil ogenj z vodo. Žerjavica je čvrčala in sikala in Robert je bil prihitel v zadnjem trenutku. Ne meneč se za opekline, je potegnil še tleča polena na suho mesto in začel nanje metati suho listje in veje. K sreči se je ogenj razpihal in veselo začel plapolati. Starec in njegova hčerka sta preplašeno gledala Robertovo početje in ta je tako spoznal, da še v svojem življenju nikoli nista videla ognja. Prijel ju je za roko ter so z njima približal blagodejnemu plamenu, ki je sedaj švigal visoko v zrak. Prijazno sta se smehljala in Robert je videl, kako jima toplota dobro dene. Moral ju je celo potegniti nekoliko nazaj, kajti drugače bi se bila opekla ali osmodila. Sedaj si je Robert ogledal, odkod je bila prišla voda v njegovo ognjišče in je v svoje največje začudenje opazil, da je *bila od močvirja do ognjišča napeljana voda po skopanem kanalu, ki e šel v čisto ravni črti. Vampirji tega niso mogli storiti, toda imeti so morali mogočnega zaveznika, ki jim je storil to uslugo. Po delu je Robert spoznal, da mora to biti velikanski krt s silno močjo. — Sedaj bom pa igral vlogo Prometeja pri teh prebivalcih, si je dejal Robert. Vzel je dve palice, ju na koncu zvezal s srobrotom in med koncema napravil nekakšno gnezdo iz srobrota, v katero je vložil vlažno ilovico. Na to ilovico je naložil žerjavice in s tem dragocenim plenom so se vsi trije podali nazaj v vas. Pol ure pozneje je sredi vasi plapolal velik ogenj in na njem je Robert na ražnju pekel gos. Ko je bila gotova, jo je razrezal in pričel z največjim užitkom jesti. Marsovci so ga začudeno gledali. Ponudil jim je nekaj kosov in videl je, kako jim ugaja. Takoj so prišli z drugo divjačino in kmalu je bilo več ognjev, na katerih so se pekli kosi mesa. Zaklali so celo vola, napolnili njegovo notranjost z dišečimi rastlinami in ga pekli na ražnju. Veselje prebivalcev je bilo naravnost nepopisno. — Samo sod vina še manjka, je dejal Robert, pa bi bila pojedina, da bi vsak zemljan lahko bil vesel. 8. poglavje: Bitka z vampirji. Marsovci so obdali ogenj z ograjo količkov in Robert je spoznal, da je bilo to pametno. Medtem je Robert, ki je bil po tako dolgem času prav dobre volje, začel študirati prve besede marsovskega jezika. Doznal je, da se starec imenuje Ouji in njegova hčerka Aeja. Kljub splošnemu veselju sta ta dva izgledala žalostna in vlekla sta ga za roko, češ naj gre z njima. Ko je Robert vstal, da jima sledi, je videl, da so Aeji stopile solze* v oči. Vedla sta ga spet v svetišče, kjer je bil leseni kip vampirja. Sedaj je Robert razumel njih žalost. Stopil je na oltar, prijel z obema rokama leseni kip in ga vrgel z oltarja na tla. Čutil se je ponosnega, kot misijonar v Afriki, ki je razbil malika črncev. Nato je prijel kip, ga vlekel skozi vrata na sredo vasi ter ga je med splošnimi klici prebivalstva vrgel v ogenj. Spoznal je pa, da je zaenkrat šel nekoliko predaleč, kajti vsa množica je bila preplašena. Treba jo je bilo na nekak način pomiriti, kajti brez dvoma je mislila na strašne posledice, na osveto vampirjev ponoči. Toda pokazal jim je, kako se bodo ubranili krvosesov: prijel je za goreče poleno ter ga zalučal visoko v zrak. Množica je razumela in spremljala to njegovo kretnjo z divjim in veselim krikom. Ouji in Aeja sta se znova približala Robertu ter ga spet vlekla za roko. Bil je radoveden, kam ga bosta vedla sedaj. Šli so do njegove nove koče, ki je bila že gotova. Stene so bile napravljene iz opeke, posušene na zraku, ogli so bili iz lesenih tramov, vrat ni bilo, pao pa zastor iz debelega, spletenega bičevja. Tla so bila tla-kana s škrilji, a pokrita z rdečo rogoznico. Pohištvo pa je bilo v istini originalno: velika postelja z blazinami, kožuhastmi odejami in pestro barvanimi pernicami, miza, stoli, nizka omara, na steni pa je bila štelaža z različno posodo in orodjem. Aeja se je priklonila pred Robertom ter mu s kretnjo pokazala, da je vse njegovo, in Robert se ji je zahvalil s poklonom ter ji je presrčno stisnil roko. Na stolu je ležala nova obleka, ki so jo bili morali posebej sešiti za njega, kajti Marsovci so bili vsi majhni kot otroci. Razen tega so mu podarili lep kamenit nož iti mogočno gorjačo, ki je bila določena za obrambo. Težave z indijskim voditeljem Ghandijem v Londonu Iz Londona poročajo, da se je Gliandi odločil nositi tudi v Londonu svojo domačo indijsko obleko. V tej obleki — na pol nag — bo hodil tudi na razne seje in konference. To koncem koncev še ne bi bilo tako hudo; ko so pa zvedeli, da bo v taki obleki prišel tudi na dvor, kamor ga bo kralj vsekakor povabil, so bili pa strogi dvorjani kar prepadeni. Ti pravijo, da to vendar ne gre, da bi prišel pred kralja in kraljico na pol nag, opasan samo s predpasnikom. Tudi Ghandijev zdravnik je ves iz sebe zaradi Ghandijeve obleke in mu prerokuje, da bo čisto gotovo dobil v Londonu pljučnico in da bo umrl, če ne bo hodil okrog v volneni obleki, ker je londonsko podnebje silno ostro. Ghan-di sam pa pravi, da ne odneha in da bo šel tudi na dvor le v svoji domači obleki, »kajti lo je obleka indijskih kmetov, ki jih zastopam«. Zanimive številke V zgodovini Prusije igra 18. dan v mesecu važno vlogo. 18. junija leta 1075 je zmagal pruski kralj Friderik Viljem v bitki pri'Fehrbellinu in s to zmago je položil temelj za bodočo »Veliko Prusijo.« — 18. oktobra leta 1843 se je odločila bitka pri Lipskem (proti Napoleonu), 18. junija leta 1815 pa bitka pri Belle-alliance. Obe bitki sla bili za Prusijo odločilnega pomena. — 18. marca leta 18-18 pa je izbruhnila v Prusiji revolucija. V življenju Napoleona Velikega igrajo važno vlogo številke 11, 14 in 18. Bitko pri Monte-notte je dobil 11. aprila 1790 in od takrat naprej je začela sijati zvezda njegove vojaške slave. 18 let pozneje in sicer 18. aprila leta 1814, pa je podpisal listino, s katero se je moral odpovedati francoskemu cesarskemu prestolu. — 14. julija leta 1789 so uporniki v Parizu zavze- li bastiljo, 14. junija leta .1800 je bila bitka pri Marengu, 14. oktobra leta 1805 bitka pri Ulmu, 14. oktobra leta 1800 pri Jeni, 14. maja leta 1807 pa pri Friedlandu. 18. oktobra leta 1813 pa je izgubil Napoleon bitko pri Lipskem, 18. julija leta 1845 pa bitko pri Waterloo-u. Francoski prestol pa je zasedel za njim kralj Ludvik XVIII. (18)1 Za angleškega kralja Henrika VIII. je bil četrtek vedno »usodni« dan. Umrl je 6. januarja, na četrtek, kraljica Marija je umrla tudi na črtetelc in kraljica Elizabeta tudi na četrtek. Angleži in Španci so izgubili svoja dva najslavnejša pesnika istega dne: 23. aprila leta 1G1G je umrl Shakespeare v Angliji, na Špan- skem pa Cervantes, ustvaritelj nesmertnega »Pon KišoU.-a. V zgodovini opere je »osemnajsti« nesrečna številka. 18. junija leta 1789 je pogorelo operno gledališče v Londonu, 18. januarja 1. 1792 je pogorelo v Londonu gledališče »Pantheon«, 18. avgusta 1. 184S pa je pogorelo operno gledališče v Berlinu. Kdor zna, pa zna Pred sodiščem v mestecu Lanciano v Italiji se je moral te dni zagovarjati neki Antonio Boi, ki ga imenujejo italijanski časopisi najbolj spretnega italijanskega pustolovca. Boi je začel svoja pustolovsko življenje že 1. 1.914. Takrat je zapustil svojo ženo in pobegnil z neko drugo žensko neznano kam. Vojaška oblast pa ga je le izsledila in obsodili so ga zaradi begunstva na več mesecev zapora. Svoje kazni pa ni prestal, ker je bil deležen splošne pomilostitve. Komaj pa je dilial zopet svobodno, je začel zopet slepariti. Nenadoma se je pojavil v nekem samostanu blizu Rima in se izdajal za patra - Pietro da Monte«-jn, o katerem so trdili, da je že umrl v neki tuji deželi, kamor je bil odšel kot misijonar. V samostanu so bili silno veseli, da se je vrnil njihov »mrtvi« tovariš; ko pa je prišel »mrtvega sina« obiskat njegov oče, je prišla sleparija na dan in sleparju so takrat prisodili 2 leti ječe. Po prestani kazni se je podjetni lopov naselil v Terranovi kot »profesor Carlo Passegieri«. Gospod »profesor« se je tukaj kaj kmalu oženil — drugič — z neko premožno žensko, ostal pa je pri njej le tako dolgo, dokler ga je redila. Ko je ženski zmanjkalo denarja, je pa »gospod profesor« pobegnil iz Terranove s hčerko nekega bogatega trgovca. Oba skupaj sta prišla v Benevent, kjer je nastopal pustolovec kot — škof, ki potuje s svojo nečakinjo po svetu. Mož je maševal, vodil je procesije in opravljal je javne molitve — ljudje pa so mu nanosili denarja, skoraj kolikor ga je hotel... Njegova predrznost je segala celo tako daleč, da je nekega dne nastopil v farni cerkvi res kot pravi škof s škofovsko mitro na glavi in s pastirsko palico v roki. Duhovniki so pa med »mašo« na svoje veliko začudenje opazili, da »škof« ne pozna predpisanih mašnih obredov in so ga izročili oblasti kot navadnega sleparja. Sodišče je podjetnemu pustolovcu prisodilo 6 let ječe zaradi sleparije in dvoženstva. Skala, ki je zakrivila železniško nesrečo v Švici. Na progi Chur-Eugadin se je zrušila med postajama Filisur in Stuls skala in je podrla lolco-•",:vo s tira 150 metrov globoko po pobočju navzdol. Vremenska katastrofa v Porenju. V Porenju so razsajale te dni silne nevihte. Na sliki vidimo (na levi) z blatom preplavljeno cesto v kopališču Molilen pri Bonn-u na desni strani pa razrito cesto ob Keni pri istem mestu. Odlikovanje za nemško prvakinjo v tenis-u Cecilijo Aussem. Te dni je hamburški senator Chopeaurouge izročil nemški prvakinji v tenisu Ceciliji Aussem častno »Hindenburgovo plaketo«. Dežela, kjer se cedi mleko V severo-amerišlci državi Oregon se je začela »mlečna vojna«. Kmetje (farmerji) nočejo namreč več dobavljati mleka v mesto za ceno, ki je za četrtino nižja kakor je prodajna cena v mestu. Farmerji stražijo na cestah in če zalotijo voznika, ki pelje v mesto mleko, ustavijo voz, voznika natepejo, mleko pa izlijejo na cesto. Doslej so razlili baje že nad 400.000 litrov mleka. Skopi Škotje »Ali ste že slišali, da je Mac Gregor utonil, ko je lovil ribe?« »Ali je bil res mrtev?« »Prav pošteno je bil mrtev. Preiskali so mu vse žepe, pa se ni niti ganil!« * Škot je nosil 15 let en sam klobuk. Po 15 letih se je težkega srca odločil, da si kupi nov klobuk. Šel je v trgovino, kjer je bil kupil prvi klobuk in je rekel: »Tako — sedaj sem zopet tu!« * Gospa Ciordon je prisopihala v hišo: »Ti, stari, na naš vrt je prišla tuja krava!« »Prismoda — kaj pa čakaš? Pomolzi jo brž, pa bo!« Humor. »Bodi proti carinikom vedno pošten!< »Ta-le smodka je vse ...« Izdaja tiskarna »Herknrc, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mili&lek. - Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja Avgust Kozjan. — Val v Ljubljani.