Poštnina plačana v gotovini.	Cena številki 1 Dinar.
Leto XXIV.	8. januara 1928.	Številka 1.
brezmadežna
E. BALKANYI D. LENDAVA.
Nevtepeno PoprijetaDevica Marija
Pobožen mesečen list,
, Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Crensovcih, Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904, dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v A u stri j o i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kiipiti: 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din. 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din, i v celo platno vezana z zlatov ©brezov 20 Din; 4. skrivnosti sv, rožnoga venca po 2 Din. 50 par 15 falatov.
»Fantič le gori stani!"
Pa štrukle smo kuhali. Eli so štrnkli že skuhani? smo spitavali, kak deca, štera spitavlejo mater, gda de ze kuhano. Pa smo mogli na štrukle dugo čakati. Najprle so ešče kumaj šli gnoj vozit na pole, te so orali i sejali, te je dugo raslo, te žito poželi, posušili, zmlatili, v mlin pelali, te mleli, melo zamesili, te te ešče komaj po dugom časi so bili štrukli kuhani. To je bilo veselje! — Gda smo bili vekši, smo pa svinjko bili. Oda smo jo iz leva, iz luknje vo pognali i daleč vkrej zagnali, te jo je mogeo iti pastir iskat i nazaj v lev prignati. Tudi to je bilo nekše veselje! — Dosta veselja smo meli, gda smo remenke pisali i sekali. Včasi smo se tudi malo skregali, ka je ne bilo ravno lepo. To povem zato, ka se ne te tudi vi kregali! Špilajte se samo za kratki čas i za čast, pa ne za peneze! Posebno veselje smo meli, da nas je g. katehet pelao na izlet, na božo pot na Šmarno goro, potem smo pa v žakli skakali i črešnje, obešene na vejko z viisti lovili i druge špase počinjali.
No, pa to so bole veselice za deco, za male dečke; vi velki dečki pa mate pa drugo veselje. Pa ka bi vam vse pravo! Vej či čutite potrebo po kakšem kratkočasji, te si ga že znate poiskati. Veselje je že, či človik ma dobre tovariše, se ž njimi dobro razmi, pametno poguči i tiidi malo posmeje. Edna najlepših zabav je gviišno izlet. Pa ne izlet v oštarijo, liki izlet či mogoče na goro, k cerkvici, kda se obzorje razširi, svet odpre, kde se telo vzdigne na ravan, diih i srce pa nad zemlo proti nebeškim višinam. — Spoznati i razumeti moreš lepoto stvarstva i meo boš od toga lepi žitek. Srčno ne vučeni človik nema nikšega zmisla, nikšega oka za naturo, samo v tisto pijačo biili i jo vsigdar loče, driigoga veselja pa ne pozna. Či pogledne n. pr. naše krasne gorenjske gore, gleda kak junček i pravi: Ka bodo te pečine, vej gori nikaj ne raste! — Ti pa mej oko za
lepoto i za čiida, štera je Bog djao v delo svojih rok, v stvarstvo, sebi v čast, liidstvi v veselje.
Dosta čistoga i svetoga veselja napravlajo vornomi liidstvi lepi svet-ki, slovesna boža sliižba, krasno zvonenje. Nigdar ne bom pozabo posebno tistoga sladkoga, skrivnostno svetoga veselja, štero sem čiito kak dete pri jaslicaj. Tisto je zaistino kaplica nebeške radosti. Božično veselje je tiho, skrivnostno ; viizemsko je mogočno, veličastno. Pa ne samo Božič, Vuzem, liki celo cerkveno leto nudi krščanskoj duši dosta sladkoga žitka. Vnebozastoplenje Kristusovo, Risali, Telovo, šmarnice, Marijini svetki, svet-ki, sveči celoga leta — kelko spremembe, kelko novoga i lepoga; vsakši svetek ma kaj posebnoga. Zmes pa pridejo ešče nenavadne cerkvene slo-vestnosti: proščenje, firma, nova meša, misijon. Kakša radost za krščansko dušo! O, či bi mi vsega toga, ka nam sv. Maticerkev niidi, ne melf, či bi ne poznali Božiča, Viizma, Šmarnic i dr., kelko veselja bi nam falilo! Kak pusto i prazno je živlenje tistih, šteri ne poznajo diihovnoga veselja!
Ne bom Vam pravo dale, v kom iščite veselje, samo od ednoga vam nemrem zamučati, ka se samo ob sebi razmi. To je spevanje. Či ščete veseli biti, te morete radi spevati! Brezi pijače je mogoče veselje, brezi spevanja pa si žmetno mislimo kakšo veselico eli slovesnost, najsibo svet-ska eli cerkvena. Zakaj pa je vpelala cerkev spevanje pri božoj službi? Pomislite si, kak pusto bi bilo, či bi v nedelo bilo v cerkvi vse tiho! Kder je spevanje, tam je veselje i slovesnost. Spevanje je tiidi najfalejša zabava; ne košta nikaj, eli pa jako malo. Spevanje odganja nespodobne misli, navdaja z blagimi občutki i zdigavle srca vujška k lepim vzorom. Po lepom spevanji je žep ne prazen, ne boli glava i dušna vest ne peče.
Eli slovenski dečki kaj spevlejo? Nikelko že, samo ka je to premalo. Ka? Premalo? Vej pa denok čujete spevanje iz vseh oštarij, spevanje po noči na vesi; poslušajte jih, ka spevlejo na den štelinge i gda so notri zvani, da idejo k soldakom! — Ka, to je spevanje? Nesam li že pravo: to se ne pravi spevati, liki dreti se! Gda i kelikokrat čujete spevati naše dečke narodne pesmi ? Malogda. Kakše zamazane kvante, oja, tiste se rade čiijejo po vesi. To je žalostno svedočanstvo njihove nepoštenosti, sirovosti i mesenoga poželenja.
Dečki slovenski! Vržite tudi to grdobijo med staro, ne več niicano reč i se sprimite lepih naših pesmi: Vej mate dosta lepih narodni pesmi. Či mate čas, i dar za spevanje, je lepo, či se včite umetnih pesmi. Vsem pa posebno priporačam narodne pesmi, štere so lehke, se jih ne trbe dtigo včiti; trbe je samo malo glasu i posluha za spevanje, pa jo lehko vrežete. Spevlite, dečki, spevlite radi!
Le veselo pojmo radi	Vej tiidi angelci pojejo,
dokeč smo šče črstvi, mladi;	hvalo, čast Bogi dajejo;
o, zakaj bi pa ne peli,	ftički čast mu žvrgolijo,
ki so nas angelci veseli!	spevlejo, se veselijo.
Sto nedužen je, rad spevle,	Mi pa šče nedužtji, mladi,
ar ma čisto srce svoje,	spevlemo poštene radi;
či glij sirmašen je, ne toži,	o zakaj bi pa ne peli,
rajši edno si zaokroži.	k' so nas angelci veseli!
Eli je ne tak istina? Zato pa:
Vsigtiar mi radostni bodimo prijateli! Zdaj je čas še za nas oj mladosti čas! Cvetje skoro se usuši, čas mladosti brž zbeži, i zato radostno dnevi naj teko!
Ni lepo, či mlado srce že je žalostno, čas že da nam skuze, pa so prebridke. Torej le veselo poj vsak prijateljev z menoj da srčno i glasno 1 bo odmevalo!
Hajd v vrste i roke zdaj podajmo si svoje, i od zdaj vsakdo naj, poje, da bo kaj ! Vej veselja tamkar ni, kder se petje ne glasi. Zato naj poje zdaj vsakdo da bo kaj!
Tudi ta pesmica je mična i istinska.
Lepš'ga veselja na sveti pač ni, kak ga imajo dečki mladi, posebno či starše imajo ar takšim prav nič ne fali.
Dečki ti mladi so liišni ludje, kadar vkup pridejo, spevlejo le prav radi so zmirom veseli, ar jih te stan veseli.
(Dale)
VSEBINA.
Molimo i hvalimo ime Jezušovo, ime sina. Marijinoga -	—	1
Mali greh — — _ ____ __2
Pismo mladencom - __	__	_ _	_	5
Obljube Srca Jezušovoga — — —. —	__	_____	11
Par misli pred Najsvetejšim — — —	—	__ __	__	12
Blagoslavlanje jaslic v Črensovcih — —	— —	—	13
Molimo i hvalimo ime Jezusovo, ime sina
Marijinega!
Čiidovitno Jezušovo ime, štero je nad vsa imena, hodite molimo! (Sv. Cerkev.)
Bratje, Kristus se je ponižao, postao je pokoren do smrti i to do križne smrti. Zato ga je i Bog poviso i njemi je dao ime, štero je nad vsa imena, da se v Jezušovom imeni vsako koleno pri-pogne. (Philip. 2. 8-10.)
Spevajte Gospodi i blagoslavljajte njegovo ime, od dneva do dneva glasite njt govo zveličanje.
Kak tvoje ime, Bog, tak i tvoja dika, je do konca sveta.
Popevajte Bogi, pesem pravite njegovomi imeni, Gospod je njegovo ime!
Prinesite Gospodi diko i čast, prinesite diko Gospodovomi imeni!
Znajte, da Gospod je sam Bog, koga ime je večno.
Mpja duša žeja po tvojem svetom imeni, Gospod.
Blagoslovljeno naj bo tvoje dike sveto ime i hvaljeno i zvi-šavano na vekomaj I
Mladenci i device, stari i mladi hvalite. Gospodovo ime, ar jedino njegovo ime je zvišeno. (Vse po rečah sv. Pisma iz cerkvene molitve na god pre sv. imena Jezušovoga.)
O Jezus, sladki moj spomin,
Veselje srčnih globčin.	,	.
(Cerkvena pesem.)
Naša pomoč je v imeni Gospodovom.
Dartlvao se je, naj reši narod, sebi pa spravi večno ime. (Cerkvena molitev.)
Vse, ka z rečjov ali z djanjom opravljate: vse opravite v imeni Gospoda Jezuša Knstuša, hvalodavajoč Oči i Bogi po njem. (Kologs, 3.-17.)
Mali greh.
(Spisao A. Beltrami — Posloreno J T.)
VI. Poglavje.
Ime .odpOstni greh", štero damo malomi grehi, je nesrečno ime ; nepravo ime, ki ne označi njegove nature, ar se to lehko pove tudi od smrtnoga greha, šteri je tfldi odpustlivi, či ga človek požaluje, prosi Boga za odpuščenje i ga vadlOje pred duhovnikom. Z drflge strani se pa tudi mali greh ne odpflsti inači, kak s pokorov ali s kakšim zadostilnim djanjom. Či grešiš, kakšteč malo i ne požalflješ, te bo Bog pokaštigao ali na tom ali na drOgom sveti i boš mogeo ostro zadostiti za včinjeni greh.
Včasih je pravičnost boža ništerne male grehe na tom sveti tak ostro kaštigala, da nas te kaštige napunijo s strahom i nam pokažejo kak jako odurjavle Bog tudi mali greh. Iz svetoga pisma se od te reči lahko osvedočimo na dugo i široko. Za malo radovednost je bila pokaštigana Lotova žena z naglov smrtjov i se spremenila v solnati steber. Čflla je presketanje ognja, zdvojeno kričanje meščanov; obrnola se je, da bi pogledala tisti strašni prizor, pa jo je dosegla taksa strašna kaštiga.
Mozeš i Aron sta ne smela stopiti v oblflbleno deželo za-volo toga, ar sta se premalo viipala i sta v razgretoj peščenoj pflstini večkrat vdarila po pečini, kak je bilo potrebno, da bi pritekla voda. O kak nedoseglive so sodbe bože! Bog je odpflsto najvišišemi duhovniki težki greh, da je dovolo Izraelcom vlejati zlato tele, a toga maloga nezavupanja njemi je ne odpflsto! Teva dva brata sta strgala iz Faraonovega robstva svoje lflbleno lfld-stvo, vodila sta je skoz pflstino med jezerimi težavami i pomenj-kanji i je branila pred neprijateli. Za blaženost toga liidstva sta posvetila celo svoje živlenje, da bi je oplemenitila po dugom ponižanji i je povzdignola do časti pravoga naroda. Ne njima je več preostajalo nikaj drugoga kak pripelati je v oblflbleno deželo, gde se cedi med i mleko, v kraj po šterom sta zdihavala tak dugo časa i v šterom sta se štela odpočiti po trfldapunom deli. Kak mirniva bi legla v grob, blagrovaniva od vseh pokolenj! Ali ne! Včinila sta eden mali greh i zavolo toga greha ne dosegneta cila, po šterom sta telko let koprnela. Gledala bota deleč to presrečno zemlo, občfldflvala bota rodovitne doline, štere namakajo Jordanovi valovi, brežičke, pokrite s krasnimi goricami i velike ravnine, v šterih se zible zreto zlato klasje; ali njihova noga ta
gori ne stopi! DrOgi bodo pobirali sad njihovoga trflda, drOgi bodo vživali veselje, da dokončajo Izraelovo romanje i zaspevlejo zahvalno pesem na čast Vsemogočnomi, ki je krmo njihovo lOd-stvo s sladkov manov i je rešo od jezerih nevarnosti. Mizeš i Aron pa moreta vmreti pokaštiganiva zavolo premaloga zavupanja
v Boga, ešče prle kak dokunčata svoje poslanstvo.
*
Nesrečni David! Kda je bio na višini svoje moči, je pozabo za trenutek, da ga je Gospod povzdigno iz poniznoga pastirčka na prestol (tron) i njemi je zamenjao pastirsko palico s kralev-skim žezlom. Dao je sešteti svoje ludstvo i je meo nečimerno dopadenje v ogromnom števili svojih podanikov prepisavajoč sebi tisto čast, ki je šla samo Bogi. Včasi ga je doleteosrd boži i je terjao ostro zadoščenje. Dao njemi je, naj zbere od treh bičov šteroga žele: kQgo, lakoto, ali vojsko. „Naj pride kOga" — je djao ponižen i spokoren vladar — „tak bom bar tudi jez med tistimi, štere lehko zadene kOga i bom lehko osebno pretrpo ka-štigo za svoj greh !'' Prišla je kflga i pograbila šestdeset jezero lfldi.
*
Ednok so pelali v prošeciji škrinjo zaveze z velikov sveča-nostjov iz Abinadabove hiše v Jeružalem. Sprevajali so jo David, oblečen v kralevska oblečila i treseti jezero vitezov v veličastnoj opremi (obleki). To je bio cvet Izraelskega vojaštva. Igrali so na citre i bobne, zažigali dišeča kadila i spevali psalme. Natdnok so se prestrašili junci, šteri so vlekli voz i škrinja zaveze se je začela nagibati. Te je Oza stegno svojo roko, da bi jo zadržao. O da ne bi toga nigdar včino! V tistom hipi se zvali na zemlo mrtev, kak da bi ga zadela strela iz neba. Bio je naime samo navadni levit i se ne smeo doteknoti škrinje zaveze. Ta nagla smrt je s strahom napunila vse. David je začiito takše pošttlvanje do božega veličanstva, da je ne vOpao sprejeti škrinje zaveze v svojo palačo, nego jo je dao odpelati v Obededonovo hišo.*
Nekoga dneva je pravo Bog proroki Semeji: ,,ldi i porOši oltar, šteroga je postavo Jeroboom svojim malikom (bolvanom) i naznani njemi strašne kaštige. Pazi pa, da ne boš jo, niti pio v tistom prokletom kraji i da se ne povrneš po tistoj poti, po šte-roj boš ta šo." Pokorni slflžbenik se je paščo v kralevsko palačo, odločno je opominao brezbožnoga krala i podro je z ed-nim mahlajom žrtvenik (oltar bolvanov). ,,Zvežite toga predrzneža"
* Sv. pismo pravi: „David je bio žalosten ... i se je zbojao Boga tisti den (II. Kral. VI, 9.)"
— zakriči Jeroboom, stegne roko, da bi pozvao blflzi stoječo stražo. Pa ka se zgodi? Roka se njemi je taki posGšila. Gizdav vladar se je mogeo ponižati i prositi proroka za ozdravlenje. Boži slflžbenik je molo nad njim i krao je ozdravo. Kda je do-končao svoje poslanstvo i odklono kraleske darove, se je vračao po drugoj poti, kak je prišeo. Pa glej tii sreča tirOgoga proroka, šteri je šteo zprobati njegovo pokorščino, pa ga je zato proso, da bi se bar nekoliko pokrepčao. Zaprva se je Semej upirao, potem se pa dao premotiti. Malo kesnej je že ležao raztrgan. Lev (oroslan), šker bože srditosti ga je raztrgao na drobne fa-
lačke. Tak je bio pokaštigan, ar je ne bio pokoren Bogi.
*
Stari i oslabeli Elizej je šo ednok na zali brešček Bethel, ki je poraščen z lepimi gaji. Nenadoma začne kričati na njega truma sprevednih (bodikaj) dečkov: „ Hodi gori starec, hodi gori pišlivec!" Službenik boži je bio potrt zavolo onečaščenja svoje sive glave i jih je prekuno v imeni Gospodovem. Včasi sta prišla iz loga dva divjiva medveda, se vrgla na te nesrečneže i jih raztrgala dva-treseti.
*
Bole strašna pa je bila kaštiga, štera je doletelo Betsamite. Na jezere jih je vmrlo, ar so iz radovednosti i brez poštOvanja gledali v skrinjo zaveze.
Marija, Mozešova sestra je dobila gobavost zavolo mrmranja proti svojemi brati. Ananija i Safira sta se zlagala pred sv. Petrom i sta oba vmrla nagle smrti. Pri teh strašnih kaštigah nam pridejo s strahom na miseo reči sv. pisma: „Što se te ne bo bo-jao, krao narodov?" (Jer. X. 7.) „Što pozna moč tvojega srda i što zna iz straha pred tebov meriti tvoje čemere?" (Ps. 89, 11.)
Prevdariti (pomisliti) moremo, da v vseh teh svetopisemskih dogodkah vidijo sveti očevje samo mali greh, ali zavolo pomenj-kanja težke snovi, (reči) ali zavolo pomenjkanja proste vole ali popunoga privolenja, ali zavolo drOgih zvflnešnjih prilik.
V našo tolažbo pa dodenimo, da po mnenji teh svetih očakov je Bog zato tak ostro kaštigao te male prestopke, da bi v prišestnom živlenji mogeo pokazati grešnikom svojo smilenost.
Či tak Bog kaštiga mali greh s smrtjov, ki je najvekša časna kaštiga, moremo iz toga sklepati, da je mali greh v istini ne malenkost, kak si mi to mislimo, nego grozna hudobija, štere se moremo na vse načine zogibati, čeprav bi mogli zato zgObiti vse svoje bogastvo, pa tOdi živlenje. Či Bog včasih z edne strani tak ostro kaštiga mali greh, z drOge strani pa poplačOje z obilnimi
darovi sodelavanje z njegovov miloščov, dela to samo zato, da bi ostali verni v malih rečeh. Sv. Gregori Velikomi je bilo razo deto, da njemi je Bog podaro najvišišo dOhovniško čast zavolo male miloščine, štero je dao nekomi tOjinci. „Prav, dober i veren hlapec, v malom si bio veren, nad veliko te bom postavo. (Mat. XXV, 23.*)
Med počitnicami je šteo iti mladi jezuit na šeto. Stavi ga starejši pater i ga prosi naj počaka i njemi dvori pri svetoj ineši. Z veseljem je spuno prošnjo i se odpovedao šeti. Nekoliko let kesnej je odišeo v misijone med nevernike i je dosegno palmo mantrništva. Nekomi sobrati je bilo razodeto, da njemi je Bog podelo tak veliko milost, da je naime prelejao svojo krv za sveto vero, zavolo te male dobrote, štero je tisti den včino na prošnjo dGhovnikovo. „Oj kak globoko je bože bogastvo i modrost i spoznanje! Kak nerazumlive so njegove sodbe i nezasledlive njegove poti!" (Rim. XI, 33.)	(Dale)
Pismo mladencom.*
Mladenec moj, dragi! Pismo Ti želem pisati. Što sem, ki Ti pišem ? Ne spitavaj me po imeni, znaj le, da Ti piše Tvoj veliki prijateo, ki pozna Tvoje mlado srce. Tfldi meni je bilo ednok poslano takše pismo, ki mi je odprlo moje duševne oči, da sem začno inači gledati v svet.
Kaj Ti pa ščem pisati? Nekaj takšega, na koj šče Ti mogoče nikdar ne si mislo. Čuj!
Povej mi, prijateo mladi, je-li si Ti že kda tak verno sam sebe pitao: Zakaj sem jaz denok na sveti ? Zakaj me je Bog stvoro ?
— Kda si šče v šolo hodo, te si dobro znao z katekizmuša: „Bog je človeka stvoro, da človek Boga moli, ljilbi, njemi služi i se tak večno zveliča." A od tistoga časa, ka si ti šolo zapusto, si tudi to pitanje pozabo. Pa povej mi, štero pitanje je za vsakšega človeka najbole poglavitno: je-li ne to pitanje? Ka^ stoji v sv. pismi? „Ka pomaga človeki, če celi svet dobi, če pa svojo dušo pogflbi (Mark. 8. 36.)"
Mladenec moj! DOšo svojo rešiti, dušo zveličati — to je tvoj prvi in poglavitni namen! Samo edno dGšo maš! Če to dušo po-gflbiš, ni edne več ne dobiš! Samo ednok živeš na sveti, če zdaj
* Te odgovor smo dobili na naš poziv glede društva za mladence, ki smo ga v decemberskom snopiči pod naslovom ; „Ka bi naša moška mladina potrebiivala?" — objavili. Vr,
svoje življenje ne obrneš v tisti namen, za šteroga si stvorjen — zaman je bilo Tvoje življenje.
Že znam, ka mi boš odgovoro: Aha, predgati mi šče te moj .prijateo"! Te navuk vala bole za mojo staro mater, ki so že bole blOzi groba i jim zato trbe misliti na smrt. Jaz sem pa še mlad, samo ednok živim i še zdaj mi ne bi bilo slobodno veseliti se? Misliti na dOšo i zakaj sem stvorjen — za to je še čas!
Tak misliš Ti, prijateo moj. TGdi jaz'mislim tak. Mladi si šče, veselio bi se rad? Dobro, ravno to Ti ščem tfldi jaz povedati: da se moraš veseliti, ka si mladi! travno od toga mladenskoga veselja Ti ščem pripovedavati. — Da maš pa šče čas misliti na dOšo, no, to reč moraš pa že nazaj vzeti, ar ,,nišče ne ve ne viire, ne dneva, kda pride Gospod" pravi večni Sodnik! Je-li, ka ne veš, če boš vutro še lehko skrbo za svojo dOšo!
Tak, pojdiva iskat veselja, kak ga žele Tvoje mlado srce! Stopiva v oštarijo! Znaš, jaz navadno nikaj ne pijem, a ar si Ti, prijateo, dnes z menov — s Tebov idem! Veseli dečki, sami Tvoji prijatelje sedijo tO. Rdeča so njihova lica, krvave maj o oči, popevajo, kričijo; kda zaigra goslar, vse je na nogah, v divjem diri vse se vrti ... „1 to trpi do kesne noči. Potem pa domo; oči več ne vidijo — noč je, oči pijane, pamet zmešana. Nikaj ne čudnoga, če te pa on najde kakši jarek i se vleže v njega misleč, da je doma v toploj postelji. Glej, što je te, ki v blati leži? Da, nekša stvar tak rada v blati rova, a to je svinja; te mladenec je pa človek, ki je od njega v sv. pismi zapisano, da je stvorjen po božoj spodobnosti! O strašen človek, ki sam sebe, božo spodobnost, tak globoko pon;žaš, ki s tein Boga samoga ošpotavaš! — I drugi den: betežen je, penez nega, ka je zaslGžo celi teden, vse je šlo v gut zdaj pa v čemeraj — preklinja!
Povej, prijateo moj, je li to pravo mladensko veselje? Če si odkritosrčen, sam moraš spoznati: Eti pravoga veselja nega!
Jeli ka ti drOgi nesi pijanec? Ti iščeš indri veselja! Tak po večeraj rad po vesi ideš i si drOžbo poiščeš. Dobro! Pa znaš, ka pravi pregovor: Povej mi s kim se pajdašis i jaz Ti povem, kakši človek si! Povej s kim se pajdašis po večeraj? S samimi vrlimi? Ne vem, ne vem! Sam mi boš priznao, da malokdaj mine večer, da ne bi što kaj nesramnoga gučao i se ne bi vi drOgi smejali. I znaš, ka je nesramen guč? Ne veš, da je to smrten greh? Z vsakim smrtnim grehom pa si zaslOžiš pekeo; tak se tOdi zavolo nesramnoga guča lehko pogGbiš. Le pomisli, ka bi bilo, če bi Ti Bog tak v noči po nesramnom guči poslao naednok smrt — gde bi bila dnes Tvoja dQša ? 1 glej, Ti hodiš v takšo drflžbo, gde se
odava, ne, gde se kšenki dava najvekša nesreča — smrtni greh — i Ti praviš, da je to Tvoje veselje?! Najvekša nesreča — naj-jakše veselje? O kak si sam sebe znoro!
I ka, če ne bilo samo nesramnoga guča, ka če je bilo šče kaj drOgoga? Ka, če valajo ttldi Tebi reči sv. Pavla: ,,Nečistniki i nesramnjacje ne pridejo v kraljestvo bože!" Ka, če živiš Ti v najgršem blati, ki se zove nečistost? Ka, če se pripravljaš Ti v sv. hišni zakon s pregrešnim pajdaštvom? Ne bo sreče — čflj opomin svojega dobroga prijatela — ne bo sreče v zakoni, če je prle greh, ar Bog vsaki greh mora pokaštigati, ar je neskončno pravičen. — I za grehe pred zakonom včinjene, kaštiga navadno v zakoni pride.
Tak tfldi tO ne prave sreče, ne veselja! Ce pa ščeš sebi nesrečno i britko življenje, potem pa le pij iz kupe neslobodnoga vživanja — nečistosti! Ne pozabi, ka se Tebi zdaj sladko vidi, to ma v sebi najhujši čemer.
Idiva dale iskat veselja! Si že kda opravo dobro spoved? Ka si čflto po spovedi v srci ? Je-li, kak da bi se žmeten kamen odvalo od srca! Če zdaj dobro premisliš, kak si se te čOto vese-loga i srečnoga, moraš sam sebi odgovoriti: Te sam pa za-istino bio srečen ! 1 če bi prišla te smrt, nikaj se je ne bi zbojao.
Zdaj sva prišla do tistoga, ka sva iskala. Kajšteč najde človek prijetnoga, veseloga samo za telo, nekaj časa se niemi lepo vidi, a sledi spozna, da same bridkosti so tela radosti. Če pa dflša najde nekaj prijetnoga, potem pa je človek v istini zadovoljen i ne žele si vekše sreče. Prava sreča je tak v duši doma.
Prijateo moj mladi! Če bi bio jaz mogo zbrati pred Tebov 8. decembra vse slovenske mladence, ki so se te den v istini srečne čfltili, vido bi jih jezero i jezero! I če bi jih pitao, zakaj so te den bili tak srečni, zvedo bi, da so vsi prišli od božega stola. Vidiš, to so naši pošteni slovenski mladenci!
Znam, prijateo moj, da si tOdi Ti tak vrli mladenec, ali konči želeš takši biti, če tudi mogoče nesi bio 8. decembra pri sv. obhajili. Znam, da je Tvoje srce odločeno iskati ne veselje tela, ki se v čemer obrne, nego dOševnoga, pravoga veselja, ki nikdar ne mine; a kak Te gledam pred sebov, se mi vidiš kak slabi trs, ki ga veter ziblje se pa ta. Veter, to je sovražen, božen svet, veter to je tfldi šatan, ki ma, žalostno, toliko mladencov, v svojoj slGžbi. A Ti si šče močen, veter Tebe — trsa — ne mogeo vlomiti. Ar Te pa veter vsikdar ziblje se i ta pa tOdi nemreš nikšega sada doprinesti. Slab si, trno slab — sam moraš to spoznati!
Skrben gospodar, če šče, da njemi veter trsa ne vlomi, ga priveže k količi. Mladenec, ki si slab kak trs i si v nevarnosti, da Te šatan ne vlomi, i kak sflho vejko ne ltiči v ogenj, tiidi Tebi je potrebno količe meti za Tvoje mlado življenje. Čl ne boš pOsto svojega mladoga življenja privezati k količi, gibao Te bo še nekaj časa veter se i ta, naslednje Te bo vlomo, zgrabila Te bo roka boža, Te ltičila vkraj od sebe — zgObljen, pogGbljen boš, zaman je bilo Tvoje življenje !
Količ Tvojega življenja je molitev. Ti, ki si krščenik, gotovo moliš, če ovak ne, bar v nedeljo v cerkvi. A kaj rado se zgodi, da vgojdno i po večeraj pozabiš na molitev. A glej, Če korin vsaki den ne polevaš, povehnejo. Tudi Tvoje mlado dOševno življenje povehne, če ga ne poleva vsaki den rosa božega blagoslova — molitev. Če je komi na sveti potrebna molitev, potem je potrebna Tebi, mladenec. Zakaj ? Ar mladomi človeki preti največ nevarnosti za njegovo dflšo. Sam od sebe si pa tak slab, da ničesa ne moreš. Ka pravi Kjistuš? „Ni vlas vam z glave ne spadne brez bože vole." Če vlas nemre z glave spadnoti brez Boga, kak pa ščeš Ti najhujšega svojega sovražnika, šatana, premagati brez Boga? Bog Ti bo pa pomagao samo, če ga boš za to proso v molitvi.
Če hodiš Ti po Goričkom ali v Slovenskih goricah i gledaš trsje, ki tam raste, vidiš, da poleg hramov raste navadno samo par trsov. To trsje zraste jako visoko. A njihov sad ne tak dober, ar je trs gornapelan. Če pa stopiš v gorice, tam pa najdeš trsek pri trseki, vsi so bole mali, obrezani, a njihov sad je plemeniti.— Tak je tudi s Tvojim dfiševnim življenjem. Če boš Ti sam za sebe živo, opravljao sam za sebe svoje molitve, bode Tvoje duševno življenje lehko lepo rastlo i prineslo tfldi lepi sad. Če pa bo Tvoje življenje i življenje Tvojih pajdašev — vseh mladencov — rastlo v ednih goricah, če bote opravljali edno i isto molitev eden za drflgoga, potem bodo pa vaše duše prinesle še bolši, bole plemeniti sad. Je-li zdaj me pa ne razmiš več, ka Ti ščem povedati? Dobro, Ti bom pa naravnost povedao.
Reči: društvo, drOžbe i organizacija si že čGo. Drtlštvo ali organizacija nastane, če več IjOdi vkOper stopi, da te, ali oni namen dosegnejo! Vidiš, tak mislim tQdi jaz, da bi vsi mladenci naše lepe Slovenske krajine vkuper stopili v edno društvo, da bi v tom drGštvi ležej dosegnoli svoj poglavitni namen, za šteroga smo mi vsi stvorjeni, to je zveličsnje dflše.
Kak si jaz to mladensko društvo ali organizacijo mislim, Ti ščem na kratko razložiti.
Namen toga drOštva bi naj bio ohraniti naše mladence na poštenoj poti. Ti pa znaš, kak sam Ti že prle pravo, da človek nemre brez Boga pošteni ostati; zato bi naj vsi mladenci, ki bodo v to drOštvo stopili, opravljali vsaki den kratko molitev. Jaz pravim : kratko molitev. TOdi jaz sem kmečki sin; koso i grablje sem prle meo v rokah kak pero; zato znam, da si Ti dostakrat po leti trOden i nemaš časa dosta moliti. — Molitev pa naj bi bila za vse mladence ednaka; opravljao bi vsakši den molitev za sebe i drOge v drflštvi. Po mojem mišljenji bi bilo najjakše, da bi se vgojdno molilo 3 Zdrave Marije i Pozdravljena bojdi Kraljica..., večer pa 3 Zdrave Marije i Pod Tvojo obrambo... Pa od toga si bova še pogučala, kda se bova vidila.
Pogledniva še ednok v gorice na trsje! Je-li vsakši trs ie obrezan i kda zraste listje, ga skrben gospodar poškropi, da njemi erja ne škodi. — TGdi v Tvojem srci poženejo včasih takše vejke, grehi, štere trebe odrezati. 1 tOdi Tvojo dušo trbe poškropiti, da jo erja ne požre i da bo obrodila sad, poškropiti jo trbe z najsvetejšov krvjov KristušoVov. Vse to se zgodi pri sv. spovedi i sv. obhajili! To je pa tista reč, štere se mladenci najbole bojijo: spovedi. Pa denok, prijateo moj, že v začetki mojega pisma si sam spoznao, da je človek v istini srečen te, kda dobro spoved opravi. Da je pa mlado srce najbole močno te, kda Boga pri sebi ma, od toga mi ti gučati ne trebe. Če človek šatana premaga samo z božov pomočjov, kak lehko bo to delo, če Boga ne samo v molitvi na pomoč zovemo, nego ga v srci mamo; šatan se šče približati ne bo vOpao Tebi — troni živega Boga po pre-čiščavanji.
Da me boš razmo! Mladina, ki rada k sv. obhajili hodi, bo poštena ostala, mladina, ki se samo ednok na leto nasiti z angelskim kruhom — bo žmetno, žmetno, skoro gotovo ne bo mogla premagati svojih dušnih sovražnikov. Zato bi naj vsi člani Mla-denskoga drflštva najmenje 4-krat na leto prišli k sv. obhajili i to vsi skflpno. Vnogi mladenec bi šo večkrat k božemi stoli, če ga ne bi bilo — sram. Zato pa 4-krat na leto vsi vkup kak eden mož! Samo ednok poskGsite skOpno sv. obhajilo — i tak se vam bo dopadnolo, da bote sami želeli vsikdar skGpno pokleknoti. Po mojem mišljenji bi bilo najbole to 4-kratno sv. obhajilo: v posti, v maji, oktobri (na nedeljo) i 8. decembra.
V „Glasniki presv. Srca Jezušovoga" sem čteo od vrlih mladencov na Predarlskom, ki se zovejo „Legionari {(ristuša — Kralja I" To so vam mledenci! Piišpek sami jih v cerkvi sprejmejo v to drOštvo. Oda jih pOšpek pitajo: „Ste li pripravljeni za
Kristuša—Kralja darflvati se?" odgovorijo vsi legionarje glasno, da vse v cerkvi pretrese: ,,Da, mi smo pripravljeni! Vmreti ščemo za Kristuša — Kralja!"
Prijatelje moji mladi! Ali ne bi šteli tfldi vi postati legionarje Kristuša — Krala ? Vojaki, ki bi vsepovsod branili vero Tistoga, ki je meo nad svojov smrtnov posteljov zapisano: Jezuš Nazarenski — Krao!?
Prvoga mladenca je Jezuš Kristus sam sprejeo v svojo legi-onarsko četo, bio je te mladenec — sv. Janoš, ki je stao pod krtžom, kda je Kr>stuš — Krao vmirao. Kda je zročo Jezuš svojo mater Janoši, ki naj jo varje, te je pač njegovo bože Srce mislilo tfldi na Tebe, te je Jezuš molo tudi za Tebe, da bi tfldi Ti ednok postao Njegov vojak. Glej kak Te je Gospod ljflbo! Dnes pa Te zove, da stopiš naprej i pokažeš: Kol'ko vere i ljflbezni maš v srci. Ne jaz, ne jaz, prijateo moj, Kn'stuš sam Te zove. Boš poslflšao njegov glas?...
Tak prijateo moj mladi! Povedao sem Ti, ka sem meo na srci. Vervli mi, da so prišle te reči globoko iz duše moje i da sam je zapisao samo zato, ka Te ljiibim...
Če Bog da, bote prišli drugo leto Ti i vsi mladenci v Soboto na zborflvanje za dečke. Te se bomo vidili i si od te reči še bole pogučali. Do tistoga časa pa Ti priporačam v molitev to delo, štero ščemo zvršiti, priporačam Ti v molitev vse mladence iz cele Slovenske Krajine, posebno tiste, ki hodijo po grešnih potah i včasih se tfldi spomni v molitvi tistoga, ki Ti ie to pismo napisao.
Dokeč se ne vidimo, Te prav iz srca v imenu Srca Jezušo-vega blagoslavjam i pozdravljam	Tvoj prijateo.
Obljube Srca Jezušovoga.
Prva obljuba, štero je Jezusovo Srce dalo sv. Marjeti za nas, se etak glasi: ,,Dao njim bom vse milosti, štere potrebfljejo v svojem stani." Ta obljuba je dana tistim, ki častijo presveto Srce Jezušovo. Ta obljuba telko pomeni, da vse duše, so v sveckoj ali cerkvenoj slflžbi, dobijo vse tiste pripomočke, štere njihov stan potrebOje. Sv. Marjeta etak piše: ,,Osebe v sveti bodo najšle po toj miloj pobožnosti vse pomoči, štere potrebujejo v svojem stani." Od Bogi posvečenih dQš pa etak piše: ,,Presveto Srce našega Vučitela ne bo nikdar odpovedalo milosti, štere so vam potrebne, da morete verno zvršavati vse, ka vam naložo." Ste zato med svetom, ali v samostani, ste ledični, ali oženjeni, ste v državnoj službi ali privatnoj, ste bogati, ali siromaki, ste podložniki, ali naprejpostavljeni, ste zdravi, ali betežni, Jezušovo Srce vam bo pomagalo, dalo vam bo vse potrebno, da morete celi svoj stan tak spelati, ka v milošči božoj živete, merjete, ka se zveličate. Moj Bog, kakša tolažba za nas trpine te grešne zemlje! Kakše smil-jenje je to ! Kakša ljubezen je to! Vsem vse daš, sladko Srce Jezušovo. Tvoj veliki apostol je pravo: ,,Vsem sem vse postao, da bi vse zveličao." (I. Kor. IX. 22.) I kak pravo, tak je tfldi de-lao, vsem je vse dao, naj vse za tebe pridobi; vse njim je dao za Tebe. Nedopovedljive moke, globoko sramotenje, krvavo preganjanje, nadčlovece trGde i nazadnje bridko smrt je dao za svoje ovce, naj je samo zveliča. Pa ta njegova Ijtibezen je bila samo človeča ljubezen. Če je pa on kak človek lehko telko dao, da mi niti zapopasti ne moremo, kelko nam je te mogeo dati mili Zve-ličar, ki je po svojoj božoj naravi vsegamogočni vu kazanji i podelenji svoje smilenosti, i ki je zednim neskončno veren v držanji svojih obljOb.
Ce si to vse pomislimo, se nam sam od sebe vužge ogenj Ijflbezni vu našem srci do presladkoga Srca Jezušovoga; se te ogenj sam od sebe širi, povekšava, ka moremo i mi kak sveti Paveo spregovoriti: „Ljubezen do Kristusa nas sili." (II. Kor- V.-14.) S li nas ta IjObezen, da vse včinimo tOdi mi, naj pokažemo samo kem vekšo IjObezen do Srca Jezušovoga. i naj tudi drOge na kem vekšo IjObezen do njega podignemo. Bomo radi trpeli, bomo goreči pri svetih mešah, bomo srčno želeli zdrflžitve z tem Srcom v svetom prečiščavanji, bomo pripravni vsaki hip mreti i bomo komaj čakali tisti hip, kda de nam dovoljeno priti pred njegov mili obraz na sodbo. To bo rodila IjObezen, štera se je vužgala vu
nas pri presvetom Srci Jezušovom. Ta ljflbezen si ne da več mira, nego išče prilike kem več duš pripelati v to Srce. Ta IjGbezen se zasmeje, kda si premisli, ka Srce Jezusovo vse da dOši, vse, ka ta potrebuje. 1 kda si to zmisli, se nakani, ka ona tfldi vse da njemi, ka li potrebflje. Tak se te porodijo ti najplemenitejši sklepi sveta: živeti samo za Jezuša i vmreti tfldi za njega. Dflšica draga, da moreš za svoj stan vse dobiti od Jezužovoga Srca, i da moreš v ljflbezni do njega rasti i dorasti, ka dobiš plačo svetnikov, moreš začeti z molitvov. Goreče moreš moliti vsaki den to pre-sveto Srce Jezusovo i je prositi, naj te navči Ijflbiti. Goreče i prav vrelo je moreš prositi ne samo po navadi, ali mlačno: „0 najslajše Srce Jezusovo, daj, da te vsikdar bole ino bole ljflbim." Ta molitev bo poslflhnjena, ar sam Jezuš žele, da ti tak moliš, ar ono zapovedava to ljubezen z temi rečmi: „Ljubi Gospoda Boga svojega iz celoga srca svojega." (Mat. XXII.—37.)
Par misli pred Najsvetejšim.
Svet me zaničava. Osmejava me vsaki. Če kaj dobroga vči-nim, se ne priznava. Če kaj malo sfalim, se mi za velko vzeme. Če drflgi to dela, ka jaz, hvalo dobi, jaz grajo. Če se potožim, mi v oči vržejo, da sem nepotrpljiv. Če zamučim krivice, mi pravijo, da sem gizdav. Če se šalim s kem, mi zamerijo, če se pa ne šalim, nego resno držim, mi očitajo, da se srdim. Jezuš, dober moj vučiteo, ka mi je začeti ? Tfl v oltarskom Svestvi prebivaš, ti vse moje, povej mi, ka mi je začeti ? Proti tem hfldobnim jezikom ka naj delam? — Jezuš je tiho. A v toj tihoti pred ta-bernaklom se mi v srci zbfldi miseo: „Jezuš je pa mučao." (Marko XIV.—61.) Mučao je te med groznim ošpotavanjom i mučenjom
v življenji pa muči zdaj v tabernakli med telkim razžalenjom. Borri se včio od njega. Mučao bom tQdi jaz. Jezuš, z ljObezni do tebe, vse rad zatrpim; naj svet dela, ka se njemi vidi, jaz se bom po tvojem zgledi ravnao: mučao bom, trpo bom. Trpljenje mi bo prineslo večno plačo, potrpim, zamučim. Ve si pa ti pravo, sladki Jezuš: „Blaženi ste, kda vas bodo preklinjali i preganjali, i vse hOdo na vas lažljivo gučali i veselte se i od veselja poskočite, ar je vaše piačMo obilno v nebesah." (Mat. V. 11 — 12.)
Blagoslavlanje jaslic v Črensovcih.
Prve pomembne v Slov. Krajini. Kupo je Zelko Štefan iz Črensovec, siromaškoga roda a bogate žive vere krščanski mož, ki je z težkim delom spravo vkup v Chicagi 500 dolarov i poslao na jaslice.
Blagoslovili so je mil. g. Straus Florijan, č. kanonik i ešpereš, z D. Lendave z dvorbov domače č. duhovščine Čačič Jožefa, pleb. Meško Jožefa, kaplana i Klekl Jožefa, vp. pleb. Blagoslovili so je 24. dec. na sveti post.
Dečica oblečena v angelce i pastirčke je sprevodila duhovščino od velikoga oltara, kde je ta najprle molila v olt. svestvi skritoga Jezušeka, k Marijinomi oltari, kde so jaslice gorpostavljene. Med potjov je štiriglasni mešani zbor lepo popevao božično pesem, kak se zbirajo angelci pri Bethlehemi i kak se paščijo od njih nazveščeni pastirčki'k jaslicam. Po blagoslovitvi so g. č. kanonik pri jaslicah služili sveto mešo. Jaslice so najmre tak napravljene, da se lehko pri njih mešuje. Med mešov so g. kanonik prečistili deco, oblečeno v angelčke i pastirčke. — Kak lepo skrivnost se je razodela pri tom prečiščavanji?! Jezušeka so vredne samo angelsko čista i pastirsko pobožne duše. Po Jezušeki postane naša duša angelsko čista i pastirsko pobožna. Brez Jezušeka nega angelske čistosti i pastirske pobožnosti. Zato pa li hodimo radi, hodimo gostokrat vsi k Jezušeki pri svetom prečiščavanji, da postanemo i ostanemo čisti kak angelje i pobožni kak pastirje.
Cerkev je bila puna, še z drugih far so obiskali verniki lepe čren-sovske jaslice i počastili Jezušeka. Jaslice so nešteto vnožino privlekle k sebi, ar se Jezušekova ljubezen odkriva po njih, ki nas je rešila. Vno-žina se je prav lepo oponašala pri njem i je z celov diišov popevala pod sv. mešov to lepo starinsko pesem: O detece mo predrago, spevala ti bom.... Po končanoj sv. meši pa pazljivo poslušala predgo, štero so držali vlč. g. Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Ta se je glasila sledeče:
„,Prikazala se je dobrotivosti ljubezen Bok a, našega ZveliUtela(Tit. III. 4.)
Na sveto noč se je prikazala. Na sveto noč denešnjega dneva se je odprla neba i nam je iz svojega večno lepoga i blaženoga prebivališča poslala dobrotivnost vekivečno, ki se je v človečoj podobi prikazala v Bethlehemskoj štalici i ime njoj je: Bog Zveličiteo. To pomenijo reči sv. Pavla apoštola, ki njemi je navdehno Duh sveti „Prikazala se je dobrotivnost i ljubezen Boga, našega Zveličitela". Mi dnes toj vekivečnoj dobro-
- U -
tivnosti, tomi Bogi Zveličiteli, bethlehemskomi Jezušeki en dar poklonimo. Jaslice smo blagoslovili njemi, a za sebe. Čast je njegova, haski do naši. To je pogodba med Zveličitelom i odrešenimi dušami, ka te vse njemi dajo na čast, dobijo pa od njega zato vse milošče, blagoslove na tom sveti, na drugom pa večnoblaženi prebitek pri njem. Naj pa moremo to pogodbo točno zvršiti, naj z temi jaslicami Boga odičimo i svojemi zveličanji služimo, premislimo 1. Jezušeka v jaslicah v Bethlehemi Judeje, i 2. Jezušeka pod podobov kruha i vina v našem Bethlehemi, na naših oltarah. Bože bethlehemsko detece, ki na oltari med nami prebivaš, blagoslovi iz svojega srca naše reči, da bomo po njih popolnoma tvoji.
II. a) Jezušek v jaslicah v Bethlehemi Judeje.
Leži... na slami... Povit je... v plenice... Zima je, a nema ne obleke, ne topline... Najbolši je, pa nema ga skoro nišče rad. Najmodrejši je, pa što se hodi včit k njemi? Neskončno sveti je, pa grešniki so zaprli dveri pred njim, v stali je mogo priti na svet, sem pa ne pridejo, da bi je posveto. Večni Bog je, komi se je človek pomilo, zato je i zapiisto nebo i prišeo na zemljo da človek blažen bo. Brez njega nikdar človek blažen ne bi mogo biti. Pa človeki on ne se je pomilo. Vse je njegovo, „v svojo lastnino je prišo," kak pravi sv. Diih Bog po sv. Janoši apoštoli i »njegovi neso ga sprejeli.u (Jan. I. 11.)
Ki so ga sprejeli, so postali sinovje boži pa herbašje nebeskoga
kraljestva.
Pa vsi zato ne so bili tak trdoga srca, — so bili tudi, ki so ga sprejeli. Od teh pravi ravnoisti sv. Diih po ravnoistom sv. Janoši apoštoli nekaj veseloga, nekaj prav veseloga. Poslušajte ka? „Kelko jih gaje pa sprejelo, njim je dao oblast, da postanejo sinovje boži." (Jan. I. 12.) Bog je postao človeči sin, naj človek more postati boži sin. Čiijete čast, dostojanstvo, višino svojo ? Pa še edno čiijte, tudi Diih sveti glasi to po sv. Pavli apoštoli: „Če so pa sinovje, te tudi herbašje, herbašje boži, soherbašje Kristušovi, naj samo z njim trpimo, da bomo tiidi z njim odičeni" (Rim. VIII. 17.)
Gledajte, če to zavrženo, od mraza dregetajoče siromaško betlehem-sko detece sprimete, herb dobite, — i to dvojega 1. Boga za Očo i 2. njegovo kraljestvo, štero nema konca, za svojo večno last. Ne bodete meli kralja za prijatela, ne — kralja vseh kraljov za očo. — Ne dobite par sto milijon dinarov za deo — ne — kraljestvo, šteroga cene vso večnost ne morete določiti, ar to nema ni konca, ni kraja. „1 njegovomi kraljestvi ne bo konca" (Luk. I. 33.) svedoči sv. Duh Bog sam. Kak naj sprimeno Jezušeka, da postanemo i mi boži sinovje pa herbašje njegovega kraljestvo?
To prinese bethlehemsko detece onim, ki je sprimejo. Me pitate, kak se to detece sprijme? Glejte one, ki so prišli k jaslicam i je sprejeli, pa se navčite i ve, dušice, kak je naj sprijmete D. Marija i sveti Jožef sta njemi poskrbela stan i obleko; živež so prinesli pastirčki, dare pa sveti trije krali. D. Marija njemi je dala deviško utrobo i deviške prsi; sv. Jožef deviške roke, s šterimi ga je varvao; pastirčki zadovoljstvo v siromaštvi, trije kralji pa živo vero v visokoj časti i junaško trpljenje za njo. D. Marija i sv. Jožef sta samo za njega živela; pastirčki so pri svojih čredah samo na njega mislili i za njega, samo za
njega podnašali težave svojega prostoga stana; ~ trije kralji so ravnali svoje podložnike samo na tisto pot, štera je pelala k njemi. — Glejte, dušice, to je pot, po šteroj se Jezušek sprijme i ta je živa vera v njega i topla, smilena ljubezen do njega. Živo vero moramo meti v njega i toplo smilenost do njega, te ga sprijmemo, te postanemo sinovje boži i herbašje njegovoga kralestva.
II. b) Jezušek v Bethlehemi našega oltara.
Pa pravili te mi, ve pa verjemo v njega, ali jesti i piti pa obleke njemi pa ne moremo nositi, ar ga ne v človečoj podobi več nad nami. Pa ravno zato se Vam mora smiliti, da je ešče menje kak človek v Bethlehemi našega oltara v podobi kruha. Beihlehem najmre pomeni „Kriihova hiša". Tabernakl je Bethlehem. Kak dete se je bar razjokao i tak dao na znanje, da nekaj potrebuje i geno druge na smilenost. Kak drugoga Bethlehema, naših tabernaklov prebivalec pa se. niti ne gene. Dela se z njim, ka se hoče, žali se ga lehko, kak se ga šče i On je tiho. Tiho je, ar njemi je ljubezen zavezala oči, da ne vidi trdosrčnosti, štera ga obdaja i jezik, ka se od te nikomi ne potoži; tiho je, ar njemi je ljubezen zavezala roke, da ne vdari svojih razžalivcov; i noge, na njim ne stopi na grešno orožje. — Ljubezen do nas ga je zvezala ce-loga — odvezala njemi je samo srce, da se nas to smiliije. — Pa te zvezani, žejen, lačen, goli, nagi, ošpotan, zavržen jezušek, ki si ne more, ar si z smilenja do nas nešče pomagati, ne potrebuje smilenja?! Nočno den žeja i gladiije po povrnenji grešnikov, pa tej mesto toga, da bi se po-vrnoli, ga še bole žalijo. Boža čast, njegove nevtepene matere dika, njegovih prijatlov, božih svetcov i angelov poštenje, njegove zaročnice, svete Materecerkve deviška ljubezen so brez odevala časti. — O, da koliko duš te sramoti! Kak rad bi te svoje ljubljence pokrio z dužnov častjov, pa ne more. Ne more, ar duše mesto svetih meš, pri šterih se obleka časti za nje dela, raj hodijo za svetskimi, celo grešnimi rečmi; pa čeravno so pri njih, majo tli druge misli i žele, kak so njegove, celo z svojim nespodobnim oponašanjom še njega slečejo tiste male obleke časti, štero šče ma v oltarskom Svestvi.
Pa žeja, gladiije Jezušek tudi pravične. Rad bi je spopolno. Rad bi njim dao vekšo plačo, lepšo duševno obleko. Obsežnejše večno kraljestvo bi njim rad podelo, če se ga smiliijejo ; pa neščejo se ga, neščejo ga nahraniti, neščejo k njemi hoditi, neščejo se večkrat prečiščavati. O kak neskončno Vas žeja i gladiije Jezušek, mladina, -- i vas dečica, — kak rad bi vam obdržao krstno nedužnost i povekšao lepoto lilijske čistosti! Kak rad bi večkrat prišo k vam moški i ženske, da bi vas navčo zakon vaš spremeniti v življenje sv. Družine! — Kak žeja po bogatcih, da bi v njem dobili pravo bogastvo, kak gladiije po siromakih, da bi postali po njem bogatci drugoga sveta ! O naj se Vam smili Jezušek, vsem naj se vam smili! Žeden je, lačen je, goli je, zbiti je, zvezan je, popliivan, zavržen je v oltarskom svestvi od grešnikov! Smili naj se vam i zato hodite k njemi gostokrat v svetom prečiščavanji, goreče poslušajte sv. meše i pod njimi molite za sv. Matercerkev. — Če to včinite, se smiliijete nad njim, ga odvežete, oblečete, napojite, nahranite, počastite, odičite. — Sebi pa spravite dvoje: sinovje boži, hčeri božje postanete i herbašje večno le-poga i večno trpečega kralestva, ar ste Jezušeka sprejeli!
Darovnik jaslic.
III. Jaslice smo Jezušeki postavili. Te nas bodo vedno opommole, kak njemi naj služimo, kak ga naj sprijemamo, da po stanemo sinovje boži i herbašje kraljestva nebeskoga. Velika dobrota so za našo dušo, kak so posebna lepota ne samo za našo cerkev, nego za celo Slovensko Krajino, ka več za celo Slovenijo. Hvala naj bo za te dar Jezušeki, ki je zbiido miseo v našem rojaki v daljnoj Chicagi, v Zelko Štefani iz Čren-sovec, ka nam pokloni jaslice. Te dober krščenik Jezušekove misli ne je zavrno, nego sprejeo jo je i nam je poslao 500 dolarni dar, za šteroga smo dobili te krasne jaslice.
Ka prosimo za njega?
Gda to tii povdarjamo, srčno želemo i tiidi milo prosimo Jezušeka, naj z celim svojim srcom blagoslovi darovnika, ga posveti v duši, čuva v teli, blagoslovi v vrednosti i njemi da za dar plačilo, ka de ga z svojim vred vekomaj gledao v nebeških jaslicah.
Našim v Ameriki i vsoj tiijini.
Pa gda te to prosim, mali Jezušek, ka bi blagoslovo toga našega rojaka v dalešnjem sveti, ti z viipanjom zročim ešče edno vročo prošnjo : blagoslovi vse naše rojake i rojakinje v Ameriki: i v jiižnoj i v severnoj, v Canadi, v Australiji, na Nemškom i Francozkom i po vsoj širnoj tujini. Jezušek čuvaj njim najdragši kinč:Živo vero vu Tebe i gorečo ljii-bav do tebe! Pa zapri je v svoje srce! Pa čiste ohrani je ! Pa verne do svojega doma! Pa v siromaštvi pomagaj njim, da se preživejo! Vu deli pa, ka do potrpljivi! Pri služi daj njim, šparovitnost, pri obilnosti daro-vitnost! Pa edno še: vu duši vseh zbudi to miseo: postaviti morate ešče edne jaslice malo vekše kak so te moje, jaslice za sirote Slovenske Krajine, sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih !
Vsem.
Jezušek, na veliko ljubezen tvojega maloga Srca te prosim, zbudi to miseo v njih i jo potrdi. Potrdi jo tiidi, kak si jo že zbiido, v vseh nas, ka te v tvojih sirotah, v tvojoj siromaškoj deci, v tvojih odrašenih i ostarelih Lazarah vsi dobimo. Tebe dobimo, Jezušek, tebe, ti boš naša plača, či sirote sprimemo, vesi ti pravo: „Zaisti vam povem, ka ste komi med najmenjšimi svojimi brati včinoli, meni ste včinoli." (Mat. XXV. 40.) Ti si pravo še: „Štokoli sprejme edno takše dete v mojem imeni, mene sprejme." (Marko IX. 36.) Amen.
*
Jaslice so blagoslovljene i bodo do Svečnice vopostavljene. Na de-snom kraji nosijo kep, kak Marija danije Jezušeka v cerkvi. To skrivnost obhajamo na Svečnico. Z tov se dokonča božična lepa skrivnost. Zato z tem dnevom mi tudi shranimo jaslice i je prinesemo samo na drugo leto naprej. Tečas pa naj ostane njihov blagoslov nav vseh nas. Najomenimo še, da so polnočnico pri jaslicah služili vlč. g. Čačič Jožef, pleb. Na božič so pa ostali gospodje več sv. meš opravili pri njih. Cela fara, posebno dečica se vse riva okoli njih, vlečejo jih zanimive podobe slona, gambele, koze, ovc, itd. itd., a najbole pa je vleče i vse nas Jezu-, šek z D. Marijov i sv. Jožefom. O, da bi vredni bili ž njima vu nebi se muditi vekomaj pri Njem.