Krško, 1. julija 1949. Leto II. — Štev. 13.
GLASILO OKRAJNEGA ODBORA OF KRŠKO
Naše
»ir
TITU OTROCI -DOMOVINI SINOVI -HLAPCI NIK0MUR1
Protestna resolutiia Svetu zunanjih ministrov v Parizu
Ribnik, dne 24. 6. 1949.
Brigadirji II. krške brigade »Maroka« so iz svojega protestnega zborovanja o krivični zavrnitvi priključitve slovenske Koroške poslali svetu zunanjih ministrov sledečo resolucijo:
Svetu zunanjih ministrov v Parizu
Brigadirji in brigadirke II. krške frontne udarne brigade komandanta »Maroka v akciji za mesec gozdarstva, v Ribniku zbrani na protestnem zborovanju, odločno protestiramo proti krivični odločbi sveta zunanjih ministrov o zavrnitvi priključitve slovenske Koroške k materi Sloveniji v okviru FLRJ, kateri so se dolga leta borili za pravično stvar priključitve 120.000 koroških Slovencev in 60.000 gradiščanskih Hrvatov za združitev z ostalimi brati Slovenci in Hrvati ter narodi Jugoslavije. Borba, ki so jo vodili partizani slovenske Koroške od prvega dne Hitlerjevega napada združeni z narodi Jugoslavije nam dokazuje, da so želje in zahteve po združitvi slovenske Koroške, kakor narodov Jugoslavije bile popolnoma upravičene. Slovenska Koroška je trpela dolga leta zaničevana po svojih pangermanskih gospodarjih, katerih edini cilj je bil germanizacija. To nam dokazuje tudi dolgoletna prepoved slovenskega jezika v javnosti in šolstvu.
S sklepom sveta zunanjih ministrov v času od 23. maja do 20. junija tega leta pa so storjene narodu slovenske Koroške in narodom Jugoslavije nove krivice brez vsake obrazložitve za neupravičeno zavrnitev jugoslovanskega delegata dr. Beblerja, kateri je imel namen, kot že neštetokrat, ponovno dokazati upravičene zahteve jugoslovanskih narodov o priključitvi slovenske Koroške in zahtevi odškodnine za povzročeno škodo avstrijsko-fašističnih okupacijskih sil ljudstvu slovenske Koroške in narodom Jugoslavije.
Za upravičene zahteve o priključitvi slovenske Koroške narodom FLRJ, ne vedo samo narodi FLRJ, temveč delovno ljudstvo vsega sveta ker so to oni dokazali v gasu štiriletne borbe proti fašističnim zavojevalcem z milijonskimi žrtvami, kakor to dokazuje ljudstvo slovenske Koroške in narodi Jugoslavije pri obnovi svoje domovine in graditvi socializma.
Zato se mi frontovci — brigadirji in brigadirke pri izvrševanju velikanske naloge v brigadah v mesecu gozdarstva ob 100% izvršitvi svojega plana dobro zavedamo, da je vsak naš napor in prispevek h graditvi socializma, ponoven dokaz vsem klevetnikom v odgovor, da smo na pravilni poti z zaupanjem, ki ga narodi Jugoslavije gojijo do svojega vodstva, Komunistične partije Jugoslavije, CK KPJ in tov. Tita>
Po upravičeni zahtevi priključitve slovenske Koroške k materi Sloveniji v okviru FLRJ in povrnitvi povzročene škode po avstrijsko-faši-stičnem barbarstvu, v času štiriletne borbe in vojne ne bomo odnehali, dokler nam ista ne bo vrnjena.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Brigadirji in brigadirke II. krške frontne udarne brigade komandanta »Maroka«
Zaposliti vse sposobne, le naša prva in stalna naloga
Pred nami stoji velika in važna naloga; zbiranje odvisne delovne sile. in jo pritegniti v produkcijo, v industrijo, rudarstvo im gradnje.
Ako pogledamo delo, ki so ga izvršile vse množične organizacije na tem polju, vidimo, da so bili doseženi do danes že precej lepi uspehi. Tudi ljudstvo je dobro razumelo pomen Zbiranja delovne sile in je sledilo v precejšnji meri klicu petletke. Tako smo mobilizirali v mesecu januarju 75 delavcev, v februarju 84, v marcu smo dvignili število mobiliziranih na 246 delavcev, v aprilu 111, v maju 195 in v juniju do 23. 6. 80 delavcev. Tako je bil plan dosežen z lepim odstotkom. Pri tej važni nalogi pa so sodelovale vse organizacije, vsi delovni kolektivi, ki so dobivali pomoč od c'kfejnega štaba.
Trdimo lahko:, da se nahaja v krškem okraju se okrog 3000 dela sposobnih ljudi, ki se niso vključeni v proizvodnjo, ali pa so nepravilno zaposleni pri raznih podjetjih, privatnikih ali kulakih na vasi. Takšne delavce moramo brezpogojno vključiti v produkcijo, v plan. Da pa bomo lahko izvedli to nalogo 100%, moramo podvzeti vse možne ukrepe. Izvajati moramo kontrolo nad izdajanjem živilskih nakaznic, ker se še vedno dogajajo napake od strani KLO-jev, (namenoma ali ne) da prejemajo neupravičene osebe živilske nakaznice. Nekatere osebe prejemajo celo na dveh mestih nakaznice in to po krivdi KLO-jev. v Krški vasi je prejemal že nekaj mese-
cev delavec pri Obnovitveni zadrugi, živilsko nakaznico od KLO-ja in od lesnega odseka pri KZ. Takšne napake moramo čimprej odpraviti in krivce primerno kaznovati. Živilske nakaznice se morajo odvzeti vsem, ki niso zaposleni . in ki niso vključeni v delo, pa so dela sposobni.
Prav talko moramo odpraviti napake, ki so jih povzročali aktivisti pri mobilizaciji delovne sile s tem, da so grozili s prisilnim delom in NM, kakor je bil to primer v Sv. Duhu. Drugače je potekala mobilizacija na Velikem Kamnu, kjer so zbirali delovno silo na pravilen način. Tam se je od planiranih vključilo 75% v rudnik Senovo, 25% pa v frontne brigade. Krajevni ljudski odbor Senovo pa je na primer izdajal odločbe, katere so se naslanjale na uredbo o nastanku in prenehanju delovnega razmerja člen 2-8, kar pa spada v kompentenco pristojnega ministrstva za delo. Takšno delovanje je kršitev naših zakonov in je kaznivo. Ravno tako so razni aktivisti mobilizirali tudi učence v gospodarstvu, ki stojijo tik pred izpiti, kot je to bilo v Tovarni pohištva v Brežicah in še marsikje drugje.
KLO-ji so pokazali do sedaj zelo malomaren odnos do tega vprašanja, kot se je to dogajalo v KLO Bučka, ko ni nihče hotel razumeti važnosti te akcije. Stali so popolnoma na oportunističnem stališču, in >so navajali razne izgovore, češ: imamo Obnovitveno zadrugo in poljsko opekamo, kjer je zaposlenih 40 ljudi.
Na Raki je predsednik KLO-ja tiral z grožnjami ljudi v brigado, samo, da bi člani njegove družine ostali doma. Vse to nam dovolj jasno pokaže nezavednost posameznih aktivistov. Zato se ne moremo čuditi, da so aktivisti iz Studenca pri Sevnici dopustili, da je bivši klerikalni župan in trgovec Stoj s sezul svojega gospodarskega pomočnika, ko je ta prostovoljno odšel v frontno brigado. Čudimo se, da je takšen človek še na svobodi.
Razna podjetja, kot na primer Podjetje za promet z lesom v Dobovi in ekonomije Sevnica, Rajhenburg in druge, so ravno v času nabiranja .delovne sile za brigade in industrije na novo zaposlovala delovno silo in to brez plana.
Ako hočemo, da bomo zadostili prvenstvenim potrebam po del. sili, moramo zaposliti delovno silo v težki industriji, katera je garant petletke. Železarne, kot na primer, Jesenice, Mežica itd. kličejo stotine delovnih rok, ki bodo vlivale železo — zlato naše domovine. Kličejo nove učence v gospodarstvu, ki bodo postali novi strokovnjaki, ljudje nove dobe.
Da smo na pravi poti, nam povedo naši heroji, ki dan na dan dvigajo produkcijo in s tem pobijajo kominformske klevete.
Dvigniti odvisno delovno silo iz podeželja in jo usmeriti v .proizvodnjo naij bo naša prva in najvažnejša naloga.
Delovni kolektiv rudnika Senovo \e izpolnil polletni plan
Premogovnik Senovo si je v torek dne 21. 6. 1949 ponoči priboril veliko zmago na gospodarskem polju. Dosegel je .polletni plan proizvodnje. Doseženi uspeh je toliko .pomembnejši, ker je omenjeni rudnik prvi med večjimi slovenskimi rudniki, ki je dosegel polletni plan.
Uspeh ni slučajen, ampak je plod velikih naporov celotnega delovnega kolektiva. Posamezne delovne skupine so se z elanom zagrizle v »črni kamen« ter ga neprestano krušile komad za komadom. Nobena skupina ni hotela zaostati za sotovariši in razvijalo se je zdravo tekmovanje, — pa ne samo to, tudi posamezniki so začeli prevzemati . določene obveze in število teh je rastlo iz dneva v -dan. Stalni napredek premogovnika jasno pokažejo sledeče številke. Dosežena stopnja proizvodnega plana v mesecu januarju: 103,4%, v februarju: 102,9%, v marcu 104,1%, v aprilu 104,9%, v maju se je dvignila na 106,4%, ter je v tekočem mesecu do 21. 6. 1949, to je, do dneva izpolnitve polletnega plana dosegla 112,5%. Na prvi pogled bi človek sodil, da presežek v maju in v tekočem mesecu ni stvaren in da so to nerealno zvišane številke. Da temu ni tako, govore tone premoga in sicer one, ki so jih nakapali se-novški rudarji v svojem prostem času ob sodelovanju frontnih -brigad iz Ljubljane. V mesecu maju je bilo s prostovoljnim delom nakopanih okoli 1060 ton premoga in je bil s tem zvišan doseženi % plana proizvodnje od 102,1 na 106,4%; v mesecu juliju je bilo na isti način nakopanih okoli
1000 ton premoga in je bil s tem zvišan doseženi % proizvodnje od 104,5% na 112,5% in to že v prvih 20 dneh.
Omenjene številke jasno govore o uspelem in zdravem delovnem poletu senov-škega kolektiva, o tesnem izpolnjevanju zadanih nalog in prostovoljnih obvez. Visoki % dosežene proizvodnje so zapisale žuljave roke prostovoljcev: Kozinca K., Kmeteca I., ing. Peternelja B., Molana M., Salmiča I., Planinška F., Medveška P., Ko-strevca I., Gučka A., Štravsa C., Jermana F., Kneza J., Viranta F., škofoemeta F., Bagari R., Ševerkarja A., Pleterski I., Gobec F. in Mlinariša Š., ki z volj o izpolnjuj e-, jo svoje obveze, da bodo do 29. novembra nakopali okoli 5000 ton premoga. Tudi ostali člani sindikata so se obvezali, da bodo delali na proizvodnji vsako tretjo nedeljo do izpolnitve letnega plana.
Rudarji iz Senovega zagotavljajo, da bodo še nadalje vztrajali v dosedanjem poletu, še prav posebno pa zaradi izdajstva in klevetanja našega delovnega človeka, naše herojske Partije in dragega maršala Tita od strani kominformske kampanje.
»Ne bomo ohranili samo proizvodnje, ampak se bomo tudi trudili glede izpolnjevanja plana priprav, da ga bomo tudi še nadalje presegali,« pravijo senovšfci rudarji. »Kajti kominformske klevete bodo samo pospešile našo popolno zmago, s čimer bomo tem prej dosegli srečnejše in boljše življenje v naši socialistični domovini.«
Zadružna ekonomija se lepo razvija
Zadružna ekonomija v Boštanju se iz dneva v dan lepše razvija, kar nam pove, da se člani ekonomije zavedajo svoje častne naloge in da vlagajo vse svoje sile za dvig ekonomije. Tako so izboljšali in zgradili moderne svinjske hleve in .jih tako lepo uredili, da so za vzor vsem ostalim vaščanom. Tudi živinoreja se je na ekonomiji znatno zvišala in je živina lepo oskrbljena. Zadružniki so si postavili plan dela in z veliko vnemo skrbijo, da ga dosegajo in presegajo.
Člani ekonomije pa dobivajo tudi pomoč od ljudske oblasti. Tako so pred kratkim prejeli lep kontingent raznih potrebščin, ki se je delil izključno samo članom ekonomije.
Člani ekonomije v Boštanju imajo redno sestanke, na katerih se pomenijo o nadaljnjih nalogah, odpravljajo nauake in postavljajo predloge za zboljšanje dela. Ponosno hodijo člani ekonomije po vasi in govore: »Nismo samo člani zadružne ekonomije, temveč tudi vestni graditelji socializma. Najde se kulak, ki z nevoščljivostjo gleda na nas in na naše delo, toda tudi on bo spoiznal, da je .pri nas lepše in lažje.«
Člani zadružne ekonomije v Boštanju so si ogledali tudi obdelovalno zadrugo »Osojnik« pri Ptuju, kjer so mnogo pridobili na strokovnem znanju.
Zadružniki iz Boštanja pozivajo vse o-stale kmete, da se jim pridružijo. Spoznali bodo, da je zadružno življenje lepše.
Ob zaključku prvega polletja
Razvoj državnega posestva Bizeljsko
Veliki pesnik
VLADIMIR NAZOR umrl
OKRAJNA TOVARNA POHIŠTVA V BREŽICAH
Okrajna tovarna .pohištva v Brežicah je izpolnila svoj polletni plan z 106%. Videti je, da se je celoten delovni kolektiv močno zavzemal v borbi za plan. Tov. ravnatelj Cvelfoer skupno s tov. oibratovodjem je dobro uspel v organizaciji in jima gre veliko priznanje. Uveden imajo normiran sistem dela in celoten delovni kolektiv prekoračuje normo z lepim odstotkom. Izdelali so 'za razstavo lokalne industrije in obrti v Ljubljani krasno spalnico, ki je ena izmed naj lepših na razstavi.
OKRAJNA TOVARNA ČOKOLADE IN LIKERJEV RAJHENBURG
je najboljša v dosegi plana II, katerega je dosegla z 168%. Tov. upravnik Malešič Rudi se je mnogo trudil za ta uspeh in je delo dobro organiziral. V planu I. je tovarna v zaostanku zaradi selitve, toda z dosedanjim elanom bodo v drugi polovici leta nadoknadili ves zaostanek.
PLETILNICA DOBOVA
je tudi pokazala lepe uspehe, saj je dvig nila kvaliteto proizvodnje z lepim odstot kom in izpopolnila delovno disciplino Plan je dosegla z 84%, kar pa je vzrok pomanjkanje materiala v prvih dveh mesecih. Tudi pletilnica Dobova bo v drugem polletju nadoknadila vse zaostanke.
KRAJEVNA MIZARSKA DELAVNICA DOBOVA
pa ni zaradi malomarnosti dosegla plana. Videti je, da vodstvo ni polagalo dovolj pažnje za izvršitev plana.
Ljudska inšpekcija
oco&fc delovnega clw*ka
Če hodiš po trgovinah in restavracijah, imaš večkrat občutek, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Naletiš na pomanjkljivosti, na nevljudnost, pa tudi, kar je naj slabše, na protežiranje. Ni čudno, ako me je pred kratkim nekdo vprašal, kdaj končno bodo volili ljudske inšpektorje.
Uredba o ljudskih inšpektorjih, ki je izšla v Uradnem listu štev. 28 z dne 2. 4.1949, predvideva vdlitev ljudskih inšpektorjev po sindikalnih podružnicah, ki bodo kontrolirali delo nameščencev in uslužbencev v trgovinah, restavracijah in raznih ekonomijah. S tem bodo odpravljene razne napake in pomanjkljivosti, iki se pogosto pojavljajo.
Odbori sindikalnih podružnic so dolžni seznaniti članstvo s pomenom ljudske inšpekcije, na masovnih sestankih naj se obrazloži Uredba, tako, da bo sleherni član seznanjen z Uredbo o ljudskih inšpektorjih.
Takoj po končani narodno osvobodilni vojni so se v naši državi osnovala državna posestva, katera so prvi najvažnejši sektor v socialističnem gospodarstvu. Eno izmed teh posestev je tudi državno posestvo Bizeljsko, katero je osnovano na zemlji nekdanjih kapitalističnih mogotcev.
Glavna panoga na tem posestvu je vinogradništvo, kjer je okrog 26 ha vinogradov, v zadnjih letih pa, t. j. v letih 1948 do 1949 je bilo obnovljeno 4 ha zemlje, katera je pretežno posajena na takšno razdaljo, da bo omogočena strojna obdelava. Poljedelstvo in živinoreja sta bila na posestvu na nizki stopnji, to pa zaradi tega, ker posestvo ni imelo zadosti poljedelske površine. V letu 1948 se je pričela večati poljedelska površina na ta način, da se je pričelo krčenje štorov oziroma na ta način, da smo predelali gozdno zemljo v rodovitno poljedelsko. Že v preteklem letu je bilo predelano v poljedelsko zemljo 10 ha. Na ta način je posestvo pridobilo 10 ha zemlje, v tekočem letu pa ponovno 20 ha njiv in s tem povečalo možnost večje reje živine. Na podlagi povečanja poljske površine se je v tem letu zgradil novi hlev za 40 molznic. Stanje goveje živine se veča, tako ima posestvo 70 glav goveje živine, ki je pretežno pridobljena z lastnim priplodom.
Ravno tako se je povečalo število svinj, v prejšnjih letih 20 do 30 kom., v letošnjem pa 250 kom., perutnine od 15 kokoši v letošnjem letu na 500. Plan v svinj ereji in perutnini je posestvo že preseglo v prvem polletju. V prvem polletju je bilo oddano, odkupnim podjetjem 75 pitancev in večje število pitovne perutnine in goveje živine. Namen posestva je, vzgajati enopasemsko plemnsko živino in perutnino, kakor tudi pridobivanje sortnih semen. V preteklem letu, kakor tudi letos, ko so bili največji hektarski doprinosi v krškem okraju najboljše pridelana semena, so bila vsa semena razdeljena najbližjim zadrugam in kmetom.	,
V kapitalni izgradnji'ima posestvo plan zgraditi nove goveje hleve, izvršiti adaptacijo pl tališča, novo kurnico za 500 kom. perutnine, zgraditi silose in pri vrtnarstvu povečati tople grede za 150 kv. m.
Opozarjamo Sindikalne podružnice, da se za vse informacije obračajo na okrajni sindikalni svet Krško in da morajo biti volitve organov ljudske inšpekcije izvršene do 1. 7. 1949. Za to je treba p odvzeti vse potrebno, da bo častno delo ljudskih inšpektorjev doseglo res svoj namen in da se bodo izvoljeni uspešno borili proti napakam in pomanjkljivostim, kajti ,s tem bomo napravili velik korak naprej. Uredba o ljudski inšpekciji daje v roke delovnega človeka močno orožje v borbi za dvig življenjskega standarda v 'borbi za socializem.
Zaradi tega je potrebno vložiti vse sile v organizacijo ljudske inšpekcije.
Potek vključevanja frontovcev
v frontne brigade
V krškem okraju se je vršila mobilizacija frontovcev v frontne brigade za gozdne akcije v času od 9. maja do 21. junija. Okrajni štab za mobilizacijo frontovcev je vložil vse sile za izpolnitev svoje naloge, kar mu je tudi lepo uspelo. Tako se je prijavilo v času od 9: do 30. maja 1461 frontovcev. To število nam dokazuje agilnost naših aktivistov in razumevanje našega delovnega ljudstva za izpolnitev gozdarskega plana. V mesecu juniju od 1. do 21. junija je bil dosežen prav tako lep uspeh, ko smo v tem času dosegli število 1627 frontovcev. V omenjenem času je bilo formiranih sedem brigad, ki delajo na teritoriju okraja, in to brigada Matija Kambič Dušana na Ravni Gori, Prešernova brigada v Piš ec ah, frontna brigada v Kra-kovem, brigada Repar Ivan Sama na Planini, frontna brigada Radeče na Brunku in sevniška brigada Stara Žaga. Prav tako je bilo organiziranih sedem brigad, ki delajo v novomeškem okraju.
Omenjenim brigadam se je nudila od strani okraja vsa pomoč pri izvrševanju nalog. Tako so se vršili po brigadah zdravniški pregledi, potujoče zobne ambulante so obiskovale brigade in nudile pomoč brigadirjem.
Tudi razne kulturne ekipe so obiskovale brigade in prirejale kulturne prireditve. Okrajni aktivisti in člani komiteta so redno hodili na teren, kjer so imeli razna predavanja, pomagali reševati probleme in nudili moralno pomoč. Vse množične organizacije so materialno nagrajevale brigade in jim nudile pomoč po svojih močeh.
Vršila se je tudi mobilizacija prevoznih sredstev. Iz podeželja je bilo mobilizirano
v času med 9. majem in 2. junijem 542 glav vprežne živine, poleg tega še 167 glav za GG Novo mesto. 13. junija je bilo ponovno mobilizirano 206 glav za GG Novo mesto in 10 glav za Kočevje. Za Kočevje ni bil plan zadostno realiziran.
Pri sami agitaciji za frontne brigade pa so se vršile tudi razne nepravilnosti. Tako so nekateri aktivisti zavzemali napram vaščanom popolnoma napačno stališče in nepravilen odnos. Tudi se je izkazala malomarnost pri izvrševanju dolžnosti in so nekateri aktivisti napisali isamo pozive, ne da bi se pogovorili z ljudmi, kateri bi morali sodelovati v gozdni akciji, ampak so se po predanju pozivov vrnili iz terena. Taikšno delo ni delo zavednega aktivista in se v bodoče takšne napake in malomarnosti več ne smejo pojavljati. Nekateri aktivisti so podvzeli tudi nekakšne strašilne ukrepe, kar pa je popolnoma zgrešeno in nepravilno. Frontne akcije bazirajo na prostovoljnem, ne pa na prisilnem delu. Pohvaliti pa je treba aktiviste, ki so s svojo agitacijo in prepričevalnim delom dosegli lepe uspehe. Tudi se je izkazalo, da frontovci zbrani od teh aktivistov zavzemajo popolnoma drugo stališče napram delu kakor ostali.
Kritizirati pa moramo frontovce, ki so prišli na delo brez opreme in so s tem zavirali delo. Tudi nekateri vozniki so prišli z neprimernimi vozovi ali pa brez krme, kar je povzročalo mnogo težav. Med njimi so tudi mnogi ‘takšni, ki so iz nasprotstva do ljudske oblasti delali namenoma takšne nepravilnosti.
V glavnem je akcija potekala zadovoljivo in je videti razumevanje in voljo med
Z zavednostjo delovnega kolektiva in prave organizacije dela na posestvu je velika možnost dosege planskih nalog. Zaradi pravilne razvrstitve in zaposlitve delovne sile je na posestvu uveden nov sistem dela, to je brigadno-desetinski sistem, ki je bil uveden že leta 1947, kjer sta bili postavljeni dve brigadi in to vinogradniška brigada »Slavka Šlandra« in poljedelsko-živinorejška brigada »Ivo Lole Ribarja«. Uspeh tega novega načina dela je bil viden že v prvem letu. Vsaka brigada je po desetinah zadolžena za pravilno izvedbo dela po posameznih panogah. Vsaka desetina je pravilno zainteresirana, vsem delavcem je dobro znan letni proizvodni plan, ki je sestavljen za vsako brigado in desetino.
Od začetka se je ta novi sistem zdel nekaterim delavcem kot neka »novotarija«, a kmalu so spoznali pravi namen tega sistema in uvideli, komu bo v korist. Tako •se je ta 'sistem dela izpopolnjeval in že ima lepe uspehe. Vsa dela se opravljajo po normah, tudi oskrba govede in perutnine, delo po kleteh in skladiščih, gozdarstvu itd. Kolektiv na posestvu je uvidel, da je le na ta način pravilno nagrajen za 'svoje delo, zato se je z veliko vnemo oprijel izpolnjevanja norm.
Brigade tekmujejo med brigadami, desetine med 'desetinami, kjer se posebno odlikujeta druga in tretja vinogradniška desetina z desetarjema tov. Hriberski Ivanom in Strmecki Antonom na čelu. Omenjeni desetini opravljata svoja dela z največ] o vnemo in so dela kvalitetno dobro in pravočasno opravljena. Tudi v mešani ‘brigadi se posebno odlikujejo s svojim vestno opravljenim delom tov. Lipej Andrej, oskrbovalec mlade živine, uslužbenci v pitališču: Pustak Ana, Najger Franc in Petrišič Antonija kot voditeljica pitališča. V mešani brigadi pa Per Andrej in Žgalin Anton.
Kolektiv na posestvu gleda z vso vnemo za znižanje polne lastne cene posameznih kultur, z udarniškim delom ;pa je ogromno doprinesel h kapitalni izgradnji.
Na ta način si gospodari bizeljsko posestvo, tekmuje za hitro izvedbo naloženih planskih nalog.
Dne 19. 6. 1949 je v ranih jutranjih urah umri naš veliki pesnik in pisatelj, predsednik sabora NRH Vladimir Nazor. S smrtjo velikega umetnika so narodi Jugoslavije izgubili ogromen, neizčrpen zaklad in prvoborca za svobodo in pravico delovnega človeka. Naši narodi mu izrekajo globoko zahvalo in spoštovanje.
SLAVA MU!
I
Frontna brigada
„Matija - Kambič Dušana”
proglašena za udarno in prejela prehodno zastavico od IOOFS v trajno last
I____
jim prehrani mnogo dragocenega časa in ki omogoča hitro izpolnjevanje plana. Po delu je sledil zbor in z veselo pesmijo so se vrnili v taborišče, kjer jih je čakala izdatna in dobro pripravljena hrana. Opazil sem, da polagajo mnogo na telesno čistočo. Vsi so planili k vodi in se umivali in se razgovanjali o doseganju norme in plana. Res, veliko veselje vlada med njimi. Po večerji so čitali časopise, ki so jih z veseljem sprejemali. Debatirali so o tem in onem, o delu in posebnostih posameznih brigad itd. Vsak večer razvijajo diskusijo o bodočih nalogah, skupno rešujejo probleme in škupno se veselijo lepih uspehov. In res, niso mali uspehi. Brigada povprečno presega normo za 25—35%. kar nam pove, da so frontovci I. krške brigade požrtvovalni in da se zavedajo pomena naloge, ki jo izvršujejo. Prav taiko imajo dobro razvito zdravo tekmovanje med četami in tako se med sabo borijo za prehodno zastavo, za dosego plana in za preseganje norme. Tudi disciplino imajo na visoki stopnji. Ko je zbor brigade, ni videti nobenega obotavljanja, temveč kakor eden stojijo vsi v
Obisk
V {toniki
Odpadi
„ “ ■
Že prvi vtis, ki mi ga je podalo taborišče ob prihodu, je bil zadovoljiv in lep, saj so odšli na delo vsi za delo sposobni in so ostali v taborišču le doma potrebni brigadirji. Taborišče frontne brigade »Matije Kambiča«, ki dela na Ravni Gori, je lepo in okusno urejeno. Povsod vlada red in čistoča in se vidi, da posvečajo brigadirji veliko pažnjo higijeni. Ko sem prispel na del. mesto brigade, kamor me je peljala pesem sekir in žag, sem na prvi pogled •opazil, da delajo brigadirji z veliko vnemo in da ni med njimi nikogar, !ki bi stal delu ob strani. Ta tad so delali že deset ur in je še vedno bil delovni elan na višku. Brigadirji so navdušeni za motorno žago, ki
vrsti, v čemer se izraža visoka zavest brigadirjev. Po vprašanju, kakšna je prehrana, so mi vsi enoglasno zagotavljali, da je dobra, izdatna in dkusna.
Ta dan so tudi pričakovali kulturno ekipo iz Brežic in pa udarnike, toda ni bilo ne enih ne drugih. Končno so prišli geodeti iz armije, ki 'so jim dali kratek kulturni program.
AFŽ iz Vodenice pa je nagradila požrtvovalne brigadirje s 70.kg češenj in s 1000 kom. cigaret. Brigadirji so ginjeni sprejeli to darilo. Lepo bi bilo, če bi se še ostale organizacije spomnile naših frontovcev-borcev za plan in jih nagradile po zgledu AFŽ-ja iz Vodenic.
ljudmi. Mnogi so z veseljem prijeli za sekire in žage, ker so se zavedali velikega pomena akcije. Tem tovarišem in tovarišicam izreka Okrajni odbor OF zahvalo, razkrinkali pa Ibomo tiste, ki so hoteli zavirati naše delo, ki so vrgli puško v koruzo in sramotno pobegnili iz brigade. Zavedni frontovci, ki s svojimi žuljavimi rokami gradijo srečno bodočnost naših narodov, ne bodo trpeli v svoji sredi takšnih izdajalcev delovnega ljudstva.
Potrebno je pohvaliti brigade, ki so delale s pravim in zdravim elanom, ki so razvile zdravo tekmovanje in dobro delo na kulturnem in političnem polju. Predvsem je treba pohvaliti brigade: Matija Kambič Dušana na Ravni gori in frontno 'brigado na Krakovem. Pa tudi ostale brigade niso mnogo zaostale. Videti je, da so se vsi zagrizli v delo, da so vsi pravilno razumeli svoje častne naloge.
Mladinci in ttdaduthe
---- POZORi
Ustanavlja se zveza mladih kulturnih delavcev z naslednjimi krožki:
1. Literarni, 2. Glasbeni, 3. Pevski,
4. Folklorni (narodni in baletni umetniški plesi), 5. Dramatični.
Mladiinci-ke, ki čutite veselje za enega izmed omenjenih krožkov, pošljite prijave na uredništvo časopisa »Naše delo«. Okr. odbor OF Krško, ali pa se zglasite osebno.
Prav talko pozivamo mladino, da se naroči na »Mladinsko revijo«, ki je glasilo Ljudske mladine Slovenije in vam bo prinašala dela mladih kulturnih delavcev in delo LMS. Naroča se prav tako v uredništvu »Naše delo«.
Kosci so se pomerili
'Tudi v našem okraju je LMS pristopila k izvedbi krajevnih tekmovanj in k pripravam za republiško tekmovanje koscev in grabljic. Kljub velikim težavam in oviram so bili doseženi zadovoljivi uspehi, ker se je mladina zavedala pomena tekmovanj v okviru proslave kmečkih praznikov. Tako se je vršila v nedeljo dne 19. junija v naši prvo ustanovljeni kmečko-obdelo-valni zadrugi »Matija Gubca« tekma koscev in grabljic. Ker se je vršila omenjena tekma kot prva in je naletela mladina na težave pri samem organiziranju ni izpadla tekma zaželjeno. Tudi se ni našlo pravo razumevanje med prijavljenimi za tekmovanje, kar se je pokazalo pri tem. da so prišli na tekmo brez kos. Tekmovalo je devet koscev, ki so se zagrizli v medsebojno ostro borbo. Tov. Muster je med tekmovanjem nagovarjal ostale k hitremu delu, sam pa je dosegel prvo mesto, če ravno je med tekmovanjem dvigal koso in veselo vzklikal ter spodbujal sotekmece. Tudi tov. Vene Drago lSleten mladinec ni kljub svoji mladosti zaostajal za ostalimi in si je priboril drago mesto.
Med samim tekmovanjem se je sosedno s kosci zaril v travo motorni ročni ko-
silni stroj, kateri je mnogoštevilno množico privabil. Z zanimanjem je publika opazovala nov način košnje, ki bo našim zadrugam uspešno pomagal in prihranil mnogo delovne sile.
Po tekmovanju je tekmovalna komisija precenila uspehe posameznih, d očim se je publika na čelu s kosci podala na prostor za razdeljevanje nagrad. Nestrpno smo čakali na končne rezultate, ki so pokazali visoko sposobnost naših koscev. Po objavi rezultatov je v kratkih stavkih org. sekretar LMS prikazal delo mladine v zadrugah.
Prav tako so se vršile tudi tekme v ostalih krajih tako n. pr. v Bučki in v Sevnici. Povsod so bili rezultati dobri.
Najboljši tekmovalci bodo tekmovali na rep. tekmi koscev in grabljic v Kočevju, kjer se bodo pomerili s kosci in 'grabljicami iz vseh krajev. Iz našega okraja bo tekmovalo na rep. tekmovanju 12 koscev in 10 grabljic.
Ako hočemo v bodoče pravilno izvesti slične tekme in proslave, moramo odpraviti vse napake in pritegniti k delu vse množične organizacije.
ŽELEZNIŠKA DELAVNICA V DOBOVI
proglasila udarnike
Železniška delavnica v Dobovi je razen one v Gorici najmlajša delavnica te vrste v Sloveniji. Pričela je z delom avgusta 1945 s 30 delavci in jih sedaj zaposluje že 90.
Na postaji Dobova, ki je bila najivečja okupatorjeva obmejna postaja na poti na Balkan, se je nahajalo na stotine razbitih vozov, ki jih je novoustanovljena delavnica usposobila za promet. Stalno je dotekalo tudi iz drugih krajev mnogo pokvarjenih vozov v popravilo in je do danes delavnica popravila skupaj že 3550 vozov.
V Tednu ljudske tehnike je delavnica obogatela z novo, do sedaj naj večjo pridobitvijo. Montirala je tri lastne stružnice in to v novo .prizidanih prostorih. Za pogon novih stružnic so uvedli delo na dve izmeni. Dela, ki so jih do sedaj morali pošiljati v izvršitev v Maribor ali Ptuj, bodo sedaj lahko opravili sami in s tem prihranili državi dragoceni prostor želez-
niških vozov, obenem pa dragoceni čas. Nove stružnice bodo pripomogle, da bo plan izvršen pred rokom.
Lanski letni plan je delavnica izpolnila že 29. XI. in proglasila štiri udarnike. Delovni kolektiv presega normo povprečno za 15%. Za hitrejše in lažje delo bo kolektiv sklenil proglasiti nove udarnike. _
Za udarnike so bili proglašeni: Benčin Anton, kovač; Lazanski Anton, varilec; Blaževič Ivan, mizar, Stajnko Franc,'zveznik. Iz vrst delovnega kolektiva so bili pohvaljeni najboljši tovariši: Skvarč Miha, Peteline Franc, Kopine Anton, Blazine Ivan, Pšeničnik Jože, Cančer Jože, Antončič Marija.
Po proglasitvi udarnikov in pohvaljenih, ki :so jih navzoči burno pozdravljali, so zapele novo montirane stružnice pesem dela in zmage. Pesem težkih stružnic se je skupaj z aplavzom zlila v pesem borbe za petletni plan in pesem zmage nad preteklostjo ...	A. K.
POZOR, PAZI!
ftavaad fteeti nešteta!
Ako pogledaiho nekoliko statistiko žrtev in nesreč zaradi kršenja cestno prometnega reda, moramo ugotoviti dejstvo, da gre večina nesreč na račun pešcev in to zaradi tega, ker ljudje ne izpolnjujejo prometnih predpisov, bodi zaradi površnosti ali pa zato, ker si še mnogi niso v svesti čuvanja življenja.
Saj je res, da prometnih nesreč ne moremo popolnoma odpraviti. Lahko jih pa omejimo na minimum. Res je tudi, da so nekateri vozači motornih vozil zelo brezobzirni. In človek bi marsikdaj lahko pri-sel na misel, da so taki hote povzročili več težkih nesreč. Vendar temu ni tako. Dognano je, da se zgodi 80% prometnih nesreč ravno zaradi nepoznan j a cestno-pro-metnih predpisov, če ipa jih poznajo, se pa istih ne držijo. Vsaj v osnovi bi se morali držati pravila: Vozi vedno desno, umikaj se desno, prehitevaj pa levo. Prehitevaj le tedaj, če imaš pred seboj pregledno in dosti širolko cesto. Boljše je, da zamudiš eno minuto in zaustaviš svoje vozilo, kot pa da spravljaš v nesrečo s prehitevanjem svoje in tuje življenje. Dokazov k takemu ravnanju imamo nešteto.
Marsikdo se opravičuje, češ naše ceste niso za tako visoki promet. Prav. Potem se moraš ravnati temu primemo.
Danes se je promet z motornimi vozili zelo dvignil in to ne samo v večjih, ampak tudi v manjših krajih. Ugotovljeno je, da je še najmanj nesreč med učenci in dijaki, ki se držijo navodil, katera so dobili v šoli. Ravno to je zanimivo, da se starejši ljudje ne morejo ali pa nočejo podvreči splošnim cestno-prometnim predpisom. Ker današnji novi socialistični družbeni red daje vse prednosti dvigu proizvodnje in izpolnitvi vseh obveznosti v okviru petletnega plana,
kar vse zahteva pospešitev in izkoriščanje I zmogljivosti motornih vozil, je nujno, da j se pešci in kolesarji ter ostala vozila v izogib nesreč strogo ravnajo po prometnih predpisih.
Naša ljudska oblast skrbi vsestransko za varnost pešcev in potnikov. Nespoštovanju predpisov mora slediti kazen. Neopravičeno bi bilo vsako godrnjanje češ, za tako malenkost, ker sem prezgodaj skočil iz vlaka, tramvaja ali avtobusa, pa sem bil kaznovan. Dotični krivec se ne zaveda, da je morda z malo kaznijo hotel prometni organ opozoriti njega, naj čuva svoje, pa tudi tuje življenje in da naj ne otežkoča delo pridnih in delovnih vozačev.
Javna prometna vozila so pa last nas vseh. Voznik in sprevodnik sta odgovorna za varnost. Kako pa to more biti, ako se potniki ne držijo pravil in predpisov? Mnogokrat se ravno v Krškem prečkajo ceste po mili volji, vozi se in hodi, kakor se komu zdi. Kdo je torej kriv, ako se zgodi kaka nesreča? Seveda potem se vsa krivda vali navadno na šoferja-voznika, aiko pa voznik zakrivi nesrečo se pa godi obratno.
Opozarjamo kolesarje, naj se iz stranskih ulic in iz. 'dvorišč na glavno cesto ne vozijo na vozilih, ampak naj svoje vozilo iz stranske ulice in dvorišča pripeljejo ven, nato pa ga šele zasedejo. To je v lastnem interesu in interesu skupnosti.
V interesu splošne varnosti in čuvanja naših življenj je, da se vsi seznanijo in tudi držijo predpisov o prometu. V to svr-ho je 'ljudska Oblast postavila »Teden prometa«, ki gotovo ni zgrešil svojega cilja, če bodo ljudje spremenili zastarelo stališče glede prometnih predpisov. S tem bodo pomagali sebi in tudi doprinesli k skupnosti.
OBIŠČITE RAZSTAVO
lokalne industrije in obrti
V LJUBLJANI • ZNIŽANA VOZNINA
Kako poteka izterjava davkov
Kljub vsemu prizadevanju finančnega poverjeništva, ki nudi vso razpoložljivo pomoč KLO-jem in krajevnim davčnim iz-terjevalnim komisijam, izterjava same dohodnine kmečkim gospodarstvom za leto
1948,	kakor tudi ostalih davčnih zaostankov, ni zadovoljiva. Prepričani smo bili, da bodo KLO-ji skupno s krajevnimi davčnimi komisijami odločnejše pristopili k tej tako važni nalogi. Toda pokazalo se je v neštetih primerih po KLO-jih zelo slabo razumevanje in pristopanje k dosledni izterjatvi, za katero je bil vsem KLO-jem s posebno okrožnico «dan rok 20. junija
1949.	Tudi na konferenci predsednikov in
tajnikov KLO-jev, ki se je vršila 16. junija t. L, je bilo ponovno jasno povedano in podčrtano, 'kakšna je naloga in odgovornost KLO-ja kot celote, skupno s člani davčne izterjevalne komisije, da se bo izterjatva točno in dosledno izvedla. Vsi navzoči so kazali na konferenci precejšnje razumevanje iin sklepalo se je, da se bo izterjava v pravilnem merilu izvršila in razvijala. Toda danes lahko rečemo, da so nekateri predsedniki in tajniki KLO-jev skupno z izterjevalnimi davčnimi komisijami povprečno zelo slabo pristopili k realizaciji dohodnine in da še niso dosti razmišljali o tej tako važni nalogi, katera se je postavila pred nje in za katero so moralno in materialno odgovorni. Po dosedanjih podatkih so se v izterjavi davkov slabo izkazali sledeči KLO-jli:	Artiče,
Bučka, Brežice-okolica, Bizeljsko, Čatež, Dednja vas, Dol. Pirošica, Globoko, Kapele, Kostanjevica, Krška vas, Malo Mra-ševo, Ošterc, Pečice, Pišece, Prušnja vas, Raka, Sutna, Skopice, Sromlje, Studenec, St. Peter, Sv. Duh, Vel. Dolina, Vel, Podlog. Obsojanja vredni so pa KLO-ji: Bučka, Dol. Pirošica, Prušnja vas, Ošterc, Vel. Dolina, Sutna, kateri še do danes niso razdelili med davkoplačevalce akontacije za tekoče leto in pričeli z izterjavo iste, ali pa so to storili v zadnjih dneh na osnovi ukrepov naših kontrolnih organov, ki so te napake dognali pri kontroli pobiranja zaostale dohodnine, čeprav so bili KLO-ji mnogo prej pozvani od finančnega poverjeništva, da pristopijo k izterjavi akontacij za leto 1949. Zaradi takšnih in sličnih malomarnih odnosov do dela pri nekaterih predstavnikih KLO-jev ni čudno, da izterjava poteka tako slabo, odnosno, da sploh po tem vprašanju še ni dosti izvršenega, 'ker se pač KLO-ji zanašajo na pomoč finančnega poverjeništva, češ. saj je to njihova naloga. Da še bolj karakterizi-ramo posamezne slabe odnose do dela pri nekaterih predstavnikih KLO-jev, ki so se pojavili v tej davčni kampanji, navajamo sledeče: Ko je prišel uslužbenec fin. poverjeništva na KLO Vel. Podlog, da bi se informiral, kako se plačujejo davki, mu je tajnik rekel, da on se že ne bo s tem ukvarjal, ker to ni njegova dolžnost. Pri kontroli poteka vplačil davka na KLO-ju Sv. Duh je finančni organ ugotovil zelo slabo plačevanje. Opozoril je tajnika in ga postavil pred odgovornost, predvsem mu pa obrazložil, ikako in na kakšen način naj
pristopijo k izterjavi, da se bo dosledno in hitro izvedla. Tajnik je odgovoril: »Ali misliš, da bom šel jaz izterjavati? To pa že ni moja dolžnost.« Bilo je še več takšnih primerov, da se potem niti ne moremo čuditi, kje je vzrok, da izterjava še ni do danes dosegla svoje višine, čeprav smo danes že 24. junija 1949, d očim je bil rok za končno realizacijo izterjave postavljen vsem KLO-jem do 20. junija 1949. Smatramo, da je še potrebno navesti, zakaj se je izterjava tako slabo vršila. Imamo še po KLO-jih tajnike in predsednike, ki v prvi vrsti ne poravnajo svojih obveznosti, temveč, ne vemo iz kakšnih razlogov, zavlačujejo plačilo davka ter hodijo na fin. poverjeništvo iskati ne vem kakšne »intervencije«. Pa še več — pravijo, kako so po KLO-jih obremenjeni z 'delom in da zaradi tega ne morejo tako odločno pristopiti k izterjavi. Ravno danes je fin. poverjeništvo prejelo od KLO-ja Prušnja vas 13 pritožb, katere so bile napisane s pisalnim strojem KLO-ja in potem še na dolgo in široko utemeljene od strani KLO-ja. Tudi KLO Sv. Duh se je lotil slične prakse, vendar jo je pa opustil. Iz vsega tega se jasno vidi, kje so vzroki, da izterjava ne dosega svojega plana in se tudi ne vrši v pravilnem merilu.
Ne moremo trditi, da niso bile pri odmeri dohodnine storjene napake, ter se je v mnogih primerih realna odmera letnega davka izkrivila in da so bile storjene nepravilnosti. Nihče tega ne skriva in priznamo vse te naše nepravilnosti in stvarne pomanjkljivosti, katere pa se z dneva v dan individualno popravljajo na osnovi pritožb, katere redno rešuje okrajna davčna komisija. Ne moremo pa po drugi strani razumeti in dopuščati davkoplačevalcem, da bi s pritožbami zavlačevali plačilo davka in talko, sabotirali plan in uspeh izterjave, ampak bomo proti vsem špekulantom podvzeli najostrejše ukrepe. Izterjava bi bila mnogo uspešnejša, ako bi se v prvi vrsti vsi KLO-ji s člani izterjevalne komisije zavedali svojih dolžnosti in odgovornosti do končne realizacije dohodnine, katera se na vsak način mora likvidirati do 301. t. m. Poleg vseh rteh napak od strani mnogih KLO-jev, ki so v glavnem krivci nedoslednega izvajanja pred njih postavljenih nalog, imamo na drugi strani KLO-je, ki so v zadostni meri pokazali doslednost in čut odgovornosti pri izterjavi dohodnine. To so KLO-ji: Blanca, Ddbova, Sevnica, Brežice-mesto. Podvrh, Raztez, Senuše, Šmarje, ki so v povprečnem merilu dosegli 75% izterjane dohodnine. Prepričani smo, da bi plan izterjatve dosegel svojo višino, ako bi vsi KLO-ji skupno :z izterjevalnimi komisijami pristopili k delu tako, kakor so to storili prej imenovani KLO-ji. Ker pa danes točno vidimo, kje so vzroki dosedanjega neuspeha, 'bomo pri vseh bodočih takšnih slučajih uporabili tiste ukrepe, ki so potrebni, da bodo KLO-ji in davčne izterjevalne komisije vršile dosledno in uspešno svoje dolžnosti, katere postavlja pred nje ljudska oblast.
Frontovci ! Vstopite v industrijo, rudarstvo in gradnjo kot stalna delovna sila
ftaniom pišeta...
V gradu Podsreda, kjer smo se nastanili, da izvršimo nalogo, ki nam jo je zadala Ljudska fronta je zelo živahno. Grad Podsreda je oddaljeni pol ure od trga Podsreda in je delno nastanjen z najemniki in stalnimi gozdnimi delavci, nekaj prostorov pa je sedaj začasno zasedla naša brigada »Matija Gubca.«
Komandant brigade, tov. Molan Anton, ki je precej veselega značaja, gleda na delo z zanosom novega človeka in nam je dober vodja. On skrbi za red, za disciplino in za dobro delo. Za 'dobro in zadostno hrano pa Skrbi »komandant« kuhinje Til-čka s svojima pomočnicama Micko in Tončko, za naše zdravje pa skrbita naši vestni sanitetlki Mimica in Pepca. Dobro razpoloženje, zdravo šalo in veselje pa naroča tov. Županček iz lastnih (lokalnih) virov.
Brigada dela v šestih skupinah. Tri skupine sekajo drva, ena teše. ena spravlja les do vozne poti, v šesti pa so vozniki, ki vozijo les do gradu, od koder ga s kami-joni odpeljejo v Rajhenburg. Najboljši sta prva in tretja Skupina. Imamo pa tudi posamezne brigadirje, ki jih moramo pohvaliti, kakor tovariš Stefur Janez, Hudina Anton, Gaj er Stanko, iz prve Skupine: Kunst Jože in Dobravc Matevž iz druge skupine, desetar:	Uršič Franc in Uršič
Franc iz tretje skupine, Strl ek Jakob in Temer Franc iz četrte skupine. Delovna disciplina je zadovoljiva.
Tudi politično in prosvetno delo je razgibano. Imamo politične preglede in predavanja, kar nam daje novo moralno moč pri delu. Uredniški odbor je uredil stenčas, ki je prinesel mnogo zabave in veselja, pa tudi zanimanja za dopisovanje. Prehodno zastavico menjamo vsake tri dni in sicer jo prejme najboljša skupina.
Dne 9. 6. so nas obiskali pianini sedemletne šole iz Sv. Petra pod Sv. Gorami. Pionirji so nam deklamirali nekaj pesmi, pevski zbor pa je zapel nekaj partizanskih in narodnih pesmi. Ob tej priliki je tov. Zolger Karel govoril o pomenu tehnike. 19. 6. je prišlo na prostovoljno delo 25 tovarišev od Sv. Petra in 10 tovarišev iz Rajhenburga. Tovariši iz Rajhenburga so nam po delu vprizorili dva skeča in sicer skeč »Snubitev« in skeč »Analfabet«. Deklamirali so tudi nekaj Župančičevih pesmi. V imenu OF Rajhenburg so izročili brigadi tople pozdrave. OF Rajhenburg nam je poslala kot darilo precej cigaret. Veseli smo bili prostovoljcev, iki so žrtvovali nedeljo in delali pri nas. Veseli smo, da se spominjajo na nas pri našem delu za dosego plana, katerega nam je zadala Ljudska fronta.
V fronti je skupnost in moč! — in le v skupnosti s -čvrsto močjo novega človeka bomo dosegli in presegli naloge, ki so nam zadane.
Kako smo proslavili
dan učencev v
Na dan učencev v gospodarstvu, po končani strokovni šoli so se učenci zbrali na vseh šolskih centrih, kjer so dali obračun svojega letnega dela. Lepo so uredili razstave svojih strokovnih proizvodov in sicer: v Sevnici, Krškem in Brežicah. Tekmovali so med seboj, katera od razstav bo najbolje -urejena in katera bo prikazala najboljše izdelke.
Ob 14. uri so se zbrali učenci po svojih šolah, kjer so se vršili slavnostni zaključki v prisotnosti predstavnikov ljudske oblasti in množičnih organizacij. Tov. sekretar OK KPS je Skupno z ref. za strokovne kadre in predstavniki množičnih organizacij ter org. sekretarjem LMS obiskal vse šolske centre učencev v gospodarstvu. Na slavnostnem zaključku so se najboljšim učencem razdelile nagrade. Trije najboljši so -bili določeni za sprejem pri ministru za delo v Ljubljani. Tov. sekretar OK KPS je -sprejel 5 najboljših mladincev in jih nagradil z denarnimi in knjižnimi nagradami. Učenci iz Elektrarne Rajhenburg so
gospodarstvu
izdelali niklas-to nakovalo in ga podarili tov. sekretarju OK KPS. Učenci iz mizarske delavnice Brežice pa so poklonili lepo leseno kaseto.
Tov. sekretar se je zahvalil za sprejeta darila in dejal:
Ko sprejemam vaša -darila se zavedam, da tega darila ne sprejemam jaz osebno, kot poedinec, temveč je to izraz vaše predanosti naši herojski Partiji, kateri ste s tem darilom, izročenim potom mene izkazali svojo ljubezen.’'
Po oficielnem programu so imeli učenci na vseh centrih zabavne prireditve, katere je obiskal tov. sekretar OK KPS z predstavniki ljudske oblasti. Drugi dan, to je, v nedeljo dne 19. junija, je večina učencev odšla v Opatijo na izlet, tako da bo ta dan, na katerega je ljudska oblast dokazala kako visoko ceni mlade borce in bodoče strokovne -kadre, ostal našim učencem v glo-bokem spominu.
Nastopila je za učence nova doba — doba pravice in možnosti napredovanja.
Plenum
KSS Brežice
V	nedeljo dne 17. junija se je vršil v prostorih risalnice brežiške gimnazije 2. plenum KSS. Zaradi dežja je bilo od 30 sind. podružnic navzočih samo 16 bližnjih delegatov in ves izvršni odbor KSS-a.
V	pozdravnem govoru je predsednik tov. Bukošelk z ideološko politično analizo prikazal, kako se kljub kominformski gonji iz dneva v dan večajo -dokazi in prepričanja o popolni zmagi petletnega plana.
Tov. tajnik je -podal pregled izvršenih del s strani uprave KSS in podružnic. Grajal organizacijske pomanjkljivosti mnogih podružnic, ki ne -dostavljajo- nobenih poročil niti zapisnikov. Sklepi današnjega plenuma naj poleg -drugih odpravijo tudi te pomanjkljivosti.
Odbornik tov. Kežman je poročal o svojih vtisih iz II. kongresa ESS.
Sledila so poročila delegatov posameznih podružnic, ki so navedli razne pomanjkljivosti in pohvale kakor na primer: Opekami v Breži-vah primanjkuje delovne sile. Dvignili so kvaliteto produkcije za 20%. Uredili so rdeči kotiček. Pletilnica v Dobovi se pripravlja na razstavo svojih izdelkov v Ljubljani. Trije stroji stoje, ker ni igel. Zaradi slabega dotoka surovin -so
še vedno pod planom. Bolnica v Brežicah se odlikuje z udarniškim delom na ekonomiji in na izgradnji gospodarskih pritiklin. Za tekmovanje med bolniškimi oddelki so uvedli prehodno zastavico. Ustroj je raztresen z brigadami -po obsežnem terenu in so zaradi tega sestanki redki. Podružnica prosvetnih delavcev pomaga pri socializaciji vasi z izobraževalnimi tečaji. Pri ustanovitvi k. o. z. ima podružnica velike zasluge.
Vršila se je -tudi diskusija o pomanjkljivostih v preskrbi. Pri tej diskusiji so ugotovili razne malomarnosti in pomanjkljivosti pri razporeditvi kontingentov po krajih.
Sprejeti so bili tudi razni sklepi za organizacijski dvig podružnic med njimi tudi ta, -da bo vsak odbornik KSS moral na svojem terenu prisostvovati sestankom sindikalnih podružnic ter tako prejemal poročila, -dajal razna navodila in odpravljal skupno s člani napake.
Z izboljšanjem organizacije dela in odpravo napak v preskrbi, se bo izboljšal in dvignil življenjski standard delovnih ljudi.
KMETIJSKI SVETOVALEC
Nekaj o zatiranju
škodljivcev
Velikanska važnost zaščite rastlin se je v glavnem pokazala v zadnjih dveh letih. Zaradi nastopanja raznih škodljivcev na rastlinah — -smo organizirali borbo proti njim. Škodljivci, katerih pred vojno sploh nismo poznali, so se nenadoma v povojnih letih začeli pojavljati. Poleg iznajdljivosti spoznavanja raznih škodljivcev in organiziranja uspešnega zatiranja, je bilo potrebno zainteresirati za to važno akcijo številne sodelavce. Veda fitopatologija je do danes še vse premalo prodrla med naše ljudstvo, ki dostikrat zaradi nepoučenosti ne čuti potrebe, da se udejstvuje na področju zatiranja škodljivcev naših rastlin. Kot rečeno, naloge zaščite rastlin na terenu so brez širokega sodelovanja ljudskih množic, množičnih organizacij neuspešne.
V letu 1946, oziroma že v letu 1945, se je v predelih Okoli Brežic pojavil nevarni škodljivec krompirjevih nasadov koloradski hrošč. Takoj, ko so kmetovalci spoznali nevarnost, katero je predstavljal koloradski hrošč, so začeli s pomočjo množičnih organizacij in oblasti izvajati odločno borbo -proti koloradskemu hrošču. Vendar lahko trdimo, da vkljub prizadevanju vodilnih štabov ni bil uspeh zatiranja popoln zaradi tega, ker ni -bilo ljudstvo docela seznanjeno z razvojem in nevarnostjo, katero predstavlja -koloradski krošč za -krompirjeve nasade. Kot prvi in nedvomno najboljši način zatiranja se je že takrat izkazalo temeljito obiranje in na licu mesta pokončavanje hrošča. Poleg mehaničnega zatiranja hrošča se je že v letu 1947 uporabil način zatiranja s kemičnimi sredstvi in sicer s škropljenjem krompirjevih nasadov z arzenikovimi preparati. Okužene parcele so se v presledkih cca 14 dni škropile 's 5—8% svinčenim arzenatom. škropivo je sicer pokončevalo hrošča in
njegove ličinke, je pa nepovoljno vplivalo na cimo samega krompirja in to iz razloga, ker se je škropilo v poletnih mesecih, v najhujši vročini. Na krompirju je bilo opaziti, da se je listje sušilo, ker je bilo ožgano. V letu 1948 se je začel uspešno uporabljati za uničevanje hrošča domači DDT pripravek »Pantakan«. Enako uspešno se je uporabljal 10% DDT inozemski izdelek »Larvioit«. Prašenije krompirjevih nasadov z DDT pripravki je uspešno, ker deluje DDT kot dotikalni strup na hrošča in njega ličinke, poleg tega pa rastlinam ne povzroča nikakšne škode. Opraševa-nje krompirjevih na-sadov z DDT se lahko izvaja na vsakem terenu neglede na lego okužene parcele. Potrebna aparatura so prav enostavno grajeni prašilci, katere nosi delavec na prsih in z roko obrača ventilator, ki -povzroča, da se DDT enakomerno siplje -po rastlinah. Ker se ličinke hroščev zariijej-o v zemljo in se po določenem času preobrazijo v hrošče, imamo opravka z zatiranjem hrošča v zemlji, katerega je potrebno uničiti prej, ko zagleda svetlobo, še v zemlji. Razna škropiva in prašiva mu v zemlji nikakor ne morejo do. živega. Zaradi tega s pridom izvajamo in-jektiranje zemlje s plinom CS„ (ogljikov žveplec). Plin, katerega s pomočjo inje-k-torja vnesemo v zemljo, na-glo hlapi in uniči ličinke hrošča. Da je injekti-ranje uspešen način -borbe proti hrošču, so potrdila izkustva, kajti na injektiranih parcelah so se našle mrtve ličinke.
Najdbe hroščev v letošnjem letu so resen opomin, da se moramo še z večjo vnemo lotiti zatiranja koloradskega hrošča in ga končno za vse čase likvidirati iz krompirjevih nasadov. Kar niso zmogle druge države, katere so še bolj ogrožene po koloradskem hrošču kljub vsakoletnim investicijam za borbo za zatiranje, bomo zmogli mi, le z masovnimi pregledi, ker je sija zatiranja ravno v strnjenih ljudskih množicah, katerih tendenca je dokončno likvidirati koloradskega hrošča.
Preko 20.000 prostovoljnih ur
na gradnjah
zadružnih
domov
Kljub vremenskim nepril-ikam in raznim tehničnim zaprekam se je na gradiliščih zadružnih domov okraja Krško opravilo v letošnjem letu preko 20.000 prostovoljnih delovnih ur. Storjenega pa bi lahko bilo veliko več, ako bi se vodstvo množičnih organizacij na vasi zavedalo važnosti gradnje zadružnih domov ter polagalo v to delo več pažnje.
Se vedno naletijo okrajni aktivisti na razne izgovore, ki naj bi zavirali delo pri gradnji zadružnih domov. Največ se seveda ti izgovori sučejo okoli gozdarskega plana in pomanjkanja materiala. Res je, da so se ljudje, ki so najaktivnejše sodelovali pri gradnjah zadružnih domov, kot prvi o-dzvali množičnim akcijam za izvršitev gozdarskega plana, in da so ostali, ki še -za skupnost niso ničesar prispevali, zopet ostali ob strani. S tem pa ni rečeno, da bo zaradi tega delo na zadružnih domovih obstalo. Ravno sedaj, ob času velike gozdarske akcije bomo dali na vasi vse od sebe in z delom pri gradnji dokazali tovari-
šem, kateri so v gozdnih brigadah, da v delu ne zaostajajo za njimi. Kar se pa nabave materiala tiče, je res, da še ni -trenutno vsega materiala na razpolago. Ako pogledamo po gradiliščih, vidimo, da je še precej gradilišč, ki še niso oskrbljena z materialom iz lokalnih virov, kakor gramoz, pesek, apno, les itd. vkljub možnosti nabave.
Najmanj pažnje pa polagajo krajevne-uprave na vodenje evidence in statistike.. Le malo je uprav, ki se zavedajo, da je vodenje evidence in -statistike ravno tako važno, kakor delo samo in le malo uprav redno dostavlja statistična -poročila na okrajno upravo. Vse uprave se naj zavedajo, da bo delo na gradiliščih z vodenjem točne evidence in statistike napredovalo-in obenem omogočalo okrajni upravi pravilno razdeljevanje fundiranega materiala..
One osebe, ki se ne zavedajo važnosti zadanih nalog ter s tem zavirajo izgradnje* socializma na vasi, pa bomo razkrinkali in onemogočili.

težkočah, o življenju vašega delovnega kolektiva, o vašem delu na gospodarskem -polju, o zadružnih domovih in o Zadrugah. Obrnite se na nas z raznimi vprašanji, strokovnimi, gospodarskimi itd. Mi vam bomo redno odgovarjali in vam olajšal-i rešitev vaših problemov, vaše delo, vašo* borbo za plan.
Dopisujte na -naslov: UREDNIŠTVU »Naše delo«, Okrajni odbor OF Krško.
Kmetje, delavci,
nameščenci!
Danes, ko se razvija ostra borba -za plan, za izgradnjo naše domovine, moramo posvetiti veliko pažnjo našemu časopisu. Zato dopisujte v »Naše delo«, ki je časopis našega Okraja in vam bo Tedno prinašal vse novice iz okraja, vse probleme, ki jih rešujemo. Pišite nam o vaših problemih in
__________Objave _____
Seznam oseb, ki so se poročile na področju
OLO Krško v času vod 26. maja 1949 do 26. junija 1949
Žibert Franc, rudar, Lokve 13 in Slivšek Štefka, kmečka hči, Raztez 12. Pavlovič Jožef, žel. prometnik, Vižma-rje, Ljubljana in Zupanc Božidara, učiteljica, Rajhenburg. Škoberne Franc, rudar. Dobrava 13 in Je-ler Ana, kmečka hči, Dobrava 12. Omerzel Jožef, rudar, Armeško 37 in Mirt Jožefa, kmečka -hči, Blanca 2. Požun Alojz, šofer, Dol. Leskovec 8 in Bobek Antonija, kmečka hči, Presla-dol 15, Lipar Janez, kmet, Studenec 24 in Hlebec Marija, -kmečka hči, Krajna -brda 2. Pirš Janez, rudar, Reštanj 87 in Jagrič Apolonija, kmečka hči, Reštanj 87. Bizjak Anton, brigadir, Bre-gan-sko selo 46 in Gralert Ida, gospodinja, Bre--gansko selo 46. Turk Ivan, delavec. Babno polje 45 in Novosel Zdenka, delavka, Gaj št. 1. Crpi-č Stanislav, posestnik, Zg. Ribnica 2 in Bukovinski Marija, -pos. hči. Vel. Cirnik 15. Buikovinski Bogomil, ind. miličnik, Vel. Malence 22 in Ogljin Nevenka, strežnica, Dom onemoglih Mokrice. Slavec Danilo, elaktrotehničar, Cerklje 43 in Pegam Stanislava, gosp. pomočnica, Cerklje 43. Korene Ernest, rudar, Zigerski vrh 8 in Verstovšek Neža, hči sred. kmeta, Čanje 20. Kušar Janez, kovač, Šmarje 23 in Pompe Cecilija, gospodinja, Šmarje 57. Nov-šak Janez, zid. pomočnik. Log 5 in De-ren-čin Marija, tov. delavka, Sevnica 40.
Seznam umrlih v času od 26. maja 1949 do 26. junija 1949 na področju OLO Krško
Miler Janez, 81 let. Gor. Pohanca. Lipar Marija, 84 let, bivajoča v Blatnem. Ger-movšek Marija, 60 let, -bivajoča v Globokem. Gobec Miha, 74 let, bival v Sromljah. Va-lenčak Neža, 74 let, Arnovo selo. Cvetko Frančiška, 81 let, Silovec. Božiček Marija, 24 let, Stara vas. Rožman Anton, 70 let, Stara vas 31. Helher, roj. Zgalin Marija, 65 let, Dramlje. Koler, roj. Sotovšek Marija, 49 let, Stara vas. Polovič Jože, 70 let, Rigonce 72. Golobič Alojzij,, 27 let, Selo 65. Majarič Marjan, 7 let, Kumrovec 8. Dolinšek Mirko, 2 leti, Sevnica 157. Šuvi-č Jovo, 23 let, V. p. 8082. Cvetko Martin, 73 let, Orešovec 64. Nepužlan Neža, roj. Kavš„ 77 let, Zagreb. Dernač Jožef, 44 let, Trebež 12. Blatnik Slavko, 19 let, Brezje. Štojs Franc, 31 let. Gornje Orle. Ru-dman Anton, 81 let, Rovišče. Petan Anton, 81 let, Gorica 8. Drofenik Janez. 73 let Rajhen-
burg. Krevelj Jožef, drž. upok., 87 let, Rajhenburg. Kos Marija, 1 leto. Poklek 81. Sečen Marija, 71 let, Rožno. Kink Ana, rud-u-pok., 69 let, Sedem 19. Kink Filip, 34 let, Sedem 27. Moreše Marija, r-oj. Mirt, gosp.,.
70	let, Senovo. Gorenc Anton, 19 dni. Cesta. Gorenc Jožef, 24 dni. Cesta. Kozole Franc, 78 let, Gora Sv. Lovrenca. Cetinski Julijana, 75 let. Krško. Andrejaš Neža,. 52 let, Gorica. Cunk Anton, 50 let, Žado-vink. Sri-bar Marija, 60 let, Brezovska gora. Molan Magda, 68 let. Nova vas 10. Mohorčič Rozalija, 55 let, Rajec 11. Zalokar Jožefa, 71 let, Dom onemoglih. Mokrice. Du-'hanič Terezija, 60 let, Gazice 13. Železnik: Stanislav, 8 mes., Plavne 43. Imperl Ana..
71	let, Droža-nje 5. Špan Martin, 82 let,. Sevnica 122. Seršen Marija, 77 let, Sevnica,
VABILO
Avto-moto društvo Krško priredi v nedeljo dne 10. julija ob 14. uri na stadionu: »Matije Guibca« v Krškem meddruštvene motodirke. Tekme se vršijo ob vsakem-vremenu. Povabljeni so tekmovalci iz: Ljubljane, Maribora, Celja, Kranja, Nove-Gorice, Trebnja, Zagreba in Samobora. Tekmujejo tudi tekmovalci domačega društva in grup.
Za prehrano in pijačo je preskrbljeno!
Vabi odbor..
AVTO-MOTO DRUŠTVO KRŠKO S SVOJIMI GRUPAMI V
BREŽICAH KOSTANJEVICI IN SENOVEM
VABI VSE LJUBITELJE TEHNIKE IN MOTORIZACIJE, DA SE VKLJUČIJO
kot Člani v društvo
Izhaja 1. in 15. v mesecu. — Mesečna naročnina 5 din. — Poedina številka 2.50 din. — Čekovni račun Naslov uprave in uredništva: Okrajni odbor OF Krško, telefon 43. — Tisk Mohorjeve tiskarne
št. 605-95603-9. — Ureja uredniški odbor, v Celju. — Odgovorni urednik: Sušterič Zvonko.