PROLETAREC' JE i)EL A V SKI LIST ZA MISLECE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ YugosIav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez* PROSVETNE MATICE GLASILO Ji S« Z« ST. — NO. 1663. •ta« as tur. In «. 1M7. st HM psst s MM st CMss«s. IN.. y iti« CHICAGO, ILL., 26. JULIJA (July 26), 1939 p..Ui«k«4 W*«kl jr at 2301 S«. Law»i«U A v«. »SIS LETO—VOL. XXXIV. Sovjetska Unija predmet spletk med diplomati LJUDSKI INTERESI KONGRESU ZADNJA BRIGA POGAJANJA ZA ZVEZO PROTI AGRESIVNOSTI ŠE ZMEROM ZASTRTA—SPOR Z JAPONSKO ZARADI SAKHALINA. — VATIKAN DELUJE ZA NOVO IZOURANJE RUSIJE Po odalovitvi Maksima Lit- zvezo, je isto storil tudi Hitler-vinova pe postala vnanja poli- jev režim. V praktičnem oziru tika sovjetske Unije velika za-,lahko nudi Nemčija Rusiji veli-1 gonetka. Prej je bila za kolek- ko več kakor Anglija in Fran-tivno varnost, za jačanje lige cija skupaj. Ekonomska koope-narodov in litvinov je postal racija med Nemčijo in Rusijo njen pred^avnik. V novem položaju Stalin smatra, da je s propadom čehoslovaške republike nastal v Evropi nov položaj. To je resnica, ki je nihče ne zanikava. Ampak ker ni nihče po- ■in bi pomenila, da bi Rusija dobi-i vala iz Nemčije poceni nešteto! izdelkov, katerih ji manjka, v, plačilo pa bi Nemčijo zalagala | s surovinami, katerih Hitlerjevi državi zelo primanjkuje. Ampak taka kooperacija na gospo-; darskem polju bi imela že v magal Cehoslovaški, ali se naj zače(ku tudi vge je 2a prepusti agresorjem v milost Utično ^delovanje, in nemilost tudi druge izpostavljene dežele? V Londonu in Težavna odločitev Parizu so sklenili, da mora biti Dasi se današnja Rusija v te negotovosti konec in začeli svoji mednarodni komunistični taktiki razlikuje od Leninove Rusije kot noč od dne. je kovati "protiagresh no fronto". Ruaija povabljena V njo sta CHamberiain in Daladier povabila tudi Rusijo. za vlado v Moskvi kljub temu več kot teiavno usmeriti se v gospod a rsk o-politični tok, v ka- zmago. Praktično bi imela ne le Nemčija, nego tudi Rusija koristi od tega. Ampak kaj pa milijoni in milijoni ljudi po vsem svetu, ki gledajo na Rusijo Ae zmerom kot na zvezdo vodnico? Nepriljubljeno*! Anglija Demokratična Anglija je bila zaveznica carske Rusije. Zdaj želi postati zaveznica tu- Stalin je v tem momentu odšlo- terem bi Berlin slavil svojo vil Litvi nova in dal vlogo komisarja zunanjih zadev Moloto-vu. Nato je pristal v pogajanja za zvezo. Prva poročila so svetovno javnost uverjala, da je sporazum že na dlani, treba ga je samo še podpisati in razglasiti. Kmalu se je izkazalo, da so se tisti, ki so to poročali, motili, ali pa mislili na prejšnja Litvi nova zagotovila. Litvinov pa ni bil več v kabinetu. Kaj kdo kočo? Ker pogocPba, oziroma zveza ni bila sklenjena, se je javnost vpraševala, kaj je vzrok. 4'Chamberlain,** je odgovarjala propaganda kominterne. "Rusija," je trdil energično angleški propagandni aparat, kateremu je neposredno pritrdil tudi francoski. Hitler s svojimi pobočniki v tem ča*-u ni držal rok križem. Začele so se apletke, kdo naj ima v tej krizi in v slučaju vojne Rusijo vsaj neposredno na svoji strani. Ljudstvo Francije želi zvezo z Rusijo. Enako veli- Kaj in kdo škoduje "Proletarcu"? V svoji polemiki o C. U. pravi John Tancek, da je razkosavanje našega agitacijskega dela za dva lista kvarno najbolj Proletarcu. Ivan Jontez meni/ da če kateri list Proletarcu škoduje, je to Naprej. Nekdo v Detroitu misli, da mu škoduje Prosveta. Marsikdo pravi, da mu škoduje sedanja .šibkost socialističnega gibanja. Nekdo je trdil, da škoduje Proletarcu boj proti Rusiji. Naš agitator je dotič-nika vprašal, naj mu dokaže, kdaj se |e«Proletarec boril proti sedanji Rusiji. "Bom dokazal," je rekel dotični. Prinesel je Prosveto v dokaz. "Nič ne de," je dejal, oba lista sta enaka, pišeta eno in isto in oba sta socialistična." Kritike v prid Rusije smatra za borbo nji v propast. Ta ali oni pravi, da škodujejo Proletarcu zamere Na primer, temu ali onemu se zameri kaka stvar v SNPJ. Maščuje se, ako le mogoče, nad Pro-letarcem. Nekomu v Cievelandu se je zamerilo, ker ni mogel uspešno skončati svojega boja zaradi nekega posojila, pa misli, da naj nosi posledice Proletarec. Proletarcu torej škoduje mnogo mnogo stvari. Oporo pa ima med onimi, ki vedo, da vrši koristno delo in se bori ljudstvu v prid. NAŠE PRIREDBE klu- REAKCIJA ZAKRIVA SVOJO POLOMUADO Z NAPADI Waukegan, III.—Piknik S^ZSi-^A&INA RELIFNE AKCIJE nekaj posebnega. Cleveland* O. —- Izlet kluba Delavec At. 28 JSZ na Zomovo farmo v Brooklynu v nedeljo 30. julija. Arma, Kana. — Izlet kluba At. 21 JSZ in prijateljev v nedeljo 30. julija na Novakovo farmo, Camp 50. SSPZ dobila poslovnico v Pennsylvaniji Iz glavnega urada SSPZ poročajo v glasilu "Napredku", da je država Penna končno le dovolila poslovnico ttj zvezi, in to po mnogoletnem trudu. Izgubila jo je v času težkih stavkovnih bojev zaradi točke v njenih pravilih, da tisti člani, ki delajo v stavki, morajo biti črtanj iz organizacije zaradi stav-kokastva. V poznejših letih se Demokratska stranka se je izkopala iz omotice. av katero je prišla vsled ogromne zmage leta 1930, in postala to, kar je bila: služabnica privilegijev. I/eta 1930 je zmagala vsled s je zavarovalninski komisar dr-.ljudskega srda nad republikanca ve Peline opiral na tehnika-. sko Branko — in pa vsled lije. kot. na primer na seznam Rooseveltove popularnosti, ker investicij, vprašanje solventno- j« obljubil ogoljufanim milijoni itd. Končno, ko je SSPZ nom Američanov "new deal". Penni svojo aolventnos* doka-| Ti8ti,polom je že nekako po-zala, so jo priznali za veljavno zabljen in demokratska stran-podporno organizacijo. SSPZ ka .^tra, da j« skrajni ča« o-1 DEMOKRATSKA VEČINA IN REPUBLIKANCI UNIČUJEJO SOCIALNE ZAKONE.—KLOFUTE ROOSEVELTU.—MASA BREZPOSELNIH NAJBOLJ PRIZADETA, KAKOR ZMEROM V volilni kampanji leta 1988 sprejel tudi zakon, ki vladnim so demokratski kandidat* v uslužbencem prepoveduje poli-kongTe« Ae rabili geslo, "Z tične aktivnosti. Tudi poslanci Rooseveltom najprej v new , so vladni uslužbenci, ampak sa-deal". Po volitvah je to geslo mega sebe so iz te postave izostalo prilepljeno na oglaše-j vzeli. Sprejeli so jo iz bojazni, valnih deskah in telefonskih da bo Roosevelt ie kandidiral, drogovih, v kongresu pa ga ni pa si s pomočjo delegatov, ki bilo čuti. imajo pod njim vladne službe, Stara alranka v starih tradi- na konvenciji zagotovil večino. gfUfr Ta zakon so oglašali oboji za klofuto Rooseveltu in za uda- ima v Penni precej društev, članov in glavnih odbornikov. PRESOJANJE DOGODKOV DOMA II* PO SVETU K hrani*, ki je internacional-jčikaški je bila 5Ac. na oiganisacija bogatih biznis- V mostnih slutbab v Chicagu ... lx_ 1JM _ Ia „ , . _ menov, teli postavo, ki bi reli-je stotine mož, ki imajo tudi di boljševiške Rusije. Vsaj tako ferjem vzela pravico onganiai- svoje dene uposlene v njih. Mo- tzgleda. Ampak boljševiška! ranja. Be^nett Knudson, pred- žje imajo po $50 do $100 na te- bil general Gonzalo Quiepo de sednik Kiwanisa. smatra, da den, mnogi tudi več. in njrhove klano, ki je eden najpopular-naj bodo reliferji rajše hvaleri-jžene pa od $40 do $75 na te- Homatije v Španiji V diktaturah je prostor samo za enetga diktatorja. Vsled tega je general Franco začel s Čistko, da se iznebi generalov, ki so mu pomagali poraziti republiko, ker zahtevajo zdaj odlo-čevanje v vladi. Odstavljen je Rusija Angliji ne zaupa, posebno Ae ne njenemu sedanjemu premier ju Chamberlainnu. Kaj prida v gospodarskem oziru ne moreta pomagati druga drugi. Druži ju torej lahko le strah pred nemško hegemonijo nad Evropo. To je Anglijo in R«usijo družilo pred svetovno vojno in radi tega strahu se že več mesecev pogajata za zvezo. Težko, da bo kaj prida iz nje. tudi če jo skleneta. Torijaka stranka, ki vlada Anglijo, bi rajše sporazum s Hitlerjem kot s Stalinom. Zato mešetari, spletkari in obljublja — največ brniti Rooseveltu hrbet in mu prilagati klofute, ker vztraja v '"zapravljanju". Relifne akcije najbolj smesene Siti kongresniki ai ne morejo kaj. da ne bi ob vsaki priliki, smešili brezposelnih in drugih, ki so odvisni od re^.ifa. Med tem I so si senatorji dovolili vsaki Ae rec "tretjemu terminu". V bistvu zakon ni slab, ako bi bil sprejet z dobrim namenom. Ampak poslanci, ki so zanj glasovali, hočejo v vladne službe nove ljudi, ki jih bi oni izbrali, ne pa, da bi ostali v njih sedanji in pomagali Roosevelto-vemu "socializmu". Ko dosežejo svoj namen, bodo postavo spet razveljavili. Slabo'za delavstvo Val reakcije je dobil v svojem boju proti širjenju indu-strialnih unij nepričakovano pomoč od AFL in raznih dual-nih unij, ki so jih ustanovili ljubosumni, a inače diskrediti-rani "unijski voditelji", in pa od kompanijskih organizacij. V boju za preprečenje organiziranja milijonov ameriških de- enega privatnega klerka in za ,avcev Pomagajo korporacijam sodišča, legislature posameznih držav, kapitalistično časopisje ka večina ljudstva Anglije, dasi je masa v obema deželama pro-[ seveda na stroAke drugih, ti diktaturi, tudi proti takozva-ni diktaturi proletariata. Ampak Rusija lahko pomaga zajeziti Mussolinija in Hitlerja. Opreznost Nemčije Nemčija pod Hitlerjem je proglašala Rusijo za smrtno sovražnico človeka in civilizacije. Boljševizem je treba uničiti. Ukrajina naj postane protekto-rat "tretjega rajfoa". Ampak ko hitro je začel Chamberlain flir-tati z Moskvo in ji predlagal KONFERENCA JSZ IN PROSVETNE MATICE V CLEVELANDU krni V nedeljo 20. avgusta bo v Cievelandu konferenca zastopnikov klubov JSZ in društev Prosvetne matice. Delegate nanjo pošljejo klubi m društva v Cievelandu. iz Girardu m drugih sosednih naselbin. Konferenca se vrii v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Prične se cb 9. dopoldne. Vse pridružene organizacije so bile pismeno povabljene, da pošljejo zastopnike. Ker bo zborovanje vsžno, je potrebno, da to res »*crt. Na tej konferenci se bo Ishko razčistilo marsikaj in — ustvarilo s njeno pomočjo po-Rojc zs uspetoejle delo v korist vreh naiih ustanov in delavske-Rs ribanja. Hitler preti Ker Hitlerju ni vseeno, kako se ta pogajanja končajo, svari Moskvo pred posledicami. Zdaj že kako leto dni časopisje v Nemčiji Rusije ne sme več napadati. A nedavno je bilo spet namigmjeno, da bi Ukrajina pod Nemčijo bila bolj zadovoljna. Za Rusijo je vpraAanje, kaj (Nadaljevanje na 4. strani.) pi za pomoč, namesto da stavkajo in se pečajo z rdečk a r-stvom. Priporoča ameriškemu ljudstvu več patriotizma in pre-rojenja v veri. Kaj bi rekli 4,ki-w*nisi", rotarijanci itd., če bi reliferji zahtevali, da se njim vzame pravico organiziranja, ker so zakrivili sedanjo krizo! Slovaki so dobili novo ustavo "po volji božii in Adolfa Hitlerja". Tako pravi v svojem proglasu premier dr. Tiso. Določa narodni svet 10 članov, ki bo vladal s ali pa brez parlamenta. Slednji ima po novi u-stavi 80 poslancev, ki jih izbere vlada in ljudje pa glasujejo zanje. "Protektor" Slovaške je Nemčija. Svetovna razstava v New Yorku ima manj dohodkov kot pa so promoterji pričakovali. Zato so več sto delavcev odslovili, vsem ostalim pa znižali plače 10 odstotkov. Vstopnina na razstavo je 75c, kar je za veliko večino ljudi preveč. Na nejših v fašistični Španiji, enako tudi general Juan Jague. Poročajo, da sta oba za samostojnost španske vnanje politike, dočim hočejo falangisti (fašisti) čimbolj pod Mus&olinije-vo in Hitlerjevo pokroviteljstvo. Fašistična vlada ima težave tudi z rudarji v Asturiji. Petnajst tisoč vojakov je bilo po-in po poroki ostale v njih. Ker 8,anih nanie. Rudarji po*kri-jih je mnogo, ki bi radi imeli ta- v *°rah in *>vzročajo vlad-ke plače, je naravno, da se hu- nim *etam veli*e i**ube. dujejo nad tem stanjem. RaA ... I ; T . zato, ker so to dobre službe, pa Workers Secunty Federa-tisti, ki jih že imajo, vztrajajo tion v njih. Protektira jih civil ser-; vice. Ko se sistem spremeni, bo to neugodno razmerje prenehalo, prej ne. den. Ti pari prejemajo od 4 tisoč do 10 tifoč dolar jev na leto in nekateri boljše plačani pari Ae nekaj stotakov več. Marsi-kak par je uposlen v mestnih službah zdržema že okrog 20 let. Večina moških v mestnih službah pravi, da so se poročili z dekleti, ki so tudi že bile uposlene v raznih mestnih uradih potne stroške prejšnjim in novim pa dovolili 8c na miljo. Vse to bo plačalo seveda ljudstvo, kakor tudi njihove plače. Ti novi in .prejšnji klerki, na«! Na iniciativo socialistov je bila nedavno ustanovljena nova organizacija za brezposelne, VVorkers Security Federation. dK^^nrS Hitlerju, Ponekod jma že močne pošto- ^kave. .postavo o mezdah in da mu je pripravljena posodi- ianU Knf rnaru> M eMdalMI^l.___..d -...... ti" 500 milijonov dolarjev, ako oprime mirovne politike in se mednarodnega sodelovanja, temi in drugimi posojili si Nemčija ob enem pomagala (Nadaljevanje na 3. strani.) 8 bi ir janke. Kot znano, so socialisti in somišljeniki ustanovili tudi \Vorkers Alliance, ki so si jo pozneje osvojili komunisti. Ce bodo socialisti v novi organizaciji oprezni, se to ne bo več zgodilo. Korumpiranje časopisja v demokratičnih deželah Francoski premier Daladier je poslal nedavno v zapor par novinarjev od najvplivnejših francoskih listov, ker je dobil dokaze, da so v službi Hitlerjeve propagande. Izgledalo je, da bo v Franciji izbruhnil velik Akandal, kajti DalAdier je z njim že pred par tedni pretil. Pa je bil zadušen v kali. ker je prizadetih ne samo mnogo novinarjev, nego tudi veliko vplivnih politikov. Škandal bi bil prevelik in vsa Francija bi ostr-mola ob njemu. Pa so utihnili. Glavni dnevniki v Parizu so posest kapitalistov in reakcionarnih politikov. Ker so ti ljudje torej bogati, je toliko bolj čudno, kako je mogoče, da so naprodaj tujim propagandam. Anupak kakor ameriški, tako tudi francoski kapitalizem ne pozna nikakih etičnih pravil, razen na zunaj. Francoski kapitalizem je za spravo a Hitlerjem. RajAe naj Francija sodeluje z njim, kot pa s sovjetsko Unijo. Ampak v svojem časopisju te«a ne pravi direktno, nego apelira na francosko ljudstvo, češ. nikar v vojno I Glejte, koliko urno v zadnji trpeli! Ker Hitlerju taka propaganda koristi, jo neti Ae posebej s podkupninami Msk>vi-tim" novinarjem, "kolumni-stom" in politikom. Te vrate ko-rumpirani žurnalisti in politiki v Franciji so pomagali Hitlerju stopnjama vzeti vso čehoslovaško. Franciji ni bilo treba v vojno za svojo zaveznico, ker ae je slednja "mirno" podala. S spretno propagando, s spretnimi diplomati in z javnim mnenjem na svoji strani, ki je za mir in edino za.mir, je Hitler dobil kar je hotel brez oboroženega konflikta. Vojna bi ga stala stotine milijonov! Cemu ne bi dal rajše nekaj milijonov dolarjev na leto v nagrad3 novinarjem. ki pijejo njagovi "mirovni" politiki v kori>t? Daje jih ne samo proatituira-nim žurnalistom v Franciji, nego tudi v Angliji, v Zed. drJa vab in pov«nd. kjer je svoboda tiska #e v veljavi. V Nemčiji mu trga ni trdbs, kajti v nji mora vsakdo pi ati po njegovih navodilih. Podkupovanja deli tudi Mu -solini. Več ali manj druge velike dežele. Rusija ni izjema. Kadar čitate kak vpliven new-.vorški ali čikaški dnevnik, se ;am v njemu dopade marsikak Uanek, marsikako poročilo iz nozemstva in marsikak kartun. Večina tega materiala je plača-ie/a Je posebej od tujih propa-rand tujim interesom v korist. \a primer, veliko propagando v reakcionarnih ameriških dnevnikih za absolutno^ ameriško nevtralnost v morebitni prihodnji evrop ki vojni je plačal ali pa jo »bo plsčal na en ali drug način Hitler. Ker je kapitalistično časopisje, ki ima veliko cirkulacijo, naprodaj, prejema podkupnine, včasi kar od obeh nasprotujočih si sil. Ljudstvo, ki tega ne ve, pa se pusti zavajati drugim v korist. jeti z ljudskim denarjem, morajo kongresnikom in senatorjem pomagati v boju za di? Kreditiranje unij, v naporih za o>-mešenje socialnih zakonov in v kampanji za pridobitev javnega mnenja proti vsemu, kar bi bilo ljudstvu v korist in ciji v škodo. Mrcvarenje zakonov Predvsem hoče reakcija ubiti efektivnost dveh postav: Wag-nerjeve, ki protektira pravico delavcem za kolektivno pogajanje in organiziranje, in pa postavo, ki določa maksimalni delavnik in. maksimalne mezde. Wagnerjev zakon bodo smesili s pomočjo posebne kongresne delovnih urah pa uničili z izjemnimi določbami, katerim ne bo potem ne konca ne kraja. Pohlep po službah Kongres je z veliko večino in kot že rečeno zvezni kongres. Ameriškemu de'avstvu ?e o-betsjo sin ji časi. Ker je politično neizvežbano — največ po krivdi starokopitnega in zdaj tudi unij CIO ('.cer so proti samostojni delavski .jolitični akciji) se širijo fašistični pokreti, kateri se polagoma strnjujejo reak-i in postajajo delavstvu in civilnim svobodAčinam prebivalstva v splošnem čezdalje bolj nevarni. Tragedija je, da ni v tej politični in ekonomski krizi v Zed. državah nikakega samostojnega delavskega gibanja, h kateremu se bi zavedni proletariat lahko obrnil z zaupanjem in pričakoval tudi uspehov od borbe za svoje pravice. ("•as je. da merodajni progresivni voditelji unij in drujgi to dejstvo čimprej priznajo in store kar je potrebno, da bo ljudstvo imeli priliko izbirati še kaj drugega kakor pa samo med demokrati in republikanci. V tej in prihodnji številki Kaj mislite o ljudeh, ki ta je svoje prepričanja, in to celo o ljudeh, ki ga ta je ne da bi jim pretila nevarnost? Članek o tem je na drugi strani. Kakšen bo izid diplomatičnih spletk, ki se sučejo okrog vprašanja, kdo bo koncem konca pridobil sov j. Rusijo v svoj krog? čitajte članek na 4. strani, enako članki o korumpiranesti kapitalističnega časopisja in o svesnemu kongresu, ki si prisade va uničiti vse. kar je bilo sprejetega v sedanji krizi ljudstvu v prid. Ali je "Naprej" nadaljevanje Bartulovičeve "Delavske Slovenije"? Je. čitajte o tem v komentarjih na 4. strani. J. Tanckov odgovor L. Kaferlu je na 4. strani in I. Jon-terevo "Pismo ia Clevelanda" na 2. strani. Dalje so v tej številki mnogi drugi zanimivi članki, dr piši in potopisi. Prečitajte jo, nato jo ponudite znancu, da jo prebere tudi on. Ob enem mu priporočite, da naj postane naročnik Proletarca. PROLETAREC LIST ZA INTERESEJPELAVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ia4*ja Jt»ilwiiifci D*l*v»k» TU k* v m Dr«ib*. Chicago, lil. BOMBE N t PRIZANAŠAJO GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih drfmvih m celo leto $8.00; sa pol '»trn $1.78, ga četrt leU $1.00. Inoseoutvo: aa calo leto 13.50; ia pol leta $2.00. Vai rokopui in ogkuu morajo biti v našem uradu naipt»u»rje do pondaljka popoldliaaa priob&tov v it e vilki tek* m tedna. .. PROLEtARtt Published every Wednewlay by th« Jusoalav Workme*'» PublUhlng Co., Inc. Eatablishtd t»06. Editor_____________________________—-------------------------JVank Zait«. Busineea Manager*..,,...................* ..^.^Cfcartes .Poejrtlet. Asst Editor and Aaat. Bimneaa Maaager------JoMpk Draeler SU&SCRIPTION BATESi s United Statee: Ona Yea* $3.00; 9ix Montha $1.75; Thraa Mosthi $1.00, Foreign Countriea, Ona Year $3.50; Six Montha $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lavrndale Are. T*W,h.ne: ROCKWELX UK CHICAGO, ILL. V Fue.ru n. Kitaj.h.« j« »mala • «fce emerlik* »i.lj^er.ka druibg čigar »Nka J« forl. Japoa.ki vojal aaro^lani »o ga uničili a aaa.t.tv.jo po mara. Japonci .n opraviiejnjo, jih rokah. "Ti si komunistični vodja," mu je dejal to<žitelj. "Bil si eden vodilmih članov na tajni konvenciji." Foster je to vztrajno tajil. Ko ga je vprašal njegov prijatelj John Fifczpatrick, predsednik čikaške delavske federacije, da naj njemu zaupno pove, če je komunist in ako je res bil na I vsfko f^rivHn dotični konvenciji, kakor trdi justični department, mu je Foster ta Knvao častno izjavil, da je obtožba proti njemu zarotniško dejanje. 'Na obravnavi pa je bilo Fosterju na veliko Fitzpatrickovo začudenje dokazano, da je bil na konvenciji in da je eden glavnih voditeljev komunistov. Izdali so ga vladni "komunisti", katerim sta Foster in pokojni Ruthenberg zaupala, jim dajala navodila in tudi sama sprejemala njihove nasvete ter se v marsikaterem slučaju ravnala po njih. Komunistična stranka se je pola-goma streznila in se sprijaznila z realnostmi. Zinovjev. papež kominteme, je padel pri Stalinu v nemilost in bil "likvidiran". Komunistični boj proti demokratični republiki v Nemčiji je končal z zmago — ampak ne za komuniste. Komunisti so uvideli škodljivost svoje provo-kativne taktike m se odločili za poboljšanje. Sprejeli so geslo za boj proti fašizmu in za demokracijo. Revolucionarne proglase so komunistične stranke zmetale med staro šaro in se začele navduševati za ljudske fronte — za sodelovanje z vsakim, ki je za demokracijo. Začele so propagirati načelo odločevanja večine. Geslo za diktaturo proletariata so zaklenile v skrinjo. Komunisti v Zed. dnžavah bo postali kar preko noči ne samo demokrati, nego demokrati v demokratski stranki in agrtirajo v volilnih bojih ne za svoje, nego za demokratske kandidate. Na shode vabijo duhovnike ln v ljudsko fronto vabijo tudi katoličane. Na shodih molijo in v paradah imajo le ameriške zastave. VzMc tem spreobrnitvam iz revolucionarjev v eakono-ljubne ljudi in v .pristaše demokracije pa komunisti v Zed. driavah še zmerom taje, da so komunisti. Demokratska administracija, za katero agitirajo, je enega njihovih članov obtožila, da je komunist in ker še ni državljan, ga delodajalci, katerim je škodoval s svojimi aktivnostmi za unijo, skušajo spraviti nazaj v Avstralijo, kjer j« bil rojen. Njegovo ime je Harry Bridges. Na zaslišavanju ga branijo najboljši odvetniki, med njimi odvetnica, ki ima važno besedo pri upravi "Da*ly Workerja". Odvetniški talenti komunistične stranke so prišli na .pomoč svojemu prijatelju dokazovati, da ni komunist. Veliko bolj častno bi bik) priznati, da je. če je, in tudi če je samo njihov somišljenik, ne bi storil greha, fce bi dejal, "da, jaz sem komunist po prepričanju." Potem pa. če bi ga hotela oblast deportirati radi tega — potem šeJe naj bi se organizirali v prid njegove obrambe vai, ki so za demokracijo, za svobodo govora, organiziranja in tiska, ki naj velja tudi za komuniste, ne samo za one. ki ae navdušujejo za deportiranje Bridge.sa. Tragično dejstvo tudi je, da ao začeli celo mnogi komunistični listi tajiti, da so komunistični. Ako so se med maso dis- £ed i tirala a svojo .prejšnjo taktiko neiskrenosti, mar ne vedo. , si tudi s sedanjo, ki je enako neiskrena, ne bodo dobili trajnega vpliva in ugleda? SVET JE VZRUJEN IN ISCE KRIVCE NADLOG SAMO TAM KJER JIH NI Neki naš agitator v Penni piše med drugim: "Vsled težkih razmer je ljudstvo čezdalje bolj vzrujeno. A-gitator, ki zastopa načelne delavske liste ,ima vedno tež koče, ker mora zavračati očitke in pred bac i vanje, namesto da bi svoj posel gladko opravljal. Nekateri očitki so sicer upravičeni. a v splošnem he. Najlalje se shaja, ako si v agitaciji tudi malo Žida, ne samo evangelist. Treba je, da si business man. Naprejevci na primer se z načeli nič ne ukvarjajo, pač pa pomagajo ljudem šimfati čez Prosveto in njena urednika Molka in Gardna, ln čez Proletarca ter socialistično gibanje. Naprejevci gredo okrog takih ljudi kot maček okrog vrele kaše. "Mi smo drugačni, prav takega rmienja smo, kakor vi." In (potem skupno zabavljajo in dobe naročnike. Laste si kredit je ljudem na nas za vse, kar mrze ali sovražijo. Če je kje polomijada, se hitro u-maknejo in potem kažejo na druge, češ, vidite jih, oni so krivi! Nasprotniki nas črnijo, da pobijamo vsako dobro atvar in ker »ljudje rajfce verjamejo la-ž nego resnico, se puste varati. Mi verujejno v resnico, hočemo se držati sfcrotfo principov, masa pa ni k temu dostopna, zato jo imajo zavajalci. Ko spoznajo eno .prevaro, so takoj pripravljeni slediti drugemu prevarantu, samo ako propagira kaj "novega". Naprejevci znajo v svoji a gitaciji ljudi tafljati po rami, se jim smehljajo in jih hvalijo, češ, business is business. Kaj bi z načeli. Komunist taji in se priduša, da ni komunist, in pripravljen j« moliti tudi pred jedjo in po jedi, na sejah ali kjerkoli, samo da pokaže, kako rad ima vernike. "Namen posvečuje sredstva", zapišete v6asi na njihov račun, in to je resnica. Sladke besede in obljube Človeku prijajo. Ako bi ljudje krneli spomin, bi vedeli, kako so jih enaki tipi varali v prošlosti. toda vse sproti pozabijo in mislijo samo od danes na jutri. Naši nasprotniki takozvani "antifašisti" se ne bore proti fašizmu ampak pod masko proti fašizma v resnici proti tistemu delavskemu gibanju in delavskim listom, ki so res za demokracijo, proti fašizmu in za socializem. Silno pazijo, kako izrabiti zamere proti nam. V Chicagu so proti slovenskemu dnevu — pravijo ljudem; proti slogi med našim narodom, da bi se združeno boril proti fašizmu. Enako je bilo pri zadnjih volitvah v Pennsvlvaniji. Najprvo zaradi Kennedyja, ki je bil kandidat za govarnersko nominacijo. Ni je dobil, pa so vpili, da ga nismo podpirali, kakor da bi bilo od nas odvisno, ali bo zmagal ali ne. Komunisti so agitirali za demokratski tiket na vso moč in s tem med ameriškimi voliki odbili več glasov kakor pa jih pridobili med tu-jerodci. Tisti ljudje, ki so pod njihovim vplivom, pa seveda njim verjamejo, namesto da se bi spomnili, kako zaničljivo so komunisti pred nekaj leti govorili o demokratski stranki, demokraciji in narod njatitvu. Ker bi jeza nad kapitalisti nič n« pomagala, se rajše togo-te nad Prosveto m Proletarcem. ker tema dvema lahko tudi škodujejo. Republikanska legi- j si t tur a v Penni ln republikanski govSrner James razveljav-• Ija socialni sakone, pa se Iju- ! dje jeze na nas namesto na tisto maso, ki jih je izvolila. Saj se tudi na republikanski strani jeze, češ, da ao bili demokrati največji graftarji hi je bil še »krajni čas, da so »pomedli z ujiuii. Delavci smo ob par dobrih takonov, ampak bi bili toešrto, kar dokazuje demokratska večina v zveznem kongresu. Mar niso demokrati prav tako glasni v zahtevah za spremembo VVagnerjeve postave in v napadanju na Roosevelta kakor republikanci? Torej od takih strank nimamo nič dobrega pričakovati. Dane« ti Vržejo nekaj drobtin, jutri pa žahte-vajo kar cel kos nazaj. Ljudje so ipostali v tej krizi tudi nekam bolj verni. Komunisti, ki so včasi verne ljudi in vere sramotili, pa se zdaj pri-kupUjejo celo duhovnikom in jih kličejo na skupna zboiova-nja. Skupno s katoličani udrihajo po Frosveti in Proletarcu, da imajo od toboji nekaj koristi. Tudi mladina nam v splošnem ni prijazna. Načel ne pozna, ker Čita zgolj angleške bizniške liste, o Časopisih tuje-rodcev — pa naj bodo katoliški ali napredni, pa ima podcenje-valno mnenje. In če starši nimajo denarja, da se bi naročili na naie liste, ga jim otroci v veliki veČini slučajev tudi nočejo dati nego pravijo starima dvema, da naj čitata angleške, ki so boljši in večji. Glede stranke pa je danes med maso to mnenje, da z malimi strankami ni bilo nič in nikoli ne bo. Moreš biti torej samo republikanec ali demokrat. Tujerodci, ki so več ali manj radikalnih nazorov, so zdaj demokrati. Komunisti so za demokrate in new deal, drugo leto pa bodo za kaj bolj "novega", aH pa morda za republikance, saj pravite, da so lani v Hlihoisu indorsirali mnogo republikanskih kandidatov. Torej politiki po vetru. Ljudje so z njo varani, a tisti, ki jih znajo izrabljati, kam pridejo in dobijo službe aH denar, da se jim izplača. Za ljudi po le na jesta!." PISMO IZ CLEVELANDA Piše IVAN JONTEZ O Pred kratkim smo v ožji dro-,|wia*en bivši Stalinov vctoum, žbi govorili o debati o "Cankar- njegrove izpovedi pa točne. Lju ,11 TUJA INDUSTRIJA V JUGOSLAVIJI Domišljavo neznanje Nekateri, ki mislijo, da so napredni, vprašujejo, kaj je z dru-gimi naprednimi, ki delajo 4e 30 let za napredek in rešitev ljudstva pa je še vedno ni. Pozabljajo, da svet ni samo toliko rttar kakor njihova pamet. BiH so drugi pred nJim, ki so tako vpraševali. Tudi levi razbojnik je bil tak naprednjak. Drugi so se borili ter delali za napredek in se žrtvovali zanj, ljudje z nedozorelo pametjo pa so jih zaničljivo vpraševali, kaj ao ie dosegli. 1 Jugoslavija ni kapitalistična država v pravem pomenu besede, ker v njej ni velikih kapita-lov. V današnjem družabnem sistemu se more, seveda kapitalistično, razvijati le država, ki lahko razpolaga s potrebnimi kapitali. Jugoslavija se po svoji ideologiji in v sedanjih razmerah ne more iztngati fe tega raZvoja. Zaraditega mora paziti, kako bi vendarle gospodarsko proftpevala, to je, poživila svoje gospodarstvo, industrijsko, agrarno in drugo. Večkrat smo že poudarili, da je, če doma ni kapitala, potrebno privabiti tuji kapital, s katerim naj se v državi dvigne gospodarska prosperiteta. Že takrat smo trdili .po raznih u-radnih podatkih, da se pri nas snuje tuja industrija brez uvoza tujega kapitala in ob investicijah obratnega kapitala, ki je razmeroma poceni, naših do mačih denarnih zavodov, dočim imajo te industrije pravico, da izvažajo produkte in delajo z njimi ogromne dobičke, ki se kompenzirajo tudi pri uvaža nju surovin s posebnimi ugodnostmi pri carinah. Tako Imajo tuje industrija poceni delovne sile, poceni obratni kapital, ne da bi mnoffo investirale, še ffnatne dobičke, ki jih lahko iz- važajo v inozemstvo. Sedaj se je lotil te kritike tudi "Jugoslavenaki Kurir". Pravi namreč, da se vnie z devizno politiko velike nedopustne Špekulacije s tujimi dinarskimi terjatvami. Tuje družbe se namreč ustanavljajo, ki imajo sicer lepa domača imena, s kapitalom, ki ga imajo terjati inozemski trgovci od našega gospodarstva. S temi kapitali ustanavljajo ipodjetja, katera pa dobivajo olajšave pri izvozu čistega dobička, ne da bi bila vložila svoj tuji kapital. Tujci kupujejo terjatve tudi od izse ljencev za izseljeniške devize, tako, da izseljenci potem ne pošiljajo denarja domov. Taki so bili nedostatki, ki smo jih večkrat grajali, ker pljačkajo tako Jugoslavijo bolj in bolj za dobičke in kapital, ki ga je že itak premalo v državi. Kakor pravi "J. K." (pripravlja Narodna banka nove ukrepe proti tem nedostatkom, ki jih opazujemo skoraj dve desetletji, z novo devizno politiko. — Skrajni čas je res, da se pošteno zaščiti naša gospodarska politika proti tuji gospodarski ekaploatacijl. (Delavska Politika.) Piknik društvo "Pioneer bo 30. julijo Chicago.—Na pikniškem vrtu J. S tež in ar j a v Wilkw Springsu letoa morda še nfcte bili. To je eden najlepših krajev v čiScaški okolici za izlete. Zato si ga je za svoj piknik izbralo tudi društvo Pioneer S. N. P. J. VrH se prihodnjo nedeljo 30. julija. V paviljonu bo igrala dobra godba, otroke bo po vrtu vozil "ipoeefoen vlak" in vrh tega dobi vsak otrok za 25 centov fcipsov, kakor prejšnja leta na Pionirjevih piknikih. Kar se tiče postrežbe, bo z njo lahko vsak zadovoljen. Vstopnina je kvoder za osebo, če pa boste vzeli s seboj posebno vabil no karto, je samo 15c. Kdor nima avta, se lahko pelje s "Pionirjevem" buaom. Prvi odpelje ob 12:30 in drugi ob 2. z W. Cermak Rd. in Lincoln St., izpred Slov. del. centra na 2301 S. Lawndale Ave. pa odpeljeta vsaki 15 minut pozneje, torej ob 12:45 in ob 2:15. Tole mi ne gre v glavo? Cstnu noč* nikčs rasti tvoje krivda nase, temveč jo svrmč* čimbolj goreče na druga T jevem glasniku", ki m razvija v "Proletr.rcu", in,nek Jo mi je ugerira* očitek, da sem se jaz "izneveril" "Proletatju" če*, za slednjega nlfttarti dobre besede, dcilm s* pota«jam za prvega. Ali m^rda ne vem da smo "Proletarca" vuta leta bolj potrebovali kot kato fetfjo ln da ga danej bolj rabimo kot kdaj poprej? Ali ne vem, da bi bil tudi pretežni (ki našfc/* lako-zvaneiga nar^ane^ ČascrtišJa bolj aii manj nagnjen k nazad-njaštvu oziroma mlačno^ti, ako bi ne bilo tU "ProJetKrta", da bi pazil nanj Ur ga opominjal, kaj je irjeigova dottnoat? "Naprednost." je izjavil moi, "zla-•*ti ona raznih 4neodvime^ev', je včasih jako šepava in ni treba posebno močnega v^tra, da *e o poteče na stran pota ... Zato je potreben neustrašen čuvaj, da jih v takih tremrtkih opozori, da niso aami. necipaže-ni . . . Trotetarec' je tak čo vmj. Ti pa teiga ne vidtt in se ogrevaš samo za 'Glasniki ki sicer tudi meni ugaja, vendar pa dajem p redno ft 'Proletarcu', že kot dobrem čuvaju na našem naprednem dvorišču tn ker smaftr&m, da je važnejfii trn nas." Jaz sem se zasmejal. "Vidim da me tudi ti napačno razumel", se je glasil moj od-govor. "Res, da sem že večkrat izpre-arovoril dobro besedo za 'Cankarjev glasoiik* — in kdo je ne bi imel za otroka svoje lastne zamisli?—, vendar sem pri tem imel v mislih tudi 'Proletarca' in njegove koristi. Saj ti je lahko znano, da sem izza rojstva te naše revije prijpevaJ v 'Proletarca', Družinski koledar in Majski glas več kot v revijo, dasi bi rad in bom v bodoče skušal pisati več tudi za 'Cankarjev glasnik*. Resnica je, da so mi pri srcu vse te naše publikacije in da je moja že>ja, da bi vse dobile več opore od rtrani našega naprednega žrvlja, saj jo več kot zaslužijo." "Kaj bi pa storil," me je vprašal moj kritik, "ako bi se bilo treba odločiti brezpogojno /.a 'Proletarca' ali za 'Glaanik': kateri nam je bolj potreben m naj ostane pri iirvljenju?" Mož me je imel pri steni in umakniti se nisem mogel. Pa sem mu povedal: •"Kot sem ie rekel je moja želja, da se ohranijo vse te naše publikacije. Potrebne so nam. V*e štiri. Ampak, Če bi moral odločati v smislu trojega vprašanja, bi odloČil v prid 'Proletarcu'. Kakor ti, tako vem tudi jaz, da nam je 'Pix>-ietarec' bolj potreben kot vse druge publikacije. Utrtj Trote* tarča', pa boš ubil Tvajbo$jlšqga in najbolj zvestega čuvaja napredne misli in delavske zavesti mod ameriškimi Slovenci. Tega se ne zavedamo le mi, temveč tudi tisti ljudje, ki v imenu 'sloge' sejejo med nas neslogo in skušajo izipodlkopati temelje našim starim, v olgnju preizkušenim delavskim u^anovam, da bi na njihovih razvaliivah nemoteno zavladali nad celokupnim našim naprednim živi jem v AmeHki. Ampak jaz upam, da se tram bo posrečite ohraniti vso te publikacije, ker so nam vse potrebne, vsaika na svojem področju, in da nam ne ibo treba št skopati o taki odlolitvl kot jo omenjaš. Malo več agitacije in (pravilno goapodarv&vo, pa bo ifo." "Podpora!" je pristal na moje beivede moj kritik in debata je bila srečno fn v pplo&no zadovoljstvo zaključena. Ne \Tm, zakaj se nekateri ljudje tako neznansko trudijo, da bi dokazati!, da je znani general Krivifcfcy (ali '•general Krivlt?.ky", če vam bolj ugaja) rlepar in njegovo pisanje o Stalinovih "Čk4!kah" gola potvor-ba? Jaz bi se ne potil zaradi ticjra. Če j« K/rlvitsky ra* slepar, bo to prej ali slej prišk> na dan (kakor je na primer bil slučaj s prorflulim "zlonskim protokolom") ; Če je ipa povedal resnico, je pa nobeno hudovanje, smešenje in sipanje raznih priimkov ne bo moglo potlačiti. Saj se vendar tfcrtl ljudje ne bojijo, da bi bU Krivitsky monda dje smo pač tako ustvarjeni, da včasih radi f&uŠamo prekričati svoje bojazni Ml živimo v dokaj čudnih ča-iiih. Včasih na iprimer so bili hjtidje veseli, ako so bili čim kjIj zaviti v razne rpk*če; dane* hočejo pa pš sili paradirati prtd nami v vsi -tvoji nadeti. Tudi naša velika vas v tem po-ltledu ne dela izjeme: nekateri ££ slačijo s pretiranimi po« m ritimi alavospevi, dmrav za prav pišetao ? Zato, da bi '^poboljšali" pokojnika, ali ,da bi se mu "prikupili"? Kako, ko pa jih na more čitati (ln se jlrti smejašfc 6e je imel količkaj smisla za humor)! Pa lih ne pišemo: se vozili, je tekel naš vlak dveh vagone kov in starinske lokomotive proti Karlovcu. Lz vi-»okega dimnika se je kadilo, pepel in iskre so se prijemale mokrih oken vagonov in naglo i^asa e. Dei je vztrajno pršil. Tu in tam smo uzrli ob Kolpi mal mlin in dalje proti Karlovcu elektrarno. Gostilničarka iz novomeške okolice ni mogla dobiti nikogar, ki ji bi hotel pritrjevati v njenih grajah proti Srbom in Hrvatom, ki vzamejo Slovencem vse kar je dobrega, pa je utihnila. Niti dobrih va gonov nam ne privoščijo, je rekla. Ampak na Dolenjski železnici iz Ljubljane do Kočevja, do Novega mesta in Karlovca se morajo tudi Hrvati in Srbi voziti v starih vagonih. Nekateri so predeljeni v II. in III. razred, V drugem so sedeži !>odtoženi, v tretjem pa so gole klopi. Druge razlike v teh starih vagonih med II. in III. razredom ni. Na neki postaji onostran Metlike sta vstopila dva hrvatska delavca s culami, ki so najbrže bile vse njuno premoženje. Njuna obleka je bila že krpa pri krpi, stare raztrgane krpe zašite z novimi ko*i. Bila sta uposlena pri kopanju gramoza za posipanje cest. Plačali so jima par dinarjev na dan in hrano, ki pa jo ona dva ne bi dajala niti prašičem. Spala sta v baraki na goHh deskah. Težko, silno težko je življenje težakov v teh krajih. Ponudil sem jima cigarete. Tako smo se spoznali. Blizu nas je sedel duhovnik in čital brevir. Nobenega živahnega razgovora ni bilo v našem vagonu. Vse je bilo čemerno, kakor vreme tam zunaj. "Karlovac!" kliče sprevodnik. Na ameriških železnicah oznanjajo postaje v vagonih. Tam jih oznanjajo potnikom večinoma zunaj ob vlaku. Naš mali vlak je bil na cilju. Dolgo, zelo dolgo je Belokrajina moledovala in prosila merodajne oblasti in rotila svoje poslance, da ji naj izposlujejo železnico, ki bo njihove kraje vezala z Novim mestom in Karlovcem. Končno je avstrijska vlada apelom ugodila m zaslugo za ta u*peh si je lastila Slovenska ljudska (prej katoliško narodna) stranka in njen politik, tedanji deželni glavar državni svetnik &uklje. Slovenski Narod se je tedaj norčeval iz (pobožnih ijudi tam doli, češ, da se za progo zahvaljujejo "svetemu Sukljetu". Mislili so. da je to kak svetnik v nebesih, ne pa član kranjske deželne vlade. Proga je stala prilično denarja, kajti graditi železnice v takih krajih stane, prometa pa je na nji jako malo. Da so prihranili, niso zravnali železniške črte, pač pa se raje posludrli ovinkov. Taka j« skoro vsa dolenjska železnica od Grosuplja pa do onkraj Metlike. Zato je na-jrla vožnja na nii nemogoča. Ce bi bile tračnice močne in ovinkov manj, bi lahko iz Ljubljane v Karlovec vozil »kozi Novo mesto brzovlak in premeril to razdaljo v par urah. Zdaj vzame ta kratka pot z vlakom prilično časa. A počasni kot so, je TISKOVNI FOND PROLETARCA XIII. IZKAZ Ckieofe, III. KlUb *t. 1 JSZ od pri-rerfb« 11. marca $24.23. Od piknika 4. julija $100 (delna vneta). Skupaj $124.23. ™ Girard, Kan«. John Crserle 50c. Wa«t Mineral, Ka«.. John Marolt 50c. Indianapolit, Ud. Mary Stroj $1. VVillard, Wts» Matt Malnar SOc. Lavrraeea, Pa. Louis Brit« frfte, Fr. Strah 25c, skupaj 80c. < Podal Bartol Verant.) Chicaga, III. Rom Sajevic $2.00. Harmiaia, Pa. Vinc. Resnik (Plean- *nt l>nity) SOc in John ResnHi (Hoa-tetter) 50c, »kupaj $1. (Poalal Anton Gornik.) Cleveland, O. Anton Jankovich JUk. Purbla. C al«. Frank Boltesar, Jr. $1.00. Jekn«te>wn. Pa. Anrirew Vidrich Skupaj v tem izkazu $132.15, prej-•nji iriu* ?596.0S, skupaj $65«. 16. to vendarle napredek v primeri z nekdanjimi prometnimi sredstvi. ki jih je Dolenjska in Belokrajina poznala do pred o-krog petdeset leti le v uprežni živini, veliko tovora pa so ljudje znosili peš ure in ure daleč. Karlovec ima okrog 22,000 prebivalcev. V primeri s svojimi sosedi Novim mestom, Črnomljem in Metliko je torej Karlovec velik "varoš", Svoje-časno je bil manjši kot Novo mesto in tudi mlajši. Boljše prometne zveze so mu omogočile rast. Okolico Karlovca zadenejo večkrat povod nji. Letos je bila posebno občutna. Mnogim kmetom je uničila ves pridelek in poslopja. "Gospoda nam v volitvah obljubi vse," pravijo 'ljudje. "Kolpo bodo izravnali, zgradili nasipe, zajezili nižine pred poplavami, čete bodo popravili, postavili dobre mostove, a ko je volitve konec, gospode ne vidimo več." Izstopili smo. Ako hočemo čakati, se lahko peljemo iz Karlovca v Zagreb z mešanim vlakom. Se pol ure, pa odpelje. Torej greva za spremembo z mešanim vlakom, kaj bi v dežju počela tu,M sem predlagal Angeli. Vsedla sva se k mizi na peronu kolodvorske restavracije, naročila nekaj malega in gledala v dež. "čuješ, pri vseh mizah govore slovensko," me je opozorila Angela. Pri eni so bili trije duhovniki in par tajikov, pri drugih pa večinoma moški z otroemi. Žene so bile najbrže v čakalnici, da se ne bi prehla-dile. Očividno so to uradniki, ki se vozijo na počitnice, ali pa se vračajo z njih. Državni uradniki in mnogi drugi dobe vozne listke po polovični ceni. Posebno privilegirani jih dobe brezplačno. Tudi naši sosedje duhovniki so jih imeli po znižani ceni, enako midva, ki sva plačevala, kakor drugi potniki rz Amerike, polovično ceno. Na podajo je polagoma za-vozil naš mešani vlak. Lokomotiva, dva vagona za potnike, nekaj vagonov živine, ostali pa so bili naloženi z drvmi. Na vožnji iz Karlovca do Zagreba ni bilo nič zanimivega, razen ko smo se vozili preko Save, ki je tu že velika reka. Na mostu, ki so ga popravljali, ali pa gradili novega, je delak) več sto ljudi. O, da. dogodilo se je še nekaj. Nedaleč od Karlovca je vlak ustavil. Gledali smo skozi okna, da bi uerli postajo. Pa ni bilo niti kmečke hiše blizu. Ob nekem tovornem vagonu našega vlaka je stalo vlako-spremno osobje, Gostilničarka iz novomeške okolice, ki se je tudi peljala v tem vlaku, pa je s svojim močnim glasom pravila, da za nas ni pravice. "Vrata so rlabo zaprli, pa jim je krava padla iz vagona, zato pa bomo tu stali, da jo stlačijo nazaj." Ljudje so gledali ven, da bi uzrli kje kako kravo, ki "preplašeno bega po polju, a ni bilo nič. Gostilničarka pa je pravila: "Kdo ve, kje je žel Zdaj železničarji le pišejo beležke, da bodo v Zagrebu pojasnili, kako m kaj. In vse zaradi ene krave, vlak pa bo imel zamudo. Ljudje so se smejali, potem pa so tudi oni postali nestrpni, kajti čakanje na takem kraju v vlaku ni prijetno. Končno smo se pričeli zopet premikati ter drva in živino srečno pripeljali v Zagreb. Prtljago sva pustila na postaji, ker si prenočišča še nisva izbrala. Imela sva namen iti na)prvo v urad parobrodne dTu-žbc zaradi najine povratne karte. potem pa po mestu. Zagrebški kolodvor je lepa zgradba, čakalnica II. razreda je še dokaj snažna, veliko lepšo pa ima I, razred. V čakalnici 111. razreda pa ne bi hotel sedeti. Na cementnih tleh je stala voda, klopi umazane in polne cunj bedniih težakov ter revnih kmetic. Stranišče za moške potnike lit. razreda je bilo prav tako neznosno umazano In poflno lju nesnažen. Napis na žen ki strani pravi, da je treba za rabo stranišča plačati 1 dinar. Papirja In mila ni. Zelo previdno je imeti zalo&o papirja in kos mila vedno s seboj. Ženski je dala dinar, kakor napisano, a | zahtevala je še dva dinarja napitnine. Na postajah v ameriških mestih dobiš za nikel vstoo v Oedno stranišče, a če vržeš v vzmet dajm, imaš tudi umival' nik brisačo in milo. Tu pa zahtevajo celo od žensk 3 dinarje samo za vstop. Za potnike I. in II. razreda je boljše. Četudi morajo plačati, dobe vsaj "service" za denar. V straniščih v nekaterih cenenih hotelih in na javnih krajih sem videl napis, "po tleh in stenah mazati zabranjeno." Ampak ker ljudje nimajo papirja. rabijo prst in posledica so grde packe po tleh in stenah. Tam na to ne porajtajo kdove kaj. Tujec pa se čudi taki "snagi". V mnogih kolodvorskih straniščih, v starih gostilniških in na javnih straniščih sedala sploh ni, nego samo luknja v tleh. Ljudje so tega nekomfor-ta vajeni, drugim pa se je treba privaditi. Delitev po razredih in kastah je v Ev ropi veliko očitnejša, kakor v Ameriki. Tudi vagoni za potnike III. razreda namreč niso vsi enaki, dasi je voznina v vseh ista. Revno oblečeni delavci, s svojimi "pun-klji". se stlačijo navadno v zadnji vagon, ki je najslabši. V Zed. državah je ta najboljši — navadno samo za potnike iz pullmanovih voz, v Jugoslaviji pa so na brzecih najboljši vagoni takoj za lokomotivo. Par-krat sva šla midva v zadnji vagon, pa so nama vandrovci sami svetovali, da naj greva rajše bolj spredaj kjer je lepše in Čisto ... Ce s temi ljudmi govoriš človeško, ne pa s prezirom, kakor dela to njihova gospoda in birokracija, te imajo radi. Reveži so, ampak baš ti reveži delajo tudi za voznino birokratov in drugih "boljših" ljudi v Jugoslaviji. Delavec in kmet. ki se vozita najslabše, plačujeta udobje onim, ki ne orjejo in ne l sejejo, sadovi pa so vzlic temu njihovi. (Dalje prihodnjič.) Vojno lodjo, ki stane 53 milijonov dolorjev ^ . V ' ***** *"l*riik«» »©marko ladjo "South Dakota , ki *» stala $52,794,000. To j« v tak »am«. ofromna vsota. Ta drednavt bo »aiol 35,000 too te i* in ko eden najvotjik oa svat«. Japonska, Anglija ia Amerika kanijo radii i, ali pa imajo io igra jan« nova drodoavte v tali do 45,000 ton Aoie. Na sliki ja oddolok v ladjodolnici, kjar so postavili offrodjo, do oa njemu sgrado tega aovega orjaka. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbrol Joseph Drosler Chicago. — Klub št. 1 je po- toda Proletarec ima tu veliko slal od prebitka piknika v ko- čitateljev, Mike Kopach je po-rist Proletarca, ki se je vršil 4. i slal eno celoletno naročnino, julija, prvih sto dolarjev. Ko Upamo, da bosta Barberton in bodo poravnane v*e vstopnice, Kenmore v tej koloni bolj poki so jih imeli člani in prijatelji gostoma omenjena, v pred prodaj i, bo klub poslal še Hermin*. Pa.-Anton Zor- Sku^ £ ** nik je poslal 5 naročnin in $1 mesec prispeval Proletarcu v tiskovni sklad. Cleveland, O. — Vzlic nespo- $124.23. (Izkaz prispevkov in imena prispevateljev «o v . številki.) jos. Drasler je dobil ™U™m ln sh*n,m "^eb- 2 naročnini in Fr. Zaitz 2. ""varem nmh nodrugi, so- « „ _ , družice in somišljeniki uspešno Arma, Kana. — Ton* Shular »^tirajo Za društva, v klubih je podal 2 naročnini in 50c listu za c V f Proletarca itd v podporo, W jih je prispevaj J. Jennie Dagarin, ki porablja Cizerle iz Girarda. Klub st. 21 svoje pr0iH(1 ure za a0tacijo je priredi 30. julija piknik v Cam* podala 8 in pol naročnine. Za- 50 na Novakovi farmi. Vršil se nimivo bi bilo bi ipoToimijk v bo v korist kluba in Proletarca. \L< svoje »fcušnje. ki jih inva na agitacije k ih Obiskih. — Anton Jankovich je poslal 3 naročnine. Več o njemu bomo čuli, ko prične nabirati oglase v ADK. Oaage. W Va. — John Dol- Premogovniški obrat v Slovanu in Burgetstownu zelo omejen Burg«ttatown, Pa. —Gospodarstvo je Čudna stvar. V soboto 15. julija, ko smo čakali na vožnjo, da pridemo na Šrirt so nam jamski zaupniki sporočili, da je to naš zadnji dan uposlit-ve. Ko .-.končamo, naj prinesemo naše krampe in lopate na sveži zrak. Kompanija je rov Indianapolis, Ind. — Marv Stroj *e je odzvala na naš apel v svrho agitacije in poslala 6 naročnin, med njimi 2 novi, ter $1 v podporo Proletarcu. Pravi, da bo z agitacijo nadaljevala. jar je~ebolj prizadeti sta slovenski naselbini Slovan in Bur-gettstovvn. Tu ima premogovnike tudi Camegie Coal Co., ki so zaprti že od 1. aprila. Nihče ne ve, kdaj jih družba kani odpreti. Premogarji, ki so na brez posel nostn i podpori od 1. aprila, jim bo določena kvota kmalu potekla. Kaj potem? Slika razmer v naši in v sosednih naselbinah je jako žalostna, posebno še, ker vztraja govorica, da bodo prenehali z obratom v topilnici cinka (zink). Ako se to res dogodi, bo še 500 delavcev ob zaslužek. Predstavniki druža In Izbira — napitnine. Angela mi je pravila, da je tudi ženski del tega zatočišča za potnic« jako ga sijema, ki pozna samo svojo ožjo sebičnost, neglede na rad u? f težave, ki jih povzroča svojim Red Lodge, Mont. — K. Krz- nožnik se je spet oglasil z eno novo naročnino. Barberton, O. obiAče še ostale naročnike ko hitro bo utegni L A!iquippa, Pa. — Bartol Ye- rant je poslal še 2 naročnini (1 skovni sklad, zabava je bila pri- novo) in 80c podpore listu. Bar- jetna, pa tudi za pomenke, ka- tol je torej po svoji dolgi bolez- ko čimboljše koristiti naAemu ni zdaj spet v prvih vrstah naše gibanju, je bilo časa. Vidricfo, agitacijske fronte. ki je večinoma pesimiM, pravi, Gowanda, N. Y. —- John Ma- da so zapreke vsepovsod, ker te kovic h je poslal dve naroč- mladina je za take stvari brez- nini. brižna, starih pa je vedno Point Marion, Pa. — Tony m*nJ- ie kako- 2e to* da Zupančič je poslal članarino ce,° Vidrich priznava uspeh društva za Prosvetno matico in Panika kIub* ** 5. Je d<>bTO zraven eno naročnino. znamenje za klub in slabo za Ely. Minn. — Jacob Kunntelj ! je poslal eno novo naročnino. Tu je sedaj Chas. Pogorelec s soprogo, in Anton Zaitz s soprogo. Domenila sta se, da bo Anton lovil ribe po elyjskih jezerih, Charles pa naročnike po naselbini. Prošli teden je obiskal John Terana in mnogo drugih, o čemer bo poročal v Proletarcu, ko se vrne. Tone pa bo pisal o svoji sreči v "Napredku". Girard. O. — John Bogataj je poslal eno naročnino. John Tancek ima dopis v tej številki v odgovor L. Ka/erlu. Pueblo. Colo. — Frank Bolte-zar je poslal 1 naročnino, V Puf.blu in \Valsenburgu so pokazali, da naše gibanje v Colo-radu še Živi, četudi je izgledalo', da ga je zatemnil klerikalni val. Kaj pa med naprednimi rojaki drugih naselbin v Colo- Ta naselbl- Priporočita prijataljam, da si »a je bila nekoč trdnjava Pro-naroče Proletarca. letarca. Kluba JSZ nima več, Zapisnik konference Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W. Virginijo Zborovanje zaertopnikov društev in klubov Prosvetne matice se je vršilo dne 25. junija 1939 pri s. JoSepihu Škofu blizu Bar-tona v vzhodnem Ohhi. Sejo je otvoril tajnik konferenčne organizacije Jos. Snoy ob 10. dop. s primernim nagovorom. Pojasnil je pomen tega zborovanja in oznanil, da je na dnevnem redu izvolStev predsednika. Nominirana sta bila John Rftbol in Nace fclember-ger. Ker je prvi nominacijo sprejel, jo je Žlemberger Odklonil. Soglasno izvoljen Rebol. Za .zapisnikarja nomhiirana Louis Pavlinich in Albina Kra-vanja. Tavlmich sprejme. Albina Kravanja nominacijo ociklb-ni v prid prvega. Izvoljen soglasno. Tajnik konference Jos. Snoy nato prečita zaipmnik prejšnjega zborovanja. Odobren kot či-tan. . Cita" je dopisov. —- O poročilu glede Proletarca se sklene razpravljati o njemu ko bo tozadevna točka na dnevnem redu. Tajnikovo poročilo. — Jos, Snoy poroča, da j« bilo v konferenčni blagajni dne 16. junija $33.65. Pregledov a le a računov sta poročala, da je poslovna knjiga v redu in številke o imovini pravilne. Poročilo tajnika in poročilo nadzornega od*bora se odobri. V korist Proletarca. — Po irr Vitanju apela iz uprave Pro-etarca se je takoj pričela razprava, kaj lahko storimo v tem ozlru. Nekateri dvomijo, da bi mo.jli podvzeti širšo kampanjo v našem okrožju, in to zaradi slabih delavskih razmer. Jos. 3noy predlaga, da se prispeva v tiskovni sklad Proletarca iz konferenčne blagajne $10. Predlog sprejet z navdušenim odobravanjem. Poročila zastopnikov. — Za klub št. 11 JSZ je obširno poročal Jos. Snoy. Klub deluje kjerkoli je v stanju pomagati delavskemu gibanju in napredku. OUali zastopniki soglašajo s /poročevalcem. Nace Žlember-jer govori iz zgodovine socialističnega gibanja, v kateri se je udejstvoval. Uverjen je, da je končna zmaga na strani socializma. Poročila zastopnikov društev. Za št. 4, SNPJ, pravi F. Pišek, da ni veliko zanimanja za kakršnokoli prosvetno delo, torej tudi ne za Prosvetno matico, še manj pa za čitanje knjig. Snoy in Vočko poročata za št. 13 SNPJ, da ostanejo v Prosvetni matici. V korist P. M. oziroma njenih idej stori to društvo kolikor največ mogoče. Albina Kravanja od št. 54 SNPJ poroča, da je članstvo za Prosvetno matico in za sodelovanje v akcijah za naš tisk ter širjenje Proletarca. Joserhine Hribar od društva št. 226 SSPZ poroča, da so pri Prosvetni matici in store v prid akcij za naš tisk ter v druge dobre namene kolikor največ morejo. L. Pavlinich za druš. št. 258 SNPJ pravi, da ostanejo v Prosvetni matici. Zaradi slabili razmer za Proletarca in v druge slične svrhe ne morejo storiti toliko kot žele. Glagov&ek in Adrojna od društva št. 333 pravita. da delujejo dalje s Prosvetno matico, pri agitaciji za delavska tiak in v druge namene v prid delavskega gibanja. Frank Kolenc od društva št. 407 SNPJ pravi, da so pristopili v Proeretno matico februarja t. 1. Sodelovali so z društvom 266 SSPZ v korist širjenja naše literature. Joseph Skoff od društva št. 562 SNPJ pravi, da četudi jih je malo. se vendar zavedajo vrednosti sodelovanja s P. M. in podpirajo njeno delo. Poleg omenjenih je v tem o-krožju nekaj drugih društev v Prosvetni matici, ki pa niso poslala zastopnikov. Vsa poročila navzoči sprejmejo soglasno na znanje. Omenjeno je. da je navzočih na tej seji 6 članov društva št. 640 SNPJ. Njim Jos. Snoj v angleščini obširno pojasni delo in namene taJciih zborovanj in Prosvetne matice in jih vzpodbuja na sodelovanje. Nace Zlemfbenger govori v prid agitacije za Proletarca, ki je bil vedno zvest delavskemu gibanju in se boril proti izkoriščevalcem neglede na zapreke in zamere. Volitve odbora. — Tajnik-blagajnik ponovno Jos. Snoy. Izvoljen soglasno. Enako organizatorji John Vitez, Joseph Skoff, John Rebol, Louiss Go- renc in lx>uis PavHinich. — Nato sledi razprava o bodečem zboru Prosvetne matice. Sklenjeno, da ako se vrši leto«* se pošlje za vso okolico enega delegata v imenu kluba in konference, dnevnice pa »e plača iz klubove in konferenčne blagajne. Vozne stroške krije blagajna JSZ iz konvenčnega sklada. V slučaju, da se bo zbor vr-iil letos, se pooblasti klub Naprej št. 11 JSZ, da on izvoli delegata. Predlog sprejet soglasno. Enako se temu klubu prepusti dobčitev datuma za »prihodnjo konferenco, ravno tako dolečitev kraja, v katerem naj zboruje.. Nato je sprejet predlog, da se priporočča vsem sodelovati v korist Proletarca, Prosvetne matice in v vse druge namene, ki služijo napredku našega ljudstva. Seja zaključena ob 1:15 pop. John Rebol, predsednik. Louis Pavlinich, zapisnikar. Časopisje v USSR Leta 1913. je izhajalo v Rusiji 859 različnih časopisov, ki so imeli na dan 2 in pol milijona naklade. Današnja Rusija pa ima 8550 časopisov z dnevno naklado 37 in pol milijona. V Srednji Aziji, kjer do leta 1917. ni bilo nobenega časopisa tam prebivajočih narodov, izhaja zdaj 413 listov. Sovjeti imajo 1762 revij, tehničnih in znanstvenih listov ter časopisov za 'literaturo in umetnost, ki izhajajo v 50 različnih jezikih in imajo skupno naklado 257 milijonov. Presojanje dogodkov doma in po svetu (Nadaljevanje s 1. strani.) krize, ki se bo v nji silovito povečala čim prestane vojna indu* strija. Treba jo bo preurediti spet v mirovne namene, kar bo vzelo več mesecev časa. Anglija je pripravljena deliti z Nemčijo tudi mednarodni trg in zalagati kolikor mo&oče nemško industrijo s sirovinami po najnižjih mogočih cenah. Vprašanje za Hitlerja je, ali bo dobil več na miren, ali na nasilen način. Dozdaj je dobil vse s silo, brez da bi mu bilo treba v vojno. Jugoslavija gradi utrdbe ob nemški meji. Tako poroča iz Ljubljane Associated Press. Kaj ji bi moglo to koristiti v slučaju vojne, ako bo tudi Italija z Nemčijo? Vrh tega gre lahko nemška armada v Jugoslavijo preko Slovaške in Ogrske in italijanska preko Albanije. Jugoslovanski generalni štab smatra, da vzlic kleščam obramba Jugoslavije ne sme držati križem rok. « Novinar Sam Brewer poroča iz Burgosa, da piše časopisje v Španiji o Rooseveltu jako neprijazno in da se veseli, ker njegova zvezda ugaša. Dolži ga, da je Roosevelt pomagal španski republiki in nagajal generalu Francu. Res je, da je vlada Zed. držav lojalistom zelo malo pomagala, ker smo bili "nevtralni" v korist Francu, kakor hočemo spet biti '^nevtralni" na enak način v prid Hitlerju in Mussoliniju. MILLER'S CAFE 5205 St. Clair Avo., Clavaland, O. Fino pivo, vino in iganje. Vsak petek ribja večerja, ob sobotah ko-koija.'— Fina postreftba. Dobra godba. MlMmilMMIlMMMMM • < PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI ! ! NAROČITE SI DNEVNIK ; | ••PROSVETA'* j Stana ma colo loto $6.00, pol lota $3.00 Ustanavljajte nova drufttva. Deaet članov (ic) je treba sa novo druAtvo. Naslov sa list in sa tajnifttvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. MII>MMMMMHM4M»f ■Ml.............M.....M 11M t.........I........... ! ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ProMfm J»l» 26, 1939 KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE ■ KOMENTARJI Geo. Marchan v Chicagu bi koristil svojemu radio programu, ako se bi naučfl čitati oglase, ki jih oznanjuje. Posebno s slovenskimi ga "lomi". Slovenski katoliški liati imajo za samomorilce še zmerom dvojno mero. Ako ai vzame življenje kak član družine, ki ni "vzorno katoliška", je to posledica verske mlačnosti, a š* bolj gotovo pa protiverske vzgoje, če pa je samomorflec kdo iz katoliške familije. katere člani so ugledni odborniki katoliških društev, tedaj je gotovo, da se je nesrečnežu ali nesrečnici o-mračil um. Pogreb je seveda katoliški. V kredit svobodomi-slecem je, da se njim um nikdar ne omrači. Ali mogoče k ne veste —T 'Naprej'* z dne 19. julija je otvoril "kolono" z naslovom "Javna govornica", pod njo pa ime sledeče prozorno pojasnilo: "Za dopise pod tem naslovom uredništvo ne odgovarja," Popis pod "j^vno govornico", z naslovom, "mogoče še ne veste" je nekdo kajpada napisal, najbrž isti član "Naprejeve" klike kakor pojasnilo, da zanj "ni odgovoren". V dokaz, kako nizkih sredstev se poslužujejo takozvani "komunisti" — v resnici lumpenprototariat, objavljamo tu dopis, kakor je bil v listu sloge, združenja, slovenskega dneva in župnije tik But-lerja. Glasi se: ... Zadnjič itn imel prilik« govoriti • ita rim ia im današnjim člaaoi notranjega kabiaeta, ki caraja »a diktira v Chicagi. Dal Mi j« nek«j podatkov, Iu bod« aanimali tudi drag«, ▼ kolikor vsega tega, mogece i« a« Ali rafta, * daj« gl. odk«r SNPJ vsak teden po več oglasov v "Proletarec'* ia dn plačuje aaaje $35 teden •ko, kolikor saaša plača urednika f. Zaitza? AH veste, da tako vadr**i« ft odbor urednika "Proletarca" ia da »a ta-rej s sredstvi SNPJ plač a j« jo poto-vaaja po Evropi, aa svetovao raaatavo ia.? Ali vesta, da »a nekateri gl. odborniki SNPJ upirajo vzdrževanju "Proletarca", da pa jik tolažijo ia mirijo * tem, da bi v dragem tlačaja JSZ mogla škoditi SNPJ? Ali veste, da ja vsled toga "Prole-tarec" tudi obveaan poslušati diktate Moleka, ki ai člaa strank* in da mara pisati kakor se mu is jasli l.iiga? Ali voet«, da ima "Prolotaroc" več tisoč dolarjev dolga, ajegov aredaik pa mi prihranjuje tolik«, da mu zadostuje sa ialete po Evropi itd.? Ali veste, da bo aa prihodnji gl. letai seji mnogo govora a tem, po kateri točki pravil ia po katerik sklepik so iaplačujf jo gori aaštete ia daae« i« neomejene vsote? Ali veste, da »e jo našel gl. odbornik, ki bo stavil pradlag, da »a neopravičeno iaplačaae »vote v bodoče vporabljajo aa pokritja asesmeatov oaim starim čl^aom. katerim preti, d« bodo vrženi ia jedaote, kor ae morejo plačati? Ali vtftt, da »o pr*ti tarna predlogu vstali aai, ki »o pod Molekovo copato ia da o vseh tek aadovak ae ba aič v aapiaaiku seje, kot maagik stvari ai bilo r zapisnikih is prejšnjih sej? Ali veste, da »o bo stavljaaj« teh vprafoaj po potrebi aadaljevslo? Gotovo pa vaat«, d« bodo Utel« cgnjena polena aa meaa ubogega grešaika, ki se jo začel dotikati svetih aaves, za katerimi se vadlja za eksisteaco našega Ijadstva. Podpisan ni nihče, in uredništvo "Napreja" pravi, da za dopis ni odgovorno. Kdo pa je potemtakem? Dopis je kajpada zlagan od prve do zadnje vrstice, vrh tega še skrajno zabit in zmožni so ga edino bezni&ki karakterji brez sramu in poštenja. * "Cankarjevemu Glasniku" se obetajo dobri časi. kajti kamor zahaja "Naprej", tam prav gotovo pride takoj za njim 4,Can-karjev Glasnik". Tako se širita oba v veliko zadovoljstvo. Ampak kjer je "Proletarec" ugnezden, tam ni smisla za kulturo in kulturne revije. "S p as mora biti," pravi ongav Nace, ki piše v Naprej le take stvari, ki niso resnične, čimbolj so zlagane, bolj mu teknejo. ♦ Zares zanimiv je Krivitsky, šmelka Ginsberg ali karkoli je že njegovo ime. Zakrivil je odložitev zbora JSZ na prihodnje leto. Tako pravijo "Naprejevi" uredniki, ki so s Smel kom v sorodu. Pri listu sloge še ne vedo, da je AFL ie v amsterdamski in-ternacionali. • Za plačo in morebitno zapuščino Proletarčevega urednika se zanima tudi m?lwauški "Ob-zor". Zelo, zelo dvomim, da bi hotel tako priložnost vzeti "Ob- SOVJETSKA UNIJA PREDMET SPLETK MED DIPLOMATI ^ (Nadaljevanje s 1. strani.) stori Hitler, £e se prva zaplete v vojno z Japonsko. V Tokiu Rusiji zdržema prete. Zagrozili so ji, da vzamejo tudi sovjetski de! sakhalinskega otoka ob Sibiriji, ako bo sovjetska vlada nagajala Japoncem, ki izrabljajo prirodna bogastva na njemu. Pred vsem so to olje, premog, rude in ribolov. Japonci s svojo vojno mornarico ga lahko okupirajo. Rusija ima moi-nost premagati Japonsko le v Mandžuriji. Japonski militari-sti so uverjeni, da bo zmagala koncem konca Japonska tudi na azijski celini. Anglija se že umika. Zed. države tudi, enako Francija. Sovjetska Unija st j« na japonski pritisk že pred par lati odpovedala vsem privilegijem v Mandžuriji. Na Kitajskem že prej. V vojni z Japonsko bi Rusija imela veliko laglje stališče, če ostane Hitler nevtralen. In v vojni s Hitlerjem pa. če ji bi Japonska ne nagajala. Situacija po svetu je torej zapopadena v borbi med interesi, ki se navadno končujejo v vojnah in se potem, ker vzroki zanje ostanejo, prično nove spletke in nova ot>proževanja. Rusija ima v »ji teifcp stališč«. A ima ga tudi Nemčija, enako Japonska, Italija. Francija, Anglija itd. Povsod vedo, da jt sedanji nevzdržni položaj kata- strofalen, a zmožnosti za sporazum in sodelovanje nimajo, ker jih v sedanji uredbi biti ne more. In kaj Poljska? V tej igri mednarodne diplomacije je sdaj najbolj prizadeta Poljska. Ako jo FVancija, Anglija in Rusija puste samo sebi. kakor so čehoslovaško, postane tudi poljska republika Hitlerjev protektorat. Poljaki se mučijo, da ai zagotove oboroženo pomoč svojih zaveznic, ampak Hitler jih drži v taki napetosti, da bodo morali popustiti, če se sporno vprašanje Gdanskega čimprej ne reši. Tp nalogo fi je v*el papež pij Poljsko, Anglijo in Fw-cijo svari pred boljičvjzmpin. Naj tprsj ugode Hitlerju, naj se g njim sporazumejo za sodelovanje, pa bo Rusija »pet izolirana in s pomočjo Japonske se jo lahko primora, da postane "civilizirana država". Sedanje dipiipmatkne spletke 9e potemtakem sučejo v glavnem okrog vprašanja, ali z Rusijo, ali proti nji. Ako bo obveljala diplomacija katolike cerkve, kateri se komunistične stranke /po i.eumnem prikupu-jejo. bo ustvarjtn položaj, y kfterfm bo flusija nt samo izolirana, nego taka kot je morda tudi izbrisana s zemljevida, n« sicer mirno, kot je bila čeho-slovaška, ampak v krvi. zorov" urednik, dasi je njegova ambicija imeti čimveč in živeti v udobju ter brez skrbi, ako mogoče, članek v Proletarcu o pokojnih časnikarjih L. Pirou, Franku Sakserju, Martinu Kon-di in Jocketu Zavertniku ni sramotil nikogar, nego je beležil resnico kakršna je. Ni potrebno, da bi bila komu zoprna. Delo in skrbi Obzorovega urednika zo najbrže težje nego si jih je predstavljal, ko je prevzel tiskarno in liat, ampak kaj moremo mi zato? Prav .gotovo je prevzel "Obaor" in tiskamo v svojo last zaradi kiefta, ne iz idealizma. To, da dela, da trdo dela. mu nihče ne zanika, in tudi če bi bili njegovi čisti dohodki večji kot so. mi mu ne bi bili nevoščljivi, čeprav nam očita zavist. Se ena "Naprejeva" laž in intriga pribita "Naprej"1 z dne 19. julija piše: "Tam kjer se čita "Naprej", tam je znan in čitan tudi "Cankarjev Glasnik""... in nadalje : "Tam kjer je "Proletarec" doma. tam je "Cankarjev Glasnik" zelo redka prikazen. Pa poglejmo kako stvar stoji, kot mi je pravil upravnik "C. G.", Louis Zorko. V Chicagu so naročeni na Cankarjev glasnik vsi vodilni socialni, ki naročnino tudi plačujejo vklju-čhši Zaitz in Pogorelec. urednik in upravnik "Proletarca", kjer dobivajo revijo tudi v zameno. Pri "Prosveti", kjer tudi dobivajo "Cankarjev glasnik" v zameno, so naročeni upravnik F. Godina in urednika Molek in Garden. Molek je tudi član Cankarjeve ustanove. Kar se cirkulacij« tiče, je Chicago prvo za Clevelandom. Vprašal sem. kako pa kaj Pittsburgh, kjer je "Naprej" doma? Slabo. Tam imamo samo enega dobrega naročnika, ki ima plačano naročnino in sno naročnico, ki nam dolguje ie leto in pol. "Naprej* ga pa dobiva r zameno. Torej samo tri številke zahajajo tja. Ali nista naročena W»tkovicb in Spoier? Ne. Kaj pa Coverdale, Pa.? (Za to naselbino sem ga vprašal iz razloga, ker so v nji navdušeni "naprejevci") in mi odgovori, da Um sploh nimajo naročnika. Vprašal sem ga še za več drugih naselbin kjer se šopirijo, da so naprejeve trdnjave in povsod skoro en ia isti rezultat. Ker pa kočejo kazati Cleve-laud za svojo trdnjavo in za ipesto največje cirkulacije Cankarjevega glasnika, naj bo na ljubo resnici povedano, da je te naročnike imel C. G. prej nego je nastalo "naprejevstvo" s svojim zgagarskim listom. Tudi o tem bi imel upravnik Zorko dosti povedati, pa mi je dejal, da zaenkrat molči, da se mu ne bo očitajo, da je on napravil spor kajti če bi slučajno Cankarjev glasnik nazadoval, bi valili kriv^p nanj. Zagotovil pa mi je, da na poba)ii}ske napade v "Napreju" ne ostane <}olžaQ. Resnicoljub. # Na Kitajskem se po zaslugi slovenskih misijonsrk god« čudeži, kakor so s« v Jeruzalemu v starodavnih časih. To zanimiva slovensko zaslugo med trpečimi Kitajci bom opisal v eni prihodnjih števil* Proletarca, ali pa pod tem naslovom* — P. č. * Slovenci se kregamo zaradi številk, plač, statistik, sloge, združenja in takih vsakdanjih stvari, Hrvati pa se pretepajo na pikniki in .shodih in na "hrvatskih dnevih" zaradi vprašanja. kdo naj osvobodi Hrvatsko in jo vlada. Glavna tekma )e med dom obrani In komunisti. V Detroitu je v boju med njimi morala s svojimi količki posredovati policija. Upamo, da bomo prebili poletje brez drugih večjih neprilik. Zo deportironje Bridgesa Harrjr Bridge«, roje« a Avstraliji, s« je v tej dežvli uveljavil s airenj«m pristaniških ia iadijekth dr lavcev mm am«riškeaa Pacifika.-'Mje- HARRY BRIDGES gov« aaija ja pridražeaa CIO. Zelo »e j« s« use ril slščai aaiji AFL. de Uda jakem la rsakciji. posebno r Califor-niji. Keacom jaaij« se je saželo proti Bridgaea saslišavsnje a aameri. da •o »e dpkaže, ip kal tak sa aaail-Ja ameriške vlade. BrMfoe vila«jeaje v kom. straaki taji, dočim vladai špijoai ia drage priče dokazujejo, da je aa bil a je« aktive« a »a i« deluje po aj«aih navodilih •f fa deport.r*, ako da ja bil komunist i« mm sU megla vi joa je < £ or »o kom. »traaka aavdašaje adaj ss demokracijo ia seSaajo ameriško vlada, ja čaSao, čemu aaj bi bil ia prestopat b.t. čiaa v nj. Obnovite naročnino, čim vam poteče. S tem nam veliko prihranite. Ali bo moglo nožo napredna skupipo vse vzdržati? V odgovor L. Kaferlu Girard, O. — Kot član društva, ki je pri »Prosvetni matici ie mnogo let, in ki je tudi ud (delničar) Cankarjeve ustanove, ki ji j« prispevalo tudi v programno knjižico, in ki je pomagalo v marsikateri akciji za napredno - delavsko sbvar. *em popolnotua na lastno iniciativo napisal dopis v Proletarca, priobcen 21. junija, v katerem sem izrazil svoj s mnenja o raznih naših ustanovah iz svojih izkušenj, ne po "naročilu". Tisti v Clevelandu, ki me poznajo, vedo, da ne pišem po naročilih. Vedel sem, da ae bodo nekateri zdrznili, češ. kako si je upa! dobiti korajio izraziti svoje kritično mnenje na ta način. Pričakoval sem na svoj dopis tudi odgovor, ampak namesto o4govora sem dobil oseben napad ,kakršnega bi od predsednika C. U. Louis Kaferla ne pričakoval. Iz opaizke, ki eik$, da js bil moj dopis "naročen , sodim, da nekMeri paši iprijatekji v Cleveland ij smatrajo, da le v Chicagu si ifpa -kdo povedati svoje mnenje, s kakršnim se drugi ne striajajo. Tod s nikar ne mislite, da v okoliških, oziroma v malih naselbinah samo kimamo. Kdor cika na besedo "naročen" dopis, slabo sodi sefoe in druge. Saj menda vedo, da u-rednik F. Zaitz ne nairoča dopisov od njih, ne od mene. Meni vsaj je znano, da je apeliral v listih in na shodih JSZ, da naj v Proletarca vsakdo piše po svojem prepričanju — torej ne po naročilu. 'Naj pojasnim, da sem svoje nazore o razkosavanju naših moči najprvo razložil na soji tukajšnjega kluba JSZ, ko smo rsapnavtjali o Proletarcu in (Prosvetni matici. L. Kaferle m« predstavi ja za nekakege grobofcopa C. U.. oziroma njene revije. Pravi, da je le par sodrugov take šole kot jaz. Kar se tiče tegia očitka, re- j čsm, da se zase hočem vselej j sam uveriti, kaj js na stvari, kadar čujem propagirati kako idejo sli ustanovitev podvzet-ja. Predvsem se vprašam, ako je stvar izvedljiva. Nočem se vjsti na mikavne besede, obljube in gesla. In »podvomim in ta svoj dvom odkrito izrazim, ali je to ga&enje po naiih principih? Ako govorimo in pišemo kritično o Prosvetni matici, C. ll.f Proletarcu itd, mar se naj nam to zameri ali šteje v zlo? Vsi ne moremo kimati in samo ploskati. Sicer pa. saj vidimo, koliko je napravljenega s .-tališča principov. Očitano mi je, da nisem naročnik C. G. Navada je v naselbinah, da ta je naročen nA nekatere, drugi na druge liste, pa si jih izmenjujejo. Tako jih imam tudi jaz nekaj na razpolago za čitati, mod njimi C. G. V kritiki name so se poslužili tudi imena urednika Cankarjevega Glasnika, češ, kako zmožen je slovenskega jezika itd. Ko aem tisto čital, sem si mislil, ali se tele vrste kritiki še spominjajo, kaj so pisaili in govorili o Kristanu, ko je urejeval Proletarca? Izhajal je v poslednjih letih Kristanovega u-rejevanja v taki obliki, kot jo ima C. G. Ko smo šil agitatorji Proletarca med ljudi in jih vabili. da se naj naroče ali obnove naročnino, si Čul vsakojake očitke, češ, "mi "Črno cajtenge, ne pa tiste 'bukve'." Marsikdo je "kikal" zaradi predolgih Člankov, in ke malo je bilo takih. ki so trdili, da preučeno piše in sicer tako slovenščino, da jo le študirane i razumejo. Tako so natolcevali in pikre so letele tudi od nekaterih izmed onih ljudi, ki so sedaj za C. G. Proletarec je bil zanič, članki predolgi. preučeni in kaj vem kaj Še vse. Danes je istim ljudem vse razumljivo. Radi naglasamo, da smo za skupnost, čital sem sugestijo za združenje kulturnih ustanov itd. Nekateri to priporočajo iz prepričanja, drugi pa menda, da bi biH hvalisani v javnosti. Da bi pa rs« kaj napravili v prilog tej akciji, kaj še! V dopisu sem tudi omenil, da nekdaj zelo agilni sodrugi za Proletarca so zdaj agitacijo zanj opustili in delajo za C. G. Seveda, tukaj je pa sporno vprašanje. Ako bi tako storili vai agitatorji Proletarca, bi mu to gotovo ne samo škodovalo. iHjgo bi tudi njegov obstoj prišel v nevarno**. V Jontezo^em p&vmu is Clevelanda, priobčenem v Prole-tarcu. sem čital, ds trditev o škodi Proletarcu stoji na lončenih nogah. Recimo, da bi pisec doslej agitiral za Proletarca« a bi to agitacijo pustil in delal za kak drug lisL Naravno, da to škoduje onemu, za katerega je dela) prej, ker bi izgubil agitatorja. Moj argument je 4e zmerom, ali bo ta naša napredna skupina med ameriškimi Slovenci mogda vse to vzdrtati? Po mojem mnenju ne, ker nas je premalo za oboje. Cankarjeva u-stanova, Prosvetna matica in C. G. morajo z malimi izjemami hoditi po sredstva v en in isti "iakelj", vanj pa msčsjo svoje doneske in naročnine spet za vse skupaj eni in isti posamezniki in enia ter ista društva. Dokler bo dovolj dohodkov, se bo lahko gospodarilo, a kaj potem? Žn*n» so mi društva, ki so dala P. M in Č. U., med tem pa smo čul i med članstvom o-pazJce, "v bodoče pa nobenemu nič; so eni bi isti, pa ae dvoji-jo" Takole razkosavanje naših moči in virov pomeni, da kopljemo grob ne samo enemu litu, nego vseami, kar smo zgradili doslej pod okriljem naAega delavskega gibanja. Namesto, da bi tistemu, kar smo že hpeli, dali trdno gospodarsko podlago, pa si nakoipavamo $e več odgovornosti, del^ in stroftkoy. Omenil sem zadnji£. da če bi se zedinili za skupno dek>, bi lahko dali Proletarcu Cankarjevo prilogo za leposlovno gradivo in urejevali bi jo pigatelj K. Kristan, katerega zdaj hvalijo tudi nekateri izmed onih, ki bi ga pred leti najrajfte lin-čsli, ki so ga napadali in mu ovirali njegovo delo. Pri analiziranju moj-etga do-pisa mi L. Kaferle podtika dnevnik Proaveto, dani to po-ipalnorna nič ne spada v naše argumente. Socialisti so ustanovili Č. U. itd. Jaz pa vem. da je bilo zraven tudi nekaj takih, katerim je socializem zoprn in Cankarjerve fcdeje deveta briga. Agitirali so za C. U. iz svojih namenov. Morda kdo zato, da bi dobila tiskarna "Enakoprav- nost" novo delo. Iz Kaferlovega odgovora vidim, da tega slednjega nisem omenil napačno, kajti v njemu priznava, da je tiskarna Enakopravnosti že imela to delo predno so vprašali za cene tudi druge tiskarne in dele ko so prišle cene drugih, je Enakopravnost pristalla tiskati C. G. za enako vsoto kot jo je ponudila tiskarna čeike-ga tednika Delnicky Listy. Ni pa povedal, koliko več so ji plačevali predno so za oeno vprašali če#ko tiskarno. Razlike med unijsko lestvico v Ohiu in drugod so mi znane brez po«e/b-nega pojasnila. Spominjam se tudi agitacije za ustanovitev C. U. kakršna je bila vpočetku. Tedaj so pravili, da bo to predvsem cleveland-ska ustanova. Ampak ker ni bilo zadostnega odziva, je morala Iskati oporo tudi drugje, čital sem nedavno v nekem dopisu, da se povprečno tudi z naročninami elevelandska naselbina ni odzvala kakor bi bilo pričakovati, dobro pa »o zastopane nekatere druge naselbine v Ohiu in v Pen ni. Tako sem £e enkrat povedal svoje mnenje, ki je moje, ne pa po naročilu. To omenim, da ne bo spet kdo, ki se z mano ne strinja, nameraval, da pišem po naroČilu, kakor je bilo v odgovoru L. Kaferla. Tudi ni potrebno obrniti vsako stvar v osebnost, kot je to storil dopisnik meni v odgovor. Postavili je "£pico" skoro pri vsakem «do WaUski j« dejal, da j« epi "aaarsdna**, sgolj da ak e svetovno rasstave a New Yorka, a a resnici |« bil ajagav aame« osebne govoriti • Člaai poljskega poslani-štva v Waskiagtonu i. . 4Uai sraaaa administracij«, kater« skuša ^.d«*,,., sa ČlmrW,o nsUlonjrno.t P^ljeki v njeni sedftaji kriai. povprečen Američan smatra, sto v, vemo kaj pomeni, ampak da značj beseda socializem povsem nekaj drugega. Pa raj&e sledi vsakojakim drugim geslom, kot pa našim zahtevam pod socialistično ona m ko. Iz socialističnega programa so si izposodili marsikaj nešteti politiki in tudi razne novo pečene politične in slične organizacije. oa je to ljudem zmešalo pojme in ne morejo presoditi, kaj je prav in kaj ni. Naj-rajše verjamejo le najbolj mikavnim obljubam. Ker je zbor odlotžen in ker potrebujemo reorganizacijo in povečanje svojih vrst, je potrebno, da do prihodnjega leta skušamo pridobiti v naše zred-čene vrste kar smo »zgubili. Priporočam, da naj odbor JSZ pod vzame taikoj potrebne kora-kev svrho take kampanje in poskrbi, da bo oglašana čimbolj privlačno za pristopanje v našo zvezo. Včasi smo rekli, da ime je ime. Je res, doikler vleče. Ko izgubi .privlačnost ga je treba spremeniti, firma naj ostane. člani smo si na omenjeni seji našega kkuba porazdelili tudi delo. Jaz sem za enkrat priklenjen z drugimi rečmi, pa so se priglasili ostali člani, da obiščejo v agitacijaki namen te in one v korist Proletarca in k hiba. * Ko to pišem, je edini rov, ki še obratuje v Blainu, št. 1. Delajo v njemu po en dan v tednu. Sredi julija — tako so pravili, so vanj instalirali nove stroje. Ako se »bodo obnesli, jih bodo uvpdli v vseh rovih, kar pomeni izgubo delo za 'polovico pre-mogarjev. • To pišem 16. julija. Moji hčerki Fredi se stanje še ni o-brnilo na bolje. Niti ne vemo, kdaj bo mogla iz bolnice. Kar dve bolezni hkrati so pritisnile nanjo. * Slavje 35-letnice SNPJ. ki ga je priredila tukajšnja federacija dne 4. julija na Blainu, je dobro uspelo. Govornik je bil Matt Pstrovich rz Clevelanda. Program je vodil podpisani, za delo na slavju pa tega dne ni-bil sposoben, ker njegove misli so bile v bolnici pri hčeri. Slavje je vsiic vsemu zadovoljivo izšlo. — Joseph Snoy. Kakšna bo bodočnost soc. gibonjo v Zed. državah? Ckicago. — Na gornje vprašanje ne more nihče odgovoriti kot vedež, ker nobeden ne ve. kako se bodo sukale razmere v tej dedeli niti skozi (prihodnjih nekaj let. Vemo le, da kriza vztraja in faiizem se jača. Za delavstvo je torej izredno važno, ali si bo socia listič no gibanje moglo pravočasno opo-moČi, ali pa bo hiralo. O tem predmetu bo na prihodnji seji kluba št. 1 predaval profesor Maynard Krueger. Vrnila se bo v petek 28. julija. Člani, Članice in somišljeniki so vabljeni, da ga pridejo poslušati. Ker je tajnik Chas Pogorelec odsoten, ga bo nadomeščal Joseph Drasler. Vsi. ki so imeli vstopnice -za v pred prodajo v korist minulega Proletarčevega piknika, so prošstii, da jih po-ravnaje na tej seji, da bo nam motfočt Čimprej podati točen »zid prireditve. Dasedaj je klub izroči) Prolftarcu od prebitka vsoto $100. Mogoče ga bo še $100, ako so razpecevalci vstopnic tudi napravili svoj delež za te prireditev. Mnogi so to storili. Torej na svidenje vsi na klubov! seji v petek 28. julija. P. O. Dne 20. ovgusto izlet no "kranjski hribček11 Chicago. — Federacija SNPJ za čikaAko okroijs priredi v nedeljo 20. avgusta izlet na "kranjaki hribček" (nad Steži-n ar jem v Willow Sprin,jn*u. Sle naročnino ie obnovili? Po New Vorku Pi$e FRANK ZAITZ (Nadaljevanje.) Leta 1913 je bila na govorni, ški turi po zapadu Emma Goldman. PrUla je tudi v Butte v Montani. Napolnili smo ji dvorano in poslušali, ko je udrihala po socialistih in jih klicala na debato. Butte je. hnel tedaj socialistično administracijo. Nihče izmed lokalnih socialističnih vodij ni "bil na shodu. Ona pa je vpila, da nlmkjo korajŽe ne znanja argumentirati z njo, kajti če hočeš dobiti inteligentnega socialista, ki si kaj upa, moraš v New York ponj. Vendar pa jih je bilo v onih letih "tudi drugod veliko. New York je bil res Intelektualno središče vseh radikalnih gibanj, izvzemši za I. W. W. In je še danes. V New Yorku je glavni stan komunistov. New York je bil mnogo let trdnjava organiziranega socialističnega gibanja v Zed. državah. Tu je rzhajal socialistični dnevnik Nevv York Call, tu je izhajal in še izhaja največji židovski dnevnik Forward, ki je iz svojih prebitkov prispeval socialističnemu in unijskemu gibanju mnogo tisoč dolarjev, tu je Randova šola socialne znanosti, ki je res šola in služila socialistični stranki ter unijam, od tu se je razpečalo tisoče in tisoče knjig iz delavske literature, od tu so prihajali govorniki na socialistične in unij$ke shode v vse kraje Zed. držav. Tu je sedež dveh velikih podpornih organizacij, ki sta socialističnemu gibanju pomagale gmotno in v agitaciji. Po amrii Morrisa Hilkjuita je v newyorškem socialističnem gibanje postal frakcijski boj še ostrejši, stara garda je bila suspendirana iz stranke in vodstvo pa izročeno novim ljudem. Spor se je končal z razkolom in posledica je tragična oslabitev socialističnega gibanja v mestu, v katerem je imelo . Mladi Italijan je dejal, da se z ostalimi ljudmi, ki delajo tu, lila bo razume. Vzrok je, ker so italijanski sodrugi sklenili proglasiti svojb federacijo sa avtonomno. V kratkem se bodo preselili v svoj urad, Dejal j«, da se socialistična stranica skoro nič ne briga ta borbo proti Mussollmjevemu fašizmu, za boj proti Hitlerju pa samo židovski sodrugi. "Taktika današnje soc. stranke je izolacija," je dejal Albino, mi pa smo mednarodni socialisti, ker smo kot priseljenci navezani zanimati se tudi za ljudi v Evropi, ne samo za Ameriko. Avtonomna italijanska socialistična fede racija bo delovala za unije, sodelovala z vsemi, ki se bone proti fašizmu ne le tukaj nego tudi evropskemu, politično pa kakor bodo nanesle priKke v posameznih krajih. V NewVorku nedvomno z American Labor Party. Dejal je, da bo njihova prva briga dobiti v federacijo bivše člane, ki so odstopili vsled frakcijskih bojev, ali vsled stagnacije v soc. stranki. Mnogi teh bivših članov so vplivni odborniki in organizatorji v unijah. Koliko je Italijanov v New Yorku In okolici,4pi ni točno znano, a jih je nedvomno precej več kot je vseh Slovencev v Zed. državah. Med to maso ima italijanska federacija sijajno priložnost sa agita-cijsko in prosvetno delo. Ako se bodo zanj zavzeli btvii tajnik GIrolamo Valenti, bivši socialistični .poslanec Vincenzo VacHr-ca in drugi, ki so hoteN avtonomno federacijo, ni vzroka, čemu ne bi mogla prodreti med množice italijanskih delavcev in med njimi razširiti svoje gla- ;sN*. Ako p« ostanejo It pri be-sedfch, bo njihova federaciji 'tudi v b.nločt- neefUktiVna. i šel setfi na sfjo okrajnega odbora. Dvorana, ki* Jd Ima t najemu Rebel Arts nedaleč od urada soc. okrajne organizacije, potrebuje čiščenja in nekoga kl bi znesel ven nepotrebno navlako. Sodrugt f odboru razpravljajo o problemu pomožnih akcij za begunce. Dokaj časa so socialisti sodelovali s komunističnim odlborom. ki Je art>iral prispevke v -pomoč lojalistom v Španiji, "ta problem so zdaj imeli na dnevnertf redu. Sodrugi v New Yorku se ne zanimajo samo za begunce Iz Španije, nego tudi ; PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO I 66 NAROČITE SI DNEVNIK PBOSVETA 99 : Naročnina M Zdr u iona JrUvt (ima Ckicaga) la Kanada M 00 n* lato. 83. CO aa pol lata, $1.80 m fta** leta; aa CM»S(a ia ČUara $7.50 aa calo loto, $3.78 aa pal lata; aa bmaitf #9.00. NASLuV ZA LIST IN TAJNlflTVO Jt t MA7 Hto» Lawndale At**** Chicago, Illinois Tomaž Cukale bo pel v Waukegonv V nedeljo 15. adttobrs bo Imel koncertni spored v Waukega-rni, v SND, Totnaft Cukale. To bo njegov prvi nastop med Slovenci v samostojnem sporedu njega samega. Tomaž Cukale želi pričeti s svojo pevsko kari-jero v W»ukejganu, ker je to njegov rojstni kraj. Tu je za-gledal — kakor se navadno izražamo — hič sveta. Bilo je to pred 29. leti. V Wauke*anu •pravijo, da kar se njih tiče, bo dvorana nabito polna. Tisti, ki TomaiŽa poznajo, pa prav tako Obljubljajo, da bo i on T polni meri izvršil vse, kar st od njega pričakuje. d i par socialističnih konvencij in konferenc se je vršilo tu ob obilni udeležbi. Sedaj je med Američani spet vse mrtvo. Komunisti. ki so se urinili med socialiste, in trockisti so toliko ča*a delali zgago, da so klub uničili, cdaj pa tudi oni niso nikjer. Graditi ne znajo, za agitacijo niso sposobni, pa mora iti navzdol še tisto, kar ao ustanovili drugi. K hib št. 47 priredi piknik prvo nedeljo v prihodnjem mesecu (6. avgusta). Vršil se bo v Slovenskem domu. Prične se ob 2. pop. Klub vabi na poset te priredbe vae. Na naših zabavah so bili ljudje vselej zadovoljni in bodo tudi v nedeljo 6. avgusta. Odbor bo skrbel, da bodo vsi dobro postreženi. Joseph Ovca. Cankarjev* dražba izda za prihodnje leto pet knjig — vse taks, kakršna so ljudstvu k njegovi vzgoji potrebne. Odboru priznanje, ker je izvršil Uko posrečeno izbiro. Med drugim bo obogatila slovensko prevodno književnost z velikim Gorkl-jevim delom in s Herman Wen-dslovo "Marseljezo". Zelo potrebno je delo, ki ga Cankarjeva družba Izda na podlagi spisov dr. Antona bermote pod naslovom "Slovenski socialistični problemi". Odbor obljublja, da bo ta knjiga obravnavala na poljuden način najbolj pertva vprašanja v eovenski politiki. Zelo koristna bo knjiga Milice Stupanove o vzgoje-vanju otrok. Staršem bo izbo-ren pripomoček. Poleg teh knjig izda koledar z različno vsebino. V Ameriki raz pečava knjige Cankarjeve družbe knjigama Proletarca. Letošnjih ima še nekaj v zalogi. Štiri knjige, ki jih je izdala za letos, stanejo $1,25. Kdor Jih še nima. mu jih priporočamo v naroČite v. Mladinski list. V julijski številki Mladinskega lista ki ga Izdaja SNPJ za Člane svojega mladinskega oddelka, nadaljuje f. Molek v angleščini spis o razvoju te jednote. Izmed sta-rokrajskih sotrudnikov Je v tej številki zastopan Ivan Vuk, izmed ameriških pa Mary Jugg, Katka Zupančič in Louis Jartz. Andrew W. Furlan nadaljuje s svojim opisom Slovenije in drugih krajev v Evropi, v katerih je bfl lani s starši. Številka je seveda polna tudi dopisov mladih članov in raznih drugih spisov, pesmi ter slik. "Njiva." Mesečna revija tega imena, kl izhaja v Buenos Airesu, je stopila t junijsko številko v tretje leto. Izdaja jo Delavsko kulturno društvo Ljudski oder. V uvodniku k dvoletnemu Jubileju pravi u-rednik, da "Njivo" pišejo izključno delavci in delavke po dovršenem trud a pol nem delu. Urejevana j« v svobodomiselnem delavskem duhu. V Buenos Ahesu izhaja tudi tedrrik "Slovenski Ust", ki ima liberalne smernice, a priobčuje tudi šktr, ki je čitateljem Proletarca in Am. druž. koledarja dobro znan, piše zdaj veliko za mladino. Je sourednik mladinske revije "Razori" in piše tudi daljše mladinske povesti. Ena teh je "Hudournik". Izšla je v knjigi na 94 straneh v založbi * Razorov". Ocenjevalci v starem kraju so d nji prav pohvalno pbali in je res dobro delo, Skoda, ker jed-obre knjige med Slovenci v Ameriki tako težko Jlriti, kajti "Hudournik" je poučna in zabavna za vsakega či-tatelja, "Glasilo KSKJ" je izšlo dne 19. julija v al a vn ustni obliki s prilogo 8 strani, tiskana na finem papirju, v počastitev otvoritve novega glavnega urada v Jolietu. To slavje se je vršilo 25. julija. Slovenske gostilne v Detroitu Detroit, Mich. — Slovenska naselbina v Detroitu ni kompaktna, zato tudi nimamo pristno slovenskih gostilen. I-zjema sta dve, ki so posest klubov — namreč v Slovenskem narodnem domu in v Slovenskem delavskem domu. Ti dve sta za člane, vendar pa vzlic temu plošno zbirališče Slovencev. Največjo gostilno (slovensko) imajo rojaki Peter Bene-diet, Andrew G rum in J. čeme. V nji je prostora za več sto ljudi. Skoro vsak večer pleše v nji par sto ljudi, kar je znamenje, da so omenjeni trije rojaki dobro uspeli. Jako uspešno vodita gostSlni-fko obrt Joeeph in Anna Kotar nedaleč od Slovenskega delavskega doma. Tudi ona dva imata fino restavracijo, kakor jo ima trojica Benedict-Grum-čer-ne; ker sta daleč narazen, med njima ni nikake konkurence. Točilnici v Slov. nar. domu na John R. in v Slov. delavskem domu na Livernois sta zgolj zbirališče rojakov. V njima lahko vsakdo rešeta dnevna vprašanja, se veseli ali pa argumentira po domače. Enako v vsaki drugi slovenski gostilni v tem mestu. V Detroitu je še nekaj dru-poročila in oglase o verskih ak-j gih slovenskih gostilniških pro-tivnostih med Slovenci. štorov, ki večinoma prav tako "Človek—od kod in kam .. " vodijo 1*tlt kajti kom,paktjle Sklad za osvoboditev Rudolfa Opare V Napredku z dne 19. julija je izkaz prispevkov v sklad za osvoboditev Clevelsndčana Ru- ___________ dolfa Opare. ki je zaprt v Fran- Knjiga a tem naslovom je Ušla covi Španiji. Nabralo se je do v založbi •'Slovenskega sela" v S. julija $472.35. Tajnik odbo- Ljubljani, Gregorčičeva uL 28. ra je V. Coff in M. Petrovich. Njen avtor je Ivan Gol-Voj. blagajnik. Med .prispevatelji je Stvar je filosofska, menda te- največ društev SNPJ. potem melječa na takozvani krščanski SSPZ. SDZ, par od drugih jed- filozofiji, vendar kronikar ne not, med njimi od JSKJ, in po- more reči o nji nič določnega, samezniki. ker knjige še ni prečital. Obse- "Enakopravnost" je poroča- ga 224 strani, je vezana v plat- la, da je ameriško poslaništvo no in stane okrog $2. v Španiji za O parov slučaj po Izvetdorvalo in prejelo odfcovor, je bil R. Opara obeojen vsled komunističnih aktivnosti. "Prestopek" je torej malenkosten in držati takega človeka v zaporu ne bo Francovi Španiji prav nič koristilo. "i U>»MMMMHMIMMIIMIMMIIMIIIHHHIimiM»« Odložitev zbortt dober tik m m...«, ■ A - 3prmgtrem, in. — KFUn 01. 47 JSZ dobrava sklep ©ksekti-tlve, da se nsA zbor vrši drugo leto namesto letos ? MMMf. Do takrat bomo Mike bolj na jas-nem soc. stranke, hi tudi a sabo bomo lattko bolj na čistem . Nal k hib je edina soc. tfraoto-janJta v tem mestu. Pred leti *mo mnogo pomagali, de se je ustanovil tudi angleški socialistični k hib ln sodelovali t nJim pri sklicevanju shodov Rd. Tu- Kolektivna" farma v Clevelandu Cleveland, O. — Dostikrat beremo o kolektivnih farmah v Rusiji. Tu si Je nedavno kupila farmo federacija dru#tev S. N. P. J., ki bo služila za izlete njihovemu Članstvu. Oddaljena je kakih 15 milj od Slov. del. doma v Collinwoodu. blizu Heath Rd. Vzelo bo prilično časa, pre-dno bo ta farma urejena za namen, v katerega smo jo kupili. Slavnostna otvoritev bo v nedeljo 6. avgusta, toda izlete društva nanjo »že zda i prirejajo. Akcijo za nakup Izletnega prostora smo že dolffo vršiM in včasi je Ae izgledalo, da ne bo nič z njo. »Pa smo tudi v tem oziru uspeli. — Poročevalec. Relif potločevan Razni funkcionarji relifnih akcij fhorajo pod pritiskom česdalje bolj šikanirati ljudi, kateri so sa avoje preživljanje odvisni od rrtifnih akcij. Za zrtffenje Anglije Hitlerjeva ivropagande v fllrtanju t Rusijo zatrjuje, da č« se Nemčija In Rusija z edin i-te aa sodelovanje "proti kapi-tislizmu", bo imperializem Velike flrit*nije najgionva razpadel, Nemčija in Rusija pa postaneta vodilni velesili na svetu. Mesečnik "Zarja", glasilo Slovenske ženske zveze, je napolnjen v julijski Številki večinoma z zapisnikom njene konvencije, ki se je vršila meseca maja na Evelethu, Minn. Mnoge članice opisujejo v Zarji in v drugih listih svoje vtise s skupnega potovanja v stari kmj, ki so ga izvršile lansko leto. "Novi Svet", ki ga iadaja tiskarna "Edinost" v Chicagu, '•specializira" * opisovanjem posameznikov, njihovih naselbin, trgovin, obrtnij, društev, cerkva itd. Ako bi bili ti podatki pisani s stališča koristiti zgodovinski kroniki in obogateli vir za iskanje podatkov o našem narodu v posameznih krajih, bi bila stvar dobra. Toda prirejena je s stališča ugajati ljudem, katere se omenja, opisuje In hvali, zato da se jih pridobi za naročnike in podpornike. Urednika te revije sta Rev. Trunk In John Jerič. Slednji je tudi njen glavni gospodar. Urednik M. Trunk ugotavlja v uvodniku v Jtmijaki številki, da Je marksizem "hiša na pesku", nacizem ravno tako in nič manj fašisem — vsi trlj* so "hiša na pesku". Članek je teoretičen ali tako nekako. ' Magatin "Croaaroad", ki izhaja v Clevelandu (ustanovljen je Ml nedavno), je objavil tm*l drugim Cankarjevo "Njeno podobo" v prevodu Anthony J. Klane ha rja. Literarni kritik Richard Petem pravi, da se je Klancharju prevod dehkatnega Cankarjevega dela jako posrečil. (Po "E.") Tone Seliškart Hudournik Povest aa mladino. Tone Seh- Dobili smo pred nekaj meseci Še eno goetftlno. Imenuje se Huntin£fbon Inn. Njen naslov je 1975 Woodward Ave. Obratuje jo Louis Benedfot, sin nafteg* starega znanca Petra Benedic-ta. Otvoritveno slavje bo 28., 29. in 80. julija. V vseh slovenskih lokalih, ki so tu omenjeni, in v drugih, so naši rojaki v Detroitu. in oni iz drugih krajev, ki pridejo sem na obisk, dobro dofrH. Nihče se ni še pritoževal, da je bil slabo postreten ali ne-prijateljsko sprejet. Detroitčan. Italijani pokupili vstopnice ljubljanske opere v Trstu Sporazum med Italijo in Jugoslavijo je imel za posledico, da je ljubljanska opera pred dvema letoma dobila nami^r, ki se je Spremenil v povabilo, da naj pride v Trat in nato na Reko predvajati operne predstave v slovenščini. To se je zgodilo. Gledališče v Trstu je bilo natlačeno p<>lno slovenskega občinstva iz raznih krajev Primorske, ki je ljubljanski operi prirejalo navdušene ovacije. Tajni zaupniki italijanske policije so to opazovali in poroča- ......................I' BARETINCIC & SON : POGREBNI ZAVOD TsL 1476 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. • •Ml li predstojnikom da se te ovacije čisto lahko smatra ob enem za demonstracijo proti Italiji. ljubljanska opera je bila spet povabljena v Trst in slovensko občinstvo na Primorskem Je hotelo spet pokupiti vstopnice, toda zanj jih je bilo na razpolago le dve petini, o-stale tri petine vstopnic pa so dobili Italijani, člani ljubljanske opere so bili spet deležni aplavza, ki pa je bil bolj aplavz iz vljudnosti kot odobravanja, Slovenci pa se zaradi obilice italijanskih oči niso u-pali pokazati navdušenja, kakor so ga pred dvema leti. "Istra", iz katere to posnemamo, pravi, da za enkrat o tem pojavu noče pisati. Med vrsticami to pomeni, da bi rada, pa ne sme. Škoda po povodnji v Sloveniji Povodnji, ki so divjale v nekaterih krajih Slovenije to leto, so povzročile približno 50 milijonov dinarjev škode, še veliko več pa po Hrvatskem in v raznih drugih delih Jugoslavije. V t leteče m seznama »o rvriradka klnbov JSZ, koafaraažaik organian* cij ia »ociaUatičaik kulturnik dr«-itart JUUJ VVAUKEGAN. ILL. —- Piknik kl»-ba it. 45 JSZ ▼ nedeljo 30. julija. CLEVELAND, O. — Piknik aa«. kluka "Dalavac" it. 28 JSZ na Zar-aovl farmi, Bra41ay Rd., Brooklyn, a nedaljo 30. julija. ARMA, KANS. — Piknik kluka it. 21 JSZ ▼ nedeljo 30. julija na Nova-kori farmi ▼ karap 50. AVGUST SPRINCFIELD, ILL. — Piknik kluba it. 47 JSZ ▼ nedeljo S. avgusta. Caaontkurg, P«. — Piknik kluba it. 118 In Konference JSZ aa aap. Penno 20. aaguatn na Drenikorom parku a Strabane, Pa. CLEVELAND, O. — Konferenca kluboT JSZ in druitoa Prosvetne matica r nedeljo 20. avgusta ob 9. dopoldne ▼ Slov. nar. domu, St. Clair Avaauo. - MILVVAUKEE. W1S.~Piknik kluba it. 37 JSZ v nedeljo 27. avgusta v Kusmatovam parku na W. Baloit Rd. in So. 92nd St., Wast Allis. CHICAGO.—Piknik pevskega uko-ra "Sava" v nedeljo 27. avgusta pri Valentinu Kobalu, Clareadon Hills. OKTOBER CHICAGO, ;LL. — Dramska prestava kluba it. \ JSZ v nedaljo 20. oktobru v dvorani SNPJ. NOVEMBER CHICAGO. ILL. — Koncert "Sava** v nedeljo 20. novembra v dvorani SNPJ. CLEVELAND, O. — Koncert soc. Zarje aa Zahvalni dan 30. nov. v SND ua St. Clair Ava. DECEMBER CLEVELAND, O. — Plašna veseli-ca kluba it. 48 JSZ na boltfai dan 25. docombra v Slov. dal. damu aa Waterloo Rd. CHICAGO, ILL. — Silvastrova nabava kluka it. 1 dna 31. doc. 1939 v dvoraai SNPJ. 1940 MAREC CHICAGO, IU__Priredba v korist Proletarca v nedeljo 4. marca v dvoraai SNPJ. APRIL CHICAGO. ILL. — Koncert "Sa-va" v nedeljo 31. marca v dvorani SNPJ. JUNIJ CHICAGO, ILL. — Piknik v korht Proletarca v nedeljo 30. junija aa Keglovem vrtu v Willow Springs«. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8 s80 Daily At 3724 W. 261 h Street Tal. Cravrford 2212 At 1858 W. Cermak Rd 4:80—4:00 p. m. Dtilf Tal. Caaal 1100 WHn*Mlfty and Sunughst and to toss about 1,000,000 of them out permanently. The congres&men get ipaid at the rate of approximately $200 per vveek. Congress stays in session about half the time. The other half of the time they also have a ~furlough.M Does their pay stop? Not so you could notice. They get their $200 a vveek vvhen on furlough, vvhile their secretaries look after the routine business of the office and themselves look after their political) fences or vvhat have you. And they cheered vvhen they had given payless furloughs to vvorkers vvho do not get half as much in a month as a con-gressman gets in a vveek! There are some congressmen vvho do good vvork. but there are some who are not nearly as useful as an average WPA vvorker. That's the buneh vve have to dtal vvith. Even so, vvorkers have votes, and the concerted drive of aH tiie vvorkers for an amendment ought to succeed. At the moment the prospect is rather blue.—Milvvaukee Post. Maynard Krueger Will Speak at Branch 1 Meet Chicago, III,—Prof Maynard Krueger, member of th« National Execut-ive Committee of the Socialiat Party, vvill speak at the next meeting of Branih 1 JSF, Friday, July 28 at the Slovene Labor Center. The »ubject of hi« talk, "Futur« of the Socialist Party in United State«," is one of such great importance that every last tnember should make it a point of duty to be present at this meeting. Important imports will also be giv-ne including one on the outeom« of our July 4th picnic. Don't «tay away from this important meeting. VISITORS Chicago, III. -Mr. and Mr«. Frank Boltezar Jr., Pueblo, Colorado, stop-ped at th« Slovene labor Center last week on their way to the Nevv York Wurld't Fair. Frank is one of the Colorado comrades who helped make the fine collectlon for our Sustaining Fund st the recent SNPJ celebration« in Pueblo and VValsenburg. From Girard, Ohio, Anna Rovan, Irene Rovan, Steve Bozick, and Mary and Dorothy Selak, vislted at the Center. From South Chicago Joseph Hrvat, and from New Alexandria, Pa. Frances Glofookar. From Cleveland, Ohio, Math. Mesec vvas in town and »topped in to *ay "Hello!" Among the l acationert I.efty Lotrich and Emil Hrast posteard from Johnstoarn, Pa., vvith regards from the entire Kak family whom they visited on their sojoum through VVestern Pennsylvania. Anton Za it« and family write from Ely. Minnesota, vvhere they *ay the "big ones" are bitting fine, and they landed a five-pound pike the firat day out fishing. Other Chicagoan« in Minnesota this wcek are Mr. and M«. Charles Pogorelec, Mrs. Frances Artach and Alice Artach of VVaukegan. Joe Turpin and family posteard from Johnstovvn, Pa., vvhere they vi-sitod the Rak and Langerhok families on their way to Nevv York and the W ar Id s Fair. The fishing a-aters of Minnesota have attracted Joe for a number of years past. resulting in a tasty fish fry here at the Center each July on Joe's catch. Wo are ali going to mi«« it this year. T0UCHY CONDITIONS IN EUROPE Will there be war in Europe or not? Even an intfallible editor i« stumped | by the queetion. It haa everybody stumped, in Europe and in America, except perhaps the totalitarian coun-trie«. They probably know there will not be «nry arar unleas they make a miscalculation and overstep themselves. Like ali bullie*, dietatorships are covvards vvho pick on the little fel-lows. They do not want a fight vvith anyon« of their ovvn size. They l»kc to make brutal and cowardly attacks on little countrie« like Ethiopia, Aus-tria, Czechoalovakia and Albania. T'hey like to make brutal and co-wardly attacks on underdogs like the LoyaIiata in Spain vvhen a vvell-finan ced rebellion start*. But It is not likely they would caie for a full-sized vrar with major povver* such as England, France and Russia. They vvant the »poils that might come from a vietoriou« vvar, however, vvithout fighting for them. llence their game of bluff. The game is to demand this, that and the other, to make threaU, and to mak« such miilitary aortiea ar* they think the big pow«rs vrill stand for vvithout fighting. Tbey have made notable gain* of territory »n this« manner. Undoubt«dly tbey hope to make mor«. So, flhe vvorld i« kept on edge, ,by them in Europe, and by their pal, Japan, in the Far East. There is clearly some limit to vrhat the big povver* wiM stand for. Should the dlctators overstep the limit, there vvill be war. If not, there vvill not be "SOCIALIST REVIEW »» The May-June issue of the SOCIAL-TST REVIEW, official | theor«tk-al organ of th« Socialiat Party of the United States, edited by H«rbert Zam, has come off the pres« and can be secured from the National Office. 549 W. Randolph St., Chicago. Among It« contenta are the follovv-ing articles: Tho Novv Deal and Labor by Harry W. Laldler, Labor'. Now Bat 11« Froat, by Frank N. Trager, Aoto Workora Faao N«w Taaka by Bcn Flacher, War and Poac« on tha Campai by Robin Meyers, v Faaciat Tactica la Latin Amorica by Fernando Leon De Vlvero, and Tho Faaciat Or-ganiaation ot Soclotf by Otto Bauer. Priče per alngle copy I6c, for 12 Inaues $1.50. It is to be vreli no te d that tiio«e three countrie*—Germany, ltaly and Japan—are the one« that keep the worW's nervea on edge, and they no doubt have a silent partner in Spain. Other countries vvanft •peace. Of the three, there wa* origioallv aome ex-cu3e for Germany to be recalcitrant, having been baddy treated as the defeated country at Veraailles. Italy and Jafian never had any such ex-cuse; they vvere alifpned vvith the al-lies in the World vvar and vvere on the vietoriou* side. And Germany's ex-cuse has faded out. The Vernailles treaty is dead. Under the Nax», G«r-many has become an agjrrcsaor, soek-ing, not merely Genrtan territory, but the territory of non-German peo-pies suoh as the Czeohs. —Milvvaukee P«Mt. Boake Croaks Along \Ve have frequently marvelled at the daily inaipiditiea of some of our columnists, vvondering vvhat it is that gives their gibberish such an air of authority. Recently, for instance, vve hsve been suiveying the product of Bf>nke Carter. VVhat it i« that makes his stuff so vvorld-shaking that it should be peddled to over 7 million readers daily is «al is being mad« to the old folks to come and bring th«ir voungstera along for *ome real fun. Ray Rodman'a orcheatra vvill play. Adrrission is 15c with courteasy ticket. 25c vvithout. Bii«aes to the picnic grove vvill leave from Lincoln and 22nd St. at 12 o'clock noon and 2:00 P. M. and from the Slovene Lahor Center at 12:15 and 2:15 P. M.—Committee. The hoatility of th« hid«-bound r«-actionaries in congr««« toward un-employ«d persons on the WPA ia novv b«aring bitter fruit In the WPA strike«. Tory Republican« and Democrat« in congresa *wer« able to line up a major-ity vote to shoot large hole« in the national r«li«f program under the guise of economy. VVhat they did to the VVPA vvas a sickening example of black reaction defeating human rights and vvelfare. And, of course in se«king to wr«ck relief, the congrcaaional reactionaries have no program of th«ir ovvn to offer in ita plače. # The snaf) reaction of some un-thinking people to the WPA strikes is lik.lv lo be, "What are they stnking about? The government is giving them job«, isn't it, and paying them vvith the taxpayer's money. They ought to be grateful." VVell, let's take a look at the facts behind theae VVPA protest«. The con-gress only by the sfcin of its teeth passed « WPA aprpropriation bili just before the deadline—otherwi«e the entire VVPA program vvould have come to a stop. It appropriated only about 60 per cent of the amount that vvell informed expert« agree is need-ed, as a conscrvative esUmate. As a result, about a million persons during the next 12 months will be turned back on local relief, arhich is already hard-pressed and cannot properly take car« of th«se unfortun-ates. Th« VVPA bili enacted by the con-servatives boosts th« number of hours from »5 to 130 that the WPA vvorker must put in for the same pay. This is in «ffect a diaatic hourly ivage cut, vvhich is likely to be reflected in vvage čuta in privat« industry. VVage čuta mean deflation—at a time vvhen the country ia trying to climb th« »Jope of recov«ry. Skilled vvorker« on the WPA vvho have been receivlng hourly rate« in line vvith vvhat i« paid for similar vvork in private industry, are novv to be cut to a acal« belovv that for common lalbor. The bili provides that vvithin the next 60 days everyone n's Educational Bureau, have been notified by secret-ary, Louis Zorko, that th« dat« of the next Conference is Sunday, Auguat 20, in the Slovene National Home, St. Clair Ave. A nurrber of vcry important sub-jects are on the agenda, hence the need for a good attendance and liv«ly discussion. i Ali member-organization« of the Educational Bureau are urged to elect and aend aa many delegates as possible. DANZIG AND THE POLISH CORRIDOR Contrary to a rather general opinion, the fre« city of Danzig and the Poliah corridor did not originate vvith the Versailles tr«aty. Th« tr«aty re«tor«d them but did not originate them. The Polish corridor vras a part of Poland for 300 years, and Danaig vvas a free city in connection vvith it. Frederick the so-called Great annexed them when he partioned Poland in 1772. It is claimed that Nazi culture ia imperiled In Danzig. As if anything Nazi could be digntfied arith the good vvord "culture!" The Nazis are in control of Danzig, hence their allegcd culture is in no way imperiled and there ia not the least reason for the HiUerites to setze the city on that account. But of course that is only an ex-cuse. The idea is to encircle Poland, deprive that country of access to the sea, and eventually dismember it again and make it either a part of or ■ubject to Germany. Danzig in itaelf is not vvorth fighting for, but Danzig as th« op«ning w«dge to the de-str*tction of Poland is aomething else. Poland undoubtedly realizes this, as do England and France. So it hap-pens that a city and a strip of land aasume far more importance than their intrinsic worth vvould account for.—Milvvaukee Poat. Savvdust Caesar Once a roaring lion before Hitler came to povver, Muaaolini ha« receded into the backgTound and arhile his kept press barks novv and then the Duce has been silent for areeks. It i« a far cry from March, 1934, vvhen he mobilized troops to prevent Hitler meddling in Austrian civil arar, far from the follovving July vvhen HiU«r's Austria and imprisoning Mussolini'« friend, Chancellor Dollfuss, to be fol-lovved vvithin a year b.v Hitler seizing Austria and imprisoning Mussolini'« other fri«nd, C«uincellor Schuachnigg. The Duce ha« also emerged from Spain vvith an empty bag compared arith the loot Hitler has; hia old friend, Poland, is novv under preasure from Hitler and the aame thing is true of his old pal. Hungary, vvhile it is no secret that Hitler is getting increasing control of the Duce'a police and army ko that the former lion is no«- the squeaking mouse, his army and faacist leaders are peeved. and many Italians are bearildered. The Savvdust Caesar of Rome is a čase of one criminal being outmaneuvered by another. —-«New Leader. LAST BttMES TAKEN FROM RUINED MINE ln Providence, Kentucky, last *ve«k, reacue worker* found and remov«d the bodies of the last nine miners making a total of 28 vietims in one of the vvorat mine accidenta in Ken-tucky mining history. I>ust explosion is given as the cau»* of the accident. In reality, It I« nothing moro than a repetition of the old stoty—the company skimping along cutting doun operating ezpenae in order to realize a bigger profit, and the miner* paying for it by sacrlflcing their life«. DIRECT ATTACK ON LABOR Unles* popular press ure changes its plans, Paramouth Pieturea wiH soon release a feature film vvhich is deseribed by obaerv«rs aa "a direet attack on labor." The pkture, ,,Oer Leading Citi-aaa." i« called "the most vicious anti-labor seript that has ever been turned out in Hollywood." In typical Hearst fashion, "an agitator'' goes in for violence, ahooting. provocation, demagoguery and a con-apiratorial alliance vvith the hired-thug strike breakers. Organized labor should be on guard for it. Whoever produces anything by we»ry |«bor. doea not oeed a revela-tion from heavcn bo teacJi him that he ha* a right to the thing produced. Geneva Labor Conference Urges World Peace Parley The VVorkers' Delegate* of thirty-five free nation«, aasembled in Genova, SaiUerland, to attend the 1939 sesaion of the Internation. Labor Conference, adopted a strong reaolution praising President Roosevelt for his untiring efforts to prevent vvar and approved his recom menda tion that a vvorld conference be called to inves-tigate problem* that threaten tho peace of the vvorld vvith the afeject of finding just solutions vvithout resort to force. CANT FIGURE IT OUT The ardent Nevv Dealer« in Wash ington and «verywhere never vvero so flabborgasted as they are novv. Tho cause of their constemation is, of course, the preaident'« surprise ap-pointment of Paul V. McNutt aa head of the nevv Federal Security administration. They roga r d him as anti-labor, anti-ltt>eral, and aome even think he ia « Fascist. They caa't figure it out. Benched! Profits of Religion By UPTON SINCLAIR Thoae vvho use th« church and religion as a source of income and a shield to privilege have much to fear from thia book. Poarerful churche* or fly-by-night sects — vvhoever aelflshly profit by religion or prostitute it to serv« the exploiting classes are shovvn up in their true eolors. Sinclair aparea no ono nor does he minee vvords. Pričo $2.50 Order From: PROLETAREC, 2301 So. Lawndal» Ava., Chicago, III. NOT TOLD IN SCHOOL BOOKS BRIDGES TRI AL OPENS CIO VVest Coast direetor and president of the Intl. Longshoremen's & Warehouaemen'a Union, H. Bridges, on trial for hi« labor activities gav« the follovving anavvera to queations put by U. S. dqputy commissioner of im m igra t ion and naturalization: "Are you an alien" and "Are you or have you ever been a member of the Communist Party?" To the first he anuvered, "Yea," to the second, "No." It is expected th« trial vrill Unt a month. t! ti ^l1 \ k** Kindness-to-Animals Franco Head of th« bullfightera' syndicate in Spain has announced that mor-phine injectlons henceforth vvould bo given to ali hor*«a used in bullfight« to eaae the suffering of the horaes if »,hey are gorad. Tunder Franco'« regime only human heing* ar« alloved bo auffer.