r i" Kupujte Kune bon de! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki Kupujte vojne bonde! The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium CLEVELAND. OHIO, THURSDAY (ČETRTEK), OCTOBER 8, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 236 ar so Nemci zasedli >kega ^ kršiH del ozemlja, so nepre-mednarodno pravo. smo dobili vest o najno-zločinu — začeli so kli-fen't nak°re jugoslovanske e v zasedenem ozemlju. .ot i .11 EMCI KLIČEJO K VOJAKOM NAŠE LJUDI IZ SLOVENIJE einci smatrajo Slovence za ljudi nemške krvi, zato dolgujejo Slovenci Hitlerju pokornost in zvestobo. NACISTI USTRELILI 80 SRBOV I FANTJE ŽE ODHAJAJO V NEMŠKO ARMADO Hova Nacijski teror NACISTI, 7. oktobra. — Jugoslovanski krogi v Londonu so danes izjavili, da je bilo sredi! V meseca septembra ustreljenih v J Zemunu 80 Srbov. Omenjeni so bili ustreljeni kmalu zatem, ko je nastala eksplozija v ondot-nem hangarju. IZGUBA 1,082 BOMBNIKOV LONDON, 7. oktobra. — Sir Archibald Sinclair, tajnik angleškega ministrstva za letal- UJETI JAPONCI „ V ZED. DRŽAVAH na Norveškem Seattle, wash., 6. oktobra. _L I— V nekem ameriškem prista- dveh dneh so nacisti u- nišču na Pacifiku * f*0 dane? ... , izkrcanih pet japonskih vojnih smrtih 25 oseb na Norve- ujetnikov> ki so prvi ujeti Ja_ skem, kjer je bilo progla- ponci( kateri so dospeli na a- meriško obalo. Omenjeni Japonci so bili ujeti Na- v neki pomorski bitki, o kateri šeno obsedno stanje. a postaja na križevem s'°venskega naroda je ob-Uc*i jasno priznanje Hit-|J a so njegove izgube na ^ ronti strahotne in da mo-v svoje zadnje re-iKjj' a zamaši vrzeli v vrstah C aritlad- u^ia v nemškem rajhu V°N> 5- Oktobra (ONA) oblasti so pozvale r vse za vojaško službo gi Hje ® bloške in severne Slo-JJ, 1 del Jugoslavije, ijj IV*l*tvo v teh krajev ^ ,Gorenjske) je bilo L y ratkim priključeno Rajnkem govoru v Kranju 0(ldana z nemške strani ^ ~ ^java, da Nemci sma->y tj, £lovence za ljudi nemške --H 1 Hifi zaradi teSa dolgu-M tlerju pokornost in zve- en odpor Slovencev časopis Kaerntner natisnil govor Gau-Reiner-a, v katerem bodo Nemci pobrali pf .v svojo vojsko, ker so 1 banditom in komuni-^Ugoslaviji povzročili vojaštvu težke izgu-Pa se še vedno z o-„„,.v roki upirajo nemške- f»atv, R»0sti" Slovencev * er Reiner je naštel dolžnosti Slovencev, ter izjavil, da morajo predvsem uničiti vsako proti-nemško delovanje, ter!stvo> Je izJavil danes v nižji stražiti južne meje Rajha, da selzborniC1' da Je izgubila angleška morajo naučiti nemščine in 0va-!zracna Slla v SV0Jlh napadih na diti sabotarje, ter prikrite in 0- ] Nemčijo m ostalo severno Evro-čitne upornike. P° tekom devetih mesecev, ki S v Zaključil je s hudimi grožnjami, z najstrožjo kaznijo vsem, ki se ne bi brezpogojno pokorili poveljem nacističnih zasedbenih oblasti. Rodbine upornikov bodo izgnane iz svojih hiš in njihova imetja zaplenjena. Objava o mobilizaciji NEW YORK, 5. oktobra (Radio prejemna služba) — Mobilizacija Slovencev za obrambo južnih pokrajin nemškega Rajha je objavljena v Kaerntner Zeitung. Jugoslovanski krogi v Londonu poudarjajo dalekosež-ni pomen tega najnovejšega zločina proti mednarodnemu pravu. Tudi na štajerskem je bil objavljen sličen razglas, nabori izvršeni in potrjenci vpoklicani. Gorostasnost nemških argumentov Kdor še veruje v pravico, naj se zamisli v gorostasno utemeljitev tega ukrepa: Nemci, ki so s silo zasedli Slovenijo, izjavljajo, da je slovenski narod nemške krvi — Slovenci, ki so po rodu, krvi in jeziku morda najčistejše slovansko pleme! Narod, ki s'e jim v veliki večini upira z o-rožjem v roki! Tako lažnjiv je pri Nemcih temelj dolžnosti in . . . smrtne kazni. Kdo jih bo kaznoval? so se končali s 30. septembrom, 1,082 bombnikov. AMERIKANCI ODPOTUJEJO IZ FINSKE LONDON, 7. oktobra. — Stockholmski časopis Aton-Tid-ningen poroča, da so pričeli A-merikanci v Helsinkih na Finskem pospravljati svoje reči in da se odpravljajo iz Finske. To najbrže pomeni, da bodo Zedi-njene države prekinile svoje diplomatske odnošaje s Finsko. LONDON, 8. oktobra, cijski rablji so usmrtili danes v še ni nikakega poročila. Trondheimu na Norveškem na--- nadljnih petnajst oseb, ko so JUGOSLOVANSKI VOJNI pričeli izvajati vlado terorja in UJETNIKI NA BEGU brezobzirnega i z t r e bijevanja; vseh, ki se nočejo podvreči "no-' Iz Berna poročajo, da je v vemu redu." ' ! zadnjih dneh prispelo v Švico Z včerajšnjo usmrtvijo dese-;H4 jugoslovanskih vojakov, ki tih oseb, med katerimi so bili so bili v nemških taboriščih kot uredniki, lastniki ladjedelnic in vojni ujetniki. drugi prominentni ljudje, je do-j - seglo zdaj število v dved dneh u- \ Vesela novica od vojaka smrčenih ljudi 25. Nad mestom j Mrs. Maver, 1059 E. 61 St., Trondheimom in nad obalo v je prejela veselo pismo od svo-dolžini 400 milj je proglašeno jega sina Alberta A. Maver. Al-obsedno stanje. jbert je bil poklican v ameriško Vsi ustreljeni Norvežani so armado 28. aprila, t. 1. Sporočil bili obtoženi sabotaže in trans- pa je te dni, da je bil povišan v portacije orožja. Technican korporala. Pisal je Gestapo tajna policija je iz- "Mama, vesel dan je bil danes dala povelja, da se morajo re-jzame. Povej atu in Tonetu in gistrirati vse osebe, ki so se v Albini in Jean in Eddie ter TIMOSENKOVA OFENZIVA KRUŠI NEMŠKO BOJNO MOČ V notranjosti mesta drže Rusi vse pozicije pred masnimi napadi sovražnega moštva in tankov. BORBA ZA STALINGRAD JE STOPILA V SVOJ 45. DAN zadnjem času preselile. "RAHLO ZDRAVJE" HRVATSKEGA "MARŠALA" Nemški radio, naznanja, da je prevzel posle ministra obrambe "neodvisne" hrvatske države poglavnik Ante Pavelič, ker je "maršal" Sladko Kvaternik zaradi "rahlega zdravja" odstopil. SMRTNA OBSODBA ANGLEŠKEGA LETALCA St. Andrews, N. B., 7. oktobra. — Tom R. Hutching, ser-žant pri angleški letalski sili, je bil obsojen na sfrt, ker je dne 5. junija umoril na potu iz gledišča 19 let staro mladenko Bernice Conners. Letalec je star 21 let. Vstvo v Steel Improvement & Forge Co., se še ni vrnilo na delo l\e Vojnega delavskega odbora daje delavstvo °Ja pojasnila o napravi, ki je bila postavljena v Nova urednica Angleško sekcijo "Nove Dobe" z dne 7. oktobra, je prav vešče uredila njena nova urednica, Mrs. Frances Eržen, v Ameriki rojena Slovenka, ki se živahno in aktivno udejstvuje v slovenskem javnem življenju ter je tudi tajnica Jugoslovanskega ameriškega udruženja, ki deluje vrf.1 v za osvoboditev naših primorskih rojakov izpod italijanskega jarma. Med zanimivim gradivom angleškega dela "Nove Dobe" smo opazili tudi izboren dopri-nes o Adamičevi knjigi "What's Your Name," ki ga je prispeval 'Little Stan' Pechaver, bivši u-rednik angleškega dela, ki je zdaj v armadi Strica Sama. lj i 0 ' Pri Steel Improve-fy F°rge Co., ki pripa- ^eh ths Dr°P ForSers m ^s uniji, so kljub po-i vojnega delavske-in njihove lastne uni-o^ se vrnejo na delo, ; j ^ili, da ne pričnejo z kler kompanija ne od-1zvanih "power ham-Je naprave za merje-nadzorovanje pro-1 je izzvala spor v po-2jutra j. od strani vladnega ^ ^ odbora je ^e&a delavskega od-.°bljubil, da bo zaslišal ■ ŠIm 6tih dni nJihove Pri" e plačila dela od kosa j. bo oziral na števil-iT^ je dobila kompanija v' te nove naprave, toda h v, j.. kljub tej obljubi do-L vrnili na delo .Savskega ^ _ se bodo patriotični V! O- ki so voljni dopri-i t,.J dele: reprezentanta urada je rečeno: "Jaz sem \V^eljitve delavstva i ^anti delavstva pa so ^ost sledečo ž za našo vlado "Mi smo soglasno odglasovali, da se ne bomo vrnili na delo, dokler ne bodo "kronologi" odstranjeni iz tovarne. V sedanjih okoliščinah si jemlje vlada krivično prednost, da bi se pod temi pogoji vrnili na delo. "Prav zaradi tega je nastal delavski izpor, torej čemu naj bi se pod istimi pogoji vračali na delo? "Mi vemo, da ti kronologi niso neobhodno potrebni pri našem vojnem prizadevanju, zato jih bo vodstvo tovarne, če je iskreno, odpravijo." V izjavi je nadalje vprašanje, kateri vladni oddelek je naročil kompaniji, naj upelje v tovarni te naprave. Dalje se oporeka trditvi vodstva tovarne, ki je izjavilo, da zaslužijo nekateri delavci po $400 na dva tedna, Samo štirje delavci izmed 250 so toliko zaslužili, toda delali so dva tedna po 12 in 14 ur na dan. EKSPLOZIJA V PARIŠKEM GLEDIŠČU LONDON, 7. oktobra — Sno-či je nastala v nekem pariškem gledališču eksplozija, ki je ubila izjavo:[dve in ranila 18 oseb. Nov grob Po dolgi bolezni je preminila včeraj popoldne ob 5. uri Margareta Magličič, rojena Jurče-vič. Pokojnica je bila stara 76 let ter je živela na 25382 St. Clair Ave. (Lakeland Blvd.). V nedeljo je bila odpeljana v bolnišnico, kjer se je nahajala že preje radi operacije. Doma je bila iz občine Barilovec, fara sv. Josip, odkoder je dospela v A-meriko leta 1896. Poročena je že bila v starem kraju in izmed sedmih otrok živi samo najstarejši sin Andrej George. Poleg sina zapušča žalujočega soproga Johna in več sorodnikov. Bila je članica društva Marije Bi-stričke št. 47 H. B. Z. in Woodmen Circle. Pogreb se bo vršil v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda A. Grdina in sinovi, 1053 E. 62 St. v cerkev sv. Pavla na E. 40 St. Bodi ji ohranjen blag spomin! Kuhinjske potrebščine V obeh trgovinah Norwood Appliance and Furniture, 6104 St. Clair Ave. in 819 E. 185 St., dobite te dni posebno znižane cene na predmetih za kuhinjo Vrnite vstopnice Joseph F. Durn, tajnik odbora za prireditev, ki se vrši v nedeljo 11. oktobra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., prosi vse one, ki imajo vstopnice za listke za vojni bond da iste prav gotovo vrnejo pred prireditvijo, da bo mogoče vse ob času urediti. Prireditev se pomoč Jugoslovanskega reliefa in občinstvo se opozarja, da jo poseti v obilnem številu. Seja "Svobode" Žensko društvo "Svoboda" št. 748 S. N. P. J. bo imelo svojo redno mesečno sejo v petek, 9. oktobra, ob 7:30 uri zvečer v navadnih prostorih. Članice so vabljene, da se seje gotovo udeleže. Zaprtje trgovine Vsled vojnih razmer se bo za časa vojne zaprlo Home Equipment trgovino s pohištvom in potrebščinami za dom, ki se nahaja na 710 E. 152 St. Citajte oglas v današnji številki, v ka- vsem, katere poznam." Tony, Albina in Jean so brat in sestre. Vsem svojim prijateljem pošilja najlepše pozdrave. Njegov naslov je: Technican Corporal Albert A. Maver, 288 Signal Co. Camp Edwards, Mass. Dovoljenje morate imeti Baš sedaj je v teku sezona prešanja grozdja in marsikateri gospodar si bo napravil ruj-no vince za bodočo zimo. To je privilegij vsakogar, le v naprej si morate preskrbeti dovoljenje, oziroma morate o tem obvestiti tozadevni urad. Vsakemu gospodarju je dovoljeno napraviti 200 galonov vina za domači? potrebo in za tozadevna dovoljenja se obrnite na sledeči urad: District Supervisor Alcohol Tax Unit, U. S. Internal Revenue Service, 1044 New Federal Bldg. Detroit, Mich. N Smrtna kosa Danes zjutraj ob 1. uri je u-mrl v St. Alexis bolnišnici Joseph Vidmar, star 56 let, stanujoč na 6312 Carl Ave. Pogreb se bo vršil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Cas in drugo bomo poročali jutri. Smrt v Pittsburgliu Mrs. Tončka Jevnik, 1199 E. 61 St., je včeraj zjutraj prejela telegram, da je ob 4. uri zjutraj umrla v Pittsburghu Mrs, Agnes Gorišek. Pokojnica je bila dolgo let vdova ter dobro poznana. Bila je aktivna tudi pri MOSKVA, četrtek, 8. oktobra — Rusko polnočno poročilo naznanja, da se ruska ofenziva napram nemškemu levemu krilu severnozapodno od Stalingrada nadaljuje ter da drže Rusi vse pozicije v notranjosti mesta, kamor mečejo Nemci ogromne mase tankov in moštva. Ofenziva maršala Timošenka se je zasekala globoko v nemške črte, razbila stotine nemških tankov in potolkla 1,200 Rumuncev. Boji v Stalingradu V notranjosti Stalingrada se ni rdeča armada nikjer umaknila s svojih pozicij, ko je stopila borba za Stalingrad v svoj 45. dan. Tekom včerajšnjega dneva so Rusi pobili okoli 500 Nemcev ter uničil 19 nemških tankov. Rumunske čete v boju V bitkah na Kavkazu so bile vržene v boj nove nemške če- lingrad. Očividno je, da ni ruska ofenziva severnozapadno od Stalingrada izgubila ničesar na svojem zaletu. Timošenkovi napadi krušijo neprestano nemške barikade, ki ščitijo nemško komunikacijsko črto, po kateri prihajajo nemške dobave in ojače-nja v mesto. NA HRVAŠKEM VLADA SUŠA BERN, Švica (NYT) — Vesti iz privatnih virov trde, da pričakujejo na Hrvaškem veliko pomanjkanje v bodoči zimi. Letina je bila slaba, poljedelskih delavcev je primanjkovalo in zdaj je še nastopila velika suša, ki bo žetev popolnoma pokvarila. Seja Društvo Waterloo Camp št. 281 W. O. W. ima svojo redno 8. oktobra, ob 8. uri te. V okolico Novorossiska je sejo nocoj, prispela ena nova rumunska di-j v Slovenskem delavskem domu vizija, ki se bori tam že dva dni. na Waterloo Rd. Na dnevnem Dva rumunska bataljona sta bi-' redu je finančno poročilo deve-la obkoljena in uničena. j till mesecev in članstvo je vab- Vse fronte pa ostajajo zatem- ljeno, da se gotovo udeleži v čim njene napram veliki bitki za Sta- večjem številu. Krasen zastor na odru S. N. Doma, našega največjega narodnega hrama Na posnetku Gasparijevega originala so ovekovečeni slovenski velmožje, zbrani okoli Slovenije, sedeče pod lipo ob divnem Bleškem jezeru. Za snoči je bila povabljena skupina javnih delavcev v Slovenski narodni dom, kje je bila pokazana krasna slika Slovenije, naslikana na odrskem zasto-ru. Sliko je umetniško naslikal po originalu slovenskega umetnika Maksima Gasparija ameriški umetnik Shirley Brait-waithe, ki je s precizno točnostjo pogodil original. Slika predstavlja Slovenijo, ki je upodobljena po krasni, narodno nošo o-blečeni in pod lipo sedeči ženski, ki sprejema od svojih slovenskih sinov m hčera darove pridelkov dežele. Med skupino slovenske- društvih. Doma je bila iz Cer- ga ljudstva stoje naši slovenski terem je označenih nekaj pred-!kelj. Pogreb se bo vršil v sobo-1'velmožje: Simon Gregorčič, An metov, ki se jih bo razprodalo to. Bodi pokojnici ohranjen blag po nizkih cenah. spomin! Belec umoril zamorko LAURINBURG, N. C., 5. oktobra. — Tukaj se bo moral zagovarjati pred sodniki nek 22 let stari belec, ki je posilil in u-moril neko mlado zamorko, mater več otrok. Belec se piše Earl Pressely ter je bil aretiran nato, ko je policijski radio opisal njegovo zunanjost, katero je navedla policiji žrtev, preden je izdihnila. Belec je zamorko, ki je mati petih otrok, najprej posilil, potem pa jo pred njenimi otroci u-strelil. ton Martin Slomšek, Anton Aškerc, Ivan Cankar, slikar Grohar, dr. Ivan Tavčar, dr. Ivan Hribar, pod brezo, nekoliko oddaljen od skupine pa stoji prvak slovenskih poetov, dr. France Prešeren, ki čita svoje poezije. Ozadje slike predstavlja prizor in pokrajino Blejskega jezera. Prvotno sliko, po kateri je bil gke skega zbora "Ivan Cankar" in Michael Lah, znan delavec na polju slovenske kulture in pro-svete. Mr. Gorše je v glavnih pote-jzah pojasnil to umetniško delo, Mr. Rogelj je navedel nekaj zanimivih dejstev glede požrtvovalnosti S. N. D., ki je preuredil in izboljšal tudi akustiko dvorane ter izdal za izboljšano razsvetljavo $1,000; Mr. Vidmar je opozarjal na važnost naše Talije in splošne prosvete, Mr. Lah pa je podal zanimivo sličico umetnika Maksima Gasparija, s katerim je kot dijak skupaj stanoval in ž njim vred — stradal. Bil je lep in animiran večer, katerega so se udeležili poleg u-metnika, ki je sliko izdelal in poleg ostalih vodilnih osebnosti, tudi sledeči zastopniki tiska: za Enakopravnost A. Šabec in Julija Pire; za Ameriško Domovino Frank Turek; za Novo Dobo A. J. Terbovec in Frances Ržen; za glasilo Slovenske dobrodelne !zveze Louis Rozman; za Can-ikarjev Glasnik Ivan Jontez in za Zarjo, glasilo Slovenske žen- Skrbi in težave Hitlerjevih hlapcev Zdaj, ko je nemška vojaška mašina začela polagoma popuščati pod silnimi udarci svojih nasprotnikov, razmišlja Nediče-va vlada o novih ukrepih, s katerimi bi bilo mogoče zatreti u-por generala Draže Mihajloviča. Tudi Antonescu in Horthy, hlap- za ca Adolfa Hitlerja, sta uvidela, Tako na primer dobite peč, mi-j da ni več mnogo upanja na zma-zo in stole, linolej, itd. po ne- go in iščeta primernega izho-verjetno nizki ceni. Blago je kot da. vedno prvovrstno. ' Celo v Ameriki snujejo pri- jatelji Madžarov možnost Horthy-a, da bi sklenil separatni mir. Laval na Francoskem se je začel približevati Herriot-u, da bi si na ta način pridobil zagovornika v nasprotnem taboru. To je naciste tako razjezilo, da so Herriot-a aretirali. Le Nedic in Lotič sta slepa in proti volji naroda in svoji pameti nadalje služita tujcu gospodarju. izdelan ta posnetek, je nabavil dramski zbor Ivan Cankar, ki je plačal zanjo $100. Siika na zastoru pa stane $1,200. To je krasno delo, na katerega je u-pravičeno ponosen Slovenski narodni dom v Clevelandu in z njim vred vsa slovenska javnost. Sliko so predstavili navzočim s primernimi govori sledeči: Janko N. Rogelj, predsednik S. N. D.; Erazem Gorše, tajnik prosvetnega odseka Slovenskega narodnega doma; John Vid zveze, Albina Novak. Slovenskemu narodnemu domu in njegovemu odboru čestitamo na tej lepi umetnini, s katero je okrašen avditorij Slovenskega narodnega doma, na našo slovensko publiko pa apeliramo, da bi pravilno ocenila to krasno pridobitev s tem, da bi vselej v častnem številu poseča-la predstave in ostale prireditce v tem našem največjem narodnem hramu. Prekrasen zastor bo prvič javno pokazan dne 25. oktobra ob priliki "Cankarjeve" predsta- mar, režiser in igralec dram- [ ve "Norec". BTRAN 2.1 ENAKOPRAVNOST 8. oktobri oktobra, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI Wadalj ten c "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznažalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) ...............................................................................$6.50 Por Hall Year — (Za pol leta) ..............................—............................................3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) —,.,.........................—...............................................2 00 Zapisnik politične seje JPO,SS, vršeče se v Chicagu, lil., 12. sept. 19Jf2 By Mail In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) ................................................................. Por Half Year — (Za pol leta) ....................................................................................- 4.00 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ......................................................................- 2.25 ....$7.50 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: .(Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Foe One Year — (Za celo leto) --------------------------------------------------------------------------$8 00 Por Half Year — (Za pol leta) ......................................................................................- 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. SLOVENSKA NARODNA ARMADA Iz tipkane kopije časopisa "Osvobodilna fronta," a katerem smo že včeraj govorili, posnemamo, kakšna bo oziroma je že slovenska narodna armada, sestoječa iz I svobodoljubnih partizanov. Tam stoji: "Slovenska ^narodna vojska, kakršna raste iz naših partizanskih čet in iz enot Narodne zaščite, se bo bistveno razlikovala od vseh armad, v katere so slovenski fantje in možje bili kdajkoli vključeni. Njene osnovne osebnosti so te: 1. Naša armada raste kot armada prostovoljcev, sestavljena bo iz najbolj zavednih in najbolj borbenih Slovencev, zato bo v-tej vojski vladalo tovarištvo in disciplina ne bo slonela na strahovanju, temveč na zavesti. (Ta članek je izšel ob času, ko sfe je to armado šele snovalo. Opomba uredništva.) 2. Naša vojska bo izključno slovenska, nastala na slovenskih tleh in sestavljena iz Slovencev, pripravljenih braniti svoj narod in mu priboriti svobodo, zato je v naprej izključeno, da bi ta vojska izdala slovenske narodne koristi. 3. V naši armadi bodo prevladovali in to armado bodo vodili ljudje iz ljudstva (ki že danes skoro izključno sestavljajo partizanske čete in enote Narodne zaščite), ker sta pač delavec in kmet najbolj požrtvovalna in najbolj borbena in prav danes ponovno dokazujeta, da je delovno ljudstvo hrbtenica naroda; zato naša vojska ne bo le narodna, temveč tudi ljudska vojska, zato te vojske ne bo mogel nihče izrabiti proti našemu Br. Vincent Cainkar, predsednik JPO-SS, odpre sejo točno ob desetih predpoldne v konferenčni sobi gl. urada SNPJ. Navzoči so Jože Zalar, Leo Jurjevec, Anton Krapenc, Marie Prisland, John Ermenc in Vincent Cainkar od JPO-SS. Od ožjega političnega odseka je v začetku seje navzoč samo Ivan Molek; kasneje pride še Etbin Kristan. John Gornik iz Clevelanda je pismeno sporočil, da ne more priti na to sejo zaradi preobile-ga posla, ko se njegova organizacija nahaja tik pred redno konvencijo. James Debevc, tudi iz Clevelanda in član ožjega političnega odseka, je takisto zaposlen, obenem pa piše, da re-signira kot član odseka, ker ne vidi nobenega uspeha in noče sodelovati pri mrtvi stvari. Dalje so se pismeno oprostili dr. Mal- sta je bilo dalje sklenjeno, da se na tem zborovanju razpravlja o sklicanju slovenskega narodnega kongresa, kakor določa resolucija, ki jo je sprejel gl. odbor Slovenske ženske zveze in katera je bila predložena po zastopnici omenjene zveze sestri Prisland našemu odboru. Ta resolucija je bila odložena za to sejo, ker smo pričakovali, da nas bo več skupaj in bomo bolje prere-šetali to vprašanje. Vsekakor je potrebno, da to stvar dobro pretehtamo in poskušamo dognali, če nam je kongres res potreben, dali bo dovolj odziva, kaj bomo predložili kongresu, ako bo skli- rum ni bil za to. Čim manj je danes spora v javnosti, tem bolje je za naš celokupni vojni napor. Kot član ožjega odseka ni imel priložnosti za kakšno delo. Iz Clevelanda je prejel prvo obvestilo, ko je čez 16 dni pismeno vprašal tajnico, kaj dela odsek. Dobil je odgovor, da prvo delo odseka je bilo, da si je nadel posebno ime—in poleg tega zelo nelogično in nesmiselno ime—ni pa odposlal nujne resolucije na odrejena mesta, kar je bila glavna naloga odseka. Čim je to izvedel, je takoj poslal resignacijo, katera mu je pa bila vrnjena. Kmalu po tistem Ostali odborniki se tudi izra-| deloma popravimo. KaHfl žajo kritično. Cainkar pravi, da bo cilj te skupne akcij^'T je bil primoran pisati Zakraj- ga mora biti široka. 0$ ^ can in kako bo glede finančnih j je prišel v Ameriko kralj Peter sredstev, če kongres ustanovi in ožji odsek je začutil potrebo, poseben politični urad za živo in efektivno propagando, kar bo vsekakor glavni namen tega kongresa. Na vsak način je potrebno, da pripravimo dober, konstruktiven in času primeren program za politično akcijo, predno skličemo kongres. To bo torej druga važna naloga današnjega zbora. Kakor je znano, smo pred da je poslal Petru ne samo v svojem imenu, marveč v imenu vseh ameriških Slovencev—kar je bila največja gorostasnost— nekakšno spomenico v interesu primorskih Slovencev. To početje odseka je bilo nedemokratično iz razloga, ker je sedanji kralj brez moči in kot takšen ne more ničesar storiti; kralj je le figura, zato je bila vsaka ly, Anton J. Terbovec, Julija Novak in Louis Adamič. Anton Zbašnik, gl. tajnik ABZ, pismeno poroča, da je Janko N. Rogelj resigniral pri svoji organizaciji kot direktor publicitete za JPO-SS in kot član pomožnega odbora; na njegovo mesto je bil izvoljen Anton Krapenc iz Chicaga. Predsednik Cainkar poroča, da je bila ta seja sklicana, ker i se nahajamo v skrajno resnih časih, ko se bije strašen boj za zmago med dvema diametralno si nasprotnima ideologijama, to je med absolutnim totalitarizmom, ki se predstavlja v krutem fažizmu, barbarizmu in terorju v najširšem pomenu besede, in demokracijo, v kateri se izraža svoboda, človeško dostojanstvo in vladanje po volji ljudstva. Slovani smo že po naravi demokratični in kot taki smo za zmago demokracije, ka- da to ni za nas v*iž-m momentu. Bližnja bo-lahko prinese velika ; morda se osnuje unija, v kateri vsi prestoli. Monarhi-a zatonu in ne ta in ne 2 0 dolgo živela, j ar Pravi, da mi v Ame-" m°remo odločati o obliki IZJAVA Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenska sekcija Slovenci v Ameriki, oziroma Amerikanci slovenskega porekla, ki imajo duševno in v mnogih slučajih materialne zveze s Slovenci v Evropi, imajo v sedanjem svetovnem konfliktu pred vsem zmago ameriške demokracije pred očmi in so pripravljeni storiti za to zmago vse, kar je v njihovih močeh, ve-doči, da je od nje odvisna ne le svobodna bodočnost te dežele, ampak tudi preporod vsega sveta. V tem svobodnem svetu naj tudi Slovenci dobe tisti prostor, ki jim gre po pravici in ki jim je bil doslej odrečen. Slovenci, člani južnih Slovanov, so poseben narod, čigar vsi deli se zavedajo svoje skupnosti in zaradi tega zahtevajo zedi-njenje vseh doslej razbitih kosov v eno celoto—v Zedinjeno Slovenijo, za katero so se bojevali že od svojega narodnega preporoda. Zedinjena Slovenija mora biti avtonomna, organizirana na čisti demokratični podlagi* in kot taka naj postane del nove Jugo- vsakomur njegovo individualno slavije, v kateri bo avtonomija svobodo, ki pa ne sme onemogo- Na sliki vidimo angleške vo jake v Egiptu, ki ogledujejo no ve vrste bombo, ki se, ko je vr žena, prime sovražnega tanki ter ostane na njem prilepljeni toliko časa, dokler ne eksplo dira. jev in zapostavljanj, enaka pra vica za velike in male, ki edin! more biti temelj svobode, napredka in varnosti. Za te cilje pozivamo na sodelovanje vse Slovence in Slovenke brez razlike strankarske ali verske pripadnosti, priznavajoči vseh njenih delov in njena demokratična organizacija zajamčena z ustavo brez vsakih reakcionarnih pridržkov. Prepričani, da bo v novem svetu vsaka izolacija nemogoča in da bo razvoj vsakega naroda odvisen od razvoja vseh, so Slovenci enako pripravljeni delati za demokratizacijo vsega Balkana in vse Evrope in doprinesti, kolikor je v njihovih močeh, za organizacijo sveta, kjer naj zavlada pravičnost brez privilegi- Na sliki sta kongresnika Sam Rayburn iz Texasa (na levi) in John W. McCormack iz Mass., ki sta predložila v zakonodaji antiinflacijsko predlogo. čiti sodelovanja na skupnem po lju, kjer prav sedaj bije narod naših dedov boj za življenje ali smrt. Chicago, 111., 12. septembra 1942. Sledi vprašanje reprezentacije kongresa. Predloženih je mnogo sugestij. Molek priporoča, naj bi kongres tvorile vse centralizirane organizacije s proporčnim zastopstvom po številu članstva. Kristan je za široko reprezenta-cijo; čisto vse krajevne slovenske organizacije in ustanove naj pošljejo delegata poleg centraliziranih; uredniki listov naj tudi imajo delegatske pravice. Po dolgi debati je bil sprejet sledeči predlog sestre Prisland: Slovenski narodni kongres tvorijo glavni odborniki vseh slovenskih centraliziranih organizacij, kolikor se jih hoče udeležiti; dalje vse lokalne slovenske organizacije in ustanove vsake vrste lahko pošljejo po enega delegata; končno imajo uredniki vseh slovenskih listov delegatske pravice. Lokalne organizacije in usta- RADI VOJNIH RAZMER smo primorani razprodati našo popolno zalogo hišnih potrebščin^ ker bomo trgovino za časa vojne zaprli. Ako potrebujete kake potrebščine, pridite v našo trgovino in si jih nabavite. Tu vam omsnjanio le, nekaj izmed predmetov, ki jih bomo po skrajno nizkih cenah razprodali. .stari kraj. Glavno je, ečemo za združeno Slo-^estra Prisland ima trd-. v Slovence v starem ^isli, da bodo že po-demokratično vlado. c svetuje—ker je že bi si zborovalci vze-' ^r. Kristana pa poob-aj.a med odniorom spiše h ^ resolucijo, na podlagi " lii P°tem nadalje raz-% 36 bilo sprejeto in ftska seja je zaključevali : I)0 /?Vanje pop oldanske 'lastnik MUlberry 4111 ! "THAT LITTLE GAME" mter.nat>iwtooncUrck - . wiummBmmmmmmHmmmmrnKmmmmmmmmmmmmmmmmfnmmmaarmnmr "mmruptmrv^^-• 1 » r-=—r-T»T——■ ■■!! ma knew lots abouty x r,s it»° we've raised ;at Hitler when ht • r 1,1 ten W War Bonds-8 go!" " SEE THAT.-(•AO vWotAtaER \ WAS GETTVMG THE ACE OF HEARTS AMDTHE Act OF ■DtA(V\0(At>S ALufc TIME AUCS CO Ok D N'T CATCH "THE OTHERS. -THE. Tsno "BuAcvi-j AcES ARB MissmG. DISTRIBUTED NATIONALLY.—More than 640,000 copies of this striking new War Bond poster, showing troops going forward iu battle with bombers and a vision of Uncle Sam carrying the Star Spangled Banner overhead, are being distributed throughout the Nation for display in theaters, busses, schools, and other places of public notice. The poster w«ms drawn by N. C. Wyeth, famous illustrator and niuraliet. 1'orm No. wss-5ts Mali oglasi Boring Mill delavci Izkušeni na velikih "horizontal" in "vertical" strojih Operatorji ! velikih strugalnikov i Slab-Miller delavci Bench Assemblers Hooker-on Plača na uro, "overtime" poleg; se mora predložiti dokaz ameriškega državljanstva; če ste uposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. Wellman Engineering " 7000 CENTRAL Na delo se sprejme Takoj se sprejme operatorico za Beauty parlor. Istotam se sprejme žensko za čiščenje. — Zglasite m na 6111 St. Clair Ave. Išče se sobo med East 66th St. in East 79th St., v mirnem kraju. —■ Kdor jo ima za oddati, naj pusti naslov v uradu tega lista. 3 velike sobe se odda, v najem. Gorkota, plin in elektrika. Vpraša se na 992 E. 74 St. Išče se stanovanje s 4 ali 5 sobami, za 3 odrasle osebe v družini. Želi se dobiti med E. 55 St. in E. 75 St. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. -- ... JT um. ,i.i...--.,,............. ... Spalno sobo se odda v najem. Najemnina $3 na teden. — Vpraša se na 15311 Hale Ave. Oglašajte v - - -Enakopravnosti A. MALNAR Cement Work 1001 E. 74 St. ENclicott 4371 Poslovenil Anton Melik Ruski spisal M. Arcibašev iMt*. /M —Courtesy United Features Syndicate. v soboto, 10. oktobra v Slovenskem domu na Holmes Ave Vabilo na STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 8. oktobi"8' "Jaz ne morem trpeti vojaške godbe!" je spregovoril Paša Afanazjev in z nevoljo grbančil čelo, a ne zato, ker so mu bili zares neprijetni glasovi trobelj, — v tako prozornem in čistem zraku so zveneli oni glasovi čisto in prijetno, — temveč zato, ker se mu je kornet zdel plitev in ker ga je njegova navzočnost razdražala. "Zares?"1 je vprašal kornet prijazno in visoko privzdignil obrvi. "Predstavljajte si!" je z ironijo odvrnil Paša Afanazjev. "Ti zvoki so tako plitvi in motive izbirajo Vaši kapelniki od . . . vrag vedi, odkod . . . Povejte, prosim Vas, saj je vendar tudi dobra godba! . . . Sploh pa se čuje pri njih v vsakem zvoku, da do godbe same pravzaprav nikomur nič ni, temveč da,je ednostavno treba razveseljevati poslušalce, — no, in razveseljujejo jih . . . "No, da," je popustljivo dejal kornet, "a vendar je prijetno, veste, v takemle čudovitem večeru poslušati kak čeden odlo mek tega ali onega napeva." Paša Afanazjev se je ozrl nanj z uničujočim preziranjem in se ugrizel v ustnico. "Cujte," je rekel kornet, poslušaje z zadovoljstvom: "—zelo lepo ... To je iz "Geische" je pojasnil s še večjim zadovoljstvom in nalahko tleskal v taktu s prsti. Paša Afanazjev je skrivil ustnice, pogledal nanj in zavihal nos. Liza je okrenila glavo in resno pogledala na kometa. "No," je rekel Paša Afanazjev, umolknivši za trenutek, "ampak mi se odpravimo na je-sen . . . "Da . . ." je odgovorila z resnim, kratkim glasom Dora. "Kam?" je vprašal kornet začudeno. "V Peterburg!" mu je odgovoril Paša Afanazjev; nenadno, sam ni vedel zakaj, mu je postalo žal korneta. "To se pravi ... A Lizavjeta Pavi ovna?" je z istim začudenim tonom vprašal kornet, in v njegovem moškem glasu je nekaj zadrhtelo. "Vsi, vsi se odpeljemo! . . . je dejal Paša Afanazjev. Kornet je umoknil in na njegovem čednem, brezizraznem obrazu se ni dalo razbrati ničesar. "Za kateri študij ste se odločili Vi?" je vprašala Dora. "Za medicino, kajpada!" je z žarom odgovoril namesto Lize Paša Afanazjev. Za medicino . . ." je odgovorila resno še Liza. Jaz mislim, tu se sploh ne more izbirati!" je ognjevito pričel govoriti Paša Afanazjev in pri tem nad mero mladostno mahal z rokami. "Kaj pa je pri sedanjih razmerah pedagoški študij? — Neumnost! Učiti to, kar bi si človek želel, tega ne dovolijo, a vtepati v glavo abese-do . . . hvala lepa! To je zdravnik vse kaj druzega! V njegov posel se da težko vmešavati. A kakšna sreča mora biti, če si rešil jednega samega človeka smrti in trpljenja! . . . Pogledaš, — življenje je že vsem pri kraju, in naenkrat ... da, to je treba samo razumeti! . . . Velike, dobrodušne oči so se Paši vlažno zameglile od navdušenja. "Da, in vrh tega je to sedaj n a r odu najpotrebnejše! In zdravnik se lažje izmed vseh ukvarja s propagando!" se je odzvala Dora nekoliko nosljajoče. Godba je prenehala nenadoma na visoki noti rezko in čisto zveneče troblje. Postalo je tiho. Zvezde so se bile neopaženo zablestele nad mestom, a na bijlvaru se je stemnilo tako, da se že ,ni več razločilo obrazov. Na koncu bulvara, pod velikimi lipami, so se od časa do časa rdeče zasvetile cigarete in beli plašči častnikov. "Sploh je spregovoril Paša Afanazjev s tako globoko zvenečim glasom, kakor da odgovarja na svoje lastne misli, vsako delo je pred vsem delo Izpolni pošteno svojo dolžnost, pa bodeš koristil . . . Ne gre se za to, kaj si, temveč za to, da živiš sam svoje lastno, resnično življenje, ki je v njem borba in zmaga . . . Ah, kadar pomislim, da še dva, tri mesece, in jaz bodem daleč od vseh teh brezbarvnih, plitvih, zadovolj-no-mirnih ljudi j, od vseh teh malih razmer in interesov, — tedaj mi zamre v prsih nekaj od same radosti!" Kornet je izustil nekaj kakor neodločen, trepetajoč glas. "Kaj ?" je strogo vprašala Liza. Kornet je molčal. "Glavno je, — učiti se, učiti se in učiti se!" je z rezkim glasom kakor da šteje, in stresaje z glavo izpregovorila Dora. "V tem je sila, v tem je vse! . . . Nam je potreba samo izobraženih ljudij, — diletantov je do- RAEBURN VAN BUREN ABBIE AN' SLATS KEERECT/ SLATS, I NEED MONtV TO Buy UNITED STATES WAR BONDS SO I'VE COME OUT OF RETIREMENT-BUT MIND YOU-ONLY ,____FOR THE DURATION BATMLESS 6R0GGINS DON'T TELL ME YOU'RE GOING TO WORK// __.—" KS VIS. TimmryDv*. ] volj ... Z golimi rokami se ne da ničesar napraviti v našem času!" "No, da!" se je odzval v temi glas Paše Afanazjeva. "In ne samo zato, da bi napravil nekaj karkoli, temveč pred vsem za sebe samega, za svoje lastno življenje »pred vsem. Treba je vedeti vse, da moremo razumeti vso krasoto in radost življenja!" "Razširiti si obzorje . . ." je rekel nenadoma kornet v nenaravno uverjenem tonu, iz katerega se je čulo nekaj plahega, usmiljenja vrednega. Vsi so nenadoma obmolknili, tako da je leglo nekaj nerodnega, morečega v tišino. Liza se je zopet ozrla na korneta, toda v temi ni opazila ničesar razen belo se odražajoče-ga plašča. Paša Afanazjev se je zasmejal kratko in sovražno. V njem že ni bilo več sočutja do korneta, temveč objela ga je želja, da bi mu nasprotoval in ga ponižal. "Za korneta krščanske armade že popolnoma zadostuje!" je šepnil Dori. N-da!" je rekla Dora in iz njenega glasu se je slišalo, da zadržuje zasmehujoč, škodoželjen nasmeh. In vsled tega, ker je iziginilo čisto, prijazno razpoloženje in se umaknilo plitki škodoželjnosti in želji po nasprotovanju, je obenem postalo vsem pusto in nerodno, in ne veselo in prosto kakor preje. "Čas je, da gremo domov," je rekel Paša Afanazjev in zavzdihnil. Dora je zazdehala. "Da-a . . ." Spremili so Doro do vrat njenega doma in se vrnili nazaj vsi trije skupaj. Medpotoma je Paša Afanazjev spraševal korneta, če je bral Nietzcheja in Marksa. Kornet je odgovoril, da je bral ;toda v njegovem glasu je bila negotovost in ko ga je Paša Afanazjev škodoželjno spraševal, se li spominja tega ali onega mesta, je odgovarjal kornet z nekako izmučeno topim glasom, dihaje skozi nos: "Ne spominjam se, zares . . . Zdi se mi, da sem to prezrl . . . Veste ,tako malo časa imam prostega : . ." Liza ju je poslušala resno, in zdelo se ji je čudno, da je pred nedavnim časom mislila na to, da vzame korneta. Zdaj je pomislila, da se to na noben način ne more več zgoditi, in postalo ji je žalostno, sama ni vedela zakaj. Paša Afanazjev se je poslovil pred svojim domom, a kornet je spremil Lizo še«-nekoliko korakov do vrat njenega dvora. Cula sta, kako je Paša Afanazjev stopal po lesenih stopnicah navzgor, ropotaje s konci čevljev, a nato, kako je zazvenčala kljuka. "Do svidenja, Nikolaj Niko-lajevič!" je spregovorila Liza in iztegnila roko. Kornet je prijel njeno roko, a jo je takoj zopet izpustil. "Lizaveta Pavlovna," je nenadoma izpregovoril s tresočim se in za tako velikega, možatega človeka neprimerno slabim glasom, "to je torej' resnica, da vi odhajate?" Liza se je naenkrat neprijetno spomnila, kako jo je Paša Afanazjev med smehom uver-jal, da bo kornet tisti trenutek, ko mu bo ona povedala, da misli oditi, izvlekel iz žepa top in se "nepreklicno" ustrelil. "Odhajam . . ." je odgovorila suho in skoro sovražno, kakor ni Še nikoli govorila z nikomur. Kornet je n^olčal. Njegova leva noga, stisnjena v tesno oblečenih jahalnih hla-Jčah, je silno trepetala in nekaj nerazumljivo težkega in brezupnega ga je tiščalo v prsih. "Tako . . ." je s trgajočim ki jo priredi Druš+vo Collinwoodslce Slovenke št. 22 s. D. Z. Predsednik se boii dotika nalahko drhtel in curljal dež. (katerih so tu, tam stal6; mrtvo-nepremične jelke'l ze. Vse je bilo tako tuje- j no, nepoznano. Liza je pomislila na«"1 strahom: "Kaj delajo oni ta*;' Bilo jej je nerazum'^ je, in vsled tega strašno! sli, kaj da delajo ti »JJ znani ljudje z dolgimi d* kam in odkod teče ta ka, kdo in kako živi na i rumenih bregovih, za te'"l mujočimi jelkami in breJ Ko se je začelo m^j Liza vzdihnila, odšla v kjer so že bile prižgane* Pred kratkim, je bila predsedniku Rooseveltu poklonjena japonska zastava, ki so jo zaplenili ameriški marini na Makin otoku. Ko so predsedniku ponudili zastavo vzhajajočega sonca, je slednji ni hotel sprejeti, niti se je dotakniti. Zastavo so dali potem nekemu muzeju. glasom odgovoril čez hip. "Za- premično, a nato se je okrenil kaj ? . . ." "Študirat, to se razume . . ." je zmignila Liza k mehkima ramama in osorno pogledala nanj. "Kaj je to . . . neizogibno potrebno?" je vprašal kornet. Liza ni odgovorila, in zdelo se ji je vedno bolj čudno, kako je mogla kdaj misliti na to, da se poroči s tako topim in omejenim človekom. "No, čas je iti domov . . ." je rekla hladno. "Do svidenja!" "A jaz, Lizaveta Pavlovna . . . kako . . . krogi jo skozi glavo! . . . je zamrmral s čudnim brez-miselnim in težkim glasom kornet in povedal nekaj čisto drugega ,kakor je liotel reči. "Iz topa?" je resno vprašala Liza. "N-ne . . se je začudil kornet. "Zakaj iz topa?" "Tako ... Do svidenja!" je rekla Liza in zopet iztegnila roko. Kornet je hotel povedati še nekaj, ,a_ je, pogoltni^' mukoma ih ostal sam. Minuto je stal ne- in odšel tiho po ulici, le z ostrogami nalahko rožljaje. Nekje v temi za plotom je zadonelo neodobrovalno trkanje čuvaja. III. čez štiri mesece sta se peljali Liza čumakova in Dora Baršavska v Peterburg. Paša Afanazjev je bil odšel že preje in obljubil, da ju počaka na kolodvoru. Vozili sta se v tretjem razredu. že je bila nastopila jesen in vreme je bilo sivo, deževno, a vendar še svetlo in mirno. Dež je padal cel dan. Vse je bilo mokro, — vagoni in tračnice in načelniki postaj; lege pod tirom so počrnele. Na površini naraslih rek in luž, ki so hitele mimo, so plesali gosti kolobarč-ki okrog kapelj, ki so jednako-merno padale izpod sivega neba.xVse je bilo mokro in je blestelo, kakor da je na vsakem rumenem lističu, na vsaki bilki, na prsti, na ljudeh, posebna vode-'na, prozorna skorja. Povsod'je Do,ra je sedela na svojem mestu v vagonu in čitala, a Liza je stala na pokritem mostovžu pri oknu in gledala s svojimi vzbočenimi, vprašujočimi očmi nazaj, kjer se je zlival trepetajoči sivi horizont za mokro ko-preno dežja z belim, enoličnim nebom. In vse bolj se je zdelo, da je ostavljeni dom, oče in mati, Serjoža, psiček, mesto, vse to tako neskončno drago, do bolesti ljubljeno, tu nekje, takoj za horizontom in da bi jih videla, samo ako bi se vzpela nekoliko višje na prste. "Tra-ta-ta . . . tra-ta-ta . . . tra-ta-ta! . . ." je ropotal v ritmu, z železno doslednostjo vlak in drvil vedno dalje in dalje. "Trarrarah!" je zabrenčal in zatrepetal mimo visok železen most nad veliko, rumenkasto-umazano reko. Liza je pogledala navzdol in opazila daleč pod seboj kakor igračke čolne in splave, ki so se vlekli drug za drugim, mokra drva na splavih, sive, majhne ljudi, ki so brodili po vodi z dolgimi tenkimi drogovi, in motno, široko, rumeno vodo, počasi plavajočo nekam, izgubljajčo se v dalji v malih plitvih vrtincih in tokih. Nekaj umazanega in žalostnega je bilo na tej rumeni reki, v izpranih, rumenih bregovih, po in so se širile nesmisC gromne sence ,ter sedla Dore. "Kam se peljemo?" Je iz vsega srca, iz vsega bistva vprašati Liza, a tega je rekla s svojim nekoliko lenim glasom-, "Paša naju tam pač r ^ Ari "Seveda . . ." je od^1 J* j; (Daije prihodnji« ""Sole Dora. BUV BONDS RAZPRODAJA HIŠNIH POTREBŠČIN 1A V KUHINJO . LINOLEJ____________________________39c J Inlaid linolej___________________od na' 5 komadov: Miza in 4 stoli______—17-95 fj f4^ Grand—Magic Chef—Roper in Norge kuhinji l. 5 '.95 V® ITU**« 819 E. peči od________________________ NORWOOD APPLIANCE & FURNITUR^ ^ 6104 St. Clair Ave. 819 E. ^ & , k YOUR OLD PAPERS CALL THE SALVATION ARMY MI DAJEMO: IN MENJAVAMO EAGLE ZNAMKE The May Co.'s pritličje Prijetni novi stili! Cottage Set Curtains Te kakovosti po zelo nizki ceni KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE Tu se kaže le tri vzorce— 10 ali več drugih vzorcev izberof Rdeče—Modre—Zelene Nikoli ne bi verjeli, da je goče nuditi vaši kuhinji tolik0 domačnosti in prijetnosti za tako nizko ceno; živi novi vzorc| —običajni in posebno ukrojen1 vzorci. V polni meri—in krasu® zgledajo na oknih. The May Co. Basement f i Začetek ob 8. uri zvečer. — Kri*t0 Vstopnina 35c, davek 4c ,01 Prijazno vabimo članstvo SDZ in činstvo na čim večji poset! . htfmifflriV •.■J. rfsffi&Z' „