Cm*
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIV.
KAMNIK, 12. SEPTEMBRA 1984
ipl S slavnostne seje občinske skupščine
Nastop folklornih skupin
14. dnevi narodnih noš, folklore in obrti
Pred več kot 15.000 obiskovalci se je v nedeljo, 9. septembra
odvijal sprevod narodnih noš in folklornih skupin iz Slovenije in I
zamejstva. Pražnje okrašeno mesto, stojnice in bogata gostinska I
ponudba so zadovoljili številne goste, ki so se namenili preživeti I
nedeljsko popoldne v gostoljubnem Kamniku (S. Z., foto D. I Štefula).
Ob prazniku občine Kamnik je bila v soboto, 28. julija, slovesna seja zborov občinske skupščine. Poleg delegatov, borcev, družbenopolitičnih delavcev, so se seje udeležili tudi gostje. Tako so poleg predsednika naše občinske skupščine Antona Ipavica prisotne pozdravili in jim čestitali za praznik tudi predsednik skupščine občine Peč Selman likaj, podpredsednica skupščine občine Kranj Alojzija Planinšek, predstavnik Zveze borcev za severno mejo 1918-1919 Viktor Koritnik in predsednik skupščine občine Domžale Karel Kušar, ki je predvsem pohvalil dobre izvozne rezultate v naši občini in dobro sodelovanje z njihovo občino.
V slavnostnem govoru je predsednik občinske skupščine Anton Ipavic najprej opozoril na težke dni oboroženega boja na Kamniškem, nato pa orisal gospodarske in družbenopolitične razmere v državi in občini, ki terjajo od slehernega delavca spoznanja, da brez uskladitve porabe s stvarnimi možnostmi, torej z razpoložljivimi sredstvi, ni in ne more biti stabilizacije; negativne trende je
moč zaustaviti samo z boljšim delom in večjo proizvodnjo.
Posebej je izpostavil rezultate kmetijske proizvodnje, ki je za 20% večja v primerjavi z lanskim obdobjem. Tudi na področju turizma so se stvari premaknile na bolje.
Nadalje je govoril o kadrovski
politiki in politiki zaposlovanja v naši občini in poudaril, da je načrtovanje kadrov v naši občini še vedno najšibkejša točka v kadrovski politiki. Zapletenost gospodarskih razmer nas danes bolj kot kdajkoli sili v to, da v praksi uresničimo staro zahtevo - pravega delavca na pravo mesto. Po-
Podelitev bronaste plakete občine Kamnik IVANKI ŠINKOVEC, upokojenki, za 30-letno aktivistično delo na območju KS Gozd-Crna.
trebno bo zagotavljati tudi funkcionalno izpopolnjevanje delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki naj bi v bodoče prevzeli najodgovornejša dela in naloge "v OZD.
Govornik je opozoril tudi na ukrepe, ki naj bi jih komunisti v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih sprejeli za izboljšanje funkcioniranja političnega sistema, hkrati pa v njem odpravili neracionalnost v organiziranju tako delegatskega sistema kot strokovnih služb.
Na slavnostni seji je predsednik občinske skupščine podelil občinska priznanja in nagradi Toma Brejca (prejemnike priznanj in nagrad smo objavili v julijski številki glasila) ter priznanje republiškega sekretariata za LO Antonu Fišerju, predsedniku občinske konference SZDL, za ustvarjalno in prizadevno delo ter dosežene uspehe pri razvoju splošne ljudske obrambe.
Za praznično vzdušje so že pred pričetkom seje poskrbeli člani pihalne godbe Solidarnost, po seji pa Mešani študentski pevski zbor Kamnik in Glasbena šola Kamnik.
VERA MEJAČ
Vinko Hafner v Stolu in Svilanitu
»Reči, moram, da odhajam iz Kamnika zelo zadovoljen in kar s precejšnjim optimizmom,« je ob zaključku obiska v Kamniku dejal Vinko Hafner, predsednik republiške skupščine, ki je 19. julija skupaj z Jožetom Knezom, podpredsednikom RK SZDL, in Rudijem Kropivnikom, podpredsednikom Gospodarske zbornice Slovenije obiskal kamniški delovni organizaciji Stol in Svilanit.
Gostje so si ogledali proizvodnjo in se pogovarjali s predstavniki samoupravnih teles in družbenopolitičnih organizacij v obeh delovnih organizacijah, o gospodarskem položaju in rezultatih stabilizacijskih prizadevanj. Ugotovili so, da oba kolektiva kljub težavam, dosegata zelo dobre rezultate. Še posebej pri izvozu svojih izdelkov, povečanju celotnega prihodka in dohodka in seveda tudi pri nagrajevanju po delu. Med težavami in problemi pa so dali največ poudarka negotovosti pri dobavi surovin in repromateriala in stalnim pritiskom dobaviteljev za povišanje cen surovinam. Notranje rezerve, ki so jih večinoma že izkoristili, ne morejo biti več kos naglim skokom cen surovin. Podobno je tudi pri razpolaganju z ustvarjenimi devizami, saj je delež, s katerim razpolagajo delovne organizacije premajhen, da bi si z njim lako zagotovili normalne pogoje za proizvodnjo in izvoz.
Popoldne se je tovariš Hafner s sodelavci sestal s predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki so ga seznanili z gospodarskim in družbenopolitičnim položajem v občini. Posebno pozornost so namenili težavam, s katerimi se srečujejo v delegatskem sistemu.
Podatki, da je v Kamniku v prvih šestih mesecih letos proizvodnja v fizičnem obsegu porasla kar za 8 odstotkov nad lansko v enakem obdobju, izvoz se je povečal za polovico, celotni prihodek za 70 odstotkov kažejo, da kamniški delavci ne drže križem rok, vendar pa hkrati pričakujejo, da bomo nekatere pereča vprašanja v širši družbi hitreje in odločneje reševali. S tem v zvezi so omenili vprašanje takoimerio-
vanih »sivih cen« oziroma izsiljevanje višjih cen z raznimi samoupravnimi sporazumi. Še več bomo morali vlagati v izboljšanje tehnologije, ki bo namenjena proizvodnji, tudi za izvoz. Od 33 naložb v lanskem letu so bile le tri usmerjene v izvozno proizvodnjo. Več bo treba storiti tudi za povezovanje kamniškega gospodarstva v okviru republike in • širše. V razpravi so menili, da bi bilo treba spremeniti republiški zakon o državni upravi, ki je občinske uprave razdrobil na več delovnih skupnosti, kar povzroča dodatne stroške in ne zagotavlja povezanosti in učinkovitosti.
Vinko Hafner je nato govoril o aktualnih nalogah, ki stoje pred skupščinami v obdobju do konca leta.
Poudaril je, da bodo vloženi napori za to, da bodo do konca leta znani v'si pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu.
»Zelo me veseli, da se je položaj v Stolu izboljšal in da dosegajo zelo spodbudne rezultate v izvozu. Tako usmeritev je treba podpirati«, je ob koncu dejal Vinko Hafner. »Tudi nad lepimi uspehi Svilanita sem presenečen, to je zdrava in napredna delovna organizacija. Želim samo, da bi take rezultate dosegali tudi v prihodnje.
Podobno kot na Gorenjskem je tudi v kamniških OZD zastarela tehnološka oprema, kar lahko dolgoročno, če se stanje ne bo spremenilo, negativno vpliva na gospodarjenje. Več pozornosti bo treba nameniti zlasti nadaljnjemu razvoju Titana, ki ni v zavidljivem položaju, čeprav ima v kovinski industriji pomemben delež v kamniškem in slovenskem merilu. Zato bi se morali v takih kolektivih zavzeti za bolj odločnem napredne usmeritve,« je zaključil predsednik republiške skupščine.
, F. S.
★ ★ ★
V okviru delovnega obiska v kamniški občini si je predsednik Slovenske Skupščine Vinko Hafner s sodelavci in predstavniki skupščine občine ter DPO Kamnika ob prihodu v Svilanit najprej ogledal proizvodnjo, vodstvo   delovne   organizacije in
predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij pa so ga seznanili s samoupravno in družbeno-politič-no organiziranostjo Svilanita. Ob ogledu proizvodnje se je tov. Hafner posebej zanimal za probleme v poslovanju, preskrbo s surovinami, delež izvoza, večina vprašanj pa je bila povezana z vključevanjem delavcev v prizadevanja za uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije in izboljšanje pogojev dela.
Po ogledu proizvodnje je stekel pogovor v sejni sobi delovne
• V soboto, 8. septembra, je kolektiv Stola s slovesno sejo delavskega sveta praznoval visok jubilej, 80-Ietnico tovarne. Slavnostna seja je bila v Kulturnem domu na Duplici, odkrili so tudi spominsko obeležje delavcem te tovarne, ki so 27. julija 1941 odšli v partizane. Več o slovesnosti in Stolu bomo objavili v naslednja številki.
organizacije, ki so se ga poleg članov strokovnega sveta udeležili še predsedniki delavskih svetov in predsedniki družbeno-političnih organizacij ter delegata zbora združenega dela republiške skupščine z naše delovne organizacije.
Ker so bili podatki o rezultatih poslovanja tov. Hafnerju posredovani že pred obiskom, je bil pogovor osredotočen na uresničevanje planiranih ciljev v letu 1983 in 1984 ter probleme po-
slovaja. Čeprav je Svilanit lani dosegel lepe rezultate saj je bil ustvarjeni dohodek 718.208.255 din za 15% večji od povprečno ustvarjenega dohodka na delavca v podskupini dejavnosti. Za čisti poslovni sklad je bilo razporejenih 177.874.648 din, OD je bil 19.645 din. Del Svilanitove proizvodnje se že od leta 1962 dalje prodaja na evropskem trgu in je izvoz od tega leta, ko je znašal 18.00 dolarjev narasel v letu 1983 na 2.881.659 dolarjev oziroma kar 18,85% prihodka. Fizični plan proizvodnje v letu 1983 ni bil v celoti dosežen v bazični enoti Svilanita, to je v tkalnici frotirja, zaradi pomanjkanja bombažne preje, vendar je bila z delno preusmeritvijo asortimana in prerazporejanjem delavcev posledica izpada ublažena, ker je bila dana popolna prednost proizvodnji za izvoz, proizvodnji z več vloženega dela in asortimanom z boljšim dohod- ' kom ter uslugam za tuje firme. Čeprav se nekateri problemi poslovanja v obeh TOZD, t. j. v TOZD Frotir in TOZD Svila nadaljujejo še v letošnjem letu, je bilo ugotovljeno, da je s sprejetimi ukrepi v okviru programa ukrepov v oteženih pogojih gospodarjenja bil tudi ob polletju dosežen lep poslovni rezultat.
Tov. Hafnerju in njegovim sodelavcem so bili predstavljeni tudi nekateri zunanji problemi, ki onemogočajo normalno delo in
(Nadaljevanje na 2. strani)
Delovni čas občinskih upravnih organov
Na 89. seji izvršnega sveta skupščine občine Kamnik v mesecu juliju je izvršni svet razpravljal in sklepal o dopolnitvi odredbe o delovnem času upravnih organov občine Kamnik.
Delovna skupina, ki jo je IS SO Kamnik imenoval že v letu 1983, je izvršnemu svetu predlagala, da se s 1. januarjem 1984 v delovni in obratovalni čas občinskih upravnih organov vnese nekatere spremembe, ki bi občanom omogočale lažje urejanje zadev pri občinskih upravnih organih.
Spremembe so temeljile na ugotovitvi ankete izvedene med občani ter med delavci SO Kamnik, spremenjen delovni čas pa je bil poizkusno uveden za 6 mesecev.
Delovna skupina je po poteku poizkusnega časa ugotovila, da je večina predlaganih sprememb obratovalnega časa dosegla svoj namen, čeprav je zaradi sorazmerno kratkega časa nemogoče dati popolno oceno. Kot posebej učinkovita se je pokazala možnost registracije računov obrtnikov vsak delovnik, kmetje pa so kar primerno koristili možnosti uradnih ur in vsak drugi torek v mesecu, t.j, na semanji dan. Kot nuečinkovito pa se je pokazalo podaljševanje obratovalnega časa ob sredah do 18. ure, ki naj bi bil namenjen delavcem, ki so zaposleni v drugih občinah. Obisk v zadnjih urah je bil res minimalen, za delavce in zlasti delavke v občinskih upravnih organih pa v večini primerov kar odveč.
Izvršni svet je po razpravi o učinkih spremenjenega obratovalnega časa v občinskih upravnih organih sprejel odredbo o dopolnitvi odredbe o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih občine Kamnik s sledečimi uradnimi urami: v ponedeljek od 8. do 12. ure in od 13. do 15. ure
v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure
v petek od 8. do 12. ure
Vsak drugi torek v mesecu (semanji dan) od 8. do 11. ure.
Uprava za družbene prihodke ima uradne ure za registracijo računov tudi ob torkih in četrtkih od 10. do 11. ure.
Dopolnitev odredbe je začela veljati s 1.7.1984.
Izvršni svet je po sprejemu odredbe razrešil delovno skupino z zadolžitvijo, da se obratovalni čas objavi tudi v Kamniškem občanu in s tem kar najširši krog občanov seznani z vzroki in spremembami obratovalnega časa občinskih upravnih organov.
B. W.
Poslovanje v šestmesečnem obdobju
Vinko Hafner na obisku v Kamniku
(Nadaljevanje s 1. strani)
poslovanje. Ugotovljeno je bilo, da na primer, politični usmeritvi v izvoz ne sledijo tudi ekonomske spodbude. Delež deviz, ki ostaja temeljni orgaizaciji, se pogosto spreminja ih ne omogoča dolgoročnejše usmeritve, ki pa je v izvozu še kako potrebna.
Primerjava produktivnosti dela v Svilanitu ter, na primer, v tovarni Egeria v Tiibingenu v ZRN, kaže, da na posameznih fazah dela to produktivnost dosegamo in v posameznih primerih celo presegamo, imamo pa že večjo režijo v posameznih obratih in se ta nato stopnjuje do dvakratne obremenitve izdelka z raznimi dajatvami. Ob takšnih pogojih naši izdelki ne morejo biti konkurenčni, tečaj dinarja in izozne stimulacije pa izvoznikom ne omogočajo ustvarjati primernega dohodka. Zato je v Svilanitu prevladala odločitev, da se v izvoz usmerja v zadnjih letih toliko proizvodnje, kot je potrebno za pokritje lastnih potreb in za devizno soudeležbo dobaviteljem preje. Na področju izvoza in uvoza se pojavlja neurejenost, ki poleg motenj v proizvodnji povzroča veliko škodo tudi s stališča narodnega gospodarstva. Še preveč so prisotni tozdovski oziroma lokalni interesi, preštevilni administrativni ukrepi in ekonomski inštrumenti pa ne urejajo dovolj učinkovito n. pr. preprečevanje izvoza nižjih stopenj obdelave. V Svilanitu smo v letu 1984 uvozili n. pr. prejo po ceni 8 DM za kg, slučajno pa izvedeli, da neka delovna organizacija enako prejo izvaža za 5,75 DM za kg. Le naključju in poznanstvu gre zahvala, da je Svilanit s prevzemom pokrivanja devizne obveznosti druge DO dobil bombažno prejo, saj sicer izvozniki za takšne rešitve zaradi provizije pri izvozu in uvozu za to niso zainteresirani, druge institucije pa mirno spremljajo takšna dogajanja.
Tov. Hafnerju je bil posredovan tudi primer delitve ruskega bombaža; ob poudarjanju potrebe po izvozu na konvertibilni trg predlagani delitveni ključ namenja kar 60% bombaža izvoznikom na klirinško področje. Tekstilna industrija naj bi se dogovorila o delitvi, ugotavlja pa se, da se dogovarjanje v večini primerov opravlja na osnovi večinskih
interesov, ne pa na osnovi ekonomske upravičenosti in ekonomskih kriterijev.
Izpostavljen je bil tudi problem izvoznih stimulacij. V programu razbremenitev gospodarstva je načrtovano njihovo zmanjšanje. Ta sredstva bodo povečala dohodek neizvoznikov, želimo pa, da bi več izvažali na konvertibilno področje, kjer pa se dosega manjši dohodek.
V razgovoru o delu delegatskega sistema in razvoja samoupravljanja je bilo ugotovljeno, da številni in nenehno spreminjajoči se predpisi močno zmanjšujejo vlogo delavca v samoupravnem odločanju in da se admini-striranje vrinja vedno močneje tudi v OZD. Delo delegatskega sistema se je količinsko tako razvejalo, da ga ni možno več obvladovati. Delavci so postali do samoupravljanja včasih celo apatični, s sredstvi pa razpolagajo ožje skupine, odtujeno od interesov delavcev. To je zlasti močno prisotno v SIS in vedno pogosteje nesklepčne skupščine SIS nas opozarjajo, da bo na tem področju nujen korak za izboljšanje kvalitete samoupravnih odnosov.
Ob zaključku pogovora je tov. Hafner poudaril, da je bil namen njegovega obiska predvsem v
Med ključne cilje, ki naj bi jih v letošnjem letu doseglo naše gospodarstvo, sodi povečanje konvertibilnega izvoza, prestruktui-ranje gospodarstva, zboljšanje plačilne sposobnosti OZD in povečanje akumulativne sposobnosti ob nadaljnjem prilagajanju vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku. Kljub temu, da na vseh omenjenih področjih zelo zamujamo z novimi sistemskimi rešitvami ter da se gospodarstvo še naprej sooča s slabimi in negotovimi pogoji gospodarjenja, so OZD s področja industrije v občini Kamnik v letošnjem prvem polletju dosegle za 8,2% večji obseg proizvodnje kot v istem času lani. Industrija SR Slovenije je v tem obdobju dosegla za 2,7% večjo proizvodnjo, industrija ljubljanske regije, kamor spada tudi občina Kamnik, pa je v prvem polletju letos dosegla za 6,7% večjo proizvodnjo v primerjavi z enakim obdobjem lani. Podatek o fizičnem obsegu proizvodnje je v primerjavi z lani sicer ugoden, vendar je znašal indeks 1983/1982 komaj 100,6. Nad 20% večjo proizvodnjo so dosegli v Utoku, Eksperimentalni tkalnici, Donitu TOZD Ke-mbstik ter Lončarskem podjetju.
V prvem polletju letošnjega leta so kamniške delovne organizacije izvozile za 23% več blaga in storitev kot v enakem lanskem obdobju, na konvertibilno področje pa se je izvoz v tem obdobju povečal za 24,5%. Podatki so na prvi pogled zelo ugodni, vendar je potrebno ob tem opozoriti, da je bil lanskoletni kon-
tem, da se seznani s problemi, s katerimi se srečujejo v posameznih sredinah ter kako se uresničujejo sprejeti ukrepi v republiški in zvezni skupščii. Ugotovil je, da je Svilanit dosegel lepe poslovne rezultate in da bo v oteženih pogojih gospodarjenja ter ob zmanjševanju konjukture potrebno vložiti precej truda, da se bodo takšni rezultati ohranili. Spodbudni so tudi dosežki pri delovnih pogojih zaposlenih delavcev, zlasti žensk. Vložena sredstva v objekte družbenega standarda se obrestujejo v rezultatih dela, skrb za delavca in razvoj samouprave pa mora ostati še naprej glavno vodilo. Pri tem pa ne gre zanemarjati dejstva, da so tudi v slovenskem prostoru nekatere DO, kot npr. IBI Kranj, zelo uspešne v evropskem in celo svetovnem merilu in da je z medsebojnim sodelovanjem možno doseči tudi v drugih sredinah še boljše rezultate poslovanja. Zaradi svetovnih in naših lastnih gospodarskih razmer pa moramo računati s tem, da bomo še nekaj časa morali poslovati v oteženih pogojih, več izvažati ter več in bolje delati in dosegati boljše rezultate z boljšim vključevanjem vsakega posameznika na slehernem delovnem mestu, b. W.
Po 13. seji CK ZKJ
Pričakovanja, ki jih je bilo čutiti pred 13. sejo CK ZKJ, češ da bo ta seja prelomna, se niso povsem uresničila. Seja je, vsaj ' do teh dni, izjemna le zaradi sklepov, ki naj bi jih najprej obravnavali v osnovnih organizacijah ZK, potem v občinskih, republiških in ponovno v CK ZKJ. Torej se prav zdaj komunistom, pa tudi tistim, ki niso včlanjeni v ZK, ponuja priložnost, da dajo tej seji pričakovani pomen, da predlog sklepov obogatijo s svojimi pobudami in stališči. Hkrati pa temeljito preverijo razmere v temeljnih samoupravnih okoljih.
Tudi predsedstvo našega občinskega komiteja ZK je konec avgusta sprejelo operativni načrt aktivnosti in razprav po 13. seji CK ZKJ. Razprave v osnovnih organizacijah bodo potekale septembra in v začetku oktobra, vanje pa se bodo vključili poleg članov občinskega komiteja tudi aktiv komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev, statutarna komisija, komisija za informiranje in propagando, komisija za družbenoekonomski razvoj, komisija za razvoj in organiziranost ZK ter komisija za delo z mladino in spremljanje sprejemanja mladih v ZK. Razprave v občinski organizaciji ZK naj bi strnili oktobra.
Poleg temeljite obravnave in oblikovanja dopolnitev predlogov k sklepom 13. seje CK ZKJ naj bi komunisti v svojem okolju kritično in samokritično razpravljali tako o ožjih, kot' tudi o širših družbenih razmerah in opredelili jasne, konkretne naloge. Ker takega dela ni mogoče opraviti na enem samem sestanku, bodo sekretariati osnovnih organizacij pripravili posebne programe, ki bodo prilagojeni razmeram v posameznih okoljih.
vertibilni izvoz realno manjši za 4,1% v primerjavi z letom 1982. Letni plan konvertibilnega izvoza je v letošnjih šestih mesecih realiziran 43,9%, v republiki 43,6%. v ljubljanski regiji pa 44,9%.
Največji izvoz na delavca dosegajo v Donitu, TOZD Kemo-stik, (468 tisoč din), Utoku (392 tisoč din), sledi Alprem (310 tisoč din) ter Stol (275 tisoč din).
Kamniške delovne organizacije so v letošnjem polletju uvozile za 81% več kot v istem obdobju lani. Uvažale so predvsem reprodukcijski material, delež opreme pa je v skupnem uvozu znašal 7%. Kljub večjemu porastu uvoza pa je pokritost uvoza z izvozom še vedno dokaj dobra, saj znaša 176%.
Iz periodičnih obračunov gospodarskih delovnih organizacij je razvidno, da sta celotni prihodek in porabljena sredstva porasla za 75%, kar je prispevalo k visokemu porastu dohodka iz čistega dohodka. Pretežni del celotnega prihodka je gospodarstvo ustvarilo s prodajo na domačem trgu, s prodajo na tujem trgu pa je doseglo 11% celotnega prihodka.
Doseženi dohodek je znašal 4.305 milijonov din, kar je za 76% več kot v šestih mesecih lani, medtem ko je slovensko gospodarstvo doseglo za 61% višji dohodek. Višji dohodek od občinskega poprečja so dosegle delovne organizacije Stol, Svilanit, Utok, Eta, Meso ter Gozdno gospodarstvo.
Donosnost sredstev v občinskem gospodarstvu je bila za 13% boljša kot v prvem polletju lani. S 100 din poprečno uporabljenih poslovnih sredstev je bilo v tem obdobju ustvarjeno 29,2 din dohodka, v polletju lani pa 25,8 din. Najvišjo donosnost sredstev so zabeležili v kmetijstvu in gozdarstvu.
Čeprav so se v občini v šestih mesecih znižal^ prispevki SIS v primerjavi z enakim lanskim obdobjem iz bruto osebnih dohodkov za 2,6%, iz dohodka pa za 1,1%, je gospodarstvo razporedilo za skupno porabo 40% več sredstev, kot v polletju lani zaradi višjih osnov. Manjši presežek sredstev glede na dogovorjeno porabo sta imeli izobraževalna in raziskovalna skupnost, vse ostale skupnosti pa so imele za 28 milijonov nižje prihodke v primerjavi z dovoljenim nivojem. Za splošno družbeno porabo je bilo razporejenih le 7% več sredstev kot v polletju lani, občinski proračun pa je imel za 3.095 tisoč
din nižje prihodke od dogovorjene višine.
V letošnjih šestih mesecih je gospodarstvo ustvarilo 248% več akumulacije kot v polletju lani, kar je pripomoglo k višji akumulativni sposobnosti gospodarstva in icer 8,4%, medtem ko je v republiki v tem obdobju znašala akumulativna sposobnost le 3,1%.
Letošnje šestmesečno obdobje je sklenilo z izgubo le Komunalno podjetje, katerega celotni prihodek je udeležen v ustvarjenem celotnem prihodku gospodarstva z 0,4%. Izkazana izguba v gospodarstvu občine v znesku 6.063 tisoč din je precej nižja (IND 17) v primerjavi s prvim polletjem lani, ko je poleg Komunalnega podjetja poslovala z negativnim finančnim rezultatom tudi Do Stol, TOZD Tovarna ploskovnega pohištva. Glavni vzroki izgube so prenizke cene komunalnih storitev v primerjavi s porastom
nim zvišanjem cen vozovnic ter delnim pokrivanjem amortizacije iz sredstev SIS RTC Velika planina ima delovna organizacija vse možnosti, da bo ob koncu leta poslovala brez izgube.
Poprečni neto osebni dohodki delavcev so bili za 54% višji, kot v prvem polletju lani in so znašali 23.650 din, medtem ko so v SR Sloveniji porasli za 45% in so znašali 22.904 din. Najvišje poprečne neto osebne dohodke so v tem času prejemali zaposleni Veterinarskega zavoda (35,322 din), Biroja za urejanje prostora (33,052 din) in Stanovanjsko komunalno gospodarstvo (32.064 din), najnižjega pa zaposleni v SGP Graditelj (18.347 din), Gradbincu ' TOZD Gradbena operativa (18.451 din) ter v gostinskem podjetju Planinka (18.280 din).
Organizacije združenega dela so v globalu uresničevale določila Dogovora o uresničevanju druž-
• Občinski izvršni svet je obravnaval polletno gospodarjenje na seji konec avgusta. Ugotovili so, da je naše gospodarstvo v tem času doseglo večino resolucijskih ciljev in usmeritev. V nekaterih delovnih organizacijah pa je bila proizvodnja motena. Zato morajo oba tozda Rudnika kaolina in kalcita, Alprem, KIK, tozd Kamniktit, Kozorog, Stol, tozd Prodaja na debelo in tozd Delavska restavracija ter SKG, ki so za akumulacijo razporedile manj kot 3,5 odstoka sredstev, skladno z zakonom o sanaciji in prenehanju OZD pripraviti in sprejeti programe ukrepov in jih poslati v oceno zvršnemu svetu. Izvršni svet je nekatere kolektive tudi zadolžil, da morajo do konca septembra pripraviti razvojne programe: Titan mora pripraviti program ukrepov za doseganje planiranega izvoza in fizičnega obsega proizvodnje, za odpravo motenj pri oskrbi z repromateriali ter z izboljšanje finančne likvidnosti, Rudnik kaolina in kalcita investicijski program za povečanje pridobivanja kalcitne rude; Zarja program o povezovanju v širše oblike združevanja; Donit, tozd Trival in Kemijska industrija Kamnik morata pripraviti poročilo o izvajanju razvojnega programa raket proti toči; Lončarsko podjetje razvojni program; Kočna program razvoja trgovine, kmetijstva, drobnega gospodarstva in gostinstva in turizma. Komunalno podjetje Kamnik pa mora zaradi izgube skladno z zakonom o sanaciji in prenehanju OZD izdelati in sprejeti sanacijski program in ga predložiti v presojo izvršnemu svetu.
Izvršni svet je še ugotovil, da niti v gospodarstvu niti v negospodarstvu za osebne dohodke niso razporedili več sredstev, kot določa letošnji dogovor o razporejanju dohodka. Hkrati je pozval vse delavce, naj si prizadevajo, da bodo tudi vnaprej zagotavljali hitrejše povečanje sredstev za reprodukcijo od rasti dohodka ob tem, da bodo tudi letos dosegli enak delež akumulacije v dohodku kot v preteklem letu.
cen energije in povečanjem amortizacije ter neekonomske cene vozovnic na žičniškem sistemu. K izgubi je delno pripomogla tudi neplačana realizacija v znesku 2.652 tisoč din, poslovanje pa jim otežuje tudi pomanjkanje delavcev in velika iztroše-nost žičnic. S povečanjem cen komunalnih storitev, ki so delovni organizaciji že odobrene, del-
bene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1984, saj so sredstva za reprodukcijo naraščala hitreje kot dohodek, bruto osebni dohodki so zaostajali za rastjo dohodka za 37%, delež akumulacije v dohodku pa se le v primerjavi s preteklim letom povečal od 19,3% na 28,3%.
NEVENKA KANDUČ
Delovne akcije - da ali ne?
Že lansko jesen, po končam »brigadirski sezoni«, smo se odločili, da v naslednjem letu sodelujemo na ZMDA »Posočje 84«. V tem delu Slovenije do letos še nismo delali, privlačila pa nas je tudi prekrasna dolina Soče. Za drugo izmeno smo se odločili zato, ker takrat ni več težav s šolo, pa tudi vremenski pogoji so na Posočju takrat najugodnejši (kopanje v rekah, planinski izleti...).
Z RK ZSMS smo se v začetku januarja dokončno dogovorili glede udeležbe in takoj začeli z evidentiranjem brigadirjev.
V mesecih pred pričetkom akcije smo vložili precej truda, da bi zagotovili polnoštevilno brigado. Imeli smo vrsto predavanj po OO ZSMS v KS in TOZD-ih, prikazovali smo diapozitive; pripravili razstavo o mladinskem prostovoljnem delu, natisnili plakate, objavljali prispevke v časopisih, poskušali čimbolj sodelovati z ostalimi organi OK ZSMS, pomagale so nam tudi ostale DPO v občini. Vse priprave so potekale po planu, zataknilo pa se je pri lokalnih MDA. V vse KS smo poslali dopise, v katerih smo ponujali svojo pomoč, delo smo iskali preko konferenc SZDL, preko OO ZSMS, vendar smo od vsega realizirali le lokalno MDA »Trim steza« na Zapričah, ki je precej dobro uspela.
Prve prijavnice so začele prihajati že zelo zgodaj. Primerjava med evidentiranjem naših brigadirjev in večino drugih pokaže,
da smo z delom pričeli med prvimi, pa tudi dinamika popolnitve brigade je bila ugodna in tri tedne pred začetkom akcije smo imeli 57 prijavljenih. Računali smo sicer na nekaj osipa, vseeno pa smo bili razočarani, ko smo poslali na Posočje nepopolno brigado, ki smo jo med akcijo precej popolnih, a vseeno se uvrščamo v precej obširen spisek tistih OK, ki letos niso izpolnile svojih obvez.
Če analiziramo rezultate dela brigade, se ne morem znebiti občutka, da bi brigada lahko dala od sebe več, kljub nepopolnosti. Moti me, da brigada ni presegla norme na delovišču v I. dekadi, kar bi z boljšo organizacijo dela lahko dosegli in to so dokazali v drugi dekadi. Več bi se dalo narediti tudi v graditvi medsebojnih odnosov. Vodstvo brigade je bilo dovolj izkušeno in pripravljeno, da bi z marljivim delom lahko doseglo tudi višje uspehe, česar pa so se najbrž prepozno zavedli.
Treba se je vprašati, kako naprej? Ne le v Kamniku, temveč v vsej Sloveniji, kajti redke so bile tiste občinske konference, ki so zagotovile polnoštevilne brigade. Na tisti zakaj je več odgovorov. Družbeno-ekonomska situacija v Jugoslaviji sili mladega človeka v to, da si mora prislužiti denar za šolo, knjige, počitnice, pač vse tisto, kar smo si ljudje še pred par leti veliko lažje privoščili. Zdi se mi, da moramo gledanje strani skozi dinar več ali manj
tudi razumeti. Z druge strani pa se lahko spet vprašamo: Ali niso to najbolj poceni počitnice; tečaji, ki jih lahko obiskuješ, bi te stali normalno lepe denarce. Konec koncev pa dobi vsak brigadir za 6000 din opreme. Torej tiči glavni vzrok nekje drugje.
Akcije, take kot so, niso več zanimive za več kot toliko mladih. Večkrat se tudi zgodi, da jih vodijo nesposobna vodstva, kar zadevo še toliko bolj oteži. Če je še brigada nepripravljena, je normalno, da se večina brigadirjev drugo leto akcije ne bo udeležila.
Približuje se jesen, čas analiziranja mladinskih delovnih akcij in iskanja novih rešitev. Ponuja se nekaj novih različic in tudi iz Kamnika bomo predlagali nekaj novih idej. Krajše izmene, brigada kot neobvezna formacija, še večje samoizoblikovanje popoldanskih dejavnosti, zmanjšanje števila delovnih akcij, drugačno družbeno vrednotenje lika brigadirja in še nekaj je stvari, ki bi lahko prispevale, da bi še brigadirji še bolje počutili in se ne bi bilo bati nepopolnih brigad in osovraženih akcij. Delovne akcije - da ali ne? To vprašanje si ne zastavlja domačin na Kozjanskem, v Posočju, Suhi krajini, ki je po zaslugi brigadirjev zaživel bolj normalno življenje, to bolj tare tiste, ki bi jim ustrezalo, da se znebijo odgovornosti in dodatnega dela.
DANILO SIKOŠEK
Obeležen spomin
na partizansko tiskarno
Ob dnevu vstaje, 22. juliju v počastitev praznika KS Duplica in občinskega praznika so krajevne družbenopolitične organizacije in občinski odbor ZZB NOV pripravili odkritje spominske plošče v spomin na delovanje partizanske tiskarne - grafike TI, ki je od 9. februarja do 25. aprila 1943 delovala v nekdanji Vengustovi hiši na Duplici.
Ob Repovževi hiši, ki stoji na mestu nekdanje lesene Vengu-stove hiše, so se zbrali krajani Duplice, borci NOV s prapori, gasilske enote in narodne noše. V kulturnem programu so sodelovali recitatorji dupliške Svobode in moški pevski zbor Svoboda Črna. Zbranim je o takratnih dogodkih govoril in odkril spominsko ploščo Albin Vengust-Hrast, predsednik skupščine občine Ljubljana Center, prvoborec v kamniški vstaji in organizator prve okrožne tehnike TI KPS za kamniško okrožje. Obudil je spomin na noč 27. aprila, ko so se zavedni dupliški delavci zbrali na bistriškem jezu in se pridružili prvim borcem - udeležencem vstaje na Kamniškem. Nato je govoril o pripravah in delovanju partizanske tiskarne na Duplici in med drugim dejal:
»Prav na Murovci nam je uspelo, da smo prvikrat poslušali,
sestavili in čitali radijska poročila iz Londona in Moskve. Neprestani premiki in boji na Kostav-ski planini, Kališu, Veliki Lasni in drugih krajih so nas izčrpavali. Tehnična sredstva so propadla in še odredni tehnik je bil na Kališu ujet. Od novembra 1942 do aprila 1943 je Kamniški bataljon izgubil več borcev, kot jih je imel ob začetku bojev. Mladi in zavedni fanti, ki so raje odšli v partizane, kot na rusko fronto, so odločili širjenje partizanske vojske. Potreba po tiskani besedi je bila vedno večja - mi pa brez tehničnih sredstev, in tudi brez kadrov. Prve dni januarja 1943 je v naše kraje prišel nov okrožni sekretar Silvester, doma z Jesenic. Njegova želja je bila čimprej organizirati pravo ciklostilno tehniko in to v kaki vasi, da bo v miru delovala.
Tako kot smo orožje v boju zaplenili okupatorju, tako naj bi tudi tehnična sredstva dobili pri njem. In občina Homec je bila najbolj pri roki. Pa še aktivistka OF Ančka Rodetova je bila tam zaposlena. Dala nam je vse podatke in po dogovoru pustila v soboto, 6. februarja, odprto straniščno okno.
Zbral sem osem aktivistov OF iz Duplice, Šmar;e in Voljčjega potoka — in na občini smo našli
Naši rojaki na tujem so letos pripravili tudi kulturne in športne prireditve v več slovenskih krajih. Tako se nam je z odličnim nastopom 26. julija v Kamniku predstavila folklorna skupina Nagelj iz Toronta.
vse: rotacijski stroj za razmnoževanje, papir in barvo, pisalna stroja, radijski aparat in še nekaj lovskih pušk. Uničili smo pisarniške prostore in nemško knjižnico. Plen smo najprej nesli v Volčji potok v posebno skrivališče.
Že pred tem sem se dogovoril z Ano Repovževo, ki je bila skrbnica Vengustove hiše, da pri njej dobi prostor okrožna tehnika TI KPS za Kamniško okrožje. Čez kak dan, dva je bila tehnika nared. Tehnika je nemoteno delovala od 9. februarja do 25. aprila. Razmnoževala je Slovenski poročevalec, letake s pozivom, naj mladi s pozivom za nemško vojsko gredo v partizane, posamezna poglavja zgodovine ruske partije in radijska poročila.
Vsa štiri leta se okupatorju niti sanjalo ni, da v hiši, odkoder je pregnal vse prebivalce globoko v Nemčijo, deluje partizanska tehnika. Vse kurirske in druge naloge so opravile dupliške mladinke. Nobena naloga ni bila pretežka in marsikatera mladinka je pretrpela okupatorjeve zapore in mučenja, pa ni bila izdana ne ta in nobena druga tehnika v kamniškem okrožju.
Akcija na nemško občino v Homcu je bila v času, ko je okupator v boju s partizani žel nekaj uspehov, zato je bila ta akcija zanj hud udarec in jo je sam v svojem poročilu imenoval za drzno in dobro organizirano.
Iz tehnike TI so se rojevale T2, T3, T4 itd. Jeseni 1943 so bile na Kamniškem tehnike organizirane v vseh 7 okrajih. Razmnoževalne stroje smo vzeli okupatorju, papir pri Remcu, Bonaču, Slatnarju, Weitu in drugih. Danes se mi udeleženci osvobodilne vojne radi sklicujemo na važne dogodke NOB. Govorimo o prenašanju tradicij NOB na mlade. Pa nikdar nismo dovolj odločni, da bi povedali, da se je z nami končala ena doba in da se z vsako generacijo začenja nova po njeni potrebi in meri, vendar na temeljih stare.«
F. S.
Odkritje spominske plošče partizanski tehniki T 1 na Duplici. (Foto: F. Svetel j)
AKTIV ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV OBČINE KAMNIK OBVEŠČA STARŠE
da bo vpis otrok v
1. razred za šolsko leto 1985/86 v torek, 25. 9. 1984 po naslednjem razporedu:
Naziv šole	Kraj vpisa	Čas vpisa
OŠ FRAN	Na centralni šoli in	od 11. do 13. in od
ALBREHT	na podružnicah:	15. do 18. ure
	Vranja peč, Dupli-	
	ca, Nevlje, Mekinje	
	in Tunjice.	
OŠ TOMO	Na centralni šoli bo	od 11.	do 13. in	od
BREJC	vpis samo za učen-	15. do	18. ure	
	ce, ki bodo obisko-			
	vali to šolo. O vpisu			
	na podružnične šole			
	bpdo starši obvešče-			
	ni kasneje.			
OŠ	Na centralni šoli.	od 10.	do 12. in	»d
KAMNIŠKEGA		14. do	16. ure	
BATALJONA				
OŠ KOMENDA-	V šoli v Mostah.	od 10.	do 12. in	od
MOSTE		14. do	15.30	
Vpisovali bomo otroke, rojene v času od 1. 3. 1978 do vključno 28. 2. 1979, pogojno pa tudi otroke, rojene do vključno 31. 8. 1979.
K vpisu prinesite otrokov izpisek iz rojstne matične knjige in matično številko.
SŠCRM
DELAVSKA UNIVERZA Kamnik
vpisuje v šolskem letu 1984/85 v naslednje tečaje.
- začetne in nadaljevalne tečaje nemščine in angleščine za otroke in odrasle
- tečaj krojenja in šivanja
- tečaj kuhanja
- strojepisni tečaj
- tečaj varstva pri delu in
- tečaj higieničnega minimuma
Prijavite se po telefonu 831-452.
Kozmetika in pedikura »EDITA«
Kamnik, Japljeva 4 (za Kavarno Veronika)
opravlja kozmetične in pe-dikurne storitve po najnovejših metodah. Delovni čas: vsak delovnik od 10. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure.
Ob prazniku krajevnih skupnosti Motnik in Špitalić
Srečanje ob 40-letnici zbora aktivistov kamniškega okrožja
Štiri desetletja bodo potekla 26. novembra letos, kar so se v Motniku leta 1944 sešli delegati z vseh območij tedanjega kamniškega okrožja; 178 jih je bilo, govorili pa so o razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Kamniškem in izgradnji nove ljudske oblasti. Na zboru so izvolili tudi 36-čianski okrožni plenum OF. V počastitev tega jubileja in krajevnega praznika Motnika in Spitaliča sta obe krajevni organizaciji SZDL v sodelovaju z občinsko konferenco SZDL 19. avgusta pripravili srečanje nekdanjih udeležencev tega zbora v Motniku.
Prijazni domačini so na slavnostnem prostoru pred zadružnim domom v narodnih nošah in s cvetjem sprejeli nekdanje udeležence zbora. Med njimi smo srečali Ivana Franka - Vlada iz Maribora, Ivana Vovka -Meda iz Količevega pa Mirka Podbevška - Poldka, ki je bil kot 11-letni partizan najmlajši udeleženec zbora, sodeloval pa je tudi v kulturnem programu, ki so ga tokrat pripravili za udeležence zbora. Veselega obujanja spominov in prijetnega razpoloženja ni mogel prekiniti niti dež, ki so ga od časa do časa prinesle megle s pobočij Meni-ne planine.
O pomenu zbora aktivistov OF v Motniku in začetkih izgradnje ljudske oblasti na Kamniškem je zbranim govoril
Mirko Podbevšek - Lado, ki je bil tudi član tedanjega okrožnega plenuma OF. Anton Fišer, predsednik občinske konference SZDL, je vsem udeležencem zbora aktivistov in nekdanjim članom okrožnega plenuma OF podelil spominske listine. Domačini, organizatorji tedanjega zbora, pa so prejeli bronasta priznanja OF.
V kulturnem programu, ki so ga morali zaradi slabega vremena izvesti v dvorani zadružnega doma, so sodelovali študentski pevski zbor in godba Solidarnosti iz Kamnika, domači igralci pa so uprizorili enodejanko »Izdajalec«.
Ko je Mirko Podbevšek - Lado govoril o poteku zbora aktivistov v svobodnem Motniku, ki so se ga kot odposlanci pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko udeležili dr. Miha Potočnik - Mihol, Angelca Mahnič in Tone Hafner - Robnik, je med drugim dejal:
»Po prvem zboru gorenjskih aktivistov na Jelovici in po zboru aktivistov kamniškega okrožja v Zalogu na Moravškem so aktivisti že konec pomladi 1944 začeli pripravljati volitve krajevnih narodnoosvobodilnih odborov. To akcijo so morali kmalu prekiniti zaradi drugih političnih nalog. Pri graditvi
Od vsepovsod so prihiteli v Motnik nekdanji udeleženci Zbora aktivistov OF pred štirimi desetletji.
ljudske oblasti so nato dosegli pomembne uspehe zlasti z ustanavljanjem odsekov, referatov in komisij pri okrožnih in okrajnih odborih OF za posamezna področja dela. Ti so prevzemali vedno nove naloge na oblast-noupravnem področju pri graditvi ljudske oblasti in urejanju odnosov z vojsko, pri gospodarstvu, financah, obnovi, socialnem skrbstvu, zdravstvu, šolstvu, agitaciji in propagandi, ugotavljanju zločinov okupatorja in njegovih pomagačev ter pri formiranju Narodne zaščite. Končno so v začetku jeseni 1944 dozoreli pogoji, da so tudi na nakaterih območjih kamniškega okrožja začeli demokratično voliti krajevne narodnoosvobodilne odbore in odposlance v okrajne skupščine. Od 25. oktobra do 12. novembra 1944 je bilo v kamniškem, tuhinjskem, lukovškem in domžalskem okraju izvoljenih 264 odbornikov v 42 krajevnih NOO in 43 odposlancev v okrajne skupščine, glasovalo pa je skupaj nad 4000 volivcev, prvič tudi ženske. Poudarim naj, da so v kamniškem okrožju izvolili največ narodnoosvobodilnih odborov na vsem Gorenjskem. Zbor aktivistov v Motniku pa je z izvolitvijo 36 članskega plenuma OF sklenil večmesečna prizadevanja za demokratično oblikovanje najvišjega okrožnega političnega in oblastnega foruma.
ZAHVALA!
Delovnemu kolektivu tovarne usnja UTOK KAMNIK
Na dan borca 4. julija je bil odkrit doprsni kip narodnemu heroju JAKOBU MOLKU-MOHORJU.
Te slovesnosti ne bi bilo mogoče izpeljati brez nesebičnega sodelovanja in vsestranskega razumevanja delovnega kolektiva Tovarne usnja UTOK Kamnik.
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik izredno ceni prispevek, ki so ga dali delovni ljudje Utoka, zato čuti dolžnost, da se vsem delavkam in delavcem, samoupravnim organom, vodstvom družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa glavnemu direktorju Horstu Hafnerju za vse opravljeno delo, za vse prizadevanje in pobude najlepše zahvaljuje.
Občinski odbor ZZB NOV Kamnik
Aktivisti so v Motniku obravnavali tudi problematiko gospodarskih komisij, organizacij Zveze slovenske mladine, Slovenske protifašistične zveze in Delavske enotnosti ter hude težave pri njihovem delovanju zaradi krepitve okupatorjevih in domobranskih sil ter njihovega stopnjevanega nasilja, zlasti v večjih krajih kamniškega okrožja. Zavzemali so se za nadaljnjo krepitev mobilizacije človeških sil in gmotnih sredstev za narodnoosvobodilno vojsko. Končno so razpravljali tudi o združitvi dotedanjih sedmih okrajev v dve, kamniškega in domžalskega, da bi se upravno-politična razdelitev čimbolj pro-bližala stanju po osvoboditvi. Zbor aktivistov je ob sklepu potrdil dotedanje delo okrožnega odbora OF, in kot zanimivost naj omenim, da se je to zgodilo prav na prvo obletnico njegove ustanovitve 26. novembra 1943.
Bogatemu in plodnemu delu zbora je sledil kulturni program, v katerem je sodelovala kulturna skupina Kamniško-za-savskega odreda. Aktivisti so navdušeno spremljali pevske in
recitatorske točke. Naslednji dan 27. novembra 1944, se je že sestalo 22 članov okrožnega plenuma OF in na seji so izvolili 11 - člansko tajništvo s predsednikom Jožetom Kavčičem -Jernačem. Tako je najvišji okrožni politični in oblastni forum dobil še svoj demokratično izvoljeni izvršni organ. Vest, da so kljub okrepljenemu sovražnikovemu nasilju uspeli v kamniškem okrožju organizirati tako mogočni zbor in izvesti volitve ne le na terenu, temveč tudi za najvišji forum, se je na-
flo razširila med prebivalstvom, ^al pa se je že sredi decembra 1944 začela huda večtedenska sovražnikova ofenziva »snežni metež« ki ni le onemogočila delovanja novoizvoljenih organov ljudske oblasti, temveč terjala tudi izredno hud davek med političnimi delavci. To dejstvo pa ne zmanjšuje pomena zbora aktivistov v Motniku-^ ki je višek graditve ljudske oblasti med NOB v kamniškem okrožju. Na njem so postavili temelje ljudske demokracije za čas po osvoboditvi in v tem je njegov zgodovinski pomen in poslanstvo.«
F. S.
-
Perovo - naša krajevna skupnost
Nova podoba mestnega središča
Te dni delavci Komunalnega podjetja končujejo urejanje Titovega trga. Zamenjali bodo celoten tlak, ki je bil močno načet zaradi avtomobilskega olja in ga zamenjali delno z granitnimi kockami in delno z asfaltom. Trg bo ograjen s kamnitimi stebri in bo v prihodnje namenjen parkovnim površinam ter gostinsko turistični dejavnosti.
Prav bi bilo, da bi čimprej zaprli za parkiranje, razen za dostavo, tudi pločnike ob Kidričevi ulici. Z zgraditvijo povezovalne ceste na obvoznico bi se lahko tudi Kamnik pridružil nekaterim slovenskim mestom (Kranj, Piran), ki so svoja mestna jedra namenili samo pešcem in kolesarjem. Kako bi potem izgledal Kamnik, nam kaže slika, posneta v avgustovskem nedeljskem jutru.
F. S.
Na pobudo KO SZDL Perovo smo v KS Perovo v petek, 22. junija 1984, zvečer organizirali družabno srečanje krajanov. Naša KS je mlajša in nova - bolj kot druge, gosto naseljena, krajani pa nismo sosedje v pravem smislu besede, saj se komajda - ali pa sploh ne poznamo. Približno 1600 ljudi živi na našem območju, pretežna večina v novih blokovnih soseskah. Večina je priseljencev, nekaj se jih vozi v Ljubljano, in ugotavljamo, da prave povezave s Kamnikom kot družbenopolitično skupnostjo ni. Večno se ubadamo s problemom - kako spodbuditi krajane k ustvarjalnemu sodelovanju v krajevni skupnosti in na vse načine jih skušamo pridobiti.
Težko je najti pravo obliko in krajevno skupnost ljudem v celoti predstaviti. Pa smo tokrat poskusili drugače in za začetek lahko rečemo, da nam je uspelo. Družabno srečanje smo organizirali s sodelovanjem mnogih KO SZDL, sveta KS in treh delovnih organizacij z območja naše krajevne skupnosti, Eta, Svilanit in Titan. Tako smo poskrbeli za sodelovanje, ki ga dosedaj še ni bilo. Ker ima na območju naše KS sedež tudi GD Kamnik, smo se povezali še z njimi in priznati moramo, da so se radi, pa nadvse zanesljivo odzvali prošnji in prevzeli skrb za zabavni del našega družabnega večera. Da pa ne bi bili nekulturni, smo srečanje obogatili še z nastopom Mešanega pevskega zbora Titan. Ko se že hvalimo, naj povemo še, da je mladinska organizacija naše KS poskrbela za obveščanje in je s plakati krajane opozorila na petkov večer. Res je, da namerno nismo obveščali občanov iz drugih KS, vendar spodili nismo nikogar, ki ga je na Titanov parkirni prostor privabila glasba ansambla Poljanšek in dobra volja Perovljanov.
Tako pripravljeni smo komaj dočakali petkov večer, še zlasti ker petkovo jutro sploh ni bilo spodbudno glede na toplo vreme prejšnjih dni. Ampak tudi na pregovore se ni moč vedno zanesti, in ker ni nujno, da se dan vedno po jutru pozna, smo upali, da bo zvečer vreme lepo. Tako je tudi bilo in približno 800 ljudi se
je zabavalo do sobotnih jutranjih ur. Ker brez kritike ne gre, so pokritizirali tudi nas, češ da nismo povedali, če se bomo naslednje leto spet srečali.
Upamo, da bo ta izkušnja dobro izhodišče za nadaljnje delovanje naše KS v delovnem, pa tudi zabavnem pogledu. Morda se bodo sedaj tistim, ki se, »več-
no silijo« in delajo, pridružili še tisti, ki jim do tega ni bilo. S skupnimi močmi bomo rešili marsikaj!
D. V.
Prispevek je bil pripravljen takoj po srečanju, a žal v julijski številki kamniškega občana zanj ni bilo prostora.
Uredništvo
Turizem na kamniški način?
Kaj je naivnost? Ce hoče človek v Kamniku v začetku avgusta zaviti v kakšen lokal na kosilo. Gostinci so se odločili, da gredo na dopust in pika. Kamniške gostilne že tako ne morejo ponuditi gostu kakšnih posebnih uslug, torej se ne kaže mučiti z delom poleti, ko gredo vendar vsi na dopust. Turistična pravila, ki veljajo v drugih krajih, za Kamnik očitno ne veljajo. Tako so bili v četrtek, 2. avgusta, dokazano zapti naslednji lokali: obe pizze-riji, restavracija Planinka, gostil-
na Pri Bevcu, znana gostilna na Križu, .itd. Vseh seveda ni bilo mogoče obresti in odkriti, saj tudi bencin ni poceni. To je samo en način, kako je mogoče uspešno pregnati turiste. Drugi je nedvomno trg sredi mesta, ki je bil temeljito razkopan..
Saj bi vso stvar najbrž lahko opravili že spomladi, ampak potem ne bi toliko ljudi občudovalo delovne vneme odgovornih, vdihavalo prahu in skakalo po cesti, ker drugje pač ni prostora. Tretji način pa je blažen mir, ki zajema
naše mesto ob nedeljah. Turistom se ni treba mučiti, da bi si kupili kakšen spominček, ker jih sploh ni in ker so trgovine varno zaprte.
Morda bi kazalo ta recept ponuditi vsem tistim, ki se po nepotrebnem mučijo s turizmom in kar je še podobnih nekoristnih stvari. Vsekakor je udobneje opazovati karavane, ki gredo mimo in - molčati.
ILUŠ H.
Slovesnost »Pod lipo« v Brodeh
V nedeljo 12. avgusta, smo proslavili 40. obletnico ustanovitve partizanske bolnice »POD LIPO« v Brodeh nad Tuhinjem.
Krajevna organizacija ZZB NOV Tuhinj je bila pobudriik za slovesnost, katere so se udeležili preživeli borci, ki so se borili v času NOB na Menini planini in zdravili v bolnišnici »POD LIPO«.
Čemerno vreme je marsikoga zadržalo doma, vendar se je na slovesnosti zbralo veliko domačinov, mladine in borcev iz kamniške občine. Slovesnosti so se
udeležili tudi predstavniki Občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij ter predstavniki KS dr. Peter Držaj iz Ljubljane.
Pokroviteljstvo nad bolnišnico je prevzela Bolnišnica »dr. Peter Držaj« iz Ljubljane.
Zbranim je najprej govoril organizator in vodja bolnišnice »POD LIPO«, Tone PODBEV-ŠEK - Srečo, ki je na kratko orisal njen začetek in delo od maja 1944 pa do osvoboditve. V tem času se je zdravilo v bolnišnici več kot sto ranjencev in bol-
Dne 25. avgusta smo na relaciji Steletova ulica - Kamnik center izgubili ročno žensko uro in zlato verižico. Predmeta sta spominske vrednosti, zato prosimo najditelja, da jih proti nagradi vrne na naslov: Igor Perčič, Steletova 15, Kamnik.
Na poti od Bakovnika do središča mesta sem izgubila zlato zapestnico z vgravira-nim imenom Marija in datumom 7. 1. 1983. Najditelja lepo prosim, da mi jo proti visoki nagradi vrne na naslov: Schnabl, Ljubljanska 1 a ali sporoči po telefonu 831-200 ali 832-200.
Montaža TV anten. Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš tel, 737-194.
Žaganje drv - Lužar, Šmarca 25 d, tel. 832-739 od 11. do 12. ure.
Izgubila sem zlato verižico na relaciji Čebuljeva 11 do frizerskega salona v Komendi (28. 7. 1984). Najditelju nudim nagrado. Ramovš Angelca, Čebuljeva 11, Komenda.
VABILO!
Vse ljubitelje atletike in nasploh vse prijatelje športa vabimo na ustanovni občni zbor Atletskega kluba Kamnik, ki bo v ponedeljek, 24. septembra 1984 od 18. uri v sejni sobi Skupščine občine Kamnik.
Iniciativni odbor
SPRETNO ŠIVILJO za serijsko izdelavo rokavic honorarno zaposlim na domu.. Modni salon »B«, domžale, Ljubljanska 76.
Žensko frizerstvo »BRANKA BRINOVEC«
Kidričeva 34 (dvorišče), Ka-mnik-šutna. Delovni čas: ponedeljek od 11. do 18. ure; torek, sreda, četrtek in petek od 6. do 18. ure; sobota od 6. do 10. ure.
Dušan Orel
Avgusta letos je po hudi in dolgotrajni bolezni umrl nekdanji kamniški sodnik Dušan Orel.
Rodil se je 13. 11. 1908 v Ljubljani, njegov oče je izhajal iz Kamnika. V Ljubljani je končal osnovno šolo in gimnazijo, nato pa se je posvetil študiju prava. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani in se odločil za poklic javnega notarfa. Kot pripravnik se je 1936. leta zaposlil pri notarju Antonu Zevniku v Kamniku, pri katerem je ostal do okupacije 1941. Pred nemškim okupatorjem se je v maju 1941 umaknil v Ljubljano. Zaposlil se je pri Rdečem križu, kar je istočasno pomenilo vključitev v narodnoosvobodilno gibanje. Po razpustitvi RK je dobil delo pri finanč-
ni direkciji. Takoj po osvooditvi je bil imenovan za tajnika Sodišča slovenske narodne časti za območje Novega mesta in Maribora; v septembru 1945 pa za sodnika Okrajnega sodišča v Kamniku, kjer je ostal vse do leta
1971, ko je bil izvoljen za sodnika Okrožnega sodišča v Ljubljani. Tam mu je bilo zaupano mesto vodje kazenskega pritožbenega oddelka, kjer je delal do svoje upokojitve 1974. Na delovnem mestu, bodisi v Kamniku ali Ljubljani, je Dušan Orel razvil vse kvalitete odličnega pravnika. Obvladal ni samo področja kazenskega prava - tu omenjamo zlasti njegovo delo sodnika za mladoletnike - ampak tudi civilnega (pravdnega in nepravdnega). Imel je izostren posluh za človeške težave, zato njegove razsodbe niso brezdušne, ampak polne humanosti. Ob njegovem delu so zoreli mladi pravniški kadri, ki so prihajali na prakso na kamniško sodišče.
Dejavnost sodnika Orla ni ostala omejena samo na sodišče,
ampak se je raširjala tudi na druga družbenopolitična področja. Nekaj let je bil predavatelj na obrtniški strokovni šoli v Ljubljani. Večkrat je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine in za predsednika ali člana raznih komisij. Bil je prvi predsednik TVD Partizan in dolgoletni predsednik ribiške družine Kamnik in kasneje Domžale-Kamnik. Sodeloval je pri Duštvu prijateljev mladine. Posebej ga je privlačila glasba in tehnika (zlasti motori-stika in avtomobilistika). Za svoje delo je bil Dušan Orel odlikovan z redom dela s srebrnim vencem in z redom republike z bronastim vencem.
V srcih Kamničanov njegov lik_ ne bo umrl.
R. S.
nikov.
V nadaljevanju je domačin, Franc ZAVASNIK - Božič, kritično ocenil, celo preveč enostransko, današnje gospodarske in družbenopolitične razmere.ter borčevska gledanja na dogajanja v naši družbi. Potrebna bi bila boljša organiziranost vseh, da bi se uprli in borili proti razraščanju negativnih vplivov, ki zavirajo krepitev vrednot, za katere je v času NOB dalo življenja veliko mladih.
Ubrane pesmi pevskega zbora Prosvetnega društva Tuhinj, pod vodstvom Lojzeta KOLARJA in recitacije mladih so zaključile slovesnost »POD I.IPO«.
IVAN HRIBAR
RAZVEDRILA, IZLETI... UPOKOJENCEV!
Društvo upokojencev v Kamniku je letos pripravilo številne akcije, izlete, letovanja in obiske znamenitih krajev. Pri številnih upokojencih se vedno povečuje zanimanje, da bi se takih in podobnih oblik razvedrila in rekreacije ponovno udeležili.
Prav zaradi tako velikega zanimanja bo društvo že septembra organiziralo drugi izlet v Istrske Toplice, in sicer 26.9.1984, kjer je jzlet za 19. 9. že v celoti zaseden. Vsi interesenti, ki bi želeli obiskati Istro napovedanega dne, naj se takoj prijavijo na društvu.
Francetu in Tonetu Erjavšku v spomin
Bratov Erjavšek, Jerinčkovega Franceta in Toneta, najstarejših gorskih reševalcev na Kamniškem, ni več. Življenje sta posvetila goram in jim ostala zvesta vse .do visoke starosti. Umrla sta v naročju gora, kjer sta pred osemdesetimi leti prijokala na svet in odraščala v krepke bistriške mo-
že. Gorski svet je že v zgodnji mladosti postal del njunega življenja. Vse, kar sta v življenju morala in želela početi, ju je vodilo v gore.
Kot majhna dečka sta se s starši iz Jerinčkove hiše v Stranjah preselila v Kamniško Bistrico, rodbinsko hišo Jerinčkovih, ka-
snej&Uršičevo kmetijo. Te danes ni več, najstarejši domačini pa se je še spominjajo. Očeta sta kmalu izgubila in skrb za družino je otala na njunih ramenih. Trdo življenje ju je kalilo v zdrave in žilave domačine bistriške doline, kjer sta kot mlada drvarja stisnila v pest prve zaslužene krajcarje. Kot pastirja sta sledila živini po gorskih pašnikih, nosila seno iz strmih bistriških senožeti, na svojih plečih sta znosila veliko tovora na Kokrško in Kamniško sedlo, poznala sta vsa gorska zakotja, grape in grebene, kjer Sta sledila gamse na lovskih pogonih. Kot mladeniča sta kmalu spoznala ' tudi krutost gora in večkrat slišala prestrašene klice ponesrečencev. Tedaj sta z vsem ponosom odšla s starim Bosom vsakomur na pomoč. Tako se je začela njuna dolga reševalska pot. Odraščala sta v težkih časih. France je ostal doma. Toneta pa me mladostna radovednost zvabila v tujino - Argentino in Brazilijo. To ni bil njegov svet in kmalu se je vrnil v mirno bistriško, dolino.
Bila sta gorska reševalca, gorska vodnika in oskrbnika planinskih koč na Kokrškem in Kamniškem sedlu. To delo jima je pomenilo vse. V kočah sta bila pla-
nincem kot očeta, ob odhodu na ture pa vodnika in svetovalca. Mnogim sta rešila življenje, ker sta bila kot oskrbnika vedno najbližja in najhitrejša pomoč. Žal, veliko pretresljivih zgodb iz njunega reševanja v gorah je ostalo nezapisanih, mi pa, ki smo jih slišali, s ponosom občudujemo njuna dejanja. France in Tone sta z drugimi domačini opravila na področju reševanja v gorah pionirsko delo. France je bil veliko let tudi vodja reševalne skupine v Stahovici. Veliko znoja sta prelila pri nadelavi, popravilu in markiranju planinskih poti in v letih med obema vojnama spremljala domače in tuje turiste po vrhovih Kamniških a/p. B/7a sta prva gorska vodnika v Kamniku. Toneta druga svetovna vojna ni" obšla. Bjl je aktivist, kasneje pa borec v raznih enotah NOV in odlikovan za hrabrost. Za nesebično in dolgoletno delo v gorski reševalni službi sta France in Tone prejela številna najvišja odlikovanja planinske organizacije in državno odlikovanje z redom zaslug za narod. To sta resnično zaslužila in še več. Štiri desetletja pomagati in reševati ljudi v gorah je neprecenljiva zasluga preprostih mož, z jekleno voljo in pravim odnosom do človeka v nesreči, včasih tudi za ce-
no svojega zdravja in življenja. Gorski reševalci in vsi drugi,ki so vaju poznali, bomo vajin lik ohranili v trajnem spominu. Sedaj, ko vaju ni več, se šele dodobra zavedamo vajine pomembnosti. V vrstah gorske reševalne službe je nastala vrzel, ki jo bodo lahko nadomestili le najboljši. Veliko sta storila za ljudi,ki so v nesreči potrebovali pomoč prijatelja, ne za plačilo, pač pa za ceno ponosa in zadoščenja. Hodila sta po poti duha, ki plemeniti vrednote življenja, bila sta vzor mlajšim gorskim reševalcem in širši planinski javnosti. Ob zadnjem srečanju in kramljanju smo si obljubili, da bomo skupno odšli proti Kamniški Bistrici, peš, počasi in premišljeno skozi gozd vajinih mladostnih spominov, neizmerne zakladnice spoznanj o življenju prebivalcev bistriške doline, drvarjev, njihovih družin, domačih imen, o posebnostih njihovega dela, obiskali bi mnogim pozabljena ali neznana mesta, kjer so živeli v svojih bajtah, vse do izvira Bistrice in vse bliže goram, da bi jih pozdravili. Čas nas je prehitel. Tiho sta živela in tiho umrla. V zgodovini gorništva na Kamniškem bosta z zlatimi črkami zapisani še dve imeni, Erjavšek France in Tone.
CENE GRIUC
Skaza na Malem gradu
Od takrat, ko je človek začel živeti v svoji leseni ali zidani bajti in je imel v soseščini sosed podobno ali enako hišo, se je moral in začel tako ali drugačne ukvarjati z arhitekturo. Arhitekturna umetnost ima na človeško obnašanje usoden vpliv. Kdor živi v skromni izbi je povsem drugačen od onega, ki je vajen razkošnih soban. Kdor se mo ra vsakokrat skloniti, ko vstopa v kletno stanovanje, ima čisto drugačen značaj od onega, ki se dviga po širokih stopnicah do svojega gradu. Arhitekti radi, zaradi pripomb neukih ljudi na njihov rovaš, citirajo Prešerna: »Le čevlje sodi naj kopitar.« Radi bi se znebili radovednih, vsiljivih vprašanj občanov in tudi nasprotovanj, namesto da bi bili veseli širokega zanimanja za njihove načte. Sleherno mesto s svojo arhitekturo oblikujej njihove prebivalce. Zato je vsako nasilje v arhitekturni umetnosti tudi nasilje nad ljudmi.
Kamnik je biser med slovenskimi mesti. Že samo ime pove, v kakšni soseščini živi in da je zaradi svoje nekdanje fevdalne ali gosposke moči dalo ime svoji reki Kamniška Bistrica in svojim planinam Kamniške alpe. Tolikšne moči ni imelo nobeno drugo slovensko mesto. Gorje tistemu ki slavo mesta Kamnika niči, kazi ali ogroža ali s svojim delom ne plemeniti obstoječega. Vse mora biti v etični harmoniji, v skladno-si oblik in potez, in vsakdo, ki želi v mestu kaj delati, mora prisluhniti legendam starega mesta in njegovih prebivalcev. Kamnik ima čudOvite pripovedi o nekdanjem jezeru, ki je segalo pod Mekinje in Sela in Stranje. Nič manj ne buri duha mladih in starih bojka o malograjski Veroniki. O podzemnem dohodku med Malim gradom in Ravtarjevo graščino je marsikaj neznanega, zavitega v mnoge skrivnosti, pa še bi našteval.
Kamnik je svojo izjemno bogato arhitekturo podedoval iz lažnih dob razcveta in ugašanja svoje fevdalne in gospo<;ke moči; nekoč v srednjem veku je bil ka-mnik najbolj pomembno mesto na Kranjskem. Skoraj v celem mestu je vidna enotna arhitekturna ubranost, četudi je nastajala skozi stoletja. Od Šutne pa do Grabna ni ničesar odveč in ničesa
premalo. Tu in tam se človek lahko obregne ob novejše, puste in racionalno oblikovane stanovanjske hiše na Grabnu ali ob nekdanjo Knafljičevo tovarno pod Malim gradom s svojimi grobim realizmom.
Toda to, ka so zaščitniki naravne in kulturne dediščine počeli z Malim gradom, pa vnedarle presega vse pametne meje. To ni bilo dovolj preudarno početje. In spmeniška služba je tu izpričala svoje nekoliko zastarelo strokovno stališče, ko misli, da sme k kulturni dediščini po svoji zamisli samovoljno dodajati take objekte, kakršni nimajo iz preteklosti trdnega izročila in tako postanejo tujek v obstoječem okolju. Občinska in republiška kulturna skupnost sta za brezlično izdelani kamniti bunker ali silos dali denar in soglasje. Nikakor se ne morem (po pogovoru s Kamniča-ni bi moral uporabiti besedo moremo) strinjati z nasiljem, ki je bilo storjeno nad najbolj poetičnim delom arhitekturne umetnosti in kulturne dediščine Kamnika. S tem silosom, s. težkim kamnitim kvadrom, je uničeno čudovito in naravno ravnotežje med nepopisno lepo malograjsko cerkvico in naravno oblikovanimi razvalinami gradu, kakršne smo poznali pred 50 in več leti. Posebej čudovit je bil nekoč pogled na to dragoceno kulturno dediščino z Glavnega sedaj Titovega trga. Takšni arhiturni nakazi, kakor je silos, oprosite, stražni stolp na Malem gradu, smemo reči, lepo po domače: »da mu paše kot kravi sedlo.«
Nobeni argumenti o raziskovanju grajskih zidov ne morejo opravičiti takega brezvestnega nasilja. Sliši se, da bo na vrhu silosa nekakšen zasteklen razgledni hodnik in ploščad. Menda je bil take oblike nekoč mestni stražni stolp. Vendar stražnega stolpa ne pozna Valvazorjeva risba Kamnika iz 17. stoletja. Tega so najbrž zgradili mestni očetje kanseje na grajskih temeljih iz rušečega se gradu, vendar zanesljivo manj mogočnega, kot je sedanja zasnova. Iz Valvazorjeve risbe je tudi videti, da je bil grad skromen po obsegu, zato so mu ljudje dali ime Mali grad. Po mojem prepričanju je bila nesrečna odločitev vseh, ki so botrovali, da se na Malem gradu karkoli zgra-
lek ljubljana
objavlja prosta dela in naloge:
1. TOZD Kontrola, kontrolna analitska dejavnost, r. o., Ljubljana, Verovškova 57
analitika
za opravljanje dela na področju kemijske kontrole
Redergina na lokaciji Mengeš.
Pogoji: - visoka izobrazba kemijske smeri
- 1 leto delovnih izkušenj
- poskusno delo 90 dni
več tehnikov
za opravljanje dela na področju kemijske kontrole Redergina, ki je organizirano v štirih izmenah na lokaciji Mengeš.
Pogoji: - 4-letna srednja tehniška šola kemijske, farmacevtske ali druge ustrezne smeri
- 6 mesecev delovnih izkušenj oz. lahko tudi začetnik - pripravnik v
- poskusno delo 60 dni (ne velja za pripravnike)
2. TOZD Kemija, proizvodnja kemičnih izdelkov, r. o., Mengeš, Kolodvorska 27^
več tehnikov
za opravljanje dela na področju kemijske proizvodnje, ki je organizirano v štirih izmenah na lokaciji Mengeš. Pogoji:
- 4-letna srednja tehniška šola kemijske, farmacevtske ali druge ustrezne smeri
- 6 mesecev delovnih izkušenj oz. lahko tudi začetnik - pripravnik
- poskusno delo 60 dni (ne velja za pripravnike)
več delavcev
za opravljanje dela v kemijski proizvodnji, ki je organizirano v štirih izmenah na lokaciji Mengeš.
Pogoji:
- končana osnovna šola
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- starost nad 18 let
- poskusno delo 30 dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave sprejema 8 dni po objavi kadrovsko-splošni sektor delovne organizacije, LEK Ljubljana, Verovškova 57.
di, namesto da bi zavarovali in oplemenitili bogato oblikovane razvaline pravljičnega gradu. Iz surovega stražnega stolpa ne bo nobenih bajk ali izročil, pa tudi stare in znane bodo umrle. Škoda.
Vsak otrok ve, da so razgledni stolpi in ploščadi dolgočasne. Da so različni omejeni pogledi skozi okna, line, izseke in druge odprtine neprimerno bolj prijazni in privlačni. In to smo nekoč na Malem gradu na razvalinah imeli. Dajte nam nazaj tisto nekdanjo in domačo razvalino, odkoder sem z mnogimi krajani užival v čudovitih pogledih na bližnjo in daljno okolico Kamnika. To je bila moja domačija, ki sem jo brezmejno ljubil, spoštoval in branil, pred pohlepnimi tujci. Iz razgibanih, pa čeduti zanemarjenih razvalin Malega gradu sem občudoval enotnost mestne arhitekture, skladnost in ubranost barv streh in pročelij stavb, pa ubranih linij mestnih ulic. Rad sem se vračal na Mali grad, vse dokler mi niso planke to preprečile. Od letos naprej sem žalosten; žalosten od tistega dne, ko me je v oko zabolel brezlični kamniti kvader, za katerega je silos ali bunker še prelepo ime. Grdo sem se znesel nad ubogim kamnom. Saj ga vendar ljudje znajo oblikovati v čudovite umetnine, take ki plemenitijo človeka in njegovo duševnost. Ali pa naredijo iz istega kamna brezlično ali kičasto spako. Arhitekturna nakaza na Malem gradu ne ustvarjasamo nasilja čudovito oblikovanemu in romantičnemu mestnemu jedru Kamnika. To nasilje nad etiko v arhitekturi se da preprosto popraviti tako, da skrunilci vrnejo grajskim razvalinam prvotno podobo; podobo kakršne smo vajeni med obema vojnama. Kajti tudi nemški okupatorji so Malemu gradu delali silo z obrambnim bunkerjem. Nepopravljivo pa je nasilje, ki so ga arhitekti in kulturniki vsilili ljudem - občanom Kamnika; posebej mladim, ki naj bi se učili spoznavali in vrednotili^ kaj je v umetniškem oblikovanju lepo in plemenito, in ko še ne znajo ločiti etične vrednote od kiča ali humano arhitekturo od grobega na-turilizma in funkcionalizma.
Pri pomembnih odločitvah v prostoru nkakor ne bi smeli delati brez sodelovanja z občani. O arheoloških raziskovanjih na Malem gradu nismo nič brali ne v Kamniškem občanu in ne v dnevnem časopisju. Tudi načrti o urejanju Malega gradu bi morali doživeti preizkus na javni razgrnitvi. Te pa doslej ni bilo. Škoda.
ALBIN VENGUST
Doklej še uničevanje družbenega premoženja v soseski na Bakovniku?
Pričakovati je bilo, da bodo stanovalci po številu prebivalcev gotovo največje stanovanjske soseske med Blejčevo in Groharjevo ulico na Bakovniku sami poskrbeli za ureditev in vzdrževanje okolja novih stanovanjskih blokov. Dogaja pa se prav nasprotno. Uničene so mnoge že urejene komunalne in druge naprave.
Najbolj zgovoren primer je okrog 150 m raztrgane in po-hojene žične ograje okrog otroškega vrtca. Nastalo je najmanj za 100.000 dinarjev škode. Prav tako neodgovorno je ravnanje z igrali ne otroškem igrišču. Kdo bo plačal škodo? Ali bomo še te stroške obesili skupnosti otroškega varstva, ki težko pokriva že redne stroške otroških vrtcev? Škodo naj nosijo tisti, ki so jo povzročili. Drug cilj nepridipravih objest-nežev je železniška postaja, kjer razbijejo sproti vsako žarnico v treh svetilkah, vztrajno
trgajo s strehe postaje tablo z napisom, razbijajo izolatorje na telefonskih drogovih ob železnici in podobno.
Na gradbišču Graditelja sicer tudi podnevi gori močna žarnica, vendar to ne odvrne nekaterih razposajencev, da ne bi razbijali in uničevali izoliranih zidakov in odnašali plohov. Nekdo bo tudi to moral plačati. Vsaj občasni nadzor gradbišča bi bil verjetno cenejši.
Vandalsko početje ni omejeno samo na to sosesko, pač pa se širi že preko proge na podgorska polja. Speljane so nove steze in poti prek rodovitnih njiv in travnikov. Po njih tovo-rijo koruzo in krompir iz bližnjih njiv. Če bo šlo tako naprej; bo to početje povzročilo kmetom več škode kot vrane in nekdaj koloradski hrošč. Na zadnji seji predsedstva OK SZDL so obravnavali pritožbo stanovalcev Groharjeve ulice glede visokih stroškov kurjave
Vrtec na Bakovniku: uničena žična ograja
Železniška postaja: svetilke brez žarnic nikomur ne koristijo
v teh blokih. Med drugim so v razpravi omenili malomaren odnos nekaterih stanovalcev do varčevanja z energijo. Nekateri raje odpirajo okna, namesto, da bi zaprli radiatorje, če je prevroče.
Na seji so poudarili, da je treba storiti vse, da se odnos stanovalcev tega naselja do družbenega premoženja spremeni oziroma izboljša. K temu naj bi prispevale tudi skupnosti stanovalcev, ki naj bi v okviru SZDL pomagale krepiti zavest o spoštovanju skupnih dobrin in premoženja. Na otroke, ki povzročajo največ škode, bi morali vplivati predvsem starši; žal pa jim večkrat dajejo slab vzgled.
F. S.
V okolici Kamnika kupim nedokončano ali starejšo hišico. Možna tudi zamenjava z dvosobnim stanovanjem s centralnim ogrevanjem v Kamniku. Naslov v uredništvu Kamniškega občana, Tomšičeva 2, tel. 831-311.
Nov kotel »nove generacije« na trda goriva za centralno ogrevanje, model central special 24 prodam. Trajno žareči princip in 75% izkoristek, Zupanova 4, Kamnik, tel. 831-085
Nove osebne izkaznice
Ponovno opozarjamo, da je zadnji rok za zamenjavo osebne izkaznice 12. 10. 1984.
V nedeljo, 16. 9. 1984 bomo zamenjevali osebne izkaznice v Krajevnem uradu v Komendi za območje KS Komenda, KS Moste in KS Križ od 7.30 do 13. ure.
Ostalim občanom, ki še nimajo zamenjane osebne izkaznice, tudi tistim, ki imajo na stari osebni izkaznici napisano trajno veljavnost, bomo zamenjevali osebne izkaznice na Oddelku za notranje zadeve Občine Kamnik.
Prosimo vse, ki še nimajo zamenjane osebne izkaznice, da prinesejo:
- dve NOVI FOTOGRAFIJI'
- ROJSTNI LIST (če niso rojeni v občini Kamnik).
ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE
Obrambno usposabljanje za mlade delavce in kmete
Oddelek za ljudsko obrambo je avgusta na podlagi usmeritev republiškega sekretariata za ljudsko obrambo ter sklepa sveta za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pripravil 18-dnevni pouk obrambe in zaščite za mladino, ki ne obiskuje šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Usposabljanje je bilo v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik in njegovi okolici.
Sodelovalo je 72 mladincev in mladink iz občine Kamnik, v glavnem delavska in kmečka mladina, ki je v mnogih primerih premalo udeležena v družbenem življenju.
Pouk obrambe in zaščite je vodil strokovni štab v sestavi petih rezervnih oficirjev in študentke
DOPISUJTE V
KAMNIŠKI OBČAN
FSNP - smer splošna ljudska obramba in družbena samozaščita.
Celoten proces usposabljanja in poučevanja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter druge aktivnosti v okviru obrambne vzgoje je bil usmerjen v to, da mladi spoznajo nujnost opiranja na lastne obrambne sile, množičnost uspešnega odpora vsakemu agresorju, potrebo po vsestranskem sodelovanju v obrambi SFRJ in socialističnih moralnih vrednot. Da se usposobijo za ravnanje z vsemi vrstami pešadijskega orožja, seznanijo z najpomembnejšimi značilnostmi jedrskega, kemičnega in biološkega orožja, osnovami civilne zaščite, dajanja samopomoči in prve medicinske pomoči, oklepnih in zračnih bojnih sredstev, namenom, metodami, silami in sredstvi psihološke vojne, z obveščevalno subverzivno in drugo sovražnikovo dejavnostjo, z ekstremno emigracijo in njenimi cilji, nalogami narodne zaščite, stražarske službe, vlogo posameznika in skupine v boju, osnovami topografije, seznanijo z družbenopolitično in gospodarsko situacijo svoje občine in ožjega področja, kjer ta pouk pote-
ka, z značilnostmi in posebnostmi občine in pokrajine, ki so pomembne z vidika splošne ljudske obrambne vojne ter spoznajo nadaljnje oblike splošnega strokovno poklicnega in obrambnega usposabjanja ter izobraževanja.
Mladinci in mladinke so po pouku tako teoretično kot praktično usposobljeni za vključevanje in delovanje v enotah teritorialne obrambe, narodne zaščite
in civilne zaščite ter tudi bolj aktivno v družbenopolitično življenje v svojem okolju. Za uspešno opravljen pouk so vsi mladinci dobili priznanja, najboljši med njimi pa so bili nagrajeni s knjižnimi nagradami. V organizacijo in izvedbo usposabljanja so se uspešno vključile tudi vse družbenopolitične organizacije, ZRVS in Občinski štab za teritorialno obrambo. S. K.
II
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE ŠTELE
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, njen grob zasuli s cvetjem in nam izrazili sožalje. Hvala tudi dr. Novaku, dr. Kralju, patronažni sestri Jani, KO ZZB NOV Komenda in duhovščini za pogrebni obred
Žalujoči: vsi njeni
Komenda, junij 1984
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je za_ vedno zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
MATILDA OSOLNIK
z Duplice, Jelovškova 9
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo KO ZZB NOV Duplica, tovarišu Modicu, praporščakom, pevcem, g. župniku za pogrebni obred in bolniškemu osebju Doma upokojencev Kamnik.
Žalujoči: vsi njeni
Duplica, Reka, Komenda, Šmarca, julij 1984
Ob tragični izgubi naše drage mame in sestre
ANICE MAJDIČ
se najlepše zahvaljujemo kolektivu DO Svilanit in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo tudi sosedom, prijateljem in znancem za izkazano pozornost. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti.
Žalujoči: sin Marko, hčerka Ema in drugi sorodniki
STOL
Industrija pohištva »Stol« Kamnik
Komisija za prodajo in likvidacijo osnovnih sredstev razpisuje licitacijo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
- dostavni avto MERCEDES, inv. št. 5491, letnik 1976, nosilnost 1700 kg. izklicna cena 200.000 din;
- avto radio BECHER, tip Evropa, z zvočnikom, št. 074218, izklicna cena 2.300 din;
- trivretenska ročna stiskalnica za stiskanje oblikovanih furnirskih elementov, inv. št. 379 (ponovni razpis), izklicna cena 50.000 din;
- eshaustorske naprave po enotni ceni:
ventilatorji 100 din/kg
cikloni 10 din/kg
Ogled osnovnih sredstev za prodajo bo v torek, 18. 9. 1984 od 12. do 13. ure v DO Stol. Prodaja pa bo v četrtek, 20. 9. 1984 ob 8. uri. V izklicni ceni ni vračunan prometni davek. Na dan licitacije se vloži varščina v višini 10% o«d izklicne cene.
DO Jugotekstil ONA-ON Notranja trgovina p. o. Ljubljana, Proletarska 4
objavlja
za nedoločen čas prosta dela in naloge
1 prodajalke
za prodajalno ONA-ON v Kamniku, Kidričeva 20 Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- šola za prodajalce
- leto ustreznih delovnih izkušenj
- dvomesečno poskusno delo
Prijave pošljite v 8 dneh po objavi kadrovski službi.
V 74. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
ANGELA SUŠNIK
Vsem, ki ste sočustvovali z nami ali nam kakorkoli pomagali ob tej boleči izgubi, mami darovali cvetje in jo spremili na njeni poslednji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala g. župniku za lep obred, organistu, Hribarjevi in Kosovi mami.
Žalujoči: mož France, hčerka Tončka, sinovi France, Ivan in Slavko z družinami
Studenca, Markovo, Rožično, Loke, junija 1984
ZAHVALA
V 21. letu starosti nas je nenadoma za vedno zapustil naš ljubljeni sin in brat
JOŠKO SLAPNIK
iz Buča
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in z nami delili neizmerno bolečino. Še prav posebej se zahvaljujemo gasilcem za lepo organiziran sprevod, mladincem za lepo okrašen grob, sodelavcem DO Titan, vsem praporščakom in govornikom za lepe poslovilne besede, gospodu župniku za pogrebni obred in cerkvenim pevcem za petje. Hvala vsem za izrečena sožalja, poklonjeno cvetje in vence ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama Marija, oče Jože, zaročenka Brigita, brat Jurii in sestra Angelca z družinama in drugi sorodniki
Buč, Veliki hrib, Kamnik, julija 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta in dedka
FRANCETA DROLCA
iz Sel
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo sodelavkam Svit Kamnik, gasilskemu društvu Sela in Srednja vas, tovarišu Šuštarju za poslovilni govor in duhovniku za pogrebni obred.
Žalujoči: vsi njegovi
Sela, Rožično, Loke
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik, Družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SRS, 67. in 68. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, sprejema Zbor uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik na svoji 10. seji z dne 6. 7. 1984 naslednjo
SPREMEMBO PRAVILNIKA O DELNI NADOMESTITVI STANARINE V OBČINI KAMNIK
1. člen
Dopolni se 6. člen in sicer tako, da se v 3. alinei za besedo »ali osebnega avtomobila« črta pika in v oklepaju doda »(razen za starše z duševno in telesno prizadetimi otroki in invalide)«.
2. člen
Te spremembe začnejo veljati 8. dan po objavi v Kamniškem občanu.
Kamnik, julij 1984    Predsednik zbora uporabnikov:
Anton Železnik, I. r.
Obrazložitev:
Spremembe se nanašajo na 6. člen pravilnika, kjer naj bi bil izpuščen osebni avtomobil kot kriterij za delno nadomestitev stanarine. Zveza stanovanjskih skupnosti SRS je glede na predvideno povišanje stanarin v letu 1984 predlagala vsem stanovanjskim skupnostim opustitev osebnega avtomobila, saj bi tako povečali število upravičencev do subvencionirane stanarine. Spremembe pravilnika so bile poslane Skupnosti socialnega varstva občine Kamnik in občinskemu sindikalnemu svetu v predhodno obravnavo in soglasje. Dogovorjeno je bilo, da osebni avtomobil ostane kot kriterij, ne upošteva pa se pri starših z duševno in telesno prizadetimi otroki oziroma za invalide. V letu 1984 se bo pri delnem nadomeščanju stanarin upoštevala I. varianta iz enotne lestvice odstotka znosne stanarine v družinskem dohodku, in sicer od 1. 9. 1984 dalje. Ta varianta je namreč za prosilce najugodnejša.
Strokovna služba SKG
ZAHVALA
Smrt nam je mnogo prezgodaj iztrgala iz naše sredine očeta in sina
FRANCIJA KREGARJA, ml.
s Kettejeve 15
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, še posebej sosedom iz Kettejeve ulice za požrtvovalno pomoč, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz Alprema za pomoč ob zadnjih trenutkih življenja, za podarjeno cvetje in denarno pomoč, ter Marjanovim sodelavcem iz Titana. Hvala Danilovim sošolcem za cvetje, pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke, g. župniku za pogrebni obred, Emilu in Franciju Spruku pa za izvedeno glasbo ob zadnjem slovesu. Vsem, prav vsem, naša iskrena zahvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Kamnik, julija 1984
Ne mine ura dan in noč, povsod si z nami ti navzoč
. ZAHVALA
V 23. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš ljubljeni sin, brat in stric
JANEZ SUŠNIK ml.
iz Rožičnega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v dneh neizmerne žalosti in bolečine stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom iz Rožičnega, sodelavcem Usluge in tovarišu direktorju za poslovilne besede, predsedniku in mladincem OO ZSMS Sela, GD Sela in Srednja vas, gospodu župniku za lep obred, našim sodelavcem iz tovarne Titan in pevcem za ganljivo zapete žalostinke. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo v njegov prerani grob. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Žalujoči: mamica Helena, ati Janez, brat Franci, sestri Marinka in Dragica z družinama in vsi, ki so ga imeli radi
Rožično, Črna, julija 1984
Zdravstveni dom Domžale, n. sol. o., TOZD ZV Kamnik, n. sub. o., 61230 Domžale, Titov trg 1
objavlja na podlagi sklepa DS TOZD ZV Kamnik prosta dela in naloge
vodje službe splošne medicine in ftiziologije
(reelekcija) za 4 leta
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da imajo visoko strokovno izobrazbo splošne medicinske smeri, podiplomski seminar iz splošne medicine ali specializacijo iz splošne medicine
- da imajo 3 leta delovnih izkušenj in ustrezne mo-ralno-politične vrline.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zdravstveni dom Domžale, TOZD ZV Kamnik, Titov trg 1, 61230 Domžale. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh od zadnjega dne, ko se sprejemajo prijave.
		V naših sončnih planinah so se v vedno zaprle tvoje oči, a v srcu ostala bo bolečina do konca naših dni
		V SPOMIN
		. 21. avgusta je minilo leto dni, odkar nam je kruta usoda iztrgala iz naše sredine ljubljeno hčerko in sestro
	\J	SONJO
		LANIŠEK
		iz Laniš
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se je spominjate, obiskujete njen prerani grob, ji prižigate svečke, poklanjate cvetje, Planinskemu društvu Kamnik za odkritje spominske plošče v Spominskem parku v Kamniški Bistrici in njenim sodelavcem TP Kočna. Hvala vsem, ki ob vrnitvi s planin obiščete njen grob in nanj polagate lepo planinsko cvetje.		
		Vsi njeni
Zelena Velika planina
Samoupravna interesna skupnost RTC Velika planina je dala v vse od svojega obstoja, od 1980 dalje, velik poudarek ureditvi smučarskih prog na Veliki planini. Po gradbenih delih, ki so potekala od 1980 do 1983 leta, so sledila očiščevalna dela, v katera so se najprej vključili mladi, smučarji in delavci žičnice, nakar je vodstvo SIS uspelo pridobiti izkušeno ekipo vojakov garnizi-je iz Kranja, ki se je izkazala že na drugih gorenjskih smučiščih. Da je bila odločitev pravilna, je več kot očiten dokaz že sam pogled na pred leti kamenjasto območje, ki se spreminja v pašnike. Gospodarjenje, gorsko kmetijstvo in smučanja so si torej podali roko in le-to daje
upanje, da bo paše na Veliki planini več kot pred leti in da bo smučanje kvalitetnejše ter možnost zanj tudi pri tanjši snežni odeji.
Tako kot lani je skupino vojakov, ki šteje preko 40 mladih, poveljstvo garnizije iz Kranja zaupalo kapetanu Nikoli Džalo, ki vrši z njimi taktično vzgojo, ob tem pa urejajo kamenjasta področja med penzionom Šimnovec in Zelenim robom.
»Ne Veliko planino smo prišli 15. avgusta in nameravamo ostati do 31. avgusta«, je dejal kapetan Nikola Džalo. »V prvih sedmih dneh nam je uspelo očistiti kamenje na prek 7.000 m2, vsaj toliko
Pogovor s kapetanom kranjske garnizije Nikolom Džalo na Veliki planini.
Evidentiranje za novo mladinsko vodstvo
Kadrovanje je v zvezi socialistične mladine, tako kot v družbi nasploh, eden od temeljnih kriterijev za dosledno uresničevanje vloge in nalog ZSMS, zato je hkrati tudi temeljna obveznost OO ZSM ter vseh njenih organov in tudi posameznikov v tej organizaciji. Le z odgovornim pristopom k evidentiranju in kasneje kadrovanju, lahko uresničimo tudi programske usmeritve 11. kongresa ZSMS.
Te dni se je začelo evidentiranje za organe republiške konference ZSMS. S svojimi predlogi je sodelovala tudi naša občinska mladinska organizacija, ki bo konec septembra tudi pretehtala predlagane kandidate na novo vodstvo RK ZSMS. Pričelo se je tudi evidentiranje za organe OK ZSMS in sicer za vse funkcije in vsa področja dela v tej organizaciji. Evidentirani so lahko seveda tudi tisti, ki že sedaj opravljajo te dolžnosti. Evidentiranje poteka v vseh osnovnih organizacijah ZSMS (KS, DO, šole, organizacije in društva), zaključilo se bo do konca septembra, oktobra bo potekal kandidacijski postopek, volilni postopek pa se bo zaključil s programsko volilno sejo občinske konference ZSMS Kamnik.
Volitve bomo uspešno opravili le z resničnim in celovitim angažiranjem vseh subjektov ZSMS v vseh volilnih postopkih.
MAJA KOROŠEC
Nov turistični prospekt
Biser ob vznožju Kamniških planin, 750 let zgodovine, kulture in umetnosti, gostoljubno, domače in prijetno, prosti čas »a la carte« za vse okuse - to je le nekaj gesel iz novega turističnega prospekta, ki je izšel v poletnih dneh pri Turistični poslovni skupnosti.
V nakladi 50.000 izvodov in v obliki zgibanke ter v kombinaciji slovensko-srbohrvaškega, angleško-nemškega in francosko-italijanskega jezika je izšel prospekt, ki je prvi po petih letih. Moral bi biti natisnjen že prej, vendar se je zavleklo zaradi slabega vremena, ki je onemogočil fotografiranje posnetkov v naravi. Pri izboru fotografij so sodelovali tudi občani, ki so na razpis, objavljen pred časom, poslali veliko fotografij in diapozitivov, številne pa so bile izbrane za objavo v prospektu.
Prospekt predstavlja vse možnosti, ki jih Kamnik ponuja gostom - od kulturno-zgodovinskih spomenikov, do možnosti za šport in rekreacijo, in kmečki turizem. Velike pozornosti je deležna tudi Velika planina, ki je opisana kot oaza miru, naravnih lepot in bele opojnosti. Predstavljene so tudi možnosti za izlete v gore in v kamniško okolico.
Kljub obilici slikovnega gradiva pa se s fotografijo ne da povedati vsega. K prospektu so zato pripravili še dodatek v šestih jezikih, ki bo dobrodošel vodič po Kamniku. Tu so na nekaj straneh zbrani številni, za goste pomembni podatki: opisi kulturno-zgodovinskih spomenikov, datumi tradicionalnih prireditev v Kamniku, možnosti za šport in rekreacijo, izlete v gore, naslovi hotelov, prenočišč, restavracij, planinskih koč ter specializiranih trgovin. Kot, obljubljajo, bodo vodiča vsako leto dopolnjevali z najnovejšimi podatki.
Turistični prospekt, ki je pomemben vodič po Kamniku, je na voljo v turistični poslovalnici Integrala, na Turističnem društvu, v vseh hotelih in na turističnih točkah, precej izvodov pa so poslali tudi delovnim organizacijam, ki so financirale to predstavitev Kamnika.
M. R.
Počitniški meseci naši občini tokrat niso povzročili mrtvila - tako vsaj lahko sodimo po obilici prispevkov, ki so se nabrali od konca julija pa do izida te številke Kamniškega občana. Ker moramo varčevati, tako s papirjem, še bolj
pa z denarjem, si povečanega obsega ne moremo dovoliti^ Zato je nekaj prispevkov moralo žal ostati v mapi za naslednjo številko. Avtorje in bralce prosimo za razumevanje.
UREDNIŠTVO
Rojak Ratko Jergič je v pogovoru dejal, da bi rad lepote Velike planine pokazal svojim bližnjim, ki živi v Podravski Slatini.
dela pa nam je še ostalo. Poleg grabljenja površin in odvoza kamenja moramo urediti še odvodnjavanje in teren zatraviti, s čimer naj bi dela na tem območju končali. Po dogovoru naj bi se septembra vrnili in pričeli delati na Gradišču v smeri vlečnice Tiha 1«.
Na počutje vojakov, pripravljenost za delo vplivajo tudi prehrana, nastanitev in seveda stiki z domačini ter mladino.
»Nad hrano se vojaki ne pritožujejo, saj kuharji v penzionu Šimnovec opravijo svoje delo dobro«, pravi pešadijski kapetan. »Za spanje uporabljamo lovsko kočo na Kraljevem hribu, kjer se pozna gorsko podnebje in nas je v prvih dneh kar malo zeblo. Lepo vreme je pomagalo prebroditi začetne težave. Na dobro počutje vplivajo tudi možnosti za rekreacijo v športni dvorani v Kamniku, obiski mesta, pa tudi prvi stiki z mladimi, ki nam popestrijo delovni utrip na Veliki planini.«
V skupini vojakov so po mesecih, preživetih v vojaški uniformi, tako »mladi«, kot »stari« vojaki, nekateri imajo le še 20 dni do odhoda iz Kranja, nobeden od njih pa dose-daj še ni bil na Veliki planini.
»Tako visoko v planinah sem prvič«, nam je pojasnil vojak Ratko Jorgič, doma iz Podravske Slatine (SR Hrvatska). »Bojazen pred ni-halko, pa tudi sedežnico, je kaj hitro splahnela. Hitro sem se prilagodil tem razmeram in mislim, da ni bistvene razlike ali delati tu, na Veliki planini ali spodaj. Tu nam veliko hitreje mineva čas kot v kasarni in mislim, da bomo vsi odnesli dobre vtise iz te prelepe planine«. Na vprašanje ali ga bo mik Velike planine še kdaj privabil v gore, je dejal: »Morda bom še prišel, ker bi rad te lepote pokazal svojim bližnjim, ki žive v ravnini in jim bo Velika planina zagotovo nekaj zelo zanimivega.«
Da zelena Velika planina privablja vedno več obiskovalcev, je bilo več kot očitno. Ob našem razgovoru z vojaki so mimo nas hiteli številni ljubitelji gora, ki so postali pri delovnih vojakih in jim namenili marsikatero bodrilno besedo, ki jim pride še kako prav, da se počutijo na Veliki planini kot »doma«.
STANE ZARNIK
Kamniškim godbenikom boljše pogoje
Kar navajeni smo, da si ne moremo zamisliti dobre proslave ali druge slovesnosti brez godbe. To velja tudi za našo, kamniško godbo, ki je v zadnjem času dosegla kakovosten napredek. K temu so pripomogli novi mladi godbeniki in strokovno ter organizacijsko vodstvo. Zato večkrat ob njihovih nastopih slišimo komentarje: »Če bodo še naprej s takim zanosom igrali, bodo kmalu med našimi najboljšimi pihalnimi orkestri.«
Vendar prizadevnost in zanos nista dovolj. Če pogledamo to našo godbo malo bliže, je slika precej drugačna. Pihalni instrumenti so zastareli, izrabljeni, zato je precej godbenikov kupilo svoje instrumente, če želijo kolikor toliko kvalitetno igrati. Pa tudi obleke godbenikov so daleč od uniforme, ki naj bi polepšale sliko nastopov tega orkestra. Obleke so obrabljene, različnih barv, malemu godbeniku je »podedovani« suknjič prevelik, drugim roke že preraščajo rokave in podobno. Skratka, podoba je taka, da nam ne dela časti. V vsakem pogledu se seveda ne morem meriti z našimi sosedi, Mengšani in Dom-žalčani. Toda našim godbenikom na skupnih
srečanjih gotovo ni najbolj prijetno pri srcu, p;t ne zaradi igranja...
Predsedstvo občinske konference SZDL je^ zato na seji konec julija dalo pobudo, da poseb-* na skupina, ki jo vodi predsednik občinske? skupščine, prouči možnosti, da bi v občini zbrali potrebna sredstva za nakup instrumentov in novih oblek za godbenike. Predsedstvo je menilo, da če smo se odločili, da godbo potrebujemo, potem ji moramo zagotoviti vsaj kolikortoliko zadovoljive pogoje za njeno delo. Spričo sedanjih težav bi se bilo najbolje odločiti za postopno, vendar odgovorno in jasno začrtano reševanje teh vprašanj. Ni pa mogoče več prepuščati odgovornosti za zagotovitev materialnih pogojev le posameznim zagnancem pri godbi.
Predsedstvo občinske konference SZDL meni, da je mogoče prek občinske kulturne skupnosti in drugih oblik združevanja sredstev s sodelovanjem delavcev v združenem delu te težave čimprej premostiti in tako tudi mladim godbenikom dati priznanje in spodbudo za njihovo prizadevanje in uspehe, ki jih dosegajo pri svojem delu.
F. SVETEIJ
• Iz doma upokojencev
Slovesna otvoritev prizidka
Mesec junij, ki naj bi bil rožnat in lep, ni bil ravno tak. Redki so bili sončni dnevi, in razpoloženje temu primerno. Še vedno sta nas spremljala hrup in ropot pri novogradnji, tako da so nam živci zelo trpeli. Živeli smo sicer po urniku, ki velja v našem domu, poznali pa so se dopusti v vrstah kolektiva. Naše probleme smo si izmenjali na skupnih sestankih, ki jih vodi socialna delavka.
V še vedno deževnem juliju smo še bolj občutili zaključna dela. Zlasti ko smo se sredi meseca morali umakniti iz jedilnice in ostati na oddelkih tudi pri obrokih. Delo v kuhinji in jedilnici je trajalo precej časa. Povečali so oba prostora obenem z vežo za 9 metrov in napravili nove prehodne poti iz enega trakta v drugega. To je bila korenita sprememba.
Otvoritev prizidkov, 28. julija, v počastitev občinskega praznika je bil lep dogodek. Pripravljen je bil program s soudeležbo stanovalcev. Veliko število povabljenih, navzočnost narodnih noš in folklorne skupine Kamniška Bistrica in godbe na pihala iz Kamnika je dalo otvoritvi lep poudarek. Ob 11. uri se je pričelo z glasbo, nato je sledil slavnostni govor v. d. direktorice tovarišice Marte Zerko. Program je povezovala vodja knjigovodstva, to-varišica Marta Pajkova.
Iz govora smo izvedeli vse o razvoju dela za starejše ljudi, od prvih začetkov do danes. Do leta 1960 je bilo to vprašanje zapostavljeno, počasi je šel razvoj naprej, po načelih sodobne socialne gerontologije: naj se starejši ne ločijo od drugih, naj uživajo sadove minulega dela, saj so prispevali za boljše življenje. Po letu 1970 so se pričele zidati pri-
V počastitev občinskega praznika je bila 28. julija svečana otvoritev prizidkov k Domu upokojencev v Kamniku. Objekt je predal namenu predsednik skupščine socialnega skrbstva in predsednik gradbenega odbora Matevž Košir.
merne zgradbe, prilagojene potrebam, ki so naraščale. Tako je bil leta 1975 zgrajen naš dom v Kamniku s 144 posteljami, največ za pokretne oskrbovance. Z adaptacijo sob smo pridobili še več ležišč za bolnike, imeli smo 44 postelj za intenzivno nego. (Stanovalci so prišli iz več občin, zdaj jih je večina iz kamniške občine.
Z izgradnjo dveh prizidkov smo pridobili 50 novih ležišč: 26 na intenzivnem oddelku ter 16 dvoposteljnih in 8 enoposteljnih v svetlih novih prostorih. Pa še povečano jedilnico in kuhinjo, posodobljeno pralnico, prostore za fizio in delavno terapijo, kotlovnico, skladišča in zaklonišče. Dograjene so komunikacijske poti, in ne nazadnje smo dobili impozanten povezovalni hodnik, ki je pravi okras za dom. Tovari-šica direktorica se je zahvalila vsem, ki so to omogočili, z obljubo, da se bo tudi delovni kolektiv
Mešani študentski pevski zbor vadi
spet
Že sedmo leto se na jesen pevke in pevci Mešanega študentskega pevskega zbora dobimo v dvoranici Glasbene šole, da pričnemo z novo sezono.
V tej razmeroma kratki dobi smo dosegli že vrsto uspehov, nastopali smo po vsej občini in zunaj nje, navezali stike z mnogimi zbori, peli smo na avstrijskem Koroškem, snemali za radia Ljubljana in Celovec. Največ pa smo dosegli prav v zadnji sezoni, saj smo v radijskem tekmovanju »Naši zbori pred mikrofonom« dosegli tretje mesto, na tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru pa smo prejeli celo srebrno priznanje, kar je daleč največji uspeh našega zbora.
Tudi letos nas čaka trdo delo, saj se je zamenjalo mnogo pevcev, nov pa je tudi zborovodja, kajti naš Janez odhaja v JLA. V svet petja nas bo popeljala tov. Metka Pichler, ki ima z otroškimi
in mladinskimi pevskimi zbori že veliko izkušenj pa tudi uspehov. Ni vrag, da ga ne bi imela še z nami, saj smo dobra klapa, držimo skupaj, predvsem pa radi pojemo.
Če imaš tudi ti veselje do petja, če ljubiš dobro družbo, potem
se nam pridruži. Seveda študentski stan sploh ni pogoj, saj imamo v zboru srednješolce, mlade kmete in delavce, pa tudi brezposelne. Torej, vidimo se v ponedeljek ali v sredo ob 19.45 v Glasbeni šoli. Ne bo ti žal!
PEVKE IN PEVCI MŠPZ
pri delu zelo potrudil.
Iz vrst stanovalcev je o življenju v domu pripovedovala M. Lavričeva.
Po obeh nagovorih je naš pevski zbor zapel tri narodne pesmi (Posekaj fantič smrečico, Prišla bo pomlad in Vrtec ogradila bodem) ob spremljavi kitare, igrala je Mirni Turšič. Sledil je recital članov OO ZSMS Doma upokojencev Kamnik, lepo izbran za to priliko. Nato pa se je pet parov folklorne skupine Kamniška Bistrica veselo zavrtelo, z živahnim nastopom so nas navdušili.
Končno je Matevž Košir, predsednik občinske skupščine socialnega skrbstva Kamnik in predsednik gradbenega odbora, prerezal trak in s tem naš novi objekt predal namenu. Za njim smo bili povabljeni na ogled prizidkov in vse novogradnje, tudi povezovalnega hodnika, kjer je bila pripravljena zakuska za povabljene. Stanovalci pa smo odšli v jedilnico, kjer nas je čakalo praznično kosilo.
Naš dom je s tem dobil lepšo, bolj zaokroženo podobo, tudi notranja preureditev nam daje mnogo. Širina hodnikov in veže z mizami in cvetjem, ki je pozorno razporejeno, nudi sproščen počitek, možnost za individualne pogovore.
Ko se bodo v nove prostore naselili novi stanovalci, bo gotovo vse bolj sproščeno, ko se na vse privadimo. Vseh prostorov pa za zdaj še ne poznamo.
V zadnjem mesecu poletja, avgusta, smo se začeli že bolj privajati na. nove dimenzije hiše in na nov pogled skozi velika okna, in se počutimo boljše in lepše. Življenje pa gre dalje svojo pot. Tudi olimpiada in njeni dosežki niso šli mimo nas. Sledili smo dogajanju pred televizorjem.
V tem času so umrli nekateri naši stanovalci. Spomnimo se jih s cvetjem ali sožaljem svojcem, in po možnosti s spremstvom na pokopališče. Žal nam je za njimi, saj so bili člani naše domske družine in bodo ostali v naših spominih. Poletje se izteka.
M. LAVRIČ
Smučarke na
pripravah v Kamniku
Ženska smučarska reprezentanca je te dni v Kamniku na pripravah, ki so del kondicijskega treninga pred naslednjo smučarsko sezono.
Srečala sem jih na teniških igriščih, ko so pod skrbnim vodstvom izkušenega igralca Toneta Prešerna vadile razne vrste udarcev. Najbolj nesrečna je bila gotovo Polona Pehare, ki si je poškodovala desno roko, leva roka pa ji ni služila. Tako se je morala odpovedati teniški rekreaciji in izkoristila sem to priliko za klepet.
Polona je simpatično, zgovorno dekle, navdušena smučarka, ki se je zaradi smučanja, tako kot njene kolegice iz reprezentance, odrekla prostemu času. Povedala je, da je v Kamnik prišlo dvanajst deklet, ki imajo v našem mestu skorajda idelane pogoje za delo. Pohvalila je lepo športno halo, dobre možnosti za tek, lepo urejena teniška igrišča itd. Priznam, da je bilo takšno hvalo prav prijetno slišati. Polona je bila še posebno navdušena nad organizirano teniško šolo, saj so imela dekleta zdaj prvič možnost igrati tenis pod strokovnim vodstvom.
Tudi lokostrelci so se izkazali, saj so smučarkam pokazali, kako je treba ravnati z lokom in puščicami.
Po pripravah v Kamniku bodo dekleta nadaljevala z delom v Kranjski gori, sredi septembra pa bodo odpotovale v Avstrijo, kjer jih čakajo prvi treningi na snegu.
Vse kaže, da je smučarkam Kamnik všeč in morda bi kazalo razmišljati tudi takole: Kamnik si od obledele slave zdraviliškega mesta najbrž ne more obetati prav ničesar. Tudi Velika planina najbrž ne bi smela biti edini turistični adut. Izkoristiti bi morali možnosti, ki jih ponujajo športni objekti in jih z boljšo in kakovostnejšo gostinsko ponudbo ponuditi športnikom in vsem tistim, ki se ukvarjajo z rekreacijo. Bazeni, stadioni, telovadnice in drugi objekti ne prinašajo ničesar in so zelo dragi, če jih ne znamo ponuditi ljudem, ki bodo takšno ponudbo znali ceniti in jo tudi plačati.
Iluš H.
Ženska košarka v
poletnih mesecih
Ženske na kolo, 3mQ sžedsSmk
Čeprav je poletje Čas odmora, kamniške košarkarice nismo mirovale. Konec maja smo tekmovali v Slivnici, maja smo organizirali tudi Dan ženske košarke, skozi vse poletje smo trenirali, že konec avgusta pa smo imeli sestanek, kjer smo se zmenili o nadaljnjem delu.
Petega maja smo na igrišču pred osnovno šolo Toma Brejca organizirali Dan ženske košarke. Tokrat so bile naše nasprotnice košarkarice Mengša. Nastopale so štiri kategorije: ekipa za mini košarko, 5. in 6. rezred, 7. in 8. razred in članice. Po končanem tekmovanju smo v vsaki kategoriji podelili po pet diplom.
Že zjutraj so pričele s tekmovanjem najmlajše. Male Mengešanke so bile boljše, kajti njihova ekipa je bila sestavljena le iz igralk četrtih razredov. Našo ekipo pa so sestavljale predvsem mlajše. Rezultat je bil 6:18. Za najboljšo igro v napadu je dobila diplomo Greti Pele iz Mengša, za igro v obrambi pa Simona Šuštar z Duplice. Pod košem se je najbolj izkazala in poštartala najeveč žog Janja Baloh (Duplica), najboljša strelka pa je bila Mengšanka Monika Cedilnik.
moški
I. ženska kolesarska karavana po Sloveniji
So doživetja, ki se zapišejo spominom. Spominom, ki kot iskrice tlijo še mnogo, mnogo let; kadar zažare, človeka vsega prevzamejo in srečen je, da je doživel nekaj lepega, nepozabnega ...
Gotovo se bo I. KARAVANA KOLESARK iz Kamnika sleherni izmed udeleženk zapisala med nepo-
kij
zabne spomine. Tudi tisto čemerno jutro 8. avgusta, ko smo se za štiri dni poslavljale od našega Kamnika in tisto popodlne, ko so naši klubski tovariši »POD KOZJAKOM« stisnili roke in nam pripeli rdeč nagelj na prsi. Nagelj, simbol dela, borbe, zmage -za našo zmago nad 500 kilometrov dolgo potjo.
Pravzaprav se je ideja o nekem velikem in pogumnem kolesarskem ženskem podvigu prikradla kot posledica kritike, da Kolesarsko društvo »Kamnik« ne namenja dovolj pozornosti svojim članicam. Spontano in počasi se je rojevala v naših mislih ta kolesarska karavana in kot strela z jasnega udarila na plan odločitev, da se podamo na 500 kilometrov dolgo pot po Sloveniji. Le malo jih je bilo, ki so verjeli v našo »visoko letečo« idejo; a
ta je padla z višav in pod geslom ŽENSKE NA KOLO, MOŠKI ZA ŠTEDILNIK, smo pričele z akcijo, ki je že na samem začetku obetala uspeh
- naši ženski karavani se je pridružil naj, najboljši mehanik koles Franc Zidan, naša »klubska prva pomoč« Katarina in Marta s kombijem, ki ji ga je mož zaupal za popotovanje. Priključila se nam je tudi najbolj vneta, hudomušna »Svilanitova« Mari, najstarejša v pestri ženski karavani. Trener Miran nas je prav resno »popeljal« v svet kolesarskih učenosti, Marin in njegov padec pa "sti nam služila za vzoren praktičen primer, kako hitro se* lahko znajdem na trdih tleh. V štirih mesecih smo si navozile preko 1000 kilometrov is si poleg kondicij-ske zaloge nabrale tudi praktične za popotovanje: »Eta« nam je ponudila okusne vložene izdelke, pridružili so se jim številni izdelki »Kočne«, osvežilne pijače, ki jih delajo v »Fructalu«
- se ve, v sodelovanju z naravo, mesni izdelki, ki jih znajo najokusneje pripraviti v »Meso« Kamnik, še celo »Perutnina« nas ni pustila praznih rok in nam za popotnico podarila jajca. Eksperimentalna tkalnica Kamnik s svojo super znano IDEJO, nas je presenetila z vratolomno idejo: podarila nam je kolesaske drese, v katerih smo kot račke, z racmanom na čelu (dresi so rumeno-modri) prekolesarile dobršen del poti.
Ker s stoli, brisačami in kravatami in pogrebno opremo nismo vedeli kaj početi, so nam proizvajalke teh izdelkov priskočile na pomoč z denarjem. Našo zamisel so podprli tudi občinski sindikalni možje, kar smo skrivaj pričakovale, saj je bila naša akcija namenjena predvsem spodbudi ženske rekreacije, ki še vedno caplja za moško. Najpogumnejše smo preživele nekaj popoldnevov na »zbiralnih« akcijah pri zasebnikih in se na lastne oči prepričale, da so lepe besede in prijazni nasmehi uspešno polnile popotne zaloge.
»Utok« pas za vitek stas pa nas bo krasil ob kakšni primernejši priložnosti! Tako smo se tistega krmšljavega jutra poslovile od svojih, za štiri dni »zapostavljenih« mož, otrok, loncev in štedilnikov in se napotile na »Svito-vo« - neuradno kolesrsko - parkirišče, kjer nas je že čakala Marta s pražnje okrancljanim spremljevalcem
- kombijem, v katerem se je hitro znašla vsa popotna krama. Franc'1 pa ji je dodal še vso potrebno »prvo kolesarsko pomoč«. Tone, predsednik
obvešča občane in poslovne partnerje, da bo zaradi dopusta gostilna zaprta od 10. 9. 1984 do 2. 10. 1984. Tenis bar pa je odprt vsak dan od 16. do 24. ure.
društva, nam je za slovo povedal nekaj tako ganljivih besed, da smo komajda skrile solze za širokimi nasmeški. A ker se je vreme na moč kislo držalo, za ganljivo slovo ni bilo časa. Najstarejšo smo postavile na čelo naše kolone, njeno veselo ukanje pa nas je mimo Svilanita, ki je mimogrede povedano tudi pokrovitelj Kolesarskega društva Kamnik in je tej edinstveni karavani »prispeval« kar pet kolesark, popeljalo skozi Kamnik proti Tuhinjski dolini. Že pred Kavra-nom se nam je pridružil nič kaj dobrodošel spremljevalec - dež, ki nam je ostal »zvest« tja do glavne ceste proti Celju. A ker se nismo dale ugnati in se vedre povzpele preko Kozjaka, je odnehal in so na našem nadaljnjem popotovanju o njem pričale le še velike luže. O HUDI LUKNJI in njenih vražah vedo domačini veliko povedati, za nas pa je bila to prav prijetna postojanka, saj smo se v domači gostilni okrepčale, še bolj prijetna pa je bila napoved gostoljubne gostilničar-ke, da nas do našega prvega cilja -SLOVENJ GRADCA - loči le še 20 kilometrov. Mislinjski klanec, sicer strah in trepet prve potovalne etape, je bil premagan kot bi trenil in zidane volje smo prikolesarile na cilj. Gostoljubni delavec v hotelu »POHORJE« nas je najprej ponudil s »šlaufom« za vodo, da smo lahko spet prepoznale naše potovalne konjičke. Seveda bi ne storile nič napak, če bi ga uporabille tudi naše sopotnice, ki so vozile s kolesi brez blatnikov, a šalo na stran, vse smo se pošteno očedile v prijetnih sobicah in že čez uro ni bilo več sledi deževnega popotovanja.
Za njimi so tekmovale ekipe 5. in 6. razredov. Rezultat je bil 63:4 za Ka-mničanke. Diplome so dobile Mirjana Kela kot najboljša napadalka, Darja Košnik kot najboljša obrambna igralka, Božena Plevel pa je dosegla največ košev. Največ skokov je imela Esma Livakovič. Za asistence pa je dobila diplomo Irma Čad iz Mengša.
Tudi igralke 7. in 8. razredov so bile dosti boljše od nasprotnic, kar je razvidno tudi iz rezultata, 53:12 za Ka-mničanke. Tudi večino diplom so pobrale kamniške igralke: največ košev je dala Tanja Horvat, v obrambi je bila najboljša Tadeja Kolenc. Dipolo-mo za asistence je dobila Nataša Palma, najboljšo igro v napadu je prikazala Neli Mikeli. Največ žog pod košem je pobrala igralka Mengša Ksenija Leskovec.
Po slavnostni otvoritvi in skupinskem slikanju so tekmovale članice, ki so se precej enakovredno kosale z emngšansko ekipo.
Tekmovanje je trajalo do sedmih, nakar smo podelili diplome. Diplomo za asistence je dobila Romana Vrbinc, za največ doseženih košev pa Romana Košir (obe iz Kamnika). Ostale tri diplome so dobile Mengšanke Milena Muc, Vilma Repnik in Geni Rožič.
Pri organizaciji so nam pomagali: Janko Rostan, Peter Pirš, Herman Zver, Primož Kač, Miha Uršič in Metka Tušar. Za ozvočenje je poskrbel Slavko Šuštar.
Organizacijo Dneva ženske košarke smo prevzela dekleta iz KK Kamnik s pomočjo Rudija Ocepka in mislim, da nam je uspelo. S takšnimi in podobnimi prireditvami skušamo povečati zanimanje za košarko.
Proti koncu maja je bilo tekmovanje v mini košarki v Slivnici pri Mariboru, ki smo se ga udeležili že drugič. Letos smo tekmovali z dvema ekipama: veveričke (tekmovalke do 3. razreda) in pionirke 4. in 5. razreda.
Veveričke so igrale že v okviru prireditve in so s svojo igro zelo navdušile gledalce. Igrale so z domačinkami in jih premagale. Najbolj se je izkazala Maja Močnik, ki je bila tudi kapetan naše ekipe.
Pionirke so nastopale v dveh ekipah. Ena ekipa je precej premagala nasprotnice. Druga ekipa pa je igrala z ekipo Divače in izgubila. To pa je tudi razumljivo, kajti igralke Divače so že nekaj let povezane s klubi v Italiji, kjer je mini košarka zelo razvita.
Potovanje v Maribor ni bilo potovanje na tekmovanje, ampak predvsem prijeten izlet, ki smo mu pridružili še kopanje v Laškem. Taki izleti krepijo prijateljske vezi med nami.
Že 31. avgusta smo imeli skupščino Sekcije za žensko košarko. Tu smo pregledali poročila trenerjev o lanskoletnem delu in uspehu ekip, se domenili za treniranje na osnovnih šolah in se pogovorili o problemih, ki so najbolj pereči. To so trenutno: kje bo igrišče za mini košarko, kako bo z denarjem, ki nam je odmerjen in podobno.
Naše nadaljnje delo je natanko do-16čeno: šolska košarka je na prvem mestu. Le tako bo v Kamniku nekoč res dobra in uspešna ženska košarka.
MARTINA IN KARLA
Kemijska industrija »Kamnik« n. sol. o., Kamnik, Fužine 9
Komisija za delovna razmerja TOZD »Vzdrževanje« objavlja
prosta dela in naloge
varjenje zahtevnejših konstrukcij in naprav - 4 ure
varjenje konstrukcij in naprav-4 ure
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v 6. členu Pravilnika o delovnih razmerjih TOZD »Vzdrževanje« izpolnjevati še naslednje pogoje:
- da ima strokovno izobrazbo varilec - širok profil
- da ima 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
- izpit za elektrovarilca
- znanje varjenja aluminija in drugih barvnih kovin Osebni dohodek je določen s Pravilnikom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter meril za vrednotenje dela, način izkazovanja, obračunavanja in izplačevanja osebnih dohodkov.
Ostale pravice in obveznosti so določene v Pravilniku o delovnih razmerjih TOZD »Vzdrževanje«. Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na riaslov: Kemijska industrija »Kamnik«, Kamnik, Fužine 9.
Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Vse podrobnejše informacije daje kadrovska služba delovne organizacije, tel. 831-011.
>."'-• ~ ~~~—.....
Proga okrog Bohinjskega jezera je dolga nekaj več kot 12 kilometrov. Del poti tekmovalci pretečejo tudi po asfaltni poti
Nova zmaga Bistriških gamsov
V počastitev dneva vstaje slovenskega naroda je taborniški odred Dobre volje iz Ljubljane že desetič zapored organiziral tek okrog Bohinjskega jezera. Teka se je udeležilo 267 tekmovalcev, med njimi je bilo, poleg tabornikov, tudi precej rekrcativcev, kategoriziranih tekmovalcev in veteranov.
Najhitreje je okrog jezera pritekel Maks Skubic iz AK Olimpija, ki je stari rekord zboljšal za osem sekund. Dosegel je čas 35:56,74. Ekipno je med taborniškimi odredi že šestič zapored zmagala ekipa Bistriških gamsov iz Kamnika. Za ekipo bistriških gamsov so šteli razultati, ki so jih dosegli: Smolnikarjeva, ki je med tabornicami zasedla drugo mesto, Urh je med taborniki do 30 let zasedel drugo mesto; Žerjav je z odličnim rezultatom (38:07,54) med taborniki nad 30 let zmagal, na tretje mesto pa se je v tej skupini uvrstil Orehek.
Ekipna zmaga odreda Bistriških gamsov je letos še več vredna kot druga leta, ker je bil to deseti 8 jubilejni tek, hkrati pa odred Dobre volje iz Ljubljane, ki je organizator teka, praznuje 30-letnico delovanja.
BRANE PRAZNIK
Zmagovalna ekipa je prejela v bajno last pokal pokrovitelja teka okrog Bohinjskega jezera, delovne organizacije Donit, ki ga je prevzel najmlajši tekmovalec.
PLANINSKI KOTIČEK
KAMNIČANI V VISOKIH TATRAH
AO Kamnik že vrsto let dokaj uspešno sodeluje s Klubom Wysoko-gorskim iz Katovric in Gliwic. Rezultat tega sodelovanja sta bili že dve odpravi v Hindukuš, na Nošak in Tirič Mir, poleg tega pa tudi več ali manj redna izmenjava alpinistov in planincev. Res pa je, da so poljski gorniki večkrat prišli v Jugoslaviji, kot pa Jugoslovani odšli na Poljsko.
Letos so se člani AO Kamnik spet odločili, da obiščejo poljske Tatre. In tako se je skupina osmih članov PD Kamnik pod vodstvom Bojana Pollaka 1. avgusta letos z vlakom odpeljala do Katovvic. Poljaki so jih sprejeli prisrčno in še isti dan so odšli v Tatre, v Gasienicovvo dolino. Poljski alpinisti so namreč odlično organizirali celotno bivanje Kamničanov. Cele poljske Tatre so narodni park z zelo strogim varstvenim režimom. Koče so rezervirane že po nekaj mesecev vnaprej in je zato teoretično nemogoče sredi sezone dobiti v njih prosto sobo. No, za Jugoslovane je bilo mogoče tudi nemogoče. Vreme je bilo dokaj ugodno, nekaj dni celo ni deževalo, tako da so člani te mini planinsko-alpinistične odprave prišli na več vrhov (Swinica, Kasprowy Wierch, Granatv, Kozi Wierch, Rysy itd). Naredili so tudi 38 vzponov in preplezali 14 različnih smeri v 6 vrhovih, med njimi tudi smer Byczkovskega (VI, 110 m) v
Šah, šah
Šahovsko društvo Kamnik prireja mesečne hitropotezne turnirje; na majskem turnirju je sodelovalo 16 tekmovalcev. Prvo mesto je osvojil Cveto Lanišek s 13,5 točke, drugo Anton Božič s 13 točkami, tretje pa j Albin Štrajhar z 10 točkami.
Junija je na hitropoteznem turnirju j sodelovalo 14 igralcev. Prvo mesto je zli točkami osvojil Vojko Lazarević, drugo do četrto mesto pa so z 8 točka- j mi delili Štrajhar, Ravnikar in Cveto Lanišek.
Na hitropoteznih turnirjih v prvem polletu je sodelovalo 33 tekmovalcev-ali povprečno 20 udeležencev na vsaki tekmi. Na hitropoteznih turnirjih so posamezniki dosegli naslednje rezultate:
1. Štrajhar Albin 66 1/2 točke
2. Božič Anton 63 1/2 točke
3. Semeja Mirko        . 59 1/2 točke
4. Krivorotov Stane      59 11 /2 točke
5. Lazarevič Vojko        55 1/2 točke
6. Najger Stane • 52 1 /2 točke
7. Ogrinc Marjan 50 1/2 točke
Košcielcu, desno zajedo (VI, 240 m) v Mnichu in levo zajedo (VI-, 350 m) v Kazalnici. Odprave so se udeležili v glavnem mlajši, ki jim je bil to prvi stik z granitom in seveda tudi prvi obisk Poljske.
Zadnja dva dneva svojega bivanja na Poljskem pa so porabili za ogled Krakowa, Ošwiencima in Katovvic. Septembra bodo Poljaki, če le ne bo preveč zapletov s potnimi listi, obiskali Kamniške Alpe.
PLEZALNA ŠOLA
Alpinistični odsek Planinskega društva Kamnik namerava tudi letos organizirati plezalno šolo. Začela se bo predvidoma v sredo, 19. septembra ob 17. uri v prostorih PD Kamnik na Kidričevi 38 v Kamniku. Vodila naj bi jo Milan Gladek in Frane Kem-perle ob sodelovanju ostalih članov odseka. Poleg vaj, treningov in tur bo vsebovala tudi predavanja o varstvu narave, zgodovini planinstva in alpinizma, o gorstvih, orientaciji, planinski organizaciji, častnem kodeksu slovenskih planincev, nevarnostih v gorah, o GRS in osnovah reševanja, vremeno-slovju, pripravi plezalnega vzpona, plezalni tehniki v ledu, skali, prvi pomoči itd.
Pogoj za vpis je starost najmanj 18 let, oziroma pismeno dovoljenje staršev za starost od 16 do 18 let. Poleg tega je zelo zaželeno, če je kandidat prej že končal planinsko šolo.
BOJČ
M Kamniški občan,
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831 -311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ,CGP Delo v Ljubljani.
RESNiK MIHAE1
Maistrova 32 Kamnik 61 240 ^(061)831-233