Poštnina plačana v gotovini. Štev. 29.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Letnik I.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška oesta 1. Naročnina: celoletno Din 86_,	mesečno	Din	S._. Oglasi po	  irh»jn	vsako	soboto	^JntzaJ,
Zakal ne napredufeto strokovne organizacije.
Delavstvo potrebuje strokovne organizacije, kakor jih potrebuje vsak drug stan. Razlika pa je napram drugim stanovom v tem, da se delavske strokovne organizacije vodijo v vseh različnih barvah, dočim imajo drugi stanovi predvsem enotno samo strokovno organizacijo. Če pogledamo trgovce, obrtnike, posamezne stroke istih, industrijce, vsi imajo iste interese in so zato vsi v isti skupni strokovni organizaciji. Pač pa imajo ločene kulturne organizacije, ki vršijo tudi delno strokovno delo, večinoma pa gledajo na vzgojo in kulturno usmerjenje članstva.
Naše slovenske strokovne organizacije, katere imajo med delavstvom članstvo, so razdeljene na razne stranke. Imamo soci-jalistično strokovno organizacijo, imamo krščansko socijalno strokovno organizacijo in imamo fašistično strokovno organizacijo. Vsaka teh stoji na stališču, da je samo strokovna, dočim ima vsaka prav za prav še drug namen. Socijalistična strokovna organizacija je tako socijalistična, da celo drugače mislečega človeka skuša vreči na cesto, če se ji le posreči. Fašistična strokovna organizacija je itak znana še iz časa režima JNS in vsi se še spominjamo, kako smo postajali plavi od samih »strokovnih« pokretov. JSZ odločno zavrača, da bi imela kako politično zaledje, dočim ga imata ostali dve organizaciji. Pač pa trdi, da ima njen program poleg strokovnega tudi vzgojno delo. Nova delavska organizacija Zveza združenih delavcev je tudi strokovna organizacija, samo da zastopa brezkompromisno katoliško stališče proti marksizmu.
Večkrat vidimo, da te različne strokovne .organizacije potegnejo skup, navadno se potem tako zgodi, da socijalisti, ki tudi pri raznih dogovorih ne poznajo, kaj je to dana beseda, niti, kaj je dan podpis, na škodo drugih žanjejo svoje uspehe. Večkrat nam delavcem prihaja na misel, kako to, da se tako različne organizacije združujejo. Kaj pa, če bi se delavstvo samo brez teh »posredovalcev« združilo? In ta misel gre vedno bolj dalje. Zato pa se članstvo v strokovnih organizacijah vse bolj manjša. Številke, ki jih strokovne organizacije navajajo, niti od daleč ne držijo. Tako smo
v	eni veliki tovarni v Mariboru ugotovili, da je organiziranih samo 5% delavstva, drugod zopet komaj 7%, nikjer pa nismo našli, da bi bilo organiziranih nad 50% delavstva. Razmere na bivšem Kranjskem so morda kaj drugačne. Miselno je v posameznih skupinah več ljudi, toda res organiziranih, ki se zavedajo, kaj je strokovna organizacija, ki plačujejo svoje organizacijske prispevke, je pa silno malo.
Strokovne organizacije v naši državi prihajajo v popolnoma nov položaj. Kjer so se dosedaj sklepali kolektivni dogovori, so bile to strokovne organizacije, ki so v imenu delavstva podpisale te dogovore. Zgodilo se je, da je tako manjšina sklepala dogovore za večino. Ker v drugih delih naše države strokovne organizacije sploh niso uvedene, morajo pa se napraviti kolektivni dogovori za delavstvo, zato predvideva nova uredba o minimalnih plačah tudi to, da kolektivne dogovore sklepajo tovarne z izvoljenimi zaupniki v tovarni in ne s strokovnimi organizacijami. Nočemo nič predvidevati ali prerokovati, kako se bo to posrečilo, vemo, da se bodo strokovne organizacije temu protivile, ker gre za eksistenco toliko in toliko ljudi, ki so nastavljeni v organizacijah, smatramo pa po svoje, da bi bilo nujno urediti tako, da bi vsaj za nas Slovence bile stroke enotno ta-rifirane in ne vsaka tovarna za sebe. če pa je vsaka tovarna za sebe, potem pa naj se zahteva, da mora imeti vsaka iste in enotne pogoje. To se naj v uredbi sami že določi. S tem bo delavstvu ustreženo, ker bo imel vsak iste pogoje, naj pride v to ali drugo tovarno svoje stroke.
In strokovne organizacije? Morale bodo svoj drugi program, ki je stanovsko kulturen, bolj izvajati!
Mali oglasi. Vsaka beseda samo 50 par. Male oglase je treba poslati vsaj do četrtka zjutraj ta jih je treba plačati naprej.
Kat le z Bratovskimi skladnicami?
Iz Trbovelj nam pišejo:
Zopet so vpoklicani k nadpregledu vsi upokojenci, ki so bili upokojeni že pred 5. ali 6. meseci. Vsi ti upokojenci so stari 50 do 60 let ter imajo že 20 do 30 let ka-renčne dobe. Ker so onemogli, so zaprosili po nasvetu rudniške uprave za pokojnino. Tudi zdravnik jih je spoznal kot nesposobne za delo. Sedaj, ko oi po vseh predpisi^ morali uživati zasluženo pokojnino, za katero so plačevali vse svoje življenje, pa jim je bila nenadoma ustavljena in vsi so bili ponovno poklicani na nadpregled. Glavni upravni odbor je zavzel v tem slučaju čudno stališče, še bolj čudno je to, da so bili upokojenci pri nadpregledu zopet spoznani za zdrave in delazmožne.
Odvzeli so jim pokojnino in jih zopet aktivirali. V Službenih novinah smo čitali novo uredbo o sanaciji Brat. skladnice. Nikjer pa nismo našli, da se na tak način sanira skladnica z odvzetjem pokojnin že upokojenim. Taka sanacija bi bila mogoča že preje brez ministrske uredbe, to se pravi, vse pokojnine bi odvzeli in denarja bi bilo dovolj. Radovedni smo pa tudi, če bo te reaktivirance in sedaj naenkrat delazmožne TPD ponovno zaposlila, kar je go-
tovo dolžna storiti, ker so sedaj brez vsakih sredstev in bodo morali za ta leta nazaj plačevati po 20 Din letno.
Gotovo ne bodo lahko dobili zopet dela pri rudniku. Padli bodo v breme občinam in javni dobrodelnosti, ko bi jim v resnici in pravici pritikala pokojnina. Proti takemu postopanju glavne uprave Bratovskih skladnic rudarji in vsa naša javnost upravičeno protestira. — Med trboveljskimi rudarji se razmotriva še druga stvar, ki se tiče Bratovske skladnice. Pred 10 leti je krajevna bratovska skladnica kupila majhno posestvo z namenom, da zgradi na njem okrevališče za člane, ki bolehajo na pljučih. Z zgradbo pa ni bilo nič in bratovska skladnica daje posestvo v najem proti pičli najemnini. Za one obolele člane, ki so potrebni okrepčila na svežem zraku in v zdraviliščih, pa plačuje krajevna bratovska skladnica velike vsote. Če bi bila zgradila raje lastno okrevališče, bi si bila prihranila mnogo denarja, pa še obolelim rudarjem bi bilo pomagano, saj bi se zdravili v bližini doma in svojcev. Zakaj uprava bratovske skladnice ni tega zemljišča izrabila, za kar ga je namenila, je res vprašanje, ki zanima vse rudarje.
Ali naj postanelo Jesenice res naše drage
Trbovlje?
Gornje vprašanje si vedno nehote znova in znova zastavljamo, kadar čitamo v dnevnem časopisju o ogromni razširitvi železarskih obratov v Zenici. Ali naj tudi gornji del naše lepe Gorenjske postane to, kar je postala dolina črnega diamanta? Skromnost in revščina je v teh krajih itak doma, vendar za silo se živeti še da. Ali naj se sedaj temu ljudstvu vzame še to? Ali naj se v to dolino naseli prava beda in propadanje? Oglejmo si stvar prav na kratko:
V	preteklem letu so Jesenice producirale
71.000 ton, Zenica 21.000, ostale tovarne
6.000 ton. Skupna produkcija v naši drža-
vi	je torej znašala 99.000 ton, kar je tudi nekako zadostovalo kupni moči našega prebivalstva. Letna kapaciteta Jesenic znaša do 150.000 ton, a radi premajhne kupne moči prebivalstva in radi prevelikih dovoljenj uvoza železarskih proizvodov, so bile zaposlene le do polovice. Sedaj se pa v Zenici gradi obrat, ki bo imel letno ka-
paciteto 180.000 ton. Zenica bo, kot napoveduje minister za gozdove in rudnike, »izdelovala vse, od igle do največjih traverz«. Ker je to podjetje v državnih rokah bo uživalo podporo državne avtoritete in državne blagajne. Na ta način si z našim denarjem, kot davkoplačevalci kopljemo grob, obenem pa tudi grob industriji Slovenije. Kajti, če padejo Jesenice, padejo štore, Guštanj in Ravne. Kaj bo s Trbovljami, če pomislimo, da Jesenice porabijo tega premoga preko 60.000 ton letno. Samo Jesenice dajejo Gorenjski neposredno preko 50 milijonov Din zaslužka letno. In to ljudstvu vzeti, je krivično! Vzeti pa tistemu, katerega dolžnost je, da ljudstvu dobrine čuva, dvakrat krivično! Naj se merodajni činitelji v zadnjem času zdramijo in vso zadevo na zadovoljiv način rešijo! Izhod se mora najti! Prav je, da napreduje Zenica, toda Slovenija ne sme pri tem trpeti. Jesenice ne smejo postati naše druge Trbovlje.
Poslednil ukaz Kominterne.
(Za francoske štrajke.)
Nekateri pariški listi so objavili tajni ukaz Kominterne za zadnje štrajke na Francoskem. Mi ga prinašamo po ruskem listu »R. golos« z dne 5. julija 1.1.
»V Moskvi živi že več let italijanski komunist Erkoli, kateri je bežal iz Italije. Temu možu je zdaj izročeno vodstvo revolucionarnega gibanja v Franciji in Španiji. Ta mož je izdal navodilo s svojim podpisom komunistom v Franciji, da bi se pospešila sovjetska revolucijonarna vlada in sicer:
1. Da bi se omajal državni aparat in da bi se paralizovalo liberalno buržuazno gospodarstvo, naj se izključijo iz armade, iz državne uprave in policije vsi fašistični privrženci.
2. Da bi okrepljene revolucijoname organizacije, proletarske množice in delavski napadalni oddelki v kratkem času ustvarili sovjetsko oblast pod upravo ko-munistinče stranke.
3. Da bi se zrahljala socialistična stranka in druge stranke »Ljudske fronte« z namenom popeljati delavske napadalne
revolucijoname oddelke proti buržuazni vladi.
4. V Franciji je posebej neobhodno potrebno ob času socialnih konfliktov na vse mogoče načine podkopavati kapitalistično gospodarstvo s pogostimi in splošnimi štrajki. Na vse načine se morajo nagovarjati revolucijonamo razpoložene delavske množice, da prestopijo v komunistične kadre z namenom, da bi v slučaju nesoglasij v vladi »Ljudske fronte«, te delavske množice mogle razvijati svoje revolucionarno poslanstvo neodvisno od zveze z buržuaznimi strankami (v danem slučaju z radikalnimi socialisti).
To delo je važnejše kot začasni uspehi pri povišanju delavskih plač. Vendar se pa tekoče delavske potrebe morajo izpolniti z namenom, neprestano krepiti delavsko revolucijonarno gibanje. — Ta okrožnica pove sama dovolj in ni treba ničesar dodati. Po zadnjih poročilih se tu in tam ne sme več peti »marseleza« in izobešati francoska zastava, ker delavske množice pripravljajo poulične demonstracije.
Judje v sovjetski diplomaciji.
Kakor povsod na Ruskem, so Judje tudi v sovjetski diplomaciji dobro zastopani. Sam Litvinov je Jud, za to je razumljivo, da rad nastavlja svoje rojake na uplivna mesta. V Angliji je ruski poslanik Jud Majskij (Steinmann), v Nemčiji Suric, v Italiji Stein, v Rumuniji Ostrovskij, na Japonskem Jurenev (Haufmann). Izmed poslanikov pri večjih državah sta le v
Franciji in na Kitajskem Rusa; tam je Potemkin, na Kitajskem pa Dimitrij Bogo-molov. Na Poljskem je Armenec Jakob Davtjan ruski zastopnik in v Turčiji tudi Armenec Karahan. Med 27 ruskimi zastopniki v Evropi in deloma v Aziji je 16 Judov, 8 Rusov in 3 Armenci. Kakor je iz tega razvidno, je za Jude Rusija druga obljubljena dežela.
KomunlsOCna knllura.
»Komunistična fronta« pravi pri nas: »Postavili bomo začasno ob stran vse, kar nas razdružuje ter razvijali in gojili vse, kar nas združuje.« To bi bilo plemenito delo. Tako govore komunisti pri nas, ko niso na oblasti, a upajo s takim ravnanjem priti do nje. V Rusiji, kjer imajo 18 let vso oblast, so delali in delajo drugače! Naj navedem tu nekaj njihovih posebnih kulturnih del. Priobčujem po ruskih virih.
Duhovnika samostana Marije Magdalene, Nikolskega, starega 60 let, so peljali boljševiki po sv. maši iz cerkve. Prislili so ga, da je odprl usta, in z besedami »mi te obhajamo« so mu v usta ustrelili z revolverjem. Duhovniku Dmitrevskemu so zapovedali, da poklekne. Potem so mu po vrsti odrezali nos, ušesa in — glavo. Duhovnika Zolotovskega, starega 80 let, so oblekli v žensko obleko, peljali so ga na trg in mu zapovedali plesati. Ker ni hotel, so ga ubili. V čerdini so zagrabili duhovnika Koturova, slekli so ga do nagega in v najhujšem mrazu so ga tako dolgo polivali z vodo, da je postal kot leden kip. Nadškofa Tihona v Voronežu so dolgo mučili, na zadnje so ga obesili na cerkvena vrata v samostanu sv. Mitrofanija. Duhovnika Omatskega v Petrogradu so ustrelili skupaj z dvema sinoma. Vprašali so ga: koga naj prej ustrelimo ali vas ali sinove? Duhovnik je odgovoril: Sinove. In ko so streljali sinove, je on molil molitve za umirajoče. Da bi Ornatskega ustrelili, so poklicali »krasnoarmejce« (rdeče vojake). A ti niso hoteli streljati. Potem so poklicali Kitajce. Tudi ti so odpovedali. Nato je pristopil mlad judovski komisar in ga je ustrelil v čelo.
V	Blagoveščensku na Daljnem vzhodu so boljševiki razstrelili v začetku junija ondotno pravoslavno škofijsko cerkev. Bilo je pet razstrelov, prvi je bil pod kupolo in drugi so sledili v času 15 minut. Ko se je kupola razrušila, je nastal ogenj, ki je uničil vso notranjo opravo. Da bi sovjetska oblast odvrnila ljudstvo od goreče cerkve, je za tisti čas najela godbo, ki je igrala v mestnem vrtu. In da bi sovjeti odvrnili od sebe jezo ljudstva, so razširili vest, da je bil ogenj podtaknjen.
To je samo nekaj zgledov, a navedli bi jih lahko mnogo. Tako delajo komunisti, kjer imajo vso oblast v rokah. Zato bodimo oprezni, razkrivajmo in zasledujmo njihovo tajno delovanje!
sam sem iih opazoval.
Človek pride v delavski družbi v stik z različnimi ljudmi. So eni, ki se za strankarstvo ne brigajo, samo da imajo liter vina; zopet drugi se hodijo hinavsko klanjat po podjetniških pisarnah; tretji pa so ponosni na svojo zavednost, in ti so socijalisti. Katoliški delavci pa niso dovolj odločni.
Poznam socijaliste iz lastnega opazovanja. Govorijo po sestankih in pišejo po listih, kakor da bi se oni držali Kristusovih načel, ne pa tisti, ki držijo s katoliško cerkvijo. O veliki noči je njihov list takole pisal:
»Tiste množice, ki hodijo danes v procesijah za njim, so ga nekoč križale.« To je prevara in zapeljevanje ljudi.
Na njihovih sestankih so zbrani voditelji in zaupniki. Sam sem bil parkrat navzoč, kako so govorili o resnicah katekizma s prezirom in v zasmeh.
Od zgoraj ni nobene pomoči, tako podpihujejo svoje pristaše, treba je le borbe, razredne borbe, ki naj jo vnema socijalistična ali komunistična organizacija.
To so lepi nauki za delavstvo.
Kaj bomo mi rekli k temu? Ostali bomo v svojem prepričanju in bomo zvesto sledili tistim, ki nam izpričujejo pravo resnico Kristusa Boga.
Delavec J. G.
Zahtevane povsod »Delavsko fronto!
Slovenski narodni tabor v Mariboru
se bo vršil
= 9. avgusta v Ljudskem vrtu.	1	=s
Opozarjamo delavstvo na velik ljudski tabor JRZ, ki je namenjen proslavi SOlet-nice političnega delovanja našega voditelja
g. dr. Antona Korošca. — Zbirališče udeležencev bo v ulicah v bližini glavnega kolodvora dne 9. avgusta od 9. ure naprej.
Udeleženci odkorakajo ob pol desetih z godbami na čelu na zborovališče. Posebno skupino bodo tvorili politični preganjanci,
katere so predstavniki prejšnjih režimov po nedolžnem preganjali. Delavci, udeležite se tega tabora v častnem številu!
ni Fr. šantel. Ker se je čutil ogroženega, se je postavil drugim z vilami v bran. Do-šlo je res do pretepa, v katerem je sunil Šantel 201etnemu Alojziju Trotiču vile v trebuh in je tudi 221etnega Jožefa Debelaka težko poškodoval po obrazu in prsih. 171etni Štefan Bobek je hotel svojega brata spraviti na varno. V splošni zmedi so ga podrli na tla in si je zlomil roko. Tri omenjene poškodovance so spravili v mariborsko bolnico. Lažje ranjeni so ostali v domači oskrbi.
Z motiko poškodovan. V mariborsko bolnico so pripeljali 501etnega delavca A. Metličarja iz Jakobskega dola pri Jare-nini. V noči sta ga napadla z motiko neki čevljar ter hlapec in sta ga močno poškodovala po celem telesu.
Tatvina orodja v tovarni. V tovarni meril v Slovenjgradcu, ki je last Ivana Mikuliča, je bilo postopoma pokradenega raznega orodja za 20.000 Din.
Vlom v pisarno meščanske šole v Ptuju.
V Ptuju je bilo vlomljeno v pisarno meščanske šole. S tatom je zginilo 3250 Dih.
Ogenj vsled dimnika pri treh posestnikih. V Braunšvajgu v župniji Slivnica pri Mariboru sta pogorela dva posestnika: btcianu Jakoliču sta zgorela s slamo krita hiša ter hlev; Ivanu Forstnerju pa z opeko krito gospodarsko poslopje in hlev.
V Radizelu pri Račah je uničil ogenj posestnici El. Beranič hišo ter hlev. Pri teh treh požarih je začelo goreti pri dimniku.
Trikrat je gorelo v eno noči. V noči 15. julija je pogorela na Klopcah pri Slov. Bistrici domačija posestnika Leopolda Brumeca. — V Trnovcih pri Pragerskem je zgorelo vsled požigalčeve roke posestniku Štefanu Potočniku 35.000 Din vredno gospodarsko poslopje. — V Ješenici pri Framu je zgorela delavnica čevljarju Matevžu Skaza.
Ogenj v tovarni. V mariborski tovarni Zelenka je napravil ogenj na bombažu za 5000 Din škode.
Bazne nesreče. V Razvanju pri Mariboru je vozil iz gozda drva posestnik Jakob Turičič. Nenadoma so se mu splašili voli in so ga tako poteptali, da so mu zdrobili obe nogi in ima tudi še poškodbe na hrbtu. — Posestnikov sin Jakob Teržan iz Bezovja pri Slivnici v daljni okolici Celja, je peljal v št. Jurij ob južni žel. drva. Voz se je prevrnil in mu je zlomil levo nogo. Posestnik Ramšak Alojzij v Libojah je doma padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. — Triletni sinček posestnika v Dobrtešivasi Parašuh Peter se je doma polil z vročim mlekom in dobil opekline po vsem obrazu. — Ko je dninar Leopold Paradiž v pondeljek vozil na Polzelo opeko, je prišel med dva voza, ki sta ga stisnila in mu zlomila levo nogo.
Po dolgem času najden obešenec. Maja meseca je zginil v Teschenu v Avstriji ob severni meji od posestnika Wurzingerja 231etni hlapec Anton Potzinger. Pri Wur-zingerju je zgorel hlev in sum požiga je padel na hlapca, ki je pobegnil, da se je skril pred zasledovanjem orožnikov. Te dni so kosili v Fikšincih v Prekmurju ob jugoslovansko-avstrijski meji. Smrad v jelševju je vzbudil med kosci pozornost. Šli so pogledat in zagledali od vran raz-kljuvano ter za vrv na veji jelše visečo človeško glavo, spodaj pa je ležalo že močno razpadlo truplo zgoraj imenovanega avstrijskega hlapca.
Najdeno truplo pogrešanega turista, V Kamniških planinah je zginil ■ 18. junija Srečko Vavpetič, dijak iz Ljubljane. Vse mogoče reševalne ekspedicije so ga zastonj iskale. Dne 10. julija sta zadela na njegovo že močno razpadlo truplo dvorna lovca Lojze Kemperle in Franc Uršič. Po legi trupla se da sklepati, da je Vavpetič radi megle spodrsnil na Kalški gori, padel je Iv 50 m globok prepad in obležal •tam mrtev.
Odvržen novorojenček. V potoku Glo-betka pri Ljutomeru sta našla dva kopalca trupelce novorojenčka ženskega spola. Otrok je bil najprej zadavljen in nato vržen v vodo. Nečloveške matere še nimajo.
Mesarska pomočnica. V Celju je prestala z dobrim uspehom pomočniško skušnjo Fanika Forte, ki je uslužbena pri svojem bratu, mesarju Jožefu Forte v Trbovljah. Fanika Forte je že tretja mesarska pomočnica v Trbovljah.
Politične vesti.
Gospodarska konferenca Balkanske zveze je zasedala na Bledu več dni ter je bila končana v sredo. Na konferenci so se pretresala važna gospodarska in prometna vprašanja, ki se tičejo vseh držav Balkanske zveze.
Sankcije proti Italiji smo ukinili s četrtkom. Zaenkrat pa ni pričakovati, da bi ukinitev sankcij prinesla kakšno zboljšanje odnošajev med našo državo in Italijo.
Združena opozicija se prepira. Spori v takozvani združeni opoziciji se nadaljujejo. Dragoljub Jovanovič dela Davidoviču in njegovim demokratom sive lase, ker prihaja agitirat za svojo kmečko-komuni-stično skupino v kraje, ki so jih do sedaj smatrali demokrati kot izrecno svoje. Ti spori so zavzeli tak obseg, da je moral sam Maček javno izjaviti, da v resnici ne obstojajo, pač pa se še ni dosegla popolna soglasnost med opozicijskimi strankami glede hrvaškega vprašanja.
JNS nihče ne mara. Po izvolitvi generala Živkoviča za predsednika stranke so se tolažili voditelji JNS, da se jim bo posrečilo pritegniti v stranko tudi druge politične skupine. Zlasti so se nadejali, da bo tako napravil Hodžera s svojo stranko. Sedaj pa je vse te vesti dementiral Hodžera sam, ki je izjavil v svojem glasilu, da mu niti na misel ne pride, zvezati se s skrahirano JNS.
JRZ zmaguje. Preteklo nedeljo so se vršile zopet občinske volitve in sicer v občinah Šmihel-Stopiče, Brusnice in Orehovica. V vseh treh je z ogromno večino glasov zmagala JRZ.
Avstrija in Nemčija sta se spravili. Ves svet je presenetila nenadna sprava med Nemčijo in Avstrijo. Med Hitlerjem in Sušnikom je bil dosežen sporazum, ki obsega te točke: Nemčija bo spoštovala samostojnost in neodivsnost Avstrije. Enako ne bode dopuščala Avstrija nobenega vmešavanja v nemške notranje zadeve. Avstrijski hitlerjevci vstopijo v patriotič-no fronto, ne prizna pa jih Avstrija kot samostojno stranko. Narodni socialisti bodo smeli izdajati tudi svoje liste, vendar pa bodo smeli propagirati samo načela, ki so v skladu z načeli patriotične fronte. Nemčija bo razpustila takoimenovane avstrijske legije, člani teh legij se morejo vrniti v Avstrijo, razen onih, ki so sprejeli nemško državljanstvo, kar je večina voditeljev storila. Avstrija bo izdala amnestijo za vse hitlerjevce. V avstrijski zunanji politiki ostane rimski protokol še za nadalje temelj avstrijske politike. Hitlerjevci dobe v avstrijski vladi dva zastopnika. Oba nova hitlerjevska ministra sta takoj po objavi sporazuma tudi bila imenovana. * Edmund Gailse-Horstenau je bil imenovan za ministra brez portfelja ter dodeljen zveznemu kancelarju in bo torej mogel kontrolirati avstrijsko notranjo politiko, za državnega podtajnika za zunanje zadeve pa je bil imenovan G. Schmidt, ki bo kontroliral avstrijsko zunanjo politiko. Nenaden sporazum je presenetil same Avstrijce. Neprijetno so predvsem prizadeti hajmverovci, ki so sedaj povsem odrinjeni ob stran. Presenečeni so bili sami avstrijski hitlerjevci, ki so potem v znak veselja žgali kresove po vsej Avstriji. Še bolj pa je delovala objava sporazuma v inozemstvu. Povsod se naglaša, da ima glavno zaslugo tukaj Mussolini, kateremu je bilo mnogo ležeče na tem, da spravi enkrat avstrijsko vprašanje z obzorja, ker si bo s tem zagotovil varnost severne meje. Zaradi tega je bil Mussolini prvi, ki je brzojavno čestital Sušniku. Italija bo sedaj gotovo nadaljevala svojo politiko v tem pravcu, da se obnovi stara predvojna zveza z Nemčijo in Avstrijo, kateri bi se pridružila tudi Madžarska, in mogoče še Poljska in Bolgarija.
Politično amnestijo pripravlja Avstrija za narodne socijaliste. Izdana bo 25. t. m., na obletnico smrti dr. Dollfussa. Pomilo-ščeni bodo samo tisti narodni socijalisti, ki so zagrešili samo politične zločine. Najbrž bo pomiloščen tudi dr. Rintelen.
Češki ministrski predsednik dr. Hodža je nenadoma odpotoval na Dunaj, kjer je imel čisto na skrivaj sestanek s Schusch-niggom. Dr. Hodža se je informiral o vsebini in ciljih avstrijsko-nemškega sporazu-
ma ter proučil možnost, da bi tudi Češkoslovaška pristopila k rimskemu protokolu.
Obvezno posredovanje dela na Čehoslo-vaškem. Cehoslovaška je izdala uredbo o obveznem posredovanju dela. Vsako podjetje mora v 24 urah javiti vsako prosto mesto. Za vse službe posreduje posredovalni urad, zasebne posredovalnice pa se odpravijo. Vendar pa podjetja niso dolžna nastaviti oseb, ki jih pošlje urad. Uredba je izrednega socijalnega pomena ter zasluži vso pozornost.
Težave z Dardanelami. Dardanelska konferenca se je razvila v borbo med Anglijo in Rusijo. Angleži bi radi dosegli, da se jim dovoli prost prehod njihovega brodov-ja skozi Dardanele, kadar bi hoteli nastopiti proti Rusiji, nasprotno pa, da se ruskemu brodovju ne sme dovoliti prehoda. Ker zaenkrat obe državi trdovratno vstra-jata pri svojem stališču, je verjetno, da še ne bo prišlo tako kmalu do končnega sporazuma.
Gospodarska konferenca v Berlinu. V
Nemčiji se bavijo z načrtom, da skličejo gospodarsko konferenco, ki bi se je udeležile sledeče države: Nemčija, Italija, Avstrija, Jugoslavija, Madžarska, Bolgarija in Grčija. Konferenca se bo vršila v septembru.
Na Francoskem še štrajkajo. Kljub vsemu prizadevanju socijalistov, ki so na vladi, se pojavljajo v Franciji novi štrajki. Komaj so začeli z delom kovinarji, že se je pojavilo močno gibanje med tekstilnimi delavci, pripravlja pa se štrajk tudi pri poljskih delavcih. Zlasti poslednjega se Francozi zelo boje, ker ne bi mogli potem pravočasno spraviti letine pod streho in bi bil velik del žetve uničen.
Iz nemirne levičarske Španije. Policija je umorila voditelja španskih monarhistov poslanca Sotella, kar je izzvalo splošno razburjenje. Umor je bil skrbno pripravljen in ga je izvršil oddelek stražnikov pod
poveljstvom poročnika Morena. Policija opravičuje krvavo dejanje z maščevanjem, ker je bil ubit pred dnevi od desničarskih mladinskih organizacij policijski poročnik.
V	znak protesta proti levičarskim teroristom, ki izrabljajo oblast v krvava dejanja, je sklenila desnica, da zapusti parlament. V španski zbornici je izjavil pred nedavnim socijalistični poslanec, da so atentati na politične nasprotnike ne le razumljivi, temveč celo zakoniti. Po pogrebu umorjenega poslanca Calva Sotella so pobili levičarji tri desničarje, 6 oseb je bilo hudo ranjenih.
. Gigantsko oboroževanje Anglije. Angleški mornariški minister je izjavil, da bo Anglija dobila popolnoma novo vojno bro-dovje, ki bo odgovarjalo potrebam imperija. Poleg tega se pripravlja obnovitev in povečanje letalskega parka. Anglija bode letos v vojne namene izdala toliko, kolikor porabi naša država v desetih letih za svoje celokupno gospodarstvo.
Delavski nemiri v Egiptu. Ker delavcem niso izplačali mezde, je zasedlo 13. julija popoldne 3000 delavcev tvornico sladkorja Havandija pri Kairi. Vlada je poslala nad delavce policijo in vojaštvo. Prišlo je do spopadov, v katerih so metali delavci na policijo in čete 10 kg težke kose sladkorja. Policija je rabila orožje in je bilo na strani delavstva več mrtvih ter ranjenih. Po. umiku čet so delavci uničili moderne naprave tvornice, ki je last holandske družbe in ta ima v Egiptu sladkorni monopol.
Italija ima v Abesiniji hude težave. Deževna doba onemogoča nastope letal, s katerimi so Italijani dosedaj držali v šahu Abesince in tako se sedaj od dne do dne veča število upornikov, ki napadajo Italijane povsod, kjer se nudi ugodna prilika. Abesinski četniki ogrožajo že progo Džf-buti — Addis Abeba in Italijani morajo pošiljati v varstvo železnice vedno več čet. Najmočnejši je abesinski odpor v pokrajini Gore. Dokler ne neha deževna doba, se ne morejo Italijani skoraj ganiti, ker so postale tudi vse ceste neprehodne.
Domače vesti.
Trije zlatomašniki v lavantinski škofiji.
Dne 16. julija je preteklo 50 let, kar so prejeli mašniško posvečenje trije zaslužni in delavni lavantinski duhovniki: Jožef Čižek, dekan in častni kanonik v Jareni-ni! Jernej Frangež, župnik in konzistori-jalni svetnik pri Sv. Marjeti ob Pesnici; Martin Ulčnik, vpokojeni župnik pri Sv. Florjanu v Doliču. Zlatim jubilantom naše častitke!
Strašna letalska nesreča pri Ljubljani. Pri Ljubljani se je zgodila 15. julija ob pol šestih zjutraj strašna letalska nesreča, ki je zahtevala 7 smrtnih žrtev. Tri-motorno Spartom-potniško letalo je vsled prenizkega zaleta in goste megle tri minute po startu pri vasi Hrušica zadelo ob vrhove dreves, strmoglavilo na tla, se razbilo in pokopalo pod seboj pilota Mihaela Jarošenka, mehanika Tomo Anušiča, učiteljico Tilko Pivk, advokata dr. Adolfa Korče iz Ljubljane, učiteljico Stano Kante in dva nemška državljana: dr. Viljema Horna iz Berlina in Ano Bruckler istotako iz Berlina. Popolnoma razbito letalo je bilo zgrajeno na Angleškem, je bilo določeno za 10 potnikov in je oskrbovalo osebni ter poštni promet na progi Sušak—Zagreb—Belgrad—Ljubljana. Pilot Jarošen-ko je bil povsem zanesljiv in je omenjeno linijo prevozil že bogznaj kolikokrat ob vsakem vremenu. Od smrtno ponesrečenih je ostalo samo eno truplo toliko celo, da ga udarec na zemljo ni čisto raztrgal kakor ostale nesrečnike. Komisija je ugotovila, da je prišlo do grozne nesreče radi tega, ker je letelo letalo prenizko.
Ogromna škoda po toči v Sloveniji. Posebna precenjevalna komisija je dognala, da so napravila neurja s točo letos v maju in juniju v Sloveniji do blizu 20 milijonov dinarjev škode. Banovina je ukrenila vse potrebno, da bodo dobili najbolj prizadeti pomoč v prehrani, semenskem žitu in v škropivu za vinograde ter sado-nosnike.
Goljufal s ponarejeno štampiljko gasilske čete. Tri mariborske trgovce je ogoljufal za blago za obleke neznanec, ki je
naročal gasilske uniforme s pomočjo ponarejene štampiljke gasilske čete v Kamnici pri Mariboru.
Ustrelil se je v mariborskem mestnem parku iz službe odsloveljeni Ferdinand Mtiller, 251etni natakar.
3000 Din vredno kobilo sta ukradla dva tihotapca v Ojstrici ob severni meji posestniku Francu Kor atu. Kobila je bila prodana preko meje v Labud na Koroško.
Usodepoln padec. V Bistrici pri Mariboru je padel 411etni tesar Franc Gomilšek s škednja. Obležal je nezavesten s poškodovano hrbtenico in s polomljenimi rebrami. Rešilni oddelk ga je prepeljal v bolnico.
Dva otroka utonila v mlaki. V Mahov-cih pri Apačah je utonil 17 mesecev stari sinček posestnika Franca Piferja. Njegova mati je stopila v hišo po dar za nekega berača, sinček pa se je tedaj splazil do mlake in v nji utonil. V Murščaku pa je v mlaki utonila triletna Ana Hvalenčeva.
Zopet otrok utonil. V Ravnem polju na Dravskem polju so potegnili iz cisterne utopljenega 18mesečnega Stanka, sinčka posestnika Vidoviča. Mati je bila zaposlena s peko kruha. Fantek je splezal na rob cisterne, zgubil je ravnotežje, padel je v poldrugi meter globoko vodo in utonil.
Utonil je v Savi pil kopanju v Krškem
131etni Ferdinand Poznič, uslužben pri čevljarju Zdovcu.
Kamen s hriba poškodoval starčka. Z
Meljskega hriba pri Mariboru leti na cesto proti Št. Petru večje ter manjše kamenje, katerega izpodjeda ter proži na gotovih mestih voda. Te dni je šel po cesti 881etni Franc Vohl iz Selnice ob Dravi. Kamen s hriba je zadel starčka v sence tako, da se je zgrudil in so ga prepeljali v mariborsko bolnico.
Pretep med pijanimi fanti. V Polički vasi v Slovenskih goricah je došlo med pijanimi fanti do pretepa, ki je zahteval več žrtev. Fantje so popivali v vinotoču posestnika Franca Kunster v Polički vasi. Pretep je začel iz ljubosumnosti 201et-
Iz šale smrt! V Podvrhu pri Braslovčah sta se za šalo ruvala 341etni čevljar Lešnik in še nek drugi moški. Lešnik je padel tako nesrečno, da si je zlomil tilnik in je umrl v celjski bolnici.
Po enem letu zopet pogorelec. V vasi Vojnik okolica je upepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Pavlu Dobro-tinšeku, kateremu je uničil udar strele že lani 14. julija isto zgradbo.
Brata med seboj. V Hudi jami pri Laškem je došlo ob priliki gasilske veselice v noči do pretepa med bratoma Jurjem in Konradom Goršek. Konrad je zabodel mlajšega brata Jurja z nožem smrtno-ne-varno v prsa.
Blatnik avtomobila strl delavcu nogo. Na ovinku ceste v Levcu pri Celju je podrl avtomobil 161etnega Josipa Nadž, brezposelnega delavca iz Harastila pri Osijeku. Blatnik avtomobila je zlomil Nadžu desno nogo nad kolenom.
Dve žrtvi napadalcev v celjski bolnici.
V	celjski bolnici se zdravita: 281etni Jernej Trobiš iz Rožnega vrha pri Šmartnem, katerega je napadel in poškodoval z motiko Franc Goričan, posestnikov sin iz Otan. Do omenjenega surovega obračuna je došlo na cesti v Šmartnem v Rožni dolini. — Skupina fantov iz Križevcev pri Konjicah je napadla 261etnega brezposelnega tesarja Leopolda Fijavža iz Stranic s koli in kamenjem ter ga je močno poškodovala po glavi in desni roki.
Delavčeva žena nevarno poškodovana od avtomobila. V Kranju je povozil neznan avtomobilist 341etno delavčevo ženo Marijo Hribar iz Srakovelj pri Kranju. Hribarjeva ima počeno lobanjo, pretres možganov in razne druge notrajne poškodbe, ki so smrtno nevarne.
Naplavljeno truplo. Pri Sv. Marku niže Ptuja je naplavila Drava truplo, v katerem so prepoznali 551etnega Jožeta Štebiha, sodarja iz Ptuja, ki je pred enim tednom neznano kam zginil.
Naplavljeno truplo. Od 19. maja pogrešajo Franca Kikla, posestniškega sina iz Ribnice na Pohorju, ki je skočil v Dravo skupno z domačo deklo. Kiklovo truplo je sedaj naplavila Drava v Orehovici v Slavoniji.
Eno leto strogega zapora, ker je ponaredil 2 kovanca po 20 Din. Janez Kobilj-šek, 24 letni samski rudar v Lokah pri Zagorju je 5. junija ponaredil 2 kovanca po 20 Din, ki sta prišla v promet. Kobilj-šeka so hitro imeli in je bil 14. julija v Ljubljani obsojen na 1 leto in 4 dni strogega zapora.
Pomotoma obstreljena. Na Studencu pri Devici Mariji v Polju se je vračala pozno proti domu trgovska potnica Justina Lukek iz Tovarniške ulice v Mostah. Pri Studencu jo je zalotila ploha in zatekla se je na dvorišče Grumove krčme, da bi vedrila. Gospodar Janez Grum, ki je spal pri odprtem oknu, je mislil, da je dobil nezaželjen obisk kakega vlomilca. Lukekova se ni odzvala njegovemu pozivu, kdo da je in gospodar je oddal iz svoje sobe na dvorišče strel iz samokresa, ki je zadel trgovsko potnico smrtnonevarno v trebuh.
Tri prste na levi roki je zmečkal stroj
v kotedreškem rovu v Zagorju 361etnemu kopaču Alojziju Judež.
Tatvina tračnic. Na Rudi pri Zagorju je nekdo odtrgal od železniškega tira se-
dem tračnic in jih v noči odpeljal. Rudniški čuvar je izsledil tatinskega voznika in ga je javil orožnikom. Tračnice so izsledili v Podlipovci, kjer gradi gospodarsko poslopje posestnik Arko. Tračnice so hoteli pravkar vzidati v novo zgradbo, a jih je moral voznik pri belem dnevu peljati nazaj, kjer so bile odvzete.
Strela je udarila v kozolec posestnika
in krčmarja Antona Pogačnika v Zgornji Šiški pri Ljubljani. Gasilci so oteli del kozolca.
Povišane poštne in telefonske pristojbine. Poštno ministrstvo je povišalo poštne pristojbine za inozemstvo. Pristojbina za navadna pisma v tujino do 20 gr bo znašala 4 Din (doslej 3.50), za vsakih na-daljnih 20 gr nad to težo še po 2 Din. Od 1. avgusta dalje bo veljala brzojavna beseda 70 par, namesto dosedanjih 60.
Gasilsko slavje v Mariboru. V dneh 1. in 2. avgusta bo v Mariboru veliko gasilsko slavje. Mariborska gasilska četa proslavi 65 letnico svojega obstoja. Za proslavo si je nabavila novi, najmodernejši reševalni avto, pripravila pa tudi skupno z Mariborskim tednom razne razstave. Zanimiva bo tudi kulturno gasilska razstava, ki bo prikazovala razvoj gasilstva na bivšem spodnjem štajerskem v zadnjih 80 letih. Poučna bo za vse gasilce in za vsakega, ki se za stvar zanima, razstava potrebščin proti napadom iz zraka. Ena najlepših razstav Mariborskega tedna, ki so v zvezi z gasilsko proslavo bo razstava aeroplanov in sicer motornih in brezmotomih. Razstava modernih gasilskih potrebščin bo zanimala vse praktične gasilce in prijatelje gasilstva. Udeleženci proslave imajo z železniško karto štev. »K 13« polovično vožnjo in s posebnim slavnostnim znakom prost vstop k vsem razstavam in prireditvam Mariborskega tedna v dneh 1. in 2. avgusta.
Širite »Delavsko fronto"!
Vozne olajšave na železnici.
Generalno ravnateljstvo naših železnic je izdalo nove odmere pri voznih olajšavah, ki bodo zanimale zlasti železničarje. Pravilnik predvideva sledeče olajšave:
I. Držav, in banovinskim uslužbencem:
1. Z državnimi uslužbenci so izenačeni banovinski Uslužbenci, za katere obstoja novost v tem, da lahko potujejo v razredu vlaka in ladje, ki ga sami izberejo.
2. Ista olajšava v tretjem razredu, oziroma v drugem razredu brodov je priznana tudi honorarnim uslužbencem in dnevni-čarjem po enoletni službi, ostalemu pomožnemu osebju po trikratni neprekinjeni drž. ali banovinski službi, vendar pa bodo morali v vsakem primeru vložiti prošnje, potrjene od pristojne oblasti in dokazati, da so izpolnili vse potrebne pogoje.
3. Upokojencem in članom rodbin aktivnih in upokojenih uslužbencev je priznano 50% znižanje redne vozne cene 24-krat letno (doslej petkrat letno). Isto velja tudi za člane rodbin pod 2. in pod navedenimi pogoji.
4. Dočim so doslej otroci imeli pravico do znižane vožnje do 18. leta, jo bodo imeli odslej moški otroci do polnoletnosti, ženski pa dokler jih vzdržujejo roditelji pa do možitve.
n. Gledališča: banovinska gledališča so izenačena z državnimi.
IH. Novinarji: Profesionalnim novinarjem in članom združenja za strokovno ča-
sopisje je dovoljeno 75% znižanje normalne cene 24-krat letno.
IV. Odlikovanci s Karadjordjevo zvezdo: Osebe, ki so odlikovane s Karadjordjevo zvezdo z meči, imajo 75% popust redne vozne cene 12-krat letno.
V. Uredništva: Uredništva domačih listov, ki izhajajo dnevno in najmanj leto dni brez prestanka, si lahko nabavijo še dve znižani letni karti prvega razreda po 3000 Din.
VI. Borze dela: Uslužbenci Osrednje u-prave za posredovanje dela in njihove podružnice imajo (samo osebne) ugodnosti kakor državni uslužbenci.
VH. Rdeči križ: Za primer velikih nezgod, poplav in drugih elementarnih nesreč predvideva čl. 29. izdajo brezplačnih voznih listov za posamezna potovanja organov, uslužbencev Rdečega križa, kadar potujejo v ogrožene kraje.
Navedene odločbe stopijo v veljavo 1. januarja 1937.
Tobačni delavci in delavke! Na letak, ki ga je izdala socialistična organizacija, izjavljamo sledeče:	1.	Vsaka	organizacija
ima pravico, da sklicuje svoje članske sestanke. Zato je sklicala svoj redni mesečni članski sestanek v četrtek dne 2. t. m. tudi Podružnica tobačnega delavstva Zveze združenih delavcev, na katerem so se obravnavale organizacijske zadeve. Proti koncu tega sestanka je bil tudi razgovor glede redukcij in praznovanja delavnih dni v tovarni. 2. Resolucija na tem sestanku ni bila sprejeta, ker niti ni bila predlagana. Sklenilo se je le, poslati našima ministroma dopis v tej zadevi. 3. Na zahtevo, da moramo v enem mesecu rešiti vsa pereča vprašanja tobačnega delavstva, odgovarjamo, da se sami zavedamo svojih dolžnosti. Pisci letaka niso v treh letih ničesar dosegli! Kako si torej sploh upajo staviti tako zahtevo? Mi bomo delavstvo zastopali z vso odločnostjo in se borili za njegove pravice brez ozira na desno in levo. 4. Ce pa odstopivši obratni zaupniki mislijo, da bodo po enem mesecu že zopet prevzeli svoja mesta, se zelo motijo, kajti delavstvo je spregledalo in se ne bo več zanašalo na pomoč tistih, ki so v najtežjem času vrgli puško v koruzo. 5. Z ozirom na lažnjive govorice ugotavljamo, da smo mnenja, da ni za kakoršnokoli redukcijo nobene stvarne podlage in da je naša organizacija odločno proti vsaki redukciji. 6. Delavstvu izjavljamo, da smo vedno bili, smo in bomo za skupno sodelovanje, ki pa mora biti resnično in odkrito. Pri nas ni denuncijantstva in ne klečeplaztva. — Odbor Podružnice tobačnega delavstva Zveze združenih delavcev v Ljubljani.
Mezdna gibanfo.
V	Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani:
Strojne tovarne in livarne dolgujejo že dalj časa na plačah in mezdah svojim delavcem precejšnjo vsoto 200.000 Din. Po-leg tega pa se delo v livarnah zelo neredno vrši, kar je vzrok v tem, da nima na
razpolago naročil. Materija! je nakopičen sicer v velikih množinah, trgovci pa da nimajo stredstev, da bi blago rešili. Veliko nezadovoljstvo je med delavci nastalo tudi radi tega, ker ga je vodstvo livarne obvestilo z navadnim letakom, da delo v livarni počiva. Nekaj teh delavcev se vozi od daleč in je tako prišlo na delo zastonj, kajti moralo se je vrniti. Vsled takega stanja so delavci sklenili, da začno mezdno gibanje. V livarni je prizadetih 180 lir vamiških delavcev, poleg tega pa še mnogo drugega delavstva, ker so mezde precej v zaostanku.
V	tovarni »Elka« v Celju:
V	torek je ponovno izbruhnila v tekstilni tovarni »Elka« (lastnik g. Kudisz) stavka vsega delavstva. Do stavke je prišlo, ker je podjetje odpustilo eno delavko. Vse stavkujoče delavke, ki se nahajajo v tovarni, zahtevajo, da vzame podjetje odpuščeno delavko nazaj.
Borba proti Bati. Že nekaj let vodijo naši čevljarji borbo proti Bati. Zakaj? Ker napravi Bata s 2500 delavci ravno toliko, kakor 50.000 jugoslovanskih čevljarjev, ki preživljajo z delom svojih rok svoje družine. Nad 100.000 ljudi je zaradi Bate ob kruh in zaslužek. Svojih 2500 delavcev pa Bata ne plačuje tako, da bi to odtehtalo vso ogromno izgubo, ki jo trpi
50.000	čevljarjev in njihovih pomočnikov. Tudi davka ne plača Bata niti desetino, kolikor ga plačajo čevljarski obrtniki. Poleg tega se pripravlja Bata, da si bo osnoval tudi svoje lastne tovarne usnja. S tem bi bile prizadete vse tvornice usnja V državi in novi desettisoči delavstva bi bili ob delo, vrženi na cesto. Zato je razumljiva borba proti Bati. Naše čevljarje bi morali podpirati v tej borbi vsi sloji. Važen je boj proti Bati zlasti v Sloveniji Menda v nobeni pokrajini naše države nima »Bata« toliko podružnic, kakor v Sloveniji. V vsakem večjem kraju ima svojo trgovino, ki je seveda v neskončnem na-potju domačim čevljarjem. — Razumljivo je namreč, da z otvoritvijo »Batine« podružnice preide velik del čevljarskih poslov v tem kraju na to podružnico in da se zaradi tega čevljarji pač upravičeno pritožujejo. — Zato pa nastane pri vsakem poizkusu otvoritve »Batine« podružnice v dotičnem kraju velika borba, ki gre za tem, da se otvoritev podružnice prepreči. Gotovo je, da bo »Bata« še nadalje imel svoje podružnice v večjih krajih in mestih. Tu se konkurenca tega velepodjetja vsaj sedaj ne čuti več toliko, ker so se domači podjetniki razmeram v tej stroki že nekako asimilirali — ker so bili pač v to prisiljeni. Hočejo pa naši obrtni in gospodarski krogi očuvati pred propadom vsaj manjše kraje. Zato si prizadevajo, da dosežejo, da se »Bati« dovoli delovanje samo v krajih, ki imajo nad 10.000 prebivalcev. S tem bi tudi v Sloveniji moral »Bata« zapreti marsikatero podružnico v našem podeželju. Saj je znano, da ima »Bata« podružnice v krajih, ki imajo celo pod 1000 prebivalcev in je v takih krajih tako za kraj sam kakor za vso okolico skoraj izključni izvrševalec čevljarske obrti. — Podružnica takega velepodjetja namreč prav lahko konkurira domačemu podjetju, ki bo na ta način še ob tisto skromno delo, ki ga je imelo do sedaj.
Iver-Kolenc:
Denar.
Sodobni roman.
—	28
Muzard, ki si je prižgal pipo in spuščal goste oblake dima, je z nemim občudovanjem opazoval Naima. Duhovnik se je zamislil. Hipoma se je dvignil, položil roko na prijateljevo ramo in proseče dejal:
— Avguštin, zatri skušnjavo! Ohrani svoje junaško preziranje denarja. Jaz prosim od Boga znamenje, ki bi tvojo dušo obsijalo z jasno svetlobo.
Iz duhovnikovega glasu je zvenela taka miloba, da bi blagajnik odbil Lochejevo ponudbo, četudi bi se bil že napol zavezal.
— Bodi miren — se je nasmehnil v odgovor. — Boj je že končan. Pohlep po denarju je premagan.
— Sicer pa končajva — je čez čas dodal. — Ti imaš mnogo posla in je škoda za vsako minuto, ki ti jo ukradem. Pojdi med svoje ovčice, ki te kličejo!
Deziderij je prinesel kavo. Prijatelja sta jo hitro popila, nato se oblekla in odšla.
Deziderij, ki je v kuhinji obedoval, je slišal, kako se je odmev korakov gubil m končno popolnoma utihnil. Tedaj je vstal od mize in stopil k oknu. Ozrl se je na ulico. Videl je, kako sta si prijatelja stisnila roke in se nato ločila. Stopil je od okna in šel iz kuhinje. Podal se je k vratom duhovnikove pisarne. Poskušal je odpreti vrata, a ni šlo. Bila so zaklenjena. Zamislil se je. V duhu je videl omarico, ki je stala pri peči in v njej trideset tisoč frankov. Zadrhtel je. Tisočaki so mu začeli plesati pred očmi^ in se mu rogati. V njem se je vzbudila ena sama želja: prilastiti si to velikansko vsoto, ki bi mu omogočila brezskrbno, udobno življenje. Stresel je z glavo, ko da bi hotel pregnati misel na denar.
Čez nekaj časa je odšel od vrat. V kuhinji je vzel sveženj ključev in se je z njimi vrnil. Drugega za drugim je vtaknil v ključavnico in je skušal odpreti vrata. S čela mu je kapljal pot. Ves trud je bil zastonj. Vrata se niso dala odpreti. Ko je z zadnjim ključem že drugič poskušal srečo, a brez uspeha, je jezno zagodel in vrgel ključe po tleh. Obrisal si je pot in nekaj časa strmel v vrata. Nato je pobral sveženj in je šel v kuhinjo. Imel je grozne muke. Najraje bi se vrgel na posteljo in jokal od jeze, a ni imel časa, ker je moral pospraviti v obed-nici in kuhinji. Ko pijan je taval v obednico.
V obednici se je vsedel za mizo, s komolci se je uprl vanjo in je glavo pokopal v dlani. Razmišljal je o brezdelnem življenju, ki je predstavljalo zanj popolno srečo. Pohlep po denarju ga je tako prevzel, da se je tresel po vsem životu. Župniku Naimu bi v tem hipu služil za živ dokaz o pogubnosti denarja.
Tako sta potekli dve uri. Deziderij se je spomnil, da bi se mogel gospodar vsak čas vrniti. Vstal je in začel pospravljati. Delo mu je šlo počasi izpod rok. Zdelo se mu je, da ga vsak predmet, ki ga je prijel v roke, žge,
Deziderij še ni bil prav gotov, ko so se na stopnicah zaslišali koraki. Prisluhnil je.
—	Župnik prihaja! — je zašepetal z drhtečim glasom. Zaprl je kuhinjska vrata in začel pomivati posodo.
V vratih ha hodniku je zaškrtal ključ. Vrata so se odprla in zaprla. V naslednjem trenutku so se
.bližali po hodniku hitri moški koraki. Pred vrati pisarne so se ustavili. Fant je pustil delo, tiho odprl vrata in pogledal za duhovnikom, ki je ravno prestopil prag svoje pisarne. Rad bi videl omarico, ki je skrivala tisočake, a ni imel sreče. Vrata so se zaprla in čez čas je v sobi zavladal mir.
—	Sedaj šteje svoje tisočake — je zagodel Deziderij in je v onemogli jezi stisnil pesti.
Zvečer ob šestih se je Deziderij poda! v mesto. Kakor običajno je šel kupovat mleko. Ta večer je imel tudi druge opravke. Izginil je v ulici Avron in se je vrnil domov precej pozno. Župnik ni opazil njegove odsotnosti in ko ga je Deziderij poklical k večerji, se je molče vsedel za mizo. V nekaj minutah je povečerjal, nato pa se je podal v cerkev k majniški pobožnosti, ki jo je opravljal z otroci. Malčki so tako lepo molili in peli, da je duhovnikovo srce drhtelo od tihe sreče.
Pobožnost se je končala. Otroci in drugi verniki so odšli. Cerkovnik je ugasnil sveče. V cerkvi je zavladala tema in tihota. Duhovnik je pokleknil pred velikim oltarjem in se zatopil v molitev. Prosil je za svoje ovčice; molil je za izgubljene ovce, ki so se potapljale v strasteh, za bolnike, za nesrečne, za bolne, za brezdomce. Njegovo srce se je dvigalo k nebeškemu Očetu in pred njim krvavelo v nesebični ljubezni do uboge, lačne, grešne črede ter za njo prosilo kruha in odpuščanja ...
Nad mestom se je razprostirala pozna noč, ko je Naim zaklenil cerkvena vrata in šel domov. De-zidarija je našel v postelji. Ko je odprl vrata svoje pisarne, se je za hip zamislil. Nato je vzel ključ iz ključavnice in ga je hotel vtakniti vanjo na notranji strani. Pri tem se je spomnil na baronico Avignon, ki je tako zaklepala svoje zaklade. Ključ je dal v žep, ne da bi vrata zaklenil.
Naim se je najprej podal v kopalnico in se je tam umil. Nato je šel v spalnico. Za hip je pokleknil pred razpelom in molil. Potem je šel v kot, kjer je ležala konjska odeja. Zavil se je vanjo in se vlegel na tla. Cez čas je sladko zaspal ko nedolžen otrok, ki ga ne vznemirjajo nobene skrbi.
Ko je Muzard naslednjega jutra ob devetih prišel v pisarno, je našel na svoji mizi brzojav.
9Ded
OVCCPISI
Tovariši, boje se nas!
Organizacije združenih nameščencev, delavcev in poljedelskih delavcev so marsikomu, posebno pa nasprotnikom krščanskih delavcev, prekrižale račune. Ne gre jim v glavo, da je nastopilo novo, sveže in čvrsto gibanje, ki nastopa brez vsakršnih vezi in kompromisov, da zbere pod svojo zastavo vse tiste delavce, ki ljubijo slovenstvo in hočejo ob naslonitvi na Cerkev uresničiti krščanska načela v življenju ter priboriti delavstvu pripadajoče mesto med drugimi stanovi.
Bili so časi, ko smo se s skrbjo povpraševali, kam jadra krščansko strokovno organizirano delavstvo, ko smo gledali razne spore njegovega vodstva, ki niso bili v ničemer utemeljeni, z ostalimi našimi krščanskimi organizacijami in poslušali, kako si marksisti manejo roke, češ: Kmalu bodo naši! Zaenkrat so naši po teoriji o razrednem boju in socializmu, kmalu pa bo sledilo še drugo! — Ce nas nasprotniki hvalijo, smo na napačnih potih, ker gremo po njihovih stezah. Zato smo bili pravi krščanski strokovničarji tega veselja naših marksistov zelo, zelo žalostni. Nič kaj z lahkim srcem nismo gledali v nejasno bodočnost.
Ideologija o enotnih frontah proletari-jata je zavedla krsčanske socialiste do napačne taktike. Rekli so: V vsakem obratu ali poklicu naj bo le ena organizacija. Kjer ao socialisti, mi ne bomo ustanavljali svoje organizacije, kjer je pa naša, ne bo socialistične. Zgrešeni računi! Kjer so bili marksisti, res nismo postavili krščanski delavci svoje organizacije, toliko smo bili naivni, dočim se marksisti niso ravnali po željah našega vodstva. Tako so udrli n.pr. med viničarje in pričeli med njimi snovati svoja društva. Isti poskus so hoteli izvršiti tudi pri služkinjah, le da so jih tukaj prehiteli nacionalci. V tobačni tovarni v Ljubljani so toliko časa uganjali svojo de-magogijo in hajko, da so pri krščansko-socialistični zaslepljenosti in popustljivosti res dobili zaenkrat večino delavstva v svojo organizacijo. Marksisti se torej nikjer niso držali načela: En obrat, en poklic — ena organizacija, temveč so povsod razbijali enotnost delavstva in ga spravljali k sebi, potem so pa začeli pridigovati o potrebi enotne fronte. Dejansko marksistično načelo je torej: Najprej razbiti — potem besedičiti, da le zmagamo. Zmagati pa moramo!
Tega vsega je sedaj naenkrat konec! Organizaciji združenih nameščencev in delavcev ter Zveza poljedelskega delavstva odklanjajo enotne fronte z marksisti in nacionalci. Resnica ne more z lažjo, pravica ne s krivico, ljubezen ne s sovraštvom, — Kristus ne z Marksom. Kadar gre za reševanje mezdnih vprašanj in krušna vprašanja, da, tedaj smo za to, da stopijo vse strokovne organizacije skupaj, ker razprto delavstvo ne more nič doseči. Ne moremo pa se podrediti krščanski strokovničarji marksistom, ko gre za vprašanja so-lidarizma, stanovske vzajemnosti, razred-
nega boja in sovraštva, ko gre za novo ureditev gospodarstva. Tu gredo naša pota in naši cilji narazen! Tega se nove organizacije dobro zavedajo, zavedajo pa se tega tudi nasprotniki. Bojijo se nove, Mah-ničevske brezkompromisnosti.
Tovariši, tega se zavejmo vedno, kadar bomo čuli, da kdo blati nove organizacije, jih napada ali smeši. Obračunajmo z njim na kratko, da bo njegov strah še večji. Pa ne le to. Bodimo obenem apostoli svojih organizacij. Ponašajmo se kot pravi kristjani, pošteno, dosledno in neustrašeno. To bo delavstvu imponiralo. Naše vrste bodo rastle. Tako bomo počasi popravili, kar so zagrešili ah zamudili drugi. Ustvarili bomo krščansko strokovno gibanje, ki bo obsegalo deset tisoče pripadnikov.
Krščanski strokovničar.
Fantovski tabor na Uršlji gori.
Kakor smo že v našem listu poročali, se vrši prihodnjo nedeljo 19. t. m. na znameniti Uršlji gori fantovski tabor namenjen za dekanije Dravograd, Mežiška dolina, Stari trg in Šaleška dolina.
Spored tabora je naslednji: V soboto 18. t. m. popoldne prihod fantov na goro. Ob 20. uri večernice v cerkvi sv. Uršule. Po večernicah se bode žgal kres, kjer se bodo prepevale narodne pesmi, spuščale rakete in streljalo. Peli bodo pevci iz Guštanja in Prevalj, katerim se pridružijo še pevci iz ostalih župnij. Obljubljeno je tudi, da bodo sodelovali tamburaši iz Prevalj. V soboto zvečer in v nedeljo zjutraj se bo po potrebi spovedovalo. Sv. maši sta predvideni dve. Ako se nam bode posrečilo dobiti dva čč. gg. duhovnika bode ena sv. maša zjutraj ob 6. uri, druga glavna pa ob 8. uri, s pridigo in skupnim sv. obhajilom ter ljudskim petjem evharističnih pesmi. Okrog 7. ure bode sestanek zastopnikov vseh udeleženih župnij, na katerem se bode razpravljalo o delu v Fantovskih odsekih in v Prosvetnih društvih.
Po drugi sv. maši bode fantovsko zborovanje pred cerkveno hišo. Govorila bosta gg. prof. Iv. Prijatelj in Mirko Geratič iz Maribora. Pozdravili pa bodo zborovanje posamezni zastopniki fantovskih odsekov in Prosv. društev. Po zborovanju prosta zabava in okrog 13. ure popoldne razhod.
Vljudno se vabijo vsi možje in fantje iz vseh štirih navedenih dekanij, da se v polnem številu udeležijo tega našega tabora in da bodo vse župnije častno zastopane.
uro. Delavstvo je z velikim veseljem sprejelo zvišanje mezd ter v četrtek zopet začelo delati.
Zanimiva zadruga brezposelnih pekovskih pomočnikov. V Zagrebu so ustanovili brezposelni pekovski pomočniki svojo zadružno pekarno. Delali bodo v njej vsi brezposelni pomočniki po posebnem vrstnem redu. Vsak bo delal 14 dni, potem pa ga izmenja njegov brezposelni tovariš in tako naprej, da pride tekom dveh mesecev vsak pomočnik 14 dni do dela in zaslužka. Ker si bodo delili med seboj tudi dobiček, bodo zaslužili s tem toliko, kakor če bi imeli redno delo. Čim pa pomočnik dobi delo pri mojstru, mora izstopiti iz zadruge ter napraviti mesto brezposelnemu tovarišu. Med Zagrebčani je naletel originalen načrt pekovskih pomočnikov na živahen odmev ter bodo uživali vso podporo tudi v javnosti.
Iz boljševiSkega raja.
Iz Rusije prihaja vest, da je sovjetska oblast predlagala metropolitu Petru Kru-tickemu, da naj bi on bil glava ruske cerkve. Toda ta je izjavil dotičniku, ki je to vest prinesel, da bi sprejel čast patriarha le pod pogojem, če sovjetska oblast da cerkvi svobodo in se odpove vsaki kontroli nad cerkvijo. Ruski narod ni izgubil vere v Boga in čaka skorajšnjega vstajenja. Sovjetska oblast to ve, zato napetost nasproti cerkvi popušča.
tpopt ne
Konec stavke pri gradbi cest. V litijskem okraju in v okolici Trbovelj zaposluje kr. banska uprava okrog 400 brezposelnih delavcev pri gradnji cest. Plača jih iz bed-nostnega fonda. Po večini so pri teh delih zaposleni brezposelni trboveljski in zagorski rudarji. Plačuje se po ministrstvu predpisana mezda Din 2.50—2.75 na uro. Zaradi napornega dela so zahtevali delavci višjo mezdo ter so svojo zahtevo podprli s stavko, ki se je začela na vseh cestah 3. julija. Deputacija delavstva se je zglasila na banski upravi pri podbanu g. dr. Majcenu, ki se je zelo zavzel za delavstvo ter predložil ministrstvu zvišanje delavskih mezd. Predlog je bil sprejet ter so dobili delavci mezde, ki so na podlagi ljubljanskega sporazuma. Povišale so se mezde v splošnem za 50 par pri eni uri. Delavci pod 20 leti bodo prejemali 3 Din, nad 20 let 3.25 Din, zidarji 4.25—5 Din, minerji 3.50- Din, strelni mojstri 4.50 na
Nemčija nas je premagala. V petek, soboto in nedeljo so se vršile v Zagrebu teniške tekme za Davisov pokal, v katerih sta se v finalu evropske cone srečali Jugoslavija in Nemčija. Za te tekme je vladalo v vsem svetu ogromno zanimanje, saj je to prvič, da se je naša država, v kateri je teniški šport še zelo nerazvit, po svojih senzacijo-nelnih zmagah nad Cehoslovaško, Francijo in Avstrijo kvalificirala za končno borbo v evropskem pasu. Nemci, ki veljajo za svetovne prvake, so nam poslali svoje najmočnejše moštvo, Jugoslavija pa je postavila v borbo svoje »štiri mušketirje« Punčeca, Palado, Kukuljeviča in Mitiča, ki so nas zastopali v dosedanjih zmagovitih borbah. Vendar nam sreča ni bila naklonjena. V petek sta Palada in Punčec izgubila proti nemškima reprezentantoma Crammu in Henkelu, v soboto pa Kukuljevič-Mitič proti paru Cramm-Henkel. Ker so si Nemci s tem naskokom zasigurali zmago, so nam v nedeljo prostovoljno odstopili 2 točki, tako da je končni rezultat 3:2 za Nemčijo. Za tekme je vladalo rekordno zanimanje ter jim je prisostvovalo vsakokrat po 7000 gledalcev. Jugoslavija je s tem porazom izpadla za letos iz nadaljevanja turnirja.
Plavalne tekme za državno prvenstvo se bodo vršile v Mariboru v soboto in nedeljo v priredbi SSK Maratona. Tekme bodo izredno napete, ker se jih udeleži nad tristo plavačev najboljših klubov v državi. Gotovo bo to največja športna prireditev letošnjega leta v državi, ker ne spravimo na start v drugih panogah nikoli toliko izvrstnih športnikov, kakor naši plavalni klubi. Letos se pričakuje izboljšanje številnih naših državnih rekordov, ker se plavati temeljito pripravljajo na tekme.
Važna Izjava ministra za telesno vzgojo. Preteklo soboto se je mudil v Ljubljani minister za telesno vzgojo dr. Rogič, ki si je ogledal vse ljubljanske športne naprave. Zlasti mu je imponiral krasen stadion. Minister je nato izjavil poročevalcu »Slovenca«: »Občudujem slovensko zasebno iniciativnost, ki je brez kakšne javne pomoči zgradila tako lepa igrišča v Ljubljani. Zasebna
vztrajnost in marljivost je v slovenskem športu odločilna in zato velja Slovencem vse moje priznanje. Moji vtisi v Ljubljani so nadvse ugodni ter mi ni žal poti.« Poročevalec ga je nato vprašal: »Omenili ste zasebno iniciativo. Ali bodo morda v kratkem spremenjeni zakoni, ki ovirajo zasebno iniciativo pri viteški vzgoji naroda?« Minister je nato odgovoril: »Vsekakor, to se mora zgoditi.« — Iz izjave ministra je razvidno, da bo posvečal mnogo več pažnje športni vzgoji našega naroda, kakor so to storili njegovi predhodniki.
Nogometni drobiž. V nedeljo sta se srečala v Ljubljani SK Slovan in SK Amater iz Trbovlja. Ljubljančani so premagali Trbovljčane z 9:2. Bila je to prva kvalifikacijska tekma za vstop v pod-zvezno ligo. — Za delavski pokal sta se borila v Ljubljani kluba Grafika in Svoboda. Grafičarji so zmagali 3:2. — v nedeljo se je nadaljevalo tudi tekmovanje za srednjeevropski pokal. V Milanu je Ambrosiana premagala Vienno s 4:1, v Rimu sta se borili Roma in češka Sparta neodločeno 1:1, v Budimpešti pa je Ujpest premagal češki Prostejov 2:0. V semifinalu za pokal so ostali sedaj samo Sparta, Ambrosiana in Ujpest.
Jugoslavija—Bolgarija in Jugoslavija-Turčija. Minulo nedeljo smo imeli dve meddržavni nogometni tekmi. Dve naši reprezentanci sta nastopili: Prva v Carigradu proti reprezentanci Turčije, druga pa v Belgradu proti Bolgariji. V Turčiji smo igrali neodločeno 3:3, Bolgare pa smo premagali 3:1.
Lahka atletika. Pretekla nedelja je bila zelo živahna. V Mariboru se je vršilo državno prvenstvo v olimpijskem desetoboju, katerega si je osvojil Malinarič (Hašk) iz Zagreba s 5181 točkami. Mariborčana Kleut in Smerdel sta zasedla šele četrto in peto mesto. Poleg tega se je vršila v Mariboru v nedeljo še mednarodna tekma juniorjev, katere so se udeležili s svojimi tekmovalci poleg železničarja in Maratona še atleti SK Planine v Ljubljani, GAK iz Gradca, Haška iz Zagreba ter Slavije iz Varaždina. Tekma je pokazala, da nam v juniorjih dorašča dober podmladek. — V Ljubljani je SK Primorje priredil državno prvenstvo moštev v lahki atletiki, ki se je po drugih mestih po večini že izvršilo. Pri-morjaši so dosegli toliko točk, da bodo gotovo med prvimi klubi v državi.
železničarji so imeli nogometni turnir, železničarski športni klub Hermes v Ljubljani je priredil nogometni turnir železničarskih športnih klubov, na katerem so poleg Hermesa sodelovali tudi železničarski klubi iz Maribora, Niša in Sarajeva. Turnir se je vršil dva dni. Prvenstvo si je osvojil SK železničar iz Niša, ki je dobil s tem tudi pokal prometnega ministra, katerega si je bil dosedaj že dvakrat osvojil mariborski SK Železničar. Na drugo mesto so prišli Sarajevčani, na tretje Mariborčani in na četrto Ljubljančani.
Olimpijska kolesarska dirka se je vršila v nedeljo v Zagrebu kot tretja izbirna dirka. Določiti se je moralo šest tekmovalcev, ki nas bodo zastopali na Olimpijadi. Prvi je bil mladi Prosi-nek, član Hrvatskega kolesarskega kluba v Zagrebu, po rodu pa Brežičan, drugi Ivkovič (Grad-janski), tretji Gartner (Ljubljanica), četrti Er-dely (Belgrad), peti Valant (Ljubljanica), šesti Pokupec (Gradjanskl). Končna imena naših reprezentantov na olimpijadi bo določila kolesarska zveza.
IZ UPRAVE.
V tej številki prilagamo položnice vsem onim, ki jim že dalje časa pošiljamo naš list na ogled. Priliko smo dali dovolj časa, da spoznate vrednost in pomen našega lista. Pokazali smo pa tudi s tem, da nismo izsesevalci delavca, ki bi mu že takoj v drugi ali tretji številki terjali oziroma pošiljali položnice. Zato pričakujemo tudi od strani čitateljev našega lista, da se nam kole-gijalno odzovete. Vsakemu mora biti znano, da noben list ne more uspevati, ako ni dovolj močnega kadra za njim, zato naj vsak zaveden delavec in zvesti naš prijatelj skrbi, da se bo naše število naročnikov pomnožilo. Lepo število naročnikov hvala Bogu že imamoč Z vsem zaupanjem pričakujemo od našega delavstva, da se bo odzvalo tudi na današnjo prošnjo. Naš cilj je jasen, naša pot je ravna, ne cincamo ne na levo in ne na desno. Naša zvezda vodnica nam je sveta Cerkev in naš dr. Anton Korošec, ki vedno slovenski narod prav voditi zna. Delavstvo, ostani zvesto, hrani se s čtivom edino pravega katoliškega delavskega časopisa »Delavska fronta«.
Hlastno ga je odprl in prebral. Prebledel je. V brzo-javu je stalo: »Gospod župnik je hudo bolan in povprašuje po Vas. — Deziderij Casquard.
Muzard je začudeno strmel v brzojav. V duhu je zagledal župnika zdravega, veselega, kakršen je bil včeraj, ko se je po obedu poslovil od njega. Danes hudo bolan? Potem se je moralo nekaj zgoditi.
Blagajnik se je ves tresel. Njegova razburjenost je bila tako velika, da ni vedel, kaj naj stori. Sele čez kake pol ure se je spomnil na to, da bo najboljše, če šefu pokaže brzojav in zaprosi, da ga pusti k prijatelju.
Misel, da bi moral živeti brez Naima, je povzročala Muzardu veliko muko. Kaj bi si začel brez njega? Saj je Naim edina njegova opora.
Pred župniščem je stal avto. Muzard je iz tega sklepal, da je pri bolniku zdravnik. Preskočil je po tri stopnice. Ko se je ustavil pred vrati, ki mu jih je odprl Deziderij, je ves zasopi jen zahropel:
— Kaj se je zgodilo.
Deziderij je bil bled ko stena. Zobje so mu šklepetali. Ker ni odgovoril, ga je Muzard zgrabil za roko in zakričal nad njim:
— Kaj se je zgodilo? Govorite!
Fant se je tresel.
— Pojdite! — je zajecljal in peljal Muzarda v sobo svojega gospodarja.	»
Muzard je potisnil Deziderija na stran in je kar drvel v sobo. Ko sta ga zdravnik in usmiljenka, ki sta stala pri postelji, zagledala, sta se odmaknila. Blagajnik je zagledal v postelji prijatelja z obvezano glavo. Župnik ga je milo pogledal in se mu
nasmehnil.	■
 Gospod, — se je obrnil k Muzardu zdravnik
—	naš bolnik je ves čas povpraševal po vas. Vi ste
gotovo zelo iznenadeni, ker ga vidite v takem stanju. Stojimo pred zločinom: vse kaže, da se je ponoči zločinec prikradel v to sobo in da je gospoda župnika, ki se je nenadoma dvignil, ranil s strelom iz samokresa. Dasi je gospod precej hudo ranjen, mu je vendar uspelo, da je samokres iztrgal zločincu iz rok. Strel je privabil v sobo strežnika, zločincu pa se je posrečilo pobegniti.
— Ah ni tako, gospod župnik? — se je obrnil k duhovniku.
— Da, — je odgovoril župnik — napadalec je pobegnil...
— Gospod župnik, — je prosil zdravnik — ne govorite! Rana je nevarna, radi tega morate imeti mir. Poslužujte se znakov.
Nato se je obrnil k Muzardu in mu dejal:
— Gospod, vi ste, kakor se mi zdi, župnikov najboljši prijatelj. Porabite svoj vpliv in ga pripravite do tega, da bo zločin prijavil redarstvu.
Bolnik je v znak zanikanja zamahnil z roko.
Zdravnik je dal sestri potrebna navodila, nato se je poslovil in odšel.
Po zdravnikovem odhodu se je duhovnik obrnil k sestri:
— Sestrica, pustite naju za hip sama! — jo je prosil ljubeznivo.
Sestra se je priklonila in odšla.
Muzard in duhovnik sta ostala sama. Nekaj časa sta se molče gledala: Muzardove oči so izdajale skrb, v duhovnikovih očeh pa se je zrcalila neka tiha sreča. Prvi je spregovoril duhovnik.
— Denar! — je kratko dejal.
— Kaj je z njim? — je vprašal Muzard nestrpno.
— Dobro sem iti rekel, da je proklet!
Za hip je umolknil in zaprl oči. Začutil je bolečino. čez čas je nadaljeval:
— Pokliči Deziderija!
Muzard je ubogal, a je zastonj klical. Deziderij se ni odzval. Šel ga je iskat. Našel ga je v kuhinji. Sedel je za mizo. Ves se je tresel in bil tako bled, da je blagajnik mislil, da ima pred seboj drugega bolnika.
— Pridite vendar! — ga je nagovoril. — Vaš gospodar vas potrebuje.
Deziderij je zastokal. Nato se je dvignil in šel za Muzardom. Pri vratih se je ustavil in s strahom zrl proti postelji.
— Pridi bliže, sinko — ga je poklical župnik ljubeznivo.
Fant je počasi stopical proti postelji.
Naim se je tedaj obrnil k prijatelju in mu dejal:
— Deziderij ti bo povedal, kaj se je ponoči zgodilo. On je bil navzoč.
Deziderij je prebledel. Srce mu je zastalo od groze. Tresel se je in s pogledom prosil duhovnika, naj mu prizanese.
Naim je razumel njegov pogled, a je vzlic temu odločno dejal:
— Sinko, moraš vse povedati. Tako se bo stvar najlepše uredila.
Deziderij vzdihnil in se nato obrnil k Muzardu, ki ga je nepremično motril.
— Ponoči ob enih — je začel s tresočim se glasom — se je gospod župnik vzbudil. Zaslišal je ropot.
V	ključavnici omarice, ki stoji pri peči, je bil zaškrtal ključ. On je hitro vstal, da bi videl, kaj se godi. Pri omarici sem bil... bil jaz ... Pograbil me je bil pohlep po denarju, ki je bil v omarici...
Fantovo čelo je oblil mrzel pot. Muzard je stal pred njim nem od presenečenja. Skrčil je pesti in jih dvignil, kakor da bi hotel zločinca pobiti na tla. Duhovnikov pogled ga je pomiril.
(Dalje sledi.)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Januž Goleč, novinar v Mariboru. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).