. s f ■ —Dr. Slovenec, št. I. SDZ praznuje v nedeljo v Grdinovi dvorani slavnosten banket ob priliki petletnice obstanka društva in zajed-no Slovenske Dobrodelne Zveze. Pet let je minulo, odkar so zavedni clev. Slovenci organizirali to koristno clevelandsko organizacijo, ki »e je v teh letih povspela takoj močno in trdno, kot redko katera druga organizacija. Skoro 1200 članov šteje danes Zveza, in nad $16.000.00 bolniške podpore je že plačala v tem kratkem času poleg $10.200.00 esinrtnine. Kljub tej visoki podpori pa šteje danes blagajna Zveze nad $25.000, in se je država po svojih izvedencih sama izrazila, da je blagajna višja kot jo zahteva država. Ob priliki petletnice častitamo društvu "Slovenec", Slovenski Dobrodelni Zvezi pa želimo, da bi se ob desetletnici pokazala še enkrat močnejša kot danes. Pri banketu bo več dobrih govorov o Zvezi in pomenu domače, raz-cvitajoče se organizacije. —Še dva kandidata za župan je dobil Cleveland. W. H. Boyd je prinesel na volivno komisijo 5300 podpisov, in njegovo ime pride na volivni tik^t. Boyd je republikanski kandidat. Socijalistična delavska stranka je postavila za županskega kandidata Richarda Koppel, ki je dobil 2757 podpisov. Socialističen kandidat za župana pa je E. Ruthenberg. Vseh kandidatov za župana je sedaj sedem, —Konvencija N. H. Z. bo trajala skoro gotovo še prve dni j druze-ga tedna, kakor se nam poroča. Sedaj os na vrsti pravila. Konvencija bo nanovo upeljala v Zajedni-co takozvani "Pomladek", organizacijo. ki bo skrbela, da se mladi naraščaj oprijemlja Zajednice. —Ako spravi trgovska zbornica v Gevelandu $17.000 skupaj, tedaj se bo vršilo v našem mestu izvan-redno ljudsko štetje, da se mesto prepriča, če>,se bo kmalu doseglo en milijon prebivalcev. Prebivalstvo Qevelanda cenijo sedaj na 800.000. Leta 1920 pričakujejo in milj ion .prebivalcev. —Dr. Ribnica, št. 12 SDZ priredi v nedeljo, 26. sept. piknik na Petkovškovih farmah. Dobra zabava se obeta vsem. —James F. Malley, načelnik unijskih delavskih organizacij, se je izrazil, da mestni komisar za brezposelne, Hennessy, ntma prav, če trdi, da ne more dovolj delavcev dobiti za vsa dela, ki so na raz-* polago. Malley trdi, da je v Cleve-landu 3000 brezposelnih. Vzrok, da vsi ne delajo je, ker mnogo delodajalcev plačuje manjše place kot prej. —Anton Korošec, 6303 Carl ave. bo izvrševal porotniško službo to sezono na Common Pleas sodni j i. —Ameriški farmarji, ki se pečajo s sadjerejo, nameravajo po« slati v Evropo 50.000.000 jabolk vojakom na bojišču. Iz Clevelanda odide 50.000 sodov jabolk. Jabolka odpeljejo 19. oktobra iz New Yorka. —Licence za lovce se še vedno dajejo na novi sodniji v prvem nadstropju, v prostorih county elerka Haserodta. Nad 200 oseb je že dobilo licence za lov. —Mrs. Mary Kolodzej i z 1268 Addison Rd. je šla v torek na farmo v Wellington. S seboj je vzela osemletno hčerko. Ko je v sredo zvečer sledil njen mož ženi na farmo, je ddbil ženo in otroka obešeno. Mati je obesila lastnega otroka na vrv, na katero se obeša perilo, mati se je pa obesila na vrata. —Triletna Alberta jSmrekar, 6117 St. Clair ave. se je igrala blizu ceste, ko je pridrvel voznik Isaac Friedman in obrnil voz tako, da jVšlo kolo preko prsta deklice. Prst je popolnoma zmečkan. Voznik - stanuje na 2608 E. 63rd St. —Matic Pabijan, 29 let star, se je v četrtek zjutraj v hipu duševnega nerazpoldženja, obe- Nesreča pod zemljo V New Yorku se je udrla zemlja nad podzemeljsko železnico, in v globočino je padla kara s 78 ljudmi. * 1 New York, 22. sept. Pod 7th avenue v New Yorku so danes zjutraj predčasno sprožili kos dina-mita v globini zemlje, kjer kopljejo za novo podzemeljsko železnico. Nastala je strašna razstrelba, ki je povzročila velikansko jamo v sredi ceste, prav v trenutku, ko je vozila vrhu poulična kara s 78 potniki. Kara in ljudje so padli v jamo. Neki pivovarski voz, ki se je tudi nahajal v bližini, je istotako se po-greznil. Vsa cesta, ki se razširja po 7th avenue cd 23. do 25 ceste je mahoma zginila v grozni odprtini. Do 12. ure opoMne so potegnili iz razvalin 6 mrtvih trupel j. Policija sodi, da je bilo nad 200 ljudi j ranjenih. Nad 100 oseb leži v bolnišnicah, kjer so v zdravniški oskrbi. Na mestu se je kmalu zbrala velikanska množica ljudij, katere je morala policija s koli preganjati, da jih je varovala pred nesrečo. Vse hiše, ki ležijo ob cssti, ki se je udrla, so v nevarnosti, da se pogreznejo v zemljo. Policija je imela mnogo opravila, da je pravočasno posvarila stanovalce v hišah in delavce in delavke v tovarnah. Iz ene same tovarne se je rešilo 3000 deklet, ker je tovarna grozila, da se pogrezne. Nobenega delavca ni bilo tedaj pod zemljo, kčMw je cesta udrla. Na lice mesta so dospele ambulance in ognjegasn« kompanije, ki so takoj pričele 1 delom. Kara, ki je padla v dolbino, je popolnoma razbita. Trinidad, Colo., 22. sept. Med coloradskimi premogarji • se sedaj mudi John D. Rockefeller Jr., ki je prišel tja, kakor se je izjavli, da se osebno prepriča, kako se godi premogarjem v Coloradi, o katerih je slišati, neprestano toliko pritožb. Kakor poročajo listi, je Rockefeller šel baje sam v premogovnik in kopal premog, baje je poskusil premogarsko hrano in se zanima sploh za vsa dela premogarjev. Najbrž je Vse skupaj. le komedija, da bi kapitalisti pokazali delavcem Rockefellerja lepšega kakor je v resnici. Premogarji menda še niso pozabili, kako so Rockefellerjevi hlapci streljali na njih žene, in kako so zažgali njih šotorišče, kjer je zgorelo 19 delavskih-otrok. New York, 22. sept. Sem je dospel piarnik Tuscania, ki je pripeljal s seboj 408 potnikov od parni-ka Athenai, ki je zgorel sredi morja. Parnik je pričel goreti, ko se je nahajal na tretjem dnevu vožnje. Kapitan ne more pojasniti, zakaj je parnik pričel goreti. Mogoče bodejo najbrž zopet krivi Nemci, ki so položili na parnik gorljive stvari, ker so vedeli, da se nahaja na parniku mnogo laških rezervistov, na potu iz Amerike v Italijo. Na parniku je bilo tudi 22 Ameri-kancev. Vsi potniki iz gorečega parnika so bili rešeni. Gradez, to krasno svetovno kopališče, je prazen. Kdor je bil kdaj doli, ne pozabi nikdar prijetnega vrvenja, po divnem morskem bregu. Lani, ko je izbruhnila vojna,« so odšli nanialo vsi tujci in ni jih več. Na leto je prišlo okoli 15.000 tujcev. Gradež je imel velike dobičke. Sedaj se koplje tam doli laški kralj s svojim generalnim štabom. — V Gradežu ima goriški deželni hipotečni zavod izposojene milijone. V ruskem vjetniitvu v mestu Siewesk, gubernija Oriowska, se nahaja, rezervni poročnik 79. pe»-polka cand. ing. Ladislav Geržina iz št Petra na Krasu. Ko je od rane, prizadete na srbskem bojišču v avgustu 1914 okreval, odšel je t februarju za tvojim polkom na sever, kjer je bil v bojih ob Dnjestru laniiariij TM#»t PJM 9 iulilM Amerikanci $0 tepci. Washington, 22. sept. Ameriška vlada je jako razburjena, ker so v Londonu priobčili pisma, katčra je nosil seboj James Archibald, katerega je avstrijski poslanik poslal v Avstrijo, da sporoča avstrijskemu ministru zunanjih dfl glede štraj-ka avstrijskih delavcev v Ameriki. Pri Archibaldu so našli 34 različnih pisem, in med njimi tudi pismo nemškega vojaškega atašeja v Wa-shingtonu, kapitana "von Papen", in v tem pismu je pj>sal ta nemški ritmojster svoji ženi sledeče: Vedno sem govoril tem bedastim Ame-rikanceni, da naj drfijo svoje jezike. Bolje je, da se gleda na to junaštvo s polnim občudovanjem". Ta pisma, kakor tujdi pisma avstrijskega poslanika (dunajski vladi, bodo poslana v Afrieriko, da se ameriška vlada prepriča o njih. Von Papen mora iti. Washington, 22. sept. V vladnih l rogih se splošno tre i, da bo moral ritmojster von P^pen oditi iz Amerike v Nemčijo, ker predsednik Wilson ne trpi, da bi zastopnik nemške vlade zasramoval Amerikance. V afero je zapleten tudi nemški poslanik von Bern-storf. Ta nemški poslanik je tudi pisal pismo nemški vladi glede ameriškega položaja. Mogoče pa je, da bo Rernstorf ušel jezi predsednika Wilsona. Poleg "bedastih Amerikancev" je kapitan von Papen pisal še sledeč? pjsmo: Lahko si predstavljaš sefzacijo med Amerikanci. Na nadulični železnici v New Yorku so mi ukradli nekaj mojih reportov, tu^i onega glede klorina, kakor glede tovarne za jsrapnele v BridgepdAi.in patentov Wrightovih zrakoplovov. Toda enake stvari se morajo pripetiti. Zdi se mi, " da se kmalu vidimo. Torpediranje Arabica je zadnja slama upanja. Nevarnost bo v kraju. Vedno seni govoril o tem bedastim Amerikancem, da naj držijo svoje jezike.... itd. Lansing bo odločil. Dokler se državni tajnik Lansing ne bo vrnil v Washington, ne bo padla odločitev. Kakor se čuje. bo nemški poslanik Rernstorf takoj poslal kapitana ^Papena domov, Če bo predsednik tako zahteval. Krogi, ki so jako blizu Wilsona, pravijo, da je predsednik silno jezen nad nemško aroganco, in le dostojnost kot prvi uradnik ^dežele, ga je premagala, da ni huje izbruhnil. Pismo poslanika Dumbe. Tudi pismo, ki ga je pisal avstrijski poslanik Dumba na Dunaj, je precej sramotilno za Amerikance. Dumba piše med drugim: "Predsednik je samoglav, in v svoji odločnosti nam lahko mnogo škoduje. Uradni odgovor Wilsona na avstrijsko noto je jako slab. Skladam se popolnoma s poročilom konzula Schwegla(konzul Schwe-gel je ponemčeni Slovenec). Predsednik Wilson je zažgal vse mostove za seboj, in je označil svoje stališče tako trdno, da ga ni mogoče več pregovoriti. S svojim osebnim upljivom lahko vedno doseže, da je zbornica poslancev njegovega mnenja, in v senatu lahko povzroči, da se ovrže resolucija proti iz važanju orožja. Poroča se, da bo Avstrija namesto Dumbf imenovala druzega poslanika, in sicer neke ga Kajetana Marcsa Maro.Svary, Mažarja, ki je bil prej poslanik v Rimu. Bulgarija mobilizira. London, 22. sept. Bulgarija je odredila mobilizacijo cele bulgar &ke armade, in sedaj so mobilizirane ob srbski meji štiri divizije, in sicer prva, šetta, sedma in deseta, skupaj 80.000 mož. Diplomatični zastopniki zaveznikov so naznanili, da je njih stališče oteškočeno, in da se Bulgarija skoro gotovo priklopi Avstriji, Nemčiji in Turčiji. Nihče nima več upanja, da bi mogli pregovoriti Bulgarijo od vojne, in da se ne združi z Nemci in Turki. V diplomatičnih krogih se trdi, da je bila bulgarska vlada nezadovoljna s srbskim odgovorom, glede odstopitve gotove zemlje Med drugimi, ki so podpisali vojno posojilo, je tudi Rockefeller. Celo nekateri nemški banki j i so posodili gotove svote denarja. Nemški submarini. Rerolin, 22. sept. Poveljniki nemških submarinov so dobili od vlade povelje, da nikakor ne smejo streljati ali torpedirati parnike, o katerih ne vedo popolnoma gotoVo, da hočejo submarine napasti. Ce poveljnik submarina dvomi, kaj namerava potniški parnik, tedaj ga mora pustiti v miru. Dosedaj so take parnike submarini vedno tor-pedirali. Tu se vidi uspeh ameriških protestov proti barbarskemu nemškemu načinu vojne. Na ruskem bojišču. London, 22. sept. Ruska armada, ki se je umaknila iz Vilne ,in kateri je bila nemška armada takoj za petami, se je srečno izvlekla pasti, katero so nastavili Nemci. Sicer armada generala Hindenburga še vedno napreduje, toda ruska zadnja straža se je postavila v bran in ovira Hindenburgovo napredovanje. Kakor se sklepa iz poročil iz Petrograda, se je ruska armada ustavila na gotovi točki, trideset milj vzhodno od Vilne, Na obeh straneh ruske armade, ki se umika iz Vilne se zaletavajo v njo nemški konjeniki, vendar ruski ko-zaki dobro odbijajo te napade. Na francoskem bojišču. Pariz, 22. sept. Nemci v današnjem svojem poročilu priznajo, da so imeli občutno zgubo na francos-* kem bojišču in da so se morali umakniti precej daleč nazaj. Francosko uradno poročilo se glasi: Med Roye in Oise smo s topovi te-Škega kalibra^ ptiizročili, da so se Nemci umaknili iz strelnih jarkov. V Apremont gozdu smo razdejali blok nemških utrjenih koč, in uničili en vojaški vlak. Jako hudi. boji so vršili v Lorraine, kjer smo zasedli del nemških utrdb pri Eply in Raoucourt. Mesto Bernsdorf na Nemškem je napadlo devetnajst francoskih zrakoplovov, kjer so razdejali mnogo železniške proge in nekaj hiš. Angleški vojaki. London, 22. sept. Angleški mi-nisterski predsednik danes sporoča angleškemu parlamnetu, da odkar se je pričela vojna, se je 3.000.000 prostovoljcev priglasilo k angleški armadi. Pri tem niso vštete osebe, ki so se priglasile za vojno izven Anglije. V Angliji se bavi v orožju poldrugi milijon regrutov, ki š< niso prišli v vojno. Srbski ultimatum. London, 22. jept. Srbska vlada je poslala bulgarski vladi ultimatom, glasom katerega mora bulgarska vlada tekom 24 ur odgovoriti, zakaj je mobilizirala vojaštvo na srbski meji. bulgari čakajo, da se jim pridružijo Nemci, nakar udarijo čez srbsko mejo. Petrograd je varen. Petrograd, 22., fept. Ruski generalni štab naznanja: Petrograd in Riga sta sedaj varna pred nemškim navalom, ker so Rusi ustavili nemško ofenzivo pri Dvinsku, in ker je Nemčija odposlala več čet na jug proti Srbom. Ruska armt-da izpred Vilne se umika proti Minsku. Dumba postavljen ifa sramoto. Washington, 23. sept. Vlada Zjed. držav je danes naznanila, da ne bo dovolila dr. Dumlbi, avstrijskemu poslaniku v Ameriki varnega spremstva, ko se bo vračal v Avstrijo. Prvotno so nameravali preskrbeti ameriški vladni krogi Dumbi varno potovanje, da ne bi mogel' priti Angležem v roke, ko se vrača m Avstrijo, toda ameriška vlada je sedaj sklenila, da ga nikakor ne bo čuvala, ampak naj sam gleda, kako bo prišel na Dttnaj. Objednem je vlada naznanila, da Dumba ne pripozna več kot za poslanika, da ne bo več sprejemala njegovih pisem. Dr. Dumba je naznanil včeraj državnemu oddelku, da ga je avstrijska vlada odpoklicala in zajedno je pro-«1-za varno spremstvo, da pri- ■ / k • • -jm T rsi' .• 'V ••"'J / ."JH^B H ^ ^Ih 3 It* Nara&uiMi fc ■ V^^b^E^PIM ^m ^p^K ^A^^^BlB^k ^^K^Sk CLEVELANDSKA i Ifk^jt d kri Vb ^^^^ JA CjB AMERIKA 11 ** ^ NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. uJ^T** j| ST. 77, — NO. 77. CLEVELAND, OHIO PETEK, 24. KIMOVCA 1915. LETO VIII. — VOL. Vffl. ' n • .:-- ■ - * ^ Poslanik Dumba ne dobi varnega spremstva v Avstrijo -.............. ■ ■ . . __ . _____________________________1 Mestne novice. Kdor ne bo registriran, ta pod nobenim načinom ne more voliti letos pri november-kih volitvah. —Državni odbor za volitve v Clevjelandu je naznanil registracijske dneve. Vsak državljan ,ki hoče voliti, mora biti registriran. Kdor ni registriran, ne sme voliti. Tudi če ste lansko leto volili, in se letos ne registrirate, ne morete voliti 2. novembra. Zato je prva dolžnost vsakega slovenskega državljana, da se gre registrirat. Registrira se v volivnih kočah, vsak v svojem precinktu. Kdor bo letos prvič volil, in neve kje je njegova voliv-na koča, naj vpraša svojega soseda, ki mu bo rad pokazal. Prvi registracijski dan je 30. septembra, to je prihodnji četrtek. _ Volivci imajo potem še tri dneve na razpolago, da se registrirajo. In sicer v četrtek 7. oktobra, potem pa v petek 15. in v soboto 16. oktobra. V soboto 16. oktobra je zadnji registracijski dan. Če dotedaj niste registrirani, ne smete voliti. Ne odlašajte do zadnjega dneva, ampak pojdite takoj 30. sept. v volivne koče, ki so odprte zjutraj, dopoldne in zvečer ter se registrirajte. Vsi rojaki, ki ste državljani, ne sedite na papirjih, ampak poslužite se svoje jl^avice in volite. Več rojakov je, ki imajo že leta papirje, pa še niso nikdar volili, ker jih je ali sram ali pa so nemarni. Ti ljudje so slabi-državljani, in mnenje sodnikov je, da bi se takim ljudem papirje moralo vzeti. Vselej imajo na jezikih kritiko o razmerah? toda da bi šli na volišče in pomagali razmere premeniti, zato jim ni mar. Slovenski državljani, potrudite se letos na volišču, da bo* demo vid-eli enkrat ne — koliko je \slovenskih državljanov, ampak kaf: liko je slovenskih volivcev. —Slovenska Zadružna Zveza v Collinwoodu praznuje v nedeljo dveletnico svojega obstanka s piknikom na Recharjevih farmah. Objednem se Zadružna Zveza preseli v svoje lastno poslopje. To je vsekakor pomenljiv dogodek za elevelandske delavce, ki so tekom dveh let napredovali do tako lepo urejene trgovine, ki se bo sedaj nahajala v lastnem poslopju. Na pikniku v nedeljo bo marsikaka zabava. Rojaki so uljudno vablj-e-ni. —Zbolel je gostilničar Jos. Ka-lan. Ima hud prehlad v glavi. Želimo mu skoraj snega zdravja. —Demokratični kandidat za župana Peter Witt se je izjavil, da je na strani "mokrih" pri letošnjih volitvah, in sicer brez obzira, če .-»u kdo zameri ali ne. Ostali kan-didatje za župana se glede tega vprašanja še niso izjavili. —Seja političnega kluba se vrši v petek, i. oktobra v Grdinovi dvorani. Važna politična vprašanja in volitev uradnikov kluba pridejo na vrsto. Vsi uradniki kluba, novi in stari člani naj se udeležijo te važne seje. f - —Nemški dnevnik "Waechter * Anrfciger" se silno jezi, ker Nemci že štiri dnij niso poročali, če so vjeli kaj Rusov. Modrijani pri tem dnevniku pravijo, da so Nemci prav gotovo te štiri dnij vjeli mnogo tisoč Rusov, samo povedati nečejo Nemci, da so jih. Qj ti presneti Nemci 1 —Mfestni komisar za delavce Hennessy se je izjavil, da bi potre-Iboval mnogo mož za razna dela, [pa jih ne more dobiti. Izjavil se ■kr je vsakdo sam kriv; kdor je se-Haj brez dela. Manjka pa tudi de-Rlet za hišna opravila. Pa tudi to-Ivame se oglašajo, da ne morejo I dobiti dovolj delavk. K —Poročil se je rojak Anton jGregorič in Mary Šinkovec Bilo —Delavec Viljem Lanning, ki pMa pri novem Richman Co. po- ze najbrž ta teden v korist Nemcem in Turkom. Bulgarija in Grška. Atene, 22. sept. Kakor hitro se jč naznanilo, da Bulgarija mobilizira, je sklical grški kralj Konstantin ministersko posvetovanje glede nastopa Grške proti Bulgari-ji. Pri tem posvetovanju so bili ntivzoči tudi general-štabni častniki kar pomen j a, da se tudi Grška pripravlja za vsak slučaj. Boji ob meji. London, 22. sept Pol-uradna poročila, ki so dospela sem, poročajo, da so se prvi spopadi med Bulgari in Srbi že zvršili. Kakih 50.000 Macedonccv se je pridružilo bulgarski redni armadi. Iz Pariza sc poroča, da je prišlo Srbom na pomoč mnogo francoskih čet. Bulgarski general Savoff, bivši vrhovni poveljnik bulgarske armade je bil brzojavno poklican v glavno mesto. Nadalje je Bulgarija naznanila, da 6. okt. zasedejo bulgarske čete ono zemljo, katero so ji odstopili Turki, in n. okt. se v bivših turških krajih prične bulgarska administracija. Nemci na srbski meji. London, 22. sept. Pbložaj na Balkanu zanima danes ves svet, bolj kot bitke v Rusiji in Franciji. / Nemčija je poslala precejšno armado Avstrijcem na pomoč, da jim pomagajo uničiti Srbe. Na 100 milj dolgi fronti, ki meji Srbijo od Avstrije grome nemški topovi na srbske postojanke. Iz Berolina se naznanja, da ne bo dolgo, ko bodejo nemške čete na potu skozi Srbijo proti Carigradu, da preženejo zaveznike iz Dardanel. Turkom preti popolen poraz v Dardanelah, če ne dobijo pomoči In vojnega materijala od Nemčije ali Avstrije. Zato hiti Nemčija, da uniči Srbijo, da ima potem prosto pot do Carigrada. Belgrad in Semendria bombardirana. Nemci so namerili ogenj svojih topov na Belgrad in Semendrijo, kjer so velike železniške postaje za osrčje Srbije. Srbija je naznanila vojno zono na bulgarski meji. Poročila iz Bukarešta naznanjajo, da Bulgarija zbira svoje čete na srbski meji, in da je del bulgarske armade že napadel Srbijo. Bulgarski nastop bo potegnil vse balkanske narode v vojno. Kako nameravajo Nemci iti v Srbijo. Dve poti ste, po kateri lahko Nemci udarijo v Srbijo. Najkrajša pot vodi od ogrske in bulgarske meje skozi severo-vzhodni del Srbije, kjer meji Srbija v dolžini kakih 30 milj na Bulgari j o. Toda ta pot je gorata, malo dobrih cest ima in nobene železnice. Teren bi se teško premikal tukaj, in poleg tega je takoj zraven Rumunija, ki se bo gotovo potegnila za Srbe. Zato se vrjame, da bodejo Nemci izvalili drugo pot, skozi moravijsko planoto. Tukaj je mnogo dobrih cest in tudi dobre železniške zveze. Dekleta izpod 16 let v zakonu. Kodanj, 22. sept. Ker se Nemčija boji, da ji zmanjka mladine, je' pruski minister pravosodja dovolili dekletom, da se možijo tudi če niso stare 16 let. Na Angleškem povečajo davke. London, 22. sept. Vojna stane Anglijo toliko denarja, da je bila prisiljena vlada uvesti visoke davke. Sicer se je pa mi.nisterstvo izjavilo, da so ti davki samo začasni in samo radi vojne. Anglijo velja vojna vsak dan $25.000.000. mnogo več kot vsako drugo državo, kajti poleg tega, da imajo angleški vojaki po 3 krone na dan plačila, zaklada Anglija še vse druge države, v zvezi z njo, z denarjem. Davke bodejo uvedli na avtomobile, bicikle, gledališča s premikajočimi slikami, ure, steklo, klobuke, itd. Najbolj so prizadeti bogatini. Ti morajo plačati eno tretino vse svoje plače. Prizadeti so pa tudi delavci, ki služijo po $14 ali več na teden. Anglija je pptrošila že $18.000.000.000, odkar se je začela vojna. Posojilo ji gotovo. New York, 23 iept. Zavezniki dobijo v Zjed. državah $700.00.000 delek mu bo izročli njegove potne listine in spremili ga bodejo do meje Zjed. držav, po- j tem pa naj sam za sebe skrbi. Dumba bo vjet. ITo pomeni, da če Zjed. države ne garantirajo varnega spremstva, bo Dumba ujet od zaveznikov kot vojni ujetnik. Ce pa avstrijska vlada odpokliče poslanika rn obžaluje njegove napade na ameriško vlado, tedaj mu Zjed. države garantirajo prosto pot v Avstrijo. Zajedno pa so Zjed. države dovolile varno spremstvo za njegovo ženo, dočim ga on ne bo dobil. To pomeni, da too žena lahko prišla na Dunaj neovirano, dočim bo Dumlba najbrž ujet. Se več avntr.jjkih konzulov je na vrsti. Washington, 23. sept. Za avstrijskim poslanikom bo šel najlbrž tudi Nuber Pereked, av-stro-mažarski generalni konzul v New Yorku. Uradno naznanilo o njegovem odpoklicu izide v nekaj dneh. Poleg njega •bo moralo iti še več avstrijskih konzulov, ki so delali intrige v v Zjedinjenih državah. Wilson je odločen, da spodi vse avstrijske in nemške konzule, ki sb količkaj zapleteni v nečedno afero. Tudi Schwegel gre? Avstrijski konzul L Schwtbg|aij i-uTf ................ i — 'Y'"r j1 "jn«"** £eTv St. Louisu, ki je Slove-~ nec, rojen na (Kranjskem, toda se je ponemČil in neče biti več Slovenec, ker sicer ne bi mogel biti avstrijski konzul, bo najbrž tudi moral iti. Njegovo ime je omenjeno v Dumlbovem pismu vladi na Dunaj. New-yorski generalni konzul Nu-ber ga je poklical v New York. Vlada Zjed. držav njegovega slučaja še ni omenila. 67 submarinov zgubljenih. London, 23. sept. Vzrok zakaj je Nemčija modificirala način submarinskega boja je, ker je zgubila tekom vojne že 67 submarinov, in ji ne preostaja^ več kot kakih! 35. Že en teden ni slišati, da bi Nemci torpe-dirali kako ladijo, in subtnarin-ski Iboj se je kot uspeh popolnoma izjalovil. • Avstrijsko uradno poročilo. Dunaj, 23. sept. Ob reki Ik-wa se vrše hudi artilerijski boji, in poskusi Rusov, da bi prekoračili reko, so bili brezuspeš- ' mi radi našega artilerijskega ognja. Avstrijske čete v Litu-aniji so včeraj prodrle skozi rusko fronto in ujele 900 Rusov. V Dolomitskem distriktu so Italijani ostro obstreljevali naše postojanke, prizadjali precej škode pri Monteqians. Ob reki Savi in Drini se vrše artilerijski boji. Bombardiralo se je Požarevac in Gradište. Črnogorci so obstreljevali naše postojanke pri Teodo. Boji ob srbski meji. Avstrijsko topništvo obstreljuje sitbske postojanke pri Ma* 'čvi, v sevefo-vzhodnem delu Srbije, kjer so Avstrijci že lansko leto streljali nekaj mesecev, ne da bi kaj dosegli. Srbija je poklicala nove vojake pod orožje, da odbije germanski naval. Bulgarija še ni napovedala vojne, toda Bulgarija je oborožena in čaka prvega udarca. Bulgarski ministerski predsednik se je izjavil, da če Bulgarija začne z vojno, da ostane Rumunija in Grška nev- bijo sobe, postelje, hrano, perilo in odeje za zimo. Ix Savkiike doline pišejo: Obiranje hmelja je v polnem teku. Letina bo »bolj slaba — ni čuda, saj je marsikje manjkalo skuseinih, delavnih si). Glede cene se ne 6uje doslej ničesar dobrega; nekateri ponujajo — 70 kron za meterski stot, s čemur pi niso niti kriti gotovi izdatki .Govorica, da bo država hmelj nakupila, je prazna. Dragocen predmet je postala zadnji čas smrekova skorja. Kakor poročajo iz Slovenj-gradca, ponujajo sedaj trgovci in usnjarji za meterski stot po 36 K. Poprej je bil meterski stot s 4 K dobro plačan. ClEVEUUIDSKA AMERICA. IZHAJA V TOREK IN PETEK. NAROČNINA: Ca AMrtko ...............................U. 00 trn, Evropo.................................. UCUrmlmmA po poiti.................. fniiiWtnn it.vilke po 3 cante. O^w hrn po^tlM in omKao^I M m (ki vam morala o tem jasno pričati. Sestali se bodete s strahovitimi mongolskimi hordami, katere je vodil razvpit Mamaj: kosti teh hord vas čakajo y grobovih že petsto let. Vi, ki danes upadate v Rusijo, po-iurite se, da pridete do Kuli-kova, kajti Mongolom pod zemljo je -dolgčas brez vasi Ako bodete drveli mimo Bol-tave, tam vas bodejo pričakovale dvestoletne strohnele kosti Švedskih vojakov. Tudi ti so prodrli globoko v Rusijo Pri PoKavi so naSIi grob vii sktr-paj. Tu Se čaika ruska zemlja, da tudi vas sprejme v grob. Mogoče drvite mimo Mo»* kve, da tudi tukaj ne bodete sami. Bonapartova armada leži tukaj že sto let pod zemljo, in davno so se njih kosti pre-orale pod zemljo. Požurite se, da pridejo tudi vaše kosti do pljuga! Ali hočete svoje kosti združiti s kostmi Bonaparteja) Kam drvite vi, zavezniki polmeseca! Nad Rusijo? Res, to je vaša zemlja! Ako se lastnina zemlje ceni po grobovih v deželi, tedaj imate vi poleg Rusov največjo pravico do ruske zemlje I .'Kjerkoli se vležete v Rusiji na zemljo, dobite kosti nevernih Izmaelcev, spoznaval-cev polmeseca, dobite ljudi od Kavkaza do Krakova, od Jadranskega morja pa tja do najbolj severne obale švedske dežele. Šesto let napada sovražnik Rusijo. Seststo let stoji Rusija še vedno tam, kjer je stala tedaj. Dia ste vi trkali Jbi vam Rusija odprla. Da ste zahtevali, Rusija bi vam dala. Toda vi ste sami udrli skozi vrata, in vrata ste za seboj zaprli. Kam mislite sedaj? Rusija je milostljiva, ana hrani s svojo krvjo svoje prij^itdlje, toda zadavlja Sovražnike . Rusija je barbarska zemlja, pravite. Rusija je zato nesrečna, ker je nekulturna, pravite in mračna in gnjija, govorite; No, če je vas vaša kultura naredila srečnim, zakaj drvite v najbolj nesrečno in najbolj nekulturno deželo? Zakaj ne 0-stanete pri svoji sreči in zakaj ne pustite Rusije, da se zadavi v svoji nesreči? Kam hočete, sovražnik, v negostoljubne koče, ko vas doma1 čakajo lepi gradovi in krasne palače? A vi, Slovani, kvišku srca Dvignite svoja srca na goro nade in vzvišenja! Naj se spusti najbolj črn oblak nad nas, ne bojte se, toliko bolj bodete ljubili solnce, ko se prikaže /i oblakom. Vi ste pozvani, da rešite sami sebe in ostali svet. Ne dvomite sami o sebi. Vaša zmaga je zmaga celega sveta, korist vseh narodov, vas poraz je suženjstvo narodov. Vaša slava se bo slavila 4o konca zgodovine. Toda ta zraa-; ga ne bi bila tako slavna, če ne bi bilo na potu do nje toliko trnja in kamenja, toliko solz in krvi! Pustite vaše notranje spore. To so vaše dpmače stvari. Ne nosite jjh na dan pred tujcem, ker tujec jih bo izkoristil ne v korist vam ampak v korist sebi. Ne bojte se Golgote, sužnji slovanski! Brez Golgote ne bo nikdar Vskrsenja. Vaše lice je obmetano z blatom od vekov od roke tujca. In vaše lice se more oprati le s krvjo. Zahrumeli bodejo vsi potoki! slovanski. Zadrhteli bodejo vsi vojniki slovanski, zatrepetali bodejo krvniki slovanski. Prišel je konec njih tiraniji, prišel je začetek slovanske svobode. Vstajajte, otroci Slavij« I Budite se, srca slovanska. Kvišku srca! Iz Golgote prihaja vstajenje... --o- Lahi ne bodejo imeli koiist od vojne. Štiri mesece je preteklo, odkar je Italija napovedala vojno Avstriji, in tekom teh štirih mesecev, praktično Italijani niso dosegli ničesar, kot da so na nekaterih krajih prekoračili avstrijsko mejo, kjer so zadeli na lud odpor ne samo od strani vojaštva, pač pa celo od strani civilnega prebivalstva. Neuspehi Lahov se marsikomu zde čudni. Italija ima vendar dva milijona mož pod orožjem, in če je le polovico te sile vrgla nad Avstrijce, bi morali laški vojaki imeti uspeh. Pomniti moramo tudi, da je Italija imela deset mesecev časa, da se je. pripravila na vojno, da se je Italija okoristila z novimi iznajdbami v tej vojni, da je imela čas deset mesecev polniti svoje zaloge živil, shram->e za smodnik in izdelovati v največji naglici teške topove. Kljub temu pa nobenega uspeha. Rusi so tekom prvih štirih mesecev malodane zasedli vso Galicijo in Bukovino in so se prikazali njih oddelki že na o-grski planoti, kljub temu, da so se imeli boriti na treh straneh, namreč proti Turkom, proti Nemcem in Avstrijcem. Upoštevati morama seveda težavo, katero ima laška armada v krajih, kjer se bori. Strme skale in pečevje, gore, pokrite z večnim ledom, vse to ovira armado. Bataljon avstrijskih vojakov lahko zadržuje nekaj polkov laške armade v kaki gorski soteski, kjer ni nobenega pota naprej. Toda to je samo na tirolskem bojišču, ob (Karnijskih Alpah in gori pri Pontablu, dočim so pri Gorici in južno od Gorice bolj odprti kraji, kjer bi se z močno ofenzivo že dalo kaj narediti. Ne vrjamemo sicer avstrijskim poročilom, da pade na vsakega avstrijskega vojaka tisoč Itali-jainov, ker je to nesmisel, res pa je, da so Lahi imeli sami že precej teške zgube. Znamenja kanejo, da se t>o vojna potegnila zopet preko zime. Na francoskem bojišču je mir, le topovi pojejo svojo smrtno pOeiri, dočim infante-rija počiva. Odločitev nikakor ne more pasti tu predno ne poteče nekaj mesecev, če se bo sploh kaj odločilo na francoskem zemljišču. Nemci, ki so v pričetku hitro prodirali na Poljskem, in je padala trdnjava za trdnjavo, se sedaj bolj počasni. Govori in piše se v vojaških krogilr, da se bodejo utaborili ob reki Dvini čez zimo, ker v notranjost Rusije se ne bodejo drznili radi strašne ruske zime. Avstrijci v Galiciji nimajo uspehov. Še vedno drže Rusi dober del galicijske zemlje v svoji oblasti. Za zimo dobimo najbrž novo gibanje na Balkanu. Ze sedaj prihajajo uradna poročila, da ima Nemčija svoje vojake ob srbski meji. Bulgarija je orodje v rokah Nemcev. Bulgari, kot Slovani, imajo nemškega . princa za kralja, in kot tak seveda nikakor ni sposoben ne voljen, da bi vlekel s slovansko politiko. Turčija, ki dobro ve, da če jo Bulgari napadajo, da je uničena, je ponudila Bulga-riji lep kos svojega sveta, vendar se Bulgari še vedno obotavljajo .Poročila, ki prihajajo iz Sofije, naznanjajo tudi, da grozi Bulgariji revolucija, če se vlada nagne na stran Nemcev. Pomniti moramo namreč, da bulgarski narod po ogromni večini ni naklonjen Avstriji in Nemčiji, ampak le njegova nemška vlada hoče narod pripraviti do tega, da preliva kri za Nemce. V slučaju pa, da Bulgarija udari na Srbe, imajo Srbi pogodbo z Grki in Rumu-ni, da jim pridejo na pomoč. In to je, kar odvrača Bulgarijo od vojne napovedi Srbom. Ko je Italija napovedala vojno Avstriji, se je splošno smatralo, da pošlje Italija precejšno armado v Dardanele .To se ni zgodilo. Tudi laško vojno brodovje počiva, in ima že pre-cejšmo škodo. V zadevah Albanije Se Italija ne razume s Srbijo. Rusko časopisje zadnji mesec nič kaj ugodno ne poroča o Italija in njeni politiki. Italija je zgrešila svoj cilj. Stavile je prevelike zahteve za okupacijo slovanske zemlje, in železo je prevroče, da bi ga Italija prijela v roke. Po zimi bo vojevanje Italijanov še težje, in če sedaj niso dosegli uspehov, jih bodejo čez zimo Še težje. Itn ko se spomladi sklene mir — vsaj tako se naznanja v tajnih ruskih poročilih tedaj bo Italija tam, kjer je danes, ob meji slovanskih primorskih dežel Ko bodejo zavezniki diktirali mir, bo Italija prišla zraven prazna in ne bo mogla pokazati nobenega uspeha. Noben človek pa ne ddbi nagrade, če ni kaj naredil, da je plačila vredno. Tako tudi Italija ne bo imela kaj pokazati. Odšla bo prazna — o slovanskih krajih . južne Avstrije pa bodejo odločevali (Slovani, in ne Nemci, še manj pa Italijaini. --o- K Iz stare domovine. _ i Kolera v Ljubljani. V zadnjih dneh se je konstatirala , kolera pri sledečih z južnega jojišča došlih vojakih: Ilschta- , ter Anton, Laczko Stefan, Čer-nogorski Jožef in Schimied Jožef. Zadnja dva sta umrla, prva dva sta ostala v zdravljenju v mestni bolnici za silo. Zbolela je sumljivo 65 let stara Marija Skalbar, Dunajska cesta 35 in je bila takoj odpeljana z infekcijskim vozom v mestno bolnico za silo. Ta žena je prišla s svojo družino v sredo iz Temnice pri Komu, okraj Sežana. Baktereologična preiskava dognala je kolero. Vso ostalo družino, 5 oseb, odpeljali so v svrho osumljenja v zato določeno hišo. Umrl je v Petovljah po Goriškem- dobro znani veleposet-ni-k Urban Gruden, star 84 let. Kolera na Primorskem. Ura-► dno javljajo: V Trstu je bilo konstatiranih 30 slučajev kolere, v Gorici 3 in v treh goriških okoliških občinah 10. Kolera v Trstu. "Edinost" poroča, da buletin od ponedeljka izkazuje 28 slučajev na koleri bolnih, ki so v zdravniški oskrbi, enega mrtvega in 42 oseb pod zdravniškim nadzorstvom. Prv islučaj kolere se je pojavil v Trstu ipred kakimi štirimi tedni. . Iz vjetništva sta se oglasila medicinca Joško Ermenc in Erath. Pišeta, da sta bila 22. marca na Ruskem vjeta. Nahajata se v Čeljabinsktf, guber-niji Orenburg. Iz ruskega vjetništva sta se oglasila jurist Lojze Sedej in abiturijent Gustl Lulik. Pišeta da sta zdrava in 19. sušca sem bil vjet. Zdrav sem, samo dolgčas mi je. V Samarkandu, dne 26. maja 1915. - Utonil je v vodnjaku zidarski pomočnik Josip Mlakar, ko je popravljal v Sodni j i vasi pri Dobrunjah okoli 7 metrov iglo-hok vodnjak, vrgla ga je bož-jast in je utonil. Star je bil 47 let. Zapušča vdovo in sedem nepreskrbljenih otrok. V Podnartu je po dolgotrajni bolezni preminila soproga postajenačelnika Božiča, gospa Olga Božič. Padel je na juižmem bojišču učitelj, častniški aspirant Alojzij Bravničar, doma iz Tolmina. Na Rakeku je umrla v veliki bedi begunka iz Gorice, zapu-stivši pet otročičev. Mož se nahaja že leto dan pri vojakih. Dobri ljudje so darovali 21 K za mleko in kruh. drobnim otrokom. Dva Kobaridca sta se oglasila iz Italije, in sicer brata Slunder iz znana rodlbine. Nahajata se v starosti 20 do 30 let. Italijani so ju odpeljali s seboj in se nahajata nekje blizu Mrilana. Pišeta, da sta zdrava in pozdravljata svojce, dru-zega nič. Eden Slunder je mizar, drugi kmetovalec. Vedno bolj se kaže, kako malo zanesljiva je bila prvotna precej razširjena vest, da je v 'Kobaridu vse na svojem mestu. Ako so pobrali oba Slundra, dva navadna mladeniča, so pobrali gotovo tudi vse veljake, kakor župana itd. Iz nekega drugega pisma, ki je došlo iz Kobarida, je razvidno, da tam ni skoro nič moških, pozdravi so od samih žensk. Poročajo, da se je ne/ki avstrijski vpokojenec v Kobaridu, mož, ki je že v letih zglasil pri italijanski oblasti, naj mu dajo (pokojnino in so mu jo res izplačali. Nagle smrti je umrl v St Petru na Krasu goriški begunec Fran Lipic iz Steverjana doma. Dalmatinski državni koncertni uradniki morajo vsled predpisa zaderske namestnije nositi v bodoče v službi in izven službe svoje uniforme, Dalmatinsko učiteljišče se preseli za čas vojne v Arbana-l sov pri Zadru v Makarsko. Mnogo furlanski in istrskih beguncev je bilo iz (Lipnice od-peljanih in raztresenih v razne kraje na Ogrskem. Dne 20. avgusta začno te begunce spravljati z Ogrskega na Štajersko in .Dolenje Avstrijsko, kjer je za nje xe pre r jeno, in JI* .....h • ...i'ii, .. ijti MAi'1 IW1 tobak, kakor hitro morete, po- wg tem bodete vedeli, da je to naj- boljši tobak za pipe in za ciga- j« rete. Patentiran proces odstra- \ ^I^^^^^H^^j^X^^jflH^St-^:'« ni grizenje jezika in slezavostl V \_____ naroden tobak veselja je hladen, gorljiv — popolnoma drugačen HtffiŽŽjF*! .dPBn kot drug tobak, katerega ste ze kadili., l^^BSS^SB'f Kupite ga in vedite, da je on v resnici tak IjffljM ker je mehak. Ne odlašajte pipe ali ciga- kretT* *uUnit> m° I^M ^^B 111 rete s Prince Albertom. Kupite ga danes I^H JBU prvič. I^^^^HLj^NH « R. J. REYNOLDS TOBACCO COMPANY, Winttoo-Salem, N. C II _ _______ _ ___________■_ ________________________ m Tn i ■ »»»»»^ll-IPtMMMMMM''.!.!!!«! i Navadna napaka.I I *--^mm^--1 Tisoče Amerikancev trpi na prebavljalnih organih, kar povzroča zali prtje in druge neprijetne posledice. Večina teh trpečih dela isto napako M to je, rabijo razne pilule in razna čistilna zdravila, ne da bi prej preiskali, če ta zdravila kaj koristijo ali škodijo. Vsako čistilno sredstvo, ki povzroči, da je telo slabo ali ga navaje k neprestani rabi drož, je Škodljivo. Če trpite na zaprtju, rabite sredstvo, ki vam ne bo samo olajšalo položaja, pač v istem času utrdi prebavljalne organe. Tako sredstvo je: I TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO I NAREJENO JE IZ RUDEČEGA VINA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ, (i JE ODVAJALNO, ZDRAVILNO IN AROMATIČNO, IN DAJE OLAJŠBO V SLUČAJU lili >J1 zaprtja, ^ I m posledicah zaprtja, ^j^fe neprebavnosti, napetosti, bolečin v odvajalnih organih, želočnih boleznih, nervoznosti in slabosti. Uspeh tega zdravila je velik pri-boleznih, ki izvirajo od zaprtja in splošne slabosti. Rabi naj se pri prvem pojavu nerednosti prebavljalnih H 0 gan0 CENA $1-00. PO LEKARNAH. I 1 Joseph Triner, S IZDELOVALEC R 1333-39 So. Ashland Ave. Chicago, 111. I Če tu nadleguje remmttoem ali nefralgične baWSne, poiknsite Trinerje* liniment I Da takojšno olajšbo. Cena 25 in 50c, po potti 35 in 60c. NAJLEPŠA PRILIKA, [ da kopit« iUtu EUCLID VINA NARAVNOST IZPOD PREŠE Prip.Uit. iToj« sod« in puH* preianje od u2atkt do konc«. CENA NA ZAHTEVO. NAROČITE SEDAJ, ker količina je omejena. THE SCHUSTER COMPANY 2214-16-18 E. 4th ST. M»in4040 Etfe 138 ". ..........■ '. ."iOfciL--- POZOR! Vsem svojim starim odjemalcem mošta in vina, kakor tudi onim, ki še niso prej naročili pri meni, naznanjam, da lahko oddajo svoja naročila za mošt in vino tudi sedaj, ko bom odsotna iz Clevelanda radi konvencije SNIPJ v Pittsburgh Vsi, ki se bodete zglasili, bodete gotovo prijazno sprejeti in postreženi kakor ste bili vselej. Prosila bi, da se naroč-niki kmalu oglasijo, da se ve v koliko grozdja pripraviti. Pri- z poročam se Slovencem v Cle-velandu in okolici in po širni v Ameriki za nakup izvrstnega (j d6mačega vina, katerega pro- ^ dajamo že dolgo vrsto let Slo- j vencem po Ameriki. Vsakdo je ^ bil vedno zadovoljen z mojim ^ vinom, in upam, da tudi letos ^ postrežem vsem v njih zado- j voljnost. p Se priporočam. [ FRANCES LAUSCHE, / 6121 St. Clair ave. (78) I' O Pouk v angleščini in lepopia- D c q ju potom dopisovanja. V C leve- O S landu tudi s privatnim učite- D 1 □ IJem., Denar, ki ae žrtvuje za »a- C j O mo Izobrazbo, Je najbolje nalo- C O Sen, In ne vzame g« ne kriza ne C v a vojna. Pilite za pojasnila na D \ •LOV. K. SOLA. O 6119 8t. Clair ave. (48)D x CLEVELAND, OHIO. D r ii.iutiu..».iumiiillll Naprodaj je izvrsten 4 leta star a konj, en boggy in navaden voz . ter dve konjski opravi. Vse v ] dobrem stanju, in se proda po- i ceni. A. Peskar, 8001 Aetna Rfl 1 --- (76) , NAZNANILO. h Spodaj podpisani naznanjam, da sem kupil staro znano prodajalno s slaščicami, in sicer prodajam sla- | doled, mehke pijače, vsakovrsten tobak za žvečenje in kadenje, naj- * boljše kakovosti cigare, cigarete, ' vse šolske potrebščine ter veliko ' zalogo raznovrstnih candy. Se slavnemu občinstvu toplo priporočam j za obilen obisk. (77) I FRANK STREHOVEC, 1391 E. 55th St._ I POZOR! Upravnistvo "Clev. Amerike" išče mladega, samskega, zmožnega rojaka, ki bi prevzel potovalno zastopništvo. Natan- I čneja pojasnila dobite v ura'du, 6119 St. Clair avtt ' Nervozni ljudje, bodejo z veseljem brali sledeče pis- I mo od Mrs. Ed. Vlnopal, Mauaten, Wis. "Rabila sem tri steklenice Seve-rovega Nervotona ln pometalo ml Je I Jako mnogo. To pismo lahko priobčite." Severov Nervoton velja $1.00 | in Je naprodaj pri vseh lekarnarjih. Je dobro idravilo za duševno potrtost, če ne spite, Ce ste nervozni, histerični. Poskusite Je. Vpraiajte za Severov Nervoton. Ce vaš lekarnar nima v zalogi, pišite naravnost na W. F. Severa Co Cedar Rapids, la. DELO! Delo dobi več moških v tovarni za sol. Stalno delo. Union Salt Co. Addison Rd. & N. Y. C. R' (78) ".'!"'jjjjfijjj.'-' ''T.'".' '[.»r11?!1^ ! vi1?* .i'l'M'-i L- ■' h n t I I H ZAKAJ , pošiljate denar v staro domo- ] vino? Ne morete ga dobiti na- ] zaj, če ga še tako nujno potre- 1 •bujete danes ali jutri, in vi ne ] veste in jaz ne vem, če ga bo- 1 dete kdaj dobili ali nikoli, to pa le dobro veste, da ste morali tesko delati za vaš clenar. Zatorej vam jaz svetujem, da kupite hišo za vaš denar. Ako pa ne marate kupiti hišo, pa jaz uvedem vaš denar" v varno posojilo vašemu rojaku, da si kupi hišo. Pogodbo naredimo za tri leta ali za pet, po šest procentov obresti na sto. Kako se da to narediti, se lahko osebno dogovorimo predno od-daste denar, ne pa potem, ko je že vse prepozno. Zagotovim vam, da bodete zadovoljni, ko vam razložim, kako je denar varntt naložen, da ga ne morete nikdar zgubiti. JOS. ZAJEC. 11378 E. 49th St. Cleveland, O. -T- (78) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12, in od 1—5. Pondeljek, četrtek in so boto zvečer od 6—8. Dr. F. L. KENNEDY, * zobozdravnik Dretje zob brez bolečin. Dele garantirano. Govori se sloven sko in nemško. 5402 Superioi ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio. ' .. (23-46) I A. M. KOLAR, I Slovenska gostilna. ' 1 I 3222 LAKESIDE AVL I Se priperoie Slovencem v obilen obisk. Točna poetre* šba. Veda« sveie pijače. National Drug Store t Slovenska lekarna. vogal St. Clair ave. ui 61. ceste S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpiše. V zalogi imamo vse, kar je treba I v najboljši lekarni. (45) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 4 FRANK BRICELJ, + + 6026 St. Clair Ave. ♦ + Expresman. ♦ ♦ Prevažam pohištvo in vsa-4 + kovrstne stvari. Postrež- ♦ I ♦ ba točna in zanesljiva. ♦ I + Tel. Princeton 1982 L. ♦ PRIPOROČILO. Spodaj podpisani naznanjam 1 Slovencem in Slovenkam v Cleve-landu, da sem prevzel od dobro I znanega grocerista Fr. Miklavčiča ; njegovo grocerijo na n 10 E. 64th I St. Potrudil se bom, da bom po-■ stregel cenjenim slovenskim druži-i nam vselej z najboljšim svežim blagom in po nizkih cenah. Priporočam se Slovencem in Slovenkam za obil obisk in podpiranje trgovine. Se zahvaljujem za vašo podporo in sem s spoštovanjem Anton Prijatelj, ion E. 64th St. (8Q NAPRODAJ je jako dobra krava, po nizki ceni. 902 E. 137th St. (77^1 DELO bi rad dobil Slovenec, ki je izučen bartender. Priden in marljiv. 5704 BonnA ave. (77) DVE sobi >e oddajo v najem za 4 fante. 6304 St. CJair ave. (77) ' NAZNANILO. Cenjenim rojakom naznanjamo, da smo odprli novo slovensko krojaško delavnico za izdelovanje oblek vseh vrst po najfinejšem ame-rikanskem kroju in po jako primernih nizkih cenah. Za točno in solidno postrežbo se jamči. Rojakom v Newburghu se toplo priporočamo za obilo podpiranje našega podjetja, in jim garantiramo, da jim bodemo vedno v zadovoljnost postregli. Priporočava se torej za obilen obisk. Na svidenje I šKERJANC IN JERMAN CO. 3583 E. 81st St. Newburgh. ---- (78) PRIPOROČILO. Slovencem v Clevelandu ki okolici, ki se zanimajo za šport v kegljanju, naznanjam, da imam fino moderno urejeno kegljišče na vogalu East 55th in St. Clair ave. kjer bodete ob vsakem času, kadar pridete dobro postreženi z izvrstnim kegljiščem. Obilo rojakov, ki sedaj zahaja na kegljišče, je izrazilo svojo popolno zadovoljnost s prostori. Priporočam se torej vsem, da obiščejo moje kegljišče v zabavo in razvedrilo. ANTON SVET, slovensko kegljišče. East 55th St. & St. Clair ave. -->--(79) DELO! DELOl Delo dobijo dekleta v tovarni takoj pri šivanju vreč .Stalno delo. Union Salt Co. Addison Rd. in N. Y. C. R ' (77) 7 I \ 6101 St. Clair Avenue I Tu se dobi dobra in pristna pijača POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. POZOR! Naznanjam rojakom nekaj novega, da j sem dobil namreč več farm naprodaj okoli Mantue, O-hio, tako da lahko vsakemu pošteno postrežem kakor kdor želi. Imam naprodaj farme od 15 do 100 akrov in še večje. Cene so različne, kakor je zemlja. Kdor kupi farmo, se mu ni treba bati krize in ne bo kruha stradal. Katerega rojaka veseli in ima tpogoče tukaj posestvo, ki se zamaja za farmo.. Bolj natančno po pozveste, če pridete do mene. Saj rojaki me poznajo in vedo, da kdor je kupil od mene, je bil dobro postrežen. Torej rojaki, kadar bodete kupovali hišo ali farmo ali trgovino ah zavarovalnino, obrnite se na mene, in gotovo vam bom pošteno posrtegel. . JOHN ZULICH, 1376 Marquette Rd. (81) stanujoč na 5905 Prosser ave. S*d*j j« naJ* trgovin« pripravljen*, da vam pottraie $ finimi jesenskimi in simskimi Idoboki. Najnovejši vserci, krasno blago. WARNERS MILLINERY 5820 ST. CLAIR AVE. :-: BLIZU E. 55th STREET. Pravi starokrajski brinjevec Cena 6 steklenic . . * $6.50 Cena 12 steklenic. . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih čeipelj. Cena 6 steklenic . $6.50 Cena 12 steklenic . • .$13.00 Imamo najfinejši tropinjevec in drožnik. 1 gal. $2.25, $2.50, $2.75 Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c t' Katavba in Delavare vino 80 in 85c gal. VABILO. Dr. Svobodomiselne Slovenke, št. 2. 9DiZ'priredi v proslavo petletnice velik plesni ven-ček Ob tej priliki vabi društvo vse prijatelje domače zabave v nedeljo, 3. oktobra v John Grdinovo dvorano. Poleg domačega plesa, pri katerem bo vaJhila godba pod vodstvom g. Spehka staro in mlado na ples, postregle vam bodejo lepe Če-hinje, Hrvatice, Srbkinje in Črnogorke. Seveda ne bo manjkalo tudi naših zalih slovenskih deklet. Prišle pa bodejo vse v svojih narodnih nošah. Društvo bo preskrbelo vsestransko za dobro zabavo, kakor tudi za dobro pijačo in kuhinjo. Kdor se hoče torej dobro in domače zabavati, naj pride 3. okt. v Grdinovo dvorano. Vstopnice se dolbijo pri Kalanu, Kranjcu, se t nikar ju, J. Grdina, kakor tudi pri članicah društva. (80) NAZNANILO. Članice dr. Srca Marijese ženske obleke z žeketom, najnovejše mode, fino izdelane iz posebno finega blaga, dobite sedaj pri meni po posebno znižani ceni. Ne zamudite prilike. Za obilen obisk se vam najtopleje priporočam. Beno B. Leustig, 6424 St. Clair ave. (80) KAJ KORISTI LJUDEM DE- NAR, CE NE MOREJO NIČESAR KUPKTI. Pošljite vašim milim v staro domovino kako zimsko obleko, da ne bodejo zftirzovali. Pošljite jim štrikane žekete(svedre). Fini, čisto volneni žeketi niso teski, toda «0 jako topli, torej tudi poštnina ne velja mnogo. Enajst funtov lahko pošljete po pošti, in stane poštnina samo enajst centov funt. V zalogi imam okoli iooo čisto volnenih ženskih, moških in otroč jih svedrov, katere bodete dobili pri meni po veliko nižji ceni kakor kje drugje. Torej ne odlašajte dolgo, pošljite jim sedaj, ker je zima že skoro pred vratmi. Spomnite se vaših milih sedaj, ki trpijo radi te nesrečne vojske. Veliko pomanjkanje je doma, vsega posebno pa zimske obleke. Popolnoma sem prepričan, da vam bodejo hvaležni bolj kakor za denar. Karkoli kupite pri meni za staro domovine*, vam pošljem pošteno in zanesljivo po pošti, kamor želite, ne da bi imeli kakšne sitnosti. Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se vam najtopleje priporočam, ip vam bom tudi vedno hvaležen. * BENO B. LEUSTIG, 6424 St. Člair ave. Cleveland, O. Kakor vam je znano imam v zalogi 'najlepšo izbero sledečega blaga : ženske in otročje suknje, obleke z žeketom, princes obleke, kik-lje, ženske in otročje klobuke, vso žensko in otročjo spodnjo obleko, nogavice, rokavice, itd. Moje blago je garantirano čisto sveže, trpežno in cene vedno nižje kot drugje. ----(94) DVA mirna iri poštena fanta se sprejmeta na hrano in stanovanje, c ti c Prosser ave ztrorei C 77.) HAROLD K EMERICH, Zavarovalnina posestva, bondi, Javni iNotar. Urad 808 E. 152nd St. Uradne ure od 8. zjutraj do pol šestih popoldne, od pol osmih zvečer do 9. ure. Tel. Wood 85 L. Bell: Eddy 1086. Stanovanje: 16205 St. Clair ave. Tel. Wood 58, Bell: Eddy 3678 J. FINO VINO vedno dobite pri Jos. Koželu. Belo, niagara in concord vino. Posebno ženskam je moje vino znano. Po stari navadi Jos-Kozely, 4734 Hamilton ave. -VELIKA PONUDBA-1 S^fid^i 4d 1M» iiiJiltjice Vfttlttt |c« f |it9fiil Mi h wMi I. M il»*ir 1 »r^M StjMb l»Mu> in««*« a 1—»B *<<»'«>«■ (T« pogodb* ufHinc 31 d«trembra lOlf. > j P LonlUrd Co Inc. Ntw York E*t. 1TW TARE $322 ^DAILY BETWEEN Great Ship "SEEANDBElF" "tSSSWflE? 3 T1m hrgaat nd mošt costly steam« on any inland watar of tba world. Bl-pht 11 iiwmiIi- B Uona tor 16C0 i—ai»w. ... . _-.-___u _, , . ,, . 2 :V£ 5 "OTY OF EJUE"-» M—tfte—t Slwu—r»-"CITY OP BUFFALO" Si C CLEVELAND—Daily, NU^Ut to Dec. BUFFALO fi g j 1 g l i s ■M J. S. Jablonski, I Slovenski fotograf I 1122 St Clair Ave. MM Broadway I H Izdeluje alike xa lenitbe in druiiiitke slike, otroške I ■like, po naj novejši modi in po niskih cenah. Za $3.00 I ▼rednoatnih slik (en ducat), naredimo eno Teliko sliko t naravni yelikoati I saatonj. Mr VSE DELO JE GARANTIRANO. Cuy. Central 584« R. Cuy. Central 6026 W. G. TRAVNIKAR & J. JARC, 1 Slovenska javna notarja Slav. slovenskemu občinstvu naznanjava, da sva otvorila nov urad ua 5600 : 3t. ciair ulici, kjer bodeva Izdelovala vsa v notarski posel spadajoča dela. | Poles tega pa bodeva kupovala ln prodajala lote ln hlfte. Vaa dela, kakor ^ prepis zemljlKa aH hiše, vpis (mortgage), pogodbe, pooblastila sa tukaj all | staro domovino, se isgotovijo v pisarni; za pošteno ln solidno delo s« jamči Zavarujeva poslopja vsake vrste proti ognju ali neareči, kakor tudi bltoft . opravo, hleve, avtomobile in velika stekla v iiloibah. Posredujeva za vsakega ki Ima opraviti s sodni jo. — Priporočava ae al&rnemn občinstvu ln obljuba* » jeva, da bodeva za vsakega storila, kar b« v najinih močeh. . ! 5600 ST. CLAIR AVE. Ree.: Q. Travni kar, . J«^ J«rc 1357 East 55th 8t 1350 Marquette St. | nw A III ^H ■ mnogim mesto I H^P 1 Mi prodajamo tisočim I I I M I mesto »toterim, in to je I ■M M I vzrok, zakaj dobite $15 C » Tu ni nobene skrivnosti I J zraven, pač pa samo jas-f na pamet, kajti mi imamo SAr\pu&8 tisoče odjemalcev, ki so i I zadovoljni z našimi finini oblekami. I I Samo dva profita, VAŠ m NAŠ. ' B il Mi imam6 mal dobiček izdelovalcev I vi imate dobiček prekupčevalcev $5 I | I Prodajalna odprta v soboto do 10 z v. I ™ RICHMAN BROS.co' I Samo ena trgovina v Clevelandu. I I Prospect cor. Ontario. I ■■I >1.1 Računal je pač, da pride grol v treh dneh, in pravkar je dokončeval zadnje priprave pri gospodinjstvu, ko vstopi lastnik hotela. Dalje prihodnji*. Slovensko dekle, četudi bolj priletno, dobi službo za kuhinjska hišna opravila sploh. Plača dobra. Fr. Pavlin, 13115 E. 53rd St. _(77) In v*ap*r«t im nI nj«t»» r«c«lpt BtU» (m autjw la mI jlih «JwU, d« »u M mor« ozdraviti. Vati sdraraUki rocopd morajo priti v nolo lokorao, kjor bodojo id.Unl n.t.ufa. p* i olji idrovnlka. Imamo tudi popolao a*lo-C« fumijoTih prodmotov, toalotnlh potrob. iela, diioT. cl*«r la »ladlcarja. Guenthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogal St. Clair Avo. IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, Dr. A. A. Kalbfleisch, j 6426 St. Clair Ave, j Govori se slovensko in hrvatsko. Točna postrežba, časo- j j pisi na razpolago. Ženske ! strežnice. Edini zobozdravnii- ! [ ki urad v mestu, kjer se govori j ; slovensko in hrvatsko. Uradne orel ! Od 9i30 do 11.30 dop. Od 1:30 do 5:00 pop. \ Od 6:00 do 8:00 trtčer Telefon urada: Kaat 408 J. Telefon ataaovaoja: < 1 Eddy 1856 M. j I ^nm>iimin>imiin» ■ , •' v /r .;/ ' ■ * .• _ , t; f ^ -j i i . mete se dve pošteni dekleti na sti- Kaj se"m jaz slabega storil? Na cesti prežim na potnike, katerim ustrelim konja ,da ne morejo naprej, nakar morajo priti v mojo kočo, kjer prenočijo, in jaz zaslužim s tem nekaj pia-strov. Toda vi! — Vi se vozite v sijajni kočiji — dva moža pošljete naprej, ki nosita s sdboj otroka, starega tri leta; ta dva moža potrkata na vrata moje hiše in prosita, da sprejmemo malo stvarico za svojo: potem pa pridete vi sami; potrkate na vrata koče in sprejeli smo vas. Nekaj časa potem pa zopet ocl-potujete, potem ko ste svojim sokrivcem dopovedali prostor, kjer je spravljeno zlato. Vaša sokrivca sta uropala zlato, vzela otroka, zapalila kočo in zginila kot veter, da na kakem r1rtige.m prostoru nadaljujeta svoje hudobije." "In sedaj vidite, da nisem blazen," reče lovec po kratkem presledku. Grof ni trenil niti z očesom, ko je poslušal to čudno pripovedovanje. Čakal je popolnoma mirno, da je divji lovec skončal. "Izvrstno!" reče potem. ''Le čas me more opravičiti napram teniu nesramnemu obrekovanju. Medtem nam pa dovolite, da vam ponudimo sredstva, da zopet zgradite kočo in skrbite za malega otroka. Toda govorite boli razločno o sokrivcih in o otroku, ki so ga imeli s ieboj." Po teh besedah ponudi grof divjemu lovcu mošnjo napolnjeno z zlatom; toda okoli njegovih usten se pojavi zanioljivi nasmeh. "Hvala vam za darežljivost," reče lovec. "Poznan mi je denar, katerega mi ponujate." , 1 "Ponarejen denar je," kriči ?enska. "Da, ponarejen denar. — Cula sem to na lastna uše-sa, ko sta se vaša sokrivca po-i noči pogovarjala." ''Obdržite denar, moj plemeniti si^nor," reče lovec/ "Potrudite se, da jpridete kmalu v kako drugo mesto, kjer vas ne poznajo tako natančno kot tukaj." ' "Moj dobri mož" reče grof, "nekdo vas je močno potegnil. — Moje ime je grof Monte Cristo." "Proč od mene, slepar!" zakliče lovec, ko udari s kopitom puške ob tla. ''(Proč! —Ne za-sramujte me poleg tega še v. moji nesreči." "Beživa!" — Oj beživa 1 Zblaznela sta!" reče Haydee, ko 'hoče potegniti grofa za se- 1 pot. Ko se je ozrl grof Monte Crl- ■ sto za nekaj, sekund proti Hay-i dee, dvigne pogled proti nebu , kot bi hotel prositi pomoči iz ■ neba za njo. 'Monte .Cristo je : moral nekaj slutiti, kaj ga še * čaka. j Ko naredi voz v dolini ovi-1 nek, pade mahoma strel, in grof : kot Haydee siišita žvižgati kro-1 gljo, ki prebije skozi voz, ko-1 maj dva prsta nad njunima gla-1 vama. "Jezus!" zakriči Haydee in se pritisne k grofu, katerega oklene s svojima rokama. "Umreti hočem s teiboj," pri-^ stavi s šepetajočim glasom. Edino sredstvo uiti katastrofi je Ibila hitrost. Grof zakliče po-stiljonti, naj se požuri, in konji zletijo v galopu naprej. Voz zgine na cesti, zavit v gost oblak dima. Dve minuti pozneje zadoni drugi strel. To pot pa je letela kroglja precej daleč od voza. Prestrašeni konji podvojijo hitrost. iKdor jih je videl drveti po planjavi, je mislil, da jih nese vihar. IX. POGLAVJE. Od presenečenja do presenečenja. Grof Monte Cristo je pred štirinajstimi dnevi poslal svojega intendanta v Florenco, da pripravi v tem mestu hotel za njega. Mbjster Bertuccio je to povelje kot navadno zvršil z največjo natančnostjo. Najel je najbolj ljubko stanovanje in ga uredil po naj-i boljšem okusu. Treba je bilo spopolniti le še nekaj formali-tet, tako da grof ob svojem prihodu v hotel takoj laihko prevzame stanovanje. Ta formali-.teta je bila- tako preprosta, da ' mojster Bertuccio, kljub svoji življenški skušnji ni imel toliko 8 - Ho tat Union SCRAP TOBACCO J« delan iz najboljiega duha-na za cigare. Samo najboljii tobak se potrebuje. Najboljši tobak aa žvečenje. V vsakem paketu je kupon. Union ^^^^^ Made I Rogers! H Standard Oil magna I je postavil Trust Co. za upravitelja Ali bi radi veičaka za vaie posestvo? I Izberite to kompanija sa up- I ravitajja. Naban posameznik I nima toliko smoinosti kot od I bor ravnateljev Cleveland I Trust Co. Vala premoženja I ja v varnih rokah, če prepui- i Čano nam. I (tlevelmfe I "Ne, draga prijateljica, ne! — 'Odkriti moram, kdo je povzročitelj teh nesramnih intrig. —Govorite! — V 'božjem imenu vas rotim, govorite, pošten mož! Odpustim vam vse sra-motenje, katero ste nakopičili nad menoj, toda povejte mi, rotim vas, kdo so bili ljudje, katere ste sprejeli pod svojo streho, in ki so imeli otroka s seboj r "Vi se hočete norčevati z menoj!" kriči divji lovec, ko napne ipetelina pri puški. "Zapodim vam krogljo v glavo, če me takoj ne zapustite!" "Usmiljenje!" zakliče Haydee in hitro stopi pred grofa, da ga pokrije s svojim telesom. "O moj Bog!" mrmra Monte Cristo in bolesten vzdih se mu privije iz prsij. "Ali mi bo v resnici nemogoče razkriti to strašno skrivnost?" Lovec je grozil s strelom, in grof je sprevidel, da je najbolje, da odide izWiesta, kjer je ostalo njegovo ime zavedno prokleto. Pri vsakem koraku je Haydee olbračala glavo, da opazuje gibanje lovca, ki je še vedno držal puško v rokah. Minuto pozneje pridejo do voza, ki je še vedno čakal na cesti. Takoj se odpravijo *na SVARILO. • * / . » v Vi ne morete voliti 2. novembra, če se ne registrirate 30. septemb. Volivne koče so odprte v vsakem precinktu zjutraj, dopoldne in zvečer. S "Ah, ne, ne, moj ljubil" prosi Haydee. "Dobri so in velikodušni. Pojdimo jim na pomoč. Žena je mati, mogoče zaide v največjo revščino. Hitimo k njim!" Grof se tej prošnji ni mogel ustavljati. Takoj zapove posti-lijonu, da obrne in pelje proti koči. Voz takoj ofbrnejo, toda v trenutku, ko zavijejo v dolino, šineta mimo njih dva jezdeca, zavita v oblake prahu. "Jezus!" zakliče Haydee. Grof se nehote strese po celem telesu in skuša dognati, kdo sta oba jezdeca; toda jahala sta prehitro, da bi grof mogel kaj pozvedeti, Malo potem obstoji voz pri vhodu v sotesko. Grof izstopi in Haudeč ga hoče spremljati do pogorišča, kjer se je razločno culo ihtenje nesrečne žene^ Namesto koče se jim pokaže kup kadecih se razvalin. "Umirite se dofora žena," reče Haydee v slabi italijanščini. ,4Ne obupajte nad usodo, mi smo vam (prišli na pomoč!" "Nazaj, nesrečniki!" zakliče lovčeva žena ,ko zagrozi tresoči se Haydee s stisnjenimi pestmi. "Ti si zažgala v naši hiši." "Moj Bog, kaj govorite!" zakliče Haydee prestrašena. "Resnico — in ta usodepolni mož —ta prokleti, ki te spremlja, on dobro ve, če govorim resnico ali ne." ''Zblaznela je," mrmra Haydee, ko se obrne k svojemu možu, ki je začuden opazoval ves prizo. Ozira se na vse strani, da bi kje opazil divjega lovca. In v resnici ga opazi v bliži-\ ni, naslonjenega na neko drevo, in držeč v desnici puško. "Jaz nisem blazna 1" kriči ženska. "O, ne, nisem blazna 1 r— Toda zdi se mi, da ste vi blazni. Vi, ki niste bili zadovo^ ljni s tem ,kar ste hudega povzročili, ste se sedaj vrnili, da opazujete učinek vašega delal ■ — O, vse vem, vse! Vaši sokrivci »so govoril tako glasno, da sem jih slišala 1 — Vse vem, vse!" ponavlja ženska kot v obupu, puleč si lase z glave. "iDobra žena," reče zdajci grof Monte Cristo hladnokrvno in z milo resnobo, ' mera vašega obupa je silna. Razložite nam, kaj se je zgodilo." "Obrnite tsvoj pogled na ta kup pepela in pa nedolžno bitje tukaj, ki je sedaj brez kruha," odvrne lovec, ko pokaže na prostor, kjer je prej stala koča in na zemljo, kjer leži poleg grmovja malo dete. "Vaši sokrivci, signor, vam to pot niso dobro služili," nadaljuje lovec. "Kaj govorite?" vpraša grof z ostrim glasom. "O, kakih sokrivcih govorite! Ali vfcste s kom govorite?' "O, če vem! — Povedal vam bom!" Haydee, ko prime svojega soproga za roko. * 'Tiho, Haydee," reče grof z milim glasom. "Cujmo, kaj pove ta niož. — Govorite!" reče ko se zopet obrne proti lovcu. "Ni mi treba vašega dovoljenja niti poživa," odvrne lovec s kljubovalnim glasom. "Če govorim, tedaj govorim iz lastnega nagiba, kajti če bi poslušal moj prvotni načrt, bi tekel za vami in v«fm zapodil krogljo v glavo, kakor sem jo zapodil včeraj v vašega konja. Tudi bi vas najraje podrl na mestu na tla, in le z ozirom na služabnika ob vaši strani ne storim tega, ker bi se lahko maščeval. — Toda potrpljenje — potrpljen-1 jet Pravi dan in ura bodeta že prišla. Mledtem pa vam lahko povem, kdo tte vi. Vi ste ioj>ov> N stokrat večji lopov kot sem jaz. /MH»M».........................% ----------------------- || "MRTVAŠKA ROKA B Roman. NADALJEVANJE IN KONEC ROMANA "GROF MONTE CRISTO". SPISAL DUMAS-LE PRINCE. r v I Slovenski Delavski Dan. t 9 Praznovanje dre- Edina slovenska delavska Naauilo. X fi |.f , , ... rrejdi se t »oje JI K ,etmce gospodarska organizacija ia$tee priStore V K OB PRILIKI SELITVE V LASTNE PROSTORE S W PRIREDI O I Slovenska Zadružna Zveza v Collinwoodu jj VELIK PIKNIK I (ALI SEMENJ) i I DNE 26. SEPT. pa RECHARJEV1H PROSTORIH, EUCLID, 0. jj !> ZAČETEK TOČNO OB 1. URI POPOLDNE O I Na to veliki* veselico, ki je zadnja v letošnji sezoni na J| f svežem zraku na prijaznih farmah, se uljudno vabljena vsa ji t cenjena društva, prijatelji delavstva in sploh vse občinstvo V jr velikega Clevelanda in okolice. * * I ©-PROGRAM:-© O I Igrala bo nova collinwoedaka godba, ki bo prvič na Recbarjevih prosto- X rih godla. Plesali bodo mladi pari, ki ae bode na naii veselici spoznali, v Žejen ali lačen ne ame neben biti, zato mora krčmar skrbeti, gevarniki pa v 1 morajo tako biti, ki bočeje nad Zadrugo enkrat slovenski dam imeti. Pasta fl \ vljeni bodeje razni itanti a suho robo in drugim blagem, ki ba po ceni in A ( drago. Uznpoviči na pikniku ne bodejo imali srečo, ker bedejo abčinski policaji s keho za nje skrbeli. In ie razne druge zabave, take da zlepa konca if ne bo. 'H I Kdor hoče na semnju štant imeti, mora za veselico Z I nekaj darovati. K mnogobrojni udeležbi vabi J| f Članstvo in odbor« V