,W ■) l? TRST, petek 16. decembra 1955 Leto XI. - Št. 297 (3226) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93 808, 37-338 UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI St. S, II. nad. — TELEFON 93-SOS IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA 11. U - Tel. MALI.OGLASI do 20 Ur beseda. — NAROČNINA; mesečna 350. četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Ur. — FLRJ: Izvod 10. mesečno 210 din ‘(• 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-I8. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStm tekoči račun Založništvo trža5kega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: A*enclja demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Vrne v Širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širin« 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 čin. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Tr» Delegacije šestnajstih držav so se pridrnžile deln OZM Uradni sprejem novih delegacij in njihova razvrstitev v organe OZN Je bila preložene na april - Danes volitve enajstega člana Varnostnega sveta - Nehrujevo posredovanje pri Bulganinu in Hruščevu odločilno ? - Ameriški tisk ugotavlja poraz politike ZDA NEW YORK. 15. — Glavna '»Upščina OZN, ki je na vče-f*jšnji izredni večerni seji ta-°i potrdila sklep Varnostne-j*. sveta in sprejela 16 novih W*v, se je danes predpoldne |Pet sestala, tokrat že z ude-'tžbo predstavnikov novih “»nov. Kot smo že na kratko podali, je bila procedura spre-tobanja novih članov v glav-81 skupščini končana včeraj *v*čer nekoliko po 22. uri (po ’■ Uri zjutraj po srednjeevropski času). Glasovanja se je 'aeležilo najprej 56, nato pa ., delegacij (zastopnik Etio-’ je prišel v dvorano med vasovanjem). Večina držav j* bila sprejeta soglasno, ra-**•» Španije, ki je dobila 55 »'asov, medtem ko sta se dve Jelegaciji vzdržali (Belgija ‘n J**hika), in držav sovjetskega J^ka, ki so dobile nekatere 8. nekatere 49 glasov (zaradi apoznelega prihoda etiopskega delegata). Proti njim sta ?'a«ovali delegaciji Formoze Kube, torej dveh držav, ki J* v OZN sicer strogo ravnala po ameriški delegaciji, v*držale pa so se Grčija (zakadi sporov z Albanijo), Ho-andska, Filipini, ZDA in San Domingo. Pri sprejemanju a- april, ko bo izredno zaseda- rabskih držav se je vzdržal Izrael. Število držav, ki so zastopane v Združenih narodih, se je s tem povečalo na 76. Z novimi sprejemi se je precej spremenil tudi razpored sil. Predvsem so izgubile del važnosti delegacije Latinske Amerike, ki so doslej predstavljale tretjino vseh glasov. Zastopstvo Evrope je sorazmerno ostalo približno enako, nekoliko se je okrepila sovjetska skupina, zlasti pa se je povečala afriško-azijska skupina delegacij, o kateri je mogoče reči, da je bila zlasti v zadnjem času pobudnik mnogih pozitivnih akcij in ki si je tudi največ prizadevala za sprejem novih članov. Današnja seja glavne skupščine se je začela ob 16,50 po srednjeevropskem času. V začetku je predsednik skupščine Maza pozdravil delegacije novih članov, ki so se prvič udeležile zasedanja glavne skupščine. Ker pa se bo jutri zasedanje glavne skupščine zaključilo, je bil uradni sprejem novih delegacij in njihova razdelitev v raznin organizmih OZN preložen na URADNI RAZGOVORI T1TII-HAILH SIT,ASI Tito pouddril pomembnost afriških narodov za reševanje mednarodnih vprašanj iti potrebo pomoči nerazvitim državam AD-ls ABEBA, 15. — Danes ^Poldne so se začeli uradni f®žgovori med predsednikom f*Publike maršalom Titom in etiopskim cesarjem Haile Se- i asijem, ki se bodo nadalje-Vali med bivanjem predsedni-*a Tita v Etiopiji. Razgovo-ISftpi so z jugoslovanske strani IPtisostvovali Petar Stambolič, ,J»oča Popovič in dr. Jože Vil- ^a sprejemu, ki ga je prl-f*dil sinoči cesar Haile Se- _ _____ 'Ui na čast visokemu gostu, j bolnišnici rentgenski aparat. S® cesar in predsednik repu- .Opoldne so bili predsednik ?'Ute izmenjala zdravici. Hai-1 Tjt0 jn člani spremstva gost-Selasi je poudaril, da je n n Ir n« i lil nri sinu naen-i« de, političnega in javnega življenja. Prav tako je tudi Haile Selasi odlikoval z visokimi etiopskimi odlikovanji člane spremstva predsednika republike. Danes predpoldne je predsednik Tito ob navdušenih pozdravili meščanov obiskal etiopski parlament, univerzo in bolnišnico sv, Pavla, ki jo vodijo jugoslovanski zdravniki. Med obiskom v bolnišnici je predsednik Tito poklonil Kdsednik Tito dobrodošel v :"opiji kot zastopnik velike-*» in plemenitega naroda, ki J® občuduje ves svet, poseb-, pa ljudstvo Etiopije. Ce-H®r je poudaril, da vsi naro-5l. ki so se borili za svobo-iff. občudujejo predsednika i'1® zaradi izrednega juna-'v® in neomahljivega zaupali® v bodočnost in slavo ju-»°slovanskega ljudstva. Haile ,e'asi je omenil svoj obisk v ;u«oslaviji, kjer se je počutil doma, in izrazil upanje ?? bo predsednik Tito med "lvanjem v Etiopiji občutil ,®o globino spoštovanja in obedovanja etiopskega ljudstva, i ^ odgovoru za zdravico se ’*Predsednik Tito zahvalil za 5tlsrčni sprejem in poudaril, :* prihaja v Etiopijo z »kre-Željo, da bi se prijateljski med Jugoslavijo in Etio-*!!» še bolj utrdili. Predsed-republike je omenil po-j1*« borbe narodov Etiopije i® Jugoslavije za neodvisnost " svobodo, ki je prispevala k '"'agi miroljubnega sveta ,.®d poskusi dominacije in u-Llvarila iskreno prijateljstvo se je po vojni okrepilo, '®*ti s sodelovanjem na med. prodnem področju. Narodi •"doslavije, je nadaljeval mar-81 Tito, ki mnogo žrtvujejo i.® Svoj napredek, so pripravki po svojih močeh pomagati tudi drugim. Za utrditev CirU in uresničenje konslruk. j!vhega in pozitivnega sodelo-®hja v svetu pa je potreb-f10 z mednarodno pomočjo P°4pirati nerazvite države, da ? Vsi narodi postali zares e-^Kopravni in neodvisni CJuni ?*dnarodne skupnosti. Neraz. *»* države imajo pravico do ?°>hoči, razvite pa so dolžne rPbiagati. To velja zlasti za , 'ško celino, ki stopa po po-J /esnične neodvisnosti in e ^kopravnosti svojih narodov je na kosilu pri sinu cesarja Haile Selasija, Hararskem vojvodi. Nocoj je predsednik Tito priredil svečano večerjo na cast etiopskemu cesarju. Po večerji so udeleženci prisostvovali predstavi etiopskih narodnih plesov in pesmi v narodnem gledališču. Jutri predpoldne bo prirejena velika parada oddelkov etiopske armade. nje glavne skupščine, na ka tero bodo povabljeni zunanji ministri vseh držav članic. Novi člani so bili seveda v ospredju pozornosti; okrog njih so se drenjali delegati, novinarji, člani tajništva. Sovjetski delegat Soboljev je obšel zadnje klopi, kjer so se začasno namestile nove delegacije, in v magnezijevi luči podajal roko vsem načelnikom delegacij. Italijanska delegacija, ki jo vodi veleposlanik Alberico Ca-sardi, se je seveda tudi udeležila danušnje seje glavne skupščine. Začasno se je namestila med delegacijama Irske (na desni) in. Jordana (na levi). Ro abecednem redu bo stalno mesto italijanske delegacije med izraelsko in jordansko. Glavno opravilo, ki ga mora glavna skupščina OZN še opraviti, je izvolitev novega nestalnega člana varnostnega sveta. Ob zaključku včerajšnje seje je predsednik Maza naznanil, da bo to na dnevnem redu v petek predpoldne, na zadnji dan zasedanja. Kot je znano, je bilo za enajstega Člana Varnostnega sveta že vef kot trideset brezplodnih glasovanj. Najprej sta tekmovali Poljska, kandidat ZSSR, in Filipini, kandidat ZDA. Ker ni bilo odločitve, sta delegaciji Velike Britanije in ZSSR sporazumno predlagali kompromisno kandidaturo Jugoslavije. Vendar ZDA vztrajajo pri filipinski kandidaturi in pri nobenem glasovanju ne ena ne druga kandidatura ni dobila predpisane dvetretjinske večine. Ce jutri ne bo prišlo do izvolitve, se Varnostni svet po 31. decembru, ko poteče mandat Turčije, ne bo mogel več polnoštevilno sestajati. Poskusov za prebroditev položaja je bilo že več, predvsem angleškega prizadevanja, da bi ZDA opustile svoje stališče. Zadnje dni se govori o možnosti nove kompromisne kandidature, ki naj bi bila po nekaterih glasovih Švedska, po drugih Italija. Vendar so proti obema določeni pomisleki, zlasti še, ker nobena med njima ne zadovoljuje zahteve azijskih držav po večjem predstavništvu Azije v Varnostnem svetu. Odločitve doslej še ni bilo; kot poročajo iz Pariza, so se danes zvečer o tem razgovarjali tudi Pinay, MacMillan in Dulles. Italijanska kandidatura lahko z gotovostjo računa samo na glasove držav latinske Amerike in dela evropskih atlantskih držav. Italija bo postala tudi stal-n’ član sveta za zaupno upravo. ker upravlja Somalijo. Obenem bo morala biti izvoljena v isti svet še neka nekolo- nialna država, ki bo protiutež italijanskemu glasu. Vse to pa bo opravljeno verjetno šele na aprilskem izrednem zasedanju, tako da Italija do takrat še ne bo imela glasovalne pravice v skrbniškem svetu. Glede sprejema novih članov je zanimiva še vest iz Novega Delhija, da sta Bulga-nin in Hruščev brzojavno poslala sovjetski delegaciji v New Yorku navodila za novi predlog, ki je nato omogočil sprejem šestnajstih držav. V indijskih krogih pripisujejo to dejstvo predvsem Nehrujeve-mu vplivu. Po vesti, da je kanadski predlog doživel neuspeh v Varnostnem svetu, je Nehru takoj poiskal Bulgani-na ki je bil takrat s Hrušče-vom v Novem Delhiju, in mu predočil pomen, ki ga Indija pripisuje sprejemu novih članov, zlasti pa držav, ki so se udeležile bandunške konference. Iz Novega Delhija je takoj nato odšlo brzojavno navodilo sovjetskemu delegatu v Varnostnem svetu Kobo-ljevu. Varnostni svet se je danes ponovno sestal, da bi razpravljal o predlogu ameriške delegacije z včerajšnje seje, naj priporoči glavni skupščini sprejem Japonske na prihodnjem zasedanju. Sovjetski delegat je odgovoril s predlogom, naj svet izda enako priporočilo tudi za Zunanjo Mongolijo. Ker so se pri glasovanju o tem predlogu vse ostale delegacije vzdržale, je sovjetski delegat postavil veto proti ameriškemu predlogu o Japonski. Medtem prihajajo z vseh strani številni komentarji o sprejemu novih članov. V Londonu je predstavnik Fo-reign Officea izrazil svoje zadovoljstvo, ker je bilo sprejetih šestnajst držav, zlasti še, ker je med sprejetimi tudi Ceylon, član britanskega Commonwealtha. Predstavnik ie nato izrazil obžalovanje, ker ni bila sprejeta Japonska. Zelo zanimivi so komentarji ameriškega tiska. Tako piše današnji »VVashington Post#, da je bila «vloga ZDA v vsej zadevi vse kaj drugega kot imenitna#. #New York Times# piše, da bo verjetno prihodnje leto ZSSR postavila sprejem Mongolije kot pogoj za sprejem Japonske, morda pa bo kot pogoj zahtevala tudi nadomestitev for-moške delegacije s pekinško. List poudarja pri tem, da se je o možnosti te nadomestitve mnogo govorilo po hodnikih palače Združenih narodov po vetu Cangkajškovega predstavnika, ki je onemogočil uspeh kanadskega predloga. «New York Herald Tribu- ne#, piše, da so bile ZDA »premagane v manevru, postavljene izven igre in puščene v kar najbolj neprijetnem položaju#. ZSSR je prevzela pobudo, pravi list in dodaja, da bo treba «precej časa, preden bo popravljena škoda, storjena v leh dneh#. List se vprašuje, «kako je bilo mogoče dovoliti Sovjetski zvezi, da dobi tolikšno prednost# in izraža končno «upanje, da te lekcije ne bodo v Washingtonu poskušali prikrivati s prikazovanjem, kot da gre za ameriško zmago#. Na Japonskem je izključitev dežele iz sprejema novih članov napravila globok vtis. Žrtev položaja je. kot vse kaže, zunanji minister Sige-micu. Socialistična parlamentarna skupina je danes že zahtevala glasovanje o nezaupnici zunanjemu ministru, ki mu očita «zgrešeno ocenjevanje položaja in napačno politiko do nacionalistične Kitajske#. MEDTEM KO ITALIJA VSTOPA V ORGANIZACIJO ZDRUŽENIH NARODOV Nezaslišana in kr dveh partizanov na 20 let ječe Procesa sploh ne bi smelo biti, kaj šele obsodbe hrabrih partizanov, je poudaril odv. Gianquinto v svojem triurnem govoru - Od ostalih so bili trije oproščeni „zaradi pomanjkanja dokazov", eden pa, ker ni izvršil dejanja (Od našega dopisnika) , zaradi tega tudi zahteval, naj VIDEM, 15. — Za današnje, sodišče spozna obtožence za zaključno zasedanje videm- krive premišljenega umora skega porotnega sodišča, ki sodi šestim poveljnikom garibaldinske divizije «Modotti», je vladalo izredno zanimanje. Vedelo se je namreč, da je to zaključna razprava, na kateri sta govorila najprej načelnik kolegija zasebne stranke, bivši minister salojey-ske republike Pisenti nato pa načelnik obrambnega kolegija poslanec G. B. Cianquin-to. Priznati je treba, da je bil Pisentijev govor nadvse spreten, čeprav se ni dotaknil nobenih tistih točk, ki bi in ki so zasebno stranko med desetdnevno obravnavo sprayile večkrat v zadrego. Jasno je, da je odvetnik Pisenti skušal dokazati odgovornost obtožencev z justifikaCijo skupine fašistov v Pordenonu in da je Odv. Gianquinto, ki je sledil Pisentiju na popoldanskem zasedanju, je govoril polne tri ure. Zagovornik je predvsem prikazal, da mora sodišče na tej razpravi soditi poveljnike vojaške edinice, ki niso storili nič drugega kot izvršitev ukaza svojega nadrejenega komandanta, kar pomeni, da do sodnega postopka sploh ne bi smelo priti, posebno še, ker tudi zavezniške oblasti niso po zaključeni preiskavi storile ničesar, kar bi lahko omadeževalo njihovo osebnost. Odvetnik Gianquinto je nato pobijal teze zasebne stranke, predvsem kar se tiče njihovih dokazovanj, čel da je že od 25. aprila dalje »pihal veter svobode# in da ni obstajala nobena nevarnost za- radi Nemcev, ki naj bi se v begu umikali proti severu. Zagovornik je na kratko povzel najznačilnejše izjave, ki dokazujejo, da je bil 30. aprila 1945 vojaški položaj absolutno negotov, kar sledi na primer iz dejstva, da so bili na strateških mestih še v noči od 30. aprila na 1. maj postavljeni španski jezdeci, medtem ko so zavezniki, ki so bili vse drugače oboroženi kot partizani, prišli v mesto, šele 1. maja opoldne. Na izvajanje odv. Pisentija, ki je trdil, da so bili fašisti ujetniki v pravem pomenu besede in da niso sodelovali pri nobenih vojaških akcijah že od 25, aprila dalje, je zagovornik vprašal: Kdo je še 28. aprila vrgel z mostu pri Corvi ujete in ranjene partizane? ZADOŠČENJE V VSEJ DRŽAVI zaradi vstopa Italije v OZli Segnljeva izjava pred poslansko zbornico, ki se bistveno razlikuje od Martinove - Nediplomatska uradna izjava vlade Gronchljev nagovor ob slovesni prisegi ustavnih sodnikov Strnjena stavka profesorjev po vsej državi Posvet o zahodni politiki na konferenci NATO v Parizu Pinay, MacMillan in Dulles obravnavajo ob robu zasedanja vsa svetovna vprašanja, zlasti pa posledice sovjetskih ponudb gospodarske pomoči zaostalim deželam - Za Martina lahko mir sloni samo na vojaškem ravnotežju blokov, ne pa na pomiritvi PARIZ, 15. — Danes se je zen, da bo ta politika pripe-v palači Chaillot sestal atlant- < ljala do zaostritve položaja v skl svet Seji predseduje omenjenih dveh predelih sve- lslandski zunanji minister Gudmunsson. Prva točka dnevnega reda je bilo poročilo lorda lsmaya, glavnega tajnika NATO o delavnosti tajništva od maja do novembra, druga točka pa poročilo vojaškega odbora o vojaški moči ZSSR in o zadnjih tendencah sovjetske politike. Poročilo vojaškega odbora o vojaški moči ZSSR zatrjuje, da ima sovjetska armada še vedno približno 175 divizij, katerih oprema je bila modernizirana in ki so se začele vežbati po novem programu, katerega osnova je največja gibljivost in možnost »sr*—■» . reševanju vprašanj medna-°®he skupnosti, c besede predsednika republu so napravile velik vtis na h'°Pske funkcionarje, ki pn-#‘!uJejo velik pomen bese-da je za dosego kon-sr®ktivnega in pozitivnega ^delovanja nujno potrebna , ®dnarodna pomoč nerazvu .k državam in poudarku po-f e,1a afriškega kontinenta pri «/5eVanju mednarodnih vpra- ‘®nj. Selasi je po sprejemu s j"0 čil predsedniku Titu red ®ge in red odpora, najvišje ,^l0Psko vojaško odlikovanje u® hrabrost. Predsednik Tito I;? le podaril cesarju njegov c P> delo kiparja Avgustinči-f' katalog gotskih fresk ju-J Rlovanske srednjeveške u-velnosti, cesarici pa jugoslo-s®hsko narodno nošo. Med t?relemom sta predsednik Ti-'n cesar Haile Selasi v po-,, bhem salonu začela razgo-"Jfe V(,pfedsednik Tito je izročil v;erai številna visoka jugoslo. hjRka odlikovanja uglednim edstavnikom etiopske arma- se je znatno izboljšalo in razpolaga z letali, z velikim akcijskim radijem, ki lahko dosežejo vsakršno ozemlje držav NATO. Zboljšala se je tudi mornarica, ki je dobila nove križarke, podmornice in čistilce min. Poročilo, ki je bilo na seji odobreno, zaključuje: «Vojaška gfožnja proti NATO Je večja danes kot kdaj koli in tudi m nobenih zna- .. kov o zmanjšanju sovjetskih j more uporabiti vojne#, poslu- naporov za razvoj svojega vo- žuje «ofenzive gospodarskega jaškega potenciala#. Vest, da značaja#. Za Martina lahko ta, dodal pa je, da ne kaže, da teh težav ne bi bilo mogoče premagati. Francoski zunanji minister Antoine Pinay je poudarjal potrebo gospodarskega in političnega sodelovanja držav članic atlantske organizacije, ki se ne sme omejiti samo na vojaško področje. Po francoskem mnenju bi se to sodelovanj* moralo raztegniti na Afriko in Azijo, kjer bi bila potrebna skupna akcija atlantskih držav. Pinayeyemu mnenju sta pritegnila italijanski zunanji minister Martino in zahodnonemški zunanji minister Brentano. Minister Martino je v svojem govoru tudi podprl Dul-lesovo lekcijo in jo včasih še presegel. Govoril je o »polomu politike pomirjevanja#, ki da se je pokazal v zadnjem času in ki da ga potrjujejo tudi rezultati ženevske konterence. Nadaljeval je, da ostaja ZSSR po njegovem mnenju zvesta svojemu glavnemu cilju, to je svetovni revoluciji, in da se za dosego tega cilja, «ker za sedaj ne talskih sil in integriran sistem letalskega obveščanja. Po popoldanski seji so se na Quai d’Orsayu sestali Fo-ster Dulles, Mac Millan in Pinay in razpravljali o mednarodnem položaju, zlasti o Bližnjem vzhodu, o Vietnamu in o posledicah obiska sovjetskih voditeljev v Aziji. Dan se je zaključil s tremi večerjami — za zunanje ministre, za finančne ministre in za obrambne ministre. Zdi se, da se razgovori ob robu konference atlantskega sveta spreminjajo v prava trojna posvetovanja o svetovnem položaju. Pinay, Mac Millan in Foster Dulles so se v današnjem razgovoru predvsem ukvarjali z vprašanji, ki niso na dnevnem redu zasedanja NATO. Obširno so govorili o vprašanjih Srednjega vzhoda, zlasti o napetosti med Izraelom in arabskimi deželami. Izrazili so mnenje, da je treba ohraniti ravnotežje glede dobav orožja arabskim deželam in Izraelu. Ukvarjali so se tudi z Asuansko dolinsko pregrado in ugotovili, da je treba Egiptu pomagati s skupnimi napori za gradnjo jezu. je ZSSR demobilizirala 640.000 mož, «nima nobenega pomena za zmanjšanje sovjetske vojaške moči#, O sovjetski politiki v tem letu je poročal ameriški državni tajnik John Foster Dulles. ki je dejal, da si hoče ZSSR ustvariti močno trgovino in gospodare stike, tako da bi si s tem zagotovila politični vpliv v Južni Aziji in v Afriki. Za izvajanje tega načrta razpolaga ZSSR z rezervami orožja, s tehniki in z nekaterimi surovinami. Dr- mir sloni samo na ravnotežju vojaških sil obeh blokov, ne pa na pomiritvi; samo z evropsko združitvijo «se bo mogoče postaviti po robu komunistični akciji na Orientu#. Dejal je tudi, da bo njegovo potovanje v Indijo s tega stališča zelo zanimivo. Na popoldanski seji so mi-ništri razpravljali o obrambnih načrtih NATO in odobrili nov sistem protiletalske (Od našega dopisnika) RIM, 15. — Po prvi prenagljeni izjavi Martina in po njegovi drugi nerodni izjavi je izjava predsednika vlade Se-gnija o sprejemu Italije in drugih 15 držav v OZN neugoden vtis obeh izjav zunanjega ministra .popravila. Se-gni Je med drugim v svoji izjavi dejal: »Vesel sem, da nam je bila, čeprav kasno, priznana pravica. Vstop v OZN, čeprav zasenčen z nekaj grenkobe, na-graja zavestno politiko prestiža Italije, ki jo je vodila vlada demokratskega centra. Delo te vlade je bilo ponovno nagrajeno z uspehom; toda razveseljivo je predvsem, da je bil priznan eminentni mednarodni položaj naše domovine.# Pred senatom pa je Segni med drugim izjavil, da je Italija hvaležna vsem, ki so zagovarjali njen vstop v OZN in da ima Italija namen sedaj v tej organizaciji vršiti svoje poslanstvo miru in civilizacije. »Italijanska vlada se zaveda novih nalog in novih bremen, ki jih prevzema nase. toda politična zrelost, ki jo je država pokazala, ji bo znala zagotoviti izvrševanje njene misije. To priznanje je brez dvoma dober znak, da bo Italija mogla v bodoče še dolgo koristno delovati v okviru Združenih narodov.# O sprejemu Italije v OZN so nato govorili še predsednik senata Merzagora, senator Lussu v imenu PSI, kt je poudaril besede Segnija o nalogi Italije. da vrši visoko misijo glede civilizacije, ker jt pri tem mislil na politiko pomiritve med Vzhodom in Zahodom. V spodnji zbornici pa je izrazil svoje zadovoljstvo o sprejemu v OZN njen predsednik Leone. Vlada je o sprejemu razpravljala na svoji seji in izdala nato posebno uradno izjavo] V tej izjavi je pa po sodbi večine političnih opazovalcev prišla preveč do izraza tista polemična nota. zaradi katere izjava ne bo v mednarodnem svetu sprejeta tako, kot bi morala biti, zlasti ne pri mnogih, ki so dosledno zagovarjali vstop Italije v OZN- Izjava govori namreč o »nepravičnem vetu. ki je Italiji sedem let preprečeval vstop v OZN#. Zaradi teh razlogov je zelo verjetno, da bo Italiji mnogo teže postaviti kandidaturo v članstvo Varnostnega sveta, o čemer italijanski tisk že danes mnogo piše. Danes so pred predsednikom republike Gronchijem m predsednikoma obeh delov parlamenta svečano položili prisego ustavni sodniki, s čimer je izvedena nadvse važna določba ustave ter pomeni zaradi tega prisega začetek nove etape ustavnega življenja v Italiji. Gronchi je v svojem kratkem govoru to poudaril, ko je dejal, da je stavnega sodišča je po mo-jen mnenju dobro izrazil neki učenjak, ki je pripomnil, da bo s sodiščem prišla v najvišji meri do izraza koncepcija pravne države, ki prenaša na juridično raven reševanje sporov, ki lahko nastanejo tudi med najvišjimi političnimi organi. Novi organizem črpa iz ustave bistvene razloge obstoja, toda hkrati jih bo črpal tudi iz doprinosa, ki ga bo znal dati za utrditev zavesti državljanov in s pomočjo razumne in pametne aktivnosti, ki si jo vsi želimo#, je poudaril Gronchi. Brez dvoma ima začetek delovanja ustavnega sodišča velik pomen tudi za reševanje vseh pritožb, ki jih bodo poslali sodišču predstavniki narodnostnih manjšin države, saj je znano, da se doslej ustavne določbe glede manjšinskih pravic; niso izvajale. Stavka srednješolskih profesorjev se nadaljuje tudi danes. Včeraj so profesorji^ in ravnatelji v vsej državi strnjeno stavkali, tako da je moral celo pedantni prof. Rossi, minister za prosveto, prignati,,da znaša odstotek stavkajo-čtfi okt-og 8Q odst., 100-«djlot-na udeležba pa Je bila v Rimu, Cagliariju, Cosenzi. Bariju, Beneventu, Catanzaru, Trentu, TreViju in v Vicenzi. Šolska fronta pa je Izdala o včerajšnjem poteku stavke naslednje poročilo, da je bila •POVPREČNA UDELEŽBA V STAVKI ZA VSO DRŽAVO 95-ODSTOTNA.» S svojega sestanka je učiteljski sindikat objavil svoje zahteve, med katerimi poudarjajo, da morajo biti spoštovane dokončne tabele glede vseh kategorij učnega o-sebja, da morajo biti najmanjše in najvišje plače določene na podlugi pravilnega tolmačenja člena 7 zakona o pooblastilih in da mora biti čimprej osnovni šoli prizna na pravica do polnega razvoja. Zaradi tega smatra glavni odbor sindikata za osnovne šole (CISL), da so postavke, ki jih je doslej določila vlada, nezadostne. Zato poziva vlado, naj se v bodoče čim bolj približa zahtevam učiteljev, medtem ko naj tajništvo nadaljuje s pogajanji. Vsekakor pa je organizacija v primeru potrebe pripravljena proglasiti stavko, kateri se je doslej izogibala, ker je imela zaupanje v uradna zagotovila in zaradi čuta odgovornosti. A. P. pom se je načelo univerzalnosti OZN približalo svojemu popolnemu uresničenju. «U-pam, da bodo postopoma odstranjene tudi ostale ovire, ki so na poti uresničenju tega načela. Jugoslavija se pridružuje splošnemu zadovoljstvu, ki ga je ta sklep povzročil v svetu tudi zaradi tega, tur se je vedno zavzemala za načela univcr/E'ni>sti in ker ta dogodek predstavlja začetek nadaljnjega uveljavljanja politike aktivne koeksistence.# Markuš Feldmann švicarski predsednik BERN, 15. — Švicarska zvezna zbornica je danes na skup. m seji izvolila nove člane zveznega sveta, novega predsednika švicarske konfederacije, podpredsednika in nekatere druge visoke zvezne funkcionarje. Za predsednika je bil po tradicij izvoljen dosedanji podpredsednik Markuš Feldmann s 161 glasovi izmed 227. Za podpredsednika pa je bil izvoljen zvezni svetnik Hans Streuli. Zbornica je potrdila vse dosedanje zvezne svetnike (ministre). Zvezni svetnik Markuš Feldmann, načelnik oddelka za pravosodje in policije, je bil rojen 21. maja 1897 v Thounu (kanton Bern). Študiral je pravo, nato pa je stopil v uredništvo »Neue Berner Zei-tung», glasila stranke obrtnikov, kmetov in meščanov. Bil je tudi predsednik združenja švicarskega tiska; zvezni svetnik je postal 13. decembra 1951. Kmalu Selwyn Lloyd namesto MacMillana? LONDON, 15. — V dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo v okviru napovedane preosnove angleške vlade Sel-wyn Lloyd verjetno zamenjal Harolda MacMillana v zunanjem ministrstvu in to še pred sestankom med Edenom in Eisenhovverjem v januarju. MacMillan bi prevzel finančno ministrstvo in nadomestil Butlerja, ki bi posta! leader zbornice in lord privatnega pečata, torej neke vrste minister brez listnice. Selwyn Lloyd je zdaj o-brambnl minister, lord privatnega pečata in leader spodnje zbornice pa je Harry Crook shank, ki se želi umakhiti iz političnega življenja. Prav tako zatrjujejo, da bi se rad umaknil v zasebno življenje sedanji minister' za delo Wat-ter Monckton. STOCKHOLM, 15. — 22 ladij raznih držav je blokiranih zaradi ledu v Botniškem zalivu pred finsko obalo. Ladje čakajo na pomoč ledolomilcev. Bulganin in Hruščev gosta v Afganistanu Strupen napad „New York Timesa" na Nehruja, ki da ga je treba ..spraviti na pravo pot. Nato so ministri razpravljali _______________ tudi o vprašanju določitve e- j prav zaradi tega 'hotel dati najstega nestalnega člana j tak0 slovesen okvir prisegi Varnostnega sveta in o se- : ,er j,0 na podlagi začasne vernoafriških problemih. Uk- določbe zakona od 12. marca varjali so se tudi s položa- j ^53 v kratkem sklical sodni-jem. ki je nastal z obiskom ke na prvo sejo ustavnega sovjetskih državnikov v azijskih državah in s sovjetskimi gospodarskimi ponudbami zaostalim deželam. Na popoldanski seji sveta je ameriški državni tajnik Foster Dulles izrazil italijanskemu zunanjemu ministru Martinu in portugalskemu zunanjemu ministru Cunhi za- obrambe Zahodne Evrope in dovoljstvo spričo sprejema Velike Britanije. Načrt pred- . obeh držav v OZN. Čestitkam videva ustanovitev integrira- • so se pridružili tudi predstav- žavni tajnik je izrazil boja- nega poveljstva atlantskih le-' niki ostalih držav. sodišča. Dalje je Gronchi v svojem govoru poudaril, da z začetkom delovanja ustavnega sodišča izstopa italijanska ustava iz onega splošnega gibanja idej, ki so v Evropi med vojno in med izgonom vlad, političnih ljudi, učenjakov, razglabljale o dovršenosti vprašanja demokracije in hotele ustvariti moderno državo z ustanovami, ki odgovarjajo novim potrebam, »Osnovno značilnost u- Beograd o sprejemu novih članov v OZN BEOGRAD, 15. — Jugoslovanska javnost je z zadovoljstvom sprejela vest o sprejemu 16 držav, med katerimi je šest jugoslovanskih sosedov, v Združene narode. V beograjskih političnih krogih izražajo prepričanje, da bo sklep glavne skupščine omogočil, da se rešijo tudi ostala vprašanja v zvezi z uveljavljenjem načela popolne univerzalnosti OZN in da bo olajšano zlasti reševanje vprašanja kitajskega zastopstva v Združenih narodih. Državni podtajnik za zunanje zadeve Srdjan Priča, ki nadomestuje državnega tajnika Kočo Popoviča med njegovo odsotnostjo, je izjavil, da je sklep o sprejemu 16 no vih članic zgodovinski dogodek za Združene narode, ki bo okrepil ugled in učinkovitost organizacije. S tem skle- KABUL, 15. — Bulganin in Hruščev, ki sta morala včeraj zaradi goste megle pristati v Stalinabadu v ZSSR namesto v Kabulu, sta danes vendarle lahko prispela na napovedani obisk v Afganistan. Za nemoten pristanek letala je na kabulsko letališče, ki je še vedno v megli, prispelo nekaj sovjetskih letalskih strokovnjakov. Sovjetske državnike je sprejel afganistanski ministrski predsednik princ Mohamed Daud. Prvič v zgodovini je bila afganistanska prestolnica okrašena s sovjetskimi zastavami, šolarji pa so v špalirju mahali z rdečimi zastavicami. Bulganin je ob prihodu izjavil, da sovjetska vlada ve, da «Afganistan vztrajno vodi politiko nevtralnosti in miru#. Hruščev pa je poudarjal zgodovinsko prijateljstvo, ki združuje ljudstvi Afganistana in Sovjetske zveze, obe njiroljub-ni državi#. Današnji «New York Times# P’še v komentarju o obiska sovjetskih državnikov v Indiji, da sta «Bulganin in Hruščev zabeležila strahoten osebni uspeh#. Zaključno poročilo, nadaljuje ameriški list «pa tudi strpnost, ki jo je Nehru pokazal do napadov sovjetskih voditeljev na zahodne države, pa dajeta porajati zares resne dvome o zatrjevani nevtralnosti indijskega ministrskega predsednika#. List nadaljuie z napadi na indijskega državnika in vprašuje: »Je Nehru res tako malo j>o- učen o mednarodni stvarnosti in morali?# Končno izraža «New York Times# še upanje, da bodo »bolj modri indijski voditelji spravili Nehruja na pravo pot#. Mohamed Ali obišče Peking PEKING, 15. — Pekinški radio poroča, da bo pakistanski ministrski predsednik Mohamed Ali prihodnjo pomlad obiskal Peking na vabilo vlade LR Kitajske. Egipt in Sirija Ali so bili to ujetniki ali živali? Ali so bili partizani, ki so jih mučili in ubijali, ujetniki ali živali? Seveda se zasebna stranka o tem ni izjasnila, kajti nemogoče je oporekati dejstvu, da so Nemci in fašisti imeli partizane za bandite in da je prav eden izmed fašističnih zagovornikov na tej razpravi podpisal razglas, v katerem je bilo rečeno, da bodo ustreljeni vsi, ki bi sodelovali v partizanskih edini-cah ali pa partizanom kakor koli pomagali. Prav tako hi mogoče govoriti, da je šlo v Pordenonu za maščevanje ali represalijo, ko so ustrelili omenjene fašiste. Tudi ni bilo nobenega »pokola# kot je skušala prikazati zasebna stranka, kajti izmed okoli 80 zaprtih fašistov so izbrali le 15 najnevarnejših, od katerih so 3 na intervencijo župnika in enega izmed stražarjev v zaporu izpustili, medtem ko sta dva, tudi s pomočjo stražarja ušla. Zatorej je jasno, da je treba smatrati justifikacijo omenjenih fašistov samo kot izvršitev ukaza komandanta določene vojaške edinice, ki je ta ukaz izdal na osnovi ocenitve vojaškega položaja in da e treba zaradi tega ta dogodek smatrati kot vojno dejanje. Načelnik zagovorniškega ko. legija, ki je odlično pobil vse teze fašističnih zagovornikov je končno zahteval, naj sodišče oprosti vse obtožence, ker je šlo za v vojni storjeno dejanje. Ko se je sodišče umaknilo v sejno dvorano, je bila velika večina ljudi, ki spremljajo razpravo, prepričana, da bo izrečena oprostilna razsodba. Toda pozno zvečer, ko so porotniki zopet zasedli svoja mesta in je predsednik sodišča prečital razsodbo, je bilo na obrazih vseh prisotnih o-paziti neznansko zaprepašče-nje, ki se je kasneje na ulici spremenilo v pravcato demonstracijo proti nezaslišani razsodbi. V Vidmu, glavnem mestu Furlanije, ki je bila odlikovana z zlato medaljo za zasluge v odporniškem gibanju, je porotno sodišče obsodilo partizanska komandanta Zamba in Stanka na 20 let ječe z olajšavami, ki Jih predvideva zadon z dne 19.12.1953. oprostilo Aria, Mirka, in Borisa zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko je bil Garibaldi oproščen, ker ni storil dejanja. Kako absurdna je ta razsodba, priča dejstvo, da sta bila izvršilca justifikacije obsojena, medtem ko je bil komandant Ario, ki je podpisal ukaz o njihovi ustrelitvi in ki je med obravnavo prevzel absolutno odgovornost za ta dogodek, oproščen zaradi pomanjkanja dokazov. Kako je prišlo do te razsodbe ni najbrž nikomur jasno, kajti celo odvetniki zasebne stranke riso verjeli besedam predsed-r.’ka sodišča in so po izrečeni razsodbi odšli skupno z odvet. niki obrambe k zapisnikarju, da ugotovijo, ali je bil komandant Ario res oproščen. Zambo in Stanko sta bila obsojeni za kaznivo dejanje političnega značaja. Sodišče ni vzelo v poštev niti zahteve obrambe, da je treba to dejanje smatrati kot vojni dogodek niti niso zanj aplicirali amnestije, ki je predvidena za dejanja storjena v borbi proti fašizmu. Obsojeni so bili zato, ker naj bi prostovoljno justificirali skupino fašistov, ne glede na točen in precizen ukaz njihovega komandanta. Kako absurdna in krivična je ta ra'zsodba, ni t>eba posebej poudariti. S to obsodbo je bil zadan hud udarec vsemu odporniškemu gibanju in vsem bivšim partizanom, ki so s svojo krvjo pisali zgodovino nove Italije. Medtem ko se fašisti grozita s skupno akcijo KAIRO, 15. — Egiptovski ministrski predsednik Naser je obvestil glavnega tajnika OZN, da »v primeru novega napada Izraela na Egipt ali na Sirijo obe državi ne bosta več odgovorili z individualnimi akcijami, temveč z močjo vseh svojih združenih , . ... Js,b strani ko se še bahajo s svojimi »junaštvi# in s tem, da so bili celo obsojeni na smrt, so porotniki danes obsodili ne samo borce, temveč odporniško gibanje sploh ter na ta način s sodnim aktom umi- oboroženih sil#. O tem je Naser obvestil tudi veleposlanike Velike Britanije in ZDA in diplomatske predstavnike vseh držav, ki so zastopane V Varnostnem svetu. O položaju na Srednjem vzhodu sta imela danes popoldne daljši razgovor Foster Dulles in MacMillan, ki se udeležujeta zasedanja atlantskega »veta v, Parizu, moderne italijanske zgodovine. Čeprav je ta razsodba klasičen primer za oprostitev na prizivnem sodišču — in to zaradi svoje absurdnosti — je vendar po svoje pripomogla, da je zasenčila in omadeževala gibanje, na osnovi katerega je zrasla italijanska republika. i. K. FRIMORSK1 DNEVNIK — 2 — 16. decembra 1955 »POMUIHKI DNEVI Na današnji dan Je bil leta 1898 rojen Lev K. Knipper. sovjetski skladatelj. Danes, PETEK 16. decembra Evzebij. Jaronega Sonce vzide ob 7.39 io zat°ne 16.21 Dolžina dneva 8.42. Luna vzide ob 9.02 In zatone ob ib«-Jutri, SOBOTA 17. decembra Lazar, Sto Jsl av HEOATt™ STALIŠČE MINISTRSKI! KOMISIJE ZA PROSTO COMO? Nujen je takojšen odločen poseg v borbo za uresničitev proste cone MinistrsK* Komisija za proučevanje proste cone še ni izročila vlpdi sklepe svojega proučevanja Uradni bilten trgovinske zbornice «11 Traffico# sporoča, da ministrska komisija za proučevanje tržaške proste cone le ni izročila vladi sklepe svojega proučevanja o u-stanovitve carine prostega področja. Dalje pravi, da so lz posrednih virov zvedeli, da ima ministrska komisija za proučevanje proste cone namen izraziti negativno stališče do tega vprašanja. Zadnjo besedo o tržaški prosti coni ima predsedstvo vlade. Njegove sklepe pa mora odobriti ministrski svet. Gornja vest potrjuje za-akrbljenost vseh tistih, ki se v Trstu iskreno in odločno borijo za ustanovitev integralne proste cone. Ta borba, ki je pred letom dni takoj zavzela velik obseg in pritegnila najrazličnejše gospodarske ustanove in organizacije. politične stranke in občinske svete, se je na žalost v zadnjih tednih precej ohladila in nihče od tistih, ki so še do pred nedavnim pozivali na odločno akcijo za uresničitev proste cone, danes te akcije ne izvaja. List «La Zona Franca# je pretekli mesec napisal med drugim naslednje; «Ce bodo nadaljevali z varanjem tržaškega prrbipal-stva; če v prihodnjih tednih ne bodo prenehali z dosedanjo enostransko, zavlačevalno, varljivo taktiko, ki ne more dovesti do nobenih pozitivnih zaključkor in če ne bodo proglasili Trsta za carine popo'no-ma prosto področje ki ga zahteva le 30 let, bo gibanje za prosto cono začelo akcijo z vsemi zakonitimi sredstvi, ki jih še ni izkoristilo. Poseglo bo po vseh sredstvih, tudi na političnem področju, da razbij« sedanje varljivo ozračje, zahrbtnost in monopolistični egoizem....s V zadnii številki tega lista pa ni niti sledu o duhu te izjave, kaj šele kakšna pobuda proti zavlačevanju objave sklepov ministrske komisije. Ta list, ki ga izdaja odbor za prosto cono, v katerem sodeluje večina političnih strank gospodarskih združenj in ustanov, se v zadnji številki omejuje le na polemiko in na članke, v katerih ni niti od daleč razviden namen izvajanja napovedanega stališča, čeprav ni nobena gkrivnost, zakaj zavlačujejo objavo sklepov o prosti coni. Bilten trgovinske zbornice pa celo govori, da bo ministrska komisija izrazila negativno stališče o tržaški prosti coni. Po vsem tem je nujen takojšem odločen poseg v borbo za uresničitev prost« cone. Toda bojimo se, da se bo ((zavlačevalna, varljiva taktika...# nadaljevala tudi pri nas, ker je od dneva objave novembrskega stališča lista «La Zona Franca#, poteklo že več tednov. Nadaljevanje železniške konference na Dunaju Danes se bo na Dunaju nadaljevala železniška konferenca Jadranske zveze, v kateri so kot znano včlanjene državne železnice Jugoslavije. Avstrije in Italije. Omenjena železniška konferenca je bila 2. decembra prekinjena zaradi nasprotnih stališč prisotnih delegacij. Na konferenci se je namreč razpravljajo o znižanju železniških tarif za prevoz avstrijskega tranzita po italijanskem ozemlju na osnovi italijansko-avstrijskega sporazuma, podpisanega v Rimu 22. oktobra. Tako dvostransko reševanje pa bi seveda škodilo jugoslovanskim državnim železnicum, ki razpolagajo z najugodnejšima programa za prevoz blaga proti Trstu. Zaradi tega je prišlo na konferenci do ostro deljenih stališč glede razdelitve prometa na različne železniške zveze in tudi do prekinitve pogajanj do 17. decembra, Ponovno razbitje pogajanj bi predstavljalo resno nevarnost za tržaško pristanišče, saj bi pomenilo., izstop jugoslovanskih državnih železnic iz Jadranske zveze in t tem tudi pričetek ostre konkurenčne bitke V tej zvezi je zanimiva vest neke rimske agencije, da je bil pred nekaj dnevi sklenjen med Madžarskim državnim podjetjem ministrstva za zunanjo trgovino «MASPED» in jugoslovanskimi državnimi železnicami sporazum, ki urejuje prevoz madžarskega blaga po jugoslovanskih državnih železnicah. Istočasno so tudi uredili plačevanje železniških stroškov z madžarskim blagom. žaških podjetij in ustanov. V soboto bodo ob 16. uri podelili značke 99 delavcem In u-radnikom občine, 11 uslužben. cem občinske podporne ustanove in 77 delavcem in uslužbencem Javnih skladišč. Podelitve bodo v veliki dvorani • Krožka za umetnost in kulturo#. V nedeljo od 9.30 do 11 pa bodo podelili častne značke v tržaškem arzenalu 5o delavcem tega podjetja in v veliki dvorani že omenjene, ga krožka 152 delavcem različnih tržaških podjetij. Skupščina tiskarjev V nedeljo 18. t.m. ob 10. uri bo v Ul. Zonta skupščina, ki jo sklicuje sindikat tiskarskih delavcev. Na dnevnem redu sta sindikalna konsti-tuanta in izvolitev delegacije, ki pojde na kongres vsedržavne zveze tiskarskih delavcev CGIL, ZVEZA BIVŠIH PARTIZANOV z« Tržaško področje PRIREDI V NEDELJO 18. DECEMBRA OB 15. URI NA OPENSKEM STHtLISCU komemoracijo Pinka Tomažiča in tovarišev OB 14. OBLETNICI NJIHOVE MUCENISKE SMRTI POD FAŠISTIČNIMI STRELI. Sodelujeta pevska zbora iz TREBČ in BAZOVICE PO 21 MESECIH KONČNO REŠENO PEREČE VPRAŠANJE Ysi suspendirani delavci CRDA se do 31. januarja vrnejo na delo 95 dilavcev s« najprej vključi v preučitvene tečaju s prejemki specializiranih težakov ev znacK Podelitev značk — „velerano V soboto in ne d el j p hodo na štirih svečanostih m v prisotnosti predsednika inštituta zn proučevanje dela podelili značke »Italijanskega veterana dela# 389 delavcev, ki delajo pri istem podjetju že več kot 33 let. Skupno bodo podelili značke delavcem 34 tr- ZARftDI ODKLONITVE ZAHTEV ZVEZE PRISTANlSCNIKOV Včeraj so stavkali pristaniški delavci Stavka je trajala od 8. do 12. ure ia je bila stoodstotna • Protest delavcev pred pristaniškim poveljstvom Včeraj so vsi pristaniški delavci od 8. do 12. ure stavkali. Stavko je napovedala Zveza pristaniških delavcev, ker so oblasti odklonile njeno zahtevo, da bi bili tudi pristaniški delavci zastopani pri raznih diskusijah o njihovih vprašanjih v svetu za pristaniško delo in v drugih organih, ki se s temi vprašanji ukavarjajo. Sindikalna organizacija je namreč zastopana v omenjenih svetih že v raznih pristaniščih, kakor na primer tudi v Palermu, od koder je prišel sedanji pristaniški poveljnik polk. Bol-lo. Sindikati pa so zastopani celo v svetu za pristaniško delo pri ministrstvu za trgovinsko mornarico, ki je tudi sklenil, da se zvišajo tarife, o katerih pa tržaške pristaniške oblasti ne marajo razpravljati in ki so jih uveljavili zelo skrčene, tako da je znašal povišek samo 3 odstotke. Ta povišek pa smatrajo pristaniški delavci samo za predujem. S stavko so delavci protestirali tudi proti premajhnemu povišku tarif. Med stavko so se delavci zbrali na skupščini in poverili sindikatu nalogo, naj nadaljuje borbo za priznanje . vseh zahtev. Po skupščini je šla delegacija delavcev k polkovniku Bollu, ki pa je ni hotel sprejeti. Sprejel jo je podpolkovnik Be-nussi, ki pa ji ni dal nobenega zadovoljivega odgovora. Zato so ostali vsi delavci pol ure pred pristaniškim poveljstvom v znak protesta. Obvestilo upokojencem Zveza upokojencev CGIL sporoča: Ob izplačilu 13. pokojnine delijo te dni upokojencem, ki imajo pravico do zvišanja pokojnine in zaostankov, listke, na katerih je zapisano koliko poviška jim pri-tiče. Ob tej priložnosti so u- fotovili. da niso izročili tega istka vsem upravičencem, kakor tudi ne vdovam, ki imajo pravico do poviška. Vsi, ki menijo, da »o zaradi tega o-škodovani. naj se obrnejo na Zvezo upokojencev CGIL v Ul Zonta 2 v uradnih urah. • • * V soboto 17. t. m. ob 16. uri bo v Ul. Zonta 2 sestanek razširjenega odbora Zveze u-pokojencev. Stavka osebja urada za delo Snoči ob 18.30 je bila skupščina osebja urada za delo. Udeležencem skupščine so sporočili, da vladni generalni komisariat vztraja na negativnem stališču do njihOvih zahtev glede 13. plače. Zaradi tega so sklenili, da bodo danes ves dan stavkali. Nezakonito ravnanje ravnatelja ESSO Standard Ravnatelj rafinerije Esso Standard inž. Camus nadaljuje s svojimi omejevalnimi u-krepi v škodo delavcev. Sedaj bi hotel skrčiti dejavnost tovarniškega odbora v podjetju in se vmešavati v njegovo delovanje, čeprav se ga to prav nič ne tiče. Omejiti namreč hoče oprostitev od dela članov odbora, za strujo Delavske zveze pa sploh zahteva, da ne sme biti oproščen od dela noben njen predstavnik v odboru. Predlog za diskusijo o dokladi za menzo V rafineriji Aquila so se včeraj širile vesti, da je Delavska zbornica sprejela debato 7. Delavsko zvezo glede izplačila doklade za menzo v rafineriji. Doslej pa ni prejel sindikat petrolejskih delavcev o tem še nobenega obvestila od sorodnega sindikata Delavske zbornice. Vsekakor bi bili delavci z debato zelo zadovoljni. Zborovanje za zaščito volilne pravice V nedeljo 18. t. m. ob 11. uri priredi komunistična partija v Kinu ob morju javno zborovanje o temi; »Za zaščite volilne pravice, proti izbrisom iz volilnih seznamov, za demokratične volitve#. Govoril bo poslanec Giambattista Gianquinto, predsedoval pa bo odv. Pogassi. Včeraj so na uradu za delo končno sklenili sporazum, po katerem se bodo do 31. januarja 1956 vsi suspendirani delavci CRDA vrnili na delo. Kot je znano, so nekateri delavci suspendirani že od marca 1954, to je 21 mesecev. Takrat so sklenili sporazum, po katerem je ostalo doma nad 1.000 delavcev CrtDA. To število se je postopno nižalo in padlo na o-koli 300 enot. Sporazum so podpisali predstavniki obeh sindikatov, ravnateljstva CRDA i.l Zveze industrijcev. V glavnem se tiče delavcev tistih strok, za katere ni bila več možna zaposlitev. Po sporazumu bo ravnateljstvo CRDA ustanovilo tečaje za prekvalifikacijo, .ki jih bodo obiskovali- delavci raznih obratov, ki bodo glede starosti in sposobnosti najbolj primerni za‘ prfftčftev novega poklica. Tečaji se tičejo 85 elektrovarilcev in 30 delavcev raznih poklicev. Za varilce bodo trajali teoretsko-praktični tečaji 6 tednov oziroma 4, nakar bodo dodelili delavce za priučitev poklica na platforme. Za ostale poklice pa bodo dodelili delavce naposredno v delovne skupine določenih poklicev. Za obiskovalce elektrovaril-skih tečajev bo veljala plača specializiranih težakov. Ker traja delovni urnik za to skupino 36 ur na teden, bo ravnateljstvo dopolnilo mezde posameznikov s tedensko vsoto, tako da dobe enake prejemke kot doslej, ko so bili suspendirani, kot določa sporazum z dne 17. marca 1954. Ker se dopolnitev mezde nanaša na ure dejanske navzočnosti na delu, bodo za ure odsotnosti z dela odbili 1/36 omenjene mezde. Za časa nadaljnjih 4 mesecev usposabljanja na platformi bodo delali delavci po rednem delovnem urniku z mezdo specializiranega težaka ter dobe od ravnateljtva CRDA dopolnilno vsoto, da dosežejo prejemke, ki so jih dobivali za časa suspenzije. Za obiskovalce drugih tečajev bodo veljali enaki mezdni pogoji kot za elektro-varilce na praksi. Dopolnilne vaote pa bodo odbili od morebitnih akordnih dodatkov in nagrad. O mezdah delavcev po opravljeni 4-mesečni praksi do popolne priučitve novega poklica se bodo predstavniki obeh strank domenili kasneje, in sicer še pred 31. majem 1956. Ravnateljstvo CRDA bo usposobljene delavce na njihovo zahtevo pripustilo k Izpitom za novo strokovno kvalifikacijo. Za ostale suspendirane delavce se je ravnateljstvo, kot smo že zapisali v začetku, obve- zalo, da jih sprejme do konca januarja 1956 vse na delo. V soboto ob 10.30 bo na sedežu sindikata kovinarjev v Ul. Zonta 2 skupščina suspendiranih delavcev. Z nožem po prstu Med delom v mesnici Fa-bretto v Ul. Udine 26 se je včeraj dopoldne ponesrečil J6-letni vajenec Sergio Sic-cardi iz Ul. Verzieri 4. Z nožem si je porezal prst leve roke, V bolnišnico je prispel sam in so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Ozdravel bo v dobrem tednu. Nesreča mizarja Včeraj je bil pač nesrečen dan za mizarje. Med delom so se kar trije ponesrečili! četrti pa se je ponesrečil z motorjem. Približno ob 19. se je iz mesta vračal proti domu z motorjem «Guzzi» 32-letni mizar Stanko Grgič s Padrič št, 35. Ko je bil že mimo velikega ovinka pred univerzo je iz neznanih vzrokov, verjetno zaradi spolzke ceste, nenadoma zletel z motorjem vred na tla. Pri padcu si je zlomi levo ramo in se pobi po glavi. Z rešilnim avtom so ga kmalu nato odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Zdravniki pravijo, da bo ozdravel v 35 dnevih, če ne bodo nastale komplikacije. Z vespo v pešca Ko se je včeraj zjutraj 20-letni delavec Marino Caiazzo od Spodnje Magdalene 1525 peljal z vespo proti Ul. Bro-letto, je pred glavnim vhodom v ladjedelnico Sv. Marka zagledal skupino pešcev, ki so prav takrat šli čez cesto in hoteli stopiti v tramvaj. Naglo je pritisnil na zavore, a ker so mu odpovedale, je povozil 53-letnega Raffaela No-vara iz Ul. Lorenzetti 12. Motorist in pešec sta zletela na tla in se nekoliko poškodovala. Novaro se je pobil po desni nogi, Caiazzo pa bo levi. Odpeljali so ju v glavno bolnišnico,- kjer so Caiazzu nudili prvo pomoč, Novara pa sprejeli na opazovalni oddelek. Ozdravela bosta v nekaj dnevih. avtomobilih. V Ul. Trento je 20-letni Bruno Trento že odprl vrata nekega avtomobila z namenom, da bi kaj odnesel. Toda ni imel sreče, ker so ga agenti zasačili pri delu in odpeljali na varno. Dva njegova pajdaša, ki sta bila z njim, pa sta urnih nog zbežala; malo pozneje so enega aretirali, drugega pa še iščejo. Neka druga patrulja pa je v isti noči zapazila, kako je 38-letni Fabio Bombara iz Ul. Pozzo 16 hotel s silo odpreti vrata nekega avtomobila na Trgu Stare mitnice. Ker mu ni uspelo, je Bombara odšel PRVI DAN STAVKE SREDNJEŠOLSKIH PROFESORJEV Visok odstotek stavkajočih na tržaških srednjih šolah Po podatkih qen. komisariata je stavkalo na slovenskih šolah 90,2 odst. učnega osebja, na italijanskih šolah pa 93,1 odst. Stavka slovenskih in italijanskih srednješolskih profesorjev je včeraj dobro uspela, saj ni bilo pouka v nobeni srednji žoli. Slovenski profesorji so se udeležili stavke skoraj stoodstotno, sindikat italijanske srednje šole pa spo. roča, da se je udeležilo stavke 94 odstotkov profesorjev in ravnateljev. Včeraj sta izrazila solidarnost s stavko profesorjev tajništvo Delavske zveze in sindikat prehrambene stroke Delavske zveze. Po podatkih vladnega generalnega komisariata je stavkalo na slovenskih šolah 90.2 odst. profesorjev in ravnateljev. Profesorjev je stavkalo 79, v službo pa sta prišla samo dva, ravnatelji pa so stavkali 4, medtem ko jih je prišlo v službo 7. V italijanskih šolah se je udeležilo stavke 93,1 odst. profesorjev in ravnateljev. Stavkalo je 660 profesorjev, 40 pa jih je prišlo v službo; stavkalo je 13 ravnateljev, 11 pa je bilo navzočih v službi. Tudi če upoštevamo samo uradne podatke, vidimo, da so razen dveh slovenskih profesorjev stavkali vsi ostali ter da so se slabo izkazali samo ravnatelji tudi v primerjavi s svojimi italijanskimi kolegi. Novi odloki gen. komisarja Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata št. 35. ki je izšel 12. t., prinaša poleg odlokov, ki smo jih objavili predvčerajšnjim in ki zadevajo ustanovitev pokrajinskega odbora za urejevanje cen, predpise o sestavi komisije za posojila srednjim in malim industrijskim podjetjem ter predpise glede stanovanj za brezdomce, še naslednje odloke; Uradi vestnik prinaša tudi besedilo odlokov s katerimi se raztegnejo na Tržaško o-žemlje naslednji zakonski u-krepi, ki že veljajo v italijanski republiki: — Zakonodajni odlok št. 539 z dne 16.4.1948 in ministrski niim' Pa f odlok z Tne K10.1955 (objav- njim, in je tam skoraj že ^en y ura(jnem listu italijanske republike št. 238 od skoraj odprl vrata nekega drugega avtomobila. Komaj je odprl vrata avtomobila, je že začutil na ramenih roke agentov, katerim je moral slediti. Ob tri prste Avtomobilske miši zasačene pri delu V noči med torkom in sre-ko so agenti letečega oddelka kvesture opazovali nekatere malopridneže, ki radi brskajo in kradejo po tujih Med delom v mizarski delavnici «Gregoricchio Erosu se je včeraj ponesrečil 43-letni mizar Santo Požar iz Ul. Doda 27. Stroj, pri katerem je bil zaposlen, mu je nenadoma zagrabil levo roko in odrezal kar tri prste. Ponesrečenca so takoj odpeljali z rešilnim avtom v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na prvi kirurški oddelek. Ozdravel bo v dveh tednih, ostal pa bo brez treh prstov, ker mu jih je stroj popolnoma odrezal. 1410.1955), s katerim se prenesejo' nekatere^ naloge in pravice, ki so v zadevi tarif za konceslonirana podjetja za javno prevozno službo doslej pripadale medministrskemu odboru in pokrajinskim odborom za cene, na ministrstvo za promet, in se izdajo splošna navodila za občine in pokrajinske odbore za izvrševanje nalog, ki se tičejo prošenj za koncesijo za napravo filovij, žičnic, javnih avtomobilskih prog in tovornih avtomobilskih prevozov; — Zakon št. 1037 z dne 13.11.1955 (objavljen v U.L.I.R. št. 263 od 15.11.1955), ki spreminja z nekaterimi spremembami prejšnji zakonski odlok št. 836 od 16.9.1955, kateri se tiče podaljšanja in spremem- be davčnih predpisov za alkohol, ki je bil že raztegnjen na Tržaško ozemlje z odlokom vladnega generalnega komisarja št. 277 od 29.9.1955, v zakon; — Zakon št. 990 z dne 24.10.1955, ki ustanavlja državni sklad za socialno zavarovanje in pomoč za geometre; — Odloka predsednika republike št. 36 z dne 20.1.1953 in št. 1006 z dne 24.10.1955 (obj. v U.L.I.R. št. 258 od 9.11.1955), s katerima se je določila prodajna cena soli za industrijska podjetja, ki jo dobivajo po industrijski ceni; — Zakonodajni odlok začasnega poglavarja države št. 1004 z dne 9.9.1947, s katerim se je odobril sporazum, sklenjen v Rimu dne 4.7.1947 z vlado Združenih držav glede ameriškega programa za pomoč tujini; — Zakonodajni odlok začasnega poglavarja države št. 1577 z dne 14.12.1947 s kasnejšimi spremembami, ki določa predpise za obratovanje zadrug in njihovih konzorcijev in za nadzorovanje teh ustanov po ministrstvu; istočasno se razveljavita ukaza št. 298 z dne 15.10.1948 in št. 31 z dne 10.2.1951. s katerima e ZVU uredila to poslovanje in ustanovila ozemeljsko komisijo za zadruge; - Odlok komisarja za turizem z dne 29.10.1955 (U.L.I.R. št. 255 od 5.11.1955), ki vsebuje splošna navodila za izvedbo upravne decentralizacije v zadevah turizma in ki odkazuje številne države naloge izključno lokalnega značaja provincialnim ustanovam za turizem; - Zakon št, 1077 z dne 24.10.1955 (U.L.I.R. št. 269 od 22.11.1955), ki spreminja predpise, ki so prej veljali za stalno osebje v službi pri državnem gasilskem zboru in določa nove razpredelnice za posebne nagrade, ki pritičejo stalnemu in prostovoljnemu osebju za plačane usluge; - Z nadaljnjim svojim odlokom je vladni generalni komisar razveljavil člen VIII ukaza št. 117 z dne 25.5.1949. s katerim je ZVU prenesla na conskega predsednika dolžnosti in pravice, ki so priti-kale .komisiji za nadzor nad zidanjem ljudskih in ekonomičnih hiš glede sporov v tem poglgjlu v smislu predpisa členov 131 in sledečih e-notnega besedila, odobrenega kr. odi. št. 1165 z dne 28.4.1938; namesto tega začnejo znova veljati predpisi o-menjenih členov. NADALJEVANJE RAZPRAVE PROTI INDELICATU IR TOV. PRED POROTNIM SODIŠČEM Kar so v sedaj vsi preiskavi priznali odločno zanikajo Tudi obtoženi Ciave se iigoverja na nasilje policije - Giorgesi govori o svojih akcijah v bivši coni B Tudi včeraj zaslišani obtoženci so ves dan monotono zanikali najhujše obtožbe. Prvi je bil poklican na zagovor komaj 24-letni Giorgio Ciave, ki si je s svojim nepremišljenim korakom uničil zadovoljivo življenje in razmeroma lepo kariero. Bil je v službi pri Fiatu in zaradi sposobnosti je bil tudi cenjen. Govori se, da je mladenič pustil službo, da bi prišel do odpravnine, s ka. tero je nato kupil samokrese in nekaj denarja izročil pajdašem za začetek tihotapskega delovanja. Ciave sam Je izjavil, da je zapustil službo ker si je hotel sam postaviti delavnico. Delo pa mu ni šlo dobro od rok zarudi česar so ga dolgovi prisilili na slabo pot. Tudi on je ponovil kar sta že Indelica-to in Gasperazzo izjavila sodišču, da so hoteli samokrese, ki jih je finančna policija zaplenila 29. decembra lani pri Devinu, nesti v Tržič, kjer bi orožje izročili dvema tržiški-ma nepridipravoma Bollettiju in Fioru, ki sta imela namen oropati lastnico restavracije v S. Giorgio di Nogaro. Sam ni imel tega namena in se nikoli ni družil z Indelicatom in o-stalimi zgolj v kriminalne svrhe. Skratka, obtoženi Ciave je priznal 5 od 11 tatvin katerih je obtožen ter priznal, da je prispeval denar za nakup cigaret ameriškega izvora, s katerimi so hoteli tihotapiti v upanju na dobei zaslužek. Obtožbo, da je sodeloval z Giorgesijem in Orsi-nijem pri poskusnem roparskem napadu v škodo lastnika gostilne «Pri mostu# v Plav-jah, je odločno zanikal, čepi av je med policijskim zasliševanjem in pred preiskovalnim sodnikom zadevo pojasnil tako natančno, da bi bil dvom o njegovem sodelovanju skoraj nemogoč. Toda na policiji je izjavil mladenič, da si je vse izmislil. Preiskovalni organi so hoteli namreč izvedeti nekaj o roparskih napadih in tako si je vse izmislil in celo agente pe. ljal na prizorišče v Plavjah »Sem moral tako govoriti# je odgovoril mladenič na predsednikovo vprašanje zakaj je tako obrazložil policijskim a-gentom »Nimam dokazov, da bi potrdil, toda kar se je zgodilo Gasperazzu (ta je predvčerajšnjim izjavil, da so ga med zasliševanjem močno pretepli) se je dogodilo tudi meni#. Kaže pa, da je Ciave, ki je imel prvič opravka s policijo, med zasliševanjem marsikaj povedal; predvsem je omenil, in te njegove izjave so zapisane v zapisniku, ki ga je pod- f isal, da so začeli na pobudo ndelicata krasti avtomobile in iz njih. Nadalje so hodili na «izlete» po Furlaniji in si ogledovali mesta, kjer bi se dalo izvršiti kako tatvino. Najhuje pa je, da je mladenič pojasnil tudi načrt napada v S. Giorgio di Nogaru in ta njegov opis dokazuje, da so bili zelo nevarni elementi: Njihov namen je bil lastnico omamiti z debelo gumijasto cevjo in v primeru odpora tu. di streljati. Seveda je te izjave Ciave včeraj zanikal. Ze znani Carmelo Giorgesi je tudi našel izgovor za svojo obrambo: predvsem je zanikal obtožbo, da bi sodeloval pri tatvinah in tudi pri poskusnem roparskem napadu v Plavjah. Zanikal je tudi posest samokresa in se skliceval, da je tisti, ki so ga zaple. nili v njegovi sobi, last Orsi-nija, ki stanuje z njim, V zadnjih letih ni imel več nobenega samokresa. Nekoč ga je imel s privoljenjem angleške policije in narednika Rexa za katerega je izvršil nekaj akcij v bivši coni B. (sic! Njegov znanec in sostanovalec Orsini, obtožen poskusnega roparskega napada in posesti dveh samokresov, od katerih je enega prodal Indelicatu, je seveda tudi za nikal sodelovanje pri kakršnem koli kriminalnem dejanju, a je priznal posest samokresov. Enega od teh in sicer tistega, ki mu ga je policija zaplenila v predalu njegove mize v spalnici, je našel dan pred aretacijo med povratkom domov (sic!) v Ul. Rigutti. Mario Molek, zadnji glavni obtoženec šestorice, je zanikal sodelovanje pri kriminalni skupini, a je priznal nekaj tatvin in tihotapstvo s cigaretami. Na popoldanski razpravi je sodišče zaslišalo osebe obtožene nakupa in posesti ukradenega blaga kot Giuseppa Voucha in Amedeo Vidal, ki sta zanikala obtožbo ter pre-čitalo izjave odsotnega Me-rottija Giannonija, ki se tudi ne čuti krivega. Ostali, ki so obtoženi posesti in prodaje samokresov so vsi več ali manj priznali dejanja. Cesare Lofano, ki sicer ni bil v posesti samokresa pač pa se je vmešal pri prodaji, je na policijskem zasliševanju izjavil, da je med nekim izletom v Benetke Gasperazzom in Ciavom opazil, da So bili mladeniči ob eroŽeni in da je prisostvoval Gasperazzovi tatvini odeje v Padovi. Te izjave je sedaj kakor vsi ostali preklical. Najbolj žalosten pa Je položaj Molkovega brata Prima ta mu je pomagal pri razdiranju vozila, ne da bi vedel da Je Mario avto ukradel. Zaradi tega so ga obtožili posesti ukradenega blaga in kar je najbolj tragično, ga je gospodar, pri katerem je delal kot mehanik, zaradi tega odpustil z dela. Zadnji se je včeraj zagovarjal Savino Gallo, ki je Molku posodil avto, s katerim so nato mladeniči peljali cigarete v Cortino d’Ampezzo. Gal-la so tudi obtožili tihotapstva a mož je dokazal, da pri vsej zadevi ni imel prstov vmes in da je celo postal žrtev Molka, ki mu je ostal dolžan še del vsote za izposojeni avto. Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj Preds.; Rossi, tož.; De Franco, zapisn.; Tessier, obramba: odv. Morgera. Caravelli, Presti, Fast, Kezich, Bologna, Borgna, Chersi, Carlini, Arba-nassi in Sblattero. ( OliEDALlSČA ) GLEDALIŠČE VERDI Jutri za red A vseh prostorih prva predstava Auber-jeve opere «Fra Diavolo#. Opero bo dirigiral Franco Capuaria, v glavnih vlogah bodo nastopili: Ondina Otta, Vittoria Palombin-i, Agostino Lazzari, Renato Erco-Tani, Vali a no Mat ali, En-rico Čampi, Altredo Mariotti, Vito Susca. Zborovodja Fanfanl, režija Carlo Pl-cci nato. Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic za jutrišnjo premiero. ‘JltQ ZA TRŽAŽKO OZEMLJE DANES 16. t. m. ob 13. in ob 2U. uri v gledališču v KOPRU Ivan Cankar Mariin Kačar V NEDELJO 18. t. m. ob 16. in ob 20. uri na stadionu ePrvi maju Vrdelska cesta 7 Ivan Cankar Martin Kačur Opozarjamo cenjeno občinstvo, da zaradi tehničnih ovir ne bomo mogli s to predstavd gostovati v Borštu in Nabrežini. Ker so nedeljske prometne zveze zelo ugodne vabimo vso tržaško okolico, da si ti predstavi ogleda. Prodaja vstopnic eno uro in pol pred pričetkom vsake predstave pri blagajni dvorane. V TOREK 20. t. m. ob 20. url v BORŠTU Grimm - Škufca Janko in Metka DRUŠTVO SLOVENSKIH srednješolcev priredi JUTRI 17. t. m. ob 19.30 predavanje v UHci Roma 15-11 Predaval bo prof. Rauber »O SODOBNEM ŠPORTU#. Vstop prost. Vlale. 16.00: ((Kalvarija nekenia-tere», J. Chevier, R. Devill«’-Vittorio Veneto. 14.30: «SintlBn Egipčan#. Edmund Purčcm,«*' ne Tlernev. . Azzurro. 16.00: »Upor v bios# 11», Neville Braod, Emejle Mf .Ver. Strogo prepovedano n** doletnlm izpod 16. leta. . Belvedere. 16.00: «Največja Preo stava na svetu#. , Marconi. 16.00: «Pokol 7. konr-niškega polka#. Dale Robertson In Marv Mubpby. Masslmo. 15.30: «Tujka». Oretr Garson. Dana Andretvs. j.i Novo cine, 16.00: «Falwortn»“ grb#. Tony Curtis, J. Leigh-Odeon. 16.00: «Odisej», S. M»n' gano, Kirk Douglas. . Radio. 16.00: «Jetnik v rudniM"’ Garv Cooper. Susan Havw»r, Venezig. 15.30: «Trst. Spev H"* bežni«. .o. Skedenj. 18.00: «Hollywo<»^' utrinki# Kino na Opčinah. 18.00: ((Spon1 otrok# (Razdvojena srca). PETEK, 1«. decembra TltlST 1’OSŠTAJA A 13.00 11.30 Zabavna glasba: f Predavanje; 12.10 Za vsako*?., nekaj; 12.45 Kulturni ol>z,»30 12.55 Operetne melodije; L_.: Plesna glasba; 18.00 Mart Koncert /.a dva klavirja JJ) k ester; 18.30 Z začarane P°“le 18.40 Lahki orkestri; 19.00 tenorist Ferruccio Ta* lojO 19.15 Radi jska univerza; «g. Priljubljene melodije; 20.00 20.30 Offenbachove in Stol*" ; melodije; 21.00 Tržaški ktflhj,«, razgledi; 21.15 Francoske flva ne popevke; 21,30 Vokalni .00 *J svetovne književnosti in o*??" Obnavljanje dovoljenj za postajanje avtomobilov Županstvo obvešča vse privatnike in tvrdke, ki imajo posebno dovoljenje za postajanje in prehod vozil, izdano v tekočem letu z veljavnostjo do 31. dec., da morajo za e-ventualno obnovitev istih brez posebne prošnje, predložiti sedanja dovoljenja v V. oddelku sekcije I. občinske policije (občinska palača soba št 84). Ce pa so bila dovoljenja izdana V 1. 1954 in so opremljena z žigom, ki podaljšuje njih veljavnost do 31. dec. 1955, mora interesenti predložiti tudi prošnjo na kolkova-nem papirju za lir 100 in sicer v sobi št. 32 za obnovo. O Pokrajinski sindikat slikarskih in kiparskih umetnikov v Trstu in USIS organizirata v petek 16. dec. na sedežu v Ul. Galatti 1 večer s projektiranjem dokumentarjev o umetniških problemih. Program, ki se bo začel ob 18.30 in ki ga bodo ponovili ob 19.30, bo obsegal »Tehniko čopiča#, «Glasbeno slikarstvo#, «Alexander Calder# in še kra-tek film o refleksih svetlobe na predmete v gibanju. Vstop prost. O Pri ravnateljstvu javnih del je bila licitacija za oddajo del za gradnjo karabinjerske vojašnice pri Lipici za vrednost 21.600.000 lir. Dela je prevzelo gradbeno podjetje Ros-setti Luclo iz Trsta. tet; 21.50 Bach-Stokovsiki: ta in fuga v d-molu: 22.C svetovne književnosti in L1—, nosil; 22.15 Pestra operna ba; 22.45 Večerni ples. I II s i .. . 11.45 Komorna glasba; 'i,. Orkester Milleluci; 13.15 ni album; 14.45 Tržaška kultu kronika; 17.45 Koncert sopr^j, ke Margberite Perros; 19.15 w . na igra: 21.00 Simfonični c-ert, dirigira Herbert von rajan, prenos iz Torina. 14 «> I* K It Slovenska poročila: 6.30. ‘‘ 13.30. 14.30 19.30 In 23.30 „ llrvalska poročila: vsak dan 10 20 ...ji). Italijanska poročila: 6.15. »*•* 191)11 in 23.00 K 6.00 Jutranja glasba; 760 ledar, vremenska napoved’ poved časa; 7.05 Glasba ,zaf.ne: bro jutro; 7.30 Za naše *■ v. 11.00 Šolska ura: Noč n® čemi - P, Petrovlč-Njegoš: L,,. ski venec#; 11.30 Mladinske virske skladbe slov. skladate.;; izvaja pianistke: Tenja Struj ,e 13.45 Glasba po željah; 14 *9 jr kvintet «Niko Štritof#: l?-1 beni mozaik; 17.45 Belo in c.o|5 18.30 Operne melodije: Lci Šport; 20.00 Pojo domači v^ lahke glasbe: 20.40 Slavonsk' v( si: 21.00 Ivo Maletič-Ronjž0'^ Toženlre, 2. Gače moj - ii,30 zbor Slov. filharmonije; ger Prometej iz Bonna - L. v-i,tvR’ thoven ob 185. obletnici f0^ .4 i, «» \ l‘. ,4 - J A 327.1 ni. 202,1 m. 212.4 Pl«|). Poročila ob 5.00 6.00 13.00, 15.00. 17 00, 19.00. U t (fi ft.OO Radijski koJedac;, 0pe- Gospodiniski nasveti:. } ^e(kQP O V ponedeljek 19. t. m. ob 16. uri bo v veliki dvorani trgovske zbornice v prisotnosti podtajnika odv. Antonia Maxia ustoličenje druge sekcije posebne tehnično-upravne komisije za vojno škodo. Darovi in prispevki Ob sedmi obletnici smrti strifa Antona Miklavca daruje Mara Kette 1000 lir za Dijaško Matico. Izidor Maver daruje 1000 lir za Dijaško Matico. .retina^ glasba; 11.45 nik: Palček-malček: 1200 .jr [jr spored izvajajo pohorski m rlborski pihalni ansambel. .v. Kmetijski nasveti: 12.40 r ^ kc in ritmi: 13.30 Operni ^u. cert: 14.35 Želeli ste — PL' s šajte!: 15.15 Igra Edgar SeitKoiR svo.iim ansamblom: 15.30 UtUJL; jz literature - Kurt Tuchohjv Lev je pobegnil; 15.45 Poje fl.. šanl zbor I. gimnazije 16.00 Modni kotiček: 16.10 trtjo I. I0'v OD OČEDIM DO DADES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 15. decembra t. 1. se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo Je 14 oseb, porok pa Je bilo 8. POROČILI SO SE: mehanik Mario Carvaglia in gospodinja Maria Bazzana, učitelj Bruno de Vlit in učiteljica čierima Rlvarl, zidar Ernest Sancin in šivilja Nives Sancin, delavec Mario Na-dalin in šivilja Rine Radanicb, agent CP Gabriele Raspaolo m delavka Fiorella Volli. električar Claudio Dolce in šivilja Ada Su-ber. delavec Divio Santini in trg. pomočnica Maria Soave Zorze-non, natakar Bruno Nadalin Iti frizerka Giovanna Riccio. UMRLI SO: 76-letma Maria Garbin vd. Bison, 64-letn.a Marija Novak por. Prudente, 68-letnia Domenlca Dannicelli por. Trevlsi. 77-letni Antonio Bigot, C6-letni Matteo Burra, 65-letnl Giovanni Ausilio. 48-letna Isido-ra Crotlch, 74-letna F.miUa Cau-rlr, 81-letna Marija Kremser por. Riboni, 75-letni Vittorio Prlvileg-gi. 6(1-letni Mario Mos, 63-letni Salvatore Americo Lonoce, 79-letni Marino Torelll, 64-letni En-rico Fabrls. VREME VČERAJ Najvlšja temperatura 12,4, najnižja 8.6, ob 17, uri 9,6, zračni tlak 997,9. veter 16 km na uro jugo vzhodnik, vlaga 95 odst., padavine 30,7 mm. nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 11,6. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zonl. Ul. Settefontane 2; Mar-chio. Ul. Ginnastica 44: Rovls, Trg Goldoni 8; Rossetti, Lil. Schlapparelli 58; Harabaglla v Barkovljah in Nlcoli v Skednju,1 Rossetti. 15.00; «Tolpa desetih#, Raodolph Scott. J. Brando. Excels!or. 15.00: »Zgodilo se je v kaznilnici#, A. Fabrizi, A. Sordl, Mara Berhl. Penice. 15.00: »Škrlatna krinka#, T. Curtis. C. Miller. Nazionale. 15.00: «Otoški demon#, John P*yn«. M»ry Murphy. FUodrammatico. 15.45: »Alamo# (Napad štiri tisočev) Sterhng , Hayden, Richard Carlson. Superciiiema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.00: «Ljubezeri te čudovita stvar#, VVillialn Hol-den in Jennifer Jones. Astra Rojan, 16.00: »Bojna zastava#. Sterling Hayden in Alexia Smith. Capitoi. 15.30: ((Zadnjič, ko sem videl Pariz#. E Taylor in Van Johnson, Cristallo. 16.00: «Kajnova hči#, Jose Ferrer in June All.vson. Grattaclelo. 16.00: ((Izgubljeni sin#. Lana Turner. Edmund Purdom, Alabarda. 16.00: »Don Camlllo in on. Peppone#, Gino Cervi ,n Fernandel. Ariston. 16.00: «Alda», Sophia Loren in Louis Maxwell. Pojo: G. Becchi, E. Stlgnani. R. Te-baldl Arraonia. 15.00: «Johpny Guitar# Aurora. 16.00: »Celica 2455. hodnik smrti#, po Chesmannovl knjigi. Mladoletnim prepoved. Garibaldi. 15.30: «Ranč. Noto- rlus», A. Kennedv, M. Dletrich. Ideale. 16.00: «Amerikanec», G. Ford, C. Romero. Impero. 16.00; »Edenska dolina#, James Dean In Julie Hariis. Italta, 16 00: »Gospodar sem jaz#. M.vrlam Bru, Paolo Stoppa in Pierre Bertini. S. Marco. 16.00: «Divizl.ia Fol-gores, F. Tozzl. Lea Padovanl. Kino ob morju. 16.00: «Crna Eva# Moderno. 16.00: »Jetniki terne#, MHly Vltale, Folco Tajili. Savona. 15.30: #Devica iz doline#, Robert Wagner In Debra Paget. 10 danski simfonični koncert: Ljudje med seboj: 18.15 a ske narodne pesmi pojeta * ,»50 Bratuž in Janez Triler: Aq:j9 Igra trio Dorko Skoberne: *)oV, Poje Madrigal - Chor i2yil v ca (posnetki s koncerta 3.* • veliki filharmonični dvor»n .11 UV IZ 1.1 A 203o 17.30 Kulturni pregled. ,agi: Vesti: 20.45 Fabrizio 3*Lo«U», «Zgodba o zelo trudnem Igra v 3 dej. BOŽIČNA DREVESCA vseh vrst in posebne lepe >3^1^ eksemplare i srebrnih Jelk nabavite v Ul. VALDIRIVO (dvorišče) . Dostava tudi na d001 OBIŠČITE NAS PRED NAKUPOM I r it s Ul. sv Frančiška 20/lil tel. 17-338 •prejema 1D-serate. malt oglase, osmrtnic« u» --od 8. do 12.30 In od »0< 18. ure. TURISTIČNI URAD ADRIA EXPRESS Ul- Cicerone. 4 * Tel- 292^ Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu! I ZAHVALA Družina Križmančlč se toplo zahvaljuje vse"'’J1' so z njo sočustvovali ob bridki izgubi dragega oč a Antona Križmančiča Posebna zahvala pevskemu zboru, darovale*^ cvetja in vsem, ki so ga spremili na njegovi *a nji poti. Gropada, 16. decembra 1955 štvo nasilno razpustile. Zadnji predsednik društva je bil go-riški trgovec Ferdinand Ko- Privatnimi podjetji v vsem, ''ar zadeva rok trajanja kon-reslje, najemnine in dajatev; razlika je le v tem, da bo za Ustavitev dovoljenja za raz- lične in finančne možnosti OB SIOLETNICI seveda predvsem za neposredno zainteresirane ljudi! — Ki se jim zdi to pretirano, je minister Cortese pripomnil, da se v Etiopiji, ki se glede industrijskega razvoja nikakor rie more primerjati z Italijo, kjer imamo — če se ne ozira- na bogastva, so last države, in je zato povsem naravno, da si država pridržuje pravico do udeiežbe tako na dobičku, kakor na proizvodnji sami. Isto velja na pr. za hi-drdelektrična podjetja, ki u-porabljajo državno vodo, ven- Alikar si ne belite glave, kaj boste darovali * (j) m Tržaška knjigarna* VAM NiiDl VELIKO 1ZB1RO ^ znanih kroparskih umetniških izdelkov iz kovanega železa, kot na pr. LESTENCE, SVEČNIKE, PEPELNIKE in drugo — krasnih lesenih izdelkov priznane gorenjske umetnostne obrti — o-kusnih v usnje prevlečenih čutar in raznih vezenin z narodno motiviko Obiščite nas in razveselili boste svoje dragel Tržaška knjigarna TRST, III. Sv. Frančiška 211 Telelou 37 .138 službo• Niiu, Italijanska petrolejska industrija po zakonskem osnutku o tekočih gorivih 14. t.m. se je pred zbornic 1,ft komisijo zaključila splošna fl*bata o osnutku o tekočih lorivih. Znano je, da je ta osnutek ležal v predalih te komisije že od tedaj, ko je Fellova vlada odobrila ustrez-j H zakonski osnutek Togni-| Malvestiti. Pri tem vprašanju '• prišlo do nesoglasij tudi Ihiotraj Scelbove vladne koalicije, zlasti ker je takrat mednarodni petrolejski trust pod vplivom najmočnejših a-ikieriških petrolejskih družb »kušal izkoristiti okoliščino, da , v Jtaliji ni bilo ustreznega zakona, ki bi sistematično urejeval to vprašanje, pritiskal la Scelbovo vlado in skušal doseči monopolni položaj nad raziskovanjem in izkoriščanjem petrolejskih ležišč na i vtem državnem ozemlju, oziroma na vsem ostalem področju, ki ni bilo pridržano dr-Išvni ustanovi za tekoča goriva (ENI), to Je povsod, rasen v Padski nižini. Iz tega ni bilo seveda nič •h borba za italijanski petrolej 1« tekla dalje. Važnost vpra-Hnja, kdo bo izkoriščal, pred-. v*em pa, kdo bo prodajal ita-■ lijanske petrolejske proizvode Je v tem, da bi italijanski ! Petrolejski proizvodi utegnili : Predstavljati za mednarodni (*meriški) petrolejski trust j hevšečen pojav konkurence, se proizvodnja italijanske-*» petroleja odtegne neposred-j »emu vplivu in nadzorstvu ' Mednarodnega trusta. Jn o-^ krog tega bistvenega vprašanja se je vodila vsa bitka. Sedanji zakonski osnutek o tekočih gorivih, ki ga je z nekaterimi popravki komisija ! “Prejela, temelji na postavki, da bi v sedanjem položaju — ko je italijanska petrolejska 'idustrija šele na začetku — ne bilo pametno prepustiti državni ustanovi izključen monopol nad to gospodarsko delavnostjo, ker bi to ne bilo v korist čim bolj naglega razvoje na tem področju. Minister ** industrijo, Cortese, je v Jaključku splošne debate o tem osnutku pojasnil, da Je Položaj ENI v osnutku povsem 'renačen s privatnimi podjet-j'i kar bo ENI prisililo, da bo ' Posloval konkurenčno, če bo j kotel vzdržati tekmo z njimi. Tudi ENI bo moral predložiti Podrobno izdelan tehnično-fi-hančni načrt, ki ga bodo proučili skupno z ustreznimi načrti drugih privatnih podjetij, i h* tudi ENI bo podvržen kon-I troli nad uresničenjem načrta. . ENI i7pnaipn t drncrimi razlika je irstavitev iskovanje in izkoriščanje le-k>šč privatnim podjetjem zadoščalo ugodno mnenje tehničnega odbora, medtem ko bo l» izstavitev ustreznega dovoljenja državni ustanovi ENI Potreben tudi sklep ministr-'kega odbora, ki bo proučil Položaj na ustreznem petrolejem področju in dejanske *hnične in finančne možnosti državne ustanove. Glede področij, ki jih je mogoče dobiti v koncesijo, se zakonski osnutek ravna po obstoječem kanadskem zakonu, In to v bistvu iz istega razloga, zaradi katerega se je zavrnilo, da bi raziskovanje in izkoriščanje petrolejskih lsžišč pridržali izključno državni ustanovi ENI: z dajanjem v koncesijo manjših, površinsko določenih in omejenih področij se namerava zagotoviti uspešna konkurenčna borba med ENI in zasebnimi podjetji in tako prispevati k čim bolj naglemu razvoju petrolejske industrije v Italiji. Spričo okoliščine, da se je ta sistem dobro obnesel v deželah, ki danes prednjačijo na področju petrolejske industrije, ni razloga, da bi zavrli u-porabo tega sistema pri nas. kjer je ta industrijska dejavnost šele v povojih. Ob zaključku se je minister Cortese dotaknil še vprašanja državne, udeležbe na dobičku petrolejskih podjetij. Petrolejska ležišča, kakor vsa rud- na bogastva, in je zato da si država co do udeiežbe tako na bičku, darle z bistveno razliko, da le-ta vodo po uporabi vrnejo, medtem ko petrolejsko podjetje petrolej proda za svoj račun; in ko izteče rok koncesije. prepusti hidroelektrično podjetje vse naprave brezplačno državi, medtem ko petrolejsko podjetje ne prepusti državi nič, in pusti, po 20 letih, verjetno povsem izčrpano ležišče. Iz tega razloga predvideva zakonski osnutek državno u-deležbo na čistem dobičku peti olejskih podjetij v višini 25 odst. Ce k temu dodamo še davek na industrijsko dejavnost, ki znaša 35 odst. čistega dobička, bodo po tem zakonskem osnutku petrolejska podjetja dolžna odstopiti državi f?0 odst. svojega čistega dobička. Za tiste kroge — in tu gre mo na vse druge okoliščine — zelo »žejno« domače tržišče, zahteva od podjetij 55 odstotkov njihovega čistega dobička. Poleg teh dajatev bodo podjetja obvezana prepustiti določeno količino petroleja, in to ne glede na gospodarski uspeh njihove dejavnosti, ker je po mnenju ministra povsem naravno, da si država, ki je lastnik petroleja zajamči v vsakem primeru tudi del proizvoda. Mintster Cortese je izrazil prepričanje, da zakonski o-snutek ščiti splošne koristi dežele in da nikakor ne duši zasebne pobude, če se le-ta ne meša s tistimi monopolističnimi podjetji, ki težijo za tem, da si ustvarijo prevladujoč položaj na področju petrolejske industrije. Preden je šla Sotia Loren na neuspeli obisk na Norveško, se Je učila tudi poklona, toda tudi to Ji ni pomagalo. Doživela Je oseben polom Goriško Slovensko proslavlja deseto obletnico obnovitve Nova meja med Jugoslavijo in Italijo je goriškim planincem odvzela najbolj priljubljene cilje in s tem precej okrnila njihovo udejstvovanje V zadnjih letih preteklega stoletja so se tudi v Gorici pojavili prvi slovenski ljubitelji gori, vendar še ne v organizirani obliki. 2e v prvih letih tega stoletja pa je bila ustanovljena goriška podružnica Slovenskega planinskega društva, ki je krepko delovala, leta 1911 pa je bilo ustanovljeno samostojno Sloven- sko planinsko društvo. Društvo Je delovalo le nekaj let, nato je vojna prekinila vsako njegovo delovanje. Po končani vojni je bilo društvo obnovljeno ^n je z uspehom delovalo do 4. novembra 1926, ko so fašistične oblasti društvo nasilno razpustile. lich. Konec leta 1945' so slovenski planinci v Gorici pričeli akcijo za ustanovitev odnosno obnovitev Slovenskega planinskega društva v Gorici. 16. decembra 1945 so se zbrali številni planinci v dvorani Ljudskega doma na ustanovni občni zbor, ki je sprejel pravila. Tedanja zavezniška ob- Skupina članov goriškega Slovenskega planinskega društva 19. septembra lani na Kaninu ROJSTVA AVTORJA ROMANA «POP CIR AI POP SPIRA » Jf • Sfevan Srema c /e v svojih delih verodostojno prikazal živ-fen je, navade in težnje malega človeka» tedanje Srbije V Nilu so prejšnji mesec sveto n način proslavili **oletntco rojstva književni-Stevana Sremca, znane-in priljubljenega srbske-0a humorista »n satirika. Diegov spomin kot človeka J" leposlovnega ustvarjalca f° počastili v okviru »Ted-'“i Stevanu Srem ca«, v te-h katerega so se vršila ’a?na predavanja o njem ‘n 'njegovem delu. Odprta •’* bila tudi razstava njega-v*h rokopisov, tako da se s tem jasno določil od-P*5*, ki noj ga sodobnost t-,fIn nasproti njemu kot e-n*»uu izmed predstavnikov •rbslfe književne tvornosti. ‘Stevana Sremca morda rej ne gre prištevati med ''Ulove srbskega leposlovja, *odn kar je ustvaril, ima ,vojo neizpodbitno vred-n°*t, a to je treba poudari-** le posebno, ker se to v Pr*teklosti ni storilo v do-v°l jni meri. Nekateri nje-Vbvi sodobniki, posebno oni 4 naprednejšimi, revolucio-n®rnimi pogledi na svet in *'teraturo ter njeno vlogo, n'*o Sremcu priznavali pra-cene, namreč kar zade-V* njegovo književno u-•tvarjalnost, pa čeprav nje-Uo”im delom niso odrekali '“'»etniike kvalitete. Sremac, j’ *e je s svojimi konserva-,lun»nu nazori od teh razlikoval, je temu morebiti res lBI izraza tudi v svojih de-vendar so bila ta v “Slojnem tako natančen in "Srodostojen prikaz tivlje-"I®, navad, težigi in nazo* f°u tako imenovanega majh-^Oa človeka takratne Sr-'le, tako objektivna anali-njegovega dejanskega , riške Slovence. Z uvedbo obmejnega paBii se nudi Slovenskemu planinskemu društvu v GoriCi možnost izletov na številne vrhove, ki spadajo v ta pas in ki so bili dolga leta le vaba za Goričane. Slovenskemu planinskemu društvu želimo še mnogo let življenja in čimveč uspehov. edenski kotiče k • Zena • otrok • c om • gospodin stvo • modi a0 TE DN! JE BIL V LJUBLJANI USTANOVNI OBČNI ZBOR ZŽD ZA SLOVENIJO Zveza ženskih društev Slovenije in njena vloga v reševanju družbenih vprašan) Ob tej priliki so v L|ub>jani razpravi|all tudi o prehrani - Poudar. Jena je bila potreba po Izbojšanju kmetijstva in trgovine Na IV. kongresu AF2 Jugoslavije ieta 1953 v Beogradu je bila ustanovljena Zveza ženskih društev, z nalogo reševati vsa vprašanja, ki zadevajo ženo, otroka in družino. V Sloveniji so izvolili iniciativni odbor Z2D, 13. decem. bra letos pa je prišlo v Ljubljani do ustanovnega občnega zbora, na katerem so delegatke in zastopnice raznih družbenih organizacij izvolile republiški odbor Zveze ženskih aruštev Slovenije. Zbora sta se udeležili tudi tov. Lidija SentJurčeva in Vida Tomšičeva, poročilo o dejavnosti žena v Sloveniji pa je podala tov. Angela Ocepkova. Poudarila je. da je Zveza Ženskih društev ob reorganizaciji AF2 kljub začetnim težavam začela vse širše in bolj sistematično reševati probleme, ki s* tičejo žena v raznih družbenih organih, v organizacijah in oblastnih organih. Poročilo je prikazalo delo žena tudi v sindikalnih organizacijah, kjer stopa v ospredje zlasti zaščita v industriji zaposlene žene, dalje delo zadružnic, dotaknila pa se je tudi dela žena v Društvu prijateljev mladine, kjer se zrcali skrb za o-troke in delo v okviru organizacije Rdečega križa, ki je prevzel težišče pri zdravstveni vzgoji prebivalstva. Tov. Lidija Sentjurčeva, ki je sodelovala v razpravi, je pojasnila zbranim delegatkam iz vse Slovenije, kako daleč je napredovalo delo pri pripravljanju raznih zakonov, ki bolj ali manj zadevajo ženske. Dopolnitve in spremembe zakonov je zahteval dosedanji družbeni razvoj. Omenila je spremembe, ki naj bi jih vseboval zakon o bolniškem zavarovanju, zatem načela o-cnutka zakona o pokojninah, revizijo uredbe o otroških do- datkih. Navedla je še, da sta v razpravi zakon o skrbništvu in finansiranju otroških ustanov. ZZD Slovenije je ob tej priliki pripravila tudi posvetovanje o prehrani prebivalstva v Sloveniji, posvetovanje, ki je bilo 11. in 12. decembra. O problemu prehrane prebivalstva je govorilo pet referentov. Dr. Damjana Bebler je prikazala glavne pomanjkljivosti pri prehrani prebivalstva in njih kvarne posledice za zdravje ljudstva. Ostale štiri referate so podali Andrej Petelin, predsednik Kmetijske zbornice LRS, ki je govoril o kmetijskih problemih, ing. G. Albert Nučič, ki je govoril o predelavi živil in živilski in- dustriji. Zanimiv je bil tudi referat Mare Dermastijeve o preskrbi prebivalstva z živili in referat ing. Emila Letonje o kvarjenju živil. Andrej Petelin je obrazložil naravne m ekonomske pogoje za razvoj kmetijstva v Sloveniji in poudaril zlasti gojitev krompirja, zelenjave, sadja, vina in drugih prehrambenih artiklov. Prikazal je tudi potrebo po razširitvi vrtnarstva, predvsem okrog mestnih središč. Tudi v živilski industriji bi v Sloveniji dosegli večje u-spehe, če bi se — po mnenju predsednika Kmetijske zbornice — posluževali boljših in sodobnejših metod dela. Tudi tov. Mara Dermastja je poudarila, da se bo prehrana zboljšala le, če se' izboljša kmetijstvo in če bo tudi trgovina bolje opravljala svojo nalogo. Med številnimi diskutanti je spregovorila tudi tov. Vida Tomšičeva, ki je izjavila, da se glede nakazanih pomanjkljivosti v prehrani, kmetijstvu. trgovini in živilski industriji ne sme pričakovati lešilnih ukrepov od zunaj, marveč da je rešitev raznih problemov odvisna od dejavnosti vseh žena in od slehernega posameznika. Kupna moč prebivalcev je naglo narasla, niso pa narasle dobrine in zato je treba pridelati več blaga. Do tega pa bo prišlo, če Do tudi v kmetijstvu dosežen večji napredek. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK ZA DEKLETA IN MATERE ] ECo deklica ] 30 sta ja žena V organizmu imamo najrazličnejše žleze, ki izločajo svoje. produkte neposredno v kri, to so žleze z notranjim izločevanjem, ki jih imenujemo tudi krvne ali žleze endokrine. Njihovi sokovi, hormoni, ima-m tajinstven vpliv na človekovo rast in delovanje raznih organov. V lobanji je pod možgani mala žleza, ki se i-menuje hipofiza in je sestavljena iz dveh režnjev. Iz prednjega režnja prehajata v kri dva hormona: eden pospešuje' organov, v prvi vrsti na maternico in dojke. Prednji reženj hipofize je torej nekak motor za seksualne funkcije. Pod vplivom spolnih hormonov se konča pri člooeku o-troška doba življenja in pričenja doba dozorevanja. Zunanji znak tega prehoda je pri deklici prva menstruacija. Prva menstruacija nastopa v tropskih krajih že med osmim m devetim letom, v severnih krajih pa šele med 16. in IS. letom. Pri nas dobivajo deklv tast telesa, drugi pa vpliva. ce prvo menstruacijo med 13. na razvoj jajčnika in urejuje m IS. letom. Pojav menstrua-njegovo delovanje. Jajčnik a- cije. same ni odvisen samo od li ovarij ne producira samo jajčec, temveč tudi nekatere hormone. Tudi hormoni vpli-1 n.enstruacijo že z 10 do 12 vajo na razvoj in delo snolnih! leti na četudi »n se niihoue podnebja, temveč tudi od rase. Tako dobivajo Židinje Stin praznične oblekce za naše najmlajše, ki so radi vedno lepo oblečeni Tri vrste potic Kako napravimo primerno testo, rozinov, orehov in preprost čokoladni nadev Testo: pol kg moke, četrt l mleka, 2 dkg kvasa, zravnana kavna žličtca soli, limonina in pomarančna lupinica. ržlica ruma, 6 dkg sladkorja, 3 rumenjaki, 10 dkg surovega ali 1 dkg kuhanega masla ali pol dl olja. Presejano moko postavimo na toplo, da se pogreje. Posebej pristavimo kvas (razdrobimo ga v lončku, mu pn-denemo 2 do 3 žlice moke, žlico sladkorja in toliko mlačnega mleka, da dobimo gosto kašnato zmes, ki jo denemo na ne pretopel prostor, da vzhaja). Medtem stepemo v lončku ali kotličku ostalo mleko, rumenjake, sladkor, sol, nastrgamo pomarančno ali limonino lupinico in vse malo pogrejemo. Potem pri-denemo temu še raztopljeno maslo in rum ter vse skupaj zlijemo v moko, ki ji pri-denemo še vzhajan kvas. Vse to zmešamo v testo, ki ga potem stepamo tako dolgo, da ie loči od kuhalnica in sklede. Nazadnje zdrgnemo testo skupaj, ga pokrijemo s pogretim prtičem in postavimo na toplo, da vzhaja. Ce mislimo napraviti več potic — seveda iz večje količine testa — razdelimo že shajano testo ra hlebčke, ki jih dobro pogne-temo in denemo na toplo, da znova vzhajajo. Dobro vzhajano testo razvaljamo na pomokani deski ali prtu v pravokotno obliko. Namažemo ga s poljubnim nadevom; tesno zvijemo, denemo v pomaščen In z drobtinami potresen model za potice, v katerem naj še enkrat vzhaja. Ko naraste za dvakratno množino, denemo potico v peč ali pečico in jo pečemo približno dobro uro. ROZINOV NADEV: IS dkg surovega masla, 10 dkg sladkorja, 3 do 4 rumenjaki, limonina lupinica, sneg iz J beljakov, po potrebi še malo smetane (sladke ali kisle), 40 do 60 dkg rozin, pest dobrih drobtin. Masio, sladkor in rumenjake zmešamo, pridenemo nastrgane limonine lupinice, malo smetane in nazadnje *rd sneg iz beljakov ter s tem namažemo razvaljano tajto. Oznažene, oprane in nato na toplem osušene rozine potresemo po vrhu nadeva. OREHOV NADEV: četrt kg sladkorja, 2 dl vode, 40 do 60 dkg orehovih jedrc, 8 dkg surovega masla, 1 dl pogretega medu, 2—3 rumenjaki, po potrebi nekaj žlic smetane, ruma po okusu (2 do 3 žlice). Sladkor polijemo z vodo, da ga le-ta pokrije, in vse skupaj prevremo; potem pridenemo temu zmlete orehe, potegnemo posodo na rob štedilnika ter primešamo sladkorju in orehom še vse ostalo. PREPROST ČOKOLADNI NADEV: 20 dkg surovega masla, 20 dkg mehke moke, četrt, do pol l mleka, 20 dkg sladkorja, 20 do 25 dkg čokolade ali 10 dkg kakaa (v tem primeru dodamo še 10 dkg sladkorja), vanilja. Maslo raztopimo, mu pridenemo moko. ki jo pražimo in, še preden zarumeni, zalijemo z mlekom in prevremo. Mlečno prežganje naj bo tako gosto Rot navadna krema. Potem. mu primešamo še čano čokolado, sladkorja m vanilije po okusu ter vse skupaj ohladimo. Ce bi bil nadev pregost, ga lahko razredčimo z rumenjaki ali pa z mlekom. Kako pre|»re$lni4> nenreče m plinom Ker se zelo pogosto dogajajo nesreče, ki jih povzroča plin, ni morda brez pomena navesti nekaj navodil, da bi se takim nesrečam izognili. Takoj ko začutimo v sobi c!uh po plinu, moramo odpreti okna in ne smemo prižgati vžigalice, kajti to bi povzročilo eksplozijo; prav tako v istem času ne smemo ugasniti ali prižgati elektrike, kajti iskra stikala prav tako lahko povzroči v prostoru, napolnjenem s plinom, eksplozijo. Kadar ugotovimo, da je pipica odprta, plamen pa pogašen. ne smemo takoj prižgati, ampak moramo prej prostor dobro prezračiti. Da ne bi o-genj stalno ugašal, ne smemo napolniti loncev do vrha, kai-ti tekočina, ki kipi, pogasi plamen. Paziti morama tudi, da najprej prižgemo vžigalico in šale nato odpremo pipico in ne obratno, kajti dovolj je le nekaj trenutkov, da plin napolni prostor. Tukaj namreč ne gre samo za nepotrebno potrato plina, ampak s tem lahko tudi preprečimo nesrečo, ki bi nastala, če bi v istem trenutku morali k telefonu ali k vratom. Samo po sebi je razumljivo, da preden gremo od doma ali preden gremo spat, zapremo varovalko pri števcu. Vse plinske pipice morajo biti tudi dovolj odporne, kajti lahko se zgod', da se odprejo, če se Jih samo mimogrede dotaknemo. družine že pred davnimi leti preselile v severne kraje. Obstaja tudi nekakšna indici* uualno.it po družinah, kjer na primer prično hčerke men-struirati v isti starosti kot je začela mati. Prav tako odloča o začetku menstruacije tudi konstitucija, temperament, barva kože itd. Ko je deklica popolnoma zrela, preneha rasti, zato zgodnja spolna zrelost skrajšuje dobo rasti in zato so južnjaki, pri katerih nastopa spolna zrelost razmeroma zgodaj, po rasti manjši kot severnjaki. V puberteti je vpliv hormonov na razvoj organizma silno izrazit. Pod vplivom hormonov jajčnika se napno dojke, boki se razširijo in zaoblijo, pazduha in zunanja spolovila se obraste jo z dlakami, skratka, razvijejo se sekundarni spolni znaki in izraz lica ni več otroški, temveč postane izrazito ženski. V iej dobi je treba s pravilnimi higienskimi ukrepi podpirati ter morda včasih celo popravljati naravo, da se deklica harmonično razvije v žensko. Prva menstruacija je za vsako deklico prav gotovo velik pretres, posebno še, če ne ve prej nič ° njej, odnosno ji ni nihče prej v lepi obliki objasnil njenega pomena. Deklica, ki bo vedela, da je menstruacija popolnoma normalen fiziološki pojao, ki spremlja pri spolno zrelih ženskah ovulacijo. to je dozoritev jajčeca, bo teaa dogodka vesela, kajti zavedala se bo, da je prav s tem dogodkom postala prava ženska, ki je sposobna, da postan e nekoč mati. Ta zavest bi morala biti velika opora vsem tistim, ki se čutijo v puberteti zapostavljene in preganjan*, ter tistim, ki mislijo, da jih nihče ne razume. Ce se boao v tej stiski, ko morda res ne najdejo nikogar, ki bi se mu razodele in s komer bi se lahko porazgovori-ie, zavedale, da jim je narava s tem, da so postale plodne. naklonila najuečji dar. ki pa more človek sploh prejeti, tedaj jim bo samota v tistih dneh in letih prehoda od deklice do ženske dosti lažja. Vendar s tem, da je deklica postala plodna, še ni rečeno, da naj bi takoj postala mati. Za to je treba mnogo časa, da se telo in duh razui-jeta in da dorasteta tej veliki nalogi, [n od te dobe čakanja je odvisna v veliki meri vsa kasnejša sreča v življenju. Res je težko mladim dekletom držati v današnjih razrvanih časih pravo smer ir obdržati tisto, kar ji je naklonila narava neomadeževa-no za veliki cilj, ki bi ga morala imeti vsaka ženska, to ja za otroka. Ze po naravi so ženski dodeljene posebne naloge, da ro-ai in vzgaja za življenje sposoben naraščaj. Zaradi tega je treba, da v vsem življenju obdrži fizične in duševne lastnosti ženske. In na to je tre-b a paziti predvsem v dobi pubertete. Zenska se v puberteti po navadi zelo bavi » športom. Vendar je treba tu vedno misliti na to, da je treba gojiti šport le do tiste meje, ki ne škoduje niti zdravju niti kulturi duha. Zenski šport mora voditi račun o fizioloških procesih in fizioloških nalogah ženske. Ideal ženske lepote mora biti skladen z ženskim značajem. Zenska mora ostati ljubka v kretanju. v elastični hoji, sploh v gibanju mišic, mimiki in tudi v modulaciji glasu. TRBOVCI, OBBTHim IH BOSTIINIČABJII Novoletno številka »PRIMORSKEGA DNEVNIKA* bo imela večji obseg in višjo naklado, zato prosimo da nam pošljete svoje novoletne in božične oglase ter voščila najkasneje do 22. t.m. Lahko tudi samo telefonirate na štev. 37338 Uprava PRIMORSKEGA DNEVNIKA frimorsjci dnevnik — > — 18. decembra 1955 PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — J«. deeembr« IM? ENESKI DNEVNIK B - EGIPT uliiftUi ZA ISTOČASNO IZVEDBO POKRAJINSKIH IN OBČINSKIH VOLITEV psdi »Al novi poziv m odstop vsem ohžiiuiliiM upravam v pokrajini Poziv, naslovljen samo na levičarsko občinsko upravo v San Pieru ob Soči, predstavlja podlago za raznovrstna tolmačenja Pred dnevi je bila v San Pieru ob Soči izredna skupščina socialdemokratske stranke, na kateri sta bili sprejeti dve resoluciji, od katerih je po našem mnenju večje važnosti tista, ki poziva občinsko upravo, naj poda v bližnjih mesecih demisijo, da se s tem omogoči istočasna izvedba po. krajinskih in tudi občinskih volitev v prihodnji spomladi- Resolucija se povsem sklada z resolucijo pokrajinskega kongresa PSDI v Uradiški, naj bi občinske uprave s svojimi predčasnimi odstopi omo. gočile istočasno izvolitev pokrajinskih in občinskih svetov, s čimer bi bilo državi prihranjenih nekaj milijonov lir. Prepričani smo, da je javnost na splošno predlog sprejela z zadovoljstvom. Tudi v vašem listu smo o njem izrek, h svoje por oljno mnenje. Z demokristjanske strani, ki ima največ občin goriške pokraji-n• pod svojo upravo, ni prišla nobena izjava, ki bi dala slutiti, da je večinska stranka na Goriškem pripravljena odpovedati se test- ali sedemmesečnemu upravljanju, da bi t tem omogočila istočasne spomladanske in občinske vo. litre. Čeprav smo mnenja, da je predlog PSDI umesten, ne moremo mimo dejstva, da m bil predlog poslan vsem občinskim upravam v pokrajini. S tem korakom je občinska se k. cija PSDI napravila prece-dens, po katerem moremo sklepati, da skuša spraviti pred alternativo levičarsko občinsko upravo, ki bo prav gotovo spoznala pravičnost takega koraka, vendar verjet. no ne bo tega napravila, preden ne bo s strani številnih demokristjanskih občinskih u-prav, med katerimi so tudi demokristjanske občinske u-prare r Gorici, Tržiču, Krmi-nu, Gradiški itd. prišlo zagotovilo, da se strinjajo s -socialdemokratskim predlogom- Umestno bi bilo, če bi pokrajinsko vodstvo PSDI našlo, vilo vsem občinskim upravam in političnim organizacijam tvoj predlog, da bi odpravila morebitna bolj ali manj upravičena sumničenja, da je bil napravljen ta korak PSDI v funkciji krščanske demokracije proti delavskim strankam. Kolikor smo lahko spoznali iz raznih resolucij in obnašanja socialdemokratskih občinskih svetovalcev smo priili do spoznanja, da je PSD/ v naši pokrajini končno stopila v o-pozicijo proti demokristjanske-mu monopolu, ki predstavlja resno nevarnost za demokracijo, v kolikor ima DC monopol v pokrajinski in občinskih upravah. Zatorej bi prej pričakovali poziv na močnejše občinske u-prave, na primer na goriško alt triiiko občinsko upravo. RAZPRAVI NA PRF.TUHI Dve oprostitvi zaradi pomanjkanja dokazov Na preturi so razpravljali o dveh prometnih nesrečah, ki sta se dogodili pred sedežem pokrajine in na Komu. Okoli 20, ure 17. maja lani se je z avtomobilom »Fiat 1100», GO št. 8303 peljal s kolodvora proti središču mesta 37-letni elektromehamk Claudio Lovko iz Raštela 12. Ko se je v deževnem vremenu pripeljal pred sedež pokra, jine, se je s prednjim delom avtomobila s precejšnjo silo zaletel v kolesarja — 42-let- nega Maria Cusulina, mehaniku iz Krmina ter sedaj stanujočega v Ul. Manzoni 1 v Gorici. Cusulin je imel odprt dežnik. Trčenje je bilo zelo hudo. Po prevozu v bolnišnice so mu zdravniki ugotovili pietres možganov in zunanje poškodbe. Zdraviti se je moral ve( kot 40 dni. Na razpravi je Lovko potrdil svoje izjave na prvem zašli, šanju, da je Cusulin nekaj trenutkov preden je privozil do njega iz neznanih razlogov zavil na levo proti cestnemu središču, kar je povzročilo neizbežno trčenje. Pretor je motociklista opro. stn zaradi pomanjkanja dokazov. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen tudi 24-let-m zidar Elio Furlan iz Ul. Ascoli v Gorici. Zagovarjal se je zaradi nesreče, ki se je 18, avgusta lani pripetila na Kornu pred vojnim muzejem in pri kateri se je hudo poškodoval 44-letni Bruno Sussi iz Gorice, Ul. Brolo 9. Sussi se je tistega dne pripeljal s kolesom po Ul. Silvio Pellico in zavil v Ul. Carduc-cl Za njim se je pripeljal tudi Furlan in ga hotel prehiteti. Tedaj ju je hotel prehiteti neki avtomobil. Furlan je prvi zaslišal ropot motorja in je Sussija opozoril na nevarnost. Na razpravi je priznal. da je morda prvi s komolcem dregnil Sussija ter povzročil njegov padec. Najprej je kazalo, da so rane ozdravljive v nekaj dneh. Po treh dneh pa je šel na pregled, kjer so mu ugotovili zlom kolka. Zdraviti se je moral 120 dni. Furlana so o-prostili zaradi pomanjkanja dokazov. nico 13.700, z izrednim uovo-ljenjem pa 19. S potnim listom je odšlo 797, prišlo pa 835 italijanskih državljanov. S tujimi potnimi listi je odšlo 573 oseb, prišlo pa jih je 499. Iz Jugoslavije je prišio 561 avtomobilov, tja pa jih je odšle 633. Prišlo je tudi 343 tovornih avtomobilov, odšlo pa 352. Pripeljali so 59.734 stotov blaga, odpeljali pa 2.664 stotov. Iz zgornjih številk se vidi, da je obmejni promet na Goriškem zavzel zelo velik obseg. Obmejni organi so se med tem časom že tako izurili. da opravljajo svoje delo, ne da bi bilo treba ljudem po nepotrebnem izgubljati času s čakanjem. Danes seja mestnega sveta Danes ob 18. uri se bo nadaljevalo zasedanje občinskega sveta. Na dnevnem redu so vprašanja navadnega u-pravnega značaja, ki niso bila izčrpana na zadnji seji. Zimovanje SPD v Kanalski dolini Kot vsako leto bo SPD tu di letos priredilo zimovanje v na Ukvah Kanalski dolini ki bo od 27. t.m. do 6. januarja 1956. To velja seveda za primer, da bodo snežne razmere ugodne. Celotna oskrba s hrano in prenočiščem za ves čas zimovanja znaša za člane 5.000 lir, za nečlane pa 6.000 lir. Vožnjo tja in nazaj se plača posebej. Vpisovanje pri Darku Šuligoju do 21. t.m. Tam dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Saje so se vnele V stavbi Minora Minaria v Ul. Alviano 16 in sicer v stanovanju Bruna Vozila so se včeraj vnele saje v dimniku. Gasilci so ogenj pogasili v dveh urah. dežurna lekarna Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korito Italia 4 - tel. 25-76. DAROVI IN PRISPEVKI: Izidor Maver daruje 1000 lir za Dijaško Matico. Lanterno d’oro so dali v najem Na zadnji seji pokrajinskega odbora so razpravljali o prošnji Alda Barbariola, da se mu da v najem karakteristični lokal «Lanterna d‘oro» na gradu. Odbor je prošnji u. stregel. Sestavili so komisijo kateri je bila poverjena naloga, da sprejme na podlagi konkurza tehničnega pomočni. ks v pokrajinski tehnični u-rad. Na prihodnji seji pokrajinskega sveta v soboto ob 16 uri v dvorani občinskega sve. ta bodo razpravljali o proračunu za leto 1956, imenovanju preglednikov računov za leto 1954 in še o nekaterih drugih vprašanjih. INTERPELACIJA PREDSEDNIKU POKRAJINSKEGA SVETA Zunski železniški vozni red Gorica-TrsI (Videm) Preprečiti strogo nadzorstvo prefekture nad občinskimi upravami Pokrajinska svetovalca KPI se sklicujefa na raz-sodbo kasačijskega sodišča od 21. januarja 1954 Pokrajinska svetovalca Silvino Pole-tto in Fulvio Ber-gamas sta poslala predsedniku pokrajinskega sveta interpelacijo, v kateri se sklicujeta na diskusije nekaterih občinskih svetov naše pokraji- ODHOD1 Z GORIŠKE POSTAJE PROTI TRSTU: 0.13 (D), 6.01 (A), 6.56 (A). ,.740 (D.) ........... fe.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), ne 2aracjj strogega nadzorstva 13.55 (A), 15.49 (A), 17.16 iDD), 18.31 (A), 20.02 XA)„ 21.23 (D). PROTI VIDMU: 5.20 (A). 6.41 (A), 7.56 (A), 6.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D)*, 13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 5.17 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D)*, 13.52 (A), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). IZ VIDMA: 0.12 (D), 5.59 (A), 6.54 (A) 7.39 (D)*, 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18 27 (A), 19.56 (A), 21-21 (D). (• Ne vozijo ob nedeljah in praznikih). Obmejni promet v novembru Prišlo je 23.000 oseb odšlo pa okoli 20.000 Po podatkih obmejnega u-rada je odšlo v novembru čez 15 obmejnih blokov v goriski pokrajini 19.440 italijanskih državljanov, prišlo pa je 22.858 jugoslovanskih državljanov. Cez obmejne prehode le šlo s propustnico za kmete 2.910 italijanskih državljanov, z na. vndno propustnico 16.500. z izrednim dovoljenjem pa 30. Z jugoslovanske strani pa prišlo s propustnicami odbora prefekture. Zaradi tega opozarjata predsednika na odločitev državnega sveta od 11. marca letos, ki je bila objavljena na strani 125 marčne revije #11 consiglio di Sta-to». S prej omenjeno odločitvijo je državni svet na plenarnem zasedanju v skladu z razsodbo kasacijskega sodišča od 21. januarja 1954 potrdil, da sta z obnovitvijo pokrajinskih svetov na podlagi volitev izgubila veljavnost zakona štev. 111 od 4. aprila 1944 in štev. 203 od 12. aprila 1945. Medtem ko opozarjata predsednika pokrajine na tako važno odločitev za avtonomijo krajevnih ustanov, čeprav predstavlja bistveno jamstvo za to avtonomijo krajevnih ustanov ustanovitev deželne avtonomije Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom kot predvideva ustava, predlagata, da se na prihodnji seji pokrajinskega sveta razpravlja, (kot se je razpravljalo na nekaterih ostalih pokrajinskih svetih) o vprašanju izmenjave izvoljenih članov odbora prefekture naše pokrajine v skladu s členom 10 enotnega besedila občinskega in pokrajinskega zakona od leta 1915, spremenjenega s členom 4 kraljevega je‘dekreta štev, 2839 od 30. de-zalcembra 1923,'s katerim se mo- kmete 9.139 oseb, s propust-{ ra število izvoljenih članov odbora prefekture s strani pokrajinskega sveta povečati na 5, število namestnikov pa na 3 od 9 dejanskih odbornikov odbora prefekture. Med igranjem košarke sl je zvila zapestje V bolnišnico Brigata Pavia je rešilni avto Zelenega križa včeraj dopoldne pripeljal 13-letno Cellino Chessi, gojenko zavoda «Gorizia» v Ul. Orzoni. Deklica je igrala na dvorišču zavoda košarko. Med igro ji je žoga z močjo priletela v desno roko in ji povzročila poškodbo. V bolnišnici so ji ugotovili izvin zapestja; nudili so ji zdravniško pomoč. Prsti v stroju 16-letni Salvatore Sostino iz Ul. Brigata Pavia 107 je med čiščenjem stroja v tovarni čokolade COAMA po nerodnosti vtaknil roko v zobovje stroja, ki mu je zlomilo mezinec in poškodovalo palec desne roke. v bolnišnico so ga prepeljali s tovarniškim avtomobilom. Sprejeli so ga s prognozo 15 dni. KINO CORSO. 17.00: »Morje nad nami«, G. Milles in D. Sinden. VERDI. 17.00: «Canaris», A. Noven. CENTRALE. 17.00: »Pirati metropoli«. VITTORIA. 17.15: »Ciklon Ka-raibou«, cinemascope, R Neston. MODERNO. 17.00: »Kraljica Sierra Morena«. DANES V KAIRU ITALIJA B - EGIPT Egipčani dobro vendar so napadalc Stollenwerk vodja nemškega napada? FIRENCE, 15. — Kljub rahlemu dežju so odšli reprezentanti z rezervami vred na občinski stadion, kjer so imeli trening. Jutri dopoldne bodo skozi Firence potovali nemški reprezentanti v Rim. Italijanski reprezentanti bodo imeli jutri dopoldne počitek. Popoldne bo zopet na stadionu trening, potem pa bodo šli poslušat radijski prenos drugega dela tekme v Kairu. KAIRO, 15. — Egiptovski športni krogi so nekoliko pesimistični pred tekmo z Italijo B. Predvsem se jim zdi, da njihov napad ni dovolj močan za italijansko obrambo. Zaupajo sičer v svojo obrambo, ki se je izkazala v tekmah z Rusijo. Egiptovska reprezentanca je sestavljena tako: vratar: Paraskos Trimores; branilca: Nour El Dine El Dali, Mouktar Kassen; krilci: Raatat Hilml Atta, Hanafi Bostane, Hamza Abdel Maoula; napada'ci: Ahmed Selim, Šalah Selim. Diba El Attar, Dizoui, Assam Bahig. Rezerve: Kato, Abdel Wahab Selim, Helmi Aboul Maati, Ri-da, Cherif El Far, Alaa El Ha mouli, Hamdi. Tekma v, Kairu velja za Sredozemski pokal. Lestvica tega tekmovanja je sedaj taka: Španija B 4 4 0 0 17:3 8 Francija B Italija U Grčija Egipt Turčija V moštvu je torej zopet Liebrich, ki je bil že nadomeščen z drugim igralcem, kar pomeni, da Nemci pričakujejo precej hud napad italijanskih igralcev in bodo raje uporabili močnega Liebricha za okrepitev obrambe. Da ni v postavi Otmarja Walterja, je mogoče posledica kritik strokovnjakov, ki niso bili zadovoljni z njim. MUENCHEN, 15. — Nemška nogometna zveza Je danes zvečer objavila definitivno postavo nemške reprezentance, ki bo v nedeljo igrala v Rimu proti Italiji. (V oklepaju Je Število nastopov v reprezentanci.) Fritz Herkenrath (I); Jupp Posipal (29) Karl Schmidt (2); Horst Eckel (16), Werner Liebrich (14), Karl Mai (12); Helmut Rahn (17), Fritz Wal-ter (48), Georg Stollenwerk (4), Josef Roehrig (9), Hans Schaeter. (15). Postavo so objavili malo pred odhodom reprezentance v ItaMJo. Coppi ostane tudi v prihodnjem letu član moštva tovarne Bianchi. Jugoslovanska I. conska liga Slovenska moštva v sredi lestvice Samo Nova Gorica Je daleč zaostala — na zadnjem mestu Potem ko so v jugoslovanski I. conski ligi odigrali vse tekme v jesenskem deiu prvenstva in ko so bile še nekatere tekme Metalca razveljavljene oziroma prisojene nasprotnikom z rezultatom 3:0 ,(ker je v moštvu Metalca nastopil nekajkrat Andročec, ki je plačani trener nekega drugega kluba — torej ne amater), je sedaj lestvica v tej .ligi taka: Lokomotiva U 8 2 1 30:10 18 Šibenik 11 8 2 1 28:11 18 Reka U 7 0 4 20:14 14 Split 11 6 1 4 30:14 13 Ljubljana 11 5 3 3 19:13 13 Odred 11 5 1 5 24:20 11 Branik 11 4 2 5 23:19 10 Segesta D 3 4 4 18:23 10 Trešnjevka 11 3 3 5 21:20 9 Karlovac 11 2 3 6 15:20 7 Metalac 11 2 1 8 12:28 5 NoVa Gorica 11 2 0 9 11:53 4 Za Novo Gorico je to tekmovanje pretežko; ni pa rečeno, da ji ne bo vseeno koristilo, ker se bo privadila nastopanja proti močnejšim moštvom. Moralni zmagovalec jesenskega dela prvenstva pa je 'Šibenik, saj je Lokomotiva, lanski član zvezne lige, zasedla prvo mesto šele s pomočjo rezultata 3:0, ki ji je bil priznan za zeleno mizo v zvezi s tekmo z Metalcem. Trije slovenski klubi, Ljubljana, Odred, Branik so zasedli še zadosti ugodna mesta v sredi. Toda v pomladanskem delu prvenstva jih čaka še resno delo, če bodo hoteli obdržati sedanji položaj. V reprezentanci A bo spet pred golom trojka Fiorentine Magnini, Cervato in Hosetta. Panhellenios 19. t. m. proti S. G. Triestini Tri tekme Crvene zvezde v Italiji V času, ko bo košarkarsko prvenstveno tekmovanje prekinjeno, bodo mnoga moštva izkoristila priložnost za mednarodne tekme. Določene so že sledeče tekme: Ginnastica Triestina - Panhellenios v Trstu 19. decembra ob 21. uri v Športni palači. Virtus-Crvena zvezda (Beograd) v Bologni 22. decembra. Pavia Necchi - Crvena zvezda v Pavii 25. decembra. Cantil - Crvena zvezda v Cantu 26. decembra. * * * CRAL - MUGGESANA 54:39 Mladi košarkarji iz Stražic imajo srečo pri svojem poslu. Številnim zmagam se je pridružila se nedeljska nad moštvom iz Milj. V tem moštvu igrajo samo mladi igralci in nekateri izmed teh so že igrali z Goriziano v drugi ligi vsaj v nekaterih tekmah. VSAEOLEim REFERENDUM UMI ED PRESSA Iharos-športnik leta 1955 ludi na 2. mestu je lahkoatlet Roger Moens PARIZ, 15. United Press je postavil novinarjem 12 evropskih držav, kot je to storil prejšnja leita, vprašanje, kateri atlet v Evropi je najboljši in zaradi česa. Referendum je dal prvo mesto Madžaru Sandorju Iharosu, ki 1HAROS JUGOSLOVANSKE PRIPRAVE ZA ZIMSKO 0L1MPIAD0 MNENJE FINSKEGA TRENERJA o plasmaju tekačev na olimpiadi Štirje jugoslovanski smučarski tekači so na treningu na Finskem. Eden izmed njih, Janez Pavčič, ki pošilja iz daljne severne_ dežele poročila je trenerja Velija Saarinena vprašal, kaj misli o olimpijskih igrah v Cortini in o favoritih na posameznih progah. Saarinen je dejal: «Mislim, da bodo imeli prvo besedo še vedno ruski tekmovalci In Finci, medtem, ko se bo na posameznih progah prav gotovo v vrh vrinil kakšen Šved, Norvežan ali morda celo Italijan. V teku na 15 km smatram za favorita poleg naših Hakulinea, Viita-nena in Mirra še Šveda Lar-sona in Jerenberga Norvežana Oes'tenstada, Rusa Teren-tejeva in Italijana Compagno-nija. Na vsak način pa je tu vsekakor največja možnost še za kakšno presenečenje. Na progi 30 km so favoriti Rusa Kuzin in Terentejev, naši Ha-kulinen, Viitanen, Continen ter Šveda Jerberg in Larson. Prav isto velja tudi za tek na 50 km, le da bi tu dodal še Norvežana Stockkena. Ce bodo naši tekmovalqi v štafeti tekli kot znajo, bomo zmagali, če pa se nam samo malo zatakne, je Finska prav lahko celo tretja. Pri ženskah je položaj negotov. Zelo verjetno pa je, da bodo Rusinje mnogo boljše kot v Falunu. O Jugoslovanih pa je rekel Saarinen: Vsaj vi štirje ste me prijetno presenetili, ker ste prišli k nam kondicijsko dobro pripravljeni. Vsi ste že v dobri formi in se boste po mojem mnenju uvrstili med prvih 40 tekmovalcev v Cortini. Se več! Eden od vas štirih lahko tudi prijetno preseneti s prav dobrim plasmajem! (To Saarinenovo izjavo je nekdo v «Poletu», od koder smo vzeli ta sestavek, prav grdo ponaredil, ko je v na- slovu zapisal: Finski trener Saarinen pravi: »Lahko presenetite s plasmajem okrog 40. mesta«. CORTINA D’AMPEZZO, 15. — Občinski svet občine Cor-tina d’Ampezzo je potrdil sklep občinskega odbora, da se Linu Lacedelliju enemu izmed plezalcev, ki so se povzpeli na »K 2», zgradi hiša, ki se mu daruje v znak priznanja. Danes zvečer bo v milanski Športni palači boksarska prireditev, na kateri bo med drugimi nastopil tudi Cavicchi proti Dunajčanu Schieglu. Poleg tega bo še nekaj mednarodnih dvobojev ter dvobojev med domačimi boksarji. • » » FIRENCE, 15. — Evropski prvak kategorije bantam Mario D’Agata se je danes poročil. Tako D’Agata kot njegova žena sta gluhonema. PARIZ, 15* —* Charles Hu-mez je dejal, da je pripravljen spoprijeti se kjerkoli z Robinsonom v dvoboju za svetovno prvenstvo. ima šest svetovnih rekordo in je smatran za najboljše** srednjeprogaša na svetu. Že tri leta zaporedoma j* referendum prinesel prvo mesto med športniki kakemu lahkoatletu (1. 1953 Zatopek, 1954 Bannister). Pri referendumu so sodelovali najbolj razširjeni športni listi, o* vprašanje pa je odgovorilo 3 najbolj znanih imen v mednarodnem športnem časnikarstvu. Lestvica za 1. 1955 je tak8' 1. Sandor Iharos (MadiJ* šestkrat svetovni rekorder, 2. Roger Moens (Belg.), *rU' šil' je svetovni rekord n* 800 m, ki je držal od 1. 3. Paul Anderson (ZDA>* ker je pri dviganju uteži na nedavnem svetovnem prvenstvu v Muenchenu v trojnem dvigu prekoračil 500 kg. 4. Loulson Bobet (Franc-)* trikratni zmagovalec dirk* Tour de France, 5. Rocky Marciano (ZDA>* najboljši boksar težke kategorije na svetu, 6. Juan Manuel Fangio (Af* gent.), zaradi njegovih zmag po vsem svetu in zaradi osvojitve naslova svetovnega Pr' vaka, 7. Rafer Johnson (ZDA), svetovni prvak v deseteroboju. 8. Donald Campbell (Angl-)* zaradi njegovega nedavnega svetovnega rekorda v moto-navtiki, 9. Tony Trabert (ZDA), «*" nis, za osvojitev zmage v Wimbledonu, Forest HiHsu itd' 10. Sigge Ericson (Šved.)* hitrostno drsanje na ledu. Madžari že nastopajo v Avstraliji MELBOURNE, 15. — džar Sandor Iharos je zruši avstralski rekord na 7 * časom 8-47,4. Tesno za njim je pritekel njegov rojak Ta-bori in nato Avstralec St*" phens, dosedanji avstrals*^ rekorder, ki je bil tretji s o8' som 8:52. kar je enako nj^ govemu rekordu. V teku n 880 yard je z lahkoto zmag* Madžar Roszavoelgyi z 1:33* Louis Ayala (Cile) )e..z/nnl gal na mednarodnem teniške turnirju v Sao Paolu- v . “-J lu je premagal Argentt« Moreo s 6:3, 6:3, 8:6. Odgovorni orednlk STANISLAV BENKO Tisk* Tiskarski zavod ZTT . t1" Klil) ŠKEDEIJ predvaja danes 16. t. m* ob 17. uri ENIC film: Ttfnfina C predvaja danes 16. t. m. z začetkom ob 18. uri film: (Razdvojena srca) C. BORCHERS - Y. MITCHELL Zgodba o slovenskem otroku, ki so ga nacisti med zadnjo vojno izročili nemški družim ij1 katera ga po vojni noče vrniti pravi materi- =GUY DE MAUPASSANT /jvi t imi (LEPI STRIČEK) Georges je zamrmral: «A, tako! Izvrstno.« Obstal je za njo in držal svoj šopek v roki; najrajši bi ga bil skril ali odvrgel. Vendar je rekel; »Na, vrtnic sem ti prinesel!« Naglo se je obrnila in vsa nasmejana vzkliknila: »O! Kako sl ljubezniv, da si mislil na to.» Razprostrla je roke in mu ponudila ustnice v zanosu tolikanj resnične radosti, da se Je začutil potolaženega. Vzela je cvetlice, jih poduhala in Jih živahno, kakor navdušen otrok, dejala v vazo, ki je stala še prazna nasproti prve. Nato je zamrmrala, opazujoč učinek: »Kako sem vesela! Zdaj je moj kamin okrašen.« Skoraj v isti sapi Je s prepričanim obrazom pristavila: »Veš, Vaudrec Je očarljiv, precej bosta najboljša prijatelja.« Brenk zvončka je naznanil grofa. Vstopil je mirno, zelo neprisiljeno, kakor da Je doma. Ko je udvorljivo poljubil mladi ženi roko, se je obrnil k možu, mu prisrčno podal roko in vprašal: »Kako se imate, dragi Du Roy?» Zdaj se ni več strogo in napeto držal, kakor nekdaj, temveč priljudno, kar Je pač pomenilo, da je položaj drugačen, časnikar je bil presenečen in je skušal biti ljubezniv, da bi se odzval tej pobudi. Po petih minutah bi bil človek mislil, da sta že deset let znanca in največja prijatelja. Tedaj jima Je rekla Madeleine, ki ji je obraz kar sijal: »Zdaj vaju puščam sama. Moram pogledati v kuhinjo.« — S temi besedami je odhitela, spremljana od oči obeh mož. Ko se je vrnila, ju je našla v pogovoru o gledališča, o neki novi igri; soglašala sta se tako popolnoma, da se jima je vnemalo v očeh neke vrste nenadejano prijateljstvo, ko sla odkrivala to brezpogojno vzajemno enakost svojih misli. Večerja je bila krasna, povsem zaupna in prisrčna; in grof je ostal zelo dolgo, tolikanj dobro se je počutil pn tej ljubeznivi mladi dvojici. Komaj je bil odšel, je Madeleine rekla možu: »Kajne, da je imeniten? Bliže ko ga spoznavaš, več nahajaš v njem. To tl je pravi prijatelj, zanesljiv, vdan in zvest. O, da m njega...« Svoje misli ni dokončala, in Georges je odgovoril: »Da, meni se vidi zelo prijeten. Mislim, da se bova prav dobro razumela.« Ona Je precej nadaljevala: »Veš, nocoj imava še delo, preden pojdeva spat. Pred večerjo ti nisem utegnila praviti, ker Je takoj prišel Vaudrec. Prejle so mi prinesli važnih novic, poročil iz Maroka. Poslanec Laroche-Mathieu, bodoči minister, mi jih je poslal. Napisati morava velik članek, tak, da bo zbudil občo pozornost. Imam vse, dejstva in številke. Kar neutegoma se morava spraviti na delo. Na, vzeipi svetilko.« Vzel jo je in šla sta v delovno izbo. Iste knjige kakor nekdaj so bile razvrščene v knjižni omari, le da so stale zgoraj na nji še tri vaze, ki jih je bil Forestier dan pred smrtjo kupil v Juanskem zalivu. Pod mizo je rajnikov obnožnik čakal Du Royevih nog; le ta se je usedel in vzel slonokoščeni peresnik, ki ga je bil oni na koncu nekoliko ogrlzljal. Madeleine se Je naslonila na kamin, si prižgala cigareto in povedala novice; potem je razložila svoje misli in načrt članka, ki ga je imela na umu. Poslušal jo Je pozorno, si čečkal zapiske in navedel, ko ie končal, svoje ugovore, zadal vprašanje znova, ga razširil m zdaj sam razvil načrt, ali ne več načrt za članek, ampak kar bojni načrt zoper tačasno ministrstvo. Ta napad bi naj oil uvod. žena Je bila nehala kaditi, tako naglo se ji je budilo zanimanje, tako daljni in široki pogledi so se Ji odpirali ob Georgesovih mislih. Kdaj pa kdaj je zamrmrala: »Da... da... Zelo dobro... Izvrstno... To je zelo močno...« In ko je tudi ta vse povedal, je rekla: »Zdaj pišiva.« Ali njemu Je bil začetek zmeraj težak in mukoma je iskal besed. Tedaj Je rahlo pristopila, se mu sklonila na ramo in mu jela prav potihoma, na uho, prišepetavati stavke. Kakšenkrat se je ustavila in vprašala; »Kajne, to je tisto, kar hočeš povedati?« Odgovoril ji je: «Da, prav to.» Imela je v tulu ostre puščice, strupenke, kakršne je zmogla samo ženska, da bi v živo zadela ministrskega predsednika, in v norčevanje iz njegove politike je vpletala norčevanje iz njegovega obraza, na šegav način, ki je zbujal smeh in hkrati osupljal s pravilnim opazovanjem. Du Roy je tu pa tam vrinil po nekaj vrstic, ki so dajale napadu več globine in sile. Znal je mimo drugega tudi umetnost hudobnega namigovanja, ki se ga je bil naučil pri brušenju svojih dnevnih novic, in kadar se mu je kako dejstvo, ki mu ga je Madeleine navajala kot zatrdno, videlo dvomljivo ali obrekljivo, je bil mojster v tem, da ga je dal bralcu samo uganiti in mu ga je takisto močneje vtisnil v dušo, kakor če bi ga bil odkrito zatrdil. Ko je bil članek skončan, ga je Georges še dvakrat naglas, 7 občutkom prebral. Oba sta soglasno sodila, da Je čudovit, in se navdušeno, presenečeno muzala drug drugemu, kakor da bi se bila šele zdaj vzajemno razodela. Gledala sta si globoko v oči, prevzeta od občudovanja in nežnosti, ter se zanosno poljubila, z gorečo ljubeznijo, ki jima je prehajala iz duše v telo. Du Roy je spet vzel svetilko. »Zdaj pa aja tutaja«, je rekel z žarečimi očmi. Odvrnila Je: »Vi naprej, mojster, ki svetite na pot.« Stopil je naprej, ta pa za njim v spalnico, medtem ko ga je s končkom prsta ščegetala po tilniku med ovratnikom m lasmi, da bi šel hitreje, kajti tega ljubkovanja se je bal. Članek je izšel s podpisom »Georges Du Roy de Cantel« in je zbudil veliko hrupa. V zbornici so se vznemirili za5f,*-njega. Oče Walter je piscu čestital in ga postavil za P°j nega urednika kakor s staro prijateljico. Kje se Je bila seznanila z vs temi ljudmi? V družbi, je pravila. Ali kako si je bila znai pridobiti njih zaupanje in naklonjenost? To mu ni sio v gi »Vražja diplomatka bi bila«, si Je mislil. . Prihajala je velikokrat prepozno k obedom, zasopla, rae , ln trepetajoča, in rekla, še preden si je utegnila odveza kopreno: »Danes imam cukrček! Zamisli si, da Je pravoso minister pravkar imenoval dva uradnika, ki sta bila v šanih komisijah. Tak zakol mu pripraviva, da ga ne pozabil.« »nega, In pripravila sta ministru zakol, drugi dan spet ^ naslednjič pa tretjega. Poslanec Laroche-Mathieu, ki je ^ torek večerjal v rue Fontaine, po grofu de Vaudrec se je teden pričenjal — Je žem in mozu čvrsto stiski .Qrom ter kazal neznansko veselje. Kar naprej je ponavljal: ,01 > in strela, kakšna vojska! Pa da bi se nam po tem ne oDne Upal je namreč, da se mu zares posreči sneti s listnico za zunanje zadeve, na katero je že dolgo Prez • (Nadaljevanj« sled*