CENA 15 Lir, 10 Jugoiir, 6 Din NAROČNINA: Cona A: mesečna GO.—, četrtletna 180.—, polletna 360.—, ceioletna 600.— lir. Cona B: 40.—, 120,— 240—, 400.— jugoiir. FLRJ: 24—, 70.—, 140—, 280.— din. Tekoči račun za STO-ZVU na ime: «Založništvo Primorski dnevnik», Trst 11-5374; tekoči račun za Jugoslavijo na ime «Primorski dn.», upr., Ljubij. 6-90601-13. Nemoralnost orožje vidalijevcev V svoji gonji proti slovenskemu demokratičnemu življu in proti njegovim političnim, kulturnim ter gospodarskim ustanovam se Vida-lijeva izdajalska skupina vse bolj pogreza v nemoralnost in vedno bolj odkrito prehaja na pozicije italijanskih šovinističnih in fašističnih strank ter tujega imperializma. Ce nas je v začetku politična nemoralnost Vidalijeve skupine, ko je čez noč začela najbolj prostaško pljuvati na vse ono, kar je še včeraj hvalila in odobravala, presenetila, pa ni danes nobenega poštenega Slovenca in prav gotovo tudi poštenega Italijana več, ki bi se po vsem tem, kar smo doživeli, še čudil največjim podlostim Vidalija in njegovih agentov. Podlost in nemoralnost sta sedaj sploh ostala vi-dalijevcem edino orožje v njihovi «ideološki» borbi, in z njim mahajo sedaj, ko so že razbili KP STO-ja, Slovansko italijansko antifašistično unijo, druge množične organizacije in odvzeli sindikatom razredni revolucionarni značaj, v glavnem proti Osvobodilni fronti slovenskega naroda, Slovensko-hruatski prosvetni zvezi, da niti ne govorimo o njih gonji proti Jugoslaviji in jugoslovanskemu delavskemu gibanju. Zakaj to? Osvobodilna fronta slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju je z izjemo redkih posameznikov tipa Malalan in Bidovec prekrižala Vidalijeve mahinacije in odgovorila nanje tako, kot je navajena odgovarjati vsem sovražnikom ljudske demokracije in slovenskih narodnih interesov, pa naj bodo to italijanski šovinisti, slovenski domobranci, angloameriški imperialisti ali pa moralno propadli politični karieristi tipa Viđali et comp.. Osvobodilna- fronta slovenskega naroda na Tržaškem ozemlju je ohranila enotnost slovenskih demokratičnih mno-čic; ostala je zvesta svoji liniji neizprosne borbe proti imperialistom, proti izkoriščevalcem delovnega ljudstva in proti sejalcem razdora med demokratične vrste. Zaradi tega uspeha OF so Viđali in njegovi «slovenski» oprode besni. Iz besa prehajajo v histerijo, grozijo posameznikom, zavestno bruhajo laži in klevete; bolj širo-koustni izbirajo drevesa, na katere bodo obešali OF-ovce, vrhovi pa paktirajo •proti slovenskemu demokratičnemu življu z italijanskimi reakcionarnimi krogi in drugimi angloameriškimi imperialističnimi agenturami. Vsak dan več je dokazov o koordiniranem delu te pisane družbe. Ko se viđalijevci žaga- ' njajo v slovenska prosvetna društva, italijanski šovinisti in vojaška uprava stopnjujejo gonjo proti slovenskemu šolstvu. Ko se vida-lijevci skušajo z najbolj nemoralnimi metodami polastiti raznih gospodarskih društev v slovenskih rokah, kriči «Voce Ubera» o kvarnih vplivih gospodarskega sodelovanja Trsta z zaledjem in v prvi vrsti z Jugoslavijo. Ko se vidalijevci zaganjajo v ljudsko oblasti v coni B, italijanski kapitalisti odpuščajo de. lovce iz tovarn, angloameriška vojaška uprava pa se pripravlja, da s Pomočjo nedemokratičnih volivhih priprav utrdi na oblasti protiljud-sko kliko, To so dejstva, ki nobenemu o-bjektivnemu opazovalcu ne morejo ostati prikrita. Toda Vidalija in njegovih agentov to ne moti. Njih protidemokra-tičnost in njih nemoralnost preneseta tudi to, samo da dosežejo svoj cilj — razbitje politične organiza- .(Nadaljevanje na str. 2), LETO TRETJE -številka 140 Tit ST 39. oktobra 1948 Jugoslovanska vlada ščiti pred Varnostnim svetom interese Tržaškega ozemlja Jugoslovanska vlada je poslala predsedniku Varnostnega sveta spomenico, v kateri navaja vse težke kršitve določb mirovne pogodbe z Ralijo, naperjene proti teritorialni celoti in neod-visnoti Svobodnega tržaškega ozemlja ina ki jih je zagrešila angloameriška vojaška uprava za svojo cono Svobodnega tržaškega ozemlja. Na osnovi te spomenice se bodo delegacije raznih držav lahko seznanile s stvarnim položajem na Tržaškem ozemlju še preden pride tržaško vprašanje na dnevni red zasedanja Varnostnega sveta. , 0 sestavi votivnih imenikov Prvo poglavje spomenice se nanaša na ukaz št. 345 angloameriške vojaške uprave o sestavi volivnih imenikov za upravne volitve. Na podlagi tega ukaza imajo volivno pravico vse one osebe, ki so bile dne 15 septembra 1947 italijanski državljani in ki so že izpolnile 21 leto starosti. Kaj pomeni to v praksi? Demokratična fronta Slovencev )e bila ustanovljena zato, da ščKi in zastopa slovensko manjšino v Italiji v vseh njenih potrebah od narodnostnih, kulturnih in socialnih do gospodarskih. DFS sloni na tradicijah narodno - osvobodilne borbe slovenskega naroda in na njegovih demokratičnih pridobitvah. Vse to je Jasno izraženo v njenem programu. Z njim gre DFS v nedeljo na občinske votive v Gorici, zvesta si svoje poštene in predane službe slovenski narodni manjšini v Italiji, slovenskemu narodu v celoti in stvari demokracije. Goriški Slovenci! Volite enotno za listo DFS, katere nosilci so ljudje, ki so z vami delili breme težkih let borbe. Berite članke o goriških volitvah na srednji strani. S tem odlokom je vojaška uprava dala državljansko pravico ndržavlja-nom tega ozemlja, osebam, ki so zbežale med vojno iz Italije pred zavez-zniškimi armadami pred zasluženo kaznijo zaradi zločinov, ki so jih kot fašisti zagrešili nad italijanskim ljudstvom in pa vsem istrskim beguncem, ki so se zatekli na Tržaško ozemlje zato, da bi tu neovirano razvijali svojo iredentistično in fašistično delovanje. Te osebe so danes jedro italijanskih protidemokratičnih in neofašističnih skupin v Trstu in se z vsemi sredstvi bore proti Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Naredba št. 345 angloameriške vojaške uprave je v nasprotju s stalnim statutom Svobodnega tržaškega ozemlja, ki določa med drugim, da postanejo tržaški državljani vsi oni italijanski državljani, ki so imeli stalno bivališče v mejah Tržaškega ozemlja 10. junija 1940. Jugoslovanska spomenica poudarja, da to protipravno dejanje zavezniške ■vojaške uprave za angloameriško cono Svobodnega tržaškega ozemlja zno-va potrjuje sistematično izvajanje nje. ne splošne protidemokratične politike na Svobodnem tržaškem ozemlju, s katero hoče onemogočiti aktivno, popolno in svobodno udeležbo ljudstva v organih oblasti te cone. Tržaško ozemlje in Marshallov plan V drugem poglavju govori spomenica, da je bila angloameriška cona Tržaškega ozemlja sprejeta v tako imenovani Marshallov načrt evropske obnove. Angloameriška vojaška upra- va je s tem dejanjem daleč prekoračila pristojnost ki ji jo daje mirovna pogodba in je kršila določbe stalnega statuta o zunanjih odnosih Tržaškega ozemlja ter bistveno ogrozi, la neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslovanska spomenica poudarja, da vključitev angloameriške cone Tržaškega ozemlja v Marshallov načrt jemlje tej coni vsako gospodarsko svobodo ter neodvisnost in pomeni s strani vlad ZDA in Velike Britanije surovo izkoriščanje močnejšega. Vlada FLRJ opozarja na 24 člen statuta Svobodnega tržaškega ozemlja, ki določa, da lahko pogodbe in sporazume podpisujeta samo guverner in en pred. stavnik vladnega sveta skupno, kar pomeni, da je mogoče pogodbe skleniti samo s sodelovanjem predstavnika, ki ga je svobodno izvolilo ljudstvo Tržaškega ozemlja. Vse dotlej, dokler ne bo na splošnih volitvah izvoljeno ljudsko predstavništvo, pa se smejo kakršne koli pogodbe sklepati samo s pristankom Varnostnega sveta. 0 finančnih sporazumih med Italijo in angloameriško upravo Tretje poglavje jugoslovanske spomenice se nanaša na finančni sporazum, ki ga je v imenu angloameriške cone Tržaškega ozemlja podpisala vojaška uprava z Italijo. Ko nota analizira posamezne dele sporazuma, zaključuje, da iz tega sporazuma ne- (Nadaljevanje na str. 2) Kandidati DFS ob zgoraj navzdol, od leve proti desni: Šuligoj, Gorica; Primožič, Pevma; Makuc in Reičic, Stan« drež; Hrovatin, Gorica; Baštjančič, Podgora; Wiokler, Gorica; Kumar, Go. rica; Pavlin, Gorica; Paglavec, Pod. gora; Hrovatin, Gorica; Mikluš, Pevma. Narodnostno vprašanje v luči tržaških občinskih in državnozborskih volitev v preteklosti Za italijansko liberalno stranko je bil najslabši mestni predel Sv. Jakob, glavna postojanka socializma. Tu so italijanski liberalci izgubili bitko celo v IIX. votivnem razredu v občinskih volitvah 1913. leta, v državnozborskih volitvah pa so daleč zaostajali za socialisti in bili približno enako močni kot slovenski nacionalisti. Leta 1907 so na teh volitvah dobili pri Sv. Jakobu socialisti 42%. slov. nacionalisti 17%, italijanski nacionalisti pa 15% glasov. Drug tak predel je bil severni del Novega mesta, kjer so bili italijanski liberalci po številu glasov na zadnjem mestu. V občinskih volitvah so imeli slovenski nacionalisti leta 1913 v tem delu mesta v IV. volivnem razredu večino. Socialna in narodna borba V predmestjih in v okolici pa je odstotek volivcev italijanske nacionalistične stranke silno padal, kakor je padal odstotek prebivalcev italijanske narodnosti. Edina izjema je bila Kjadin, kjer je bilo največ italijanskega prebivalstva. To je bilo edino predmestje, kjer je bila italijanska nacionalistična stranka na prvem mestu med tre- 1, november... Komaj slišno prši drobni dež v pečerni mrak in prilepijo orumenelo listje na mokra tla. Ob pločniku klokoče kalna voda, ki se steka v kanale. Enolično pri-trkavajo zvonovi in bude v srcu žalostne spomine. Trepeče uvelo lice matere, tiho drse solze izpod mokrih trepalnic mlade žene; zanišljeno zro oči v mokro prst še mnogih, mnogih, ki so izgubili svoje najdražje. V vseh je en sam vzdih — ni jih več Odšli so mladi, s svetlimi očmi, pogumno stiskajoč pesti da njim pribore svobodo, da jih rešijo spon, ki so jih težile k tlom 25 let. Nemo stoje situ stebri stare hiše v ulici Ghega, kjer je nemška zver pobesila naše najboljše ljudi. Gole stene Rižarne pričajo o težkih dneh, ko se je tržaško ljud- ŽRTVAM ★ štto na življenje in smrt borilo proti nasilju. Se slišimo v naših srcih strele, ki so tolikokrat odmevali z openskega strelišča in ubijali naše najboljše sinove. Ni jih bilo strah smrti, ne mraza ne lakote; ni bilo talcu težko umreti pod puškinim strelom krvnika. Vsem je živo tlela v srcu zavest — boriti se do zadnjega, vzdržati vse muke, dokazati tem izdajalcem, da je slovenski narod, čeprav majhen, pogumen in vztrajen. Hoče svoje pravice, ki mu jih kratijo z najhujšo surovostjo oni, ki se širokoustijo o svoji kulturi. Gozdovi so slišali posledniji vzdih umirajočih junakov, na belih stenah so ostale strnjene kaplje krvi; žične ograje so zakrile vse one, ki jim je bila slovenska beseda draga, mnoge, ki so hoteli videti svoje ljudstvo srečno nasmejano t stobodni domovini. Tiho pokriva te borce prst, ali doma, ali nekje daleč v tujini. Nesebično so žrtvovali svojo dragoceno kri, in ta nam mora biti sveta. Ne smemo iti preko nje, ne smemo jih pozabiti! V njihovem imenu bomo mi, ki smo ostali na tem ozemlju, odtrganem od matične domovine, zastavili vse svoje sile in ščitili vse pravice, ki so nam jih priborili naši junaki, ki pa nam jih hočejo kratiti imperialistične sile, reakcija in tisti, do katerih smo imeli še pred kratkim največje zaupanje. Primorsko ljudstvo ne klone, noče "Cč suženjstva hoče svobodo, za to se bori in se bo borilo do konca. mi strankami. V vseh ostalih predmestjih ni italijanska liberalna stranka dosegla niti petine voliv-»*ih upravičencev. Za Trst je bila značilna dvojna borba: socialna in narodnostna. Zelo se je razvila socialna demokracija, ki se je ogorčeno borila proti italijanski in tudi slovenski nacionalistični stranki. V mestu so se socialisti borili proti italijanskim, v okolici pa proti slovenskim nacionalistom. Poleg socialnega pa se je v Trstu bil tudi narodnosti boj, saj je bilo narodnostno vprašanje v vsej stari Avstriji os političnega življenja. Tu sta si stali nasproti italijanska in slovensko meščanska nacionalistična stranka. Pri tem je predstavljala italijanska buržoazija gospodujočo, tlačečo in za ohranitev oblasti se borečo silo. Kavno lu se je pokazala zgrešena politika socialne demokracije, ki je imela v mnogih drugih vprašanjih velike zasluge. Njena brezbriž-nost do rešitve nacionalnega vprašanja, ki ga je smatrala kot zadevo buržoazije, je bila njej sami v ško- (Nadaljevanje na str. 12) UREDNIŠTVO: Via Montec-chi 6-II - 24. UPRAVA: Via Ruggero Manna štev. 29. TELEFONI: uredništvo 93808. uprava 27847. OGLASI pri upravi od_ 8.30-12.00 in od 15.00 do 18.00 ure. Rokopisi se ne vračajo. - Poštnina plačana v gotovini . Spedizione in abbonamento postale secondo gruppo. Pm širokem svetu Veto Sovjetske zveze je porušil spletke zapadnega bloka okrog „berlinske krize" KRONIKA C Sel jugoslovanske delegacije ha zasedanj« Organizacije združenih narodov, Kardeij, se je preko Trsta vrnil v Beograd. O Organi državne varnosti so v Varšavi aretirali ministra za preskrbo Vladimira Lechovieza in njegove sodelavce pod obtožbo nedovoljenega prometa z valuto. O Na Peloponezu je grška mo-narhofašistična vlada odredila obsedno stanje. O Arabci in Židje so pristali na odločitev Varnostnega sveta in prenehali s sovražnostmi na bojišču pri Negevu. O Mednarodna banka za obnovo ta gospodarski razvoj pripravlja načrt, po katerem bodo vzhodnoevropske države dobavile zapadnoevropskim les za obnovo. V ta na. men bo banka nakazala vzhodnoevropskim državam, med njimi Jugoslaviji, 17 milijonov dolarjev. © V Rimo so v teku pogajanja za nov gospodarski dogovor med Italijo in Madžarsko. © V Londonu se je zaključila konferenca britanskega Common-vvealtha, na katerem so odobril, pristop Britanije v zapadni biok ter naziv britanskih «Commonwealth» zamenjali z nazivom «Commonwealth narodov». O Po enem tednu je oborožena borba demokratičnih sil na Koreji zevzela širši razmah in demokratične sile so zavzele nekaj novih pristanišč in mest. O Jugoslovanska vlada je predložila avstrijski vladi ostro noto, v kateri navaja primere namerne sabotaže režima. Drave s Strahi Avstrije in ostro protestira proti taki gospodarski sabotaži. © Na Finskem je v mestu Helsinki prišlo do spopadov med poli. cijo in stavkajočimi delavci. © V Parizn se je sestal posvetovalni svet petih držav zapadnega bloka, kateremu prisostvujejo zunanji ministri petih držav. O Svoj obisk v Rimu in pri papežu je napovedal avstrijski zunanji minister Gruber. © V okvira trgovinskega sporazuma bo prihodnje leto Jugosla. vija dobavila Angliji 2 milijona škatel sardin. Velika Britanija bo V zameno dobavila Jugoslaviji industrijske proizvode. © Grška demokratična vojska je obhajala drugo obletnico ustanovitve glavnega štaba. Radio «Svobodna Grčija» poudarja ob tej priliki, da je demokratična vojska sedaj še močnejša in borbenejša ter da jc odločena nadaljevati borbo za uresničenje demokracije v Grčiji. © Nemški ljudski svet v Berlinu je izdelal načrt ustave, ki zagotavlja nemškim državljanom pravice zborovanja in združevanja. © V politični komisiji VarnosG nega sveta je jugoslovanski predstavnik predlagal naj bi OZN povabila predstavnika grške demokratične vlade, da obrazloži svoje sta-lišče. O Komisija za sodelovanje med poljsko delavsko in socialistično stranko je sprejela sklep, da se bosta obe stranki združili sredi decembra. C Ker doživlja kitajska nacionalistična armada stalne poraze, je neki član Kuomintanga predlagal, naj si Cangkajšek vzame leto dni dopusta, ker je utrujen od dolgih let bojevanja. Narodnoosvobodilna 8 vojska je osvobodila mesto Kajteng, prestolnico pokrajine Honan. © Truman je potrdil svoje prijateljsko stališče do židovske vlade v Palestini. S tem si hoče Truman predvsem pridobiti židovske glasove. pri prihodnjih predsedniških volitvah. • © Med poveljniki zapadnih con I Nemčije že davno ni več sloge. I Amerikanci -predvsem ne marajo I francoska vlada ga mora odstaviti. ! francoska viaria -cdstaviti. Ko so propadli moskovski razgovori med sovjetsko vlado in zastopniki treh zapadnih sil ter dolgotrajna pogajanja vojaških poveljnikov v Berlinu in ko so se zapadne sile odločile prenesti «berlinsko vprašanje» pred Varnostni svet, smo v eni izmed naših številk nakazali možnosti nadaljnjega razvoja «berlinske krize» v o-kviru Varnostnega sveta. Vsa dejstva so takrat dopuščala tr. ditev, da berlinsko vprašanje tudi pred Varnostnim svetom ne bo moglo biti rešeno. Spor sam je namreč načelnega značaja in od njegove i estive je odvisna varnost Evrope in svetovnega miru. Tako delikatnega vprašanja seveda ni mogoče rešiti z enostavnim naročenim glasovanjem pred Varnostnim svetom, poieg tega pa je glavni razlog vseh težav še v tem, da je stališče imperialističnega tabora o vprašanju evropske varnosti in svetovnega miru takšno, da nikakor ne jamči ne enega ne drugega. bistvu niso bili kompromisni. 'Tipičen primer take politične igre je bila vloga argentinskega zunanjega ministra Bramuglie, kateremu so Amerikanci naložili nečastno nalogo nepoštenega mešetarja. Osnovna nasprotja v berlinskem vprašanju so se sukala okrog berlin. ske «blokade» ter valutnega sistema v Nemčiji. Kot predpogoj vsakega zbližanja je imperialistični tabor stavil takojšnjo ukinitev «blokade» Berlina. Sovjetska zveza pa je stala na stališču da ni mogoče govoriti o blokadi Berlina, temveč da gre le za obrambne ukrepe, ki naj obvarujejo zdrav valutni sistem sovjetske cone Berlina in vzhodne Nemčije, da gre torej le za protiukrep na uvedbo nove valute v zapadni Nemčiji in zapadnih conah Berlina. Popolnoma jasno je, da bi na osnovi nekega kompromisa nevtralcev moglo priti do zbližanja stališč le, če bi tak kompromisni predlog temeljil-na realnosti. Kompromisni predlog nevtralcev pa ni imel te kvalifikacije, ker se je enostavno naslonil na ameriško stališče in že s tem postavi) Sovjetsko zvezo na zatožno klop. Predlog je namreč zahteval takojšnjo ukinitev prometnih ukrepov v zameno za neka nekonkretna pogajanja. Sovjetska zveza pa je izdala pro-tipredlog, s katerim načelno sprejema ukinitev prometnih ukrepov v trenutku, ko bi v Berlinu uvedii enotno valuto. V zadnjem trenutku, preden so glasovali o predlogu nevtralcev, je Višinski izrazil pripravljenost Sovjetske zveze na takojšen umik cestnih prometnih ukrepov v Berlinu in isto- časno začetek štiristranskih pogajanj za uvedbo sovjetske marke kot enot, ne valute v vseh štirih sektorjih Ber, lina. Zračni in rečni promet pa bi po tem predlogu ne mogla biti nor, malizirana brez določenih garancij t strani zapadnega bloka. Ta konkretni kompromisni predlog je zapadni blok odbil, nakar je po glasovanju Višinski podal v imenu sovjetske vlade veto in Varnostni svet je tako brezuspešno končal dol, gotrajna razpravljanja o berlinskem vprašanju. Odslej sta še dve možni diplomatski poti za rešitev berlinskega vpra. Sanja: generalna skupščina, ki lahko da svoje predloge za rešitev ali pa štiristranska pogajanja. Ker general, na skupščina glede nemškega vpraša, nja nima izvršne moči, preostajajo kot najboljša pot k rešitvi štiristranska pogajanja. Vprašanje pa je, če bo do teh štiristranskih pogajanj moglo priti v bližnjem času, kajti vse bolj se širijo vesti, da se Trumanu in Marshallu v Ameriki majejo pozicije v zvezi z volitvami. Ce lahko to upo, Stevamo, potem je izključeno, da bi se pogajanja mogla začeti v teku treh mesecev. . > Vse, kar se je torej pred Varnostnim svetom dogajalo v zvezi z «berlinskim sporom», je služilo ameriškim vojnim hujskačem in strategom iz Wall-Streeta zgolj za zvračanje vse odgovornosti na Sovjetsko zvezo in za navadno klevetanje Sovjetske zveze. Zaradi teh dejstev ni nikogar presenečalo vztrajanje Sovjetske zveze na tem, da Varnostni svet ni kompetenten reševati to vprašanje in da je to stvar štirih zunanjih ministrov kakor določata že jaltski in potsdamski sporazum in končno je tudi veto Sovjetske zveze glede berlinskega vprašanja le logični zaključek sovjetske miroljubne politike. Kljub temu, da si stališči Sovjetske zveze in imperialističnega tabora, Jugoslovanska vlada ščiti pred Varnostnim svetom intereee Tržaškega ozemlja (Nadaljevanje s str. 1) kako rešiti berlinsko krizo, v načelu nasprotujeta, pa je Sovjetska zveza vendar v teku debate pred Varnostnim svetom večkrat pokazala dobro voljo, da pride do zbližanja stališč in je predlagala celo, kako konkretno pristopiti k vprašanju. Nasprotno pa ni imperialistični tabor v Jašu diskusije kazal nikake volje za konkretno reševanje spora, kar potrjuje med drugim tudi način, kako j- 'mpe-rialisiični tabor manevriral z fazn-mi kompromisnimi predlogi, ki pa v sporno izhaja, «a je angloameriška cona Svobodnega tržaškega ozemlja popolnoma izgubila gospodarsko neodvisnost in da je vključena v gospodarstvo Italije ter da ne more brez odobrenja italijanske vlade niti izdela, ti niti spremeniti proračuna cen, da ne more svobodno trgovati, da mora izpolnjevati italijanske načrte za zgra. ditev tržaškega gospodarstva, kupovati blago v Italiji in prilagoditi svoje ce ne italijanskemu trgu. Tu ta sporazum daleč presega o. kvir mirovne pogodbe, kajti zavezniška vojaška uprava sploh ni pristojna sklepati sporazumov podobnega značaja in pomena brez odobritve Varnostnega sveta, odnosno po ljudstvu izvoljenega predstavništva. Ker skušata vladi ZDA in Velike Britanije upravičiti kršitev mirovne pogodbe z Italijo s členom II listine o začasnem režimu, navaja spomeni, ca jugoslovanske vlade deklaracijo Sveta zunanjih ministrov v Moskvi od aprila 1947, ki sta jo izdali vladi ZDA in Velike Britanije in v kateri je med drugim rečeno: Sklepi o problemih proračuna, plačilne bilance denarja carin kakor tudi o drugih gospodarskih problemih, ki se tičejo Svobodnega tržaškega o-zemlja in ki so bili proučeni v poro. Čilu komisije, spadajo v pristojnost guvernerja Trsta, vladnega sveta in ljudske skupščine Svobodnega tržaškega ozemlja v skladu z ustreznimi členi stalnega statuta STO-ja. Do trenutka, ko se uveljavi stalni statut spada sklep o vseh problemih leiralisl »nje ialijicev (Nadaljevanje s str. 1) cije demokratičnih Slovencev OF. V svojem glasilu napovedujejo vidalijeuci nov list v slovenščini. Sprva so govorili o prispevkih za «slovenski demokratični list», sedaj pripravljajo teren že z daljšimi sestavki v «Lavoratore», dejansko pa tudi že drugače. Pomislite, kako ho moral la novi «slovenski» list biti demokratičen, če se je eden izmed Vidalijevih «slovenskih» o-prod pohvalil; da so jim šli glede tega Angloamerikanci zelo na roke! Tudi sindikalni list *) slovenščini nameravajo izdati, vsaj tako se šušlja med Vidalijevimi izdajalskimi, oportunističnimi in kompromisarskimi «sindikalisti». C e vemo, da ne izdajajo niti vseh italijanskih listov, ki jih imajo v rokah, potem je jasno in prozorno njih prizadevanje, da pridejo na dan s svojimi «slovenskimi» listi. Razdor med demokratične sloven-ske vrste za vsako ceno! Sredstva za to protislovensko in protidemokratično politiko na Tržaškem o-zemlju se že dobijo, če drugije ne, v Rimu. Lahko je verjeti, da iniajo v tem vidalijevci potrebno pomoč pri angloamerički vojašltf upravi, saj delajo s tem istočasno neprecenljivo uslugo tudi njenim protidemokratičnim težnjam na Tržaškem ozemlju. Težje, mnogo težje pa je verjeti, da bodo vidalijevci imeli v tem med slovenskim ljudstvom kakšne uspehe. Dejanja Vidalijeve skupine so slovenskemu življu in tudi drugim razkrila že vso njeno moralno propadlost in antidemo-kratičnost in ni potreba, da jo potrjuje še kopica umazanih, klevet-niških in lažnivih člankov v «slovenščini» tipa Lavoratore. Z izdajalsko in hinavsko slovensko besedo je že marsikateri sovražnik delovnega ljudstva skušal kupiti Slovence. Nobeden ni v tem uspel in toliko manj bodo uspeli Vidali-evi zavestni ali podzavestni imperialistični agenti. v pristojnost guvernerja, gospodarskega sveta in vlade v skladu z ustreznimi členi listine o začasnem režimu na Svobodnem tržaškem ozemlju. Sklep o teh problemih mora upoštevati potrebo po zagotovitvi gospodarske neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja. Premoženje Tržaškega ozemlja Toda zavezniška vojaška uprava ne samo, da ni podvzela potrebne ukrepe za gospodarsko osamosvojitev cone, temveč ni storila niti tistega, kar mirovna pogodba v ta namen izrecno Jugoslovanska «Bela knjiga» o grškem vprašanju Bela knjiga vsebuje pregled razvoja grškega problema od decembra 1944. leta — od začetka britanske oborožene intervencije v Grčiji, ki je tako usodno vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov v tej deželi, pa do trenutka, ko so ZDA prevzele V Grčiji odločilno vlogo, kar je imelo za posledico še bujši požar državljanske vojne in spremenilo Grčijo v žarišče novih nevarnosti za mednarodni mir Knjiga ima štiri poglavja. Prvo poglavje govori o britanski oboroženi intervenciji kot glavnemu vzroku državljanske vojne v Grčiji; drugo o terorističnem režimu grških monarhofašistov; tretje je posvečeno vprašanju angloameriške intervencije in proučevanju grškega vprašanja pred QZN in drugimi mednarodnimi organi; četrto pa pojasnjuje namen ameriške intervencije v Grčiji in spreminjanje grškega ozemlja y strateško oporišče ZDA. Knjiga ima 230 strani, njene navedbe pa potrjujejo številni avtentični dokumenti. la knjiga naj bi dala svetovnemu javnemu mnenju objektivno sliko današnje Grčije, sliko, ki je težka obtožba proti sedanjemu režimu v tej deželi in proti njegovim angloameriškim zaščitnikom, na katere pada vsa težka odgovornost za položaj, ki vlada sedaj v Grčiji. Namen te knjige je, da bi pomagala Združenim narodom po-iskrati pravično demokratično rešitev, ki bo v interesu miru in varnosti na svetu. Četrto poglavje navaja gradivo, ki priča o izmenjavi britanske intervencije v Grčiji z ameriško intervencijo, o javni politični, vojaški in gospodarski podpori in pomoči ZDA monarhofašističnemu režimu v državljanski vojni proti demokratičnim silam Grčije. Popolna in dejanska podrejenost monarho-fašistične Grčije Združenim dr- predpisuje. V četrtem poglavju navaja jugoslovanska spomenica člen mirovna pogodbe, ki predpisuje, da bo dobilo Svobodno tržaško ozemlje v last brez. plačno italijansko državno in napo) državno premoženje na Svobodnem tržaškem ozemlju. V to premoženje spadajo predvsem podjetja IRI-ja na Tržaškem ozemlju, ki so: ORDA, SAGI, ILVA, Arzenal Triestino, razne banke, Telve, EIAR itd. Vse to premoženje še vedno upravlja centrala IRI-ja v Rimu, to se pravi italijanska država, ki seveda tudi do, hodke tega premoženja protipravno odvzema Svobodnemu tržaškemu ozem, Iju. Jugoslovanska spomenica opoza, rja, da je to premoženje last vsega Svobodnega tržaškega ozemlja. Dohod, ki tega premoženja so naravno dohod, ki vsega STO-ja, tako da je zaradi tega neizpolnjevanja določb mirovne pogodbe z Italijo oškodovana tudi jugoslovanska cona Svobodnega tržaške-ga ozemlja. Zaradi tega si vlada FLRJ pridržuje pravico, da izda ukrepe za zaščito interesov prebivalstva jugoslovanske cone STO. Zaključki V zvezi z vsemi omenjenimi kršitvami mirovne pogodbe z Italijo, zahteva vlada FLRJ na podlagi drugega člena stalnega statuta, da Varnostni svet: 1) ) Razveljavi ukaz ZVU št. 345 o sestavi volivnih imenikov; 2) da izda navodila ZVU, da izda nov ukaz za izvedbo volivnih imenikov, ki bo priznaval votivno pravico vsem tržaškim državljanom, to je vsem osebam, ki so bile 10. junija 1940 leta italijanski državljani in imele stalno bivališče v mejah STO-ja; 3) da Varnostni svet izda ZVU na» vodilo, naj v komisijah za pregled volivnih spiskov in knjig o stalnem bi» vališču sodelujejo predstavniki vseh političnih demokratičnih organizacij; 4) ) da razveljavi sklep ZVU za an-gloameriško cono STO-ja o pristopu h Marshallovemu planu; 5) da razveljavi finančni sporazum med Italijo in angloameriške cono STO in 6) da izda ZVU navodilo, naj tako prevzame v upravo državno in napol, državno premoženje in naj se zaradi izkoriščanja dohodkov tega premoženja ustanovi mešana komisija obeh vojaških uprav STO-ja. žavam Amerike ima svoj pravi izraz tudi v tako imenovanem «sporazumu o gospodarski pomoči», ki sta ga skienili vladi ZDA in Grčije 20. junija 1947. leta. S tem sporazumom je atenska vlada prodala ZDA neodvisnost jn suverene pravice dežele in odprla pot popolni dominaciji ZDA pri spreminjanju Grčije v ameriško vojaško jn strateško oporišče zoper svobodne in miroljubne države ljudske demokracije na Balkanu. . VoUuiKl dateUjiiMit v ZDA £e leta 1944 je kandidiral Thomas Dewey za predsednika Združenih ameriških držav. Takrat je zmagal Roosevelt in to kljub temu, da je veliki kapital vložil za Deweya 13 milijonov dolarjev. .Vendar pa se tudi v' Ameriki ne da doseči vsega z dolarji. Zaradi tega nastopa Dewey po načrtu. V državi New York na primer je mnogo Italijanov — Dewey govori, da se mora Trst vrniti Italiji. Veliko je tudi Kitajcev. Dewey ne skopari z izrazi ljubezni do rumene rase. Tako vsakemu nekaj. To bi bila ena stran Deweyeve-ga načrta. Evo drugo stran. Dewey ve, da njegovi sodržavljani ljubijo najbolj fantastične stvari. Pred kratkim je v državi Oregon obiskal organizacijo «jamskih ljudi», ki so ga čakali na kolodvoru oblečeni v živalske kože. On je na čelu take povorke, ki je bila naravno tudi filmsko snemana, šel po mestnih ulicah. V «jami», središču te organizacije, so ga pogostili s surovim mesom in proglasili za «jamskega človeka». Medtem pa se je pojavila majhna nevšečnost. Dewey nosi brke! Vse ženske pa ne marajo brkate moške. V novembrskih volitvah pa bodo volile tudi ženske. Naravno je, da Dewey dela na tem, da bi si pridobil 48 milijonov Ženskih volivcev, pa je zaradi tega njegova tajnica podala izjavo neki delegaciji žensk, da bo ta «stvar dobro proučena». Tako se je Dewey znašel v ne-priliki. Dame iz republikanske stranke hočejo, da bi si brke obril. Nekateri časopisi prinašajo sliko Deweya brez brk z domislico: «V resnici je Dewey tudi brez brk 'šarmanten boy». Lahko bi bilo morda obriti brke, da se ni pojavila močna moška struja v republikanskih vrstah stranke, ki je odločno za brke. Med agitatorji te moške struje («Za Deweyeve brke») je posebno vnet protestantski pastor Luis West iz Bostona, ki tudi sam nosi brke. On je s prižnice pozval vernike, naj nosijo brke «a la Dèwey» in na ta način dokažejo svojo privrženost do republikanskih idej (!) in «izrazijo solidarnost svojemu kandidatu za predsednika ZDA». FRANCOSKI RUDARJI 20 metrov širok in 100 metrov dolg črn pas. Dežela prevrtana kot sito, presekana z dolgimi vrstami naselij SE NE BOJIJO NICESARr%z™:VZ£ZVZ n ja? Prva garnitura krvnikov francoskega delavstva zgrajenimi iz opeke, nagubana z ogromnimi krtinami. Ogromno industrijsko predmestje, ki preseneča po svojih nasprotjih. Na eni strani vleče kmet svojo vprego, dobrodušni mlini se dvigujejo na kovinskih temeljih. Na drugi strani pa poglej naprave na površini nekega jaška. Zadel boš povsod na bogato obložena ležišča premogovega prahu. Vdihaval bos premog. Ne dotikaj se ničesar, ne postavi roke nikamor, če se nočeš očrniti od te črnine. Toda nič ne pomaga, premog je povsod in črni vse. Vrzi pogled nekaj sto metrov daleč od tod: na svojem polju meče kmet sladkorno peso na svoj voz. O Na belgijski meji je videti, da se je zelenje zopet oprijelo zemlje. Stožci zemlje so se pogreznili. Tam se je začelo izkoriščanje, nato se je pomikalo vedno bolj proti Pas de Calais, proti morju. Zdi se kot da je De-naim la Feumičre uničil polja in zelenje, in nato proti Lensu se zopet pojavj rastlinstvo. Po tem postopnem izkoriščanju rudnikov se je izvršila druga sprememba z politična. Takrat, ko so bili rudniki koncentrirani na vzhodu bazena, ob Anzinu, so imele tam svoje središče sindikalne organizacije In socialisti. Sedaj pa je drugače. Ena izmed posebnosti delavskega gibanja v Pas de Calais je, da so najbolj borbene organizatorje po stavki odslovili in tako so morali iti ti na delo na zapad, kjer so jih zaposlili na novih ležiščih premoga. Ti organizatorji so poskušali dati delavskemu gibanju tega odseka borbeni značaj. Mnogi činitelji pa ovirajo borbenost delavcev. Tako bližina meje, ker mnogi zaslužijo več s prenašanjem blaga iz Belgije v Francijo preko meje, kakor če bi delali v rudniku. Dalje raztresenost naselij, ker stanujejo zaradi opustitve nekaterih jaškov rudarji deset, petnajst, celo dvajset km daleč od kraja dela. Lahko si predstavljamo, kako težko je organizirati stavko z močno udeležbo v takih prilikah. Dodajmo še, da dela v tem delu velik del rudarjev — tujih emigrantov: nanje so vedno pritiskali agenti reakcije, da bi jih pripravili na razbijanje delavske enotnosti. Vendarle so se v tej stavki delavci — tujci dobro držali. V jašku Ledoux, nekaj kilometrov od belgijske meje, je nekaj sto mož kljub stavki nadaljevalo z delom. To je v tistem rudniku, kjer dela v normalnih prilikah 1800 rudarjev. To je tudi edini uspeh pritiska reakcionarjev. Delavci so se zavarovali z banika dami Otroci prinašajo hrano stavkajočim očetom Ne bom govoril o pisarjih, ki sò se tresli in v strahu bežali skozi okna, ko so rudarji prišli, da jim povedo, kar jim gre. Ali so to junaki reafltije? Pustim« jih. Govoriti hočem o možeh, ki smo jih srečali na zabarikadiranih vratih jaškov v zgodnjem jutru, v času, najboljšem za napad. Valili smo se po cestah v temni noči, v megli, šli smo po tračnicah, omahujoč na križiščih. Obstali smo pred glavnimi vrati. Na malih vratih ob strani skupina ljudi. Nezaupanje. Javimo se, pokažemo papirje. Napetost na obrazih popusti, na prostoru se kopičijo množice. Crte na obrazih vseh so ostre, a oči se smehljajo. Po vrsti si stisnemo roke. Nato govorimo o namestitvah, razlagamo, dopo vedujemo, govorimo o trdem življenju in obujamo upanje. Naščuvani so od reakcionarnega pritiska. Delavci lenuhi? Naj le pridejo v svoje jaške pogledat, kaj se pravi delati! Naj pogledajo njihove suhe silhuete, trudne obraze, boleča kolena! Naj poslušajo hreščanje njihovih pljuč! Upajo se jim očitati, da imajo svoja naselja: hišice iz črčkaste opeke, vse enako žalostne, pri katerih se niti ne upajo odipreti oken, ker se boje, da jim bo sobo napolnil premogov prah! Upajo se reči, db 30 LET ČEŠKOSLOVAŠKE REPUBLIKE 28. oktobra slavi češkoslovaška republika 30. letnico svojega obstoja. Osvoboditev češkega in slovaškega naroda in rojstvo samostojne re. publike sta bila vrhunec boja, ki je trajal dolga stoletja. To je bil boj. v katerem sta dva najbolj zapadna slovanska naroda, ki so ju Nemci in Madžari zasužnjili, zahtevala pravico do polnega narodnega Življenja in pravico za lastni narodni razvoj. Ker pa je ta boj dosegel svojo polno obliko šele v dobi, ko je bila razvita industrija, se je istočasno z bojem za narodno osvoboditev povezala tudi zahteva po socialni osvoboditvi i Narodnostni in socialni boj češkega in slovaškega naroda je dosegel svoj vrhunec v razdobju svetovne vojne. Pod vodstvom Pr. T. G. Masaryka je nastal v inozemstvu upor, ki so ga podpirali češki in slovaški izseljenci v Ameriki in državah Antante. V politični diplomatski in vojaški akciji je Ma-Saryk zahteval, da priznajo zavezniki češkoslovaško državo in češkoslovaško armado, ki bi jo sestavljali dobrovoljci iz vrst izseljencev ter češki in slovaški vojni Ujetniki. To je bil, kakor popisujeta v svojih knjigah Masaryk in njegov sodelavec dr. Edmrd Beneš, zelo težaven boj, ker so se zavezniške vlade obotavljale priznati, da je Sa češkoslovaško samostojnost nujno, da se razbije avstro-ogrska monarhija. Se na predvečer razpada avstro-ogrske monarhije, v oktobru 1918, se je Masaryku posrečilo z velikimi težavami prepričati ameriškega predsednika Wilsona, da je nujno, da se končno veljavno razbije avstro-ogrska monarhija. Samo odmev velike ruske Oktobrske revolucije in revolucijsko gibanje če. Skega delavstva je kočno vendarle zagotovilo samostojnost nove države in prislilo tudi diplomacijo Antante, da jo je priznala. Ze v januarju 1918 je bila pod vplivom ruske revolucije in zlasti njenih zahtev o takojšnjem miru in o pravici samoodločitve narodov v vsej avstro-ogrski monarhiji in zlasti v čeških deželah velika generalna stavka. Na dan 14. oktobra 1918 je proglasilo češko delavstvo veliko generalno stavko z geslom samostojne socialistične češkoslova. ške republike in v številnih čeških mestih je bila že tega dne objavljena samostojna republika. 28. oktobra 1918 je avstro-ogrska monarhijo razpadla in češkoslovaški Narodni odbor je prevzel vlado na ozemlju vse češkoslovaške države. Dasi se je nova država rodila iz boja socialističnega delavstva, ni imela socialističnega značaja. Nova republika je v primeri s sosednimi državami, v katerih so ostali še številni fevdalni preostanki, sicer bila in ostala parlamentarna demokracija, med tem ko so v sosednih državah kaj kmalu nastali fašistični in polfašistični režimi. Toda kljub temu da so morale v prvi letih nove republike tudi izrazito meščanske politične stranke pod pritiskom delavskega gibanja postavljati socialistična gesla v prvem češkoslovaškem parlamentu so se že obravnavali zakoni o nacionalizaciji rudnikov in težke industrije — so socialistične tendence kmalu opustili, Zato je tudi v zunanji politiki povezala nova republika vse svoje upanje proti nemškemu in madžarskemu revizionizmu z zapadni-mi državami. Vpliv češkoslovaških reakcionarnih in buržujskih krogov v republiki je kmalu postal tako močan,- da je bila češkoslovaška republika, katere rojstvu je ruska revolucija toliko pomagala, skoraj zadnja država, ki je navezala s Sovjetsko zvezo diplomatske stike. Ta odvisnost od zapadnih demokracij je postala za Češkoslovaško usodna v trenutku, ko so razpad versailleskega sistema in reakcionarni načrti svetovnega imperializma povzročili obnovitev nemškega imperializma. Hitler naj bi bil v načrtih svetovne reakcije tisti, katerega naloga je bila uničiti Sovjetsko zvezo. Za dosego tega cilja so zapadne velesile žrtvovale Češkoslovaško republiko v jeseni 1938 Hitlerju in v Munchenu je bila ta žrtev potrjena v obliki sramotne izdaje Češkoslovaške, ki se je zanašala na pomoč Zapada in ki je vso svojo politiko gradila na zavezništvu z zapadno meščansko demokracijo. Češkoslovaška je v tem trenutku prenehala obstajati kot samostojna republika. In zopet je bila ruska revolucija in država, ki je iz nje izšla, tista, ki je ostala zvesta svojim zavezniškim obveznostim. Iz strahu pred socialnimi posledicami tega zavezništva so se češkoslovaški vladajoči krogi odrekli svoji samostojnosti ter se r’đi-njali nemškemu fašizmu. V takih okoliščinah je bilo zopet delavstvo ono, ki je prevzelo zastavo narodne osvoboditve v boju za drugo osvobojenje naroda. Velika naloga, ki jo je imela Sovjetska zveza v boju proti nemškemu fašizmu in dejstvo in da je prav ona. izgnala Nemce tudi iz Češkoslovaške republike, vse to je udarilo prerojeni republiki svoj pečat. Češke in slovaške meščanske vrste pa še niso napravile pred sodbo zgodovine svojega izpita, razočarale so v trenutku, ko je bila dolžnost braniti narodno samostojnost. Njihova vloga v vodstvu naroda in države je prešla povsem na delavski razred. V februarju 1948 so bili odstranjeni ostanki meščanskih vrst, ki so se do tega časa bile v vladi republike in ki so pod pritiskom zapadnega imperializma poizkušale obnoviti kapitalizem in prekiniti zavezništvo s Sovjetsko zvezo. Odstranila jih je akcija vsega češkoslovaškega naroda. 30. obletnico svojega obstoja proslavlja češkoslovaško ljudstvo z velikimi zmagami in dveletni gospodarski plan je izpolnjen v glavnem predčasno ravno ob tej obletnici, Odpira vrata začetku petletnega plana, ki bo napravil iz Češkoslovaške moderno, razvito in napredno socialistično državo. Številne socialna reforme, o katerih so sanjale generacije čeških in slovaških delavcev in kmetov, se že uresničujejo. Rudarji dobro čutijo, da jih hočejo s takim govorjenjem diskreditirati pred javnim mnenjem. Nad tistimi, ki so organizirani, ne morejo nič, da bi pripravili čistko, pa jih obrekujejo. Toda rudar se ničesar ne boji, niti zvijač niti nasilja. Naj le pride policija, bobni bodo zagnali hrup v črnih mestih, sklicali bodo vse prebivalce — tudi žene in otroke, da se bodo borili ob strani obleganih rudarjev. Premogovniki severa in Pas-de Calaisa zaposlujejo 200.000 ljudi; ne pozabimo! Z družinami je to cela vojska! O Kaj nam priča odločnost, solidari nost in borbenost rudarjev? Brez dvema imajo oni svoje tradicionalne vrline: zdi se nam, da so že v srednjem veku bili prebivalci teh krajev razumni ljudje. Ker sta dežela in mesto nerazdružno povezana, lahko delavec računa na pomoč. Rudarji ne štedijo, kako neki bi mogli? Toda v glavnem oni ne zahtevajo poviška svojih plač. Vedno so se tu žene borile v prvih vrstah socialnih borb: bale so se da bi stavke privedle do še večjega pomanjkanja, zato jih ni-. so želele. V začetku so videle le neizogibne posledice prenehanja dela, toda zelo občutljive za čast vseh delavcev so vplivale na svoje očete in može, spoznale so, da mož vreden svojega imena ne more izdati svojih bratov niti slabiti jih v njihovi borbi O Kdo med vami je povzročil tragedijo delavcev, ki ljubijo svoje rudnike, svoje delo, svoje stroje? Kdo pa mora s stavko v vsakem trenutku reševati najbolj oster moralni in politični problem pred materialnim? Delavec hoče rešiti vse, kar se rešiti da pri napeljavah in materialu, vendar ne dopušča, da bi kar koli slabilo njegovo borbo. On noče da bi drugi delavci in njihove družine trpeli zaradi posledic njegove borbe, toda odklanja koncesije, ki bi služile naspro^ tniku. Od tu izvira neskončnost problemov, ki se pojavljajo dan za dnem in ki morajo biti rešeni, ker so življenjske važnosti. Zapuščeni stolp plinarne k Po tržaškem ozemlju KRONIKA O Policija je aretirala 58 letno Josipino Bukovec, ki se je na skrivaj pečala s porodništvom, predvsem pa s splavi. Neposredni razlog za njeno aretacijo je bila smrt Ane Benčina, kateri je napravila Bukovčeva splav. O Na svobodo so sputili pretekle dni več ljudi, obsojenih v znanem procesu javnih del, čeprav še niso prestali kazni. Izpuščeni so bili Anita Huebner, tajnica kapitana Squireja, Luzzatto Adriana, Mario Zubin in Angel Comelli. Kakor vse kaže, se zelo izplača krasti, toda le milijonske vsote. © Trije zaljubljenci, dva srečna in ena nesrečna, so se nastanili v neki jami blizu Miramara, ker jih doma niso hoteli. Gre za 20 letnega Remini Gvida in njegovo 19 letno zaročenko Terezo Fiorenzo. K temu parčku pa se je preselila še 20 letna Caldaro Agnese, ki jo je zapustil njen ameriški ljubček. Na žalost je te moderne troglodite zasačila policija in njih idile je bilo konec. © Taksi last Bruna Baronija se je popolnoma strl med dvema tramvajema št. 1 pred predorom San-drinelli. Taksi je stal za tramvajem in čakal, da odpelje, ko mu je pridrvel za hrbet drugi tramwaj ki ni mogel zaradi slabih zavor takoj ustaviti. Sreča v nesreči pa je ho tela, da so ostali potniki nepoško. dovani. © Viđali je šel s svojim štabom tudi na Prosek razbijat enotnost slovenskega ljudstva. Uspeha pa je imel zelo malo, kajti večina ljudi se ni strinjala z njegovimi izvaja-nij. Njegovi pajdaši so bili seveda zelo glasni in so skušali prevpili vse one, ki so Vidaliju nasprotovali. Viđali postaja besen, ker vidi, da mu primanjkuje tal pod nogami. © Partizani in aktivisti iz Sem-polaja so obsodili razbijaško početje Vidalijevih agentov in izrazili svoje zaupanje in zvestobo doseda njemu prekaljenemu vodstvu OF in partizanov. © Pred sodiščem se mora zagovarjati zaradi obrekovanja ravna, telj lista «Voce Libera», ki je svojčas pisal, da je tovarniški odbor dobil od ravnateljstva Združenih jadranskih ladjedelnic več milijonov lir. Člani tovarniškega odbora so namreč vložili proti njemu tožbo. © Pošteni vlomilci so velika redkost, a vendar se še najdejo. Dva sestradana moža, 51-letni Rus Angel in 45-letni Bucolini Jurij sta pretekli teden vdrla skozi skladišče starinarja Ivana Andreatinija v skladišče tvrdke Tripkovič ter odnesla precej premoga. Policija je aretirala Andreatinija, ki je odločno trdil, da je nedolžen. Ko sta omenjena vlomilca zvedela, da je An-dreatini zaprt, sta se sama prijavila in prosila moža oproščenja. Andreatini ju je namreč marsikdaj nasitil, ko sta bila lačna, in ju sprejel pod streho. Hvaležnost je torej včasih vendarle plačilo tega sveta. © V Trstu so meseca septembra pojedli 554,626 kg mesa in 320.620 kg rib. Vse to meso seveda prodajajo na črni borzi po zelo visokih cenah. © Stanovanjski urad, ki je spadal doslej pod okupacijsko vojaško upravo in je od julija 1946. dodeljeval ljudem stanovanja, bo od 1. novembra pod nadzorstvom predsednika cone. Morda bo odslej bolje opravljal svoje delo. © Huda avtomobilska nesreča se je pripetila znanemu tržaškemu trgovcu Silviju Hlabse-Adamu, pevki Ani Leonardi in Eldi Nassi-guerra, ki so se vrčali z avtomobilom iz Milana v Trst. Pri Latisa-sani se je avto prevnil. Hlabse je bil mrtev na mestu, Leonardijeva je izdihnila v bolnišnici, Nassiguer-ra pa je bila težko ranjena. © Novo trolejbusno progo Portici di Chiozza - trg Baiamonti so otvorili v torek. S tem bo precej razbremenjen tramvaj št. 1, ki je bil doslej vedno prenatrpan. OB NAPADIH VIDALIJEVCEV NA SHPZ Sovražniki slovenske prosvete so istočasno sovražniki bratstva med narodi in demokracije N\apadi vidalijevcev na SHPZ, razbijanje odborov posameznih prosvetnih društev so dejansko napad na slovensko kulturo in prosveto. Znano je, da so bili izvoljeni v vse prosvetne forume ter prav tako v odbore posameznih prosvetnih društev, izkušeni prosvetni delavci, da bi toliko let teptano slovensko kulturo širili in razvijali med slovenskim prebivalstvom na Tržaškem ozemlju. Vidalijevci pa s svojimi izpadi onemogočajo delo prav tem preizkušenim prosvetnim delavcem in jih po svojih naščuvanih pristaših dejansko odstranjujejo iz prosvetnih društev, kot se je to dogodilo v prosvetnem društvu Škamperle pri Sv. Ivanu. Za vodstvo prosvetne organizacije ne zadostuje samo neka določena politična orientacija, temveč potrebna je predvsem narodna zavest, ljubezen do lastnega naroda in kulture ter potreba po kulturnem izživljanju. Edino pod takim tx)dsttx>m se lahko prosvetno delo med ljudstvom razvije in napreduje. Ali bodo lahko vidalijevci, ki naše preizkušene prosvetne delavce odstranjujejo iz prosvetnih društev, zamenjali s svojimi ljudmi ves kulturni aparat? Mladih novih sil ne bodo mogli vključiti v prosvetno delo. Vsak, kdor je delal v katerem koli prosvetnem društvu, dobro ve, da je bila prav mladina v prosveti najtežji problem in da so se na vseh mogočih zborovanjih bavili z vprašanjem, kako bi jo vključili v prosvetno delo in kako bt v njej vzbudili narodno zavest, ki je za prosvetno delo nujna. Kakor vedno, tako želimo tudi zdaj, da bi se naša mladina vključila v prosvetno delo in postala tudi najbolj aktivna; vendar ne verujemo, da se je ta generacija usposobila čez noč, tako da bi lahko prevzela vodstvo slovenske kulture na Tržaškem ozemlju. Izmed starejše generacije pa ima Viđali v svojem taboru le malo takih ljudi, ki bi lahko na o-snovi svoje narodne zavesti in izkušenj prevzeli vodstvo slovenske prosvete na naših tleh. Vemo, da bodo vidalijevci protestirali, češ da imajo ljudi, ki bi bili sposobni nadaljevati delo SHPZ - razvijati slovensko kulturo. Toda zadnji dogodki v prosve-t nih društvih, ko so onemogočili pi-cdav.anja o Koroški, jasno kažejo, da je zavednih in za slovensko kulturo vnetih ljudi v Viđali jev em vodilnem kadru bore malo. Prečitajte, premislite in presodite: Ali lahko zaupamo slovensko prosvetno delo nekemu Rozmanu, ki pošilja svoje otroke v italijansko šolo, čeprav je Slovenec kakor tudi njegova žena! Kozman je v službi pri «Naši Brezplačni tečaji slovenščine, knjigovodstva, steno, grafije in drugih trgovskih predmetov se bodo čez nekaj dni pričeli pri SHPZ. Prijave sprejema šolski odsek Prosvetne zveze. založbi». ' Ze prej je roditeljski svet pa tudi drugi kulturni delavci skušal vplivati nanj, naj vpiše otroke v slovensko šolo, ker so starši Slovenci. Toda Kozman se ni oziral na to. (Ta primer je odgovor «Giornale di Trieste» in vsem tistim, ki trobijo v isti rog; Kozman je kljub vsemu ostal v službi slovenske ustanove, niso ga odpustili). Vidalijevci so izvolili Rozmana v glavni odbor SIAU-a, kjer naj bi bil kot zastopnik OF. Toda Kozman in njemu podobni nikoli ne morejo biti zastopniki OF, kajti to organizacijo lahko zastopajo le zavedni Slovenci, ki svojo narodno zavest pokažejo tudi s tem, da pošiljajo otroke v slovensko šolo. Kozman je na kongresu Vida-lijeve komunistične partije govoril o bratstvu med Italijani in Dijaška matica bo priredila v petek 29. oktobra ob 20 v dvorani Kina ob morju vokalni koncert, na katerem bodo nastopili Komorni zbor, moški zbor Ivana Cankarja in svetoivanski mešani zbor «S. Škamperle». Cisti dobiček je namenjen za podporo siromašnim dijakom. Slovenci. On in njemu podobni nimajo pravice govoriti o bratstvu, kajti temelj zato je enakopravnost med obema narodoma, svo-. bočno razvijanje in ščitenje svoj jega lastnega naroda, ne pa da tisti, ki govore o bratstvu puste raznarodovati sebe, svoje potoma stvo in svojo okolico. Kozman in njemu enaki ne mo-rejo biti nikoli predstavniki niff OF, niti slovenske kulture, kvečjemu so lahko zastopniki starih! «cikorijašev». Slovensko prosveto in kulturo pa bodo na Tržaškem ozemlju vodili zavedni, kulturni ljudje, ki sd edini za to poklicani. Z ZALIT VAMI NE BODO ustrahovali slovenskih prosvetnih delavcev Izvršilni odbor Enotnih sindikatov je sklical izredni občni zbor prosvetne stroke, ki ga je vodil predsednik Enotnih sindikatov De-stradi. V svojem uvodnem govoru je analiziral obveznosti sindikalistov do organizacije in obratno, kakor da bi slovenski učitelji in profesorji, ki so od ustanovitve ES njeni člani in tvorijo tudi v sindikalni šolski stroki veliko večino pred italijanskimi tovariši, ničesar ne vedeli o sindikatih. 2e takoj po uvodnih besedah De-stradija je bilo vsem jasno, daje zborovanje posledica političnih trenj v demokratičnem taboru v Trstu, kajti ton Destradija v nagovoru na slovensko učiteljstvo je bil za to tako žaljiv, da je eden izmed tovarišev moral govornika opozoriti na dostojnost, ki je običajna med tovariši. Seveda, če bi pred Destradijem sedeli člani Camere di Lavoro, socialisti, republikanci itd, itd., bi govoril bolj dostojno, ker . pa so bili poslušalci ljudje, ki verujejo v Jugoslavijo, jih predsednik ES lahko ozmerja s kozami in kravami, ki so prišle s hribov. Destradi je grozil članom prosvetne stroke, da lahko razbije sindikat in to bi brez dvoma ta gospod tudi hotel, ker jasno vidi, da je prosvetna stroka z malimi izjema- SLOVENCEM TUDI strokovne šole! Res da smo Slovenci maloštevilen narod, toka prav tako imamo kot ostali narodi pravico do razvoja prav v vse smeri. Nikakor se ne moremo zadovoljiti z okrnjeno kulturo, kakršno bj nam radi milostno dovolili pri VU kljub temu, da smo si na tem ozemlju priborili enakopravnost. Ta enakopravnost bi se morala V prvi vrsti nanašati na šolstvo, kajti brez šolstva, ki je temelj kulture vsakega naroda, se mi tu na tem ozemlju ne bomo mogli prosto kulturno razvijati. Slovenci na TO so dokazali Vojaški upravi potrebo predvsem po srednji tehnični, dvorazredni trgovski šoli in klasični- gimnaziji. VU ni mogla preko teh upravičenih zahtev in je tudi razpisala poskusno vpisovanje. Na slovensko srednjo tehnično šolo v Trstu se je v prvi letnik vpisalo 27 dijakov, y drugi pa 15, v prvi razred klasične gimnazije 14 učencev, v prvi letnik dvorazredne trgovske šole pa celo 46 dijakov. Poskusno vpisovanje je dokazalo, da Slovenci v Trstu zahtevane šole potrebujemo in da jg za te šole dovolj dijakov. V trgovski šoli bi pa bili lahko celo dve paralelki prvega razreda. Poskusno vpisovanje so zaključili, vpisani slovenski dijaki pa čakajo, da jim odpro «ole, za katere so se odločili, ker jun najbolj odgovarjajo. VU pa ne ukrene ničesar! Ni dovolj nikakršen izgovor, da se je pouk na drugih šolah že začel in da so dijaki, ki bi vstopili na te šole, že preveč zamudili. Z dobro voljo in pod dobrim strokovnim vodstvom se da vse nadomestiti in slovenski dijaki bi lahko s pridnostjo do konca leta obdelali vso predpisano snov. S tem da je VU odrebila poskusno vpisovanje V strokovne slovenske šole, je načelno že pristala na otvoritev novih šol. Ce pa v najkrajšem času teh šol ne bo odprla, je to jasen dokaz, da se VU pusti vplivati od reakčije, ki bi slovensko šolstvo, kakor sploh ves slovenski živelj na IQ najrajši popolnoma zatrla. Ce bo VU še nadalje zapostavljala slovensko šolstvo, pomeni, da je pred reakcijo kapitulirala. mi enotna, da vztraja, da se politični spori ne vnašajo v sindikat, da hoče delati za dobro svojih čla. nov in y korist šolstva v povezavi z vsemi demokratičnimi silami sveta - TUDI Z JUGOSLAVIJO! Nobeni napadi Destradija, Ferlana in drugih, ne morejo diskreditirati slovenskega učitelja na Tržaškem ozemlju, ki je z ljudstvom povezan in od ljudstva spoštovan, ker mu posreduje njegovo kulturo. Ne bodo ga mogli diskreditirati niti reakcionarni časopisi, še manj pa Lavoratore, ki zmerja slovenskega učitelja — borca — s stavkokazom, izdajalcem, hlapcem imperializma. Destradi je sprejel nase odgovornost, za tisti gnusni članek, objavljen 6. oktobra t. !.. Nase bodo tudi morali prevzeti ti gospodje vso odgovornost za posledice njihove gonje in napadov. Nič ne pomaga prof. Ferlanu, da zvito taji, češ da ni poznal obvez slovenskega učitelja. Problemi slovenskega učitelja in slovenskih šol so bili pred njim vedno kot na dlani, ker smo profesorju zaupali, ker smo mislili, da je poštenjak. Jasne namere izvršilnega odbora ES so V strupenem nastopanju Destradija in Ferlana bile popolno, ma očite, zato so člani prosvetne stroke skoro soglasno izglasovali naslednjo resolucijo: Profesorji in učitelji, zbrani na izrednem občnem zboru 27. okt. 1948. ugotavljamo,, da je izvršilni odbor ES sklical ta izredni občni zbor brez utemeljene potrebe. Očitno je, da hoče vodstvo zanašati razdor tudi v našo stroko. Ze na zborovanju 2. okt. t. I. je bilo jasno, da se vodstvo ES ne zaveda svoje dolžnosti zaščititi svoje člane, temveč je dopustilo žalitve in napade od strani nekaterih govornikov na večino slovenskih profesorjev in učiteljev. Posledica tega je bil članek «Stavkokazi in izdajalci slovenskega naroda» v listu «Il Lavoratore» 6. okt. t. I., ki kleveta na najbolj ostuden način slovenske prosvetne delavce in žali njihovo stanovsko in politično čast. Obsojamo IO, ker ni storil po objavi tega članka ničesar v obrambo svojih članov, zato upravičeno smatramo, da se s tem napadom strinja. Nadalje obsojamo sporazu-marsko in oportunistično linijo da- y nedeljo se bosta poročila tov. Pipan Anita učiteljica in tov. Kavs Franc urednik «Ljudskega tednika» Naše uredništvo iskreno čestita obema novima zakoncema našnjega vodstva ES, katera smatra, da je edina naloga sindikata borba za zboljšanje ekonomskih pogojev svojega članstva, za kar je pripravljen nuditi vsako koncesijo in sporazum, docela pa opušča politično borbo. . Smatramo, da je sindikat ona množična organizacija, ki vodi bor* bo za dosego političnih in ekonomskih pravic svojih članov, s čemer bo zajamčena boljša in srečnejša bodočnost vsega delovnega ljudstva. Izjavljamo, da bomo ostali zvesti tej liniji in se dosledno borili proti vsem onim, ki hočejo zanašati v naše vrste razdor in s tem hromiti naše sile. Smrt fašizmu - svobodo narodu! Trst 27. oktobra 1948. v septembru Meseca septembra smo imeli v našem mestu največje število porok ne samo v zadnjem času, temveč od zadetka 1940. leta dalje. Največ parov je sklenilo svojo zvezo v cerkvi, le 31 se jih je poročilo civilno, 24 parov pa se je poročilo po protestantskem obredu. Največ zakonov so sklenili samski med seboj, vendar so stopili ponovno y zakonski stan tudi vdovci in vdove. Največkrat so bili ženini starejši cd nevest, v nekaj primerih celo za 16 let, kai v 67 primario pa so bile neveste starejše, nekatere celo 10 in še več let. V porokah smo dosegli rekord, ne moremo pa se pohvaliti tako z rojstvi. V zadnjih mesecih porodi y Trstu nazadujejo in naravnega pri; rastka sme imeli v mesecu septembru le 258. Umrlo pa je v našem mestu kar 210 ljudi. Kljub temu pa imamo prirastek, ker se je ta mesec priselilo 210 izselilo pa 135 ljudi. Izmed novorojenih Tržačanov je 28 dečkov in 130 deklic, prednjači pa Stara mitnica. V tem mestnem okraju je bilo ta mesec 29 rojstev. Število smrtnih primerov pa znaša 30. Največji prirastek ima zgornja okolica mesta, kjer je bilo ta mesec 17 rojstev in samo 4 smrtni primeri Tudi Sv. Ivan je imel v tem mesecu prirastek 11 prebivalcev, ker je bilo rojstev 21, a smrti 10. Barkovlje pa imajo v tem mesecu celo primanjkljaj, saj je bilo 9 smrtnih primerov, a le 8 novero, jenčkov. Tako imamo v Trstu ob koncu meseca septembra 275.158 prebivat Radich ■ sovražnik delavskega gibanja je likvidator revolucionarne linije v Enotnih sindikatih O Radichu je bilo že mnogo napisanega. Njegov oportunizem je žnan še izza leta 1946., ko je bil izključen iz partije. Sedaj ima glavno besedo v izvršnem odboru Enotnih sind.. Kadar je kako zborovanje, govori yedno on, tudi sindi. kalni članki v «Lavoratoru» so v glavnem njegovi. Zanj je bila vsa dosedanja sindikalna linija zgreše. na, resnični revolucionarji so zanj kanalje, borba za pravo razredno linijo pa zločinsko delovanje. Da bi si pridobil delavce, izkorišča njih internacionalistična čustva in obtožuje sindikaliste, ki se ne strinjajo z njim, nacionalizma. Zanj so Kraigher, Vojmir in drugi uničili tržaško delavsko gibanje. «■Nacionaliste» obtožuje celo, da so oni krivi, če ni med delavci enotnosti, pri čemer pozablja, zakaj je nastala Delavska zbornica in kakšni so njeni cilji. Po njegovem mnenju, ki ga izraža tudi v Lavoratoru 26. t. m., je treba na vsak način priti do enotnosti in potemta. kem pljuniti na vso preteklo borbo, ki je bila «nacionalistična». Radich namenoma pozablja, da je Delavska zbornica nastala zgolj zato, da zaščiti interese delodajalcev in njihovih gospodarjev in da razdvoji delavstvo. Kako drugače si sicer razlaga gospod Radich sindikalni razkol v Italiji, kjer ni šlo za nikako nacionalno vprašanje, ali razkol v Franciji. Zanimivo je, zakaj je bil Radich izključen iz partije leta 1946. Njegovo izključitev je takrat utemeljil tov. Branko Babič z referatom, ki ga je objavil sedaj «Primorski dnevnik». V tem referatu je tov. Babič osvetlil vse delovanje Ra-dicha in Ubaldinija, ki nista hotela slediti tedanji liniji partije o priključitvi Trsta k Jugoslaviji, kar je bilo v skladu z marksistično leninističnim stališčem o nacionalnem vprašanju. Takrat sta se izgovarjala na neko taktiko, ki naj bi kila zgrešena. Njuna tedanja politična linija oziroma ideologija je bila popolnoma nasprotna dosledni revolucionarni liniji KP, ker sta skušala skrhati revolucionarno o-strino partije in jo speljati na pot kompromisov in koncesij v odkrit likvidacijo partije in s tem največ, oportunizem. To pa bi pomenilo le izdajstvo nad delavskim razredom in revolucionarnim gibanjem sploh, v korist silam kontrarevolucije. Njuna* zmota je bila takrat posledica socialdemokratskih vplivov, iz katere vrst sta izšla. Enako stališče kakor v vprašanju partije je Radich zavzemal v vprašanju sindikatov. Hotel se je omejiti zgolj na ekonomsko borbo, kar je pomenilo odreči sindikatom tisto vlogo, ki jo imajo v razredni borbi, kot najbolj množično organizirana in udarna sila proletariata in vsega delovnega ljudstva v bor. bi za ljudsko oblast, za zmago revolucije. Sindikati niso samo neka strokovna organizacija delavstva, s pomočjo katere se bori za zboljšanje svojih ekonomskih pogojev, ampak so politična šola proletariata in delovnega ljudstva sploh. Omejiti se sploh na ekonomsko borbo, pomeni odvajati delavstvo od političfie borbe, pomeni dejansko iti na pozicije reakcije in kontrarevolucije, ki stalno skuša s pa. rolo ekonomske borbe odvzeti sin. dikatom tisto vlogo, ki jo po svojem značaju imajo. Zaradi njegovega oportunističnega stališča je treba razkrinkati Ra-dicha in njegove ljudi v sindikalnem gibanju kot sovražnike delavskega gibanja, kot neposredne a-gente reakcije v delavskih vrstah. Te besede, ki jih je izrekel tov. Babič v svojem referatu leta 1946., so še vedno, oziroma, še bolj aktualne, kot so bile tedaj. V tovarni ribjih konserv Arrigoni v Izoli izdelujejo tudi pločevinaste škatle za ribe. Krivično ravnanje z odpuščenimi anlilačisli in velika potuha epuriranim fašistom Vprašanje delavcev in nameščencev odpuščenih za časa fašizma iz političnih razlogov, se že vleče vse od leta 1945. Naravno je, da bi morali ne glede na juridične določbe že zaradi demokratičnih načel tem nameščencem popraviti krivice, ki jim jih je prizadejal fašizem. Kakor v vseh drugih vprašanjih, ki bi se morala rešiti v korist demokratičnega ljudstva, tako je okupacijska vojaška uprava tudi v tem pogledu zelo malo storila, da bi dobili prizadeti nameščenci zadoščenje. Odpuščeni delavci in nameščenci so ustanovili za obrambo svojih pravic poseben odbor, ki ga je vodil Dr. Zbogar-Brocchi. Ta odbor je postal kasneje odsek Enotnih sindikatov in tajnik tega odseka je ostal omenjeni Dr. Žbogar. Na odločno zahtevo vseh prizadetih odpuščencev je Vojaška uprava leta 1946. izdala ukaz st. 60, s katerim je ustanovila posebno «komisijo za revizijo karier», ki bi se morala prav za prav imenovati komisija za politične odpu-ščence. Ta komisija je delovala do 1. junija 1948. Okupacijska vojaška Sindikalne novice iz Istre V Pomjanu pri Kopru je bila 15. t. m. ustanovljena nova sindikalna podružnica kmetijskih sindikatov. Za predsednika je bil izvoljen Kocjančič Anton, za blagajnika Jerman Ivan. Ker so nekateri premožni kmetje vasi še izkoriščevali delovno silo in dajali zemljo v najem v nasprotju obstoječimi odredbami, si je sindikalna podružnica prevzela kot prvo nalogo, da čimprej to odpravi. Kakor pa drugih krajih, kjer se izvaja reorga i za -'la odborov in se u-Jtanavljajo kmetijske - ekonomske komisije, tako so tudi v Pomjanu izvo-lEU v odbor 10 članov ki prevzamejo Vsako določeno delo in odgovornost da bodo tovariši, Izvoljeni v odbor podružnice, zbrali sodelavce med naj. boljšimi kmeti, ki Y.> do skrbeli za selekcijo semen, za dvig živinoreje, zadružništva itd. Pa bodo sindikati kos svojim na lo-gam za dvig skupnega blagostanja, « pogojih ljudske rblisti, se organizirajo (k) vseh sindikalnih podružnicah posebne komisije za selekcijo semen, graditev hlevov, dvig živinoreje, stro. kovna kmetijska predavanja, preskrbo Umetnih gnojil, evidenco setve, nagrade najboljšim kmetom, obdelovanje Vse zemlje, razširjenje in dvig kmetijskega zadružništ/a ter sk.-b za bo-nlfike. V Ankaranu, v Pučah, v Pomjanu, v Semed;li so bile že postavljene te komisije in že delu !fjo. Na Sa način bodo vsi kmetje zainteresirani .V-korist skupnosti. Dobre posledice pa ftodo v kratkem vidne. '—spa- iVi okviru gospodarske razstave I so kmetijski sindikati priredili s sodelovanjem kulturnega odseka pri okrožnem odboru kongrese vseh panog kmetijstva. Vsak dan so bila predavanja in kongresi. Uspeh je bil dober, udeležilo se je kongresov mnogo kmetov, ki so pogosto posegli v diskusijo. Po kongresih so si vsi ogledali razstavo, kjer jim je agronom razkazoval in tolmačil, kar jih je najbolj zanimalo. —«::»— Tudi kmetijski sindikati so se udeležili dvomesečnega tekmovanja. V tem času se je vpisalo 572 novih članov, uredili so 6 novih sedežev, ustanovili dve sindikalni podružnici, napravili hleve za 41 plemenskih svinj, uredili notranjo administracijo in znatno pomagali pri graditvi zadružnih domov in v pripravah za gospodarsko razstavo v Kopru. —«::»— 77 udarnikov, ki so bili odlikovani ob koncu dvomesečnega tekmovanja, je šlo na brezplačni izlet po Sloveniji. Med temi udarniki so bili Slovenci, Italijani in Hrvati. Ogledali so si Maribor, Ljubljano, Ptuj, zlasti pa kmetijske obdelovalne zadruge po Štajerskem. Povsod so jih prav prisrčno sprejeli. Videli so, kako se je po Sloveniji utrdilo kmečko zadružništvo, in se na lastne oči Iprepričali o neresničnosti raznih klevet. uprava je izdala nato še nekaj ukazov, ki so spopolnili ukaz št. $0 in s tem tudi delovanje komisije, kateri so dodali prizivno komisijo druge stopnje. Ti komisiji sta ugodno rešili, oziroma sprejeli od 1033 prizivov 334. To pa še ne pomeni, da je bila 334 delavcem in nameščencem popravljena krivica. Od teh 344 sprejetih prizivov so razne ustanove in podjetja uveljavila komaj polovico, ostali nameščenci pa še vedno čakajo, kdaj bodo ugodili njihovim pravičnim zahtevam. Sedaj je izdala komisija poročilo, iz katerega sledi, da je zaključila svoje- delo. Jz tega poročila bi se dalo zmotno sklepati, da je bilo njeno delo zelo uspešno, kar pa ni točno. Komisija je y začetku upoštevala in ugodno reševala tudi prošnje vseh onih slovenskih nameščencev, ki so bili izpuščeni iz narodnostnih razlogov, ker je menila, da so tudi odpusti iz nacionalnih razlogov političnega značaja. Qd decembra 1947. pa niso več upoštevali odpustov iz narodnostnih razlogov, češ da tu gre za splošne zakone fašističnega režima, ki so ukinjali slovenske ustanove, kakor n. pr. šole na splošno. Po takem razmotrivanju ne gre tu za individualne, temveč splošne odpuste. Vse to se je dogajalo zaradi novih ukazov vojaške uprave, ki je z njimi odvzela vsako vrednost ukazu št. 60. Krivičnosti tega ravnanja ne bomo mogli nikoli dovolj poudariti, saj ne more biti bolj političnega dejanja kot je ravno raznarodovanje. Ce v celoti premotrimo delo omenjenih komisij, tedaj vidimo, da je bil postopek s fašističnimi epuriranci dosti bolj obziren, čeprav je šlo za ljudi, ki so se odlikovali v preganjanju demokratov in antifašistov. Za epurarince je bila ustanovljena komisija prve in druge stopnje, kasneje pa so ustanovili še eno izredno komisijo, ki je revidirala odločbe komisije druge stopnje. Epurirani fašisti so pa imeli tudi mnogo možnosti, zagovarjati se pred temi komisijami in uspeti v tem, da so jih oprostili. Q vseh teh vprašanjih je govoril V ponedeljek na tiskovni konferenci Dr. Zbogar-Brocchi. Dejal je, da bi morali z odpuščenimi antifašisti ravnati vsaj tako kakor s fašističnimi epuriranci. Vsekakor je to nezadostna zahteva, saj se s tem postavljajo na isto moralno raven antifašisti, ki so zaradi fašizma trpeli, in fašisti, ki so te antifašiste preganjali. Odsek za politične odpuščence je 24. oktobra poslal vojaški upravi pismo, z zahtevo, da se vsem, ki jih je fašizem iz političnih razlogov odpustil iz službe, da moralno in gmotno zadoščenje. Zahteva tudi, da uradni list objavi imena yseh 334 odpuščenih uradnikov, katerih prizivi so bili sprejeti. Kakor je bil ustanovljen poseben urad za epurirance, tako kaj se ustanovi tudi poseben urad za nameščence, odpuščene iz političnih razlogov. Ta urad naj bo poskrbel, da se odločbe komisije za politične odpuščence tudi zares uveljavijo. Poleg tega zahteva, naj vojaška uprava ustanovi izredno komisijo za politične odpuščence, katera bo lahko revidirala odbite prizive prvih dveh komisij, kakor je bilo ukrenjeno tudi za fašiste, in da se tudi narodnostni razlogi smatrajo za politične. Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi Rizzotti o nameščanju fašistov pri bolniški blagajni in o vrnitvi raznih delovodij v tovarno strojev. Poudaril je krivično ravnanje vojaške uprave, ki dovoli, da se po eni strani nameščajo fašisti, po drugi strani pa se ne popravijo krivice, storjene antifašistom. Končno je še omenil, da izredna komisija oprošča krivde skoraj vsem epriranim fašistom, ki sta jih komisiji prve in druge stopnje obsodili. sta pritisnile na delavce, naj nehajo s stavko, da se bodo lahko nato pričela pogajanja z ravnateljstvom. Ker so bili delavci precej trdovratni, jih je šel prepričevat sam Radich, naj popustijo in začnejo delati. Boljšega dokaza oportunizma Enotni sindikati res niso mogli dati in če razredno zavedno delavstvo proti temu protestira, ne dela tega zato, da bi razbijalo sindikalno enotnost, ampak zato, ker mu povzroča nova likvidatorska linija veliko zaskrbi1 enost. Kdo razi® sloditto onoH? Ko so se po tovarnah začele ustanavljati skupine za obrambo razredne linije v Enotnih sindikatih, so vidalijevci zagnali krik, da to ne pomeni nič drugega kot razbijanje enotnosti v sindikatih samih. Niso pa povedali, za kakšno enotnost prav za prav gre. Ce se mora ohraniti enotnost oportunističnih teženj in likvidatorstva, tedaj je bolje, da take enotnosti sploh ni. Resnična enotnost mora biti le ona. ki slom na načelu razrednega, revolucionarnega sindikata, ki se zna odločno boriti za ekonomske, socialne in politične pravice delavcev. Enotni sindikati v zadnjem času ne kažejo take lastnosti. Njihovo popuščanje v vprašanju cen, njihovo kompromisarstvo v pogledu Delavske zbornice in končno taktika, ki so jo zavzeli v pogledu vrnitve fašističnih pi-iganjačev v tovarne, potrjujejo, da so Enotni sin. dikati na zgrešeni poti. Delavci v tovarni strojev so odločno odgovorili na poskus ravnateljstva, da ponovno zaposli delovodje, ki so že za časa fašizma na vse načine p'reganjali delavstvo in se pri njem popolnoma osovra-Žili. Delavci so prenehali z delom, pri čemet so bili složni člani obeh sindikalnih organizacij. To je šlo hudo na živce delodajalcem. Zato so zapretili, da se ne bodo pogajali o tem vprašanju z zastopniki sindikatov, dokler ne začnejo delavci zopet delati. Delavci so se temu uprli in pokazali veliko borbenost. Toda vodstvi Enotnih sindikatov in Delavske zbornice nista hotela slišati o kakem odločnem odporu ter Delavce hočejo opehariti za krušno doklado Okupacijska vojaška uprava je s posebno odredbo ukinila politične cene in povišala cene racioni-ranim življenjskim potrebščinam. Da bi omilila posledice, ki jih bodo imeli ti poviški na življenjs ko raven delavskih družin, je hkrati določila, da dobe delavci doklado *a, kruh. Z novimi poviški cen potrosi štiričlanska družina na mesec 4000 lir več kot prej, doklada za kruh pa bi znašala za štiričlansko družino 1768 lir, to je 44% od celotnih povišanih stroškov. Okupacijska vojaška uprava je Izdala ukaz 347, v katerem odreja, da se pri določevanju draginj-ske doklade upoštevajo cene z dne 16. aprila 1947, ne pa cene s 30 septembra 1948. Enotni sindikati so proti temu protestirali. Udruženja delodajalcev so si hotela po svoje razlagati člen IX u-kaza 347 ter trdijo, da je doklada za kruh že vsebovana v draginj-ski dokladi. Zaradi tega so se preteklo soboto sestali na uradu IS'> delo zastopniki delodajalskih udruženj z zastopniki delavcev. Ti so poudarili, da morajo delodajalci po omenjenem ukazu plačati delavcem doklado za kruh od 1. oktobra dalje. Delegacija ES Tržaškega ozemlja na kongresu ES Jugoslavijo V nedeljo se je začel v Beogradu prvi kongres ESJ, na katerega je odpotovala tudi delegacija Enotnih sindikatov iz Trsta. V imenu ES je pozdravil kongres tov. Vojmir, ki je izrazil željo, da bi bil ta prvi kongres v spodbudo za nadaljevanje dosedanje poti jugoslovanskega ljudstva pri graditvi socializma. Med diskusijo je član glavnega odbora ES Tržaškega ozemlja Luxa govoril o položaju, ki je nastal v Trstu po objavi resolucije Informbiroja. Ta resolucija je zadala hud udarec tržaškemu delavskemu razredu. Nekateri sindikalni voditelji so namreč izrabili to priliko za svoje že v naprej pripravljene načrte, da uničijo razredni in protiimperialistični značaj tržaških sindikatov. Tov. Luxa izjavil, da bo delegacija ob svojem povratku poučila tržaško delavstvo o velikem napredku jugoslovanskih narodov pri graditvi socializma. Iz republik Jugoslavije KRONIKA O Ministrstvo za noosvobojene kraje je bilo ustanovljeno na predlog predsednika vlade FLRJ. Ustanovljeno je bilo glede na potrebe družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja krajev, ki so bili priključeni FLRJ. Za novega ministra je bil imenovan Večeslav Holjevac, prešnjj Sef jugoslovanske vojaške misije v Berlina. O Letni proizvodni plan Je izpolnila že cela vrsta tovarn. Tako bodo, kor poročajo, do proslavitve dneva republike v beograjski tovarni dvigal «Velja Stojkovič» izpolnili še dodatni delovni plan. Prav tako so izpolnili plan v tovarni kovčegov v Domžalah. O «Rusko vprašanje», najnovejši film sovjetske proizvodnje so pričeli predvajati v Beograd’u v kinu «Balkan». O Zaradi pravilnega razporeda so železnice v Jugoslaviji poveča le svojo kapaciteto. V septembru sp natovorili 6171 vagonov več kakor v avgustu. O Stanovanjska poslopja grade v Šmartnem pri Velenju za delavce in nameščence velenjskega rudnika. Opeko za zgradbe oskrbuje do mača opekarna. V Delavskem domu so dogotovili novo jedilnico za 120 članov. Zgradili so kinodvorano, kjer že predvajajo kinopredstave in dramatske prireditve. Poleg internata, ki je bil dograjen lani, so začeli kopati temelje za novo internatsko poslopje, kjer bo prostora za 120 gojencev industrijske šole. Ko bodo prihodnje leto zgradili še eno internatsko poslopje in industrijsko šolo, bodo sedanje zgradbe preuredili v stanovanja. O Po dograjeni progi Stalije Lupoglava bodo zgradili še progg Vranje Reka. Postaja Vranje bo vel zala obe progi. Skozi Učko bodo morali zgraditi 6,5 km dolg predor. Odobrena je tudi zgraditev proge Pazin-Poreč. O 3000 mladincev je začelo 20. septembra delati na dvojnem železniškem tiru Beograd-Zagreb. Dosegli so že lepe delovne uspehe. O Ker vsebuje tobačno seme 30% olja, bodo iz njega izdelovali jedilno olje. V tem letu bodo pričeli z zbiranjem in oddajo semena. Pridelovalci bodo prejeli 50% olja oddanega semena. C CK KPS je v oktobru izdal drugo številko svojega glasila «Delo», ki ima v borbi KPJ že lepo tradicijo. Začelo je Izhajati po prvi svetovni vojni v Trstu, pozneje v Parizu, kjer sta bila urednika Edvard Kardelj in Boris Kidrič, Ivan Regent pa je uredil nekaj številk, ki so v tem času izšle v Ljubljani. 1940 je izhajalo «Delo» ilegalno v Ljubljani do 42. ko je začela pono no izhajati «Ljudska pravica». Letošnji letnik je 17. Ureja ga dr. Jože Potrč. O Spremembe v vladi LRS so bile izvršene po odločitvi Pre-zidija LRS. Tako je prevzel dr. Jože Pokorn posle predsednika Komisije za zakonodajo in organizacijo državne uprave, Viktor Repič posle predsednika Komiteja za zunanjo trgovino, Jože Boršt-nar pa je prevzel posle ministra za trgovino in pravosodje. Na novo je bil imenovan univ. prof. dr. Helior Modic za ministra pravosodja, Tone Šušteršič pa za ministra za lokalni promet. O Betonirajo temelje s posebno črpalko na stavbah gradilišča Novega Beograda. Z njo dvignejo v eni uri 16 kub. metrov betona 40 m visoko ali 400 m daleč. Prej je bilo za to delo potrebnih 300 de lavcev, zdaj pa jih je dovolj 60. OPEKE je občutno primanjkovalo v Sloveniji. Zdaj so zgradili veliko število poljskih opekarn, v večjih elektrarnah pa delajo brigade z 2390 mladinci v u-! ra*h ko opekarne ne izdeljujejo opeke za planske potrebe. Z osnovanjem mladinskih brigad je bila rešena ovira, ko je primanjkovalo opeke. To bi tudi veliko pripomoglo k pravočasni izgradnji zadružnib domov. Jugoslovanski delavci na kongresu ENOTNIH SINDIKATOV JUGOSLAVIJE : NAČRT LETA 1948, NAJVAŽNEJŠEGA v PETLETKI, BO ZMAGOVITO Na kongresu ES Jugoslavije polagajo jugoslovanski delavci račune o svojem delu. Tako so povedali, da so v letu 1945-46 obnovili 881 porušenih in poškodovanih podjetij, 45 poplavljenih in poškodovanih rudnikov, 5037 javnih poslopij, 54.894 gospodarskih poslopij, 275.000 stanovanjskih poslopij, 5938 km cest, 55.283 metrov mostov, 6756 km železniškega tira, 31.197 m železniških mostov, 22.063 metrov železniških predorov in 3378 železniških poslopij. S tem so omogočili, da je bila v mnogih podjetjih že leta 1945 produkcija ne samo obnovljena, marveč tudi dosežena njena predvojna raven. V letu 1947 je sodelovalo v socialističnem tekmovanju 720.000 v proizvodnji zaposlenih delavcev. Plan Industrijske proizvodnje v letu 1948 je v primeri z letom 1947 za 61 o/ večji. /0 Kot rezultat socialističnega tekmovanja se je v Jugoslaviji pričelo razvijati celo gibanje udarnikov, novatorjev in racionalizatorjev. Doslej je bilo proglašenih 105.016 udarnikov, 927 novatorjev in 2655 racionalizatorjev. Poleg teh novatorjev in racionalizatorjev je v Jugoslaviji še na deset-tisoče delavcev, ki so s svojimi čeprav majhnimi predlogi v veliki meri prispevali k nenehnemu naraščanju produktivnosti dela. Djuro Salaj, ki je podal poročilo centralnega odbora ESJ na tem kongresu je upravičeno izjavil «V stari Jugoslaviji delavski razred ni bil zainteresiran na tem, da bi dvigal storilnost dela, ker je to pomenilo večje izkoriščanje in povečanje ekstraprofi-ta peščici izkoriščevalcev. V Federativni ljudski republiki Jugoslaviji pomeni borba za večjo storilnost dela, borbo za socialistično zgraditev naše države, za boljše in srečnejše življenje delovnega ljudstva. Zato se delavski razred Jugoslavije kljub vsem težavam vztrajno in požrtvovalno bori za izpolnitev prvega petletnega plana. «Leto 1948 je nenavadno pomembno, cela usodna v tej petletki» je izjavil tov. minister Boris Kidrič, ko je pozdravil kongres v imenu CK KPJ. Nadaljeval je, da je bil vzpon glede na planske naloge vse petletke v letu 1947 razmeroma majhen, v letu 1948 pa je silno porasel. Vzpon v letu 1948 je nujno potreben, da bodo doseženi pogoji za normalno dviganje In da bodo povzdignjene panoge, ki še vedno zaostajajo. To pomeni, da je bilo treba od leta 1947-1948 v posameznih panogah doseči večji vzpon, kakor bo potrebno od leta 1948-1949 in celo, kakor od leta 1949-1950. V tem je eden vzrokov, zakaj je leto 1948 usodno, zakaj zahteva v mnogih panogah posebne napore in zakaj se posamezna zaostaja l ja tako ostro kažejo. Drugi vzrok je v tem, da je morala Jugoslavija v tujini plačati velike predujme za stroje, ki jih še ne more izdelovati doma. Tretji vzrok je v tem, da so morali izvozit; v letu 1947. 1948 precej žita, da so krili bilanco Izvoza in uvoza, kar pa letos ne bo treba. Četrti vzrok je pa v tem, da so v letu 1948 stopili še z neznanimi možnostmi proizvodnje in da je bilo treba zaradi tega vložiti posebne napore, da so odkrili in izkoristili tudi te, leta 1947 še neznane rezerve, ki pa imajo veliko vlogo za nadaljnje izpolnjevanje petletke. Tov. Kidrič se je dotaknil znane kampanje proti Jugoslaviji, potem pa nadaljeval: «Danes pa moramo naglasiti, da bo plan usodnega leta 194», kljub vsem okolnostim v celoti in odločilnih panogah zmagovito izpolnjen». To bo možat odgovor jugoslovan- skega delovnega razreda na brezna-čelno in nesocialistično kampanjo proti naši državi. «Našega delavskega razreda vsega našega delovnega ljudstva in naše dežele ne more nič odvrniti od zvestobe stvari socializma, ZSSR in socialističnemu taboru. Toda hkrati ne more našega delavskega razreda nič prisiliti, da bi se umaknil pred obre kovanjem, da bi priznal za resnico to, kar je laž, da bi proglasil za pravico krivico in da bi odpovedal zvestobo partiji in vodstvu, ki ga je povedlo v revolucijo, kakor k oblasti, k strmoglavljenju gospodarstva kapitalistov in izkoriščevalcev v graditev socializma.» Dejal je še: «Zgodovina pa bo morala na žalost ugotoviti, da je ta kampanja eno najbolj žalostnih, naj-sramotnejših poglavij v slavrem, z žrtvami, zmagami in revolucionarnim idealizmom polnem delavskem gL banju,» Plansko leto se bo moralo razvijati F-Ijene nove gozdne površine. Zlasti pa bodo pazili na že obstoječe gozdove in sejali seme gozdnih rastlin v razredčenih gozdovih po Krasu. Sedaj vodijo na terenu samem delo tri sekcije, ki imajo se: deže v Ilirski Bistrici, Gorici jn Sežani. Pri pogozdovanju bodo v Slove: niji upoštevali tudi nekraške poi krajine. Vse dosedanje akcije so imele V Sloveniji, kakor tudi v ostali drža-l vi vedno velik uspeh. Načrti za po; gozdovanje so'bili preseženi, pred, vsem zato, ker je ljudstvo pri po-goždovalnih akcijah množično sodelovalo. Sedaj so v Sloveniji velike akcije jesenskega pogozdovanja. Trajale bodo vse, ;dokler bo vreme ugodno. Pričeli so s pogozdovanjem najprvo v zgornjih legah, nakar bodo prešli šele na nižje lege. Velike pogozdo-i valne akcije so sedaj v teku zlasti na Hrvatskem in v Hercegovini. Velik doprinos za znanstveno reditev pogozdovalnih vprašanj . opravlja tudi v ta namen ustanovljeni zavod y Splitu, Umetnost - Prosveta ID UM 99Jl'M&the li ji P ((%)“ 1. oktobra 1938. leta je izšla zgo. dovina Vsezvezne komunistične partije (boljševikov). Komunistične partije Francije, Nemčije, Anglije, Amerike in Italije so takoj ob izidu izdale proglas, v katerem označujejo izid »Kratke zgodovine VKPba kot enega najvažnejših dogodkov v svetovnem komunističnem gibanju. To je prva knjiga, ki vsebuje enciklopedijo ved s področja marksi-zma-leninizma. V njej je teoretično pojasnjeno najvažnejše zgodovinsko obdobje, v katerem je razredna borba posta!« zavestna in vse ostrejša proti imperializmu za zrna. go proletariata. Ig knjige je jasno razmdno, da je leninizem nadaljevanje marksizma v posebnih pogojih, ki jih ustvarja imperializem. Razvidno je, kako je Marxova teorija v proletarski revoluciji pod vodstvom Lenina zaživela in se uresničila. Kratek kurz VKPb nam poleg borbe proletariata za zmago nad imperialisti opisuje tudi notranjo borbo, ki so jo komunisti imeli s protirevolucionarji, intervencioni-sti. z vsemi, ki so skušali ovirati razvoj socializma. Zgodovina VKPb uči, da ni «neomejenih» društvenih ustrojev, «večnih načel» privatne lastnine, dalje, da so revolucionarni prevrati jyroletariata neizogibni. Ta knjiga, ki tako zgoščeno opisuje zmagovito borbo proletariata ter obenem jasno tolmači marksistično in leninistično teorijo dialektičnega in historijskega materializma je postala predmet glavnega študija v partiji, ker so klasiki marksizma in leninizma poudarjali važnost spoznavanja te teorije, rije. Ne samo v partijskih krogih, pn-av vsem demokratičnim množicam pred veliko drugo svetovno vojno je poznavanje kratke zgodovine VKPb pripomoglo k pravilnemu razumevanju dogodkov, ki so se bližali. Zgodovina VKPb je postala stvarna knjiga milijonov. Samo v Sovjetski zvezi so v desetih letih tiskali v 63 jezikih v nakladi 34.210.000 izvodov. V Jugoslaviji pa je bila knjiga izdana sedemkrat v 360.000 izvodih. Prav posebno važnost so nanjo polagali voditelji jugoslovanskih komunistov- Tito je že 1939. leta v imenu CK Komunistične partije Jugoslavije izjavil,.da mora sleherni član partije proučiti zgodovino VKPb. Kratki kurz VKPb je tako postal osnovni učbenik, ki se je vedno bolj in bolj širil med delavci, mladino in naprednimi kmeti. Knjigo so že pred drugo svetov-, no vojno tiskali ilegalno v tiskarnah, s ciklostilom in šapirografom ter jo celo prepisovali na roko. Ko je izbruhnila svetovna vojna, pa so naše partizanske tiskarne pod naj- težjimi pogoji ponovno tiskale Zgodovino VKPb, tako da je vsak borec in terenski delavec lahko dobil svoj izvod, kajti zahtevali so, da se kljub srditi osvobodilni borbi nikakor ne sme zanemarjati sistematične, teoretične in politične vzgoje kadrov, kar se najbolje lahko doseže s «Kratko zgodovino VK Pb». Borci na fronti in v zaledju so knjige, na katerih je bilo napisano: Čuvaj to knjigo kakor svojo puško in glavo» res hranili kot največjo dragocenost. Na Zgledih boljševiške partije so se kovali naši jugoslovanski borci in zvesti načelom Marxa in Lenina tudi dosegli tako sijajno zmago. Po drugi svetovni vojni, ko imperializem ponovno z vso silo napada demokratične dežele, je nujno, da se tudi nepartijci spoznajo z načeli marksizma-leninizma, da bodo lahko kljubovali novemu sovražniku. Peter Peftovič Njegoš 1. novembra 1811. je bil rojen pesnik nesmrtnega «Gor-I« skega venca». Bil je vladika v Crni gori. V težklli predmarčnih dneh je skušal utrditi svojo državo proti zunanjim sovražnikom in jo dvigniti na znotraj. Z zmago reakcije po revoluciji 1848 pa je bilo njegovo prizadevanje, da bi osvobodil južne Slovane, uničeno. Razočaranje ga je strlo in umrl je že leta 1851. Pokopan je na vrhu Lovčena. Izmed njegovih pesniških del je naj. večje «Gorski venec». To je pesem svobode, pripravljenost na žrtve, misel na osvoboditev ter brezkompromisni boj proti tujemu nasilju in proti domačemu izdajstvu. «Gorski venec je danes bolj živ kakor kdaj koli poprej. \ Ifl&UG Slovenski knjižni zavod nam je poslal nove in ponovno natisnjene knjige: Ivan Tavčar; e 1900f z illustracija-ni Maksima Sedeja. *4000» je protiklerikalna satira, ki je nastala ob koncu prejšnjega stoletja in je duhovita ilustracija srednjeveških, fevdalno - družbeno - političnih ciljev klerikalizma Tavčarjeva novela je tudi v današnjih dneh aktualna, ter odkriva in biča reakcionarni klerikalizem, ki je tudi v času osvobodilne borbe hotel ovirati razvoj napredne miselnosti. «Makedonska ppesjja». To je do sedaj edina antologija makedonskega pesništva. V krasno opremljeni NASI GLEDALIŠKI UMETNIKI | se pripravljajo na Shakespeareovo komedijo „Kar hočete" ì Režiser M. Koseč pažljivo spremlja igralce pri skušnji Nekaj minut mo.njka do devete ure zjutraj. V paviljonu tam na hribu Sv. Vida postaja vedno bolj živahno. Obrazi, znani iz mnogih najrazličnejših prizorov na tržaških deskah stopajo predme: Skopuh, Silveli, Kantor, Maks..., Danes so taki kot vsi drugi ljudje: kade še zadnjo cigareto, nekateri drže v rokah tekste svojih vlog, pogovarjajo se med seboj ter čakajo, da začno z vajo. Tedaj pokliče režiser Milan Ko- Prosveta med ljudstvom Od 15. do 21. oktobra so bili pevci.«Slavka Škamperle» na turneji po Srbiji. Nastopili so dvakrat v Beogradu, Kragujevcu in y Subotici. Koncerti, ki jih je vodil dirigent Franc Venturini, so povsod umetniško uspeli. Solistka Kozem Rožica pa je s svojim lepim in dovršenim petjem navdušila občinstvo. Zbor in solistka sta sprejela od vseh mestnih in državnih institucij ter sindikatov mnogo spo. minov in darov. Kozem Rožica je med drugim prejela v Kragujevcu tudi šumadinsko narodno nošo. O turneji bomo obširneje pisali prihodnjič. * * * Kulturna prireditev v Simon Jenku. V četrtek 21. oktobra je bil v «Simon Jenku» kulturni večer. Po govoru upravnika dijaškega doma v Trstu prof. Benuliča je bil zabavni večer, ki ga je vodil Božo Podkrajšek. Cisti dobiček je dobila Dijaška matica v Trstu. 4= * * Deseta uprizoritev «Miklove Zale» na Proseku. Openci so s skrbno pripravljeno igro «Miklova Zala» nastopili v nedeljo 24. oktobra že desetič. Openci so to pot ponovno dokazali, da je pot resnega dramskega dela o-penske, proseške in kontoveljske dramske skupine pravilna. * * * Vzporedno z gospodarsko razstavo so bili v Kopru večer za večerom kulturne prireditve. Na razstavišču so bili pevski koncerti in koncerti godb na pihala iz Cezarjev in Pobegov iz Buj in godba jugoslovanske armade. V gledališču «Ristori» pa so bile vsak večer prireditve raznih umetniških skupin. Največje zanimanje je vladalo za nastop opernega ansambla z Reke, ki je v italijanščini odigral Rossinijevo komično opero «Seviljski brivec», ki so jo ponovili tudi v Piranu. Velik kulturni dogodek za Koper je bil simfonični koncert orkestra zagrebške filharmonije pod vodstvom dirigenta M. Horvata. Slovensko narodno gledališče pa je igralo v tem tednu v Kopru «Primorske zdrahe» in «Desetega brata». Nad vse pričakovanje lepo je uspel v četrtek 21. t. m. «Kulturni ve. čer mladine». sič: «Prvo dejanje, tretji prizor! Začnimo!» Največja svetla soba paviljona služi za oder. Ob steni stoji stopnišče prav za prav del odra, ki je dvignjen in ki odlično poživlja dejanje, ko igralci izmenjujejo me. sta in se poslužujejo vzvišenega odra takrat, kadar hočejo svoje be. sede čimbolj poudariti in je potrebno, da posamezne osebe čimbolj izstopijo. Vse dogajanje pred nami je tako neprisiljeno in čeprav vadijo le posamezne prizore, teče, kot bi imeli igralci že nekaj mesecev vaje za seboj. V resnici pa študirajo to delo komaj dobre tri l tedne. In čepiav so igralci oblečeni v svoje navadne obleke, te že po prvem prizoru, ki ga pred teboj razvijajo, potegnejo s seboj in vživiš se z njimi v komedijo «Kar hočete», ki jo je napisal veliki angleški pisatelj dram in komedij Wiliem Shakespeare, ki je živel od leta 1564 do 1616. Tovariš režiser Milan Kosič jc dejal: «Schakespeara cenimo kot enega največjih pesniških genijev sveta. In čeprav je živel in pisal svoje umetnine pred štiri sto leti, je njegova umetnost še vedno tako živa kakor je bila takrat. Nihče ni tako jasno in smelo odkril globino človeške duše, kakor prav Schake-speare v svojih dramah, ki so najboljše na svetu. Prav tako je velik mojster v komedijah: v njih nam pod sicer lahkotnim videzom odkriva globine človeškega bistva. Prav zato se je Slovensko narodno gledališče odločilo, da uprizori eno izmed njegovih del, ki jih tržaški Slovenci še niso videli. Tako bomo v Trstu spoznali enega največjih genijev sveta, obenem pa bomo poslušali čudovito besedo Otona Zupančiča, ki je delo prevedel. Drame in komedije Wiliema Schakesjxara so orjaške, zahtevajo številčni in izkušeni ansambl, večkrat tudi mogočne scene. Tržaško gledališče, ki razpolaga z večinoma mladimi igralci in katerega le nekaj članov je že kdaj igralo Shakespearove igre, si je izbralo komedijo «Kar hočete», ker je za naše razmere skoro edino zmogljivo delo. Komedija «Kar hočete» je lahko razumljiva, vesela in prijetna in prepričan sem, da bo občinstvu ugajala!» O tem smo prepričani tudi mi, ki i smo gledali skušnjo in spoznali del velikega truda, ki ga vsi v gledališču vlagajo v priprave za premiero. Brez dvoma so se mlajše moči našega gledališča prav pri študira-nju Shakespearove komedije marsičesa aučile. Kakor so povedali, so se z veseljem in navdušenjem lotili studiranja, obenem pa tudi s spoštovanjem do pisatelja in s po- nosom — kajti igrati Shakespeara to je za vsakega igralca odlikovanje! Zupančičev prevod je pesem in v tej pesmi pride vsa lepota in melodioznost slovenske besede do polne veljave. Vsi tisti, ki igrajo, skušajo dime besede čim lepše podati poslušalcu, da bodo tako tudi v njem zbudili ponos, da je Slovenec, da je član kulturnega naroda. Ko gledaš znane obraze, občutiš, da je vsak igralec dal sebe vsega v to delo, da bi čimbolj dvignil skupnost in talco čast slovenskega gledališča, ki je ponos Slovencev v Trstu. Režiser Kosič je opravil in še vedno opravlja veliko delo. Tržačan mora znati in moči vse. «No, dajmo še enkrat! Ne tako, malo bolj nežno ga vabi! Takole». zbirki so zastopani večinoma mladi makedonski sodobni pesniki, le Konstantin MUadinov in Rajko Zinzifov pripadata starejši generaciji. Pesnik Kostaracin pa je padel v narodno osvobodilni borbi. Makedonske pesmi so prevedli na slovenski jezik vidni slovenski pesniki, uvodno besedo pa je napisal dr. Fran Petre, profesor univerze v Skopju. Fran Milanski - Fridolin Žolna: «Cvetje in trnje izpod peresa Fri-doiina Žolne». Ta izbor obsega 22 povesti in črtic jz slovstvenega dela znanega slovenskega humorista Milanskega. Njegovo pripovedovanje je vedro in lahkotno, v svojih delih se včasih s pikrostjo in hudomušno ironijo posmehuje malomeščanstvu in njegovim slabostim. Knjigo je uredil dr. A. Slodnjak. Mala politična knjižnica je izdala brošuro «O osvobodilni borbi grškega ljudstva», ki kaže politično, ekonomsko in socialno ozadje velike borbe grioega naprednega Ijud-sta v borbi z mednarodno rakeijo. ' | g J*- «Spletkarji» v komediji «Kar hočete» Ze izgovarja režiser besede mlade grofice. Nato dvoboj, prvič na deskah slovenskega gledališča v Trstu. «Živahno! Raztresen, brani se, poskakuj!» in režiser kot izvežban sabljač ponavlja kretnje igrtlcev, da bi mu vlil čim več pristnosti in življenja. Režiser zna vse, režiser je povsod. Ne samo za režijo in za ves potek predstave, za vse je odgovoren, vse je premislil, vse oskrbel: Težka je bila izbira zasedbe. Po njegovih nasvetih je akademski slikar Bogdan Grom pripravil scenarij in to tako, da dejanje ne bo prekinjeno, da ne bo med posameznimi prizori odmora več kot za pol minute. Posamezne prizore pa bodo vezale glasbene medigre. Celo za obleke je skrbel režiser. Izbiral blago in kroje, domača gle- Kulhi’uw dioSUim V Ljubljani so organizirali od 10. do 17. oktobra prvi festival izključno ljubljanskih kulturno prosvetnih akti. vov. V okviru festivala je bilo 26 prireditev. Sodelovali so pevci, godbeniki, solisti, igralci, plesalci, lutkarji in fizkulturniki, dalje znanstveniki, u-metniki šole in drugi. Na festivalu je nastopilo 52 ljudsko - prosvetnih aktivov z 2353 člani. Množične nastope je obiskalo okrog 64700 ljudi. Programi koncertov in ostalih prireditev so bili skrbno izbrani. V festivalskem tednu je bil izročen javnosti mestni kulturno zgodovinski muzej. Na festivalu sta bili prvič izvajani pesmi «Pesem dela» Radovana Gobca in Simonittijeva «Naša petlet. ka», ki sta dosegli najboljše ocene pri natečaju množične pesmi. —a::»— 21. oktobra je gostoval v Ljubljani državni simfonični orkester iz Zagreba pod taktirko Milana Horvata, pou leg domačih komponistov Papandopu-la in Gotovca so predvajaii tudi Ca j. kovskega Peto simfonijo v e-molu. —«::»— Istega dne je bila otvoritev nove sezone ljubljanske Drame s krstno predstavo Bratko Krefta «Kranjski komedijanti». Dejanje je borba A. T. Linharta, V. Vodnika in ostalih članov Zoisovega krožita z avstrijsko politično upravo za uprizoritev «Zupanove Micke». Delo je režiral avtor. —«::»— Društvo za kulturno sodelovanje Hrvatske s Poljsko je v želji, da spozna javnost z gospodarskimi, političnimi in kulturnimi prilikami v današnji Poljski, izdalo Zbornik original nih in prevedenih člankov, ki obravnavajo sodobno poljsko problematiko. —«::»— Na Dunaju je umrl v visoki starosti Franc Behar, komponist mno. gih operet, izmed katerih si je «Vesela vdova» osvojila vse svetovne odre. Lehar je bil nekaj časa tudi dirigent vojaške godbe v Trstu in Pulju. Viola vitez Bledica se dvobojnjeta dališka krojačnica pa je izdelala po načrtih renesančne obleke. Iz Milana so dobili lase in v svoji domači česalnici izdelujejo lasulje. Naše slovensko gledališče v Trstu si samo izboljšuje z največjim trudom in požrtvovalnostjo pogoje za delo. V takih prilikah ima uspeh še posebno visoko ceno. Premiera Shakespearove komedije «Kar hočete» bo v petek 5. novembra v dvorani prosvetnega društva Škamperle pri Sv. Ivanu. Nastopil bo skoro celotni ansambel, glavno žensko vlogo pa bo igrala Ste/ka Drolc-Babič, ki igra v prvem slovenskem filmu, katerega bodo čez nekoliko dni vrteli v Ljubljani. Slom CMtJU NOCE Olii IfC HOD Sam hoče odločati o svoji usodi V nedeljo 31. oktobra bodo Goričani poklicani na volišče, da izvolijo nov občinski svet, ker je sedanji bil postavljen v času angloameričke okupacije. Gorica dobiva počasi obliko, ki ji je že znana od prejšnjih volitev ter si nadeja svoj volivni papirnati plašč. Volitve bi •morale biti že 5. septembra, toda italijanske stranke so z rovarjenjem dosegle, da jih je gospod prefekt odložil na 31. oktober. Jasno je, da Slovenci nikakor niso mogli mimo tega dogodka, ki jih direktno prizadeva. Predolgo vrsto let so občutili težko gospodarstvo tujcev v občinskih zadevah, da ne bi pri volitvah zahtevali svojo besedo. Dem. fr. Slovencev v Italiji je kot zastopnica slovenske manjšine predstavila svojo kandidatno listo zvesta svojemu programu, ki pravi v prvi točki, da ima DFS vso moralno pravico in dolžnost zastopati in braniti slovensko parodilo manjšino. Demokratična fronta Slovencev je s samostojnim nastopom pri občinskih volitvah potrdila željo slo. venskih občanov. Slovenci hočejo imeti besedo v upravi, ki nadzoru, je mesto mešanega prebivalstva ter vas čisto slovenskega značaja. Do leta 1926. sta bili samostojni občini Standrež in Podgora, kasneje priključeni goriški občini. Od tega leta dalje so občani omenjenih vasi prispevali le kot redni in vestni davkoplačevalci, ne pa da bi jim občina kaj dala. Predvolivne spletke Samostojni nastop demokratične fronte Slovencev pri volitvah je pa izzval srd skoro vseh italijanskih strank v Gorici, ki tolmačijo soudeležbo Slovencev pri občinski u- pravi kot ogroženje italijanstva «Svete Gorice». DFS je namreč zbrala potrebne podpise za predložitev liste, na ka. teri so imena ljudi, ki jih je ljudstvo samo na demokratičen način izbralo in predlagalo. Medtem ko je Fronta stvarno delala in se vestno pripravljala, so italijanske stranke rovarile, da bi dosegle od-goditev volitev. V italijanskih kro- PROGRAM VOUVCI IN VOLIVKE! SLOVENCU Po dolgih letih nečloveškega zatiranja in po uničenju fašizma-katerega smo pomagali rušiti z vsemi našimi silami, smo si priborili demokratične pravice. Med temi je tudi pravica, da sodelujemo v g0" riški občinski upravi. To bomo dosegli, če bomo v nedeljo 31. okto* bra 1948 strnjeno volili za kandidate Demokratične fronte Slovencev, ki se vam predstavlja z naslednjim programom: Slovenci zahtevamo: goriški občini devet list. DFS ie uhanovnem sestanku teh skupin morala ponovno ponoviti vse V1'1' s,h& slišali, da limajo predvsem na. prave, zbirati podpise in je uspel3 Hien braniti ogroženo italijanstvo položiti kandidatno listo druga. Dorice, Se več, podtajnik demo-Za 40 mest občinskih svetnik'* krščanske stranke poslanec Tavia-je bilo predlaganih 220 kandidatov- ni je celo preteklo ne{jeljo na Te-Prva v vrsti je lista Komunistični lovadnem trgu na prvem javnem partije Italije z 12 kandidati, We rboj-ovanju povedal, da ima njego-njjmi nekateri Slovenci. Na treh Va , jem mestu je Krščanska demokrat slovenPce . ko^uniste ™o. cija s seznamom 40 imen, ki preo, v , . . . , jenei se zavedajo jeze in besa, ki Pbvzročil samostojen nastop DFS ?ri gospodih šovinističnih krogov ‘h vedo predobro, da bi pomenilo ^sodelovanje v občinskem svetu dobo petih let le to, da bili slovanski občani zapostavljeni, preganjani in ne deležni istih pravic kakor ostali italijanski someščani ‘n sodržavljani. Stoi/enski izobčenci so nastavili limanice... . Poleg list, o katerih smo pisali, Slovenska demokratska zveza gih, posebno pa v vrstah italijanske republikanske stranke, so se dokaj ogrevali za združitev vseh italijanskih strank v en sam nacionalni blok, da bi tem bolj uspešno pobijali slovensko nevarnost. G. prefekt je poslušal prošnje teh gospodov ter odložil volitve, navajajoč, dg ni bil september primeren čas in drugo. V dveh mesecih v času, ki so ga italijanske stranke dosegle z odgo-ditvijo volitev, pa nikakor ni prišlo pri njih do sporazuma, čeprav, se je zato ogreval posebno list «II Lu_ ned!» ter nekateri krogi. V petek dne 1. oktobra pa so predložili na da se uvede dvojezično uf3 /V®ri3e V vseh občinskih uradih in podrejenih podpetjih. Era a)to morajo biti v vseh občinskih ustanovah dvojezični napisi; »dih da se namesti v vseh Li:' . ‘ sorazmerno število slovenskih ____-, uradnikov, v vseh odbor» n komisijah mora biti številno slovensko zastopstvo; da se postopa s slovanski»1 živijem na ist. n.,čin kot z Ua_ lijanskimi someščani; da s. lenefra 2 odpuščanjem delavcev in 3 uradnikov pod raznimi pretveza«1’ v resnici pa samo zaradi tega ker so Slovenci, in da se name1 jetjih sorazmerno po številu; -Slovenci v vseh občinskih pod- ...na katere pa se Goričani ne bodo ujeli Kaj pa naši ljudje mislijo o tej listi, nam je dovolj jasno, ako se le malo z njimi porazgovorimo. Starejši občan nam je dejal približno takole: «Slovenska demokratska zve. za je prej hotela imeti De Gaspe-rija in ga sedaj tudi ima. Koliko De Gasperi pomaga, vemo vsi. Ne samo, da vsak dan cene rastejo, da ostajajo plače vedno enake in da se veča število ljudi, ki ne morejo za pošteno delo imeti poštenega zaslužka, tudi nam Slovencem ni De Gasperi dal ničesar. Gospodje okoli «Demokracije» so pozabili, kako so agitirali za De Gasperija 18, gprila, prav za onega De Gasperija, ki še do sedaj ni povrnil večmilijonske škode, ki so jo prizadeli Goričanom 15. septembra ob znanih programih. Kako naj verjamemo takim, ki so prej hoteli, da bi volili za one, ki so nas pretepali. -Kar pa se tiče njihovih kandidatov, vem dobro, da so med njimi taki, ki ne znajo gospodariti niti doma, kako naj potem ti ljudje vo. dijo občinsko upravo? Kak drug kandidat lipove vejice se je do včeraj bal govoriti slovensko, nekateri pa še nima svojega moralnega življenja tako urejenega, da bi bil drugim v zgled. Saj je vedno ista pesem. Prej, ko so se najboljši izmed nas borili v gozdu, so bili ti ob strani okupatorja, danes so prav tako proti nam. Nočemo klečepla- Slovencev v tem lističu so tako podli, da nikakor ne bodo pripomogli SDZ v njeni volivni borbi. Pisanje predzadnjega «Slovenskega Primorca» je bilo tako strupeno, da so se na njem zgražali celo sami pristaši tako imenovane «Slovenske Demokiatske zveze». Pošteni ljudje bodo volili kandidate DFS... Demokratična fronta Slovencev pa se predstavlja na volišču s solidnim volivnim programom, ki je bil na demokratičen način sestavljen in ki so ga odobrili vsi predstavniki DFS iz mesta m vasi. Program vsebuje točke o enakopravnosti slovenskih občanov. Demo. kratična fronta Slovencev zahteva namestitev Slovencev v občinski upravi, enakopravnost v dodeljevanju podpor in obrtnih dovolilnic. Važna je tudi točka programa, v kateri zahteva Fronta gospodarsko povezavo Gorice z zaledjem in kulturne in turistične stike s sosednjo Jugoslavijo. Posebno točko tvorijo zahteve Slovencev po prostorih za njihovo kulturno, socialno in podporno delovanje, katero so doslej oblasti ovirale. Gorica nima dijaškega doma za slovenske dijake, Goričani se ne morejo shajati v lastni dvorani. Vse to pa zahteva Fronta. Kandidati bodo v občinskem svetu zahtevali, da se neha zapostavljati vasi in da se daje vasem, to kar se daje mestu. Težak denar trosi danes goriška občina za dela, ki niso prepotrebna, dočim zanemarja okolico, in v nekaterih predelih celo mesto samo. St. Maver, ki je komaj nekaj korakov oddaljen od mesta, nima ne luči ne vodovoda. Pevma in Oslavje potrebujeta boljše ceste ter vodovod. Podgora je bila 26 let zanemarjena in tako je tudi danes. V tem delavskem predmestju Gorice je napeljan edini vodovod z revnimi štirimi črpalkami, od katerih bolj kaplja nego te. če prepotrebna voda. V Standrežu ni nič bolje. Tudi tam bi bila potrebna dela, za katere pa se občina ne zanima. Celo v mestu samem so nekatere ulice zelo zanemarjene, tako ulica hVittbrio Veneto ter Kom, kjer je cestni tlak popolnoma pokvarjen. Za taka dela občina nima denarja, dočim trosi za sprejeme in nepotrebno okrasitev mesta milijone. Zatq bo Demokratična (Nadaljevanje ria str. 13) KAIIDIDATI DFS za občinske volitve v Gorici 1) W1NKLER ALFRED, pok. Leopolda, učitelj • Gorica 2) KUMAR KARLO pok. Karla, trgovec - Gorica 3) ŠULIGOJ MARTIN pok. Martina, urar - Gorica 4) MAKUC ANTON pok. Andreja, trgovec - Standrež 5) PAVLINBOGOMIL pok. Ivana, gostilničar - Gorica 6) B A S T J A N C I C STANI. SLAV pok. Franca, delavec -Podgora 7) HROVATIN SIKST pok. Jožefa, računovodja . Gorica . »IMIKLUŽ KARLO pok. Jožefa, delavec - Pevma 9 PRIMOŽIČ FRANC, sin Jožefa, kmet - Oslavje 10) H ESCI C ANTON pok. Antona, železničar . Standrež 11) PAGLAVEC AN D R E J pok. Andreja, uradnik - Podgora lAipiSki iz Narodnostni boji so bili v Gorici zelo ostri. Občinsko upravo so imeli v rokah italijanski nacionalisti, ki so se posluževali vseh sredstev, da bi se obdržali na oblasti. Ustanovljali se ni so niti pred potvarjanjem rezultatov ljudskega štetja, kar se je dogajalo tudi v Trstu. luirvilncstne berbe ižeriških Slovencev stavljajo večinoma trgovce, indU' strijce ter sploh premožnejše liudi' Saragatovci nastopajo prav tako s polno listo. Socialisti pa se n'5® predstavili v znak protesta zaradi napada na poslanca Santija. °d ostalih list sta dve nedvisni, in s‘' cer ena «za obujenje Goriške» dn1': ga pod zvenečim imenom «Santa Gorizia»; italijanska republikanska stranka ima tudi svojo, na zadnje« mestu je «Movimento sociale >«' J. I da se zadosti kulturnim, gospodarskim in socialnim potrebam —I slovenskih soobčanov in se zajamči njihov neoviran razvoj; a) predvsem moramo dobiti kulturni sedež (Ljudski dom) v Go-uei, kjer bo osredotočeno vse kulturno gospodarsko in socialno dejanje Slovencev v Italiji; b) siromašni dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici morajo do-Dlu svoj djaški dom, ki ga je občina dolžna podpirati; c) občina naj poskrbi za zadostno število učilnic slovenskim Snovnim šolam; d) otvori naj se sorazmerno število otroških vrtcev za slovenske °troke posebno v mestu. Posledice anglo-ameriške uprave na Goriškem v luči predvolivne kampanje Gorica s svojo okolico bo 31. oktobra prvič po padcu fašizma pristopila k volitvam za nov občinski svet na temelju demokratičnega volivnega zakona. Dosedanjo upravo so postavile angloameričke okupacijske oblasti. Seveda nismo v tej upravi Slovenci imeli niti liano», ki ;ma na svoji listi zven6-' tod Goriški Slovenci so imeli z ljudskim štetjem leta 1901 zelo slabe izkušnje, zato so se na ljudsko štetje leta 1911 zelo skrbno pripravljali. Kljub hudemu strankarskemu boju, so v vprašanju ljudskega štetja vsi goriški Slovenci enotno nastopili ter se složno uprli proti zlorabam. Ustanovili so leta 1911 celo nekak «Narodni odbor», v glavnem iz napredne in novostru-jarske stranke. Edino Anton Gregorčič se ni zaradi zveze z deželnim glavarjem Pajerjem preveč ogreval za kake ostrejše nastope proti zlorabam In sleparijam Italijanov. Slovencem je šlo predvsem za pravično štetje v Gorici, kajti vedeli so vprav dobro, da se bližajo v mestu polovici , prebivalstva, čeprav so jih leta 1901 našteli le 4754; celo pošteni Italijani so varno, da stori svojo dolžnost, že pred desetimi leti smo javno povedali v tem listu, da so neštete popisne pole zgorele, nadomestili so jih z novimi, s katerimi so Slovence naredili za I-talijane. Naš zaupnik, ki dobro pozna vse spletke, nam je poverljivo zaupal, da je tudi letos nad 1000 pol zgorelo in da so jih nadomestili z novimi fal-zifikati. Zato mora vlada izvesti revizijo in krivce kaznovati». Kljub protestom s slovenske strani je vlada šele konec junija razglasila nadomestnih volitev v trgovsko-obrtni-ško zbornico, v Gorici ustanovil «Narodni odbor združenih Slovencev v Gorici». Za nadomestne volitve v trgovsko-obrtniško zbornico, ki je volila v tr. govskem oddelku 4, v obrtnem 8 članov, je ta odbor izdal proglas na volivce, na vlado pa protest zaradi zlo-rab samo cesarsko kraljeve volivne komisije, predvsem proti samo italijanskim razglasom, italijanskim voliv- uspeh štetja po narodnosti in tu se je nim imenikom, vsem italijanskim vo- videlo, kako so Slovence v Gorici o. peharili, kajti našli so: Slovencev 6653, Italijanov 17.856, Nemcev 2077. «Soča» je nato objavila velik članek, ki je dolžil Vlado sokrivde pri vseh falzifikatih. Pisala je: «Tako razume avstrijska vlada svojo dolžnost v obmejni deželi, ko ve, kaj’ vse vre in se kuha tu ih onstran meje». V deželi je zavrelo med slovenskim ljudstvom in povsod so bili shodi z livnim dokumentom itd. V posebnem proglasu na volivce in narod je odbor naznanil, da se zaradi konitosti, ki jih je vlada še vedno trpela. Prav energično so posegli v občinske volitve. Prvi uspeh je bil ta, da je vlada odvzela magistratu vodstvo volitev ter vse izročila okrajnemu glavarstvu. Na mestni seji 10. februar, ja jc prišla ta zadeva na dnevni red, in italijanski nacionalisti no se opravičevali, da Slovenci in vlada zahtevajo nekaj nemogočega, namreč naj bi bili imeniki takoj popolni, sklicevali so se, da je vendarle dovolj reklamacijsko postopanje. Protestirali so na ča imnna^ljurii. ki so se rodili ba tisoče kilometrov daleč od Gorice- Parole šovinizma sejejo rasno mržnjo Kako nastopajo te italijanske stranke proti Fronti Slovencev, nam je že dovolj jasno, ako *e bežno p-gledamo v njihovo ča®0' pisje, na propagandne lepake *er beremo njih program. Na programih teh strank ni niti z besedic0 označeno slovensko prebivalstvo « nobena stranka se ne zavzema pravice Slovencev, Vse iti>!ijan®ke edi' znakom lipove vejice zbrala anajst kandidatov, od katerih sta avnosti znana le dva, in sicer ured-Iic «Demokracije» Kemperle in avarnar Bratuž. Ostali so večino-j a neznani. V goriških krogih se Sovorilo, da bo SDZ pri teh vo-s val) nastopila samostojno; dočim ^18. aprila ti gospodje agitirali za bansko demokracijo, so se sedaj .. »čili, da pojdejo sami na voli-, Javnosji se čudno zdi, da so se ‘gospodje postavili proti Krščan-^ 1 demokraciji, ki so jo do včeraj ^‘o zagovarjali. Izmed kandida-10\ Vsi predeli občine morajo uživati enako gospodarsko pomoč ______ občinske uprave. Posebno skrb mora občina posvetiti okolici, kakor je Standrež, Ločnik, Pevma, Oslavje, St. Maver, kjer so se 22 let zanemarjale vse gospodarske naprave, kakor so vodovodi, vodnjaki, ceste, kanalizacija, razsvetljava in ostale javne potrebe občanov. Slovenski zastopniki v mestni občini bodo zahtevali, da se odvzamejo potrebni koraki pri vladi v Rimu, da se takoj prič- ne z obnovo v vojni porušenih domov in tako vsaj deloma reši stanovanjska kriza jn zaposlijo številni brezposelni. Vsem socialno potrebnim, naj se da vsestranska pomoč ne glede na njihovo narodnost. enega zastopnika, ker so tedanji zavezniki kot zaupna oblast že od vsega začetka zavzeli do našega ljudstva in njegove ljudske oblasti sovražno stališča, ki je dobilo sčasoma vse ostrejše oblike, dokler niso popolnoma odkrili vseh svojih kart in jasno pokazali osoje protideniokfatično in imperialistično obličje. Ves čas okupacije so Angloame-ričani favorizirali protidemokratične elemente, prevzemali jih nazaj v službe, dopuščali in podpirali šovinistične in neofašistične izpade na škodo Slovencev in demokratičnih Italijanov. Taka politika je dobila svoj vrhunec lanskega septembra, ko je prevzela oblast italijanska republika, ko smo Slovenci preživljali najhujše čase fašističnih ziti in prositi usmiljenja, kakor delajo oni, zahtevamo le to, kar je našega in kar nam pritiče». not rani* 'mlnTstrstvo ZpSln™ ***** *> ^ ^«»c pr- gram, «£ * nima nobeden kakih zaslug, da v stapejs.eg.a T?a*ar3a ............ ussal if SbU WpeLlT Kot Kom ‘jim lahko mirne vesti zaupal. volj jasno odraza^ stahsce vehke nezaslišanih lmer nerednosti je nacioniyIstom m Proglasila. Iz vseh vohvm _ ■ žn tlldi progi.am slovenske de^0. zlorab m nezakonitostih Slovenci teh ckraJnl elavar Ànton Rebek lepakov vre *>vra*tvo dp Slove" krat*» ^ _= volitev ne udeležijo. Namesto volitev pa je odbor prirejal shode, na katerih so protestirali proti italijanski sa. movladi v tej zbornici in proti neza- okrajni glavar Anton Rebek navedel, da je n. pr. od 500 vpisanih volivcev bilo 400 volivcev brez volivne pravice. Po kajigi Andreja Gabrščka Goriški Slovenci cev, ko napovedujejo odločen ^ zVeze je tako reven, da ni. «proti tujemu vmešavanju». T11« » p v sebi skoi'aj nič stvarnega, liste tako imenovanih neodvis«" . 0cvit, razvoj, E<-imo lepe besede niso boljše od drugih. Prvič-tu ne ,. V sedmih točkah programa niče-kandidira noben Slovenec in že na !ir drugega. večine Slovencev do tako imenovane «Slovenske demokratske zve. ze». Ce pa prečitamo zadnje številke «Slovenskega Primorca», zvestega psička SDZ, opazimo takoj, kakšen je srd in bes proti DFS. Besni napadi proti demokratični fronti Zahtevamo načrtno upravljanje z občinskimi dohodki in dotacijami ter odpravo vseh nepotrebnih izdatkov. Pri dodeljevanju obrtnih dovolilnic tako posameznim strankam, kakor tudj gospodarskim ustanovam, mora veljati enakopravnost ne glede na narodnost in politično prepričanje prosilca. Občinsko zastopstvo naj poskrbi, da se čimprej vzpostavijo gospodarski gtiki med Gorico in njenim naravnim zaledjem, da se tako vsaj deloma zboljša obupno gospodarsko stanje mesta. - - Občinsko zastopstvo naj poskrbi pri merodajnih oblasteh, da ^ bodo v najkrajšem času navezani turistični1 in kulturni stiki z zaledjem. cenili, da je v Gorici okoli zahtevo: «Revizija ljudskega štetja». 11.000 Šlovencev. Slovenci so po teh v deželngm tržaškem zboru je vladni štetjih v Gorici pazljivo zasledovali zastopnik Lasciac na slovensko inter- delovanje popisnih ■ komisarjev, ki so Relacijo priznal, da so ugotovili veli-tekali od hiše do hiše. Najraje so pri-, ke Potvorbe, ki jih bo preiskovala ka- hajali v hiše in rodbine, ko ni bilo zertska sodnija. Ako bodo napraviti slovenskih mož doma, misleč, da z ženskami laže opravijo po svoji volji. Toda Slovenke so se izborno držale ter se niso posebno mnogo prepirale, marveč so si dobro zapomnile ter. obveščale «Narodni odbor». Ta je zbral poslancu Fonu ves material za interpelacijo v državnem zboru. List «Soča» je začel prinašati uspehe štetja po občinah. Najprej je prinesel podatke za Cerkljanski okraj, kjer niso našli niti enega Italijana ne Nemca. Po končani reviziji magistrata, pri kateri je delalo pet revizorjev, je «Soča» ugotovila že v članku 5 februarja: «Revizija magistrativnih organov je velika sleparija, zato zahtevamo od vlade revizijo revizije. Vlada zdaj ve, kaj se je zgodilo, zato zahte- preiskavo v Trstu toliko bolj bi bila po trebna v Goriči. Odločen nastop Slovencev je imel svoj uspeh. Iz Tolmina je prišel na goriško glavarstvo komisar dr. Franž Svetek in izvedel re. vizijo. Slovenci so se izborno držali. Revizija je popravila rezultat štetja tako, da je bilo Slovencev 10.790, Italijanov pa samo 14.812. «Soča» je nato ugotovila, -da niti ta revizija ni mogla dognati točno vseh potvorb, kajti vseh primerov ni bilo mogoče najti, in je trdila, da bi moralo biti vsaj še 2000 Slovencev več. Tudi pri občinskih volitvah so bile velike zlorabe. Leta 1913. se je v pričakovanju dveh važnih volitev, in sicer volitev v goriški mestni zastop ter Predvolivne orgije italijanskih šovinističnih k® stranic in njih bratca pogromov. * Od tedaj še razmere Za slovensko manjšino niso spremenile. Kljub mirovni pogodbi in demokratični ustavi nismo Slovenci v l^DZl Italiji ničisar dobili. Z , veliko težavo in borbo srno ■ ohranili na ,« ,«,« m«™ ««* „«,1» .mo m ,,1, petami, m 20 „ Mmkl „ 2KrajQ V takem vzdušju, ki nima tu ob meji s pravo demokracijo nobene zveze, smo se Slovenci b Italiji udeležili državnih volitev IS. aprila. Naše ljudstvo, ki je ostalo zvesto tradicijam borbe slovenskega naroda se je kompaktno Oklenilo svoje Demokratične fronte Slovencev in glasovalo za slovenskega kandidata na listi Ljudske fronte za rimski parlament. Da ni bil slovenski kandidat izvoljen, se imamo zahvaliti predvsem pokrajinskim voditeljem tiste stranke, ki je bila po svoji ideologiji prva poklicana, da brani koristi tlačenega in zapostavljenega slovenskega življa in ki se je danes po znani izjavi Infm-mbiroja postavila glede na manjšinsko vprašanje popolnoma na šovinistično stališče. Tako smo ostali Slovenci brez svojega zastopnika v rimski zbornici. To naj bo površna ilustracija razmer, v katerih živimo danes v Gorici in v katerih se bomo udeležili občinskih volitev dne 31. oktobra. Šovinizem je v Gorici zavzel oblike iz časov najhujšega fašističnega preganjanja, se iz dneva v dan vse bolj krepi po zaslugi današnje demokristjanske vlade in ima edini cilj, da tu ob meji ustvarja sovražno razpoloženje ne samo do vzhodnih demokratičnih držav in Jugoslavije, temveč predvsem do Slovencev s te in one strani mije. To so načrti, zapadnih imperialistov. Da bi v svojih namenih čimbolj uspeli, se poslužujejo tudi fistili ostankov slovenskega naroda, ki so bodisi prespali narodno osvobodilno vojno slovenskega naroda, bodisi kot zvesti hlapci služili vsem okupatorjem in so v svojem sovraštvu do delovnega Ijudsva tudi danes pripravljeni hlapčevati vsakomur, samo da bi zopet zasedli bivše časa v ar od noo.fc obod il n e vojne in neposredno po vojni. Ostali Slovenci, ki predstavljajo večino naše manjšine v Beneški Sloveniji in Kanalski dolini niso bili deležni niti trohice narodnostnih pravic in so prav tako kot od leta 1866 dalje izpostavljeni raznarodovalni politiki, ki jo vodi danes demokristjan-ska stranka. Na to je bilo potrebno vsaj bežno opomniti, da si slovenska javnost ustvari sliko razmer, v katerih je prisiljena živeti naj-Zapadnejša veja slovenskega naroda, ki je po zaslugi angloameriških imperialistov ostala odtrgana od svojega matičnega debla. venskega Primorca» in «Demokracije». Večina teh ljudi je pobegnila pred ljudsko oblastjo iz Jugoslavije ' in našla tu ob meji zatočišče za svoje rovarjenje proti Jugoslaviji. Tudi to je v načrtih dolarskega imperializma. Domačega življa jim ni uspelo pridobiti na svojo stran. Saj je vsem znano, kako so se goriški Slovenci strnjeno uprli nacifašizmu in koliko so žrtvovali za svojo svobodo. Ta herojska borba goriških Slovencev bo ostala z zlatimi črkami zapisana v zgodovini slovenskega naroda. (Nadaljevanje na str. 13) Stran naših kmetovalcev JESENSKA SETEV Se nismo pobrali vseh poljskih pridelkov in te se pripravljamo na setev, esimine. Prvi predpogoj, da bo setev dobra, je pravilna priprava zemlje. Naša kraška zemlja vpija in ohranja zaradi svoje struk-ture dosti manj vlage (padavin) nego pa ilovnata in crna zemlja, obenem pa pod vplivom. j"’1 žarkov in vetrov vlaga laze izhla-peva kakor pa pri drugih zemijah. % tega sledi, da moramo jeseni zemljo precej skrbno pripraviti. Kako to napravimo? Zemlji Preskrbimo večjo količino vode z globokim in pravočasnim oranti Njive, ki so namenjene za setev žitaric, moramo takoj, čim drug pridelke pospravimo, globoko preorati. preorana zemlja vpija večjo količino vlage nego zbito in neo -delana zemlja. Ledine ah pa dete-liišča preorjemo mnogo preo setvijo to pa zato, da brazde razpadejo in se zemlja preraMja. Za na«) rahlo kraško zemljo ni pnporoč-Uivo globoko oranje tik prea setvijo, ker izgubi zemlja preveč vlage, posebno če je jesen suha. Pred setvijo pa je potrebno da zemljišče še enkrat bolj plitvo preorjemo in pobranamo. Z oranjem uničimo škodljive plevelne rastline in poravnamo njive (zelo važno, posebno če sejemo s sejalnico) . 1% raztopino modre galice, v kateri namakamo zrnje pred uporabo kakih 10 minut. Dandanes je najbolj v rabi razkuževanje z raznimi razkužilnimi praški. Pri nas je precej znan prah «Caffarovi: na vsak stot semenskega žita uporabljamo 200 do 250 gr praška, katerega dobro premešamo s semenom. | Kdaj sejemo?| Cas setve ni mogoče stalno določiti. Setev je odvisna od vremena in od geografskega položaja. Pri nas ne smemo sejati niti prezgodaj niti prepozno. Ravnati se moramo po krajevnih okoliščinah. Prezgodaj posejano žito se preveč razvije in zaradi tega pozimi poleže in segnije. Prepozno posejano žito pa se slabo ukorenini in večkrat pomrzne. Kmetovalci znajo iz lastnih izkušenj -zbrati najprimernejši čas za setev. Pri setvi moramo tudi upoštevati, da se rž abrase le jeseni, pšenici in ječmen pa jeseni in spomladi. Iz tega sledi, da moramo v jeseni posejati predvsem rž, nato pšenico in šele potem ječmen. Kako sejemo? Sejemo lahko z roko ali pa s sejalnim strojem; sedaj uporabljajo vedno bolj sejalnice. Takoj bfrmo videli, zakaj. Zato ker: a) pri setvi s sejalnim strojem prihranimo do 10 kg semena na 1000 m2 zemljišča, b) vsa žitna zrna dosežejo predpisano, najbolj ustrezajočo globino (3 do 6 cm); žito na ta način pravilno klije, se lepo razvije in istočasno dozori, c) v vrste posejano žito lahko obdelujemo, kar omogoča uspešno zatiranje plevelnih rastlin, ki rastlini tako škodujejo, . d) v vrste posejano žito najbolje izkorišča sončno svetlobo, o kateri vemo, da je za življenje vsake rastline najpotrebnejša. Razdalja med vrstami je različna. Pri enostavnem sejanju znaša razdalja med posameznimi vrstami 15 do 20 cm pri sestavljenem sejanju pa tvorijo 3 vrste v razdalji 15 do 20 cm druga V zadružnih kleteh j Ciinojenje | Ni priporočljivo gnojiti žitu z večjimi količinami hlevskega gnoja. Bolj koristno je, če dobro pognojimo -rastlinam pred žitom (n. pr. krompirju, koruzi itd). Žitaricam bomo raje gnojili z umetnini gnojili. Ce upoštevamo količino hranilnih snovi, ki jih rastlina potrebuje, in izčrpanost naše zemlje zaradi nezadostnega gnojenja, bi morali pognojiti njivi V obsegu 1000 m2 z naslednjimi umetnimi gnojili: pred setvijo s 40-50 kg superfosfata, 10 kg kalijeve soli in S* kg žveplenokislega amoniaka ali apnenega dušika (kalcijev cianamid). Jeseni ni priporočljivo, da gnojimo z nitrati, ker so v zemlji lahko topljivi in jih voda zato lahko izpere. Zgodaj spomladi, pri nas že v februarju, gnojimo žitnim poljem v 2 do 3 obrokih z nitrati (na 1000 m2 potrosimo 10 do 15 kg apnenega dušika ali čilskega solitra) in to le tedaj, ko ni na listju rose. lobira semena Izkušnje so pokazale, da na enaki površini istovrstne in enako obdelane ter pognojene zemlje pridelamo večkrat dvakratno količino žita samo zaradi uporabe izbranih (selekcioniranih) semenskih vrst. Pri izbiri semen moramo upoštevati naslednje: 1. seme mora biti čisto in brez plevela; 2. ne sme biti pri mlačvi poškodovano; 3. ne sme biti predrobno in nezrelo; 4. zelo važno je, da ugotovimo pred setvijo kdlivost semena. To napravimo tako, da vzamemo iz vreče 100 zrn pšenice ali katere koli druge vrste žita in jih položimo na volneno ali bombažno krpo. Ta mora biti vedno vlažna in na toplem. Cez nekaj dni žitna zrna skalijo. Ce ne skali več kot SO zrn, imamo zelo slabo kalivost. Prav dobro kalivost imamo, če dobimo manj kot 5% nekaliniga semena 5. da je bilo seme hranjeno na suhem prostoru in ne prestaro. 6. ker trpijo naše žitarice, posebno na Krasu, zaradi suše, morajo naši kmetovalci najbolj paziti na tiste vrste, ki zgodaj dozorijo. 7. pri žitu moramo upoštevati tudi to, kako se posamezne vrste bbrastejo, koliko stebel požene na določenem prostoru. Pšenica z izredno lepim klasjem se navadno slabo obraste. Važno je tudi to, koliko zrn je na klasu. 8. Zito, ki ga izberemo za seme, mora biti zdravo! Priporočljivo je, da pred setvijo seme razkužimo. I>roti sneti in ostalim boleznim, ki napadajo žitna zrna, uporabljajmo vre sladko vince od druge skupino, ki je od naslednje skupine treh vrst oddaljena 30 cm. Imamo večje in manjše sejalnice. Ročne sejalnice na 3 do 6 vrst so primerne za naše kraške njive, velike sejalnice na 12 ali več vrst, pa uspešno uporabljamo na prostranih nižinskih žitnih poljih. Količina semena, ki ga potrebujemo za jesensko setev, je odvisna predvsem od načina setve — ročna ali setev s sejalnico —, od časa setve (pozna setev zahteva večjo količino semena in obratno), od kakovosti tal in od vrste žita. Pri ročni setvi rabimo 200 do 220 kg, pri setvi s sejalnim strojem pa 120 do 180 kg na hektar. Ko smo enkrat posejali, moramo polje še nadalje oskrbovati, vse tja do žetve, kajti zapuščene rastline so podvržene suši in raznim plevelom in suša je tista, ki uniči vsako leto lep del naših pridelkov. «PRAVA SETEV -DOBRA ŽETEV» Cas jesenske setve je tu. Ni dovolj, ako samo doro preorje-te ali prekopljete zemljo, namenjeno za setev, morate jo tudi dobro in pravilno pognojiti, upoštevajoč rastline, za katere ste zemljo namenili. Našim zemljam večinoma primanjkuje redilnih snovi, oziroma nimajo teh v pravilnem razmerju. Hlevski gnoj, čeprav «kralj» gnojil, ne vsebuje vseh snovi, ki so potrebne vsem rastlinam, zato ga moramo dopolniti z umetnimi gnojili, v prvi vrsti s superfosfatom, ki je prepotreben žitaricam in plednicam sploh. Za pravo setev so potrebna tudi dobra in preizkušena semena Posebno letos je priproročlji. vo, da semena pred setvijo razkužimo, ker je seme zaradi pre. velike moče slabo zorelo. Raznovrstna umetna gnojila, vsakovrstna semena — domača in inozemska — razna preizkušena razkužila in primerno orod je ter sploh vse, kar potrebujeta kmet in vrtnar za jesensko setev, ima sedaj v zalogi po ugodnih cenah Kmetijska nabavna in prodajna zadruga v Trstu, ul. U. Foscolo 1 — tel. 94386; trgovina v Trstu, ul. S. Mercadante 4 ((poleg knjigarne Stoke) in v. Miljah, ul. Mazzini 1. Svoji k svojim! UMETNO OSEMENJEVANJE ALI OPLOJEVANJE ŽIVALI (nadaljevanje)) Pri nekaterih vrstah živali skoraj popolnoma prenehajo delovati semenske žleze v določenih letnih časih. Pri žrebcu in pticah delujejo najbolj spomladi, pri ovnu in kozlu pa jeseni. Tudi samci, ki jih pripušča- bik 3-5 cm semenske mase z oven 0.5-1 » » » žrebec 80-150 cm » » » osel 50-80 » » » merjasec 150-300 » » » Iz zgornje tabele je razvidno, da dajo^ nekatere živali malo semenske mase" z zelo velikim številom nema-spermov, druge pa ravno obratno. Ker znaša ejakulirana masa pri nekaterih živalih le nekaj centimetrov (bik, oven,) vsebuje pa na milijone semenskih celic, jo lahko razredčimo s posebnimi sredstvi. Najbolje je, da se razredčevanje izvrši takoj po skoku in po današnjih izkušnjah ne sme bili razmerje večje kakor 1:4. Kako lahko izkoriščamo semensko maso ,nam kažejo naslednji podatki, ki jih navajajo oplojevalne postaje: v enem letu so se umetno oplemenili s semenom enega samca 1500-2000 krav (z naravnim skokom pa le 70 do 100), 1500-2000 ovac (naravno 40-60), 150 -3C0 kobil (naravno 50-70), 100-200 svinj (naravno 30 - 60). V posameznih primerih so bile razlike med naravnim1 in umetnim oplojevanjem večje. Semenska masa ima pri vsaki vrsti mo vse leto (biki), ne producirajo vedno enake množine semena. Količina semenske mase in število nemaspermov v njej v prvi vrsti zavisi od vrste živali. Pri vsakem skoku da približno 1-2 milijona nemaspermov po 1 cm. 1-4 » » » 1 cm. 100-500 tisoč » » 1 cm. 100-500 » » » 1 cm. 100-300 » » » 1 cm. [ živali svoj značilni duh in po večini reagira alkalično. Da se seme obdrži čim dlje virulentno, ga je treba držati na hladnem in temnem prostoru. Ohlajamo postopoma od 0,5 do-5 st. C. Pravilno ujeto in shranjeno seme je dlje sposobno za oploditev. To je seveda v glavnem odvisno od vrste živali. Najlaže in najdlje se ohranijo nemaspermi bika in ovna. Pri posebnih poskusih so krave, oplojene s 171 ur itarim semenom porodile popolnoma zdrava in normalna teleta_ V praksi priporočajo, da se ohrani in uporablja semenska masa bika in ovna največ 20 do 40 ur stara. Konservira-nje semena žrebca in merjasca je z današnjimi sredstvi omejeno le na 1-6 ur. Prenos semena iz enega kraja v dru. gi je dandanes že navadna stvar. O-plojevalne postaje uporabljajo, za to stekleničice ali kapsule. Lansko leto so prinesli bikovo seme z zrakoplovom iz Amerike v Italijo. Krave oplojene s tem semenom so otetile popolnoma zdrava in normalna teleta. Zadnja operacija pri umetnem oplojevanju je vnašanje semena v ženske spolne organe. Zato je potrebna posebna priprava, katere glavni del je steklena brizgalka. Najprej mbra tehnik ugotoviti, ali so ženski spolni organi zdravi, ako ugotovi, da samica boleha na bolezni, ki preprečuje zanositev, jo je treba najprej zdraviti. Zelo važno je, kam semensko maso vbrizgamo. Pri vsaki vrsti živali je namreč že po naravi določeno, kam mora priti seme, da se samica najbolj verjetno oplodi. Razlikujemo zato 1) cervikalen način oplojevanja, ki se uporablja pri govedih, ovcah in kozah. Semenska masa se mora pri teh živalih vbrizgati na maternična usta in v njo; 2) maternični način, kjerseme prihaja direktno v mater, nico. Ta se uporablja pri kobili, oslici in svinji; 3) tubarični način se pa uporablja pri pticah, kjer se mora spraviti seme v skrajni del jajcevoda, kar pa ne dela težav.- Tehnik mora paziti, da se pri samici pojavlja spolni nagon (gonja), ker bi sicer vsako delo bilo zaman. Življenje moškega semena v ženskih spolnih organih je zelo kratko in traja pri. bližno 6 do 20 ur, kar je spet odvisno od vrste živali in okolja. Računati je treba tudi z gibanjem nemaspermov in Vzimijenje tekel] Ko se čebelar pripravlja na vzira-Ijenje, mora predvsem vedeti, katere panje hoče pustiti za pleme. Umljivo je, da le močne zdrave če-belne družine z zdravo, rodovitno in mlado matico in mladimi čebelami z zadostno zalogo medu, z lepim, ne prestarmi, pa tudi ne premladim satjem v dobrem, dovolj toplem panju. Le take je treba vzi-miti. Plemenjak, ki ga vzimiš, mora biti močan. Kakšno čebelno družino pa prištevamo k močnim? Tako, ki konec paše obsede vse, ali pa vsaj dve tretjini satnikov vališča .Ce takih močnih družin nimamo, si pomagamo g združevanjem. Glede čebel pa moramo paziti, da vzimimo le plemenjake z mladimi Čebelami, t. j. takimi, ki so se izlegle jeseni; čebele, ki so »e izlegle spomladi ali pa poleti, pomrjejo 4e pozimi ali takoj pri prvih pomladanskih izletih. Novo satje, v katerem še ni bilo nobene zalege ali le ena, je za zimo premrzlo. Staro pa, ki je črno, je sicer toplo, a za pomladansko novo zalego ni priporočljivo. Zato pustimo čebelam rjavkasto satje, napolnjeno z medom. Krepkim panjem, ki imajo čebel za dva in pol kilograma, moramo pustiti vsaj 10 kg medu. Za gnezdo odločeno satje mora biti vse izdelano in noben sat. y vahšču ne sme biti prazen, t. j. brez medu. Pač pa smeta biti prazna že starejša satnika, prvi in zadnji ob straneh vališča. Dalje ne (Nadaljevanje na 11. strani). * v s časom, ki ga ti potrebujejo, rabijo, da pridejo v dotiko z jajcem. Izračunali so, da se nemaspermi gibljejo z brzino 2-4 mm na minuto. Ni še točno znano, koliko časa je jajce sposobno za oploditev, domnevajo pa, da približno 10 ur in še to ne pri vseh živalih enako. Odločilnega pomena pri takem oplojevanju (tudi naravnem) je čas, kdaj naj pripustimo samico. Teoretično bi to bilo najbolje v času gonje, ko se izvrši ovulacija, to je, ko se iz jajčnika izloči jajce in preide v maternico. Praktično pa je to nemogoče določiti.. Izjema so samo kunci, ker se baje ovulacija izvrši takoj, ko se prisputi samica Po tem bi torej kunića bila vedno godna za pripuščanje. Praktične vrednosti pa je ugotovitev, da se Pri kravi vrši ovulacija skoro vedno v zadnjem času gonje ali pa neposred-no za njo. Velik odstotek krav se namreč oplodi, če jih pripustimo pol dneva ali celo en dan potem, ko prenehajo zunanji znaki gonje. To naj si zapomnijo naši kmetje in nikar naj ne ženejo kravo k biku takoj ob prvem znaku gonje. Da je verjetnost oploditve večja, bi morali krave pripuštiti dvakrat, in sicer enkrat sredi, drugič'pa ob koncu gonje. To je izvedljivo pri umetnem oplojevanju, ni pa pri naravnem skoku, ker krava ob koncu gonje ni mirna in bika lahko pokvari. Umetna oploditev je torej pratična tudi zato, ker se krave lahko oplodijo tudi 24 ur po prenehanju gonje. Kar velja za govedo, velja v glavnem tudi za ovce in koze. Pri svinji se ovulacija vrši proti koncu gonje, ki traja nekaj dni. Tudi teh živali torej ne smemo prezgodaj pripuščati. Najteže se oplodijo kobile (eca 60%). Pravilno je, da se dvakrat pripustijo, in sicer sredi in ob koncu gonje. Lepe uspehe dosežemo pri vsakem -oplojevanju, le če preveč ne izkoriščamo samca. Kakovost rifoškega semena je odvisna tudi od starosti samca, od njegove individualnosti, prehrane in dela. Vsi ti faktorji so skoraj enakovredni in če eden ne odgovarja, lahko pride do začasne ali pa stalne neplodnosti. Kot pravilo naj velja, da se samci morajo dovolj gibati, da morajo biti dobro krmljeni (beljakovine) in ne smejo imeti, preden se popolnoma ne razvijejo, preveč samic. Odrasli bik naj bi naredil v krajih, kjer pripuščajo vse leto kakor pri nas, tri do štiri skoke na teden, merjasec pa vsake tri dni enega. Ce bi torej bile pri nas urejene osemenjevalne postaje, bi en bik žada. stoval za precej vasi. Prej ali slej se bo, kakor povsod, tudi pri nas live-, Ijavil nov način oplojevanja. - ' ! Dr.MIRKO LEGISA Stran naših gospodinj Ljubica S. - Istra. Kako naj pripravim svojo dvanajstletno hčerko, da bi mi pomagala pri hišnem delu? Sama sem zaposlena in bi mi njena pomoč bila večkrat zelo dobrodošla. Odgovor: V prvi vrsti morate paziti, da vaši hčerki ne nalagate preveč dela, posebno pa ne več del hkrati. Matere prav večkrat grešimo, ko otroka ' kai- naprej preganjamo in ga trgamo od enega dela k drugemu. Same premislismo, kako nam je težko pustiti nedokončano delo, v katerega smo se pravkar poglobile in prijeti za d-nigo. Prav tako je tudi pri otroku. Tudi otrok se poglablja s svojo zaposlitev, pa naj si bo to prav delo ali pa tudi igra: tudi njemu je težko tisti'trenutek, ko se nam zdi, odskočiti od dela, da nam ustreže. Prav zato, ker se otrok poglobi v svoje delo, nas mnogokrat niti ne sliši, ko ga pokličemo in. to mu rac celo zamerimo. Je to prav? C e želimo, da nam bo otrok v malo pomoč," mu že v naprej doi točimo njegovo dnevno delo. «To in to m% boš naredila vsak dan, to naj bo tvoja skrb. In če boš pridno in vestno opravljala svoj posel, dobiš ob koncu tedna majhno nagrado». Otrok si bo tako znal napraviti ‘svoj dnevni red, v katerem mu bo 'ostalo dovolj časa zo šolske naloge in učenje in tudi za razvedrilo in .igro. Če bo pa od časa do časa naša deklica prejela pohvalo iri nagrado, bo z velikim veseljem pomagala Svoji mami. Na določeno delo se bo privadila in ji ne bo več v breme, ampak celo v veselje. :Jc jjs ;[! Vabimo matere, da nam bolj pogosto pošiljajo vprašanja, ki zadevajo vzgojo otrok. Matere iz cone B Tržaškega ozemlja in iz Jugoslavije naj pošljejo svoje dopise na naslov: Podružnica Primorskega dnevnika, Koper za Ljudski tednik. Iz cone A pa na naslov: Trst, Ljudski tednik, via Montecchi 6. * * * * Neksj prakfičnih nasvetov Krtače za lase in obleke najlepSe očistimo, če jih namakamo v raztopini vode in amoniaka (1 liter vode in 1 žlico amoniaka) ter jih nato izplaku-jemo z vodo, v katero vlijemo nekoliko kisa. Pazimo, da ne namakamo ročajev. —te.:»— Pribor umazan z jajcem operemo najprej- z mrzlo in potem šele s toplo vodo. Volnene in bombažaste obleke likamo vlažne in ne s prevročim železom ter jih zlikane pustimo nekoliko časa na zraku, da se popolnoma posuše, s čimer ohranijo svojo obliko. —«::»— Svežo kri odstranimo z blaga, če speremo madež z mrzlo vodo. Blago s starejšimi madeži pa moramo namakati v sodi vsaj eno uro, če je potrebno, ga tudi prekuhamo. —«::»— Vodne madeže odstranimo z marmorja s petrolejem, iz pohištva z oljem in cigarnim pepelom. HETARIfOSTI* fel nam prete doma Ste že kdaj pomislili, da se največ nesreč zgodi med štirimi stenami doma, kjer se čutimo najbolj varne. Da bomo nekoliko oprez-nejši, bomo pregledali vzroke neštetih nesreč. Padec ima večkrat težke posledice. Zdrsnemo lahko na preglad-kih ali mokrih tleh; pademo na razritem ali nagubanem podu; pademo s polomljenega stola ali ko čistimo okna, ko obešamo zavese ali slike, ko iščemo knjige na visoki polici ali če se zapletemo v preprogo ali kak drug predmet. Ogenj: Za padcem pomeni največjo domačo nevarnost ogenj. Zlasti na deželi, kjer imajo odprta ognjišča, so opekline na dnevnem redu. Nešteto nesreč povzroče tudi petrolejke ali sveče, žveplenke v rokah otrok, cigaretni ogorki, iskre, ki švigajo iz peči. Nevarne so tudi vnetljive tekočine, kakor benzin, alkohol, petrolej itd. Strupi: tudi pogosto povzroče nesrečo. Kolikokrat seže nekdo po steklinici s strupom y dobri veri, da je v njej okusna pijača. Otroke premamijo pisane škatlice z moč- MODA Praktična popoldanska obleka: krilo je iz škotskega, bluza pa iz enobarvnega blaga. Ne vem, kaj bodo rekle naše lepe Slovenke k današnjemu poglavju. Od nekdaj priznavajo vsi narodi moč ženske lepote. Le nekaj pregovorov v dokaz: Italijan: Lepa žena se rodi poročena. Francoz je istega mnenja: Lepotica rojena kraljica. Nemec: Lepe žene imajo vedno prav. 1'sak moški ima pač rad lepo ženo. Toda izkustva so huda, bridka. Zato Anglež previdno svetuje: Čuvaj se žene od spredaj, mezgeca od zadaj in — , /arja od vseh strani;. Ali se tu ne Zrcali tisočletno izkustvo? Poljak: Kdor ljubi lepotice, ne gradi visoko. Italijan: Lepa žena — sladek strup. Rus: Lepa in skromna žena stanujeta v različnih vaseh. Indijec: Lepa žena — sovražnik v hi-, Danec je udarjen, kakor njegov sosed Nemec, bolj na gastronomsko plat: Lepa žena — slaba skleda. Ze v davnem srednjem veku ko so še varovali meje utrjeni gradovi, je Italijan spoznal: Lepo ženo in grad ob meji kdor ima, spanja mirnega on ne pozna (Chi ha bella moglie e castello in frontiera, non ha mai. pace in lettiera)! Po . sebno hud je Nemec: Ošabnost je .vsakdanji kruh lepotice. In spet Postaja grobijan: Lepa žena — težka r.J Torej tudi lena je. Francoz, Nemec in Italijan pojejo v zboru: Lepa žena — slaba glava. In krepko jim basira Slovenec: Dolgi lasje s— kratka pamet. Ta pregovor je iz časov, ko so bili dolgi lasje še Posebno cenjen okras žene. Dovolj bo. Naše lepotice lahko spoznajo, katerih slabih lastnosti se morajo varovati. In — kuhati naj se učijo! Najti to ne velja samo za Dance. Kako zna biti pregovor pravičen, vidimo pri vdovah. Težek je Položaj vdove. Nima več brezskrbnosti deklice, svobode žene, očeto-[.vega nadzorstva, moževega nasveta in vodstva. Nemec ugotavlja: Vdova je tarča, na katero vsi streljajo. Perzijec je orientalsko slikovit: Vdova je Srm poln trnja brez rož. Zato ne nianjka nasvetov: Anglež: Vdopi '"hoža ali pa samostan. Se bolj ener-Oičen je Poljak: Vdova naj se orno- A O p'tjGqj&M&W ži, preden konča žalovanje. Sicer pa si ženska brihtnost zna sama pomagati. Danec: Malo je vdov, ki bi bile neutolažljive, fn Italijan: Vdova z enim očesom joče, z drugim vabi. In to naj nam bo v to- lažbo. * * * Oguljen naslanjač prekrijemo s prevleko ustrezajoče barve. V Jugoslaviji je okrog 70 materinskih domov, v katere pošiljajo zdravstveno in socialno nepreskrbljene žene. Tam nudijo materam pomoč po porodu in , skrbe za dojenčke, dokler se matere ne vključijo v gospodarstvo. Žene sektorja Cežarje pri Kopru so v svojih vinogradih nabrale pred trgatvijo najlepše in najslajše grozdje, ga naložile na dva, z oslički vprežena voza in ga odpeljale vojakom jugoslovanske armade v Prade. Vojaki so bili pozdrava naših žena iskreno veseli. Apartni športni plosc ga volnenega blaga. NASVETI 'iP Prevlek naslanjač -ni treba kali, če jih obesimo oprane iri še mokre tako, kakor nam kaže slika. Na treh žlicah olja zarumenimo čebulo, peteršilj, korenje, dodamo nato paradižnikovo omako in zalijemo z vodo, v jed vržemo še nekoliko soli, popra in česna, nakar jo precedimo, znova pristavimo in kuhamo z razrezanimi gobami. Riž najprej nekoliko opečemo ha maslu, nato mu pričnemo po zajemalkah dolivati vode; ko je. na pol kuhan, vmešamo vanj gobe. Preden nesemo rižot na mizo, ga potresemo s parmezanom. Dober je tudi s suhimi gobami. * * * Vmešaj rumenjake z moko ter dodaj sneg treh beljakov in peci testo na plitvem pekaču, katerega dno pokriva namaščen papir. Ko bo pečeno, ga ohlajenega razrežemo na kocke, vlijemo nanje vrelo juho, ki bo okusnejša, če jo še potresemo s parmezanom. * =!: Mešaj 1 rumenjakov in 5 žlic sladkprja.: Ko dobro naraste, pridem-Ì0 žlic kuhanega in pretlačenega kostanja, 1/2 žlice moke in sneg 6 beljakov. I I ) za nimi zdravili in neprevidni starši često zakrivijo zaradi svoje nered-nosti težko obolenje ali celo smrt svojih malčkov. Orožje: «Nisem vedel, da je bila puška nabita». Kolikokrat je že kdo izrekel te besede, potem ko je neprevidno ravnal z orožjem in v hiši povzročil težko nesrečo. Koliko nepričakovanih strelov je bilo iztreljenih pri čiščenju puške ali samokresa in . koliko jih je umrlo, ker so se neprevidno igrali z orožjem. 1 P.lin. Zadostuje, da poči cev, da pozabimo zapreti pipo in že nam nevidni sovražnik zastrupi vso hišo. Nadaljevanje prihodnjič ZDRAVNIK : (e gj&Ua? Golša je prerazvita in povečana golš. na žleza; torej ne novotvorba in nevaren temveč nepravilno povečanje nekega organa. Povečanje žleze ni sa. mo po sebi nič nevarnega, toda v novi obliki postane žleza nevarna drugim organom, tako na primer potisne golša sapnik riekoliko v stran in tudi povzroči, da se sapnik stisne. Bolnik bo pri najmanjšem naporu zaradi tega težko dihal. Tudi bo tedne in mesece nosil ob najmanjšem prehladu katar v sapniku in tudi njegova pljuča niso najodpornejša. Posebno pa vpliva golša na delovanje srca: zoženje sapnika, zastoj krvi v žili dovodnici, slab pljučni krvni obtok preobremenjujejo desni srčni prekat. Golšna žleza izloča tudi preveč hormonov, kar vpliva kvarno na ves organizem; premočno bitje srca,, hujšanje in živčna napetost so znane posledice golše, ki jih vse označujemo kot bolezen Ba-sedow. Ker torej golša ni samo lepotna nakaza, temveč tudi škodljiva zdravju, jo moramo nujno operirati. Vzroki golše še niso do danes povsem dognani. Splošno menijo, da je vzrok v golši pomanjkanje joda v vodi. To potrjuje dejstvo, da golša ni raz. vita v nižinah ob morju. Sporno pa je še vprašanje, če povzročajo golšo pomanjkanje vitaminov ali eventualna infekcija, ali pa plini, ki jih izžareva zemlja. Ker je dognano, da preprečuje jod razvoj golše, je prav, da uporabljamo jodovo sol. To naj uživajo predvsem otroci, ko doraščajo. Ce pa imajo otroci golšo, tedaj naj uživajo jod po zdravniškem predpisu. Po dvajsetem letu starosti pa jod golše ne izboljša, nasprotno lahko bolezen še poslabša in povzroči živčnost ter premočno utripanje srca, zato odraslim jod odsvetujemo. Kdor težko diha in ima zaradi golše srčne težave naj se podvrže ope>-raciji, ki dsndnres ni več nevarna. i I ! tržaško k uhi njo Vse premešaj, deni v pomazan in z drobtinami potresen pelcač in kuhaj v sopari 1 uro. Zvrnjenega polij s poljubno kremo. * * * Napravi iz 200 gr olupljenih in zmletih mandeljnov, 100 gr sladkorja, 100 gr moke, 1 jajca, pol žlice masla in 1 žlice žganja, limonove lupine in cimeta testo, ga razvaljaj v obliki palice, zreži na koščke, ki jih oblikuješ v fave. Povrhu namaži fave s stepenim jajcem in jih položi precej narazen na poma zar. in z moko P' tresen pekač in peci jih na zmernem ognju 20 do 25 minut. Vzimljeiije čebel (Nadaljevanje s str. 10) smemo v čebelnem gnezdu puščati ali pa vanj de vati trotovsko, z meduin napplnjeno satje, ker se lahko zgodi, da bi matica spomladi v to prezgodaj postavila trotovsko zalego. Treba je torej že pri vzim-Ijenju paziti na to, da pride le čebelno satje v vališče. Ko odvzamemo satovje, moramo tudi paziti, da ne odvzamemo ob-nožnih satov. Ti so navadno tik za zalego, poznamo jih po tem, da so, proti svetlobi obrnjeni, bolj temni kakor oni, ki so napolnjeni z medom. Najbolje je, ako obesimo v sredo vališča meden sad, zraven pa na obe strani po enega z obnožino in medom napolnjenega. Kadar smo enkrat uredili čebele, satje in gnezdo, pustimo panje lepo pri miru. dokler ne pritisne mraz. Takrat opravimo zadnje delo. Čebelarskega dela. Prinesemo v panj starih odej, vreč in slamnatih blazin. Slame z omlačenim klasjem in tudi sena ne potrebujemo, ker je v njih marsikatero zrno, ki vabi pozimi v čebelnjak rovke hi miši. Stari Pokrov je izpričal zanj in dodal na koncu svojega pridigarskega zagovora: »Fant pravičen, kakor zlata tehtnica. Za vsa-fco besedo, ki sem jo izrekel« — začel je svojo pripoved s svojim prebujenjem ob pol enih ponoči, bil silno dolgovezen in ovinkast — »za vsako besedo stojim z vsem svojim premoženjem«. O p ravniku Kosmini je postalo mučno. Napravil je kratek požirek vina, vstal in se pretegnil. »Tega ni treba«, je zamahnil, odkimal in pogledal v stran. »Saj fant lahko ostane doma«. Šel je za hišo, da se sprehodi in ohladi. Hotel se je zasmejati, pa mu ni dalo. Pravljični obseg ‘dogajanja ga je začel utesnjevati, plašiti. Zveze S požarom pa le ni bilo moči najti. Kam je zašel? Ko so mu hoteli postreči na veliko, se je hi-tro odpravil. »Veselimo se, da imamo glavnega krivca v roki«, je rekel. »Kako?« so vprašali. Dvignil je predse rjavo usnjeno jopo in jo odhajajoč razkazoval na vse strani. »Glavo imamo, ostalo pride.« Zoper vsako pričakovanje je bil drugi vol pred polnočjo doma. »Menda!« je odgovarjal priganjač, »za pet kilometrov smo skrajšali pot.« »Dobro, da se ni žival ubila preko strmin.« Stari Krištof je prižgal svetilko in ogledoval najdenca. Obseval ga je dvigal, spuščal oljenico, kakor da ga blagoslavlja z domačo lučjo. Došli priganjač je dobil piščanca, ki ga je potnik zavarovalne družbe »Aurora« zavrnil. Spravil ga je z volčjo spretnostjo in ga obilno zalil. Pangerc s prerešetanimi možgani je sedel v avto in moral do trga. Lipan ni bil sojen zaradi mladoletnosti. Svet se mu je zamajal pod nogami, ko je videl, kako je življenje nevarno izven domače vasi. Pač pa je bil sojen Gašper, ki je služil ta čas pri vojakih. Potegoval se je, da bi ga sprejeli v podoficirsko šolo, hotel se je po tej poti izogniti ječi, a dogodivščine so udarile na dan, vprašanja so prišla na poveljstvo polka in Rusoglavec se je zagovarjal pol osebno, pol po posredništvu obla-stev preko dolgoveznih aktov. »Da bi se dalo vsaj zavleči«, je menil. Pangerc je pa sedel. Ne da bi bila ječa huda, le vdano, zadovoljno je ždel. Marijanca se ni več pokazala na dvorišče, zgubila se je v šivanju. Le zvečer je sedela pod latnikom. Grozdje je cvelo, dišalo sladko, rumen, zrnčast prah se ji je vsipal na lica, v lase, dolgo se je otresala, se ozrla kvišku skozi gosto streho širokoliste trte, tu in tam je trepetala kaka velika bela zvezda. Tukaj je bilo pismo Marca, ki živi zdaj v tuji deželi. Dobro dene pismo, toda vera je omajana. Za vsem, kar je v spominu svetlega, je neka temna oblast, bojazen. 'Tlmeia Damila Jlòhw/i Pa če bi se mladenič res vrnil, sprejel kazen za svoj prestopek kakor svetopisemski grešnik. Stopi pred oblast: »Tu sem, sodba je mttlost.« Čudno je vse to, preveč zamotano. »Boste videli, oče, ta bo pravi«, nagovarja deklica očeta, ko prejema pisma iz ječe. Oblast je nad njo, oblast, to čuti. Stoji, zastrmi se s črnimi očmi predse, obstane, vsaka misel v nji se ustavi. »Kaj pravite! Saj Pokrov Krištof ne zna samo jokati. Moškega moža bi rada. Boste videli! Sam si je naložil pokoro, zaradi mene si jo je naprtil in šel v ječo. To, vidite, je človek! Ko pride ven, bo vse popravljeno. Prav za prav bi mu moral vsakdo zaupati. Takemu ne? Kdo se danes javi sam? In mesto, veliko mesto bi rad pustil, ki ni rojen v njem, hrbet bi mu rad pokazal. V mestu je greh, pravi. Na vas bi rad prišel.« Staremu ti novi nauki ne gredo v glavo. Zmajuje, zre čez cesto. »Ti si sama sebi dober advokat«, pravi, stopi po dvorišču. Sredi borjača se ustavi, misel ga pridrži. »In mesto bi rad pustil, prišel na vas?« »Da, kaj se lahko primeri. Čudno dekle, čudna pot.« »Boste videli, oče. Skesan grešnik je več vreden, ko sto pravičnih. Razumite, potrudite se razumeti, Kdor ima take skušnje-------« Mirno stoje ljudje na dvorišču, otroci spredaj v dolgi vrsti. Nekdo opleta plavcu kito zelenja okrog rogov, tesno jo spenja. Potem pripeljejo drugega. To morajo otroci videti, kar mirno se drže. In gredo. Dvorišče se popolnoma izprazni. Zvonovi ubero sladko pesem. Nekaj časa brundajo tiho, kot čebele v panju, pgtem pa spuste veliki zvon v silni zamah, kakor da je konec sveta. Pritrkavanje je naglo in ugluši človeka. Sonce sije z visokega. Dehteč je zrak po junijskem dežju, dehteče drevje in trave na ozarah. Pod cerkvijo se svetijo njive z rdečo prstjo. Vola se ustavita pred cerkvenimi vrati. Glavi povesita, kakor da sta jima težki od opletanja. Pangerc se postavi pred njiju — vola stojita mirno, zreta modro. Mimo korakata ženin in nevesta. Visokorasel je ženin in stopa kot kralj, nevesta v sivi obleki pa vsa vase umotana kakor velikanski popek. Po cerkvi se razneso glasovi orgelj, za nekaj minut je vse potopljeno in prevzeto od prijetnega bučanja. Ljudje tišče v ograjo pred oltarjem. Zdi se, da se razliva oblak nepopisne sreče nad glavami in da se druži z oblaki sladkega kadila, ki včasih zacvrči z živimi iskrami v kadilnici. Ženin in nevesta na treneta, mimo odgovarjata. Črne kite leže Marjanci težke na glavi. Lica so ji rdeče nadahla. Tudi ko se vračajo, stopata plavca spredaj. } Cvetje jima visi niže na čelo. Pred množico se oglasi ostro zvonjenje s kolesa. Ženin in nevesta spoznata mladega Krištofa, ki lomasti dalje, ljudje odskakujejo, a kolesarjev zvonec prihaja že izza ovinka. »Zapelji plavca v Pokrovi jev hlev, naj jcifh ima, kakor je bilo napol domenjeno«, pravi ženin Pangercu, ki stopi za vola. Gašpar in Lipan jima snemata kite s čela in si jih sučeta na lakta. Plavca zavijeta k Pokrovu. Nevesta se danes prvič oklene ženina pred ljudmi. Ženin postoji pred pragom in zre za njima: »Prinesla sta mi srečo!« pravi in si naravnava bele nageljne, ki so pripeti na usnjenem rjavem jopiču — pred nekaj dnevi so mu ga vrnili. Zvonovi spet mrlijo. A iz kuhinje prihaja vonj pečenke in sladak dim maslenih peciv. Skozi vežo neseta dva moška polno bariglico, v širokem koraku se prestopata, zdi se, da jima zdaj zdaj zdrkne iz rok, da za njima neso na snetih durih velikansko pletenko. Svatje vstopijo drug za drugim in si stoje nazdravljajo. posedijo in zalagajo, mize se skoro zapolnijo. V v kraju sobe in na veži se pribirajo novi gostje. Otroci se pode sedaj z vriščem po dvorišču. »Kolko otrok«, pravi nekdo, »in same deklice.« V sobi je gneča. Pivci stoje tudi na vratih. Z bučanjem se oglas: harmonika. Praznik življenja je prevzel hišo. — Gašpar je pa zamišljen. »Če bi bil tisto noč zdržal do kraja z vami, M bil imel pol manj težav. Šel sem na lastno pest in zdaj me tepe. Tako pa s podoficirsko šolo ne bo nič.« »Tudi zate imam kolač«, mu odgovarja Marc in si gladi svetle kodre vrh glave. Svet se mu je danes izravnal. »Ko sem šel po svoj usnjeni površnik, so mi rekli, da imaš sto sreč. Danes je objavljen dekret o amnestiji za vse male prestopke in take, kot je tvoj. Na, pij, pleši!« In Gašper vrta dalje, zmerom znova poizveduje eno in isto. Kakor da ne razume. »Tako bi pa morda še računal na podoficirsko šolo«, pravi, zvrne kozarec in se ozira za dekletom. »I, no, menda!« pravi Marc. Z očmi privabi Pangerca k sebi in mu de: Če nimaš službe, lahko ostaneš pri hiši.« Kupili bomo nov par volov in živeli sedaj brez mesta, brez kupčije, brez špekulacije... kar poštenoi, kar doma.« Pangerc pa se smehlja, kakor da ga šele ta hip zapušča nekdanja bolečina v glavi A deklič, ki se mu je že prej muzal, mu pretakne spretno hitro roko pod pazduho in ga odvede na ples. KONEC Narodno vprašanje (Nadaljevanje s 1. strani) Ho. Zato ni bila ta stranka tržaškega delavstva tudi v proletarskem, Eetrtem volivnem razredu vedno najmočnejša stranka. V vrstah socialne-demokratične stranke so bili tako Italijani ka-Kor Slovenci. Dejansko so bile v Trstu tri socialistične stranke: italijanska, jugoslovanska in nemška. Čeprav socialisti niso v narodnostnem vprašanju zastopali pravilnega stališča, čeprav je bilo v socialistični stranki marsikaj napačnega, vendar lahko vidimo v sodelovanju slovenskih in italijanskih de lovnih množic v tedanji socialistični stranki v Trstu zametek sedanjega sodelovanja antifašističnega prebivalstva v Trstu. Pri državnozborskih volitvah so postavljali socialisti v mestnih volivnih okrajih italijanske.' v okoliškem volivnem 'okraju pa slovenske kandidate. Pri občinskih volitvah so posttavili socialisti v mestu tudi nekaj sloven-, skih kandidatov: po dva vsakokrat, kar je bilo mnogo premalo, če primerjamo s številom volivcev slovenske narodnosti. Ta dva kandidata sta bila obakrat eden v volivnem okraju Novo mesto, drugi pa v volivnem okraju Nova mitnica-Skork-Ija. Novo mesto je imelo leta 1910 po avstrijski uradni statistiki 24.4% jugoslovanskega prebivalstva. Nova mitnica in Skorklja pa 22.2%. Po odstotku prebivalstva jugoslovanskih narodnosti je ta dva voliv-na okraja prekašal volivni okraj Sv. Jakob - Zg. Carbola s 24.9%. kjer pa niso socialisti postavili no- benega slovenskega kandidata; nasprotno celo v okolici so socialisti postavili italijanske kandidate. Socialistična stranka je imela največjo moč v IV. volivnem razredu, v višjih razredih pa je njena moč padala, tako da ni v prvem razredu sploh postavljaju svojih kandidatur- Kakor smo že omenili, je bila glavna socialistična postojanka Sv. Jakob, druga močna postojanka pa revnejši del Sv. Vida. Socialistična stranka pa je stalno napredovala tudi v okolici, čeprav je bila tam najbolj šibka. V pred-inestjih sa bili socialisti najbolj zastopani v Koloniji, Zgornji Car-boli in Greti: pri sv. Mariji Ivlagda-leni, Verdelij. Rojanu, Skorklji in Roeolu so pa bili najmočnejši slovenski nacionalisti. Najbolj šibki so bili socialisti v Skednju, Spodnji Sv. Mariji Magdaleni, Lonjerju in Barkovljah. Edini kraj v okolici, kjer so bili socialisti najmočnejši, je bil Sv. Križ. Slovenska nacionalistična stranka je bila sicer meščanska stranka, vendar po strukturi svojih volivcev močno različna od italijanske liberalne stranke. Dočim so bili italijanski liberalci v fV. razredu zelo šibki, je imela slovenska stranka 75% svoiih volivcev v IV. to je proletarskem volivnem razredu. Vse to kaže, da so se nižji sloji slovenskega nrebivalstva v Trstu precej odzivali pozivom svojega meščanstva k borbi za nacionalno obrambo, kar se ie pri gibaniih od buržoazne zatiranih narodov večkrat dogajalo. Drugače je v Tržaški okolici. Tu je težišče slovenske nacionalistične stranke bilo že bolj v bogatejšem I. volivnem razredu. V okoliških volivnih razredih je bila zato borba med slovenskimi narodnjaki in socialisti prav ostra razredna borba, nasprotno pa so v mestnih volivnih okrajih slovenski narodnjaki podpirali socialistične kandidate v borbi proti glavnemu obojnemu nasprotniku, italijanskim liberalcem. V okolici je bila slovenska stranka vodilna, v mestu je bila v opoziciji. V mestnih volivnih razredih je odstotek glasov slovenske nacipna. listične stranke prav tako kakor pri socialistih padal od proletarskega proti premožnejšim razredom, čeprav so slovenski nacionalisti imeli tudi med najpremožnejšim prebivalstvom nek stalen kader volivcev. Najmočnejša postojanka slovenske nacionalistične stranke v mestu je bil severni del Novega mesta. Leta 1911. so imeli v Novem mestu z Greto 31.2% od volivnih upravičencev. Močni so bili tudi v jugovzhodnem delu Sv. Vida ter pri Sv. Jakobu, najbolj šibki pa so bili v Starem mestu. Številčno stanje slovenskega preb Walstva v luči volitev Najbolj zanimiva pri vsem tem je primerjava uspehov slovenske nacionalistične stranke z uradno narodnostno statistiko po mestnih okrajih, kjer se opaža prav lepo medsebojno razmerje. Odstotki Jugoslovanov v primeri s številom prisotnih avstrijskih državljanov ljudskega štetja 1 1910. ter odstotki veljavnih oddanih glasov v volitvah leta 1911. za slovensko nacionalistično stranko so za mestne okraje naslednji: Novo mesto 24,4% — 24,3%, Sv. Jakob 23,8% — 24,5%, Sv. Vid 18,6% — 21,3%, Nova mitnica 16,4%, — 17,9%, Stara mitnica 11,4% — 13,6%, Staro mesto 9,9% — 8,4%. Ti podatki nam ne kažejo samo tega, kako točno odgovarjajo okraji z večjim ali manjšim deležem slovenskega prebivalstva okrajem z večjim ali manjšim odstotkom slovenskih narodnjaških volivcev, ampak nam prav v podrobnosti pokažejo nepravilnost in krivičnost uradnega štetja. V štirih mestnih okrajih (od šestih) je delež slovenske nacionalistične stranke večji od deleža uradno zabeleženih ljudi s slovenskim, hrvatskim ali srbskim občevalnim jezikom. Ker Italijani za slovensko stranko pač nikdar niso glasovali, dočim se je nasprotno večkrat zgodilo, nam že samo te številke dokazujejo, kako malo moramo imeti za zanesljive avstrijske statistike narodnosti pri ljudskih štetjih. Pri tem pa socialističnih glasov, med katerimi je bilo zelo mnogo, morebiti celo nad polovico slovenskih volivcev, nismo upoštevali, niti ne tega, da je bilo med neglasujočimi verjetno več Slovencev kakor Italijanov. Znatno močnejši kakor v mestu pa so bili slovenski nacionalisti zastopani v predmestjih, kjer so bili najmočnejši od vseh treh strank, močnejši od obeh ostalih skupaj. To velja za Lonjer, Barkovlje z Rojanom, Sv. M. Magd. Sp., Skedenj, Sv. M. Magd. Gor., Vrdelo in Rocol. Od trinajstih predmestij so bili v devetih najmočnejša stranka. V okolici je bila slovenska nacionalistična stranka še močnejša kakor v predmestjih in je imela absolutno večino vseh volivnih upravičencev. Volitve nam tudi kažejo, da so v predmestjih in okolici naraščali glasovi za italijansko liberalno stranko, ker je občina skrbela za to, da so se tam naseljevali Italijani, nasprotno pa so naraščali slovenski glasovi v središču mesta. V volitvah 1911. je že prešla večina volivcev slovenske nacionalistične stranke v mestne volivne okraje. Na ta način sta se mesto in okolica narodnostno vedno bolj približevali, v celoti pa je zmagovalo naraščanje slovenskega prebivalstva. Ce ne bi bilo prišlo do vojne in italijanske aneksije in bi slovensko prebivalstvo naraščalo V istem razmerju kot do leta 1914, bi i imel Trst sedaj po samem narav- j nem razvoju slovensko večino. Pregled volitev od leta 1907 do leta 1913. je zelo poučen in nam kaže, da je ostala politika italijanskih nacionalistov skoraj enaka kakor pred prvo svetovno vojno ter da je po zaslugi pravilne politike Komunistične partije v nacionalnem vprašanju po padcu fašizma prešla večina slovenskega prebivalstva v napredno demokratično gibanje, kar ni uspelo nekdanji socialistični stranki, ki je bila do nacionalnega vprašanja brezbrižna. Zadnji dogodki in razkol V demokratičnem gibanju pač ne morejo spremeniti teh dejstev. Social- , na borba in borba za narodnostne pravice tržaških Slovencev si da- J nes nista v nasprotju ter se druga drugo izpopolnjujeta, ker predstavljata le eno in isto borbo proti -> imperializmu: Marijino upanj© pa je bilo bridko prevarano. Vojne ni bilo konec v treh mesecih, niti v treh letih. Sprva sta obe Bilanski živeli v neprestanih pretresih strahu, ki jih je prinašal čas. Okrog njiju se je podiralo vse, kar je bilo tako lepo postavljeno za večne čase. Ni bilo družine, ki bi ne bila vsaj nekoliko prizadeta. Tu je odšel oče, tam poglavar podjetja, drugje nenadomestljivi delavec, skoraj povsod hranitelj družine. V ulici Karoline Svetle sta si dve stari gospodični nakupili konserv za vse svoje prihranke, se zaprli v stanovanje in legli v posteljo s trdnim sklepom, da prespita vojno. Množica, ki je ostala doma po odhodu vojakov, se je v prvem strmenju zgrinjala na kup, vsi so čutili isto bolečino, se obzirno ogovarjali in si izkazovali tisoč vljudnosti. V ozračju je bilo tiho kakor v bolnišnici. V tem kratkem trenutku, poveličanem z mračnim trpljenjem težke dobe, se je pokazala marsikatera lepa lastnost človeškega rodu. Malenkostna sebičnost se je za hip umaknila, predsodki, sovraštvo, ljubosumje so izginili in ljudje so se odlikovali s požrtvovalnostjo in zatajevanjem. Ali ta svetli trenutek ni bil trajen. Ljudje so zavohali, da je mogoče kovati dobiček iz velike nesreče, zasnovane od posameznikov in zgodovinske nuje, in so začeli izkoriščati tujo bolest. Nenadno, trenutno brastvo vseh vpričo smrti, ki je izravnalo za kratek čas ljudske razlike, se je skoraj hipoma preobrnilo v nezaupljivo sovražnost, v oddelitev posameznikov, v sovraštvo, ki ni bilo z ničimer utemeljeno. Boj za življenje je spet dobil davno pretekle oblike, ljudje so se borili za kos kruha, se ubijali za kos cunje. Iz podzemlja razuzdanosti, iz globin sebičnosti so lezli zajedavci, ki so bogateli in se okoriščali iz kalnih voda in si sezidali nad splošno bedo svoj svet, kjer je bilo vsega dovolj in kjer se je obilje razkošno razmetavalo. Peklensko nestalnost je hromila dejavnost potlačene množice; živelo se je. od dneva v dan. Upanje, ki se je prebudilo zjutraj, je zvečer umrlo; misli, prevarane z neprestanimi pogrebi, niso več ničesar verjele. Prochazka se je vrnil iz vojašnice še za tri dni domov, potem pa je zares odšel, da se Marija niti ni utegnila posloviti od njega. Četrti dan jo poslal dve dopisnici po vojni pošti, nato nista ženski prejeli nobenega poročila teden dni, potem pa je spet sporočil, da je zdrav in se mu dobro godi, po daljšem premoru pa je pisal, da je postal računski podčastnik svojega polka. Lenka se je polagoma opomogla od svoje telesne slabosti. Marija jo je skrbno negovala in jo prisilila, da se je vpisala v tečaj, ki ga je ustanovilo Prosvetno delavsko društvo. Lenko pa je neprestano vznemirjala zavest, da nič ne dela za splošni blagor, očitala si je, da mirno živi v času, ko na milijone ljudi trpi po nedolžnem. Marija jo je pregovarjala: »Saj si sama že dovolj trpela. Zakaj se ti toži po težavah, da ne moreš živeti brez njih?« V prvi uri tečaja se je srečala na hodniku šolskega poslopja z Borkom. Tudi on je obiskoval na tej šoli nekatera predavanja. »Še vedno se učite? Pa ste že tako modri!« Poleg njega je spet našla svojo nekdanjo porogljiv ost!« Narobe je, učenost, ki jo nabiram, je prav majhna, če jo primerjam s tem, kar oddajam. Neprestani govori na shodih in predavanjih črpajo, a človek nima niti toliko časa, da bi mogel nadomestiti to, kar je oddal, in ne more dohajati pojavov, misli in izsledkov, ki naglo drvijo naprej.« Dogovorila sta se, da se bosta počakala, in Borek je spremil Lenko v Bubenče. Kd mu je razložila položaj gibanja, kakršnega je zapustila v domači vasi, je vzdihnil: »Tudi brez mene pojde. Vedite, da ni nihče nenadomestljiv!« Toda Lenka je navalila nanj z vsemi pritožbami, protesti in ugovori, ki so se v njej nabrali od samega začetka vojne. Borek ji je nudil dobrodošlo priliko, da je navalila nanj z vsem, kar se je v njej nabralo in dušilo: »Kako se je moglo zgoditi, da je socializem, ki je združil in dal zavest milijonom delavcev ne glede na narodnost, tako žalostno odpovedal v zgodovinskem trenutku, ko je nastala vojna? Kam se je del Marksov klic: Proletarci vseh dežel, združite se? Zakaj se niso delavci združili, avstrijski s srbskimi, nemški z ruskimi, francoski s pruskimi, da bi v enem samem mogočnem nastopu vrgli proč orožje, ali ga namerili na svoje po* ganjače?« Tako všeč ji je bilo, da more zvaliti na Borka vse, kar jo je mučilo od njenega prihoda v Prago, in česar ni mogla potožiti Mariji, niti se zateči K njej. Dobra sestra je imela na ta vprašanja sama en odgovor: »V tem se ne znajdem, dušica. Ne vem. Hočeš malo čaja? Te ne zebe v tem suknjiču?« Borek je bil iznenađen. Otepal se je, kakor da se osa vanj zaganja. »Vprašujete več, kakor sam vem«, je rekel, »Mislim, da bodo odgovore na ta vprašanja iskala še bodoča pokolenja. Lahko vam povem samo to, kar sem sam sebi odgovoril, ko sem si dal ta vprašanja. »Torej so tudi vas mučila?« »Nisva bila sama, tovarišica«. Lenka je spet bruhala: »Ne morem si pomagati, recite mi, če treba, da sem krivoverka, a dozdevalo se mi je, da so bili ves ta socializem, vsa upanja v socialno revolucijo, vsi načrti za boljšo človeško družbo le izmišljotine in samoprevare, ki niso nikoli imel© korenin v resničnem življenju. Da so bile zgolj igrače, ki si jih je izmislil nekakšen genij, da bi potolažil in zaposlil velike otroke, delavce in druge izkoriščane ljudi. Štirideset let so se igrali z njimi in jih tolažili, štirideset let so se zadovoljevali z izmišljotinami o lepšem življenju, da bi mogli v resničnosti prenašati najbednejše življenje. Štirideset let so čakali na priložnost za socialno revolucijo in na zgodovinski trenutek njenega rojstva, ko pa se je prilika ponudila, so naglo spoznali, da so bile njihove sanje zgolj igrače. In so zavrgli igrače ter se oprijeli resničnosti', ki pomeni puško in bodalo, poslušnost in podrejenost. Zakaj, ko bi bili zares prepričani, ne bil mogli tako delati?« Borek je pritrjeval: »To smo si vsi dejali. Toda velikanske družbene izpremembe se ne razvijajo kakor v gledališču. Razvijajo se po zakonih borbe in to veste, da se včasih dozdeva za hip, da je zmagovalec premagan. (Nadaljevanje prihodnjič) Posledice aogtoameriške oprave ea Goriškem Nadaljevanje s 8.-9. strani S.lovensko ljudstvo kot celota ge hi izneverilo spojini tradicijam in idealom padlih junakov, temveč Pogumno koraka v borbi naprej za svoje pravice, za katere je bilo °Peharjeno po zaslugi Angloameri-čanov, ki so po vojni prevzeli v Evropi vlogo Mussolinija in Hitler-ia. pa, globoka zavest in prepriča-nie sta vsajena v srcih slehernega našega človeka in s te poti ga n? morejo spraviti niti vse mahinacije z lipovo vejico niti ustrahovanje šovinističnih krogov. Naše ljudstvo se dobro zaveda, da je li-P°Va vejica, katere se poslužujejo sovražniki, le del krinke, izza ka-tere se skrivajo načrti ameriških ponopolistov, da bi strli države TUdske demokracije, da bi oslabili >n mučili demokratična gibanja in se polastili oblasti po vsem svetu. S takimi perspektivami gre v borbo demokratična fronta Slovencev na občinske volitve za goriški mestni svet. Čeprav so te volitve krajevnega, administrativnega značaja, jim vendar vse stranke pripisujejo celo mednaroden političen značaj, ker je Gorica kot narodnostno mešano meesto ob meje dveh svetov, iz katere di hoteli sovražniki delovnega ljudstva ustvariti odskočno desko za napad proti vzhodu. Prav zaradi tega je bilo nujno potrebno, da tudi «Slovenski Primorec» in «Demokracija» postavita svojo listo z lipovo vejico, da bi vsaj svetovna javnost poznala kako so Slovenci na Goriškem nasprotni ljudski demokraciji in seveda predvsem novi Jugoslaviji, kjer je ta demokracija na oblasti. Na kak usped ne. morejo računati, niti ne računajo, njihov namen je le, da razbijajo narodno enotnost slovenske manjšine, ki je ostala neomajno zvesta tradicijam narodnoosvobodilne borbe in hoče biti navezana s svojim matičnim narodom v LR Sloveniji. Slovenski volivci poznajo svojo dolžnost. Na množičnih sestankih so si demokratično izvolili svoje kandidate, same prekaljene, resne in zavedne ljudi, ki so skupno s svojim ljudtvom preživljali najtežje trenutkemu ostali zvesti do kraja in so prav tako danes v prvih borbenih vrstah za narodnostne in socialne pravice. Ti bodo prvič v naši zgodovini predstavljali slovenskega delovnega človega v goriški mestni občini. To bo velik uspeh goričkih Slovencev in njihove vseljudske organizacije, Demokratične fronte Slovencev, ki tako vstrajno brani demokratična načela kljub vsem viharjem in napadom. Slovenski človek noče biti več rob, temveč hoče sam odločati o svoji usodi, kar bodo občani Gorice in okolice dokazali 31. oktobra, ko bodo strnjeno glasovali za kandidate DF.S. KUPE Slovenski Goričan noče biti več rob Nadaljevanje s 8.-9. strani fronta Slovencev po svojih kandidatih zahtevala, da se nepotrebni stroški odstranijo in da se prične z deli za obnovo v vojni porušenih hiš, ker le tako se bo zmanjšalo že itak visoko število brezposelnih. ...ki ima jasen in borben program Program Demokratične fronte Slovencev so z zadovoljstvom spre. jeli vsi slovenski občani. O kandidatih smo že govorili; predlagani so bili na demokratičen način in so med njimi ljudje vseh slojev, ki uživajo popolno zaupanje ljudstva. Naj le italijanske stranke in njihovi agitatorji pihajo na ogenj sovraštva in mržnje do Slovencev, naj le namenoma pozabljajo, da tudi v Gorici prebivajo Slovenci, naše ljudstvo se ne plaši tega njihovega onemoglega lajanja. Vsi Slovenci dobro poznajo te ljudi, ki so do včeraj živeli od tega, kar jim je Slovenec prinesel v trgovino ali v urad. Naj si le tudi gospodje okoli «Demokracije» oblečejo nov zelen lipov plašč, ki jim skriva ščit s križem, s katerim bi hoteli zapeljati slovensko prebivalstvo, nihče jirrt ne bo verjel, razen nekaj zakrknjencev, ki so okoli njih. Slovenci se ne bodo dali ugnati, ne bo jih potrlo sovraštvo šovinističnih krogov in niti jih ne bo zavedlo hlinjeno prijateljstvo Slovenske demokratske zveze. Stopili bodo odločno na volišče in volili kandidate Demokratične fronte Slovencev, ker le tako si bodo priborili tiste, pravice, ki jim pripadajo ili ki jim jih danes krati gospoda. C. M. Milče* * 30 KM DOLGO ČELEZNICO so zgradili v 47 dneh. Ta železnica bo imela velik pomen pri preskrbi Beograda. Gradilo jo je 4500 mladincev v 24 mladinskih brigadah in 4 sindikalne brigade. Zgradili so Jo 5 dni pred rokom. Skupno je bilo opravljenih 1,160.000 d* lovnih ur, #ii ŠAH V Novem Sadu se je 17. t.m. pričel ženski šahovski šampiona! za leto 1948. Za ttirnir vlada veliko zanimanje. V vodstvu sta Ljubljančanka Slava Cvenkljeva in Zagrebčanka Delak, ki po V. kolu vodita s 5 točkami. Njima sledi lanskoletna prvakinja Timotejeva s 4 1/2 točkami. Na turnirju za svetovno prvenstvo v Stokholmu je jugoslovanski velemojster Vasja Pirc v XV. kolu premagal argentinskega prvaka Najdorfa po zelo lepi pozicijski igri. Staro indijska obramba Beli: Vasja Pirc Crai: Najdorf 1. Sgl-f3 Sg8-fo 2. c2-c4 g7-g6 3. g2-g3 Lf8-g7 4. Lfl-g2 0-9 5. 0-0 d7-d6 To je karakteristična pozicija staroind.jske obrambe, v kateri hoče črni izvesti potezo e7-e5 in s tem poseže v borbo za centrum. 6. d2-d4 Sb8-d7 7. Sbl-c3 e7-e5 8. e2-e4 To je bolje kakor 8. d5 ali 8. de, kei s tem še nadalje vzdržuje napetost v središču. 8. e5-d4: Crni se je odločil za likvidacijo v središču, čeprav trdi teorija, da je bolje še počakati in skrbeti za nadaljnji razvoj n. pr. 8. c6 z De7 ter Te8 itd. 9. Sf3-d4: Tf3-e8 10. h2-h3 Sd7-c5 11. Tfl-el a7-a5 Crni se zavaruje pred potezo b2-b4. 12. Ddl-c2 Sf6-d7 Crni noče vzeti ponujenega kmeta, ke bi zašel po 12. — Sfe4. v slabo pozicijo n. pr. 13. Se4: Ld4: 14. Lg5 Dd7 15. Lg5 Dd7 16. Sf6 itd. s prednostjo za belega. 13. Sd4-b3 Sc5-a6? Ta odskok skakača na rob deske nima pravega smisla. To napako beli dobro izkoristi. Vsekakor je bolje Se6. 14. a2-a3 e7-c6 19- Lcl-e3 Sg6-c5 Sedaj se vidi, da je črni s 13. potezo samo izgubil na času. 16. Tal-dl Dd8-c7 17. Sb3-c5: Sd7-c5: 18. f2-f4 Beli že preti e5, nakar je v nevarnosti skakač na e5. za- to ga črni takoj zavaruje. 18. — Lg7-f3 19. Dc2-f2 Dc7-e7 20. Le3-d4! Belemu je uspelo Izvesti e5. Sedaj je beli že v prednosti. «JU. Sc5-b3 Na Se6 sledi Sd5! cd: 22. ed: z odlično igro. 21. e4-e5 d6-e5: Slabo bi bilo Sd4:? 22. ed6:Dd7 23. Te8: 24. Dd4 in beli bi prav lahko dobil. 22. Ld4-e5: De7-c5 Z izmenjavo dam si hoče črni popraviti svoj položaj. Belemu ostaneta dva lovca, ki postaneta kljub reduciranemu materialu izredno nevarnđ. 23. Sc3-e4 Dc5-f2: + 24. Kgl-f2: Lf8-e7 25. Se4-f6-(- Le7-f6: 26. Le5-f6: Lc8-e6 27. Lg2-fl a5-a4 23- s3“84 Sb3-c5 23. Lf6-d4 Sc5-b3 30. Ld4-f6 Sb3-c5 Oba igralca ponavljata poteze, da pridobita na času. 31. Tdl-d6 Sc5-d7 32. Lf6-d4 Ta8-d8 33. c4-c5 Sd7-f8 34. Ld4-f6 Td8-a3 Vsekakor bi bilo bolje menjati stolpa na d6, čeprav bi bii kmet na d6 nevaren. Tako pa sedaj zaide črni v težave, ker so vse njegove figure neaktivne. 35. Lfl-d3 36. Tel-e8: 37. f4-f5! Le6-d5 Ta8-e8 Beli polagoma omejuje svobodno gibanje nasprotnikovih figur ter partija preide v novo fazo, t.j. blokiranje črne pozicije. Velemojster Pirc-izvede ta načrt izredno precizno. S to potezo beli odvzame polje eS črnemu skakaču. 37.-------- Te8-a8 Ta8-e3 blokade 36. h3-h4 Akcija na kraljevèm krilu ne bi olajšala blokade črne pozicije, zato ponavlja črni poteze s stolpom. 39. h4-h5 40. h5-h6 41. Lf6-g7 Crni je popolnoma blokiran. Kralj in skakač nimata pu'ez Tudi lovec ima omejeno število potez po diagonali d5-b3 in stolp po osmi vrsti. Praktično je partija že izgubljena. 4L ’ Ld5-b3 42. Kf2-g3 Te3_a3 43. Kg3-f4 Ta8 e8 44. Kf4-g5 Te8-a8 45. Ld3-e2 Ta8-e3 46. Le2-dl Crnj se vdo. Po zamenjavi lovcev prodre beli kralj na e7, kjer beli s Td8 zamenja stolpe, nakar po Ke7 pade skakač Sf8. Vasja Pirc je to partijo igral v velemojstrskem stilu. Ing. Sikošek Boris Poučna študija Borba lovca in prostega kmeta proti stolpu v končnici je navadno zanimiva, a rezultat nejasen. Vse zavis; od položaja figur na šahovnici, v tej lahki študiji imamo poučen primer, kjer uspe belemu z finim manevrom kralja dobiti partijo. (DIAGRAM) Beli: Kc5, Ld5, c5 (3 figure) Crni: Ka7, Ta4 (2 figuri) Beli na potezi dobi! Beli ne sme dovoliti nasprotnemu kralju, da se približa belemu kmetu in igra 1. c6-c7 Ta4-a5-f Sedaj že nastajajo težave. Na katero od petih polj, ki jih ima beli kralj na razpolago, naj stopi? Ali na d4, d6, c6, b4 ali na c4? Na 2. Kd4 ali na Kd6 vzame črni stolp lovca Td5: + ter se s svojim kraljem približa nevarnemu kmetu. Partija je potem remis. Na Kc6 ali Kb4 se reši črni z patom Td5: 3. c8D Tc5-(-! ali pa 2. Kb4 Tb5-(-! in če sedaj beli tolče stolpa je tudi pat, £e se pa umakne s kraljem pa je remis z 3, -------- Tb8. Preostane samo: 2. Kc5-c4 Ta5-al s pretnjo Tcl + 3. Ld5-c6i! --------1 Zelo lepo igrano. Lovec odreže črnega kralja in odvzame črnemu stolpu možnost s Tel zadržati prostega kmeta. Crni stolp more sedaj ujeti kmeta samo, če se mu posreči priti na 8. vrsto. Nastane nadvse interesanten boj belega kralja z belim stolpom. 3. ---------- Tal-cl + 4. Kc4'-d5 Tcl-dl-j- 5. Kd5-e6 Kralj se ne sme, kakor je to običaj v končnicah, približati stolpu n.pr. 5. Ke4?,Tel-f 6. Kd3? Te8 7. Le8:Kb7! in remis Tdl-el + 3. ---------- 6. Ke6-f7 in ne Kf6? zaradi Te8. 6. ---------- 7. Kf7-g7 Ne Kg3? ker pride sicer Tbl 8. c8D TbS! 7. ------- 8. Kg7-h7! črni je izgubljen, ker na hi stolp ne more. Beli kralj je na deski našel edini varni kotiček, kjer mu črni stolp ne more do živega. Tel-fl + remis Tfl-gl-j- Trodimenzionalni Ulm Iznajdba nemega filma je nedvomno pomenila izreden dogodek v novi umetnosti — v filmski umetnosti. Film Se je izkazal kot odlično sredstvo za vzgojo širokih ljudskih množic, toda dolgo ni triumfiral; spodrinil ga je zvočni film, ki se je iz leta v leto vedno bolj izpopolnjeval. Vendar Pa je tudi zvočni film prikazoval samo dvodimenzionalne slike in tako prikrival gledalcu pravo sliko resnične stvarnosti. Specialisti v filmski tehniki so se nenehno trudili, da pričarajo na platno svet treh dimenzij in so prve uspehe tudi dosegli. Vse stvari na svetu imajo tri dimenzije: višino, širino in globino. Mi smo doslej gledali na platnu le višino in širino. Naloga trodimenzionalnega filma pa je, da prikaže tudi globino. Navadnem snemajo foto in kinoaparati predmet samo z enega gledišča, zato Vidimo filmske posnetke le v obliki ploskve, v naravi pa gledamo z dveh gledišč (z dvema očesoma). Učenjaki SZ in vsega sveta se trudijo, da rešijo problem treh dimenzij v filmu. Pred drugo svetovno vojno so v moskovskem kinu «Moskvi» predvajali poskusno predstavo trodimenzionalnega filma, ki pa je imel še več nedostatkov; v zadnjem času pa se je posrečilo te vrste film v marsičem izpolniti. Kino, v katerem bodo igrali trodimenzionalne filme ne bo mogel sprejeti vase toliko gledalcev kot zvočni kino, ker so za trodimenziona-len film potrebne posebne priprave; sedeži bodo v polkrogu. Največji uspeh trodimenzionalnega filma pomeni ruski film Robinzon Crozoe, ki do- RST Nedelja 31.X: 9.30 Kmetijska oddaja; 11.15 Odlomki iz godalnih kvartetov; 13.00 Glasba po željah; 17.00 To kar vsakdo rad posluša; 18.00 Operna glasba; 20.00 Slovanske narodne pesmi; 21.00 Pester večer (Člani SNG); 22.00 Cesar Franck; Sonata za violino in «lavir v A duru. Ponedeljek 1.XI: 13.00 Iz češkega glasbenega sveta; 18.15 Glasbeni lik Ludviga van Beethovna; 19.00 Zdravniški vedež; 10.10 Samospeve poje Dušan Pertot; 21.00 Čajkovski: Patetična simfonija; 22.00 Iz opernega sveta. Torek 2.XI: 13.30 Orkestralna glasba ruskih skladateljev; 17.30 Glasba Richarda Wagner-ja; 20.00 Skladbe Gallusa poje komorni zbor, dirigent Vrabec Ubald; 21.00 Slušna igra; 21.45 Mozart: Requiem v d molu. Sreda 3.XI: 13.00 Glasba po željah; 18.15 Mendelssohnove in Lisztove skladbe; 19.00 Zenska oddaja; 19.10 Na harmoniko igra August Stanko; 20.00 Pevski koncert soprai nistke Otte Ondine; 20.45; Igra vaški kvintet; 22.00 Šostakovič: Simfonija st. VI. Četrtek 4.XI: 13.30 Sovjetska lahka glasba; 18.00 Musorgshi: Slike z razstave; 19.00 Slovenščina za Slovence; 20.15 Pojo fantje na vasi; 20.45: Chopinove skladbe; 21.00 Radijski oder. Petek 5.XI: 12.10 Ruska in bolgarska narodna glasba; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Pianisti virtuozi; 18.40 Duet Kozem Rožica in Trobec Da-' niča; 20.45 Igra orkester Dvorski; 22.40 Operni dueti. Sobota 6.XI: 12.00 Slovenska narodne pesmi; 13.40 Partii zanske pesmi; 18.30 Iz slovanskih oper; 20.45 Slavni pevcL Pod rimskim soncem Med 40 in še več filmi na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah Ita pri kritiki in občinstvu dosegla največji uspeh dva filma, in sicer «Težka leta» in «Pod rimskim soncem». Ta film prikazuje mladega človeka, kako kljubuje razmeram v dobi vojne in okupacije. Film je svojstveno delo, nekak nov poskus obdelave filmske vsebine. Film je vseskozi originalen in duhovit. Okolje je preprosto, toda resnično; ganljivo je ljudstvo v svoji preprostosti, s svojimi sanjami, svojim strahom, čut stvi in ljubeznijo... Delo je polno blestečih dialogov. Igrali ci so sami diletantje, toda njih igralski talent nas nenavadno preseneča. Za uspeh filma gre v največji meri zasluga CastellanijU. Jean Coc-; teau je dejal: veliko poetično delo, o katerem ne vemo, ali naj bolj občudujemo režiserja ali vse tiste, ki so tako spontano in človeško igrali ter ustvarili iz filma slavospev mladosti. kazuje da se sanje o popolni kinematografiji v SZ polago-na uresničujejo. Amerikanski film -----iz krizi--- Erik Johnson, presednik zveze ameriških kinematografskih izvoznikov in veliki hoilywood-ski kinopodjetniki se bodo kmalu sestali, da razpravljajo o najnevarnejši krizi Hollywood?. V Hollywoodu je približno 3.0.000 brezposelnih in medtem ko so lansko leto v tem času izdelovali 48 filmov, jih letos le 27. Lansko leto je v tem času po pogodbi delalo 742 igralcev, letos 262. Približno 25% pisateljev filmskih scenarjev je brezposelnih. Ameriški časopisi javljajo, da mnogi filmski prvovrstni igralci, ki so navadno prejemali visoke plače, se zavarujejo zoper brezposelnost. Filmski podjetniki trdijo, da je vzrok težke krize premajhen izvoz hollywoodskih filmov v inozemstvo in se zatekajo k staremu kapitalističnemu sredstvu, in sicer skušajo premagati krizo na račun kinematografske produkcije zapadne Evrope. XX Century Fox je eden izmed hollywoodskih filmskih podjetnikov, ki je že naznanil, da bodo snemali filme v Franciji, Angliji, Svici, zaA Nemčiji. Istočasno posvečen dnevu vstaje. pa bodo hollywoodski podjetniki v okviru Marshallovega plana zahtevali, da Evropa uvozi določeno število ameriških filmov. ffilmblm mirica Cez nekaj dni bodo v Ljubljani vrteli prvi umetniški film «Na svoji zemlji». Slovencem se je tako izpolnila živa želja po tisti novi umetnostni panogi, za katere razvoj nam je pogoje prinesla šele osvoboditev. Manifestacijo nove umetnostne panoge lahko vzpo-redimo s prvimi manifestacijami drugih umetnosti, katere so pri nas že trdno zasidrane (prva slovenska knjiga! prva razstava slovenskih slikarjev; uspehi glasbene umetnosti itd.) O Vardar film v Skopju dokončuje snemanje dokumentarnega filma «11 oktober», ki Je Telovadna akademija naših vrhunskih telovadcev Ze dalj časa nastopajo naši telovadci na telovadnih akademijah. To so skoraj še vedno isti naši športniki, fci so nas lansko leto zastopali na balkanskem prvenstvu v Ljubljani, letos pa so se pripravljali na balkansko srednjeevropsko prvenstvo v orodni telovadbi v Budimpešti. Ker so pa bile te tekme preložene, prireja telovadni odsek ZDTV telovadne akademije s trojnim namenom: da telovadci redno vadijo, se prilagodijo javnemu nastopanju ter — kar je najvažnejše — da vzbude med našim ljudstvom Zanimanje za telovadbo. Na tržaškem ozemlju se telovadba in mogla nikdar razviti. Medtem ko niso V Sloveniji še skoraj poznali drugih vrst športov in lahkeatletike, so dosegli v telovadbi že velike uspehe tudi v svetu. Sedaj pa nadaljujejo telovadci z delom v posebni telovadni zvezi. Sovjetsko orodno telovadbo smo imeli priliko Videti v raznih filmih, da o visoki ravni češkoslovaške telovadbe niti ne govmiino. Letos je na olimpijskih tekmah v telovadbi tekmovalo 19 držav. Število sodelujočih je bilo torej najvišje na dosedanjih mednarodnih telovadnih srečanjih, (eprtfv se nekatere države z visoko telovadno tradicijo tekem niso udeležile, kot ZSSR, poljska, Bolgarija, Romunija in Nemčija. Akademije so pričeli naši telovadci z razgibalnimi vajami, nato so nastopili telovadci na konju, ki Zahteva precej vaje. Začetniki ga nimajo radi, ker ne morejo izvajati na njem učinkovitih gibov, ki t>i se jih lahko z majhnim trudom naučili. Najboljši je bil Miloš, zelo je napredoval Janovsky. Lepe so bile vaje na gredi, samo da so se nekaterim telovadkam nekoliko tresle noge; sicer pa to ni nič čudnega, kajti greeda je bila precej visoka in gibljiva. Sestave so bile; prav dobre. Zelo samozavestno in lepo je izvedla svojo vajo Suban Kepa; če bi delala malo živahne je, bi bilo še bolje. Najboljšo sestavo je imela Jankovič Jadranka. Pobri Vaji sta imeli tudi Cerini Ester in Uerin M ar juda, zadnja bi jo niorala še izpolniti z nekaterimi težjimi prvinami. Za njimi smo videli vaje, s katerimi so naši telovadci nastopali v fragi in Bologni; izvajali so jih dobro. Najboljši na bradlji je bil seveda Miloš, prav lepe vaje sta pokazala Žerjal Marijan in Janovsky Lado. Dobre sestave sta imela tudi Dot-Oan Marijan in Reihard Enio, ki Pa nista sigurna v stoji na rokah. Ko bosta bosegla še to, bodo šele njihove sestave prišle do polne veljave. Bajec Berto je ugajal s svojim. samozavestnim nastopom in odstopom. Pri Sv. Ivanu smo opazili, da se mu vaja ni popolnoma Posrečila, on pa ni izgubil ravnotežja. Pri ženski vrsti na dvavišinski bradlji smo opazili lep napredek. RAZNE VESTÌ ■Nov rekord pionirk so zabeležili ba • plavališču Hajduka v Splitu, t^ogo 4 x 50 m prosto so plavale 2:41.4 sek., kar je za lo šek. boljše °d dosedanjega državnega rekorda. Dya nova rezultata, ki sta ju bedavno postavili sovjetski lahko-atletki Dumbaze in Andrejevna t!rva v metu diska (49.52 jn drusa ve metu krogle 14.39 m, bosta Priznana za svetovna rekorda. Pri Postavljanju teh dekordov so bili bamreč izpolnjeni vsi pogoji, ki jih Predpisuje mednarodna lahkoatletska zveza, Teniška ekipa Dinama bo sredi Poyembra igrala v Stockholmu s tamkajšnjim teniškim klubom, katerega člani so poznani Bergelin in ■tohanson. Dinamo bo nastopil na Švedskem z naslednjimi igrači: Mitič, Palada, Sarič in Branovič. Richard Bergmann svetovnozna-Pi igralec v namiznem tenisu se Preveč ponaša s svojim znanjem 'n dela mednarodni federaciji namiznega tenisa stalne težave. Se-'tpj se je dogovoril za potovanje v Združene države, kjer bi igral 8 Milesom in ostalimi Amerikan-ci- Toda dogovor se je razdrl. Vz-pk Toda dogovor se je razdrl. Vzrok: ker se svetovni mojster “ergmann ni zedinil s priredittelji 6lede finančnih vprašanj. Vaje so bile za nastop malo predolge. Prirejene $o bile pač bolj za tekme. Drugič naj bodo vaje malo krajše, glavno da jih dobro izvajajo. Pri preskokih čez konja so bili dobri začetni preskoki: skrčke in raznoške. Pr premetih bi morale biti lehti iztegnjene in nakazati bi morali stojo na rokah. Skoki so bih prenizki in zaradi preveč izražene pomoči neučinkoviti. Telovadcem manjka pravilen naskok na desko in močan odriv. Odličen je bil Janovsky, ki je najtežje salte izvedel zelo lepo. Proste vaje se zde posebno telovadcem premalo izdatne; njim tako-rekoč niso telovadba. Tukaj smo pa videli, da so proste vaje lahko popolna in najizdatnejša telesna vadba in ni treba za nje ne orodja ne posebnih prostorov. Vaje so bile na splošno prav dobre. Pri dekletih je bila najboljša Jadranka, zelo lepo sta izvedli svoji sestavi Misculin Lili in Suban Neva. Vse naj pazijo, da dovolj dolgo zdrže težje prvine, predvsem razovke. Zelo lepe ra-zovke je imel Miloš, vzorno je iz- vedel svojo težko in lepo sestavo Janovsky Lado. Miloš ga rad primerja v prostih vajah s Patakijem; prvakom madžarske telovadne reprezentance. Akademijo je Zaključila moška vrsta z vajami na drogu. To orodje je za gledalce najbolj pi-ivlačno, zahteva pa od telovadca največ poguma in sigurnosti. Vsak vrhunski telovadec mora popolnoma obvladati veletoč, da pride njegova vaja do polne veljave; v tem sta bila popolnoma sigurna Miloš in Žerjal Marijan. Prav dobra točka so bile vrhunske proste vaje, ki so jih izvajali posamezni telovadci in telovadke, dobro, kratko in jedrnato vajo. Dolgan Marijan ima elegantno izvajanje; potrudi ha j se, da bo tudi veletoč dobro obvladal. Kot vidimo, so telovadci svoj spored dobro sestavili, akademije so bile skrbno pripravljene. Ker bodo naši vrhunski telovadci nastopili še v nekaterih krajih, opozarjamo vse ljubitelje telovadbe, da ne zamude redkega užitka. Lahkoatletske tekme v Kopru V nedeljo so bile v Kopru lahkoatletske tekme, ki so dale naslednje rezultate: Na 100 m je bil prvi Bontempo s časom 12.2. 10. Prav tako je zmagal isti tekmovalec tudi na 200 m s časom 26.2. Na 5.000 m je zmagal Nabrežinec Fuks Ivan s ča som 18; 16,8.10. Prav tako je zmagala Nabrežina tudi v metu krogle 9.34. Kopje pa je vrgel Mora 40.67 m, Bontempo in Pavletič sta pa zasedla naslednji dve mesti, in sicer prvi z najboljšim metom 32,76 m in drugi z 32,2fl m. ANTON STRAIN prvi na kolesarski tekni eb priliki kongresa fcSJ Po osmih dneh naporne tekme na 1168 km dolgi progi so kole-sarji prišli v nedeljo na cilj v Beograd. Zadnja etapa, ki je merila 217 km, je bila razdeljena na dve poletapi, in sicer Osjek — Novi Sad in Novi Sad — Beograd. V Prvi poletapi je zmagal Pored-ski. V poslednji pa je startalo še 25 dirkačev. Prvi je prišel na eilj Poredski, ki je za dolžino kolesa prehitel Zoriča. Zmagovalec celotne dirke je Anton Strain (Hr-vatskaj, ki je za celotno proga porabil 42:58.18. Slede mu Bat, Zoric, Todorovič, Mičič, Poredski. Tekmovanje v košarki za poka! tiskarjev Sedaj v drugem dnevu tekmovanja se je pokazalo, da je organizator tega tekmovanja eden izmed glavnih reflektantov za pokal. Nagajal mu bo pri tem edino Sv. Marko, ki bi mu znal pred nosom prav zares pokal tudi odnesti Zlasti v nedeljo je bilo o-paziti, da manjka moštvom trening in to še prav posebno pri Greti, ki ima sicer dobro enajsto-rico, pri dijakih F. D. in Elektri. Velik napredek je pokazalo moštvo Tomažiča. SPREMEMBE NA VRHU JUG. NOGOMETNE LESTVICE HAJDUK-PONZIANA 3-0 V ponedeljek se je v Trstu zaključilo sedmo kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva. Kdor je mislil, da bo Hajduk podlegel Ponziani, ker je prejšnjo nedeljo doma slabo igral in glede na to, da ga je Ponziana že lansko leto prav tako v Trstu premagala, se je zmotil. Hajduk je pokazal, da zna biti na tujih igriščih še odločnejši kot doma. Pri Ponziani je bilo opaziti nevigranost, obramba ni popolnoma izvršila svojih nalog, napad pa je bil vsekakor premalo odločen. Hajdukove! so pokazali lepe, preproste kombinacije in kar je najvažnejše - hladnokrvnost. Tekma se je končala z rezultatom 3:0. Sedmo kolo nam je prineslo ohljub. Ijena presenečenja. Crvena zvezda je ■ igrala v Beogradu z Dinamom. V začetku je bila igra mlačna, potem je Crvena zvezda dosegla prvi gol. Dinamo je izenačil in ko je vse kazala, da se bo tekma končala neodločeno, je Mitič v zadnji minuti z ostrim strelom z desetih metrov dosegel zmagovit gol. Tako je Crvena zvezda prišla na prvo mesto, Dinamo pa po zmagi Hajduka v Trstu s prvega mesta na tretje. Partizan je premagal Metalca v Beogradu. V prvem polčasu Metalac ni znal izkoristiti možnosti, ki jih je imel, tako da je prišla v drugem polčasu do besede Partizanova kondicija. Bobek je samo dvakrat prodrl in sta že padla dva gola za Partizana. Tekma se je končala s 3:1. Lokomotiva si je z zmago nad Na- ? ' -v mmmm Budućnost je igrala v glavnem defenzivno in šele tri minute pred koncem dosegla odločilni gol. Prihodnjo nedeljo bo Ponziana gostovala v Beogradu s Crveno zvezdo. Partizan v Splitu, Dinamo se bo srečala z Budučnos!jo, Naša krila s Slogo in Metalac z Lokomotivo. Crvena zv. Hajduk Dinamo Partizan Metalac Naša krila Lokomotiva Ponziana Budućnost Sloga 4 2 1 « 1 1 4 1 Z 0 : 2 3 ; 0 2 . 2 1 4 2 1 2 1 1 1 13:« 10 15:5 9 13:9 9 9 5 « 13:13 6 5:9 5 9:8 4 4:« 4 4:11 4 4:13 J Parola brani Šimi krili (4:0) osvojila sedmo mesto v kvalifikacijski lestvici. Lokomotiva je pokazala izvrsten nogomet in stalno oblegala vrata Naših kril, za katere ni nihče pričakoval, da bo doživela tako velik poraz, posebno, ker je imela v dosedanjem tekmovanju lepe uspehe. Budućnost s Titograda je presenetila Novosadčane, ko je premagala njihovo domače moštvo Slogo z 1:0. Z A BISTRE GE A VE O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o soglasnik (kratica za mero) zaimek vsi se bore zanj izraz iz metrike obrtnik geometrično telo gorovje v Aziji ime za konja dvojica veznik samoglasnik Dostavljaj v vsaki vrsti novo črko, da dobiš novo besedo, potem pa zopet po eno črko odvzemaj. Iz Shakespearea Aidrst aeknsž ej okt aubknrvz irv, aomnt in aeblnt, ogst, ebrz esv eeolpt; eodklr ej akt, ivž krst, še aokt eejnž, en ob iz aegjn eiblnrs aeicjklp. Sifrirai si» »sreltclof» Na 12324— 56789 — je bilo 6 — 1 10 6 10 5 11, da je 7 5 12 II 3 7 6 10 1 2 13, ko je 14 8 2 15 212— 7 5 12 11 3 7 6 10 1 15 2, izrekel 16 2 17 2 5 2: 18 7 17 14 7 5, saj 1 11 17 2 4 — 6 8 2 5 2 1. «Saj 6 2 4, — 5 10 — 1 11 17 11 — vreden, — 15 2 — 7 16 — 1 2 3 11 — taki 14 8 11 12 11 3 11 — 5 2 15 10 12 — 6 12 10 5 10 8, ko je 1 2 3 7 4 9 — 14 8 11 14 2 1 15 10 12 — 3 7 12 10 15 1 7, «a tvoj 17 19 8 11 13 — 4 2 — 15 2 — 14 8 7 17 11 12». 1SJE&E1ÌTK1CA A. A, A, A, A, A, A, A, A, A, B, B C, D, G, I, I, I, I, J, J, J, J, K, L, L L, M, ‘M, N, N, N, N, N, O, O, O, O O, O, O, O, O, R, R, R, S;S, S, T, T V, V, V. V. , Iz zgornjih črk dobite besede, ki pomenijo: 1. ruska reka, 2. poklie, 3. istrsko mesto, 4. slovenska reka, 5. gozdni sadež, 6. zavoj, 7. italijansko mesto, 8. tržaško predmestje, 9. žensko ime, 10. sadno drevo, 11. domača žival, 12. žuželka. Posetnica KOST A ČRVEC Rešitve iz prejšnje številke Vodoravno: 1. puh, pek; 3. predstojnik; 5. distilacija; 7. stara zaveza; 9. zunanji minister; 11. kea, aul. Navpično: 1. ped, soz; 3. predstavnik; 5. hospitacija; 7. profanacija; 9. kontinenta!; kra, ahr. Mtipozi št. 8© za nagradno tekmovanje Ljudskega tednika EL J U ED S i€ ! T E D ^ I IC Odgovorni urednik KOREN JOŽE Tiska z dovoljenjem ASS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montecchi 6 Rokopisi se ne vračajo Italijansko prvenstvo Kakor vse kaže, je pričela Triestina počasi padati z vrha kvalifikacijske lestvice italijanskega prvenstva. Morda je kdo mislil, da bodo pomenile zmage Triestine nad Palermom in Barijem nekakšen dvig njegove enajstorice, toda visok poraz v Milanu do\olj jasno nriča o stanju v Triestini. Milan je dal to nedeljo dosti boljšo igro od Triestine. Tekma se je končala s 3:1. Druge italijanske enajsterice, ki so igrale to nedeljo, so dosegle naslednje rezultate: Roma - Bari 4:0, Genoa-Inter 4:1, Torino - Ju-i ventus 2:1, Lazio-Atalanta 1-1, Modena - Sampdoria 2:1, Novara -Bologna 1:1, Lucchese - Palermo 3:1, Pro Patria - Livorno 1:0, in Padova - Fiorentina 2:0. Prvenstvo Tržaškega ozemlja Za to prvenstvo, ki je šele v četrtem kolu, bi še vedno težko z večjo gotovostjo spregovorili o moči posameznih moštev. Moštva so tako tesno skupaj, da še prihaja v poštev vsaka malenkostna razlika golov. V nedeljo so igrala vsa moštva. Aurora je v Kopru kot pričakovano odpravila Ponziano s 3:0, Tli-ije, ki so tudi visoko na lestvici, so premagale Pristaniščnike s 4:1. Skedenj se je to nedeljo malo popravil v tekmi s Piranom. Sicer pravijo, nekateri, da je rezultat 4:0 že pričetek «nove slave», kar je pa zaenkrat še dvomljivo. Koštalunga je to nedeljo imela smolo. Samo zaradi nec-ločenega rezultata v tekmi s Tovarno strojev je zdrsnila z vodilnega mesta na šesto mesto. Tudi Dreher ih Arrigpni sta igrala neodločeno. Prav tako so še odločili neodločeno: Meduza z Rojanom, Umag s Sv. Ano in OMMSA s Sv. Magdaleno. Tako je zasedaj vrstni red na kvalifikacijski lestvici naslednji: Arrigoni. Tov. strojev, Umag, Aurora, Milje. Skedenj, OMMSA, Dreher. Koštalunga, Sv. Ana, Pi-«tm, Meduza, Pristaniščniki, Rojan, Ponziana in Magdalena. Med Vrstami Trst, volitve in Angloamerikanci oli kopijo Ribenčonovego polento PEPA P,ŠE J TUICI Draga Jtica! Preden v Trstu guvernerja sploh smo na vidik dobili, že v Marshallov plan nas vljudno kar za sto let so vključili. Ta oblast, ki zdaj ukazuje, svoje stolčke zvesto varje, za mednarodne pogodbe pa ji vse premalo mar je. In zato tako se dela kakor oblastnikom prija. Trst pa vsak dan vse bolj zgleda kot zapadna kolonija. Prav, če vlada Jugoslavije radi tega protestira, in na Varnostni svet note v tem pogledu adresira. Na pariški konferenci Beograd je šel z zapadom, skupno bilo je stališče med Moskvo in Beogradom. To so dejstva, ki pa nihče jih spregledati ne more; nič o tem ne ve pisati le en list: «Lavoratore». Tudi to najbrž izpustil v svojih člankih bo Viđali, da pogodbo sklepat v Moskvo so titini se odpeljali. Pač pa v člankih bo zasledil vsak dan šestkrat ljubi bralec, da je vsak, ki Tita ljubi lump, trockist in izdajalec. Razen z umazanijo ukvarja pa ta list se že z lepoto. «Svojo miss si bomo izbrali!» je Lavoratorjev motto. tam «Miss Dela» pozabila bo iz kakšne je izšla kaste. A Lavoratore moral spet bo težko borbo biti, če v prihodnjem letu hotel novo miss si bo dobiti. Medve, Juca, pa ne bova v takšno borbo se podali, a karakterjev si tudi me ne bova zamenjali! Te pozdravlja T vo ja Pepa Vesi iz Berlina Vest o povišanju delavskih mezd v sovjetskem sektorju Berlina je naletela s strani delavstva na splošno odobravanje. Da bi zapadnjaki v svoji coni ne zaostajali, so nemudoma sklicali sestanek, na katerem so se zedinili za korekturo delavskih mezd tudi na svojem področju. Izdali so odredbo, s katero se delavstvu zmanjšuje mezda za isto vsoto kot se je v sovjetskem sektorju zvišala. Baje pa ta zapadni ukrep pri delavstvu ni naletel na odobravanje. | d cedte A: Baje imajo grški monarhofa-šisti precej ljudi za seboj. B: Verjamem. Namreč takrat, ka. dar jih podijo Markosovi partizani. Navada - železna srajca S pariške konference se je vrnil domov delegat neke zapadu podložene državice. Zena ga vpraša: «V Parizu si bil, v mestu pregrehe, ali si me kaj varal?» In delegat je dejal: «Da». Zena je bruhnila v jok. «Zakaj jokaš?» jo je vprašal mož. «Saj si vendar priznal, da si me varal», je ihtela žena. «Jaz, da sem ti priznal kaj take. ga, se je delegat čudil, «kako neki?» «Prvotno sem te vprašala, če si me varal in si rekel «da», mu je zabrusila žena. Tedaj pa se je delegat prijel za glavo, «Ah, ti nesrečna besedica «da»! Veš. ljuba ženska, tolikokrat sem moral za časa konference reči-«da», da je sploh več ne vem, kdaj mi zdrkne z jezika». Znašel se je Po hudem deževju je ostala sredi pločnika za pešče ob cesti velika luža. Po pločniku sta vsak s svoje strani prihajala dva moška. Prišla sta do luže. Ob luži je bil le ozek suh prehod. Eden od njih bi moral stopiti v lužo, da bi lahko drugi po suhem nadaljeval pot. Stala sta in se gledala in čakala, kdo bo vljudno zagazil v mokroto. - Končno de eden osorno: «Jaz se bedaku nikoli ne umaknem!» Tedaj pa se drugi hitro postavi v lužo in prvemu odpre suho pot. rekoč: «Oh, jaz se pa bedaku vedno umaknem s poti. Grazianijev proces. V Rimu je proces proti bivšemu Mussolinijevemu generalu Grazianiju. Računajo, da bo trajal nad mesec dni. Nič čudnega. Saj so si sodniki vzeli celih šest dni časa, da so poslušali generalov zagovor. Med drugim je povedal tole mično zgodbo: Ko je bil Hitler na obisku v Italiji, so mu hoteli pokazati svojo vojaško moč. (Mussolini je tedaj spuščal fanfaro o osmih milijonih bajonetov!). Ker ni bilo orožja, so na paradah v Rimu in Turinu Hitlerju kazali - lesene topove. - Med vrstami: Ce bi imel sodni dvor več čuta za stvarnost in odgovornost do ljudstva nego za teatralnost, bi spričo tega edinega priznanja zaključil razpravo ter dal ustreliti generala, ki je vedel za tako zločinsko potvorbo, a kljub temu leta in leta gonil cvet ljudstva v klavnico. Bolj zanimivo bo čitanje med. vrstami, ko bo proglašena sodba in bomo brali, da je Graziani oproščen ali da se je zmazal z malenkostno kaznijo. Vesele topovske salve bodo tedaj pokate po Italiji. Topove za to bo seveda posodil stric iz Amerike, ker leseni topovi ne streljajo. Niti v Italiji ne. O Tržaški škof Saniia je v nedeljo dne 24. t.m, blagoslovil avtomobile tržaškega ozemlja, zbrane na Glavnem trgu. Med vrstami: Popolnoma v redu. Pešci pa bodo blagoslovljeni, ko bodo povoženi. O Tudi rekord. Med predpisi za vselitev v Argentino je tudi ta, da morajo imeti vsi vseljenci zdrave zobe. V začetku oktobra se je imelo vkrcati mnogo izseljencev v Genovi, a so v zadnjem hipu ugotovili, da imajo premnogi nezdrave zobe. Brzojavili so takoj na Urad za begunce v Genovo. Ta je uvidel, da bi množično zdravljenje trajalo preveč časa in je kratkomalo začel izdirati bolno zobovje. V dveh dneh je 700 izseljencem izdrl skupno 1.300 zob. Parnik je lahko pravočasno odplul. Tudi to je pridelek Tržačan Gigi: Ta jesenski dež je moja poguba. Ves pridelek mi bo uničil. Tržačan Pepi: Kakšen pridelek? AH si postal poljedelec? Kje imaš «kampanjo?» Gigi: Moja «kampanja» je po vsem mestu. Vsi Tržačani sejejo zame, jaz pa žanjem. Pepi: To pa naj razume kdo drugi. Gigi: Zelò enostavno: Cike pobiram po ulicah. Znamenje naših dni ' Prejeli smo: Draga Burja! Mogoče te bo zanimala zgodbica, ki ti jo bom tu povedal. Pred nekaj dnevi sem imel opravka v nekem tržaškem javnem uradu. Moral sem čakati, da pridem na vrsto, in ta čas sem nehote poslušal, kaj je službujoči uradnik razpravljal s stranko, ki je bila pred menoj. Uradnik: In kje ste bili od leta 1942 do 1945? Stranka: Oprostite, prosim lepo. Bil sem interniran v Nemčiji v raznih taboriščih. Ampak zagotavljam vam: Proti moji volji!! Torej: V Trstu se moramo danes opravičevati, če smo bili nasprotniki nacizma in fašizma. Ali ni to smešno? Ali kaj takega ni dobrodošlo gradivo zate, draga Burja? Saj ni nikjer zapisano, da se človek pri smehu mora držati ravno za trebuh. Lahko tudi stiska zobe in pesti! —- Pozdrav! Matevž Nadloga. Atletski zobozdravnik si je moral privoščiti nekoliko dni počitka. Med vrstami: Cast impozantnemu rekordu zdravnika-korenjaka! In čast tudi njegovi uvidevnosti! Cernu bo sužnjem zobovje? V Argentini ga ne bodo potrebovali. O Racionalno gospodarstvo. Francoski rudarji stavkajo, ker jim nočejo do. voliti zahtevanega mezdnega poviška. Vlada se je odločila, da bo starko zatrla z vsemi sreditv. in jc mobilizirala vojaško silo. V trenutku, ko to pišemo, že pokopavajo rudarje, ki so padli v boju za svoje pravice. Izračunano je, da znašajo stroški za mobilizacijo, prevoze orožnikov in drugih varnostnih organov, bencin za tanke, oklopne vozove in druge avtomobile, dnevnice vpoklicanim genera-lom in ostalim častnikom več nego 70-krat toliko na dan, kolikor bi zadostovalo, da se ugodi zahtevam rudarjev. Ker traja stavka že deset dni, bi se torej s stroški za vojaštvo lahko krile zahteve rudarjev za celi dve teti. Da ne govorimo o izgubi na produkciji in človeških življenjih. Med vrstami: Ta račun ne «Štirna» popolnoma, ker v njemu manjka ena važna postojanka: Strah pred na- prednim ljudstvom. Pale kator slavček Tržaška trgovina z Brazilijo je nekdaj bujno cvetela. Velike brazilske luke kakor Rio de Janeiro, S. Paulo, Bahia, Fernambuco, Sam tos in druge so teden za tednom pošiljale polno natovorjene ladje s kavo in drugim kolonialnim blagom, ki se je potem iz Trsta razdeljevalo po vsej srednji Evropi daleč tja do Sudetov in onstran Karpatov. Mnogi in mnogi Tržačani se še spominjajo tedanjih mastnih časov. Nekateri pa tudi ne. Na primer tržaški «župan» Miani. Nedavno ga je zaprosil nek brazilski novinar za pogovor, ki je bil seveda milostno dovoljen. Človek bi mislil, da se bo župan spričo današnje tržaške mizerije spomnil na nekdanjo živahno trgovino in izrazil vsa} Željo, da bi se stari trgovski stiki obnovili. Kje pa! Trst ima danes druge potrebe. Gospod župan ni imel drugega povedati kakor to, da se prav lepo zahvaljuje Braziliji za podporo, ki jo je izkazala pri razpravah za priključitev Trsta k Italiji. Ne jezite se. tisoči brezposelnih! Je pač tako. Kako je že dejal naš Prešeren? «Pusti peti mojga slavca. kakor sem mu grlo ustvaril!» Kaj more naš «župan» za to, če je pa tako ustvarjen?! Bodimo raje hvaležni naši burni in skrbni upravi, da nam j« imenovala župapa, ki zna tako lepo gostoleti o ljubezni. Kakor slavček! Glavna skrb V znani tržaški gostilni je prišlo-med dvema Hrvatoma do hudegA prerekanja zaradi neke kupčije. Prerekanje se je kmalu spremenilo v pretep in prestrašeni gostilničar je stekel na ulico, da pokliče policijo. Stražnik, ki je služboval v bližini, se je takoj odzval pozivu in ko je vstopil v gostilno, je bil pretep ravno na višku. Jovo je primazal Simetu krepko zaušnic« in zaklical: — Daj mi natrag moj novac, v«< ralica lopovska! Sime nebodilen je odgovoril: — Evo ti novac, hajduče bezo^ braznl! Pri tem je zavihtel nož in gs zasadil Jovotu globoko v prsa. Tedaj je stražnik priskočil kakor ris in zavpil: — Parlate italiano! .................. .............- Pri tej stvari pa ni važno kak karakter kdo poseda, glavno je, da izbranke lice tipa «Hollywood» izgleda. Kakšno zvezo takšne tekme z borbo delavstva imajo, to menda nikjer na svetu ti povedati ne znajo. «Miss Italijo» že imamo, zdaj dobimo že «Miss Dela», upajmo, da prva in druga bo Amerikanca ujela. Ta čez morje ju bo peljal, tja, kjer vse najboljše raste, DOGODIVŠČINE GOSPODA VILITORIJA