M. Zor: Teiaj za kmetsko-nadaljevalne šole Na banovinski »Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru« se je vršil od 2. do 12. t. m. uvodni in metodični tečaj za voditelje kmetsko-nadaljevalnih šol. Udelcžilo se ga je 32 učitelja iz vse dravske banovine. S tcm se je število idealnih delavcev na polju kmetstva, kiterih je že okrog 700 učiteljcv kakor tudi učiteljic. zopet pomnožilo. Tečaj je vodil banski svetnik g. Krošelj, predavali pa so poleg njega še diplom. agronom g. Šifrar, zdravnik dr. Vrhovec, narodni poslanec dr. Lj. Pivko, g. prof. Baš, g. Brandner in šolski upravitelj g. Gosak. Poleg predavanj, ki so se vršila redno vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 18. ure, smo priredili več zanimivih ekskurzij. Oglcdali smo si »Vinar'sko in sadjarsko šolo«, »Mladinski dom v Mariboru«, tovarno za dušik v Rušah, šolo in letno gledališče — ki je menda edinp pravilno postavljeno — v Rušah, nasade g. Dolinška in končno še bano- vinsko trsnico in vinogradniško šolo v Pekrah. Del predavanj se je vršil tudi v muzeju v Mariboru. Večina našega učiteljstva, ki ne deluje na kmetsko - nadaljevalnih šolah, še ne dojme pravega namena tega šolstva. Kmetsko-nadaljevajna šola ima namen, da vzbuja in utrjuje v kmctski mladini Ijubezen do kmetske priprostosti, do kmetskega dela in do kmetske zemlje, kmetsko samozavest in zvestobo do domače grude ter goji smisel za kmetsko občestvo. Šele v drugi vrsti je namen teh šol, da poglobi in izpopolni ljudskošolsko znanje v vseh tistih predmetih, ki so važni in potrebni za kmeta, da vadi v opazovanju in primerjanju v prirodi, uvaja v razumevanje poklicnega dela, opozarja na napake v dosedanjem gospodarstvu, vzgaja k samostojnemu mišljcnju in samoudejstvovanju in daje tako pobudo za gospodarski napredek in končno, da navaja k nadaljnji splošni in strokovni izobrazbi. Najvažnejše je, da kmetsko-nadaljevalna šola upošteva krajevne razmere in potrebe, kajti le iz njih lahko organično zraste v stalno ljudsko-prosvetno središče duhovne, telesne, poklicne, narodne in državljanske vzgoje vsega kmetskega ljudstva. Tem potrebam primerno so bila izbrana tudi predavanja na tečaju. Predavalo in razpravljalo se je o sledečih temah: Psihologija kmetskega človcka, ljudska pedagogika, narodojlisje, prosveta na deželi, sokolstvo, narodno gospodarstvo, ljudska higiena, socialno skrbstvo, metoda pouka tcr pravilnik in poslovanje na kmetsko-nadaljevalnih šolah. V debati po predavanjih so se izkristalizirale razne misli, katere so bile v obliki resolucij in predlogov poslane na merodajna mesta. Danes, ko jc potrebno, da se preloži težišče učiteljskcga izvenšolskega dela na gospodarsko poljc, tvorijo kmctskc in gospodinjske nadaljevalnc šolc zelo pripraven začetek. Na vasi je treba osnovati nekakšno žarišče, iz katerega naj izhajajo iniciative na razne gospodarske akcijc. Tako žarišče se prav lahko stvori okoli kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalne šole ali okoli krožka fantov in deklet ozir. gospodarjev in gospodinj, ki se osnuje na podlagi teh šol. In to ravno je tako velik pomen nadaljevalnega šolstva. Naša sekcija JUU že od vsega početka polaga veliko važnost na kmetsko-nadaljevalno šolstvo in ga podpira po vseh svojib močeh. S pokretom kmetsko-nadaljevalnvh, šol skuša zvezati vso akcijo za gospodarsko izobrazbo učiteljstva in vsega naroda in prireja v ta namen razne tečaje, o katerih smo že na tem mestu večkrat pisali. Letošnjemu zadružno-gospodarskemu tečaju je sledil idejni tečaj, sicer kratek, a plodovit. Temu je sledil metodični tečaj za kmetsko-nadaljevalne šole in kot krono vsega lctošnjega dela smemo smatrati tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva, ki je še pred nami. Na tem tečaju bodo izkušeni praktiki pretresali in preiskovali nove smernice za izvenšolsko delo, ki jih je sekcija v svojih odsekih v večmesečnem delu izoblikovala. Važno je, da se tečaja za izvenšolsko delo udeleže posebno praktiki na polju kmetsko- in gospodinjskonadaljcvalnih šol, kajti ravno oni stoje v središču vaških gospodarskih problemov in so v vednem najožjem stiku s kmetskim narodom. Zato sem mnenja, da tvori šele tečaj za izvenšolsko dclo učiteljstva pravi zaključek tečaja za kmetsko-nadaljevalne šole, ki naj se ne priredi samo letos, temveč redno vsako leto. P-otrebno je, da gresta banska uprava in učiteljsko udruženje roko v roki v dclu za preusmeritev dosedanjega izvenšolskega dela učiteljstva. Iniciative ne manjka niti na eni niti na drugi strani, potrebno je le dosti dobre volje med jiami.