184. številka
Ljubljana, v petek 14. avgusta.
XXIV. leto, 1891.
SLOVENSKI MOR
Ishaja vsak dan mveeer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti preje man za »vstro-ogc rake dežele za vse leto 15 gld., za pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah ftt. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Zaradi jutranjega praznika izide prihodnji list v ponedeljek dne 17. avgusta 1891.
Kam ste zašli?
Komaj je klerikalnega našega dnevnika člankar dokončal dolgo vrsto svojih člankov o aetvi domačega prepira, na katere smo mu odgovorili v svojem listu, Se se je lotil druzega jednacega dela. Povod dala mu je kandidatura tajnika »kmetijske družbe", g. Gustava Pirca v skupini kmetskih občin gorenjskih.
Navidezno porabil je članek Tržaške »Edinosti", ki je pod naslovom „Kam pridemo?" pisala prav dober in stvaren članek o agitacijah, katere nekateri prenapeti ultramootanci hote uprizoriti proti kmetijski družbi kranjski ter zasejati seme nestrpnosti in razpora tudi v to družbo, ki je do zdaj delala tako uzorno in ki nema s politiko ničesar opraviti. To, kar je jasno slehernemu, kateremu politična strast ni vzela popolnoma treznega preudarka, tega ne razumejo ali nečejo razumeti naše takozvane konservativne stranko bojni petelini.
Uprizorili so v svojem organu pravi divji lov zoper kandidata, ki se niti ni proglasil na podlagi jim toliko zoprnega »Slovenskega društva", niti ne kot kandidat narodno-napredne stranke. Naznanil je gosp. Pire svojo kandidaturo v ,Novicah", v glasilu po-mirjevalcev, nadejajoč se, da tako najde milost v očeh konservativne stranke, kakor se ona tako rada imenuje. Kako se je prevaril v tem svojem kal-kulu, pokazala mu je vrata člankov, v katerib klerikalni člankar pobija njega iu njegovo kandidaturo tako strastno, kakor je to le sploh mogoče.
Samo kot krinko porabil je že omenjeni članek »Edinosti41, kajti glavni namen mu ni ta, da obira na vse mogoče načine mimogrede člankarja »Edinosti", nego da je napeljal vse baterije proti kandidaturi tajnika »kmetijske družbe". Kako pa člankar izpolnuje ta svoj posel, to si lahko misli vsakdo, kdor pozna malo otesano pisavo naših nasprotnikov. .Nesramen način", »perfidni člaukar", »židovski zvijači in laž-niki", »gada ne bomo gojili na svojih prsih", »kroš-njaril s političnim mišljenjem", .predrzno čelo", »perfidna pisava", »nesramno psuje*, »predrzna i o nesramna trditev", »nakrcali gu bomo" itd., tacih izrazov kar mrgoli v članku. Ne omenjamo Se večje
LISTEK.
Na grobu
Frana Trsteirijstlra,-*)
.Zopet na tebi klečim, oj blaženo nicalo pokoja, Mnogokrat vabi me sem tožnega sveti tvoj mir.
Žalostno tukaj okrog gledajo mene grobovi,
Toda jaz jadnik samo gledam najraje en grob:
Grob ni na uovo   nasut, kv njem dolgo počiva pokojnik,
Dvakrat pet let mu pomlad dala je cvetui nakit. Dragi pokojnik res siu dober dobrega bil je očeta,
Materi skrbni zaklad, bratom in sestri pouos; Meni sorodnik po duhu, več nego brat mi po rojstvu,
Dil mi prijatelj je /.vest, stalen in neomahljiv.
•) Fr. Trstenjak, r. 24. septembra 1858 na Krćovinab v ormoškem okraji, bil je brat g. Davorina Trstenjaka ravnatelja v Kostanjevici, in g. Autoua Trstenjaka, uradnika v Ljubljani, ki ata oba znana kot pisatelja. Študiral je v Varaždinu ter naredil maturo z odliko. Potem se je učil na Dunajl modroslovja, kjer se jo to pripravljal za strogi izpit iz jezikoslovja, a zbok plučno bolezni jo moral domov, kjor je umrl dno 21. Julija J881.
podlosti, s katero člankar očita »dober kruh" tajniku kmetijske družbe, kateremu je konservativna stranka »pomogla do kruha', pa zdaj .dobroto plačuje z nehvaležnostjo". Kdor je padel duševno tako globoko, da se bori z jednacimi sredstvi, sodi se sam.
Rekli smo včeraj, da smo se bili namenili glede teh kandidatur ne posegati v agitacijo. Gospod Pire objavil je v »Novicah" program, proti kateremu nimamo kaj ugovarjati. Tudi je pokazalo vso njegovo dosedanje delovanje, da gorenjski volilci smejo zaupati v njegove moči in njegov značaj. Na drugi strani je tudi preteklost gosp. Mesarja ne-omadeževana, samo daje sedaj v visoki starosti, katera obtežuje zvrševanje poslaniških dolžnosti j. Z jedno besedo: ne pobijali bi kandidata sicer niti tega niti onega, ako bi bilo ostalo pri uprašanj i osebe kot take. Ali stvar je klerikalna stranka zope t zasukala na strankarsko polje in počenja tu stvari, katere nas morejo z gnusom napolniti. Gospoda Mesarja je postavila za svojega kandidata in tu že moramo reči, da nam je bil poprej gospod Mesar boljši mož, nego sedaj, ko se da zlorabljati za uamene Ljubljanske klerikalne gospode. Svarimo že danes odločno Gorenjce, naj se ne dajo zapeljavati od klerikalnih agitatorjev, kateri z gospodom Mesarjem ur nameravajo nič drugega, kakor pridobiti si v deželnem zboru glas več za stranko svojo, nikari pa ne za koristi volilcev in dežele!
.Slovenec" napada g. Pirca zaradi zadnjih volitev v mestni zbor Ljubljanski ter pravi, da se je vršila volitev s klicem : »Zoper farje". To je gola neresnica. Pač pa je ros, da se je vbo razumno prebivalstvo Ljubljanskega mesta postavilo proti oni nestrpni kliki, ki je v slepi svoji strasti hotela uarediti popolnoma »tabula rasa" in izbacniti iz mestnega zastopa najboljše in mnogo let delujoče zaslužne može, samo zato, da bi na njih mesto postavila svoje večinoma popolnoma nesposobne pri« Btaše. Srda svojega in jeze o tem sijajnem porazu še ni prebolela, zato spni v'ju zopet to stvar na dan.
Gospoda Pirca ne bomo posebe priporočali. Namen ima blag, koristiti domovini tudi izven urada. Želimo mu, da doseže svoj namen, kajti nikakor ne vidimo v tem nikako politične agitacije, če tajnik  kmetijske družbe stopi
Kaj domovina na njem, ah, je izgubila sirota,
Ve Vekovečnik samo, ki ga prerano je vzel. Dobrega bil je srca in bistrega uma mladenič,
Čvrsti in krepki značaj njega bi kitil moža. Kje so uzori sedaj, ki kdaj si gojil jih prijatelj ?
Naglo ko zvezde oblak skrije, jih vzela je smrt. Kje nama nade so vse, presladke te srčne gojenke P
Kakor cvetice vihar, stri jih je smrtni ukaz. Tmasta bila je pot, katero si hodil v življenji,
Malo si dobra uži I, mnogo si imel skrbij. Konec je vsemu sedaj, veselju in tudi trpljenju,
Mržnje, zavisti, laži več no škoduje ti strup. Daleč od tebe ni grob, domači potiva v njem pesnik,*) ■   Ki uaudušen ko ti, strastno bil vnet je za dom. Kiti gomilo lepo ti, kiti jo sestra jedinka,
Kakor nam kiti zemljo b cvetjem vesela pomlad; Cvetke dišeče na njej, so jej kot otožna lepota,
Cvetke budijo na njej vedno v nas nate spomin, Nate budijo spomin, ki vedno se bodo obnavljal,
Dokler nam v srcih gorkd vroča rojila bo kri.
_____B. Flegerič.
*) Štefan Modrinjak, rojen 1774. 1. v Središči, umrl 1827 kot župnik pri sv. Miklavži.
zunaj družbe na politično polje. Le skrajna strast in gospodoželjnost, katera baš navdaja kroge one klike, ki bi rada neomejeno gospodovala na vseh poljih našega javnega življenja, more to porabljati v to svrho, da bi zasejala razpor tudi v popolnoma nevtralno kmetijsko družbo.
Kaj jednacega niti v najkrutejših časih nem-škuturstva nesmo čuli. Saj vender je bil pokojni dr. Bleivreis voditelj celo slovenske politike, tudi tajnik kmetijske družbe. Bil je čas, da je družbi na čelu bil politični naš nasprotnik, a članov bilo je mnogo političnih nasprotnikov. Toda v družbi ni se delala politika, pojilo se je le narodno gospodarstvo. Še le nestrpnosti domačih naših jednokrvnib nasprotnikov ostala je prihranjena žalostna naloga, da hote zaradi nestvarnega dogodka zasejati strupeno seme razpora v to našo tako lepo razcvitajočo se družbo. Ne uprašajte torej več: »Kdo seje prepir?", ne uprašajte »Kam pridemo?", kajti vsak previden človek sprevidel bode, da vas je strast privedla na pogubna, kriva pota, da jedino vprašanje, kije opravičeno, je: „Kam ste zašli V"
Kralj Aleksander v Islu.
Kralj srbski ostavil je včeraj romautiški Idi, kjer prebiva čez poletni čas presvetli naš cesar, in odpotoval k svojemu očetu v Luzern. Mladi kralj stekel si je iskrene simpatije cesarske hiše članov iu vseh politiških krogov avstrijskih in i/vestno naredil je presrčni in ljubeznivi vsprejem na našem dvoru tudi nanj ugoden utisek, katerega ne bode tako skoro pozabil.
Kralj Aleksander prišel je v lšl po ovinkih. Iz svoje prestolnice ob hladnem Dunavu in šumeči Savi peljal ga je pot najprej na Bever v mogočno državo kuma njegovega, carja ruskega, in navdušenost, s katero je pozdravljal narod mladega vladarja, osvedočila ga je, da so še žive in trdne one vezi, katere vežejo sorodna si po jeziku in po veri naroda ruski in srbski.
Iz Husije odpotoval je kralj Aleksander v lšl, da pozdravi našega vladarja in to potovanje vzbudilo je občno pozornost, ter rodilo obilo komentarjev.
V čast kralju srbskemu in odličnemu njega spremstvu priredila Be je v Islu cela vrsta krasnih slavnostij, katere gotovo neso zaostale za ruskimi
Nedeljsko pismo.
Pasji dnevi so se letos korenito izonegavili, da jih skoro ni poznati. Nebo oblačno, dež na dnevnem redu, vreme pa hladno, kakor v aprilu in da ni nadležnih mub v izobilji, da se ne čuje mlatičev gosto pikapokauje s podov in škednjev, da ne sre-Čavaš na vseh potih čebelarjev, ki zadovoljuih obrazov vozijo svoje roje na ajdovo pašo, ne mislil bi, da si sredi avgustu. Oče Triglav ima častitljivo svojo glavo neprestano zavito v oblačne blazine in prijatelj moj je sedemkrat zaman potoval ua Gorenjsko, da bi uzrl sivo glavo njegovo.
Navzlic nestanovitnemu in neugodnemu vremenu napolnila so bo nuša letovišča s tujci in na šetališčih čujejo 8e skoro vsi evropski jeziki. S polnimi žep: prišli so zabavo in zdravja iskat in Uikli ima letos zopet svojo Žetev. Ako sem prav poučen, odklonil je že par sto bolnikov, za njegovo »Lufthiitten-Colonie' se pa kar trgajo. Saj jo pa to tudi izvrstna iznajdba. Postavljene so kobilice skoro brez sten in strehe, da vsakdo labko z veliko žlico požira planinski vzduh. Zdravju je to toli koristno, da treba za porabo take zračne zgradbe plačati
ovacijami, zakaj avstrijski dvor slovi po omamljivi ljubeznivosti, s katero vsprejema mile mu goste. Upati je, da kralju srbskemu v Čast prirejene slav-noBti ne bodo oBtale brez utiša na mlado dušo njegovo, kajti v korist bi to bilo obema državama, kateri vežejo tako važni vkupni interesi.
Razmere mej Avstrijo in Srbijo bo se zadnja leta nekoliko izpremenile in to ne na boljše. Na Dunaji in v Budimpešti zanimajo se politiški krogi jako mnogo za mlado drŽavo in ko je sedel na srbskem prestolu še lahkoživni Milan, tedaj bil je v Belemgradu v vseh zadevah odločilen upliv avstrijski in to tudi tedaj, kadar so si bili v nasprotji interesi avstrijski in srbski. Ta preponderaucija avstrijskega upliva je pa nehala, ko je bil Milan primoran odložiti krono in zapustiti deželo, kateri je le malo koristil, škodil pa mnogo.
Po Milanovem odhodu prišli so na krmilo možje, kateri bo si prizadevali, da omeje upliv avstrijsko-ogerBki iu da ponove nekdaj toli prijazuo razmerje z Rusijo. Narod srbski in voditelje njegove osvedočila je izkušnja, da bi se morala Srbija odpovedati vsem svojim nadam za bodočnost, ako bi ostalo vse, kakor je bilo za časa Milanovega vladanja in v Bvesti, da bi bil to konec napredku in razvoju naroda, prizadevali so si na vso mor, da pribore in u trdo državi srbski popolno nezavisnost bodisi od kogar koli. Naravno je, da je to razburilo živce našim diplomatom, kateri so v prvi vrsti po lastni svoji krivdi prouzročili svoj poraz, naravno tudi, da so izvestni krogi začeli takoj huj-skuti proti državici, ki se hoče emancipovati našega upliva, in napadati one srbske politike, kateri so se neustrašeno lotili — Čiščenja Avgijevega hleva. Vse to počeujauje pa je povsem neopravičeno in krivično in v veliko škodo Avstrije ugledu.
SrbBka politika je jasr-a. Srbi hočejo spoštovati vse zaveze, a v prvi vrsti hočejo skrbeti za svoj napredek in za svojo bodočnost, ne glede, je li to komu čez voljo ali ne. Kot neodvisna država hočejo tudi ravnati tako, kakor se jim vidi dobro in koristno zase, da se pa bodo poleg tega ozirali na upravičene terjatve svojih sosedov, v kolikor niso navskriž z interesi srbskimi, je pač samo ob sebi umevno. Upliva, kukor ga je nekdaj imela Avstrija v Srbiji, takega upliva pač ne bode imela zopet več, iu niBO ga oživile niti krasne slavnosti v lila.
Globokega politiškega namena torej ni pripisovati potovanju kralja srbskega. Šel je najprej na Rusko, da prepriča svojega kuma, da so na Srbskem nehale one spletke, ki so se pletle za časa Milana, in prišel je v lšl, da osvedoči avstrijskega cesarja, da izpremenjeni politiški program srbske vlade ni naperjen proti Avstriji, nego dokazal s tem potovanjem ua dvora, katera rivalizujeta v Delem-gradu, da je politika srbska zgol in jedino politika narodnih interesov.
znatno vsoto na mesec Cul sem, da neka inozemska dama za tako „ LufthUtte" in za vsakdanjo hrano pri Rikliji, kjer „menu" ne obsega druzih naslad, nego ohrovt, fižol, krompir in kislo mleko, plačuje
500 gold. na mesec
Take »Luithiitten" so torej svojega denarja vredne in ker so naši rojaki po pokojnega Dež-mana izreku, zelo praktični, bil sem si gotov, da bode Riklijev izum našel kmalu posnemovalcev. Ne bil bi pa mislil, da jih zagledam tako hitro in tako blizu. Ko Be pred par dnevi šetam po Mestnem logu, našel sem ob naši idilični Gradaščici vse polno tacih »Lufthiltteii", katerih prebivalci gotovo ne potrebujejo nobenega Riklija, a imajo pri svojih zračnih stavbah še to preduost, da jim ves Mestni log služi za — drvarnico.
Pasji dnevi prinesli so nam dvojno presenečenje. Prvo bila je oporoka pokojuega Frana Kotnika, ki je do 75.O0O gold. volil za uaroduo iu dobrodelne numene.
Imel sem priliko, poizvedeti natančno posamična določila te oporoke in Čuditi se moram, da je v tako mladeniškem telesu bival že tako dozorel duh, ki je z izredno previdnostjo skrbel za vse slučaje in eventuvalnosti, — da se točno izvede njegova poslednja volja. Lep spomenik, „monumentum aere perennius" postavil Bi je pokojni Kotnik s svojo oporoko. V spominu ga bodo hranila narodna društva, katerim je določil tako lepa volila, v spominu
Politični razgled.
Notranje <ležcle.
V Ljubljani, 14. avgusta.
Dvanajstletnica Taaffeovega vUulanja.
V sredo je bilo dvanajst let, odkar jo prevzel grof Taaffe ministersko predseduištvo, ter se vzdržal na kuruličnem stolu svojem vzlic vsem nezgodam in napadom, vzlic vsem parlamentarnim pre-membam, ki so se vršile v tem času. Oficijelni in oticijozni krogi slave grofa TaalFa kot izbornega državnika, a če stvar dobro pregledamo, se uverimo, da ž njim in njegovo vlado razen Poljakov ni zadovoljna nobena politiška stranka. Mi Slovani pač nimamo posebnega uzroka, da bi slavili grofa Taatlea, zakaj nam nasproti kazal je vedno mrzlo svoje lice, naše poslance pa tako državniško-pre-meteno vodil za nos,  da tega še zdaj ne spoznajo.
Kralj Aleksander v ISlu. Presvetli cesar   podelil   je  kralju srbskemu veliki križec Štefanovega reda, kraljevemu namestniku Risticu veliki križec Leopoldovega reda, mini-sterskemu predsedniku PaBiču, srbskemu poslaniku na Dunaji, Sirnicu, in guvernerju kralja srbskega, polkovniku Miškoviču, red železne krone prve vrste. Srbskega poslanstva na Dunaji tajnik Barlovac in pobočnika srbskega kralja, Cirić in Mihajlović, do-dobili so komturski križec Fran Josipovega reda; zdravnik  dr. Jovanović red železne krone tretje vrste  in  dvorna  tajnika Ristič  in Barjaktarovič Frana Josipa red tretjo vrste. — Kralj Aleksander podelil je nadvojvodi Franu Salvatorju in princu Leopolu bavarskemu red belega orla  prve  vrste; f m. I. Nemečiču in avstrijskemu poslaniku v Belem-gradu baronu Thbmmelu takovski red prve vrste, podpolkovniku Potenu pa takovski red druge vrste. — V sredo vsprejel je kralj srbski ministra vna-njih zadev grofa Kalookvja v avdijenciji, katera je trajala pol  ure.   Grof Kalnokv obiskal je potem tudi regenta Rističa in ministerskega predsednika Pasiča, katera dva je vsprejel v avdijenciji tudi cesar. — Popoludne ob 3. uri bil je diner. Cesar in kralj srbski sedela sta mej nadvojvodinjo Marijo Valerijo in princezi njo Gizelo. — Ob polu 5. uri odpeljala sta se vladarja z VBem spremstvom v vas Strobl ob Wolfgangskem jezeru.   Hiše ob potu iz Išla v Strobl in vas sama bile so okičene s cvetkami in primernimi napisi, a ljudstvo, katerega se je zbralo na tisoče, pozdravljalo je cesarja in kralja z naudušenimi klici. Cesar in vsi gosti vozili so se delj časa po jezeru in se potem vrnili v lšl. — Zvečer je bila zopet pare-predstava v gledališči. Cesar in kralj mudila sta se jedno uro pri predstavi lepega baleta , Puppenfee", kateri je mlademu kralju vidno ugajal in bo potem odpeljala v cesarsko vilo k čaju. — Ob   10. uri poslovil se je kralj Aleksander od cesarja in cesarske hiše članov in se odpeljal s svojim spremstvom na Bavarsko, od koder pojde v Luzern, kjer ga pričakuje oče, raz-kralj Milan.   Na postaji Attnang izstopili so razen guvernerja polkovnika Miškoviea vsi kralja spremljajoči dostojanstveniki in se vrnili preko Dunaja v Beligrad. .
J* ogerske zbornice.
Iz Budimpešte dobivamo čudna poročila. Opozicija, kateri se je zdaj sosebno general Fejervarv zameril, ker ne odobruje razsodbe imunitetnega odseka glede afere Ugron-Uzelac, pozdravljala je v zadnji seji deželno brambenega ministra z ironiškimi klici .Živio Fejervarv".   Sicer je pa tudi večina
ga bodo hranili dijaki slovenski, kateri dobe dve ustanovi po 450 gld., pri katerih so le bogoslovci in juristi izključeni. Izredno hvaležno se ga bodo tudi spominjali njegovi tovarniški delavci, katerim je vsega vkupe poklonil 12.000 gld, in tako pokazal, da umeje sedanjega časa duha, da mu srce toplo bije za svoj rod. Žal, da mu ni bilo sojeno daljše Življenje, v njem izgubili smo izvrstnega moža.
Drugo presenečenje bilo je imenovanje deželnega glavarja kranjskega, katerega smo dolgo pričakovali, naposled pa vender le pričakali. Ne vem, je li v tem slučaji prikladno, navajati nemško pri-slovico »Gut Ding vvill Weile haben", a to pa dobro znam, da je v nemških krogih zavladalo veliko zadovoljstvo, ker je to dostojanstvo podeljeno članu — kazine.
Po politiškem mišljenji je novi deželni glavar kanonika Kluna vrstnik, pokoljenja je slovenskega, kar že kaže lepo slovensko ime Detelja, ker mu je pa krstno ime isto, kakor železnemu kancelarju, jo to menda uzrok, da je v obitelji njegovi nemški občevalni jezik in da se mu deca nemški vzgaja. Ako de dostavim, da je po svojem lici, po krepki bradi in gladko zasvedranih brkah nekoliko podoben nekdanjemu deželnemu glavarju kranjskemu, Juriju Khval-u, čegar marmorni kip je uzidan pred bivšim »dolenjim muzejem", podal sem dovolj podrobnosti j iz katerih si vsakdo lahko sam sestavi popolno ■liko. s.
zbornice jako nezadovoljna z ministerstvom, osobito z grofom Szaparyiem, zakaj poraz njegov glede upravne reforme je vender prehud. V četrtek se je vršila debata o poročilu imunitetnega odseka in seja bila je, kakor vse kaže, jako burna. V petek pa se bode zasedanje zbornice zaključilo in bode mioisterstvo do oktobra imela časa dovolj, da se zopet okrepča.
Vnaiije države.
Rusija in Turčija.
Iz iztočne Azije vračajoči ae parobrod »Moskva", na katerem je bilo ukrcanih nekaj ruskih vojakov, hotel je preplnti dne 4. t. m. morsko ožino dar-danelie. Turške trdnjave poveljnik ustavil je ludi jo, ker ni bil obveščen, da bodo naladiji ruski vojaki, vzlic temu, da to dolnga rusko-turški dogovor z meseca majnika t. 1. Ruski poslanik obrnil se je takoj do visoke porte zahtevajoč, da se dovoli „Moskvi" prosta plovba skozi dardanele, ker na Indiji ni vojakov nego so le reservisti in da se plača primerna odškodnina. Ruska ladija zaostala je samo za 14 ur, kajti turška vlada ustregla je takoj poslanikovi terjatvi.
lieligraJsJH „Odjek?' ic govoreč o kralja Aleksandra posetu v IŠIu pravi, da imado zdaj odločilni faktorji Srbiji sosedne mogočne države priliko osvedočiti se, da Srbija nima niti želja uiti terjatev, katerih bi gojiti ne bila upravičena. Povsem krivi pa so nazori nekaterih politiških krogov Dunajskih in Budimpeštanskih, kateri sodijo, da kraljevina Srbija ne sme nikdar delovati ua to, da so razširi in ojači, zakaj misliti ji je, da je takorekoč v oblasti Avstrije in od nje popolnoma zavisna. Srbska politika je narodna in povsem neodvisna, kakor je bila narodna in neodvisna ona politiku, ki je zjedinila Italijo in Nemčijo. Zakaj uaj Be Srbija odpove bodočnosti svoji, dočim so držale velesile križem roke, ko si je osvojila Bolgarija neodvisno, veliko turško provincijo. Srbi, pravi »Odjek* hodili bodo potom na kateri so krenili, naj je tudi če« voljo kogarkoli.
Vatikanske novine dobile so s pristojnega mesta ukaz, da bodo izjavljale z ozirom na to, da se je začelo hujskanje proti neki baje obstoječi francosko-vatikanski zvezi, da sveti oče ni storil za Francijo nič več nego za druge države, kjer se stranke bore zaradi oblike države in načina vladanju. Papež ni republike priporočal francoskim katolikom, nego samo izjavil, da le-ta državna oblika ni v nasprotji z določili svete cerkve in da je torej s cerkvenega stališča ni smeti pobijati. Kar se pa dostaje trojne zveze, je vatikan primoran zmatrati jo kot sovražno cerkvi, saj je celo Crispi sam izjavil, da bi bilo rimsko uprašanjo Že večkrat delalo preglavice italijanski vladi, da ni trojne zveze. Ume« no jo torej, da zmatra vatikan trojno zvezo kot pogodbo, katera je naperjena proti svobodi in neodvisnosti cerkve Kristove. »Moniteur de Rome" priobčil je že v tem zinislu pisan članek, a „Osservatore Romano" izjavlja olicijozno, da je Crispijevo pripovedovanje o njega poskusih, doseči premirja z Vatikanom, popolnoma neresnično. Pogajal se je Crispi le glede odstopa St. Pavelske basilike v upravo Vatikana, katera pogajanja bo bu pa razbila iz uzrokov, katerih zdaj še ni moči povedati.
Xlzoxemsko tninisteratvo,
Ministerska kriza, nastala vsled izida volitev v narodno zbornico, kjer so zdaj liberalci v večini, še vedno ni povsem rešena. Novo liberalno-napredno miniBterstvo je sklenilo, da bode takoj predložilo zakonski načit glede reforme volilne pravice. Čim bode imenovan vojui minister, bode kriza končana.
Čilenski ustanek. Redka so poročila, katera nam dohajajajo iz južne Amerike in o ustanku čilenskem, ki že dokaj dolgo traje, slišati je le malo. Iz Paname došli parobrodi poročajo, da sta bili pred kratkim dve bitki mej UBtaši in privrženci predsedniku Batmacedu. V jedni teh bitk zmagali bo baje UBtaši, v drugi pa Balmacedova stranka. Podrobnejših podatkov še nimamo.
Dopisi.
Iz DobrepolJ 4. avgusta.*) [Izv. dop.] V „Slovencu" od 25. julija t. 1. je dopis iz Dobre-polj, katerega duševni oče je naš prečastiti g. kapelan Janez Dobnikar. Ne vem, koliko časa je krpal in koval svoj »stvarni" dopis; to pa vem, da je teden dni prej hodil zamišljen in otožen okoli ter menda tuhtal in premišljeval, kako bi me v „Slovencu" „stvarno" pobil. Slovencev g. urednik je res vsprejel dopis, da se ne zameri našemu gospodu Janezu, in potem, ko je dotični »Slovenec" srečno priromal v našo vas, veselil se je g. Janez, radovala se je ž njim peščica njegovih prijateljev, Češ, sedaj smo ga dali, sedaj mora molčati.
*) Slučajno zakasnjono. Ured.
Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskemii Narodn" frt.
Iz vsega njegovega dopisa odseva le silna domišljavost, oSabnost in grozna napihnjenost. Najprvo je vzel za-se vso učenost v zakup, ker mi predbaci va, da sem jaz ves svoj predzadnji dopis prepisal, torej, da nisem zmožen njegovim učenim in duhovitim dopisom odgovarjati. Morda g. D. sodi druge ljudi po sebi ? Potem se zateče zopet k g. ministru Gautschu, katerega sicer klerikalci dosledno napadajo. No, g. D. naj bode uverjen, da se minister Gautsch prav nič ne zmeni za njegovo velikansko in lepo osebo. Dalje pravi, da se mu na laži v mojem dopisu ne zdi vredno odgovarjati. Ni to usmiljeno in veledušno? Da, g. D., ne zdi se Vam vredno na laži odgovarjati, ker ne morete odgovarjati.
S slastjo pripovedujete potem o ukoru našega kr. šol. sveta, s katerim si je naš kr. Sol. svet — prav za prav g. D. — stekel sijajno blamažo, katere mu pač nihče ne zavida. Pomniti je treba, da so nekateri udje našega kr. sol. sveta le orodje, s katerim počne g. D. kar hoče. Da, priznam še jedenkrat, da par nedelj nisem bil pri maši, ker sem bil ali bolan, ali pa drugače zadrževan in uverjen sem, da v takem slučaji nihče drugi k maši ne bi šel. In zato je bilo toliko razgledovanja po fari ? Uprašam Vas, g. Dobnikar, kdo me je pogrešal
v cerkvi, kdo se je radi tega pritožil, kdo se je pohujšal ? Drugič prav lepo prosim, pazite bolje na me" v cerkvi, da me bodete videli vzlic moji »majhni" postavi; postrežem Vam lahko zopernim gledalom, da me bodete ogledali bolj natanko.
Tajite, da me niste v vasi razžalili. Smešno! Torej naša kapelanija ni v vasi. Je-li morda v gozdu ali na polji ? Majhna vas je Videm in ako stopimo na ogel kake hiše, trdite lahko, da smo zunaj vasi, toda prepričali o tem ne bodete nikogar. Trdite, da nisem imel pravice navzočen biti pri volitvi, pa smel sem biti v gostilni,  kamor mi
vi ne smete in ne bodete branili zahajati, ker bi me morali z dobrim vzgledom učiti. Sicer pa menim, da je županova gostilna odprta Vam in meni ob vsakem času in da ima k volitvam vsak prost vstop.
Če tudi nima (namreč kr. šol. svet) nobene pravice Vam zapovedovati, vender ste pa zelo potrebni, da v cerkev hodite, ker se še prekrižati ne znate, citujete Vi v svojem dopisu, kar ste baje pred kapetanijo meni rekli. Tako Vi niste nikdar govorili, marveč bolj surovo, bolj nesramno. Sicer pa o tem, kar ste v svoji veliki naobraženosti — Upili tedaj, ni vredno govoriti.
Značajen za g. Dobnikarja je pa naslednji odstavek: »Pri teh besedah je bil ogenj v strehi. Dasiravno majhne postavo, je vender strašno vzra-stel. Začel je gospod skakati, priduševati se, ter mi b kaznijo žugati, da sem mislil, da imam kakega barabo pred seboj". Prosim Vas, g. D., blagovolite mi povedati, kolikokrat sem se pridušil, pa kdo je bil za svoje barabstvo obsojen jaz ali Vi?
Dalje mi očitate, da zahajam rad v župni dvorec k obedu. Zakaj niste povedali, kolikrat sem bil tam, kar ste Vi pri nas? Menite, da sem šel radi Vas tja ali morda zato, ker se doma nasititi ne morem? No radi Vas, ampak zavoljo g. župnika, častitljeve starčka, katerega žaliti nisem hotel, kakor ga žalite Vi, ki se ne strašite nobenih sredstev, le, rla dosežete egoistične svoje namene. — Nisem zagrizen sovražnik duhovščine, odločen nasprotnik sem pa Vaš in vseh Ijudij Vaše vrste, Vašega vlado- in slavoželjnega značaja. Zakaj smo se razumeli lansko leto z gospodi, Vašimi predniki, ki so bili bolj značajni in odkritosrčni možje, nego ste Vi.
Dalje trdi g. D. v svojem dopisu, da se ne znam prekrižati. Da se delate smešnega s takimi izjavami, menda še ne veste. Povem Vam le, da sem se prekrižaval prej, ko Vas Se poznal nisem in se bodem prekrižaval še takrat, ko bodem Vašo prečastito osebo že pozabil. — Zadeva o pozdravu „Hvaljen bodi Jezus Kristus" je naposled že smešna, da ne rečem kaj hujšega. Kakor so otroci pozdravljali pred desetimi, petimi, dvema in jednim letom, tako pozdravljajo še danes in bodo pozdravljali tudi v bodoče, naj g. D. še tako otresa jezik in brusi petč. —
Zabran je val sem pa hoditi h krščanskemu nauku v moj razred otrokom, ki niso bili iz mojega razreda, ampak iz prvega ali drugega ali pa še šolski otroci bili niso. Kak red je potem v Šoli, ako se otroci pripode iz 1. razreda v 3. razred ali pa narobe in delajo nemir in nered. Jeli Se kje '
184, dne 14. avgnsta 1891.
taka navada? Tukaj je ni bilo, dokler ni prišel g. D.; samo on hoče vse spreobrniti, vse predru-gačiti.
Dalje g. dopisnik pravi : Ni čnda, da se sem ter tja starini branijo pošiljati otroke v Šolo, rekoč: kaj bodem pošiljal otroka v šolo, saj se pri takih učiteljih ne more nič dobrega naučiti". Ta Vaša trditev je laž in obrekovanje, in popolnoma jalova. Nikdo se še ni pritoževal zoper mene, razen Vas, nikdo kaj tacega trdil ni, kakor Vi, ako se je pa kaj tacega dogodilo, prosim dokažite. Pravite, da veste o naši soli še mnogo. Na dan z vsemi skrivnostmi, da bodemo vedeli vsi, pri čem da smo. Svesti si pa bodite, da Vam vrnemo z isto močnim smodnikom. Težko se je prepirati s takimi ljudmi, kot je naš kapelan Janez Dobnikar, a odgovarjati mu moram, ker to zahteva moje poštenje, čast šole in stanu. K. Wider,
učitelj.
Domače stvari.
— („Rodoljuba") izšla bode prihodnja, to je 4. številka, ker šteje ta mesec izjemoma pet sobot in ker je vrh tega jutri praznik, še le 4 soboto, to je dne 22. avgusta.
—|(I me u o van je.) Poljedeljski minister imenoval je deželnega gozdnega inšpektorja g. Wen-celna Golla gozduim svetnikom iu ga pridelil gozdno-tehniški politiški upravi.
— (Sramotno!) Poročali smo že, da je te dni v Pragi Bbod slovanskih ognjegascev, na kateri so bila s slovenskimi vabili povabljena vsa ognjegasna društva na Slovenskem. Famozna »zaveza kraujskih ognjegasnih društev" pa, katere načelu ištu je zoperno vse, kar je slovansko, ne bode odposlala v Prago nobenega zastopnika, pač pa pojdejo štirje gospodje o f i c i j e I n o v Toplice na Češkem, kjer bodo zborovali neki nemški ,fajerlešerji". Opozarjamo narodna ognjegasna društva, katerih je v »zavezi" velika večina, na to netaktno ravuanje načelništva in upamo, da se kaj takega ne bode več primerilo.
— (Odbor .Sokola") prosi nas glede na predvčerajšnje naše opomuje o zgradbi »SokolBkega doma" konstatovati, da ga pri razpisa vi natečaja za najboljši načrt projektovanega „Sokolskega doma" nikakor niso vodila uvaževuuja, da „se uprašanje „Narodnega doma" ne gane z mesta'*, temveč, da ve prav dobro uvaževati velike zapreke, katere ovirajo takojšnjo zgradbo „ Narodnega domaa na prostoru, ki bi ne ustrezal samo zahtevam sedanjosti, ampak bi imel veljavo tudi za bodočnost. —S se-zidanjem lastnega doma neče odbor „Sokola" delati nikake konkurencije »Narodnemu domu" — kakor bi se to iz naših besedi izvajati /.amoglo ; — ampak olajšati hoče nalogo onim, kateri so prevzeli skrb za zgradbo »Narodnega doma". Sokolstvo, katero v življenji slovauskih narodov postaja čem-dalje važnejši faktor, potrebuje za uspešno izvrševanje svoje imenitne naloge lastnega domovanja; zato se po Češkem, Poljskem in Hrvatskem zidajo samostalni sokolski domi m zato si ga želi postaviti tudi „Sokol Ljubljanski". Najboljši dokaz, da bi sezidava lastnega »Sokolskega doma" bila v korist „Narodnemu domu", so nam razmere v Brnu, kjer odbor »Narodnega doma", v katerem so navlašč prvotno za »Sokola" bili prirejeni društveni prostori, sam toplo podpira prizadevanja „Sokola", kateri je sklenil postaviti si posebno domovanje.
— (Jubilarna razstava v Zagrebu.) Jutri zjutraj otvorila se bode, kakor smo že poročali, jubilarna deželna razstava v Zagrebu s primerno slavnostjo. Ker je ta razstava bratov Hrvatov tudi za nas bližnje sosede jako zanimiva, posebno ker nameravamo bodoče leto prirediti jubilarno gospodarsko razstavo v Ljubljani, prinašali bodemo kratka poročila o razBtavi in o vseh važ-nejih dogodkih in slavnostib, ki se bodo vršile za časa razstave.
— (Slovenski biciklisti v Zagrebu.) Danes ponoči odpelje se nad 20 članov kluba slovenskih bieiklistov v Zagreb, da Be udeleže slavuoBti in dirkanja, katero priredi hrvatski bicikliški klub povodom otvorenja deželne jubilarne razstave. Dirkalo bode tudi nekoliko slovenskih bieiklistov.
— (Zadnjo pesnik Prešernovo sestro Alenko) smo petek, 7. t. m., pospremili na novo pokopališče pri sv. Krištofu v Ljubljani do rodbinske rakve Zupanovih iz Smokuša. Kar lilo je z neba; zato nas je ginilo tem bolj, ko je tik za rak vijo znamenite žene izmed naroda stopal s sinom
osmošoleem Kranjski župan, g. Karol Šavnik, pri-hitel sem kot naj prvi zastopnik onega mesta, ki v svojem okrilji zvesto Čuva naše današnje pokojnice velikega brata. — Tem lepše gorensko jutro pa je zasijalo nad Triglavom, ko smo pri žalostni Materi Božji na Breznici pod zelenim Stolom obhajali četrtek, 13. t. m., osmi dan po istinito pobožni Prešernovi Alenki. Akopram ob hudem poljskem delu napolnila se je vender obzirna Brezniška cerkev pri biljah in pri sv. maši, ki jo je pel g. vodija Tomo Zupan ob strežbi Brezniških dveh bogoslovcev gg. Ivana Legat in Pristov. Na mislečega domoljuba je bilo nenavadnega vtisa to blago in razumnu sočutje priprostega tukajšnjega dobrega ljudstva: ker bila je današnja pač zadnja slovesna molitev, ki jo je zglasovala sv. cerkev po najbližem sorodstvu največega naših pevcev. — Mili Bog pa naj podeli Alenki Prešernovi, ki smo jej moleč ob pogrebu in ob 8. dnevu skazovali zadnjih naših časti, svoj ljubi večni mir!
— (Dijaška veselica.) Iz Kamnika se nam piše: Kakor se je že poročalo, prirede slovenski višjegimnazijci v nedeljo dne 23. t. m. v Kamniku veliko občedijaško slavnost v korist Prešernovega spomenika. Na obširnem vsporedu bode slavnostna maša, vrtna ljudska veselica s telovadbo, godbo in petjem, na večer sijajen koncert z uprizor-jenjem na novo dramatizovanega »Krsta pri Savici" in plesom. V Prešernovem »Krstu pri Savici" igrala bode svečenico Bogomilo prva dramatičua umetnica Ljubljanska, gospa Z Zvonarjeva. Klasičen kostum priredila ti bode gospa navlašč za to ulogo po sliki Jan. Šubica, priobčeni v »Dun. Zvonu". Izvestno bode izreden užitek, ko se bodo vrstili pred očmi gledalcev pomembni in veleganljivi prizori iz tako važne dobe zgodovine slovenske: boj umirajočega poganstva z zmagovitim krščanstvom. — Kamničani in okolica se za to slavnost živo zanimajo in izvestno jo poseti tudi lepo število Ljubljančanov. Podrobnejši vspored o priliki.
— (Kome vaje pri Celji.) Nadvojvoda Albreht bode se udeležil konečuih vaj tretjega voja pri Celji. Stanoval bode s svojim spremstvom v Teharjih.
— (V Št. Juriji pri Kranji) je umrl 13. t. m. tudi izven Kranjske znani posestnik gospod Matija Golob v 79. letu dobe svoje.
— (Zdravstveno stanje v Lj u bij an i.) Od 2. do 8. avgusta t. i. bilo je v Ljubljani 20 novorojencev iu 20 inriičev, katerih jeden je umri za škrlatico. 4 za jetiko in 15 za raznim drugimi boleznimi. Za infekcijozniini boleznimi je bilo bolnih v tem času o oseb, in sicer 3 za škrlatico, 4 pa za oslovskim kašljem.
— (Naše pošte.) Naročnik našega lista v Kantanaru v Istri nam piše: Mnogokrat sem Vam že hotel potožiti, kako neredno mi dohaja »Slov. Narod". List n. pr. od ponedeljka pride sera se le v sredo opoludne in to direktno iz Divače. Dvakrat morebiti v mesecu ga dobim v torek opoludne. Najbrže se bavi poprej kakova poštna oseba ž njim in ko ga prebavi — brezplačno — potem ga še le pravemu adresatu pošlje — kar bi ne smelo biti. Kdor hoče čitati, naj se naroči in plača. Toliko sem Vam hotel sporočiti, ker to mi traje že 3 mesece.
— (Poletna veselica narodne čitalnice v Kranji.) Opozarjamo še jedenkrat domoljubno občinstvo ua veselico, katero priredi Kraujska čitalnica pojutranjem, nedeljo lb\ t. m. Zanimivi vspored priobčili smo že v sredo. Ker sodeluje iz posebne prijaznosti tudi kvartet Ljubljanskih pevcev in oddelek vojaške godbe, se je nadejati, da se pridruži mnogo drugih Ljubljanskih domoljubov, da pohite v nedeljo v prijazni Kranj, ki se zadnja leta malo preveč zanemarja od strani društev in domoljubov Ljubljanskih, akopram je železniška zveza ugodna in izlet v Kranj prav prijeten.
— (Železnica Ce 1 j e-V ele n j e.) Politični ogled proge Celje-Velenje vršil se bode 20. do 22. t. m. Potem oBtaue še proga Šoštanj-Velenje. Pred nekaterimi dnevi ogledal je deželni glavar grof VVurmbrand progo, z njim bila Bta deželni odbornik grof Attems in deželni železniški vodja VVurmb.
— (Iz Žužemberka) nam javlja uaš poročevalec, da bode dno 30. t. m. v prostorih „ Bralnega društvu" UBtanovni shod podružnice c. kr. kmetijski' družbe, na kateri Be vabijo vsi udje in prijatelji društva.
— (Mrtvo truplo) pogrešanega uradnega sluge Franca Končana, ki je zginol v Celji 10. maja
potegnili bo baje pri Brežicah iz Save. Tako se telegrafuje iz Celja nekemu (iraškemu listu. Nam ae zdi vest malo neverojetna.
— (Železnica Zader-Kuiu.) Povsod se gradijo železnice, samo severna Dalmacija je še vedno brez nje. Trgovinska zbornica Zaderska predložila je zopet spomenico trgovinskemu ministerstvu, v kateri poudarja z gospodarskega stališča, kako velika je nujnost, da se Že vender zgradi Železnica iz Zadra v Knin, katero je državni zbor votiral že pred 25 leti.
— (Župnik K n e i p p ,) čegar zdravilna metoda ima tudi v nas mnogo privržencev, izdaja poljudno pisano in primerno ilustrovano knjigo o načinu po njem izumljenega zdravljenja. Knjiga izšla bode v mesečnih zvezkih po 4 pole obsežnih in je naslovljena: „Volka- und Gesuudheitslehre. Ein Leitfaden fiir Gesunde und Krauke." Vsak zvezek velja 36 kr. iu se dobiva v knjigotržuici J. Giontinija v Ljubljani.
— Očeta umoril je) v Kloštru pri t'i|urgjeveu ua Hrvatskem 23letni oženjeni Ivo Ma-taranec, oče jednega otroka. Živel je že več let v prepiru z očetom, odkar mu je namreč ie-ta izročil domačijo. Oče hotel je še vedno kaj govoriti glede gospodarstva, kar pa sinu m bilo po volji. Te dni sprla sta se znova zaradi prodaje nekaterih prašičev. Oče odšel je od doma, da proda prašiče. Sin, to doznavši, hitel je za njim oborožen s sekiro m ga je napadel na cesti. Usekal ga je z ostrino sekire po glavi, da mu je popolnoma preklal lobanjo, potem ga pa je udaril še jedenkrat. Opral ie sekiro, gnal prašiče domov, potem pa Šel v Gjurgjevac in se ovadil bhiti sodišču.
— (Samomorilec.) V Gradci skočil je te dni neki mož v Muro zapustivdi pod mostom klobuk in dežnik. Sjioznali so te stvari kot lastnino nekega strojarskega pomočnika Jožefa Gor j upa iz Železoi-kov. Samomorilec bil je delj časa v bolnišnici.
— (Razpis službe.) V Begunjah pri Ua-kcku izpraznjena je .služba učiteljice. Plača 450 gld. (definitivno) oziroma 360 gld, (začasno), poleg tega prosto stanovanje. Pojasnila dobe se pri šolskem vodstvu.
Telegrami ,.Slovenskemu Narodu":
Budimpešta 18. avgusta. Knez Dol-garski odpeljal se je danes opolddne v Bolgarijo.
Zurich. 13. avgusta. Kralj srbski do.šel danes z Dunajskim brzovlakorn. Oče Milan dočakal ga je v Wadensweilu, odkoder sta se podala k Viervvaldstadtskem jezeru.
Pariz 13. avgusta. Kralj grški vsprejel popolndne Ribota in se podal za njim na vabilo Carnota v Fontainebleau.
Pariz 1.8. avgusta. Veliki knez Aleksij odpeljal se danes zjutraj. Na kolodvoru sešlo se nad 2000 oseb, ki so živahno pozdravljali velicega kneza.
London 1 3 avgusta. Reuterjevo poročilo: Manipurskd Senaputi in Tonga general obešena. Navzočim velika množica ljudstva, posebno žensk. Vse vršilo se brez neredov.
Dunaj 14. avgusta. Primera dohodkov avstrijskih državnih železnic za čas od 1. julija 1890 do konca junija 1891 na podlagi krajcarskega pojasnega tarifa z dohodki jednake dobe prejšnjeiia leta kaže, da se je pomnožilo število vozečih se oseb za 9 milijonov in vsota Skupnih dohodkov se je pomnožila za 167.213 goldinarjev. Ako se ne ozira na izredni promet ob času Pariške razstave, kaže se letni dorastek v jednoletni dobi krajcarskega pojas-nega tarifa, in sicer pri Številu oseb pa 43Va°/o pri dohodkih za bizu 3°/0.
Razne vesti
* (Nova tele grafična zveza mej Nemčijo in Anglijo i Tvrdka Siemens Brothers dovršila je uovo telegrafiftno podmorsko zvezo mej Nemčijo in Anglijo 1'rve brzojavke odposlale bo bo nemškemu cesarju iu kraljici angleški.
* (Samomor v ječi.) V (iradci obesil seje 221etni kaznjenec Anton K. pouoči v jetuišnici z jermenom. Bil je s štirimi tovariši v jedni celi in je počakal, da so zaspali vsi. Potem si je zveza) nogi b vrvico da ne bi z brcanjem zbudil tovarišev in se obesil z jermenom  jednega njegovih tovarišev.
* (Veliki gozdni požari.) V Francoskem departemeotu V.iru zanetil se je velik gozdni požar. Gori kakih 1200 hektarov gozda.
* (Goreč voz sena.) Blizu Dunaja peljal je kmetic voz sena in zaspal na vozu. Na poti začelo je Beno goreti in se je voznik, katerega je zbudil drugi kmet, komaj rešil. Splafieni konji begali so z gorečim vozom po cesti in se hudo oigali. Le težko so jih ustavili in spregli. V pol ure ni bilo od sena in voza več druzega sledu, nego železna okovina voza, vse drugo zgorelo je popolnoma.
* (Strela udarila je) v Bade askem Scbvrarzvraldu v neko hišo, kjer je bilo v sobi več oseb. Jedna deklica, ki je sedela pri mizi, bila je takoj mrtva, dva delavca pa omamljena. Imela sta obraze popolnoma črne in ležala kot mrtva, vender se je posrečilo ju zopet oživeti. Vender pa sta še hudo bolna vsled poškodovanja po streli.
* (Ponesrečen hribolazec.) Neki mladi Šved, imenom Hour, hotel je ua vrh Dole v Jura-gorovji. Cisto sam hotel je po neki nenavadni poti do vrha, a padel je nad 200 metrov globoko in so ga našli mrtvega z razbito glavo.
* (Dobre barve.) Primerjanje in poskušnja sta dokazali, da so patentovane in vremenu kljubujoče mineralne barve za fasade iz tovarne g. Ludo vika C h rista v Lincu ob D. najboljše izmed vseh barv te vrste. Ni vreme ni starost teh barv ne pohabi in ker bo lepe in dajo zgradbam zelo elegantno obliko, priporočamo jih hišnim posestnikom kar najtopljeje.
* (Sreča v nesreči.) V Luzernu vozila se je družba Angležev, 3 gospe in 3 gospodje po reki Reuss. Pri iztoku deroče reke zadela le ladija ob železni most iu Be razbila. Vseh 6 oseb prijelo se je krčevito Železnih stebrov ter so jih tako mogli rešiti gotove smrti.
* (Nesreča.) V fužinah v Uimoucourtu pri Chaumontu na Francoskem počil je parni kotel in je bilo ranjenih 11 delavcev, od katerih jih je 6 umrlo kmalu, dva pa tekom noči. Pet izmej ponesrečenih je oženjenib in imajo skupaj 31 otrok, ki so izgubili reditelje.
* (Velik požar) uničil je uajvečji in najlepši del glavnega mesta Orelske guberuije Brjansk, ki šteje 12.000 prebivalcev.
* (Zmešnjava v cirkusu.) V Aschlandu v državi Ohio v severni Ameriki nastala je moj hudim viharjem grozna zmešnjava v cirkusu. Več oseb bilo je zmečkamh in mnogo ranjenih. Divje zverine pobegnile so iz zverinjaka
Z» tnaiijo pomito, r.olečine udov, protinske ie revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se z gotovim uspehom ozdravijo z Moll-ovira „ Francoskim žganj om" Steklenica stanu 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tucblanbeu 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (4 — 10)
— (l*r«*l»avn<» vino) Karla B r e y in o s s e r j a je
gotovo najizbornejšo sredstvo proti motitvain v prebavlje-nji ali zapekam, k.ijfi to virio ju ukusno in ne škodi nikdar, kar so v mnogoin-ojnih dopisih potrdili najodličnojši zdravniki, Steklenica srednje velikosti velja 1 gld., velika steklenica pa 2 gld. 50 kr. - Dobiva se pa pri g. Mr. F. Karlu H r e y m e a se rj u, dvornemu lekarju v lirik senu ua Tirolskem.
s- Aoatberioova ustna voda in zobni prašek a
ohrani usta, krepča  čeljustno  meso   ter odpravlja slabo sapo iz ust.
Jedna steklenica ustne vode volja 40 kr.; jedna škatlja zobnega   praška 20  kr. \  12 steklenic 4 gid.;  12 fikatelj samo Z gld. (81 — 101)
Lekarna Piccoli, ..pri angelju", v Ljubljani, Dunajska cesta.
Naročila se izvršujejo z obratno pošto proti povzetju zneska.
tt*>>>**i Tli T T T 1 1111 IT Ili ■Hitar
„LJUBLJANSKI ZVON"
stoji
za vse leto 4 gld. 60 kr. ; za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Listnica uredništva:
(iosp. F  K. v Beljaku? Upamo, da ste sprejeli
ponlauo.
(iosp. J. S. v Dragi: No zamorite, da še nesmo spoluili obljube, /.godi se gotovo prihodnje dni.
(Josp. L. J. v /. agorj i: Vaši želji zalihog no moremo ustreči. Zakaj, zvedeli  bodote, če Vam še ni znano.
Zahvala.
Tukajšnji p n. gospodje blagovolili so darovati o sklepu Šolskega leta vsoto 18 gld. .'50 kr., da so obdaruje najpridnejša šolska mladina V imenu obdarovan cev zahvaljuje se jim najprosrčnejo
> odtttvo ljudMke nol«t.
V Ribnici, dne h. avgusta 1891.
Zalivala.
1'odpisani dovoljuje si v imenu dijakov velikola&ko-nbniskih izrekati najprisrčncjSo zahvalo: gospej Emi Javo rok, gospicam Ivanki Hui'. ovar, Amaliji št n i m, Pavli \Volfling, gospodu o. kr. notarju Janku (• I o b oč n i k u in gospodom c. kr uradnikom za blagovoljno sodelovanje; gospodu C, kr. okr. sodniku Danijelu Š u f-1 aj u in gospodu županu Matiji Hočevarju, ter vsem p n. udeležencem iz Ljubljane, Ribnice, Sodražice, Blok itd. M naklonjenost ter mnogobrojno udeležbo.
Velike Lašče, dne 1. avgusta 1891,
Ivan Starec, vsoučili&čnik.
Zahvala.
Loterija društva Postojinskih   prostovoljnih ognje-
8ascev v 9. dan t. m. je v vsakem oziru zelo sijajno izpala. ohodkov bilo je blizo 250 gld. Vsekako je to jasen dokaz, da ima društvo mnogo velikodušnih dobrotnikov in podpornikov, ki vedo ceniti veliko korist ognjegascev. Prav
Erijetno dollnost izpolnnjem, da v imenu društva vse one, oji so na katerikoli način pripomogli k tako sijajnemn uspeha loterije, posebno gg, pevcem tukajšnje čitalnice za krasno petje, gospoda kapelniku domače godbe za spretno vodstvo, onim trem gospodom domačinom sedaj na tujem bivajočim za velikodušne darove, vsem darovateljem dobitkov in sploh vsemu občinstvu naj topleje zahvaljujem ter ob jednem udano prosim, da blago voh'- svojo velikodušno naklonjenost ohraniti društvu tudi v prihodnje. Po stoj ina, dne 12. avgusta 1891.
Miit IJtt Petrih, načelnik.
———        TllJCl:
13. avgusta.
Pri Miftll*i: Vitez Rehn, Heskv, Mihitsch, Barton, Keil, Ulman, Elsner, Illek, Tromler, Fischer z Dnnaja. — Stalzer iz Kočevja. — Freund iz Berolina. — Schink iz Zagorja. — Kasseger iz Pulja. — Arko iz Ribnice. — Dr. Kladva iz Ilirske Bistrice. — Wieđer iz Gradca. — Keuioh, Montanelli, Schoffenhauser,   Frudion, Caligarich iz Trsta.
Pri Hlnna t Vitez Falke pl. Lilienstoin, Goldhame«*, Jakrvvitsch, Reutman, Masaor, Humor, Perschak z Dunaja. Hudovernik iz  Kranjsko gore. — Boncelj u Železnikov .
— Prevender, dr. Maver iz Zagreba. — Piccoli, Ipovvitz iz Trsta. — Ružička iz Gorice. — Vojvoda Wilrtemberg iz Gradca. — Pl. Eckhardt iz Pulja. — Pauser iz Nov ega mesta. — Grašek iz  Kamnika.  —  Mattersdorfer z Reke.
Pri av*tr1|Mkt*m cesarji: Ruzička, Daldobio, llolik, Marandnzzi s Dunaja.
Pri bavarskem dvoru: Eppich iz Kleč. — Krke: iz Inomosta.
Pri Jasnem kolodvora: Trautsoh, Schw.mda z Dunaja. — Jeglič ■ Notranjskega. — VValter iz Gradca. — Fatur z Reke. — Lčisching, Flucher iz Maribora.
Umrli »o v IJultlJaiil:
12. avgusta: Robert in Anton Dossillo, (v sili krščena) trgovčeva sinova,       ure, Tržaška cesta št. 6, oalabljenjo.
13. avgusta: Andrej Felt'er, dninir, 33 let, Poljanski nasip št. 50, carciuonia ventriculi,
14. avgusta: Ana AnžiČ, posestniku va hči, 3 leta, Poljanska cesta št.       largvugitis croupoca.
V deželni bolnici: 11. avgusta: Marija  llrovat, gostija, 49 let, jetika. 12 avgusta: Primož Hubad, gostač, 63 let, marasmus.
— Fran Maček, kamnosek, 58 let, jetika.
13. avgusta: Ivan Molk, črevljar, 28 let, jetika*
Meteorologično poročilo.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
tat >• cA	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	737 1 mm. 7355 mm. 736'8 mm.	160° C 26 0« C 198° C	brezv. si. zah. si. zah.	megla jasno d. jas	13 50aa. dežja,
Srednja temperatura 20*6°, za 1*2° nad normaloni.
ZDuLiriaJslsa borza
dne 14. avgusta t. 1.
iIivirno telegratično poročilo.,
včeraj — dan. ■
Papiru« renta.....gld.  9220 — ^la.  92 2"»
Srebrna renta.....,     92 25 —   ,    92 10
Zlata renta.......11175 —„ 111-75
5°/, marčna ranta  ....     „   10230 —    „ 10230
Akcije narodno banko p 1026'— —   „ 1021'—
Kreditnu akcije .     „   269 25 —   ,   285 23
London.......,    11810 —   .   118 05
Srebro........»    —*— —   r    —'—
Napol.......... 9-41'/, —   .      9 40
C. kr. cekini....... .V61 —   ,      5 61
Nomiko marke.....„     5810 —   ,     58 05
4<»/0 državne srečke iz I, 1854      250 gld. 135 gld. 60 kr.
Državne »ročke iz I. 1864 100   , 180 „   -- ,
Ogerska zlata renta 4°/........ 103 „   85 „
Ogerska papirna rotita 5°,'0...... 101 r   50 t
Dunava rog. srečke 5%  ...    100 gld. 120 „   BO „
Zomlj. obč. avstr. 4' ,"/„ zlati zant. listi .   . 115 n   — ,
Kreditne »ročke......100 gld 188 ,    — ,
Rudolfovu »rečke..... 10   n      20 „   — „
Akcijo anglo-avstr. banke   .   .    120   . 155 ,   — ,
Tramway-dniSt. v«^lj. 170 gld. a. v. 224 a —
t
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest o smrt i svojoga preljubljonega očeta, oziroma brata, tasta in starega očeta, gospoda
MATIJE GOLOBA
ki je danes zjutraj ob uri po  dolgi bolezni,
previden večkrat s svetimi zakramenti za umirajoče, v 79. letu svojo starosti v Oospodu zaspal.
Pogreb bode v soboto dno 15. avgusta ob 4. uri popoludne.
Sv. maše brale so bodo v tukajšnji farni < orkvi.
Predrazega ranjkega priporočamo v blag spomin in molitev.
Šentjur, dne 13. avgusta 18U1.
(680)
Josip Golob, sin. — Marija, om. Raslnger, Amalija, om. Pesdl6, Alojzija, om. Robid, Antonija Golob, Frančiška um. Svetlo, Angola Golob, hčere. Katarina flporn, sestra. Mihael Raalngor Ivan Peidld, Ivan Robl6, Anton Svetlo, zetje — Marija Oolob roj. Pedrekar, sinaba
GLAVNO SKLADIŠTE
najboljše zdravilne in onveiujoče pijace.
ki se je vedno dobro obnesla pri želodčnih in črevnih boleznih, pri boleznih ledic in mehurja in jo priporočajo najprvi zdravniki kot bistveno podpiralno ■redntvo pri Kar-lovovarSkih Hdravljenjlli in zdravljenji po rabi teh toplic. (5—5)
Ljubljana, Špitalske ulice štev. 10.
Sinki™ ArmllP" svinčniki, jermena OUiftUU UIUUJC . Ea knjige, nosila za knjige, držala, čkatljiee zaperesa, žepni noži, pisalci, kleja. lieneno oro«l|e za rlNiinJe :
risalnice, trikotniki, ravnila itd.; kreda, progasti listi, beležnice, palete, zvezki za prepa-racije, rigala, ritmiki, skrilove deščice, pisne mape, pisni papir, šolski tobolci, šolska tinta, mapa za sveske, tuš, risalni skladki, risalni brisači, risalni papir, plovci, držala za svinčnike, hranjevalci sa svinčnike, ostrila sa sviuč-nike in za pisalce. (456—11)
Prit 1W» Ini JTJpjIr. kateri se zlože
* OwOvaiBl Z Vež & I jz posameznih voznih listkov, BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBSSBSSl kakor kdo za vsako evropsko in neevropsko železnico ali parobrodno črto, po jako znižani ceni, 45 dnij veljavni, sedanjemu naprednemuu času najpripravnejši potovalni listki dobivajo se v JOSIPA. PAVLIN-a mejnarodnl potovalni pisarni v LJubljani, t'ena Ljubljana-Dunaj in nazaj 12 gld. in več. Pojasnila iu programe dobiti je vsaki čas zastonj. (603-6)
Največja zaloga
šivalnih strojev
I&& JAXa
i.jni.i (»■■».
Nizke oene. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari ntrojl ae zamenjavajo. — Popravki ne Izdelajo hitro, dobro ln (21)        ceneno. (47.',)
poSiljajo se
zastonj in
franko vani.
£4Cf&
LEICHTLOS LICHER;j<?ACAO
■AusiiK   ■••   1K°  ^00 TAS^fc/?4jfihrl>,iFt •
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
stenice, bolhe, ščurke,  mole, mahe, mravljince, preildke, ptlčne crviće, sploii vse žuželke skoraj nenaravno hitro iu gotovo tako,  da od žuželkine* zalege ne ostane nobenega sleda.
Travi prašek se dobiva v prodajalnicl pri
•i. ANI>fc.l.-ii,
,.|>iH črnem pusu** 13, Husova (Dominikanska) ulice 13,
tt aPRjnkOrZ. V LJubljani pri Albino Slioarjl, trgovcu na Dunajskej cesti št. Zalogo na deželi inmjo tam,  kjer so naznanjene po pla..aiib. (33h—9)
Učenec
15 let star, kateri ima veselje do trgovine, ume dobro ra-čuniti ter je slovenskega in nemškega jezika zmožen, — vnprejme se, če tudi od ubogih stari&ev, tul*o| v pro-dajalnleo a meHaiilm blagom Iriinu Ker. A en-ti v Ljutomeru. — 1)
IV u j 1» O IJ A e *•** o đ m t v o
Prebavno vino
(Vinum digcHtivum Broym«'hh«'r)
iz  knezoškofijske  dvorne lekarne v Hriksenn
Mr. F. C Brevmesserja
je najboljie in najslgurnejie sredstvo,
da se hitro lečijo vsakovrstne motltvo pre-bavljanja ali zapeka.
Cena velike steklenice z navodilom za porabo 1 gld.  Dobiva se v lekarni gosp, J. Svobode v LJubljani. (505—8)
s n |> o 1 n i že I o d o c
Malaga - sekt ix 1876. 1.
1 steklenica gld. 150,       steklenice gld. —*80
Zdravilni malaga-sekt iz 1862.1.
I steklenica gld. 2'ftO, V, steklenice gld. 180
Zlatoblisčeči malaga
1 steklenica gld. 2' — . ' t steklenice gld. I 10, i/, zaloge
španjske veletržnice Vinador
za   katerega   vina   priNtiiONt   in   i>l»orut»Mt  M jamči, dobiva se pri gospodu (854 —4)
.los. Sv obodi. lekarjUi
Zahvala in priporočilo.
Povodom premestitve KONtilni^nrNkeKa ol»rta \i Hrojaškili ulit- nt. 1
"V   1 ..illjLrSU^j«''^*« - Št. 3
izrekam »Ihv. p n občinstvu svojo .-jajtoplejo za-hvalo KM dosedai mi i/kazano naklonjenost, za^otov-
l•-••..!• da su bodeni trudil, kakor došedaj, postrooi svojini gostom k.o- bode v moji modi t dobrim vinom in Bvealm Koalerfevlm muronim pivom. Vabeć k mnogobrojnomu obisku se priporočam
/. odličnim spoštovanjem
(661 — 3)
V Ljubljani, dut
Valentin Pogačnik
gostilničar.
avgusta 1891.
••ve
Izjava.
Nasproti pojasnilu z dne 10. t. m. zaradi mojih inseratov v „Slov Nar." 8« mi ogovarja, da nimam na prodaj usnja lastnega izdelka. Po mojih mislih je vse jedno, je-li se izdeluje usnje v lastili tovarni ali v tovarni, katero je kdo vzel v najem in kjer plačuje za svoja naročila ter tudi daje sam vso surove kože. Ravno tako dela tudi gospod Mally in to na onem in istem kraju, kakor jaz, a le z vrlinim usnjem (Ohorleder.) — Res pa je, da kupujem tudi že izdelano usnje ako mi ugaja cena, a to stori tudi vsak drugi trgovec.
Ne umejem pa, kako so moreta primerjati Tomer in Hlebš onim drugim gospodom, ki so res tovarnarji, ki delajo na veliko in bi teh dveh možakov ne mogli rabiti niti kot dobre pomočnike. Ta dva, akopram se štejeta za strojarje, kupujeta svojo zalogo drugod in sicer posamne kože, jih razko-sarita in potem prodajata na trgu, kar pa izdelata vrhnjega usnja sama z lastnimi rokami, to ni imeti za strojarsko delo. Pri malih studencih namakata po nekoliko kož, a kadar je suša, pričakujeta dežja — da se Rog usmili !
Vzdržuje vse kar sem trdil, vabim slavno občinstvo, da se osobno o.svedoči v moje robe vrednosti in o cenah.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1801.
(6.s:i)
Jos. Seunig.
■1   ■  i   *   m   h   h  m   1 I ■
Zaloga piva v Ljubljani prve Graške delniške pivovarne
združeni pivovarni
Schreiner v Gradci in Hold v Puntigamu
je pri (178-28)
M. Zoppitsch-u
3Colod.Tror©3re -u.li.ee g»t. 24b pritlične
kateri ima v svoji mestni in tranzitni ledenici v Ljubljani po nizki tovarniški ceni nu prodaj v sodčkih tu steklenicah
najboljše vrste vedno svežega piva
iz zgoraj imenovanih pivovarn ter poftiha mestnim kupovalcem piva tudi potrebni led na dom brez vseh stroškov. :JfW~ Na. vprašanja odgovarja točno ln frankovano.
Mmwm_ m 11 m ■ ■ » i mu m.
Velik živinski semenj!
Ker je /ivinska bolezen v okraju Zatiškeni popolnoma pojenjala, dovolilo Jcfc slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Litiji,  da bode
živinski semenj v Zatičini
Županstvo Št. Vid pri Zatičini
dne 13. avgusta 1891. (677—1) Kovač, župan
J» »♦*     «f. »K *t» **»     -«■*• -K     »V »*•     ***•     «^fcr<sW^sW^a.sifc. *T
<v. ■■■     ■■■     ■■-     ■■■     ■■-     -.^ .,-1.' ^
0 -
4
•j
-I
-V
4* K
Zahvala in priporočilo.
ZativRtjiij.'1 noji p. n. n;»roćniko za iiaklniijonosl, katero so izkazovali ranjkemu mojemu soprogu, javl|;un ob j.-ihicm. da sem izrodila svoj obrt gospodo
kateri si bodo prizadeval. ndoHati ffssm lovske potrebo po najnižjih oeoab.
V l.jo h I j an i. It avjiusta ls;>l
zahtevam  ter  priporoea svoje
Ivana Dimic.
>
> > >
>
R-»► i>
r
> »► B-
»■
!► >
i|. 's^Jf^s^-'ij. ij. SJi'.j; ij. ij. ij. -+. .t- v .r       y ij. y t y
Za lovsko sezono.
Ker som prevzel od gospa Ivane Dlmlo
pusharski obrt
prosim vse p. n. gospode naročnike, da mi ohranijo naklonjonoBt, katoro so izkazovali moji prednici, zagotavljajo jih, da se hodeni trudil zadoSčati njih zahtevam v vsakem oziru. Sposohnost mojo potrjujojo Hvedočhe o dolgoletnem služhovauji pri najholjfiih firmah
Priporočam torej |> n ^or-podom lovooin in pnj;iti»lji'm lova /,;i lovsko sesono vsakovrstne puške iloluo i/.sireljonc in solidno izdelane po najnižjih cenah ter jih opozarjam na pnfike za kroglje iz lastnega izdelka. Tudi vsakovrstnega streliva imam mnogo v zalogi ter izdelujem vse poprave po Dajnisjin cenah.
Slavnemu ohčinstvu priporoča se v miiogohrojna naroČila s Oiflicuiiii spostovanji-iTi
1 ^ i- ti ii   |^ne v «■• i U , (678-1)
cenen
t dobrimi spričevali, 14 l«-t starega, ki ima veselje do kupčije, »prejme t«k«»| v dvojo trgovino z različnim
™i*)m M. Briloj na Vrhniki.
ifepanj^Vce^ja   veletrštva   z vinom
„VINADOR"
kakor:
iiialag-a. uiadejra. slierry lt<l.
dobivajo se v IJublJnni pri gospodu
H. Li. W cnxel-nu.
trg-ott-irLU. z <3.olilKa,tesa.na.l.
% kozurclli topijo se VinadorNlin vina v kavarni „l»ri Slonu«*« (353—4)
•JjsjT" Paziti je na varnostno znamko in na ime Vinador, kajti garantuje se le za takega blaga pristnost in izbornost.
Paleiilovaiic in nc|»o&ko<l-lji«e |m> vr<km< aiii
o<l li kovane /. f':*i i in i sv«>li-
n|»mi n.t r azNtH. ali :
(liUd Budejevice 1889 r   H Gradec 1890 UlllU Line 1889.
barve
t velikimi liliji si'4-lM'lli mi   HI r!
sv«--       || i! I i ii pim i:   III U
Line 1885 VVels 1888 Koionj 1889.
Ludvika Christ-a
v Lincu ob Donavi.
T«* l»arv<" no iij.)I.o|j-.<>. im|tr|»e*ne|e lu in»i<'«'n.'j<- Mr«>«lHtVii ma likanje zlriovin, no ri'in j«- o«l .»Ijnulili harv ler Me ne izpre-mene uili Ne poliuhijo |»o vremenu. nex« oNlane|«> \rdim |e«luake, a ker n» porozne, ni 111 m moei preeenlll i z 2«lravr4tveu<»ua Nta-1Im£m. — 4'eitiKi. prospekti, izpričevala lu UKorei <lol»e Ne zaNt<iu| In frnukovaiio. — /.uboj /i» poNkiiNii,<» I »(lil. «'»«> kr.    (829 —10)
Zastop za K:ra,njslco:
F. P. Vidic & Co. v Ljubljani.
V; f
Pr poi.lcke
^ J t) o
-        Popravil i
Mikusch
puškar
v Borovljah (Ferlach) na Koroikem
izdeluje in prodaja vsakovrstne nove pnNke in revolverje ter me lovske priprave« patrone ter drugo streljivo po najnižjih cenah. — Puške ho vse pre-•HkiiNene na ces. kr. izkušavaliftči ter zsznamenovane z znamko tega zavoda. (175—47)
Za Izbornost blaga Jamci iz del o vatel j. Stare puške popravljajo se cono. Ceniki pošiljajo ae brezplačno.
K ARO L TI LL, Ljubljana, Špitalske ulice 10.	
Svinčniki iz tovarnic: L. C. Hardmuth & Comp. v Budejovicah; A. VV. Faber v Parizu, za dijake, risarje, arhitekte, stenografe, mizarje, gozdarje in za urade; svinčniki za kopiranje in za umetnike; pastelni svinčniki in taki za skladišča, železnice in uredništva. Svinčniki za listnice.	Peresa iz tovarnic: Karot Kuhn & Comp. na Dunaji; D. Llonhardt & Comp. v Birming-hamu; F. Soennecken v Bonnu; potem Klapsova, Grainerjeva, Rasnerjeva, av-strija, knjižna, korespond., konkordija. Št. Jurij, ženska, stenografska, risalna, ničla, Dunav in aluminijska peresa.
Pismeni papir super-fini ministerski, izborno fini ministarski, fino-fini za urade (surogat narejen brez les&), srednje fini za urade, navadni za urade, super-fini dokumentni papir in konceptni, plavkasti konceptni papir (surogat, narejen brez lesa); fino melirani konceptni papir, japonskega dokumentnega papirja imitacija, tanki pergament ni zavoj ni  papir, pergament za ukuhnine, steklenasti in gladilni papir.	Tinta najboljše vrste:  tankotekoča kopirna tinta   za   pisarnice,   Pariška kopirna tinta, vijolasta ali črna, intenzivno črna tinta (za pisarne),  izborno  tina črna univerzalna tinta, dobličeva tinta, cesarska, antracenska, al izuri nova in av-tografska tinta in posnemovalna tinta za hektogrnfe. (456—11)
rt
Otvoritev gostilnice.
Podpisanka naznanjam slavnemu p. n občinstvu, da sem prevzela
gostilnico ob Savskem mostu
ter obećam, <Ih bodem skrbela za dobro vino, sveže pivo dobre in cenene jedi in pazno postrežbo
Ker je <>'! postaje CrnuSke do imenovane gostilnice le kakih 10 minut hodA, prištevati je to najpripravnejšim letoviščem v bližini Ljubljanski.
Obilnega obiska prose«! priporoča se s odličnim spoštovanjem
1 v n ii i\   X 3t j o.
(648—8)
V'
ANDR. DRUŠKOVIČ
trgovec z železnino Mestni trg 10 LJUBLJANA Mestni trg 10
priporoča svojo Toogratto zalego
štedilnikov, nagrobnih križev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa i. t. d.,
m|»loll   VM'Klt   v   tO   HlroliO   s {»U«l li j i »*•» -o ii lilija.
Jt ine (416—15)
vodne pile in žage
zii kojih izbornost se jamči, po najnižji ceni
i in mu n m s
dobe se ceilflto pri
J. S. BENEDIKT-u v Ljubljani.
(5'2*2—y)
Vsi stroji za kmetijstvo in vinstvo!
Plugi, brane, njivni valarji, sejalnice, stroji za košnjo, obračalnice za seno, konjske zobače, stiskalnice za seno, mlatiliilce. vlaćilnice, lokomobili, trijeri, čistilnice za žito, robkalnice za koruzo, rtdssiliilce »a
krinu, mlini za phanje, rezilniki za repo, mečkalnice za sadje, stiskalnice za sadje, mcrkaliiicr /.« <; i-<»z<l jj«-. viitMkc* Nli-Mkitliiicc, oljne *tlNk»liii«»«s peronosporu i uparaii. stroji za lupljenje sadja, aparati za sušenje sadja in sočivja, vliiNko N«'Mi«Ini«*€N kletni predmeti, sesal niče za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, živinske tehtnice, mlečni separatorji, sodne nategače, stroji za vrtanje, avtomatično uplf-vajoče stiskalnice za sladko krmo, stroji za pranje, treslice za predivo i. t. d. i. t. d.
Vw<*  i/.vrHtiio  l^<lol*»no,   p<>  n.i|iii/Jili   tuvariiišlnli couah.
! Jamstvo, ugodni plačilni pogoji, čas za poskušnjo '
Tovarna za kmetijske in vinske stroje llM Praterstrasse 78. IG. HEILER, Dunaj II., Praterstrasse 78.
Komito iluMl ru\ it ni. 144 utrnili J iiio.ni ceulkl v iieu»»£luJ, ltatlljau&£lni lik »1ovauN*lui /.HNluiiJ lu Iruuku. (184 — l.'l)
Solld.xa.e, zastopstva se povsod osn.-u.3ej©.
51
13
Vsak slovenski gospodar, 'i96..;1.^
**     * '   gospodarski list
„Kmetovaleo" s prilogo „Vrtnar", poSlje naj svoj naslov o. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani, katera mu dopoSlje prvo številko brezplačno in iz katere more sprevideli, da je Hat neobhodno potreben za vsakega naprednega slovenskega gospodarja. (60—36)
Pfarrer Sob. Kneipp's
Volks - Gesundheitslehre.
Ein Leitfaden (672—2)
fiir Gesunde und Kranke.
To delo izhaja v 10 mesečnih zvezkih, obsežnih po pet pol. Cena vsakemu zvezku a« kr., po pošti JIH kr. Naročila prevzema in daje na ogled prvi zvezek
J. <»ioiitiiil, knjigotržnica v Ljubljani.
Tinktura
za želodec.
(Tinctura Rhei Comp.)
lekarjn Piocolija v Izubijani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja je izdelovatelj v zabojčkih po 12 Bteklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
_(719—41)
Dr. Rose životni balsam
je nad .10 let znano, probavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztop-ljajoče
domače sredstvo.   <131—25>
Vrlika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnino je moja tu dodana, zakonito varovana varstvena znamka.
53 a«
Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske.
Tam se tudi dobi
'raško nniversalno domaće naiilo
To sredstvo pospešuje prav izhornn, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenjc in lečenjo
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skatljicali po .'15 kr. in 25 kr. To pošti 6 kr. več. Na vseh delih zavojnino je moja tu dodana zakonito varstvena znamka.
Glavna zalogra
B. FRAGNER, Praga,
It. 208-204, Mala »Irana, lekarna „pri frnem orlu". "Poštna razpofiilj atev vsak dan.'fjBB
FRAN CHRISTOPH-ov <1'""1
svetli lak za tla
je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.
Zaradi teh praktičnih lastnostlj in jednostavnoga rabi jenja se posebno pripo-1 roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh urah zopet lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnate barve) in brezbarven (ki daje samo svit). — Uzorol lakiranja ln navod rabi dobe se v vseh zalogah.
Dobiva se v LJubljani pri FRAN OHRISTOPH,
TVAKTTT T TTPITTVT A"KTNT TT izumitelj in jedini izdelovatelj pristnega 1V AT* U    Jj U UJVlVliUN JN - U.    svetlega laka za tla, l '11 Ali A & BEltOLIN.
Prostovoljna dražba. .
V nedeljo dne 23. avgusta popoludne ob
3. uri prodajam zaradi preselitve na lici mesta v II lih II lli s. štev. 53 |iri Vrllllilti po prostovoljni dražbi pod jako ugodnimi pogoji svojo
in mehanično urejenim mlinom in žago in zraven ležečimi vrti in travniki
čez 3 orale mereeimi — vse v najboljšem stanu — cenjeno na 12.000 gld. — Dalje prodajam istega dne po posameznih parcelah vsa druga k posestvu pripadajoča
zemljišča
obstoječa z okolu 18 oral gozda in 6Vi orala njiv in travnikov.
Prijateljem industrije priporočani posebno zgorajšnje posestvo, ker je poslopje izredno ugodno tudi za vsako tovarno in ima vedno delujočo vodno silo 12 konjskih sil.
Natančneji pogoji izvedti se pri c. kr. notarju na Vrhniki ali pa pri lastniku samem. . ..  . . .
(674-D Ignacij Umek.
„Pri Jožetu" v Brežicah.
t.......— — ——
i
•!
[
I k
.0.
S
I
Veleeastiti duhovščini, učiteljem in slavnemu p. n. občinstvu priporočam svojo <lol»i*0 založeno trgovino m popolnoma novim
modnim, suknenim, platnenim, volnatim blagom za ženske obleke, kurentnim blagom,
kakor tudi:
s špecerijskim, droguerijskim, kolonijalnim
in materijalnim blagom. M" Specijalitete: čaj, konjak, rum in likar _ Kupovanje vsake vrste deželnih pridelkov in jajec.
Zagotavljam vsacemu najcenejšo in poSteno postrežbo vkljub vsaki konkurenci ter k mnogobrojnemu obiskavanju uljudno vabim in se priporočam z odličnim spoštovanjem
(caa-2) Jože Kukovie.
Trgovsk pomočnik
čez 26 let star,  vojaščine  pros\ z   dobrimi spričevali, %-prtjiiic ne pod ugodnimi pogoji pri
(675-D        J. Traun-u v Ljubljani,
I r;.n inu s iti «■ * a n i m blnf{Oiii.
VVertheimova blagajnica
velikoBt fit. 3, še skoraj nova, in na pol pokrit
voz (faiton)
nov, lahek, za jednega ali dva konja, s premičnini soda-lora, sta prav bo ceni u» prodaj. — Kje, pove uprav-ni št v« i „Slovonskega Naroda". (082—1)
V AMERIKO.
—i VOŽNJI LISTKI
^ I  (I3f)—27) pri
ii t BOSeinaico - »meriNki pa-rol»ro<liii <!rn/l»i.
I Kolowratring 9 IV Weyringergasso 7"
DUNAJ.
Prospekti iu pojasnila tueno in znstonj. Najkrajše, najceneje ln najhitreje potovanje.
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
i u (270—37)
Radgonska
čista alkalična kiselica.
Glavna zaloga pri
J. LININGER-Ji
v Ljubljani. ItluiNkn cesta hi*. Hlev. O.
Prodaja po prvotnih cenah
Največja razpšiljalnica blaga t Brun
Filip Tielio«
(!•!♦ —26)
Zelny trh 21.
Radnička ulice 17.
I ...j...r i lj . proti povzetju »li prftdpliičilii : ltnitiki'01. Mikna, metrov ;t 10, r.a ci-lo mo-ko nMoko, dobre 1. .^<- nanio tflil. ft-—, l<makc>ra sukna, metrov 3 10, r.a celo moiko obleko, l>ol|« Imic nanio «ld. h-—. K: u- . .       »ukna, mutrov :t• 10. ra rrln niiiakn obleko, najtliifjie bar. o h.tmo t-M    lu 7'. Ilniaki .• . : ikii«. . tur barve, metrov J ln, aadostujoc xa nalunsko obleko, jako trajno
b.1ii1u tflii.  !»•-.
Metra 3, ».» ogrtač, v naiflneJHib barvali in blatnih vrntuti, aamo gld. •>■—. Urebeiiaato blago ta pranje (da ae amo prati, ae jamči), v uajuovcjaih iiariaili in
barvali, metrov t> 41), xa celo umik o obleko hAiiio nld   II —. Osliuirk |i in.....«k* Matf.i, eiikuui:i>vo bluK<>> k' ■<> HM prati in v iiulovitili uzurcili
metrov it-40, aa colo moiko obleko aniiio gld. 4'—. 0|crlli|nl«»   iz (Ukani'a,       či-trtink   ilolK'o,  k'1.1   1 -Ju ; rut* volna 1" ci'trtink iloltfo
llld.   4-—; populiioma črno a aviluenimi n-aami  (kaAunrski robec /a žalovanji')
ttld. 4 f)i).
C
Blago
za ženske obleke
v vneli naCinill tknnja, izvrši m h iu barvali, najnovejše iu najelecant* in'jš,. /a pomlađanako in poletno sesono 1S91/92. Za celo obleko,
dvojno širiko,
v dobri bazi 10 m gld. 3.50 v boljši bazi 10 m „ 6*— v i moj i i bazi 10 «< „ 8*— v najfinejši bazi, cista volna 10 m n 91— v velcfini bazi, Cibta volna 10 m „ 13-— francosko blago.
Črni kašmir,
saksonski izdelek, gladek,
progast ali rožast: 1   obleka  10   m, gladek
gld. 4 50. 1  obleka  10   sf, progast
gld. 5*90 do najtiii vrste.
Angleški sefiri (platno),
najnuej6e iu naj prakticneje za domače in cestne obleke. Novo!
1 cela obleka v  I a. bazi
10 SI gld. 5-50. 1 cela obleka v Ha. bazi
lo m tfld. 4-—._
Francosko blago,   Platneno blago
(satinl),
ki so sme prati, za kar se ! jamci.
Za celo obleko,
J 0 metrov: v dobri bazi   . . gld. 280 v fini bazi ....   „ 8*60 v najfinejši bazi     „   4'fiO ' v atlasasti bazi .   „   6'—
Jutni zastori,
turški   uzoroc kompletne ! dolgosti prve bazo gld. 8*60 [ druge bazo gld  2 fH).
Tuniški zastori, !
7. zlatom  pretkani, z velo- I finimi   progami   in čopi, kompletna dolgost v vseb barvah gld. 4*50.
Garnitura,
2 posteljni pregrinjali in prt iz jute. . . . gld. 8*50 ir ripsa   ...     n 450
Manilske posobne preproge
jako trajne, ostanek IO—l I tn gld. .'1.40.
kos SO  Dunajskih vatlov.
Cena kosu:
RumburJ.ko statvino platno, 5 Četttink široko gld. 6*50.
KumburAki oksford, pristne barve, la gld. 6{50.
IJuuiburSki oksford, pristne barvo Ha gld. 4\r>0.
Sifon, dobre baze, a gld. 4-50, f».r>0, 6'50 dO gl. 9 —.
Domače platno, Štiri četr-tmko ftiroko, gld. 4'.r>0, 5 četrtink gld. f»f>0.
Štefanij s ko platno, pet če-trtink široko, popolno nadomestilo 7.a platnene tkanine gld. 9'—.
Atlasasti gradi za posteljne provlako Ia gld. 8.r>0r Ua gld. 5-50.
Platneno rjuho brez sivi, komad 2 llf. dolg gld. 1.10.
Kanefas, la baze za posteljno prevlake gld. G.—.
Žensko srajce iz sifona ali močnega platna, s čipkami, li komadov gld. 8*60. iz najboljše llumburfike tkanine s nvičarsko vezenino l» komadov gld 6'—.
llustrovani modni katblogi zastonj in franko. -se na zahtevanje od vsoga blaga zastonj
— Dzorci po&ljejo in franko.
78746606
Najlepši
najceneji
otročji vozički
pn
Antonu Obrezi,
tapeciral*ji (454-13
Ljubljani, Šelenbugove ulice, 4.
BssJP' Novo, fino in močno blago. ""^PU
Vovo racijonalno zdrahi jen Je.
u
S
Vsem bolnim na živcih
so   najtoplejo   priporoča  21.  izdaja   izšlo brošure Koiunnn lVelgftiiiMnii-a
SsrUeber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. ?3
Dobiva so zastonj (ii32—9)
v lekarni J. Svobode t Ljubljani.
Spričevala znanih zdravnikov.
5
7? O.
S
o
JS^ Za zobe nepresežno
j«
I. Trnkoczy-jeva voda za usta
aromatiška, svetilna tekočina, katera ovira p oh ab ljenje zob in odpravlja zadah nst. — Velika steklenica 50 kr.
II. Trnkoczy-jev zobni prašek
je jako obljubljen in svetilen ter dela zobu blesteče bele, a .'JO kr. Navedena zdravila, za katerib izbornost jo došlo mnogo zahvalnih pisem, ima vedno sveže v zalogi ter jih razpošilja vsak dan po pošti
lekarna Tm]^6czy
poleg mestne hiše v Ljubljani.
jpsV Naročllam od zunaj zadošča se z obratno pošto. ~W
Gradec: Lekarna Ven del ina pl. Trnk6czy-ja, deželna lekarna, Sackstrasse. Dunaj : Lekarna Viktorja pl. Trnk6czy-ja, „pri sv. Frančišku", (ob jednem
kemična tovarna), V., Ilnndsthiirmstrasso 113. Dunaj: Lekarna Julija pl. Trnkoczy-ja, „pri zlatem levu", VIII., Josefstadter-
strasso 30.
Duna|: Lekarna dr. Otona pl. Trnkoczv ja, .pri Radockiji", III., Radetzkv-platz 17. (616—4)
društvo za zavarovanje na življenje, na rente in proti nezgodam
na Dunaji.
Ustanovljeno leta, lSS?.
Poroštveni zaklad av. v. . Stanje zavarovalnin 1. dne
julija 1891.......
Izplačila do 1. julija 1891
gl. 41,389.671-82
„ 204,921.639-41 „ 82,734.828-11
Zavaruje
na življenje v vseh kombinacijah, na doto in na kapital, katerega je izplačati o gotovi starosti, potem na rente in proti nezgodam.
Vojaška zavarovanja za neslužbujoce vojake sklepajo se brezplačno.
Zavarovanci dobe mimo nizko premije, katero plačujejo,  I ml I delež dobička, lu to pri vseh kombinacijiih. (<;i3—4)
Glavni zastopnik za Kranjsko:
J. J. Naglas v Ljubljani.
Starisem
(G73-1)
ki tele* dijake izročiti z« *in«*rno eeao v stanovanje, hrano, dobro odgojn ter vestno nadzorstvo, priporoča so gospodinja, katera so f.o več let skrbno in vestno trudi z vzgojo. — Veo so izvč v prodajo lulcl koiiMuiiui«*K» društvu uw i rmiroi eni liaNipii, konec Krojačkih ulic h. št. H, kjer se vsprejemajo tndi pismena vprašanja.
R ooilnici „Pri Virantn" j
:        na sv. Jakoba i rmi t
P vsprejemajo vsak dan j§
i naročila na opoldanski obod j
* (M i 11 n g h - A b o n n (mii o n t) *
t(6.r>6—-J) v gostilni in na dom. B
■♦♦«»*Ba^«BH#«BWeeBm#*BVeeBBS««BB?
P. n. slavnemu občinstvu naznanjam najnljndneje, da sem se preselil v l.Jiihl juno iu bodeni tn izvrševal
sobno slikarstvo.
Priporočam He slavnemu občinstvu v mnogobrojna naročila ter zagotovljain, da hodom vsa v to stroko spadajoča dela solidno in ceneno izvrševal.
Z odličnim spoštovanjem
Fran Ks. Starci,
slikar, na Bregu st. 2.
(fiis:i—3)
^AAAAAAAaa A s\AAiiMsAA
Naznanilo.
Podpisanec naznanjam si. občinstvu, da sem začel v   I.i ubijani.   Kongresni nI. 14
anatom ično-ortopodično
po novejšem strokovnem načinu. Potrudil se bodem vedno, postreči svojim p. u. naročnikom z dobrim blagom po najnižji ceni.
Opomnjs za čevljarje: Izdvljujcui »ne vrtite ceveljttkili /-01 iipli delov.
Vsprejmcm Jodnega učenca.
Z velespoštovanjein
(»a-«) RUDOLF VERTNIK.
►
► ► ► ►
► ►
►
Zloraba znamke Z a C h e r I i n" se vedno bolj širi. — To jc prisililo lastnika firme J. Zacherl-a na Dunaji, da je v svrho, da se naredi konec tej goljuliji, razpisal nagrado 1<)0 gld., katero izplava v gotovini onemu, Segat ovadba je prouzročila, da je bil posnemovalec sodnijsko kaznovan. — ,,Z a c h e r l i n a" — pripoznano izborno sredstvo proti vsake vrste gomazni — ni smeti zaineniti z OTUgimi praski, zakaj ,, Z ac b e r 1 in" je specijaliteta, katere ni dobiti nikjer in nikdar drugače, nego v zapečaćenih steklenicah, katere imajo varnostno znamko in podpis J. Zacherl. — Kdor torej zahteva ,,Zacherlin" in dobi kakšen drug prašek v zavitku, je prevaran. — 1'i-iMiio bla^o je dohiti: (279—10)
LJubljana: Mihael Knstner. Anton Krisper. H. b. "VVencel. Peter Lnssnik. Jan. Luckinann. Ivan Perdan. Jeglič & Leakovic. J. Klauer. Ivan Fabian. Karol Karinger, Kd. Mabr. Ferdinand Plautz. A. Šarabon. Viktor SchiO'cr. ttchnssuig & Wo"bur.  Josip Terdiua.  Josip Kordin.  Alojzij Lonček.
Postojlna:
Skofja Loka: Borovnica: Kodevje:
Vel. Lašičo: Krško:
Dvor: Hrib:
Anton Dietrich. Fran Kogoj, lledvik Fabiani. Fran Verbič. Fran Krenn. Fran Loi. Ivan Justin. Kupert Engelsberger, Anton Jngovio. Ant. Kline A. Bučar.
Idrija: Fran Kos.
Kranj: Fran Dolenc.
„ Karol Savnik.
, Vilj. Killer.
Karol Fabiani. Loi: Fran Kovač.
Kostanjevioa: Alojzij Gatsch. Litija: Lebingcr&Bergmann Mokronog;:     Anton Majcen. Vrhnika: M. Brilev.
Gor. Logatoc : Peter Hladnik.
Radovljica: Radeče:
Novo mesto: Zagorje;
Kamnik: Travnik: Črnomelj!
A. Roblek. Davorin Podlesnik. Fran Trevčnik. Adolf Panzor. Bratovska skladnima _ kimsuiiiii. društva", lvsn Miiller sen. Edin, Zanger. Fran Kovač. And. Lackner. Lud. Pers,
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o J1 i.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".