^uoak d.nr.»en -bot. nedelj in prainikov. „j «hi., ««p* s"ur,u"' Sundays .«i Holid.7.- PROSVETA -T ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE C*, (VcdhiAkl In upravnllkl proMorl: LMJ57 South Uwndale Ave. Office of Publication: ïflfiï South Lawndalo Ava. Telephone, Rockwell 4004 Cena lista je $6.00 fcntar«! m iwm< lim matur January »«, IUI. at Mm poat-offica at (Afra««, tmaaifc aa^far Ua Act of Consraa. ml Maral» im. CHICAGO, ILUPONDKIJKK, 22. MAJA (MAY 22), 19.19 Subscription |0.00 Yearly ÄTEV.—NUMIIKK 99 Acceptance for walling at special rate of poaUga provided for 1» action 1108, Act of Oct 8, 1917, authorised on Juna 14, 1018. [azgovori o utrditvi zveze med ugoslavijo in osjo Rim-Berlin Diplomatični krogi v Belgradu potrdili veti o sklenitvi dogovora glede tesnega sodelovanja Jugoslavije z Italijo in Nemčijo. Turčija obdolžena kršenja pakta Balkanske antante, ker je podpisala militaristično pogodbo z Veliko Britanijo je .KARESTA, tla maja.—Tu ¿gjo, da bosta zunanja mini-Jugoslavije in Kumunije, ki sestala v Bukarešti, raz-jaia o razveljavljenju mili-ičnih in političnih obvezno-riav llalkanske antante, ka-naj bi nadomestila ohlapna racija, ki naj bi uključevala Bolgarijo. Ta načrt je su-irala Jugoslavija in podprli Italija in Nemčija. Jugo-i ne bi na bazi tega načrta pridružila osi Kim-Berlin, bi kršila političnih obliga-udere je dala Rumuniji, Grin Turčiji. rffrad, 20. maja. — Dogo-i «ta ga sklenila knez Pa-jugoslovanski regent, in dik-Mussolini v Rimu, bo pred-iskuzije med grofom Cia-italijanskim zunanjim mi-om, in Hitlerjem, ko bo Cia-ritel v Berlin. Dogovor pred-tesnejše od noša je med »slavijo in osjo Rim-Berlin. soki diplomatični krogi so ili vest, da bo Jugoslavija ila nenapadalno in obramb-Ogodbo z Italijo, Nemčijo in to. Mussolini je baje oblju-bosta Italija in Nemčija i neodvisnost Jugoslavije priskočili na pomoč, če bo ena. goslovanski zunanji urad molči o dogovoru, ki sta klenila knez Pavle in Mus-toda krogi, ki imajo tes-ike z uradom, so priznali, bo Jugoslavija definitiv-enila osi Rim-Berlin. Da-priznali, da Balkanska an-več ne eksistira, čeprav se konferenca ekonomskega antante v Bukarešti, Ru-ja.. goslovanski politiki nagla- angleška vlada končno sprejela pogoje Sovjetske unij« sa obrambno vojaško svežo. Letalski promet.med Ameriko in Evropo Federalni department izdal dovoljenje družbi New York, 20, maja. — Pre-komorski letalski promet med Ameriko in Evropo se je pričel danes, ko je veleletalo Yankee Clipper odletelo z letališča v Baltimore Md., proti Evropi. V tem je prostora za 75 potnikov, toda v prvem poletu je vzelo s seboj le pošto. Poveljnik veleletala je stotnik A. E. La Porte, njegov tovariš pa C. A. Lorber. Oba sta dobila že več odlikovanj za uspe- Dies odkril proti-židovsko kampanjo Upokojeni general vodja kampanje Washington, 20. maja — Upokojeni general Geerge Van Horn Moseley, John M. Hs milton, načelnik eksekutlvnega odbora republikanske stranke, George Deatherage, načelnik Be lih vitezov, in Felix McWhirter, bankir v Indianapolisu, Ind., ter blagajnik državne organizacije republikanake stranke, so dobili poziv od Diesovega odseka, da morajo priti v Washington prihodnji pondeljek in nastopiti pred člani odseka. Zaslišani bodo glede protižidovske kampanje, katere vodja je general Mose-ley. Washington, D. C„ 20. maja. —Martin Dies, načelnik kongresnega odseka, kateremu je bil« poverjena preiskava neameriških aktivnosti, je izjavil, da j< dobil evidenco o protižidovski fašistični kampanji. Vodja te kampanje je upokojeni general George Van Horn Moseley. Dies je objavil pismo, katere he, ki sta Jih dosegla v letalstvu. je Moseley, bivši komandant Polete preko Atlantika je aranžirala družba Pan American Airways. Ta Je včeraj dobila dovoljenje od federalnega letalskega departments, nakar je naznanila, da se bo redni potniški promet pričel v juniju. Veleletalo Yankee Clipper se 1)0 na svoji poti proti Evropi u-h ta vilo na Azorskih otokih. Od tam bo odletelo v Lizbono, Portugalska, potem pa v Marseilles, Francija, in od tam v London. petega armadnega zbora poslal nekemu častniku newyorŠke državne milice. "Dejstvo je, da je najbolj pereč problem, pred katerim stoji Amerika, židovstve — kako naj se vpliv židovstva odpravi na splošno. Ako me bodo židje ubili, skrbite, da bodo Američani v vseh krajih Informiran 1. To bo podprlo naše gibanje," je rečeno v pismu. Drugi člani Diesovega odseka so izjavili, da se protižidovsks kampanja vrši tudi po poŠti. Fašistična grupe, kateri načeluje general Moseley, pošilja piama vojaškim častnikom, uradnikom Ameriške legije in drugim, od Notx konflikt med Bolgarijo in Rumunijo Sofija, Bolgarija, 20. maja.— Napetost med Bolgarijo In Ru- ■__ . m unij o se je povečala, ko je pri- ^Ih Prikuje oporo. V pls-šlo poročilo, da Je rumunska po- so poročila o razgovorih na lici j. pretepla družino nekega Uličnih •••Unkih k se vrši-bolgarskega kmeta. Ts, njegov. žena in nek. drug. oseba so pod- Gilbert, newyortkI bog. in, polegli poškodbam. Bolg.rskl krogi financirati protlžldovsko so razkačeni in so že poslali oster kampnnjo. protest Bukarešti. Pred desetimi jamea Erwln Campbell, re dnevi so rumunskl policaji ubili gervni stotnik v Owensboru, Ky. dvajset bolgarskih kmetov v Do- je priznal pred Piesovim odse bruži. kom, da J« on poAiljal Moseley- 3SSSSSSSS3S» jeve odgovore proti Židom pro- uosianik v Tokiju, se Je včeraj minentnim osebsm kakor tudi ukrcal na p.rnlk v tuk.jšnjem tovore "f.thra" Coug^na zna- pristanišču, ki Je odrinil proti nega redlopridigarja, kl Je po- 20. ma-1 Ameriki. Grow se vrača domov "«n kot sovražnik Židov in pri- Js. — Joseph C. Grew, smeriški! na počitnic«. ^^ fašistov. vlada priskočila na pomoč rudarjem WPA pošilja iivila stav-kar jem KONGRESNIK NAPA-DEL LEWISA Harlan, Ky., 20. maja.—Uprava WPA Je začela pošiljati živila rudarjem v tukajšnjem premogovnem okrožju, ki so v boju proti organizaciji operatprj«y, da jih prisilijo v podpis pogpd-be z unijo UMWA. Samo ti ae še upirajo podpisu pogodite, ker imajo oporo pri governerju Chandler ju, ki hoče izsiliti obnovo obrata z oboroženo silo. Naznanilo, da bo WPA nasl-čevala stavkujoče rudarje, js objavila Adeline Kell, pomožna upraviteljica WPA, ki je včeraj dospela iz Washingtons v Harlan. Ona je rekla, da je Pedsral Surplus Commodities Corp. poslala veliko zalogo živil v stavkovno okrožje, ki bodo rasdo-Ijena med rudarje. Washington, D. C., 20. msjs. — Pomožni federalni pravdnlk Brien McMahon je naznanil, da se bo obravnava proti premogovnim družbam in posameznikom, kl so se morali že zagovarjati pred sodiščem na obtožbo kršenja civilnih svobodščln rudarjev v okraju Harlan, obnovila. Dva agenta federalnega Jus-tičnega departments sta bila že poslana v Harlan, da fbtretS material v zvezi s sedanjim konfliktom med rudarako unijo UMWA in operatorji. [' Federalni delavski department je tudi posegel v konflikt med rudarji in premogovnimi baroni. John L. Connor, član spravnega odbora delavskega departments, Je odpotovsl t Hsrlsn, ds posreduje v konfllk tu. Hsrlsn, Ky., 20. msjs.—Okrog 60 strelov Je bilo izmenjsnih med držsvnimi miličniki in pi-keti rudsrske unije v bližini premogovniks High Splint Cosl Co. pri Totzu. Stotnik Ssnders, poveljnik miličnikov, ki strsžijo premogovnik te kompsnlje, Je dejsl, da se je skupina plketov pokazala na hribu v bližini premogovnika in pričela atreljati. Ko so tudi miličniki pričeli streljati, so se piketi umaknili In ranjen ni bil nihče. Pittsburgh, Pa., 20. maja.— Rudarska unija UMWA In 8 pre mogovne kompanije, podružnice United States Steel Corp., so podpisale |M)godbo. Ta bo v veljavi dve leti in krije okrog 9000 rudarjev, ki so uposleni v premogovnikih H. C. Frlck Coke Co., National Mining Co. in Sharon Coal Co. Washington, I). C„ 20. maja — Republikanski kongresnik Clare E. Hoffman iz Michigans, ki Je poznan kot zsgrlzSn sovražnik orgsnizirsnih delavcev, je v kongresu napadel Johna L. I^ewisa, predsednika rudarske unije UMWA, obenem pa Je za hteval kongresno preiskavo ak tivnosti l>e*i*ove organizacije v Harlanu, Ky. Dejal Js, ds člani te organizacije terorizirajo rudarje, ds preprečijo obnovitev obrata v premogovnikih, in da bo I*wis odgovoren, t» se bo masaker, kakršen Je bil v Her rinu, III., pred leti, ponovil v Harlanu. Hoffman J« hotel tudi vedeti, kdo je vladar v Ameriki — predsednik Roosevelt ali (¿»wis. Sneini plaz zaeul delavce v Italiji Domodossola, Italija, 20. msjs. — Knsjst delavcev J« izgubi !o življenje, pet drugih p. J« dobilo težke poškodbe včeraj, ko Je plaz snega v gorovju v bližini t*g* mesta podrl kočo. v kstero so se umaknili v teku velikega viharja. <• Domače vesti Obiski Chicsgo. — John Okom iz Mulberryjs, Kana., je 18. maja obiskal gl. urad SNPJ «in uredništvo Proavete, dne 19. maja so pa obiskali saržent John J. Pirman s ženo iz Ft. Sheridans, 111., in Mary Bftsich iz Mclntyra. Pa. Novice iz Minncsotc Ely, Minn.—Tu je umrl Frank Merhar, star 61 let (rojstni kraj ni omenjen). V Ameriki je živel 27 let in tu zapušča ženo in štiri otroke.—John Golob je pred nekaj dnevi ribaril v Snowbank jezeru, 18 milj od tu, pa je našel v vodi truplo 80-letncga Floy-ds B. Reins, ki je pred več dnevi tamkaj nastavljal |»asti bobrom. Seveda je Golob takoj prijavil najdbo lokalnim oblastem. — Ivan Tavželj je bil zadnji teden ponovno izvoljen za šolskega nad-sornika. — V Gilbertu so bile zadnji teden volitve šolskega odbora In rojak John Ocepek je bil ponovno izvoljen. Neareča rojaka Sheboygan, Wis.—John Stare, kl se je pred tremi tedni pri padcu težko poškodoval, Je na potu okrevanja. Stare Je preti leti bival v Calumetu, Mich. Clevslsndake vesti Cleveland. — Dne 16. t. m. Je v bolnišnici umrla Amelia Medic, stara 21 let in rojena v Cle-velandu. Zapušča starše In sestro in bils je člsnics društva 137 8NPJ. — Rose Zdešar se Je nevarno opekla pri delu v kuhinji. Odvodll ao jo v bolnišnico.— Te dni je prišla iz starega kraja Ana Zadnik Is Adamovega pri Velikih LsŠčsh. Tu se Je usts-vlls pri bratu sa neksj dni, nakar pojde v NeflyvlUs, Mo., kjer jo Čaka njen mož Frank Zadnik. Zlati jubilej i Joliot. — Frank Culik, grose rljskl trgovec in star naseljenec, kl Je doma is BubnJarcev na hr vaški strani Kolpe, In njegova žena, doma od SuhorJa pri Metliki v Beli krajini, sta zadnje dni slavila 50-letnlco svojega skupnega življenja ali zlato poroko, pri kateri Je prisostvovalo 600 sorodnikov in prijateljev. Jubi lan ta imata štiri sinove, pet hčera, «8 vnukov in vnukinj ter tri pravnuke. « Senat odobril gradnjo bojnih ladij Ojačanje oborožene sile na morju Washington, I). C., 20. maja. —Z 61 proti 14 glasovom Je se nat sprejel načrt, ds vlsda v pri hodnjem fiskalnem letu (sitroši $778,000,000 za gradnjo novih bojnih ladij. Ta vsota »ki fM>tr«% šena za konstrukcijo '¿'A bojnih ladij in 500 bojnih letal. Načrt Je bil potem z dodatki poslan v nižjo kongresno zbornico. Osnutek vsebuje tudi provizi jo, da Amerika ne sme ku|sivati potrebščin, katere sama product ra, v drugih državah. Ta Je klo futs predsedniku Rooseveltu, ki je zsdnji leden odredil nakup 4H,000 funtov meaa v Argentini za ameriško mornarico. židje v palestini pobijajo angleški nac rt Veliko število oseb ranjenih v izgredih o KRITIKA CHAMBER-LAINOVE POLITIKE Jcrusaleni, Palestina, 20. maja. fm Odločna kampanja pasivnega odj>ora proti angleškemu načrtu, da Palestina postane a-rabska država, v kateri bi židjo tvorili podrejeno manjšino, ju v razmahu. 2idovske organizacijo so osvojile program nekoopera-cije in ekonomskega pritiska, da preprečijo isvedbo načrta, ko je poveljatvp angleško oborožene silo v Palestini naznanilo, "da l»o rabilo silo proti sili, Če se bodo izgredi in demonstracije obnovili." Zidje Iščejo posojilo «4,700,-000 za financiranje kampanjo proti Angliji v Franciji, Ameriki in Južni Afriki. Ti tudi s ponosom poudtirjsjo, da so jo demonstracij proti angleškemu načrtu udeležilo 175,000 Židov v vseh krajih Palestine, kar Je dokaz, da hočejo preprečiti izvedbo nsčrts za vsako cono. Jcrusaleni, 20. maja. — Voč sto oseb jo bilo ranjenih v pouličnih bitkah v Jeruzalemu mod žitiovsko mladino in angleško policijo. Izgredi so sledili, ko je angleška vlada naznanila, da bo izvedla načrt, ki določa ustanovitev arabske države v Palestini, v kateri bi židje tvorili manjšino. Bitka med policijo In Židi je trajala voč ur. Najbolj vroča ae Jo vršila prod uradom angleškega komisarja, kamor js prikorakala množica več tisoč oseb, da protestira proti angleškemu načrtu. Sllčno demonstracije so so vršile v Tel Avivu in drugih palestinskih mestih, v katerih je bilo veliko število Židov ranjenih. Židovske organizacije so odprle registracijsko urade za Žide v slaronti 20 do 85 let, "ki bodo mobilizirani za akcijo, ko pride odločilni moment." Zidje so tudi okllcali stavko v znak protesta proti angleškemu načrtu. ( London, 20, maja. — Labo-riti in nekateri konservativci bodo iMiblJall novo vladno |xili-tiko v Palestini, ko bo načrt, da ts postane arabska država, predložen parlamentu v odobrfiU*. Voditelji laborltov trdijo, da Jo načrt v konfliktu s paktom, ki Jo dal Veliki Britaniji m.ndat nad Palestino. Dr. Čhaim Woizmann, predsednik* svetovno židovske organizacije, jo bil glavni govornik na masnem shodu v Uindonu, katerega se Je udeležilo voč tisoč Židov, On je dejal, da Je angleški načrt krivičen napram Židom v Palestini, obenem pa Jo Izjavil, da angleška vlada ni držala obljube, kstero Jim Jo dsla v čmhu svetovno vojne, Ako bo načrt uveljavljen, bodo židjo is-ročenl v roku arabskih teroristov. Voditeljica moriUkega sindikata aretirana Philadelphia, Pa., 20. maj«.— Rose Carina, ki Je bila šestkrat poročena in kater« trije možje so umrli v misterijoznih okolnostih, J« bils aretirana v New Yorku in pripeljana v to mesto. Aretirali so Jo federalni agentje kot voditeljico morilskega sindikata, ki Je moril može, da se vdove polaste ssvsrovalnine. Dvanajst drugih vdov, ki so dale u-moriti svoje može z. zavarovalnino, bo prišlo pred sodišč« v PhllsdelphiJI. , ^ r Eksplozija v angleški oroiarni Jjoridon, 20. maja. — Pet top-ničsrjev je bilo ubitih Iii šest ranjenih v eksploziji, kl s« Je pripetila v tukajšnji orožarni. Ts js bila ž« druga v zadnjih treh dneh, V prvi sts bili dv« osebi ubiti. Naciji odredili izgon Udov Mortakovo, Nemčijs, 20. msjs. — Nscijske avtoritet« so obvestile tisoč Židov, da morajo sa-pustiti Nemčijo do 81, julija Ce s« n« Ihn I o pokorili odredbi, bodo vsi poslani v koncentracijsko taborišče. < « .. > Sü $ IGlasoVi 12 naselbin PROSVETA mt-n s» uw*»l« ctoip HIMUI Of T» riDCftAf» Vojaška zveza osišča Pred nekaj dnevi je bilo naznanjeno, da je bila v Milanu sklenjena vojaška zveza nacijske Nemčije in fašistične Italije. Veat je bila vržena v javnost bolj ko propaganda za demo-kratični svet kot kaj drugega — v resnici pa pomeni vedno večjo kontrolo Hitlerjeve Nemčije nad Mussolinijevo Italijo. Stara resnica Je že, da mod Nemci in Italijani ni bilo nfkdur, niti je nI danes, nobene prave ljubezni, nobenega pristnega prijateljstva. Pred vojno je bila Italija v trozvezi z Nemčijo in Avstrijo, ko je pa izbruhnila vojna, je Italija obrnila hrbet svojima zaveznikoma in se pridružila antanti, katera jI je več obljubila kot ji je mogla dati pokojna Avstrija. Antanta pa tudi ni držala besede ob koncu vojne (obljubila je Italiji pol«* **ga, kar Je dobila, še Reko in Dalmacijo) In to je izkoristil pustolovec Mussolini s svojim fašističnim gibanjem, s katerim je obenem izkoristil razkol med italijanskimi delavci, ki so ga povzročili boljševiki s svojo vrtoglavo taktiko. Hitler in Mussolini si — kako je navada med gangeži — prav nič ne zaupata. Hitler ne bo pozabil, da se je Italija enkrat izneverila Nemčiji in ne bo nikdar odpustil Italiji, da se je polastila 250,000 tirolskih Nemcev, ki jih Mussolini prsv tako zatira kot primorske Slovence In Hrvate. Mussolini dobro ve, da bo Hitler ob prvi priložnosti zahteval — In dobil — "osvoboditev" tirolskih Nemcev. Položaj je danes takšen, da se Mussolini ne more nikamor ganiti brez Hitlerja in z največjim srdom je moral požreti nešteto ponižanj od Nemcev v Španiji ln z največjim gnevom mora gledati nacijsko tajno policijo, katera prihaja v vedno večjem številu v Italijo, toda mora —- molčati, potrpeti in, kar je najhujše, javno jmudarjati toplo prijateljstvo in zsvezništvo do Hitlerja in nacijske Nemčije. "Vojaška alianca med Italijo in Nemčijo je torej farsa. Mussolini je danes Hitlerjev val-pet, ki mora poslušati ukaze iz Berlina. Hitler ga bo trpel toliko časa, dokler ga bo potreboval kot svoje orodje. Zdaj gu še potrebuje, da mu pomaga dražiti Francijo in Anglijo in v plačilo mu je dovolil, da ai je okupiral skalnato, kozjepastirko Albanijo. Da. Hitler še po-a trebuje Mussolinija — kakor potrebuje tudi "antlfašističnega" pa|H»ža Pija —; zato ga v svojih gobezdsnjih trepljc po rami in razglaša vojaške zveze z Hlmom, faktlčno se pa faši* stična Italija vedno bolj razvija v Hitlerjevo kolonijo. Pred drajtetimi Ali iU naročeni na dnevnik "Proaveto"? Podpirajte svoj Ifott Hllfca kaše padca jr v Kieretla. Ma-*.. v mv s hi aa piketr. ki mi «fhlegiH urad «(andard Oil to. ovice Lbijansko imsmo f 7. maja 1939. I naglo razvijajočem se e- Lm življenju se vedno po-I, imenuje tudi Jugoslavi-feokler je imela Nemčija o-Ci z Avstrijo in Ceškosio-I je vodil jugoslovansko Idr Stojadinovič, ki je bil E; tudi zunanji minister ter (ojo politih vodil v 8°gja" I Berlinom in Rimom. S fa-Lma državama je navezal Celjske stike in popuščal na ¡vpliv v mnogih pogledih. I # je menda resno bavil z |jo, da bi postaj jugoslovan-Kodja" in organiziral je | delavsko organizacijo, v L bil uveden fašistični L in ki je dr. Stojadino-hozdravljala s skandiran-l'vo-dja, vo-dja . . Pak-Ije z Rimom in Berlinom tali jima je baje obljubil nev-Lt Jugoslavije in zalagan-Ijvežom obeh držav, če bi se [tli v vojno, kar se ni tako La, obljubil pa jima je ba-Ei. da bosta v primeru vojne [svoboden transport čet in Ljje in orožja po slovenskih hicah, kar pomeni z drugi-tsi'dami prepustitev sloven-L ozemlja. I)a bi bil mogel (politiki iti tako daleč, da bi ličnima državama obljubil Initev Jugoslavije popolno-La politiko osi in skleniti z [o in Nemčijo zavezništvo za kr vojne, tega seveda ni mo-fpripisovati dr. Stojadinovi-tr se pač dobro zaveda, da I da voditi vojne proti volji le prebivalstva. Hkrati je [obstojala še Avstrija, obla je Češkoslovaška, in Ju-[vija še ni bila direkten so-psjtanzivne Nemčije. S farnima državama smo imeli le z Italijo v Sloveniji. Le m je padla Avstrija, po-I smo neposreden mejaš lije, padla je Češkoslovaška. V je. prišla tudi Madžarska Inoma pod nemški vpliv in k rečemo, da smo s tem do-lolgo mejo z rimsko-berlin- ozcmljem od Romunije po [niji in Hrvaški do Maribo-[revalj, Triglava in, Reke. ji je padel vladni predsed-|r. Stojadinovič, veliki pri-I Berlina in Rima. Ko pa je piko noč zasedla Italija Al,-F», je bila Jugoslavija skd-\ '»krog in okrog obkoljena Havrimsko-berlinske osi. |l»vija je bila stisnjena v . ljudi se je lotila vzne-|no*t, alasti še spričo govo-Ihovic tujega tiska, da zbi-hčija svoje čete na Kara-^h in Štajerskem, Italija pa morju od Tolmina do Tr- Maj Jugoslavije je postal N jetnice. Na severu Ma-k¡ proglaša Hrvatsko, njo in Hanat za svoje "iz-tne kr«je", Nemčija, kate-Hitler proglaša ozem-habsburške monarhij« *Mti življenjski prostor", V'iu Italija, na jugu Itaka Albanija, na vzhodu pa 'Wnjs, h katero imamo si-rijateljnko |K>godbo, ki pa •l,rv¡ ugodni priliki segla & J^-ni (Makedonski) Sr-,r hitro bi eden teh l"» enem prede-r*liv,je, M j0 Mče|j trfJ|. v"'h «trsneh in raztrga-_ ' " češkoslovaško. privid, ki pa bi se |g-j Pravilnega, vliva v ljudi J" gre dvomiti o tem. J7 poseg nsšel '"'T-n odpor in spro-kakor hitro bi se z* *va nn enem koncu dro-vsa inseskr-" malo srbsko J Predele ps bi huji, M"bnt UHod« 1 -m Čehi J« UihLl f0*10 orod^e' 7,¡ i CeškostO- Jugoslavija ¡ma po- >ren spor • M gs naši priti. femdu ** i*>ložaJa se '1 ugajati s Itv* dni apri- la. Tega je zdaj mesec dni, razgovori so se za enkrat končali, pred tednom jc slovenski klerikalni minister Snoj v Celju že govoril kmetom, kakor da je sporazum med Zagrebom in Beogradom* že podpisan, in da bo s tem rešeno tudi "slovensko vprašanje", zadnje dni pa se j« razvedelo, da sporazum še ni podpisan in da najbrže tudi ne bo, oziroma da bodo rezultati objavljeni po obisku, ki ga izvrši te dni jugoslovanski regent knez Pavle v — Rimu. Da Italija in NemjSfcHakpriš-čata položaj obkrožene Jugoslavije, je . očitno. Jugoslovanski zunanji minister je moral najprej v Benetke in takoj nato v Berlin. Kaj so ti razgovori rodili, je skrivnost. Da bi se bilo kaj spremenilo, ni še videti. Toda jutri odpotuje v Rim knez Pavle, ki se bo gotovo sešel t i-talijanskiml državniki na razgovorih — o čem in v kakšni smeri? ' . Knez Pavle, ki se je izobraževal v Angliji in je po umoru kralja Aleksandra, svojega bratranca, moral prevzeti vladarske posle, dokler ne doraste mladi kralj, je angleško usmerjen in tudi v sorodstvu z angleško dinastijo: njegova žena je sestra vojvodinje kentske. Švicarski tisk ugiblje, ali se bo lahko knez Pavle ognil nemško-italijanske-mu pritisku. Tri smeri jugoslovanske zunanje politike so možne: ali da se udarno nemško-ita-lijanskemu pritisku in pristopimo odkrito k temu bloku in k paktu proti kominterni, drugič, da se v smislu razpoloženja vseh Jugoslovanov izrečemo odkrito za angleško-francosko fronto, in tretjič, da ostanemo Še nadalje popolnoma nevtralni, to se pra» vi, prijateljski do vseh evropskih držav, do sosedov in neso-sedov. Ce se zadovolje sosedje z našo nevtralnostjo ali pa če se jim odkrito postavimo po robu, v o-beh primerih Čaka Jugoslavijo velik pritisk. Nemške in madžarske manjšine v Jugoslaviji bi začele izzivati in začele bi prositi za pomoč Budimpešto in Berlin, pričakujoč oboroženega pritiska. Nemci so se za take stvari že pripravili: v mnogih krajih so ustanovili svoje organizacije, imenovane "Kultur-bund". Tudi v mnogih slovenskih krajih so bila ta društva osnovana. V Ljubljani mu predseduje ing. Toennies, v odboru so pa še dr. Rodoschegg, dr. Poje, urarja Kiffmann in Som-nitz, dr. Staudacher, Zeschko, Luckmann itd. Društvo pa ima v Ljubljani še podporne člane, ki pa jih zelo skrivajo; med njimi je nekaj ljubljanskih vele-trgovcev in verjetno tudi kak slovenski denarnik, ki bi bil rad pripravljen za vse slučajnosti ... Tisti peščici Nemcev, kolikor jih je v Ljubljani in Sloveniji, se godi popolnoma dobro. Slovenski kruh jim dobro tekne, društva imajo, nihče Jih ne preganja. In vendar so v Hitlerjevem osebnem listu, v "Voelkl-scher Beobachterju" že izšli dopisi iz Slovenije, kako tu preganjamo nemški živelj ... Ni dvoma, da je to začetek propagande in da bodo podobne, popolnoma izmišljene, a vedno ostrejše pritožbe zmerom pogostejše v nemškem tisku. (Med preganjanje štejejo najbrže to, da Jim ne dovoljujemo razobešanja Hitlerjevih zastav In Javnih proslav njih "firerja"?) Ce se odkrito izjavimo za protifašistični blok, bo ta propaganda le še pospeše-ns In ob prvi priliki lahko računamo na oborožen pritisk. Nemčija in Italija bi radi imeli zavarovan hrbet na vzhodu In Jugu, da laže pritisneta na zapad s svojimi zahtevami, hkrati pa zlasti Nemčijo mikajo te pokrs-Jine zaradi njih prirodnega bogastva In kot poljedelske države. Se važneje pa Je, da želi stopiti Nemčija na Balkan in s tem v bližino vzhodnega dela Sredo-*»mskega morja. Ce pa se odkrito priključimo berlinsko-rimskf osi. nsm baje nsmeravata obe državi Jamčiti nedotakljivost mej in celo dostop do morjs pri Solunu. Toda Jasno je slehernemu, da bi se to zgodilo proti volji vsegs jugoslovanskega prebivalstva, kar bi se ob prvi priliki bridko maščevalo: drŽava bi na znotraj oslabela in laže bi poveljevala Rim ift Berlin, Položaj Slovenije je še posebno neroden in izpostavljeni smo najbolj. Kakor trikotnik smo, katerega ena stranica meji na Hrvati drugi dve na Nemčijo fn Italijo. Preko tega, tako ob-danega ozemlja tečeta dve železniški progi, ki bi ju Italija in Nemčija nujno potrebovali v vojni za naglo prevažanje vojakov in orožja, »lasti ppogo Maribor —Postojna, ki je dvotirna in je torej promet po njej mnogo hitrejši. Od saključka pogajanj med Beogradom in Zagrebom zavisi gevedf tudi za Slovence mnogo. PoaaWtl se rne sme, da obstoji na Hrvaškem tudi gibanje'íran- kovcev, katerih zveza z Madžarsko in Italijo je bila že večkrat dokazana. Ce se Beograd ne pobota z dr. Mačkom, za katerim »toji ogromna večina Hrvatov, se kaj lahko zgodi, da pridobe francovci na moči. V tem primeru ne bi bilo daleč do "rešitve" hrvaškega problema na slovaški način. V tem primeru bi slovenski trikotnik tudi s tretjo stranico obvisel v zraku, Slovenija bi postala otok, po katerem bi bilo lahko seči. (Pri tej priliki naj zabeležimo, da so bile povsem izmišljene vesti, ki jih je zapisala tudi "Prosveta", da bi se bil dr. Maček obrnil na Berlin za pomoč. Dr. Maček je protifašist, demokrat in iskreno za Jugoslavijo, zahteva le, da se Hrvatom priznajo pravice, ki jim gredo in za katere se bore že, odkar je Jugoslavija.) Položaj Jugoslavije in z njo posebej Slovenije je torej izredno kočljiv. Ce upoštevamo, da sta Nemčija in Italija pokazali svoje osvojevalne želje le tam, kjer sta lahko računali, da ne bosta izzvali svetovne vojne, zavisi naša bližnja bodočnost mnogo od vprašanja, ali bi se Jugoslavija uprla, Če bi kdo posegel po njenih mejah. Na to mislimo, da lahko odgovorimo mirno pritrdilno. Svetu je to dokazala že delna mobilizacija, kakor so to krstili v inozemstvu: po zasedbi Albanije je vojaška oblast pozvala na tritedenske o-rožne vaje mnogo rezervistov, ki končajo te dni te vaje, nakar jih nadomeste drugi rezervisti. Bila je to poleg vojaške tudi dobra diplomatska gesta: ta "mobilizacija" je kljub srbsko-hr-vatskemu sporu šla gladko izpod rok, vsi vpoklicanci so se v redu odzvali, tudi na Hrvaškem. Ni treba požabiti, da je dr. Maček glede tega Že pred meseci izsam«f-ne zelenjave. Listnata zelenjava in korenine dado čudovito zmes in čim več vrst zelenjave zmešamo, tem bolje. Ce nimate pri rokah kakšne majoneze, lahko dodasta nekoliko smetane. Nastrgano surovo zelenjavo postavite na mizo na najrazličnejše načine. Po mojem mnenju Je pa najbolje, če jo daste na mizo, kakor že rečeno, v posameznih solatnih listih. Vse zmesi boste pa dosti izboljšali, če jim boste primešali 'pravilno izbrane začimbe, kakor na primer sivko— le malokdo ve, da' so njeni listi užitni — rožmarin, timijan in druge. Vse to so stvsri, ki nam dajejo poguma v teh dneh. Zavedamo pa se vsekskor, da smo zadnja leta doživeli že mnogo neu-mljivih dogodkov in da presenečenja niso izključena. Počasnega fn mirnega življenja je za enkrat v Evropi spet konec, življenjski tempo je nagel, kakor pač pred vsako vojno. Malih narodov in držav ne čaka v bližnji bodočnosti nič dobregs, zavedajo se pa, da jim bo prva nova svetovna vojna, v katero tira svet fašizem, prinesla po bridkosti tudi nove čase. J. N. (Pripomba uredništva: Prejeli smo gornji dopis od neznanega dopisnika in ga objavljamo v celoti, ker bo gotovo bralce zanimal.) Kompanije zahtevajo odškodnino Tožbe proti deluv-ftkim organizacijam San Franci*«», Cal. — (FP)— Na podlagi razsodbe apelatnega sodišča, da je piketiranje za zaprto delavnico nelegalno v Ca-liforniji, je Charles C. Navlet Co, vložila tožbo proti uniji pohištvenih delavcev, v kateri zahteva odškodnino $30,000, ker člani te unije plketlrajo njeno podjetje. Unija je včlanjena v Ameriški delavski federaciji in je oklicala stavko, da izvouje zaprto delavnico. V drugi tožbi, ki jp Je vložila Link Belt Co. proti mednarodni uniji strojnikov (ADF), zahteva kompanija odškodnino pol milijona dolarjev od unije, ker Je oklicala stavko. Več drugih družb, ki so si nakopale stavko, je tudi vložilo tožbe proti unijam, poleg tega |>a so vprašale za injunkcije proti piketiranju. Unija strojnikov je zapretila z oklicem stavke proti 27 firmam, ki se nočejo pogajati z njo glede zaprte delavnice. N. \¿tv } Hfe ijft vi; ■Lr . y/ , ' T¿Élí ■il s. f . aH ''i d New.vorški šupan F. H. La (¿uardia hvali federalni relifni pro-gram pred člani kongresnega odsek«, ki preiskuje WPA. sikaterem kraju. Drugje pa se s|»et vidijo luknje vrtalnih svedrov, ki so očitno že imeli de-niantne konice. Kako dobro so znali predelati mehki bron In širina rosa komaj desetinko milimetra, dolžina pa do dveh metrov in pol. S takšnimi natančnimi pripravami so tudi dosegli prvovrstno delo, toda ne povsod. Na zgornji tretjini Keopsove piramide se vidi manj natančnosti, kakor v spodnjem delu, kjer so nastale večje zevi. Tudi severni rob je tam za centimeter daljši od južnega. V zgornjem delu niso skale tako natanko druga pri drugi kakor spodaj, h tega moremo skle|mtl, da je bil konec dela opravljen z večjo naglico in z manjšo skrbnostjo, ker je bil gospodar Keops že mrtev. Natančnejšega seveda ne vemo nič, ker so se zapiski, ki jih Je moral Imeti Keops v svoji grobnici, hkrutirs zakladnico vred izgubili, Ropanji so namreč izpraznili Keopsovo grobnico že v časih pred Kristusom. Kako so zidali Keopsovo piramido? r- . .,„,„,.' . .... ... 7. KU uporabiti, kliku ultleiiitmo pr^lf.ni^^jrihLtt <"»• * .......... ' opisovanje zidanja piramid najzanesljivejše. Herodot sam je bil v Kgiptu in zbiral tam podatke, ki pa jih seveda nI kritično izrabil. Piše nam o sto tisoč ljudeh, ki so bili zaposleni pri delu in ki so jih vsake tri mesece zamenjali z istim številom drugih delavcev. V luči najnovejšega raziskovanja zgodovine pa so te številke malo verjetne; čeprav Je bil Kgipt velesila, je imel vendar komaj toliko ljudi na raz|>olngo. Razen tega so našli v bližini "Druge piramide" ostanke delavskih koč, ki bi bile mogle sprejeti vase le okoli štiri tisoč ljudi. Dandanes sodimo, da število stalno zaposlenih delavcev pri Koopsovl'piramidi pač nI znašalo več kakor štiri tisoč ljudi, zlasti ne od novembra do Julija, ko se je Nil vrnil v svojo strugo In so imeli ljudje dovolj opravka na polju; le med meseci, ko so divjale poplavo, je utegnilo biti pri piramidah res sto tisoč ljudi. Dandanes vemo natanko, odkod so dobivali Kgipčanl gradivo, ki so ga potrebovali za zidanje. Apnenčevo jedro piramid so izkopali delno Iz griča, na katerem piramida stoji, delno pa v kamnolomih, ki so le nekaj kilometrov bolj proti vzhodu. Granit, s katerim ju piramida preoblečena, je prišel iz bolj oddaljenih krajev, najbrž iz Asua-na. £e samo dovažanje gradiva je dalo vsaj toliko dela, kakor pravo zidanje, kajti takrat Ve niso poznali strojev za prevažanje in obsekana skale tehtajo do šestdeset ton. Niti škripcev še niso poznali v Keopsovlh Časih in edina motnost, da so pripeljali skalnate orjake, Je bila v tem, da so postavili na tla debele hlode, |K> katerih so 's pomočjo navadnih drogov valili sksle dalje, Herodot piše, da so potrebovali za to desetletje, da je bila ta "železnica" na hlodih sto metrov dolga in dvajset metrov široka. In kako so potem spravili sklade na piramido? 7. nekakšnim odrom, ki so ga čedalje bolj dvigali, dokler nI meril nazadnje v višino dobrih pet in šestdeset metrov, V tej višini so najtežje in največje skale in, da so Jih spravili sem, Je pravi čudež. Preden je dobila piramida svojo gladko obleko is zglajenih granitnih skal, so u|M>rahljall robove posameznih skalnatih plasti, na katere so spravili gradivo za naslednje plasti, najbrž so za to uporabljali veliko vzvode. Lloyd George o Lindberghovem slučaju London. 20, maja, — Bivši angleški premier Lloyd George jo v imrlamentu izjavil, "da je Charles Lindbergh, sloviti ameriški letalec, zelo prijazna in prikupna oseba, toda (sistal je agent in orodje prefrlgancev in nopo-štenjakov. George je omenil informacije, katere je dal Lin* bergli visokim angleškim uradnikom o sovjetski letalski sili v zadnjem septembru, ko Je bila češko-nemška kriza na višku. "Nikdar ne bomo jiozabill Lind-berghove epizode," ju rekel bivši premier.' "Lindlxirgh se je mudil v Rusiji dva tedna, potem pa je pripovedoval, kaj Je tam videl. Trdil je, da ruska armada ni dobra, letalci nesposobni in da v ruskih tovarnah prevladuje kaos. Mnogo ljudi mu Je verjelo, ne pa Hitler, Jaz sem še vedno prepričan, da ima Rusija najboljšo letalsko silo n» svetu." Sodnik dovolil mirno piketiranje Charleston, W. Va. — Okrožni sodnik J. K. Houchelle Je razglasil, da Je mirno piketiranje le-galno v tej državi, H svojim od* lokom je razveljavil začasno In-JunkciJo proti piketiranju, katero Je dobila Mount Vernon l)alry Co. proti mednarodni bratovščini vozttf kov In Šoferjev po oklicu stavk» v njenih mlekarskih podjetjih. BrstovŠČIna je napovedala boj kompanljl, ko Je slednja naznanila, da ne bo j»odpisala nove |s»godlfe, Dosti so pisali tudi o tem, na _ kakšen način so mogli Ktffpčanl ,, , , orjaške skale tako oklesatl, da Unt)B9ta Miranda so se skladale. Ha je so bile v za- J* vedno aktivna četku skale Uho tesno drugs, ob, _ driJifi, da n bilo mogoče vtakni- _ , " . ' .... . ... . Id „J, „o*,v,„: r,«lla. T» 1' ^'.'"^'íSSÜl so zgi»dovlnarJI If If m no podce. njevsli eglplovsko orodje. Sodili so, da so morsll Inženirji ns mestih, kjer so hoteli skslo rsz oljske st rs like I, 193«, ksterega Je podpiral tudi "fsther" Cough-lin, znani rsdloprldlgsr Iz Détroits, Je dejsl, da j« stranka še v Majoenu, Fraflrtji. t katerem sta««!»)» *rt«l klati, i* v rt at I vanjo luknjo U, vedno aktivna v nekaterih drža- jo „¿Miniti z vodo; ds Je vod. ^ ****** fH,lem ponoči zmrznila in sksle prihodnjih predsedniških vij rszgnala. Ta trditev bi bila mor- lllv»h- _____ 1 da pravilna, če M poznali v K • »mi glptu redni nočni mrsz. Dosti|Offanj uničil bolj Je verjetno, da so uporab- rumunBk0 Vat tjali rečne žage za kamenje. Po značilnih sledovih, ki so Jih pu- Bukarešta, Rumunlja, 20. ma-Stlle le žage na skalah, se da Ja. — Ogenj Je razdejal vaa Vor-sklepatl, da so uporsbljal! naj- nlreni. Zgorelo Je 240 hI* In o-manj dve vrsti: krožno In ravno krog 20O0 preblvslcev Je žsgo. Zape so bile bronaste. To' strehe. sklepajo i*> sledovih zelenega ——--— — ■ volka, ki so ga odkrili na mar- . Agilirajte M Pragvetal PONDEUEK VRHNJA PLAST njegova žena, doslej p« bosta vse prikrile, ona bi za nekaj časa odpotovala v mesto, da ne bi nihče ničesar izvedel. On bo za vse lepo poskrbel in plačal. Vzrok, da odpotuje, se prav gotovo aajde. Čez tri leta pa, ko pride na vrsto in postane re-virni gozdar, bosta otroka, ki ga bosta dala v rejo, vzela k sebi. Tako jo je pomiril. Kmalu je odpotovala v mesto, da bi se naučila prave kuhe in vrnila se je srečna, in nasmejana. Čednega in krepkega sinka je pustila pri dojilji na vasi, sama pa je živela dalje, kakor pred tem. Lovec Jiri je še dalje ljubil vse njeno svetlo, lepo, razpoloženo bistvo in ves čas sta se shajala v dišeši Marijanini sobici, ne da bi ju kdo izdal očetu. Cez tri leta je bil Jiri imenovan za revirnega gozdarja v oddaljenem kraju . . . Nekega dne je prišlo na Zof-kin naslov veliko pismo: Bilo je sporočilo o svatbi lovca Jirija z nadlogarjevo Slavi-co, s katero se je prrfv tega dne poročil v knežjem mestu, kjer je prebival. . . Zofka se je zgrudila nezavestna. Ko se je zbudila, se je takoj spomnila vse groze. Zajokala je glasno in srce trgajoče, ne da bi se ozirala na to, ali jo kdo sliši in ali je kdo navzoč v gostilni. "O bog, o bog, kaj naj počnem, kam naj se denem?" je tarnala. Oče jo je hotel potolažiti in ji rekel: "Pojdi no, zaradi ženina vendar ne boš jokala. Menda nl tako hudo vanje." Zofka je sedela na klopi za mizo, kamor so jo nezavestno posadili in bila s čelom ob mizo. Njen vročični brezup, ki je v tem trenotku prišel do viška, je odrezal očetu besede . . . Dvignila j? kodrolaso glavo, z obrazom, pplnim rdečih lis in spačenim od joka in rekla z glasom, ki je v tem trenotku dozorel in postal za vedno zasenčen z žalostjo: "Očka, ko bi vedeli, kako bedna sem in kako ničvredna, ko bi to vedeli, bi me ubili in prav bi storili! Krior da imam krila, sem šla skozi življenje in nič nisem razmišljala, pred ničemer se nisem ustavila. Se tega se nisem vprašala, kakšen človek je, kakšno duio ima, kakšen značaj. Verjela sem mu, kakor slepa in aa samo besedo sem mu sledila.. Vse na njem mi je bilo milo. .Vaako njegovo drzno besedo, vsako njegovo Bladko besedo — vse sem ljubila. Niti za hip nisem podvomila, da je pošten in resnicoljuben mož. Rekel je, da ae je zavedno raz-šel a Slavo, da je nima rad, da ga je ranila in jaz sem verjela sleherni besedi in tudi sama ga nisem prevarala niti s pogledom. Vsa tri leta nisem nikogar pogledala. Bila sem njegov človek, njegova ljubica, njegova žena. Do tega trenotka sem smatrala tudi sebe za človeka. Toda zdaj, očka, ko vidim, da sem pripadala lažnivcu, podlemu In ničvrednemu človeku, sem tudi jaz podla, ničvredna in lažniva, nisem mu bila žena, bila sem mu dekle, s palico bi me morali pregnati s domačije!" "Kaj, kaj praviš?" je zasikal oče, ki se je bal razumeti vse to. Zofka je zdrknila s klopi na tla in sklonila glavo prav do zemlje. Oče se jI je počasi približal. Zagnusilo se mu je Življenje, ker mu je bil odvzet edini ponos. Trpljenje vsled zlobne strasti, odpora, zlobe In brez-močnosti napram usodi je raslo v njem in ga dvigalo od tal. Šklepetajo a zobmi je aikal, kakor v vročici in ni vedel, kaj naj stori in Itaj naj reče. Hotel jo je odriniti s nogami, kakor vrečo cunj, letečo na zamazanih gostilniških tleh. Pogledal je o-koli sebe, da bi našel kaj. s čimer bi jo udaril ... Zofka pa je iskala v sebi, po svojih strastnih spominih, toda ni mogla najti niti enega, pri katerem bi ae lahko ustavila in od katerega se ne bi i gnusom odvračala. Vse. ksr ji je bilo prej vriskajoči opoj, vsi trenot-ki. ki jih jc prebila s njim, vse prelepe, ljubezni polne liesede. ki so jo prej opajsle, so se ji po-rogale prav v dno duše. so jo prišle ponitevat. da se je sama sebi zagnusila . . . Se pred no ae je Zofka dvig- i M, |l Mh ijt UMŽl. ROMAN 5pW JACK LONDON h angUèémé prtvvUl JOS. POUANKC vraga smelo! Na take ne naletiš v krčmi, niti da bi se pehali za izgubljene stvari, niti da bi "se ognjevito zaživeli v pustolovstva, niti da bi ljubili blazno, kakor ljubijo blazno ljubimci po sami volji božji. Taki imajo preveč opravka s tem, da so jim noge suhe, da jim srce redno bije in da dosegajo s svojo duševno povprečnostjo uspehe, ki niso bogve kako mikavni. In tako mečem svojo obtožbo kralju Alkoholu v obraz. Vprav one, dobre tovariše, ki so kaj vredni, fante, ki imajo to slabost, da imajo preveč moči, preveč duha, ki imajo ogenj in plamen od samega vraga, a preveč, take on vabi in ugonablja. Seveda ugonobi slabiče; toda s temi najslabšimi, ki jih rodimo, se tukaj ne ukvarjam. Meni je važno, da je toliko najboljših, ki jih kral Alkohol ubija. In vzrok, zakaj ubija te najboljše, je ker stoji kralj Alkohol ob vsaki cesti in poti, je dostopen, zaščiten z zakonom, pozdravljan od policaja na uradni poti, in jih ogovarja, ter vede za roko v kraje, kjer se shajajo dobri in drzni tovariši in krepko pijo. Da ni kralja Alkohola, bi se ti drzni ljudje še vedno rodili, toda kaj vse bi ustvarjali, namesto da poginjajo! TRINAJSTO POGLAVJE Ko sem dospel s svojih potovanj zopet v Oakland, sem se vrnil na obalo in obnovil tovarištvo z Nelsonom, ki je bival sedaj ves čas na kopnem in živel še bolj divje kot poprej. Tudi jaz sem preživel svoj čas z njim na kopnem, le da sem šel tupatam za več dni na zaliv in pomagal na prevoznih barkah, ki so imele premalo mornarjev. Posledica tega je bila, da se mi moč ni krepila, ker mi je manjkalo prostega zraka in zdravega dela. Pil sem vsak dan in kadarkoli je le prilika nanesla, sem pil čez mero. Se vedno sem namreč živel v napačnem mnenju, da je skrivnost kralja Alkohola bila v tem, da Je Človek pil do živinske nezavesti. V tej dobi sem postal skoraj skozi in skozi prepojen z alkoholom. 2ivel sem takorekoč v krčmi; postal sem krčemski postopač in še kaj hujšega. In baš tedaj me je kralj. Alkohol dobival v roke na bolj zvijačen, dasi lle manj poguben način kot takrat, ko me je skoraj poslal z bi-bavico na odprto morje. Manjkalo mi je še nekoliko mesecev do sedemnajstega leta. Misel na kakršnokoli trajno delo mi je mrzela; bil sem prepričan, da sem bil precej žilav človek med temi precej žilavimi možaki, in sem pil, ker so ti možaki pili in ker sem moral ohraniti svoj ugled pri njih. Pravih deških let nisem nikoli poznal in v tem svojem prezgodnjem moštvu aem bil poln trde in bridke modrosti. Dasi nisem nikdar poznal ljubezni dekleta, toda sem se plazil po takih nižinah, da sem bil dodobra prepričan, da poznam vso abecedo ljubezni in življenja. In to znanje ni bilo prijetno. Ne da bi bil črnogled sem bil popolnoma prepričan, da je bilo Življenje brez cene in brez 'Vrednosti. Vidite, kralj Alkohol me je oidpil PreJ4 šnje ostrine mojega duha so se skrhale. Radovednost me je zapuščala. Kaj je bilo meni mar, kaj je bilo na drugi strani sveta? Moški In ženske pač, prav močno podobni moškim in ženskam, kakršne sem jaz poznal; ženijo in možijo se in vsa malenkost se suče okoli malenkostnih človeških zadev; in okoli pijače tudi. Toda druga stran sveta je bila predaleč, da bi šel tja po pijačo. Tukaj mi je bilo treba stopiti samo do vogala in v krčmi Joe Vigyja sem dobil vse, kar sem hotel. In Johnny Heinhold je še vedno vodil krčmo pri "Poslednji priložnosti". In krčme no bile na vseh vogalih In med vogali. Bolj ko sta ml duh in telo slabela, bolj je postajal šepet iz ozadja življenja nejasen. Nekdanja nemirnost je dremala. Saj sem tukaj v Oaklandu lahko prav tako zgnll in umrl kakor povsod drugod. In jsz bi bil skoraj tako zgnil in umrl in ob hitrosti, s katero me je kralj Alkohol vodil, niti ne v prav dolgem Času, ako bi bila stvar aamo od njega odvisna. Učil sem se spoznavati, kaj se pravi biti brez teka. UčU sem se spoznavati, kaj se pravi zjutraj vstajati tre peta Je, a drhtečim želodcem, z odre-venelimi prsti, in spoznavati tisto pijančevo potrebo po kozarcu žganja, da al opomore. (O, kralj Alkohol je čudovit čarovnik. Ožgani in zaatrupljenl možgani In telo se vračajo, da bi prišli v red, baš k onemu strupu, ki je povzročil škodo.) (Dalje prihodnjič.) "Čakajte, da pomislim." je dejal točaj; "tu je cesta čez Tarwaterski prelaz. Po navadi Je bila dobra. Pred tremi leti sem hodil po njej. A letošnjo pomlad so jo zaprli. I, veste kaj, povprašam Jerryja--" In točaj se obrne in nagovori kakega možaka, ki sedi za mizo ali sloni ob točilnici bolj daleč proč in ki utegne biti Jerry ali Tom ali Bili. "Ti, Jerry, kakšna pa je zdaj Tarwaterska cesta? Prejšnji teden si bil doli pri Wilkinsu." In medtem, ko Bili ali Jerry ali Tom poganja svoj stroj za mišljenje in govorjenje, ga povabim, naj pride še on z nama pit. Nato se razvije pogovor, ali bi bila ta cesta priporočljiva ali ona, katera postaja bi utegnila biti najboljša, koliko časa bi potreboval do tja, kje so najboljši potoki za postrvi in tako dalje, in v tem pogovoru se pridružijo drugi možaki in nadaljnja pijača. Se dve krčmi ali tri, pa si ga naberem malce in poznam skorajda vsakega v mestu, vem vse o mestu îrTprëëeJ o okolici. Poznam odvetnike, urednike, trgovce, domače politike'In kmete, ki so prišli v mesto, lovce in rudarje, tako da se Charmian čudi, ko se izprehajava po glavni ulici gor in dol, koliko znancev imam v tistem doccla nepoznanem mestu. Tu sem pokazal uslugo, ki jo izkazuje kralj Alkohol, uslugo, s katero povečuje svojo moč nad ljudmi. In povsod po vsem svetu, kjerkoli sem hodil vsa ta leta. je bilo isto. Naj je bil kak kabaret v Quartier Latjnu, kavarna v kaki zakotni italijanski vasi, beznica v mornarskem delu mesta ali pa v klubu pri škoUkem žganju s sodavico, vedno in vsepovsod, kjer se pajdaši kralj Alkohol, sem prišel precej v do-tiko z ljudmi, se shajal in seznanjal z njimi. In v dobrih prihodnjih časih, kadar bo kralj Alkohol z ostalimi barbarizmi vred pregnan, bo treba dobiti namesto krčme kako drugo u-redbo, kako drugo zbirališče, kjer se bodo neznani shajali in se seznanjali s še bolj neznanimi možaki, kjer bo popotni in kjer bo brez-družinski našel — ljudi. Pa da se vrnem k svoji pripovestl! Ko sem obrnil Benicii hrbet, je moja pot držala skozi krčme. Zoper pitje si nisem bil ustvaril nobenih načel in okus te tekočine mi je bil zoprn kakor vedno. Toda postal sem spoštljivo nezaupljiv do kralja Alkohola. Nisem mogel pozabiti tistega, kar mije bil zagodel — meni, ki nisem hotel umreti ! Tako sem pil dalje in pozorno pazil na kralja Alkohola, trdno odločen, da se postavim po robu vsem bodočim prišcpe-tavanjem sa aamomor. V tujih meatih sem delal v krčmi neposredna poznanstva. Ko sem se klatil po svetu in nisem imel s čim plačati postelje, je bila krčma edini kraj, ki me je sprejela in mi dala prostora pri ognju. Stopil sem lahko v krčmo, se umil, okrtačil in počesal. In krčme so bile vedno tako vražje na roke. V moji zapadni domovini sem jih povsod dobil. Tako izlahka nisem mogel stopiti v stanovanje neznanih ljudi. Njihova vrata mi niso bila odprta; pri njihovem ognjišču ni bilo prostora zame. Tudi cerkva in duhovnikov nisem nikoli poznal. In ker jih nisem poznal, me ni nič vleklo k njim. Mimo tega ni bilo zame teduj nobenega vabljivega čara na njih, nič romantičnega, kar bi mi obetalo dogodivščine. Pri njih se pač ni nikdar nič prigodilo. Vedno so živeli in ostali na Istem mestu, bili so bitja reda, oikosrčnl, sami zase. Bili so brez veličine, brez burne domišljije, brez družabnosti. A baš prave fante, naravne in duhovite, smele in divje, kadar prilika nanese, sem Želel spoznati, — fante z velikodušno roko in s plemenitim srcem in ne šlev. In, nate, zopet eno pritožbo, ki jo izrekam zoper kralja Alkohola. Pridobiva si namreč vprav te dobra fante, — fante, ki Imajo ogenj in duha v sebi, velikost In toploto in najboljše vseh človeških slabosti. In kralj Alkohol Jim ugasne ogenj, ulenl delavnost, ako |>a Jih ne umori kar takoj ali ne naredi iz njih blaznikov, jih |x»sirovi in podivja, jim popači in pokaži prvotno dobrotljivost in nežnost njihove narave. O! — jaz govorim iz poznejše izkušnje — Bog me i m obvaruj povprečnih ljudi! Takih, ki niso dobri tovariši, tistih, ki so hladnega srca in hladnega uma; ki ne pijejo ne kadijo ne kolnejo ali ne store mnogo karkoli takega, kar je drzno in kar dobro de in kar uščene, ker v njihovih slaUitnih živcih nikdar ni vrelo In ki|H*lo življenje, da bi ušlo čez rob ter bi bilo od 'Oprostite—ali ta predstavlja novi svet?1 in aem poslala k vragu svoj trdi ovratnik. Z njim vred pa tudi podveze, ki so popuščale in hlačni gumb, ki mi je pravkar od-letel. Tekla sem čez neki park. Trava je bila mehka. Neki stražnik me je videl, a ni ničesar dejal. Očitno je opazil, da nisem psiček. Klobuk se je pa medtem kotalil dalje in je v Si-bilini ulici začel kar dirjati. Mislita sem si: če tečem mimo njega in ga sredi ulice prestre-žem, ga lahko ujamem. Dobra misel! Pospešila sem tek. Napela sem mišice, kolikor sem mogla. V tistem trenutku je pridrvel tramvaj. Klobuk mu je letel nasproti. Srečni slučaj: klobuk bodo povozili. Tožila bom upravo e-lektriČne železnice. Povrniti mi bo morala škodo. Dobila bom nov klobuk. Pravico imam do tega. Na lepem je pa klobuk zavil s tira in se kotalil v drugo smer. Uprava električne železnice se je izmazala, jaz sem pa tekla dalje. — Srečni slučaj št. 2: prvega paglavca, ki sem ga srečala ,sem prosila, naj namesto mene teče za klobukom. Paglavci tako dobro tečejo. Se srečnejša misel: obljubila 'sem mu pet in dvajset erov za njegov trud. Takrat je prišel drug deček iz šole, na drugi strani ceste. Napisala H. Zetteratroem Predvčerajšnjim je bilo zelo vetrovno vreme. Veter mi je odnesel klobuk z glave, s čimer je jasno dokazal svoje soglasje z mojo modistko. Med dvanajsto in šesto uro sem stala v Karlovi ulici in čakala na tramvaj, ko se je zgodba začela. Klobuk mi je odletel z glave in zaplesal v smeri proti Karlovemu trgu. Obstala aem, se aama pri sebi smehljala in si mislila: "Sijajno! Zdaj bo imela vsaj moja okolica kaj početi! Zdaj se bo začelo, kakor se to običajno začne. Vsi ljudje, kar jih je na ulici, bodo začeli teči za klobukom, tekmovali bodo, kdo ga bo ujel in naposled mi ga bo prinesel mladenič, ko puran rdeč od prizadevanja. Se poprej, preden mi ga bo s poklonom izročil, ga bo pa skrbno osnažil. Takšni so pač Stockholmčani. Samo trenutek potrpljenja! Klobuk bo že sam od sebe prišel! Niti ne gani se, da ne zmešaš niti! A živa duša se ni zmenila za moj klobuk. Vsi so ga gledali, in ga pustili, da ga je veter nesel dalje. Cemu neki ta zadržanost? Ali klobuk morebiti ni dovolj fin? Pristni borsalino je. Ali pa morebiti ni več dostojno, teči za plešočim klobukom? Naj-brže je kdo trdil, da to ni lepo. Tako sem torej začela sama teči za klobukom. Seveda imam doma še več klobukov, a bilo bi vendar razsipno klobuk kratko in malo pustiti, da ga odpiha veter. In človek tudi ne more hoditi okrog razoglav, če ni tako rekoč nekoliko ekscentričen. In jaz prav zanesljivo nisem. Tako sem torej tekla za klobukom. Ko sem tekla, sem si mislila, da mora biti pač smešno, gledati človeka, ki takole teče za klobukom. Prav rada bi vedela, kakšna sem jaz. Ali tečem po Wi-dejevi, Zandrovi ali pa morebiti po Engdahlovi metodi? Za te gospode bi bila kajpak zabava teči za klobukom. Rekli bi, da je to priložnost za telovadbo. Klobuk se je kotalil dalje, jaz sem pa tekla za njim. Mislila sem si, kako nespametna sem bila, da sem kupila ta klobuk. Saj je bilo povsem odveč. Doma imam še dva, ki se nikoli nista tako nesramno vedla kakor tale. Saj to sploh ni klobuk: to je kolo. Odpela sem si jopico Dobro poučen Neki mladenič je ime! p teljico, ki se pa ni dosti ina zanj. Nekega večera je biit njim na moč Ijubetnivi 11 nič je bil sicer vesel, vflM prav verjel v pristnost U čustev. Vprašal je svojep jatelja: "Rad bi vedel, kdo je dn| "Koga pa misliš?" "Mislim namreč, pri koa če buditi ljubosumnost." IIuit na Srttbodova V /.«»fkinem življenju Je prišla noč, ki jo je vso preklečala v molitvi pred |Hidobo Matere božje. Prej se nikoli ni ukvsr-jala z njo, k njej se je zatekla zdaj, ko jo svet pred njo naglo potvmnel In je morala moliti pred njo Margaretlno molitev. Stoletni, trepetajoči brent. h kateremu se je kot otrok in dekle stokrat zatekala, ta atole*nI, trepetajoči brest bi ae bil že zdavnaj sklonil k njej in bi je ne puatil is objema. Preje se niti ni spomnila nanj. sdaj pa je ve. dela, da, te ne postane takoj le- I» ROS VETA, SNPJ, MI7 Se. Lawaéaie A?*, frilofteae peêiljam aaretatee sa Mat Trm*«* ' 1) las.................................... ............................................... Usta rt te teJalk la ga pripMU k me|l aarefelei male drailae: zapečatena. Nič ni ugovarjala. Ce bi jo gnali po vasi, če bi pred domom "Marjane a sedmimi centi dukatov" morala prekleča-ti noč na žgočem oglju, bi ji to bilo čisto vseeno. Ranjena je bila njena najčistejša vera v človeka, qjena duša je zvenela od ponižanja in sramu, a vse ostalo Je bilo povsem brezpomembno. Is četčine prev. M. K.