249. številka.
Trst. v petek dne 31. oktobra 1902.
Tečaj XXVII
..EDINOST"
Izhaja enkrat nn dan. razun nedelj in praznikov, nl> 4. uri poi>nhidii«.
Naročnina znaša :
ea celo leto........24- kron
ca pol leta........12 „
ta 5etr; leta........ 6
ra en	........ 2 kroni
Naročnino e plačevati naprej. Na na-roćbe brez j>rilo7en»- naročnine *e uprava oe ozira.
Po tobak«mali v Trstu se prodajajo posamezne številke po 6 siotink 13 nvč.l: izven Tr-ta j>:;	8 stotink (4 nvć i
Telefon >tr. S70.
(z W #	-dh
Oglasi
f»e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročil o ^ primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oglasi itd., se računajo po pogodbi.
Vsi dopisi nuj se pošiljajo uredništvu. Nefraukovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase »prejema upravni-tvo. Naročnino 111 oglase je plačevati loco Trsi.
Glasilo poli tir nega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia -tv. 12. Upravniitvo tn sprejemanje inseratov
Molin piccolo -tv. II. nadstr.
ulici
Izdajatelj in odgovorni urednik fB Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
VABILO
na
redni občni zbor k k
*	* « in javni shod,
katerega priredi
politično društvo „Edinost"
v nedeljo, dne 2. novembra 1902.
ob 4-, uri popoludne
v Sancin-Čemotovi dvorani v Skednju.
VSPORED:
1. Nagovor pred->ednika : Poročilo tajnika :
."J. Poročilo blagajnika ;
4. Volitev novega odbora ;
."». O ptlitienero položaju; jurroča gosp. državni poslanec V. Spinčić.
♦ ». Poročilo o |>oljtičnem položiju v Trstu ; poroča gosp. deželni |»o«lanec dr. O. Kvbar.
7. Kveaiaalaoati.
Na obilno udeležbo vabi
ODBOR.
Interpelacija
jm»-1. SfHMi-ir-a in t«iari^«*i na fkMriraru sru>|». miuiotcpredsednika. kakor i«tdi1«'lja pra-i •••><»«! u< ra aiiBi-t«*r>t
I >uc 17. sejKoinlira r. I. vršila se je pred porot mim -«Mli&Vni e. kr. deželne^ so-di.V-a v Trstu kazenska obravnava, ki v kri-•ečib barvali razsvetljuje tamokije razmer đ v ezikovnem obziru in |»osto|ianje sodnih uradnikov, ko gre za to, tla se varuje namišljene pravice italijanskega jezika kakor -azpravnega jezika v {»notnih slučajih.
1'rcl omenjenim porotnim sodiščem stal c Ivan Skrk iz. Saleža. kateri je bil obtožen -adi umora, izvr-«-in^n na .-vojej sinahi. ( ra<l-lim braniteljem omenjenemu obtožencu določila j«' iHlvctiiuka zborui<*a odvetnika dr. < »ustava < iregorina.
Kt-r niti obtožence. niti priče niso bili /možni italijanskega jezika, sestavilo je okrajno -od v Sežani \ • kazenske spise, izvzemši zdravniško (»oročilo, v slovenskem jeziku, -lotako je tudi preiskovalni sodnik na o. kr leželncm sodišču v Trstu, kateremu se je /.r»H-;i obtoženec od e. kr. okrajnega sodišča ♦-žanskega, ustavil zapisnik v slovenskem jeziku. Že iz teli dejstev samih, ne <la bi bilo treba nadaljnjih izvajanj -in dokazov, sle li, da s«* na e. kr. deželnem sodišču v Trstu priznava v prineipu slovenski jtzik i-totako sodnim jezikom, kakor italijanski *'-zik, kakor t n«i i ne more biti drugače, ako -e p iiu- i. « :i spadajo v območje tržaškega <le/.elnega -«»diščai razun Trata z okolico, ki »e v resnici obljuden z najmanj x,4 slovenskega prebivalstva, k' čisto slovenska sodna »kraja Komen in Sežana, čisto slovensko-hrvatski okraj Volosko in pretežno slovenska
•	•z i roma hrvatska okraja Koper in Piran.
< > takem stanju >t vari in posebno z obzirom na to, da se je, kakor rečeno, vse kazensko |H.-t'»p:iiije proti Ivanu Skrku vršilo v slovenskem jeziku, moglo se je pričakovati, «la !h» državno pravdništvo tudi olKožnico m -tavilo v slovenskem jeziku. Državno pravd-
ništvo tržaško pa, katero se mora smatrati zastavonošem italijanskega razpravnega jezika v kazenskih slučajih pred e. kr. deželnim sodiščem v Trstu in kakor največja ovira proti razpravam v slovenskem jeziku na istem e. kr. deželnem sodišču v Trstu, smatralo je tU'ii v tem s'ueaju )»otrebnimf sestaviti na
podlagi slovenskih spis^.tv italijansko obtož-nieo, o čemer je menda tudi z ne mijmunj-šim delom sodelovalo dejstvo, da med vsemi koneeptnimi uradniki e. kr. državnega pravd-ništva v Trstu ne zna niti jeden toliko slovenščine, da bi mogel sestaviti pravil..o oh-tožnieo, oziroma da bi zmogel govoriti sl<r\-. obtožni gfovor v istem jeziku, dasiravno so, kakor se je možno prepričati iz kvalifikaeij-! škili tabel, dotični označeni kakor zmožni slovenskega jezika v govoru in pismu.
I'radni branitelj smatral je to raj in.rreb-nim v interesu obtoženen, s katerim se je prej dogovoril, zahtevati v. ulojro prevod italijanske obtožniee, v svrho, da se prevod prečita na glavni razpravi. V dotičnej ulo<ri opozoril je tudi predsednika porotnega sodišča, gosjMida deželn«»sodnega svetnika Henrika Pederzollija. <la se Ih» na nizpravi po-slitževal izključno sloveie-kega jezika. Ta opomba je zadostovala predsedniku obravnave, da se je |»odal k obtoženeu z namenom nagovarjati ga za hrbtom branitelja, da bi poslednjega dez.avuiral s tem, da bi se izjavil zadovoljnega z italijansko obravnavo. Izpra-š<*val je namreč obtožeiu-a, da-li razume toliko italijanski, da bi >e moglo italijanski razpravljati. Na izjavo obtoženea, da razume le kako j»osainezno laško l»esedo, in na njegovo < »d loč no zahtevo, naj bi -e obravnava vršila slovensko, izjavil je predsednik razprave, da l>o zanj in za priče postavljen tolmač si«»venskega jezika.
Ker pa je branitelj obtoženea /. (»žirom na to, da so bili vsi kazenski $pi?i izven obtožniee, toraj za obtoženea najbolj obtežu-joeega spisa — sestavljeni v slovenskem jeziku in nadalje z obzirom na to, da v resniei niti obtoženee, niti priče niso bili zmožni i italijanskega jezika, smatral nezdružljivo s prineipi human i tete, vestnosti in zakonitosti, Ida bi h- dotični kazenski slučaj sodil po porotnikih, ki niso bili zmožni slovenskega jezika, je v dveh jx»g»»vorih, ki jih je imel z ! obtožencem pred glavno razpravo, naznanil istemu svojo namero, da misli v slučaju, ak«i I »o velika večina jN>rotnikov nezmožna slovenščine, zaprositi za delegaeijo drtige porote, pred katero bi imel obtoženee gotovost, tla bodo mogli porotniki* slediti razvoju vse kazenske obravnave. O tein pa ni branitelj opustil obtoženeu |«>j a - n i t i. da bi se moglo zgoditi v tem slučaju, da bi se* kazensko ;>osto-panje in s tem tudi njegov preiskovalni zapor za tri do štiri nieseee podaljšali, tako da ni mogel biti obtožene«- v dvomu za kaj se gre. Na te izjave in na ta pojasnila branitelja je obtoženec istega izrecno in i»onovno |»ooblastil uložiti na kazenski obravnavi prošnjo za de-i legacijo drugje jh >n»te, na kar je branit< lj še pri|>oinnil, da si Ih» stvar š<* premislil.
Nejn>sredno preti j»riČetkom kazenske obravnave, ko je bil obtožene«* priveden v porotno dvorano, pristopil je branitelj k istemu ter mu sjKtroeil. da je ]>n»:njo za delegacijo sestavil ter da jo predloži, ako se bo dognalo, da je večina porotnikov nezmožna slovenščine in da se nadeja, da se iz tega vzroka obravnava odloži, na kar je obtožence zopet izjavil, da je s tem sj»orazumljen.
Neposredno pred izžrcbanjein porotnikov dal je branitelj jh> jtredsetlniku izprašati navzoče glavne porotnike in njih namestnike — sodi, in kateri od njih >o zmožni slovenskega jezika, na kar so samo trije |»orotniki izjavili, da razumejo slovenski.
Ne da bi bil čakal na konstituiranje porotne klopi, toraj pred začetkom glavne obravnave, katera se v smislu .*»(>4. in 312. kazenskega jntivdnega reda začenja šele po s«>stavi jiorotne klopi in jh« oklieanju stvari, predlagal je branitelj delegacijo drugega porotnega so<lišča in odloženje <Klrejene glavne razprave do odločitve tega uprašanja komj»etentnim • e. kr. višjim deželnim so-
j d iščem ter je predlog temeljito utemeljil in ' g- pismeno predložil, povdarjajoč o tem, da je stavil ta predlog v soglasju z «»btožencem. l'redU»g za delegacijo druzega |>< »rotnega sodišča bil je v glavnem tako le utemeljen :
I >a niti obtožen*e, nit: pozvane priče niso zmožni italijanščine :
l)a >o bili vsi kazenski zapisniki z obtožencem, s pričami, ki so povzane na razpravo, kakor tudi z onimi, kojih izpovedbe so bile predlagane v prečitanje na razpnivi, sestavljeni v slovenskem jeziku :
1 >a sta me 1 izžrebanimi porotniki le dva ki sta zmožna slovenskega jezika, vsletl česar velika večina istih ne bo mogla nepo-redno slediti izpovedbam prič in tucli ne bo mogla ne|>osredno razumeti kazenskih spieov, kateri se jim predlo/.«' po predsedniku kazenske obravnave v smislu i<	"a d nji
odstavek kaz. pravd. r. v informacijo pri posvetovanju in izreku pravoreka;
1 >a na e. k. deželnem sodišču v Trstu ni samo italijanski, marveč tudi slovenski jezik kakor sodni jezik v veljavi, kar ne-<lv< mno sledi iz teira, da so bili vsi kazenski zapisniki v predležeči kazenski pravdi toliko na e. k. okrajnem sodišču v Sežani, kolikor na c. k. deželnem sodišču v Trstu samem sestavljeni izključno v slovenskem jeziku ;
I >a zakon ne pozna nikakc razlike med sodnim in razpravnim jezikom, tako da je jezik, ki je priznan sodnim jezikom, nedvomno tudi razpravni jezik ;
•>a iz določil	7tK>, Hi.i, HU in
1 «>s k. pr. r. jasno izhaja, da je samo glede onih jezikov, ki niso sodni jeziki, privzemati solne tolmače, da se pa mora proti obtožencem, ki se poslužujejo kakega sodnega jez.ika, vršiti razprava v jeziku, katerega se poslužuje obtoženee, tako da je pri vzet je sodnega tolmača v takih slučajih izključeno, iz česar sledi, da se mora skrbeti za to, da se lina v takih slučajih na razpolago sodnike, porotnike in državne pravnike, ki so zmožni 1 sodnega" jezika :
1 >a pri c. k. deželnem sodišču v Trstu iz uzrokov, s katerimi se obramba v tem stadijumu ne more pečati, ni mogoče sestaviti porotne klopi, ki bi odgovarjala gornjim zahtevam :
Da toraj obtoženec nima nikakc garancijo. da I »od o mogli porotniki slediti izjavam pričf vsebini pročitanih kazenskih zapisnikov in še najmanje slovenskim izvajanjem braniteljevim, kakor to veleva bistvo, kazenski pr<»gon in obranil h) zagotovljajočega postopanja in da po dosedanjih skušnjah ni pričakovati, da bo državni pravdnik izustil obtožbo v slovenskem jeziku, katerega jedinoga obtoženec razume.
!'o stavljenju tako utemeljenoga pretiloga od strani branitelja, zgodilo so je nekaj nezaslišanega.
Ko je namreč predsednik <rl »toženca
nprašal, ali soglaša se stavljenim predlogom
glede delegacije in potem, ko je obtoženee
izjavil, da je z istim ]»opolnoma zadovoljen,
skušal ga je predsednik . omajati s tem, da
mu je dal po tolmaču zagotoviti, da se bo
slovenski obravnavalo in govorilo ter da I	.
se poskrbi za to, da se vse .prevede, kar bode izpovedal obtoženec in svedoki. Na izjavo predsednika, katere važnosti in da-lek< <.--ežnosti obtoženec oči v idno ni pojmil. začel je obtoženee omale vati, a je takoj, ko mu je branitelj opomnil, da porotniki niso zmožni slovenščine, odkčno izjavil, da priti ja predlogu za delegacijo.
Se bolj nezaslišano- pa, nego ta j»oskus, da bi se obtoženca pridobilo za italijansko obravnavanje, branitelja pa v očeh obtoženca in javnosti osramotilo, omajaje s tem zaupanje. obtoženea do njegovega branitelja, — je bilo utemeljevanje sklepa, s katerim je sodni
dvor odbil predlog za delegacijo in za začasno preložitev glavne razprave. Ta sklep se glasi tako-le :
31 važuje, da so od.*5(> prisotnih [»orotil i kov, ki so prišli, da sestavijo porotniško klop, izjavili le trije, da znajo in razumejo slovenski jezik ;
z ozirim na to, da obtoženec o priliki dveh pogovorov s predsednikom, katerih zadnji je bil dne 15. septembra t. 1., niti z daleka ni omenil predloga za delegacijo, nego se je ! omejil samo na to, da je vzel na znanje, da je razprava določena na dan 17. septembra t. 1. ter izrazil željo, da se ga, čeprav razume nekaj italijanski, zaslišuje bodisi po predsedniku, bodisi s pomočjo tolmača, v slovenskem jeziku :
u važuje, da je obtoženec na razpravi le neodločno privolil v predlog branitelja za delegacijo ter da je to privolitev smatrati kot sugerirano po branitelju samem, katerega ^o članovi sodnega dvora, ko so prihajali v sodno dvorano, našli v j»ogovoru z obtožencem, in uvažuje, da so morali pismeni predlog, spisom priložen in na razpravi predložen, ki jo bil stavljen, prodno je bil branitelj gotov obtoženčevc pritrditve in prodno je bil branitelj z obtožencem o istem razgovarjal, narekovati vse drugi nego proeesualni razlogi : uvažuje, da nepoznan je slovenščine na strani porotnikov nadomešča privzetje nalašč povabljenega tolmača :
uvažuje, tla je brez pomena, da je bil večji del kazenskih spisov sprejet v slovenskem jeziku, — ako si* p«»misli, tla mora v konkretnem slučaju jezik, ki ga porotniki razumejo in ki je italijanski, služiti kot pravilo (norma), kateri jezik tudi razumejo in govore oni trije porotniki, ki so izjavili, da znajo slovenski ;
uvažuje, da se ne more dopustiti, da bi branitelj oziroma obtoženec v zadnjem hipu 'onemogočil že razpisano in pričeto razpravo ter da se vsled toga predlog za preložitev iz takega razloga kaže kot podan no o pravem času — je sodni dvor predlog branitelja za preložitev odbil ter sklenil, razpravljati s pomočjo privzetega tolmača«.
Podpisani interpelami se nočejo tukaj i baviti z vprašanjem, v koliko je zavrnitev predloga za preložitev utemeljena v določbah kazensko pravdnega reda, ker jo to naloga visokega e. kr. najvišjega kot kasaoijskega dvora, ki se bo imel pečati z dotično ničnostno pritožbo, nego konstatujejo samo, da so mora način tega utemeljevanja, ki sloni na nedokazanih, samovoljnih in neresničnih premisa h, nazvati popolnoma novim ter da isti globoko žali braniteljevo »rast
iz i/jave obtoženčevc, koje izvirnik ima branitelj v svojih rokah, izhaja na najekla-' tantnojši način samovoljnost in materijelna i neresničnost domnev gori omenjenega sklepa | sodnega dvora, in istotako izhaja iz nje, da se je predsednik porotnega sodišča poslužil nekorektnih sredstev v dosego svrhe, t j., da ! bi osramotil branitelja ter v obtožencu vzbudil nezaupanje nasproti branitelju. < hnenjenn izjava, ki jo je dne 14. oktobra t. 1. sprejel z. obtožencem odvetnik dr. Slavik, se glasi :
Izjava.
N že podpisani Ivan Skrk iz Saleža. sedaj v ječi c. kr. deželnega sodišča v Trstu, dne 17. septembra t. 1. obsojen radi zločina umora, izjavljam resnici na ljubo v pričo podpisanega sledeče:
Potrjujem, da je bil moj branitelj dr. Gustav (iregorin pred glavno razpravo dvakrat pri meni v ječi ter da me je vpraševal v zadevi umora, radi katerega sem obtožen.
Potrjujem, da mi je prvikrat in drugikrat, ko je bil branitelj pri meni, povedal, da so kazenski zapisniki napisani v sloven-
r»k«'iii jeziku, ila ]m>i*4»tniftci po veliki večini tega jezika ne j k »znajo, da Ki bilo lniljše, «la t»i s«» obravnava vršila pred porotuiki, ki poznajo dobro slovanski j«'zik ter da so bodo • m (branitelji |n »si uže val tega jezika.
1'otrjujem, »la me je branitelj o|K>zoril ■la, ako s4* obravnava odnese, ltode trajal i noj preiskovalni zajmr najmanj tri do štiri mesece vet ter ine, ko mi je vso to razložil, vprašal, naj razločno in o«ll<»čno izjavim ali sem zadovoljen > trm, «hi s«» uloži prošnja za drugo jK>rotn<i sodišče ter za prenos razprave.
Potrjujem, <la sem na to izrecno ]h>-obla-til branitelja, da uloži prošnjo za obravnavanje pre<i drugim |x>r«»tniin »nlišeeni ter, <ia tu<li danes še želim, da s** vrši nova ob-' ravnav:i pred drugim porotnim wxliš<Viu, kjer 1 m m ] 11 solili jMMotjiiki, ki poznajo slovenski jezik.
Potrjujem, da je mej prvim in drugim teh jx»pnvon»v z mojim braniteljem bil pri meni g<»-p. predalnik razprave ter me vpra- j šal, zua:n-li italijansko in bi ne bil li zadovoljen. tla se vrši obravnava v italijanskem jeziku, na kar sem odgovoril, »la ne znam italijansko, da razumem le,-kako posamezno bese 'o ter tla želim. da se obravnava vrši v slovenskem jeziku.
1'otrjujeiu, da sem obvestil iz lastnega nagiba branitelja, ko je bil drugikrat pri meni, «la je bil gosp. predsednik pri meni ter dl je v. mano govoril, kakor |Mive«lan<i.
Potrjujem, tla je branitelj neposredno preti razpravo govoril z mano le par sekund ter mi le '.aznanil, tla je napravil, kakor «1« govoijeno, prošnjo za drug«i |»orotno sodišče tyr tla misli, da se bo vsled tega obravnava prenesla.
Potrjujem, tla je go>;». pr«*«lsc<Lnik razprave govoril z mano kake tri tlni po razpravi ter me izpraševal, kaj sem govoril z l>ranit'-ljeni neposredno preti razpravo, na kar sem povedal, kakor zgoraj, ter ponovil, da ne razumem «>d italijanskega jezika druzega, nego nekoliko posameznih be>etl, posebno nekatere številke.
Potrjujem sletlnjie, da je na to gospo« 1 predsednik nekaj napisal ter mi velel prijeti za |»er«», ne da bi mi bil povedal, kaj jt^ napisal.
V TRSTI7, tlni- 14. oktobra l'.HJGf.
y Ivanu Skrk-a po meni dr. JEtl. Slavi k.
I/, m v no razloženega tlejanskega stanja je razvidno prvič, da je hranitelj. ko je zvili te val tUlegi ra nje tiru gega porotnega sodišra, ravnal ]H>|Nilnoma dogovorno z obtožencem, in drugi«", tla je trditev omenjenega sklepa sodnega dvora, da bi bil branitelj privolitev k predlogu /a delegacijo ne|»osredno pred začetkom glavne razprave obtožencu sugeri-ral, d t »cehi neresnična in »la je x«lni dvor, t^lnostio pretlsetlnik istega samovoljno, brez vsak«' p«»dlage to tr«lil v svrno, da bi, kakor že večkrat omenjeno, osramotil branitelja. Nestvarni razlogi mnogokrat omenjenega sk'cpa. ki nimajo - pravim vprašanjem je-li bil predi«»o branitelja opravičen ali ne, nič opraviti, žalijo branitelja najgloblje na njegovi bmnitelj-ki časti ter dokazujejo, kakšnih sredstev -«• jm-lužiijejo pri tržaškem deželnem sodišču, da bi m1 preprečilo uradovanje v slovenskem jeziku in razprave v istem. Ne-gledi- na "jezikovno stališče se |HHtopanje preds«'diiikn, ki se je takti nekorektno ume-šaval v razmeije med braniteljem in obtožen -<*m, ne da dovolj grajati.
I stota ko se ne da dovolj grajati tudi praksa, ki je v navadi pri c. kr. deželnem sodišču v Trstu, tla se v pravdah proti slovenskim obtožencem obravnava s pomočjo sodnih tolmačev, kar je nezakonito, kajti kazenski ]>o~to|>ek (kaz. pravdni redi pozna srnine tolmače le za take jezike, ki niso pri stmlišcu navadni, negledc na to, tla se za xnlne tolmače privzemajo ljudje, ki niso nikdar položili dotičnepa izpita in ki nimajo za to -lužik• nobene druge kvalifikacije nego to, da s*' je stKlnemu dvoru zljubilo postaviti koga, o komur dtnnueva, da |*»zna kolikor toliko italijanski in slovenski jezik, v posa meznem slučaju za tolmača t*r ga k«»t sodnega tolmača zapriseči.
Zares nezaslišano in značilno za razmere na tržaškem deželnem so«lišču pa je utemeljevanje navedenega sklepa, ki doseza svoj vrhunce v trditvi, da ima italijanščina pri tržaškem deželnem sodišču pri |M»rotuili razprava b veljati kot norma, iz česar sledi lo-trjčnti, tla so ol i tožene i zaradi porotnikov na svetu, ne pa jnirotniki radi obtožencev, ter da morajo slovanski obtoženci trpeti, da jih celo v slučajih, ko se gre za njih življenje,
hodijo porotniki. ki ne poznajo niti njihovega jezika, niti njihovih življeiiskih nazorov in razmer. Značilna za aninioznost, s katero se je postopalo v tem le slučaju, je tudi okol ntist, da je stidni dvor predlog za delegacijo, za kojega rešitev je kompetentno c. kr. višje deželno sodišč-; in ki bi se ga imelo v poslovanje po kazensko pravdnem redu predložiti svetovalstveni zbornici, -a lim i ne« odbil ne da bi ga predložil svetovalstveni zbornici odnosno c. kr. višjemu deželnemu sodišču ter začasno preložil razpravo, da si je isti pretlsetlnik, dežehiosodni svetnik Pederzolli, v dveh analognih slučajih, v katerih se je iz istega razloga predlagalo delegacijo (tiskovna pravda Zofka K veder proti Franu (»odniku in dr. ter tiskovna pravila Maks i < \itič proti J**ranu Poliču in tir ) v istem zasedanju porotnega sodišča n'-mudoma preložil razpisani porotni razpravi ter predložil spi-c e. kr. višjemu tleželnemu so«lišču v rešitev.
To nepravilno postopanje je provzvi>čil«» šc natlaljnili prt»cesua'nih nepravilnosti, med kojiini je najznamenitejša ta, da se je pont-nikom, zmožnim le italijanskega jezika pr-'vorck predložilo slovenske kazenske spise-in da je bil branitelj, ki je moral oststati tlo-sleden ter ni bil pokliean v to, da bi ničnosti, ki jih j«- eventuelno zakrivil sodni dvor, saniral z italijanskim zagovor« mii, pri m »ran pledirati v sltivenskem jeziku, ti kateri priliki je predsednik, ki je bil pretilog obtoženca za delegaciji> odtegnil koiiij»etentnemu c. kr. višjemu deželnemu stališču, preliajaje čezenj na dnevni red, ter takti provociral vsti stisko, imel še jHigiuiLa, la je zahteval, naj bi branitelj zagovarjal italijanski, ker da morajo sakrosanktne koHsti braml>e prevla«lati na-rtnlne i nt«-rese. š č<-mer je branitelja vn«»vič razžalit, ko mu jt- takt>rekoč očital, tla je njemu /ai naeijonalne t lenionstrat-ije. ne pa za ktiristi obtoženca. Tu je pač dovt>ljent» vprašati, tla-li -e branitelj, ki stoji na človek« ljubnem in zaktutitem stališču, tla morajo vsakega obtoženca so<liti stnlniki, ki so zmožni jezika, v katerem se obtožene«- izraža, — poganja za na«*ijonal«ke interese in ali ne tlelajo tega marveč sodniki, ki tloslediu* sotlijo slovenske obtožen«*«' na jvudlagi italijanskih raz-prav.
Vaša prevzvišenost je t> pn-vzetju votl-stva pravosodnega ministerstva mej «lrugim (Kistavila tri načela, vredna uvaževanja, namreč : tla veljaj je«\nako pravti za vsakogar ter da naj se pravo preti nikomur ne upogne ; -t»dne oblasti naj skrbijo za prijateljsko s«»le-1«»vanje si- zastopniki strank, katerih naloge v svrho skujinega iskanja pravice nisti nič manj težke in «n.lg«»vorne, in naj se ne -kotli ugledu odvetnikov in beležnikov ter da jo pričakovati pl«m 1«»nosnega delovanja le tetluj. če bo |>4ikliean pravi mož na pnivo mesto.
Po teh treh načelih se na tržaškem c. kr. deželnem stulišču, kakor izhaja iz tukaj navedenega slučaja, ne ravnajo. Slovanski
obtoženci morajo pustiti, tla jih sodij«i italijanski porotniki, t«-r vsled tega ne uživajo i>t«-ga prava, kakor italijanski obt«»ženci : ugledu otlvetnikov, ki se upajo take nezakonite razmere pobijati, skušajo škoditi, in za predsednike kazenskim razpravam se namešča može, ki ne znajo brzdati sv«ijili strasti in ki scgajti po nekorektnih sre«lstvih, tla In dosegli svoj cilj, ki je, da se vzdržuje italijanski značaj deželnega sodišea.
Z oziroin »»a vazloženo dovoljujej«» si (MMlpisanei vprašati Vašo prevzvišenost kot voditelja pravosodnega ministerstva :
1. »Je-li Vaša prevzvišenost voljna, v ko rist prav«»sodja in v varstvo pravic slovanskih strank ter ugleda braniteljstva navedeni slu-čaj natančno preiskati, poskrbeti da užaljeno pravo zatlobi zadoščenja ter ukreniti potrebno, tla se v bodoče takšni slučaji ne ponove".'
'J. .ledi Vaša prevzvišenost voljna c. kr. državnim pravdništvom v Trstu in istotako v 1»ovi nju, kjer vladajo istotake razmere, izdati naj-trožje ukaze, tla btulo proti slovanskim obtožencem vlagala l<- slovanske obtožni«*e ter se na obravnavi proti njim o predlogih in govorih jmslnževala le slovanskega jezika, ter ist«»takt» strogo naložiti «*. kr. «leželnemu I Fotlišču v Trstu, kakor tudi «*. kr. okrožnemu ^sodišču v Rovinjn, da jntskrbita za to, da se v vsakoletne im«'iiike porotnikov sprt jme t»no-liko slovanskega jezika zmožn h porotnikov, kakor takih, ki sti zmožni italijanščine, s čemer bi se omogočila za vsak slučaj p » potrebi sestava slovanske ali pa italijanske porotu iške klopi V
' NA Dl'N'A.ir, dne 1M. ol-tobra im>l>.
-
I
Zanimiv obisk.
(I>ti|ii<. i/ Hiivijf.)
Dne 14. julija t. 1. mi na vselej ostane v živem spominu. Onoenjenega dne me je usoda zanesla k srbskemu konzulu v Moskvi, ki je od 1. 11 »01. tudi predsednik »Moskovskega slavjanakega društva«, k Ar tur u 1 vanoviču Cerep-Spiridono-
v	i e u. Samo ime kaže, da mož ni Velikorus, in iz kratkega životopisa v *Slav. Veku«, priobčenega povodom izbranja njegovega predsednikom, pripominjam tukaj le v kratkem, da izhaja rodom iz beloruskega plemena in, če se ne motim, eelo iz knežje roilbine.
Pri nas je v resnici v slovanskem smislu delajoč h ljudij tako malo, da ti kar sice zatrepeČe, ee si začni o kakem novem svetilu na slmraDskem torišču. O A, I. spregovorili eo naši listi, baveči se vsaj nekoliko te slo-vanstvora, precej glasno, a njegovi govori v sejali slav), društva zagrmeli so ne le na vso Kusijo, at»pak na ves slov. svet- O 20. obletnici Skobel evi pisala je, mej «3rugiroi slo-; vansko inislsčimi liali, indi »Sit'Vsteieri^t-he . Presse«, kar jej ikjj b«» posebno na	Saj j
njena glavna nalega ni s?ovanstv«», pač pa pobijanje ti>?te- tlrul?al?r ka?era na spodnjem Stirskem ruje na vse kri pije proti Slove stvn.
Zelja, seznaniti ae s takim odličnem rao ženo, kakoršen se mi je «lozt5eval A. L. po žursalnih poročilih, prignala :»e je toiej najprej in najbolj na Kaznecki Most,*) prvo ulico> moskovsko, \jer je v tretjem nadstropju velikanskega pasaža bratov Džamgarovih *rb-sko konsulstvo.
—	M«»j srčui varu pozdrav T — spregovoril je A. L, ko je izvedel, k^o in zabaj ga v memirja. In pot®m :
—	V vašem mcetu ima naže društvo malo členov, pa tudi sočutja me oda ne b«-mnogf>; pa vi ste mi znani po odzivu gospv Vergma, urednika »v-Havj. Veka t, in po svojec* gorečem pismu, katero stt- mi pisali,, ee se ne motim, začetkom aprila.
—	Da, Dimitrij Nikolajevi«- Vergnn je-bil poslednjiS po zimi pri nas, kt> je potem v Moskvi govoril vsenarodno o zuaaejnem slo-vanstnru. Tudi pri nas je meail eitati svojo-imenitno Kkc jo. Ali načelnik afubernije pod uplivom novic o utisu njegovega pretla-vanja na kijevske Žido Poljake nt dozvo.-lil predavanja . . . Moje pismo k Vam jva je, kakor se spominjate sanii^ izzvalo »Slovenska planinsko društvo*, kateremu (po mojem
vi	morete pomagati v spolnjevauju njegov ih srčnih želj: za zje^injenje vseh krajevnih
j planinskih društev v eno vseslovansko.
—	Pomnim, pomnim. Ideja izvrstna, katere bi ne bilo težavno utelesiti, če bi bilo pri nas več zavednosti slovanske. Slovenci in posebno Cehi ste v tem obziru mej Slovani prvi; tu pri nas pa slovanska ideja provspeva in dozoreva !e ob sebi. ( e jej pomaga vlada, dela čudeže, kakoršne je bila zadnja vshodna vojna. ( e jej pa vlada oči-vi«loo ni naklonjena in ne soč-utja žnjo, se pa le v ozkih krogih slovanskih društev goji in ogreva o plamenih srcih, katera pa eo navadno toliko preskromna, kol'kor premalo-številna. Tudi športno delo, kakoršoo je potovanje in lazenje po gorah in gričih, tukaj že malo poznajo in t-euijo. V osnovni Knsiji ni gora na periferijah pa veje strankarski duh, ki slovanstvo Fovraži ter mu nasprotuje
j takisto, kakor v Avstriji germanstvo, itali-janstvo in matlžarstvo.
—	Vse je res, kat ste rekli, A. I. ! Razmere pri nas v tem obziru niso mikavne. In kar je najbolj žalostno, je to, da tudi noša slovanska društva svoje delo ne delajo tako, kakor je to znano o podobnih društvih
j v z imsjnih slovanskih deželah. Vzemimo, na • pr»mer, petrograjsko! To vam je navadno zbor knezov, škofov, generalov iid. velmož-ar.stokrat n\ katerih se slovansko-ruska demokrat ena masa b.iji in čuva. A ristokratičen je tudi prispevek členov, ki znaša nsjmanje ."» rubljev ali celih 12 —13 avstrijsk h kron ! ! ! < )J koi bi neki ruski človek srednje roke vzel tako v?«ito. da bi pristojni društvu, če-<;ar smeri so mu same po sebi temne, a za tem še taka draginja! -laz eein že leto v Rusiji, pa iz navedenih vzrokov do ziiaj ni-Sfin člen petrograjskega slavj. društva, a moskovekpga more biti še le postanem v -»U. letti, če bo v njem tudi daije vel tisti duh, katerim je zavejalo, odkar ste vi, A. 1-, prevzeli vodstvo njegovo. Cen;in in umejem namen slavianskih občestev, posvečam jim x
*) To slovenski ^Kora-ki mostV To nazvanje izvira i/, časov dojietroveke Kuaije, leo so v sedanjem sretliš«'-u Moskve imeli svojo zastavo kovači. <> tenipora. o mores!	Idem.
svoje življenje i t globine srčne, pa <■ 2 cme-njam prihoda petrograjskega metropolita v tamošnje slavj. društvo 1. 1>7.'»., kamor sem se radi pristopa vprvič priplazil tudi j iz, me kar nekak strah prešinja iu (se ve da) nikoli [ne pozabim, kako sem se izmuzal iz sobane ter jo potem popihal po stopnjie*ah, kar mi je Uog sape dal, govore sam sebi : »Xu, gorjanec ! To pa ni za-te! Je preveličavo in predrago...« in popihal sem jo za vselej... Da-si svoje mošnje za narodno tlelo tudi o«l tedaj nisem zategnil, marveč sem podpiral vselej slovanske težnje tu in mej svojimi zemljaki, in podpiram jih Lndi še zdaj, ali pred slavj. petrograjskim društvom sem o«l I. 1*7,">. nekako trepetal, moskovsko pa je bilo podavljeno, ko je začelo na-:ne vpliv :ti magično... Pred nekimi leti je zopet oživelo, pa členom postanem njegovim še ltr z l. HMl3w in na tem moram izključno zahvaliti vašo vsestransko, v resniei narotlno, slovansko, <lemokratično gibkost in delavmst.
Ah, B.že ti moj! Je pač k«ij vidno, «la ste Slovenec, da ste z Juga! Vaša p«»-b?ala je mojemu bolnemu srcu čarodejen lek, me neizrečeno veseli in bodri, ter zahvaljujem se vam za njo. za vaše sočutje, zahvaljujem se vam prisrčno in goreče. Tvar mi je bilo možno, «lelal sem do zdaj v obče, storil sem tudi jk> vašem ileln, kar je J>il > v moj h silah ;'. a kar se tit'-e l>od«iiw-nosti, morem le reči, tla bi brla gotovo boljša od minolosti, če bi bilo več pomoči in simpatije, o čemer pa bi trebalo nama pogovoriti se na samoti.
Tu sem pogledal na uro: bilo je že -'•as hiti \ Vsprejemna dvorana je prav ruieaa, pa ne prevelika. Odičena je z raznimi slikami imenitnih mož. mej katerimi sta posebno odlična portreta srbske kraljice Drage in srbskega kralja Aleksandra I. 'J udi diplom o izbranju Ar tura Ivaooviea predsednikom mo9k. slavj. društva prav lepo diči eno steno dvorane, v kateri je bilo zimske večere poslednjih let toliko zanimivih, viharnih sej društva. Zaželi so prihajali razni drugi obiskovalci in prosilci i» čas mojega odhctU se je jiribližal.
A. I.! Jaz vas ne morem in ne smem dalje zadrievati ter motili v vaših poslih. Lvratek je bil najin razgov«>r, pa verujte mi, «la ga nikoli ne pozabim... Vi ste še mladi, Vaše energije bo še na tlolgo dovolj, da uredite in dvignete cilje svojega društva do tiste višine, do katere se zavist in nemarnost malih ljudij ne povzdigata . . .
—	Keodor Matvejevič ! Iskrena vam hvala, srčna vam ruska hvaležnost za priliko, ob kateri sva te seznanila. Samo veste kaj, jaz čutim, da najin razgovor še ni končan. ( e količkaj morete, pridite danes še enkrat, k meni, okolo treh popoludne, ko preneha oficijaino vsprejemanje in tedaj, za čajem, bova nadaljevala svojo besedo ter krepila svoje prijateljstvo.
S t s k o resnično slovansko ljubeznivostjo odpustil meje A. I. Na tako prijaznost navadno ni odpovedi, tudi jaz se nUein pre-«lrztrl oporekati prijaznemu pozivu. Z^švigd sem po Moskvi, <la bi pravočasno opravil svoje p >sle. lil sem srečen v vseh obztrih. kajti šlo mi je vse. kakor po maslu, živo izpod r«ik. Ob lJs;sein jt» pa le mahal po stopnjicah v srbsko konsulstvo v Moskvi, k g. Čerep-Spiridonoviču.
Oficijalni s[ rejem je bil res pri kraju, črez kake p J ure sva bila z A. I. že na samoti: se«lela sva v njegovi delalnici za m zo s čajem in razno, sladko pekarijo. Soba je podolgata, prostorna, z dvema, visokima oknotna, mej katerima je glavna pisalna in čltalna miza*, naložena, založena in obložena od vseh Stranj s knj gami, novinami in listinam'.
—	Še enkrat vam bodi moj srčni po-ztlt-uv, dragi južanin! Kolikor sem «lo zdaj mogel razvideti iz vaše besede, vi pazljivo, sledite razvoju slovanske vzajemnosti v KusijL
Sledim slovanskemu vprašanju v Rusiji in za njeno mejo, sled.m pazljivo in že precej davao ter sem tudi napisal o teh rečeh v razuih, začasnih iztiaojih toliso raznih člankov in sporočil, da bi jih bilo popolno tlovolj za celo, tolsto knjigo, če bi j h kdo zbral. Dolgo je v tem obziru vsaka inicijativa izhajala iz Petrograda, a poslednja leta začelo se je intenzivno gibanje v O Jesi, Kijevu in posebno v Moskvi. Moskva čarobno upliva na ves slovanski svet ; moskovsko slavj. društvo bi moglo in moralo torej v tem obziru voditi vsa druga društva s podobnimi nalogami in smermi, 6e bi vi imeli
(Dalje v prilosf.)
Prilog* „K <1 i n os t i" k st4»v.
za seboj močno novinarstvo in navdušeno mladino. Mladina, mladina ! Vi si kar misliti ne morete, kaj mladina pomenja v podobnih slučajih ! ! A. Imorda da sami d<»bro veste, kako žalostne so politične raz mere m e j Slovenci v s I e d r a z-kosanja politične a k e i j e na liberalno in klerikalno! Pa v Slovencih je mladina zdrava in vsecelo narodna, in ne 1k> odveč, če vam pravim, da niso daleč čan, ko sedanje zaslepljeno ve-Ijačtvo ostavi politični oder ter nastop: družna doba nar< dne l ito liberalne ali klerikalne, to za slovanstvo prav nič ne znači — akcije, i katera pa le zjedini tudi brez kosanja itak slabotno Slovenstvo. Torej, kar je slovenska mladin* za Slovence, to bi morala b ti ruska za Hio a preko nj% preko in< sk. slavj. j dru-t»a. za vse felovanstvo, rusko in zamejno.
— Ah. kuk verno, kak resnično in kako ' p ros vitij eno, K. M ! Nekatero prednost pred 1 drug mi imamo mi res, na čemer se imamo zahvaliti zvočnemu imenu Moskve: pa tudi I sami ne mirujemo, da bi tako predstvo bilo naše ne le po imenu, ampak tudi po zaslugah. Vsaj jaz in glavni moji sotrudniki *mo prepričani, d a v s a s i 1 a naše d e 1 a v-nostimora biti obrnena proti; germanizmu, proti V i 1 j e 1 m u I II., voditelju tega germa n i z ir a ! T« naša delavnost more biti uplivna le tedaj, če l»o notranje jedina, a bodo za nami činitelji, ki imajo v svojih rokah tudi sredstva ter silo pomagati tistim, ki vsega tega nimajo, pa imajo za to goreče srce in jih pre-šinja duh inicijative in energje. Zbrali smo si častnimi členi nekaj vladarjev, kateri že s samim svojim imenom dava jo veljave našim težnjam. Zamislili smo nekol iko občih akcij v liolgariji in Srbiji, v katerih bi nas mogli jtosebno < 'ehi m* Slovenci podpirati blagotvorno. Pokazali smo svoj duh občnosti na najbolj kočljivem torišču : ponudili, [>oslali smo svoj groš v podporo prijateljsko, bratsko, I* o 1 j a k o m v borbi za svoj obstanek proti p a n g e r m a n i z m u. Vse to so dejstva, katera odobrava razumna, prakt čna, slovanska po-itika, kar mi pritrdite tudi vi, eaj č?tate toliko naše kolikor za-mejne l;ste. ki se brigajo za našo stvar. Mi bi pa res imeli v«č upliva, več prestiža, če bi bilo v naš h rokah več materijalnih sredstev in duševnega sočutja. Naša žurnalistika je v tem obziru malovredna : liberalna meni, da narodna vprašanja sestavljajo za pametne ljudi ikakorsnimi smatrajo sebe najprej) že prebit, preživljen teičn, mejtem ko gleda konservativna na naše težnje skozi očala zastarelega rusizma, torej principa premalo gibkega, p-irilnega. Nam ]»ofm1noma ugaja le »Sla^j. Vek« ; pa ta izhaja na Dunaju ter bije boj na življenje in smrt ti* svojimi okol-čeinami, mej katerimi je nastrašnejša ta, da do zdaj še nima trdne gmotne osnove, torej nima s*mpatij toliko silnih, da bi ga gmotno tudi {»odpirale. Nase društvo mu je priskočilo na pomoč z nekolikimi stottki rubljev : to se pravi : nabrali smo mu precej naročnikov mej seboj, a več tudi mi nismo mogli storiti zanj do sedaj. Kar pa se t če ruske mladine, tu pa je še slabeje, nego z našim novinarstvom. Kuska mladina je nesrečna in vredna globo-
kega. srčnega sožalja. Ruska šola ni strogo narodna, torej tudi mladina ne more biti taka. Na vseučilišč, h razjedajo to ul>cgo mladino strasti, katere so le pogubne toliko njej. kolikor domovini, a o slovenstvu tu ne l>ova govorila .. . Tu moramo še čakati, in sicer precej dolgo čakat*, dokler se ne za-žgejo narodne težnje po vsej obširni matuški Rusiji, dokler v srednjo in višo golo ne prodrejo zdravi pojmi o narodnosti, dokler se politični kozmopolitizem z vsemi svojimi adepti: marks:zmom, socijalizmom, nihilizmom it i. na. zvrne v isti prepad, katerega njegovi privrženci že davno kopljejo ruskemu narodu, a preko njega tudi vsemu Slovaustvu. Ta doba mora nastopiti pri nas, če hoč?mo na svojem torišču delovati veenarodno. Da je tako vsena- ; rodno delovanje pri nas možno, kaže dogo - | dek v ruski zgodovini, kateremu je leto« 2"»1 let in kateri je bil eden iz naj večih narodnih trenotkov v vsesvetni zgodovini. Valovi so se tako skoro u legli vsled vzrokov, katerih vam ne bom navajal danes, pa če bo zavednoet splošna, tedaj narodnega gibanja ne zaduši nol»ena sreča, pa tudi nobena nesreča, čemur ■ ste najbolji dokaz zamejili Slovani, v katerih se nacijonalizem krep;, čeprav jih vlade germanske itd. bijejo in zatirajo na vseh toriščih in na vse kri pije. Torej do občega sezna- ! nja, do splošne zavednosti bomo primorani delovati le osebno, le v omejenih krogih, j kaieri že zdaj spoznavajo nujnost vseslovan- j ske akeije, ako se Slovani nočejo dobrovoljno odreči svoje zgodovinske uloge, svojega zgodovinskega pomena kakor poslanstva vsesvet-nega, slovansko narodnega. Mi izpolnimo torej svoj poklic najprimerneje in najplodorodneje, če bomo ta sveta ognjišča netili z resnično bratskim, vseslovanskim trudom, ne pa z nekakim visokomernim naziranjem, z nekako avtoriteto, ki ima sv je korenine v starejšin-stvu in bogastvu, katera pa le držita roke križem na blazinah, a inicijative se bojita .. .
Tu je A. I. priskočil, zbežal v sisedno sobo, iz katere mi je prinesel N.o 105. od lit. aprila 1. i<.>01. Ruskega Listka , katerega ureduje in izdava Poljak N. L. Kazccki, prijazni toliko ruskemu, kolikor vseslovenskemu delu. In Artur Ivanovie je menil:
—	V tej številki »R. L.c najdete članek, s prav Čudnim naslove m, pa vendar resničnim: * Mlado-t\hi v Moskv«! To vam je prav za prav opis ene iz naš.h zimnih, tam pa tam precej burnih sej, čije učinek je bil z t m še društvo usodepoln : nad star o stranko zmagala je mlada, a mlada je skoro zatem prodrla z menoj kakor novim predsednikom.* Pa ne radi sebe vam dajem člauek, ampak dajem ga vam zato, da uvidite, ob kakih razmerah tudi v Moskvi deluje in napreduje ideja s 1 o v a n s t v a, da tudi mi nismo zaraščeni z rožicami, pač pa smo obkoljeni včasih s trnjem, ki bode in pritiska človeka, da kar ne ve, kam bi se djal . . . !
-- Lepa hvala, A. I.! 1'ra bije pet, čas hit? . . . Samo ša dve vprašanji : 1. Bil je glas, da se petrograjsko in moskovsko slav-jansko društvo sj»ojiti, zjedineti, pa gotovega vsaj jaz nič ne vem o tej prevažni stvari ;
kako pa ženski element, ali ga izkoriščate za idejo slovanstva tako, kakor bi to trebalo?
—	F. M. Prvo v prešanje je toliko skrivnostno in nedoločeno, da vam na-nje ne mo ___t_
rem odgovoriti nič zanesljivega. Pa da bi taka združitev našemu delu podelila življenja in povzdige, na tem pač ne dvomijo pametni in iskreni ljudje. Ženskega upliva pa, se ve, tudi ne preziramo, samo da ga pri nas še tako malo nahajamo! Rusija ima mnogo delavnih žensk, pa ruske ženske so le učene in dobrodelne: ali domo- in rodoljubke kakor Slovenke pa so še v prihodnosti, ne bližnji, pa tudi ne predaljni I Sploh pa naše društvo sočutstvuje z razumnimi ženskimi težnjami, pa le — razumnim1 ! Z b r e z t a I* n i m i pa, se ve ti a, ne s i m p a t i-z u j e m o! Grd je kozmopolitizem moški, a ženski je še čmerneji . . .
Najina beseda je bila precej dolga, torej mi dozvolite, da ponovim v kratkem naše glavne, zasedanje svrhe : Čutiti slovansko zavest doma, a probujeno zamejno navajati tako, da bi si z rusko stekala v eno splošno strujo ; dejanski podpirat*, kar nam je mogoče, vsako realno, koristno, oziroma: vsega slovanstva misel: lajštti vsake ovire na potu vseslovan-skem in miriti vsa navskrižja, katera se javljajo zdaj t u, z d a j tam v slov. svetu; zbirati in odb'jati energično vse napade p a n g e r in a n i z m a na n a Š e ideje in naša stremljenja. Poglejte v oni kot ! Poln je malih in velikih listin ! To so vsa documenta proban di i improbandi našega vseslav. dela iz vseh malovažnih in silnih kotov vse Evrope . . . Nas kritikujejo ter nam pravijo, da preveč šumimo ali hrščimo; mi pa svojim kritikom odgovarjamo, da se kritike ne bojimo, kritike poštene ! Vsaka druga kritika pa nam je deveta briga A ne šumeti v naši dobi, ko nas germanizem pritiska na steno od vseli stranij, ko nas brezčlovečno duši - , v taki stiski ne kričati: t-* pa morejo le nemnogi, premimi delalei na našem burnem vseslovanskem polju, ka-koršen je, na primer, vaš dr. .Jenko, ki neki tam v Ljubljani sedi ter menda tuhta na tihem, kako bi bilo lajše očistiti zagaženo, nečisto, slovansko ozračje . . .
Zdaj pa do svidenja ! t'e boste videli kacega svojega zemljaka, če kaj napišite svojim in za naprej tudi mojim so5utnikom, povejte vsem, in povejte jim glasno, da tudi v sveti Moskvi znamo v s e s 1 o-v a n s k o geslo in zvišeno prepevamo : -Naprej zastava Slave ... rNe iriajmo se!" ..
Fr. liož. Stiftar.
Alea jacta....*)
V Avstriji smo dospeli, kakor se vidi nam, zopet do predvečera pomembnih dogodkov, o katerih je sodit?, da bodo odločilno vplivali na tadaljoji notranji razvoj države in nje narodov. Da, mi imamo občutek, da ti dogodki ne bodo le omejenega, tempo-rernega, ampak svetovnozgodovinskega, trajnega pomena. Odločiti se mora naaireč : ali Avstrija zapade nemškemu c e n t r a 1 i z m u, ki hoče vse slovanske narode v Avstriji po-
.. Kocka je padla!-* Ta članek smo prejeli od nekega rodoljuba na štajarskem. Čeprav se ne moremo identificirati > teini izvajanji, jih vendar radi priobeujemo, ker nam na zanimiv način označajo -tališče, ki je zavzimlje avktor vspričo >edanjega stadija notranjepolitičnega procesa v Avstriji.
< >l>. uredništva ..Edinosti"1.
tom nemškega državnega jezika ponemeiti, kakor se to sedaj godi na Poznanjskem z vso kruto, barbarsko silo. ki je že lastna surovežem vsenemške propagande; ali pa si Slovani izvojujejo federativno ustavo, na čije podlagi edino morejo varovati svojo narodnost in si zagotoviti svoboden naroden razvoj! In to brez kakoršne-koli škode za državo kakor tako.
MiniBtra Koerberja predloženi jezikovni načrti so za Slovane a e v spre jemljivi. Sieer pa Koerber itak nima drugega namena, nego da Slovane tudi sedaj — vodi za nos ! Če bi jim tudi kaj obljubil, bi pa ob enem tudi skrbel za to, da Nemci n e p r i-V o 1 č v to. I a tako bi imel lep izgovor, češ, da brez mejsebojnega *sporazumljenja« ne more in ne sme ničesar storiti ! To bi bil ves 1'acit eventuvelnih razpravljanj o predloženih Koerberjevih »načrtih«. Tvoerber sploh ni mož za kako iniciranje in izvajanje kakih globeje posezajočih sprememb, ampak on je samo le nekak deus ex machina, ki naj s po močjo spletkarenja na desno in levo potiska državni voz naprej vsaj za pol leta ! Zato je svoj načrt priredil tatco, da bi se vsaj > razpravljalo« o njem in to »pogajanje« naj bi bilo tista kalna voda, v kateri meni ribariti.
Oehi bodo, kakor se naznanja po »Politiki«, v odgovor na Koerberjeve jezikovne »načrte« stavili nujni predlog, da se jezikovno vprašanje reši v deželnih zborih, seveda » pristavkom, da se o tej rešitvi v polni meri varuje § 19. <1 r ž. o s n. zakonov, ki jamči enake pravice vsem narodom in jezikom v Avstriji. Ako nas je volja, da mirno in resno presodimo stvar, moramo priznati, da ravnajo ('ehi s tem popolnoma prav. Slovenci si bodo seveda delali pomisleke in strahe, ker bi bili s tem deloma izročeni v roke sovražnih jim večin : kakor na Štajerskem, Koroškem, Primorskem. Vendar pa rečeni predlog niti nima tega pomena, ampak mnogo globljega, nego se misli na prvi pogled.
Čehi stoje na stališču svojega zgodovinskega državnega prava. Po tem pravu dunajski parlament nima pravice odločati o notranjih razmerah v deželah češke krone, ampak to pravico imajo izključno le zastopništva teh dežel sama. Z omenjenim nujnim predlogom kličejo torej Cehi državnikom: V Avstriji tirjamo najprej u vedenje federativne ustave in še le potem naj posamična kraljestva — - kakor Češko, Gališko, Ilirsko itd. — sama določijo zase svoje jezikovne zakone!
S tem programom se moremo, in ne le moremo, ampak cehi moramo spoprija-zniti tudi Slovenci in Slovani v Avstriji sploh. Še-le, ko bo losežen in uveden federalizem, bo mogoče jezikovno vprašanje mirno in pravično rešiti. Tudi splošna volilna pravica bi ne bila nobena rešitev, ker v prvo je dvomljivo, ali bi se sploh mogla doseči, in v drugo, če bi se dosegla, bi tudi na tej podlagi Slovani ne prišli do svojih pravic, ali vsaj samo polovičarsko. Dunajski parlament se mora omejiti, ker ti hettrogeni elementi, ki so sedaj zbrani v njem, se ne dajo nikdar združiti ali zvariti v eno, kakor bi Nemci po vsej sili radi.
P O I) I« I H T & i:;i
MELITA.
Povest iz naše d«bc.
Opisni Jonip Evreii Tomie ; prevedel Kadi.
Drugi d e 1. XII.
»Kaj pomenja to?«, je vprašala Me'ita drhtečim glasom, ki je kazal nje veliko raz burjenoet.
»To pomenja«, je odgovoril Branimir odločno, da meni je neznosna ta svoboda, po kateri težiš ti!«
V Meliti je v »kipelo.
»Sram te bilo !« je vskliknila besno. — »Ti se usojaš tabo podlo sumničiti me!... Oh, jaz te preziram. To plačaš drago«, je pristavila grozeče, in je zapuščala svojega moža tčmi, plamtečimi od jeze.
»Ha, jaz že davno plačujem !« je pritaknil on z grenko ironijo. Na te besede, ki eo jo očitno zadele, vstavila seje za hipec ter pogledala Branimirja pogledom polnim divjoeti in mržnje. Pričakoval je, da mu nekaj odgovori ; no ona se je premislila, ter je, premerivši ga besnim in prezirnim pogledi m, zginila iz sobe.
Ta in sledeči dan ni spregovorila niti besediee . z Branimirom, niti ga ni po gledala.
»Kaj je zopet Meliti ?« je vprašal grof Branimira.
»Njene malenkosti, nič novega«, je odgovoril Branim r. »Že preide«.
In kakor da je pogodil! Na večer istega dne dobila je ona pismo od Alfreda, ki jo je jako razveselilo. Bili sti v njem dve važni vesti. Prva ve6t je bila, da je postel adju-tantom zbornega za poveljnika v Zagrebu, katero službo mora nastopiti takoj sledečega meseca, to je v treh tednih. Cas dotlej je smel porabiti za dopust. M elito je ta vest elektnzovala. Bo torej z Alfredom v istem mestu, kjer ne morejo tako p?žiti na nju, kakor tukaj na deželi. Sedaj jej ne treba več misliti na zdravilišče ; ona odpotuje takoj v Zagreb in bo Čakala Alfreda. Trebalo je, da pride v Zagreb pred njim, ker bi sieer nje možu palo v oči, ko bi istočasno došla tja.
Druga vest je bila, da je baronica An-drina naglo obolela na vnetju sklepov, zbok česar je brzojavno poklicala k sebi Ljubico, ker mora takoj v Varaždinske toplice. Nje bolezen je bila tako huda, da ni mogla sama
ni vstat', ni sesti, ni stopati. Zdravniki so j odredili, da bo morala najmanje šest tednov | oetati v kopelji, dokler te jej ne obrne nekoliko na bolje. In to je bilo obema v prilog. Tako sta se rešila Ljubice, dasi ju ona do sedaj ni mnogo motila.
Na večerji je bila Melita bolje volje. Razgovorila se je vsaj z očetom, dočim je prej molčala kakor kamen in se vedla tako hladno in mrko, kakor da si prepoveduje vsako vprašanje, in vsako opazko.
»Jaz bi želela odpotovati v Zagreb<, rekla je ona naenkrat, obrnivši se proti možu.
»Kaj ti je palo na misel ! V tej vročini, ko vse, kar more, beži iz mesta!« je opomnil grof.
»Dolg čas mi je tu, grozno dolg čas«.
»K»idaj želiš?« jo je vprašal Branimir na kratko.
»Čim prej !«
»Dobro, pojutršnjem odpotujemo vsi«, je rekel Branimir.
Melita je pričakovala to in vsprejela res mirno moževo izjavo.
Branimiru seveda ni bil znan vzrok, zakaj želi Melita naenkrat v Zagreb, kjer ni nikdar rada prebivala ; in on je ravno radi
tega počel sumiti, ter je odločil, da bo pazil na vsaki nje koiak. No, tega ni trebalo. Melita je provela veči del dneva doma. ! Vstajala je rano zjutraj in je takoj odhajala 1 v okolico zagrebško, dokler je bilo še svežega, okrepljujočega, jutrnjega zraka. Potem se je vračala domov in do večera ni nikamor ' več hodila, dokler ni solnce zašlo. Tedaj se je napotila včasih v obiske h kaki znanki s čemer seveda ni v njenem možu vzbujala ! nikakega suma. Branimir ni vedel, kaj naj misli o njenem novem načinu življenja. Več-! krat se mu je vrivala misel, tla ga ona vara : ali zakaj in kako ? O tem, da je Al-| fred imel priti za adjutanta zbornemu poveljniku, ni vedel on ničesar. Z vojaškimi krogi ni občeval, a njegovi krogi so se malo zanimali za vojaške osebne stvari.
Pod konec meseca je Branimir prejel jako neugodno brzojavno vest, da mu je na pusti Jasen zgorela njegova velika tvornica. Res da je bila zavarovana, ali upravitelj je opozoril v brzojavki, da je škoda ogromna. Branimir je odpotoval že iBtega dne in je obljubil, da se vrne, čim uredi stvar.
Oj krasna prilika ! — je pomislila Melita, ko je Branimir odpotoval. — A kje je sedaj Alfred ? Pričakovala je od njega pismo,
H tro, ko dobimo Ćeški, Gtliški, Ilirski in notranje avstrijski parlament za se, nastopi tudi blaženi mir med! d a rod i Avstrije, ker Nemci, ki sedaj vsled svoje brezmejne vladohlepnosli povzročajo vse zmešnjave, ne bodo ioc«1! več nad Slovani nobene moči ! Seveda kriče Nemci po hinavski, da bi se s federalizmom država rušila : a vse to je slamnato strašilo. Ce more Nemčija obstati vkljub svoj m mnogim knezom in knežičem, zakaj bi federativna Avstrija ne mogla, ki ima le enfga samega vladarja?! In potem, komu bi neki prišlo na um razdirati Avstrijo, ako .-*o b » v njej počutil dobro in varnega, kar je m >goee le ob federativni ustavi ki prepušča vsakemu svoje. Narobe: ravno nem-ki zarjaveli centralizem je državi nevaren, ker je abnormalen, ker kopiči krivice in neti nezadovoljnost vsled tega, da je le Nem cem v kom »t, vsem drugim v narodni pogin.
S centrali/m >m bi si le Nemci radi zagotovili vlado na l S ovan . A S ovani od danes se ne damo u ne damo vladati več od Nem cev ! Mi hočemo biti svobodni ! Dokler se pa ne raz iere centralizem, bodo Nemci vedno imeli prihko kazati na neko državno potrebo nemškega državnega jezika. Ta nemški državni jez:k pa ne pomenja nič druzega, nego nadvladje Nemcev ter politično in narodno smrt S ovanov. Slovani bi si sami ovili vrv okolu vratu. Če bi le za najmanjšo pičico pripustili neruskemu jeziku kakšne-koli uzakonjene predpravice.
Položaj je torej neizmerno resen in za Slovane usodepoln. Upamo, da ga naši slovanski zastopniki tudi |>opolnoma umevajo in da pregleda o vso dalekosežnost jezikovnih določitev. Priznati moramo, da so Oeh' na pravem p »tu do slovanske svobode v Avstriji. Cehi bodo svoj predlog stavili, ki bo gotovo otiklonjen vsled nasprotja Nemcev ! Potem pa !>o trenotek, ko Cehi strmoglavijo ta parlament .n uastopiti utegne — absolutizem Ta nam [o iari morda kak oktroa: ali vsega tega se ne smemo bati. Držalo se ne bo nobeno, ker je abnormalno: anakronistično, v navskrižju z d n h o m Časa, 7. a absolutizmom mora neizogibno priti ali mirna ali nemir na, a na vsak način za Slo v a n e ugodna odločitev! I )a bi ie na ločilnih mest h bili toliko modri, da bi spre videli, da je nadvladje nemške manjšine nad slovansko večino postalo stvar nemožnosti I
Naša deviza bodi torej: federativna uredba države in potem jezikovni zakoni ! Kno pa je neizogibno potrebno za to zmago : edinost med Slovani vzlic vsem razmeram in razmer icam v notranjem medsebojnem življenju našem. Slovani naj se za vedo važnosti eedanjega momenta v zgodovini svoji in naj se radi te važnosti izacbe vsaeega separatizma nasproti vnanjemu svetu ! !
Iliricus.
Politični pregled.
V Trstu. 31. oktobra KHJi'.
O položaju pišejo v »Reichswehr« od »cenjent« konservativne strani: »Splošen politični položaj se je v zadnjih dneh spremenil ie v tol ko, da so se pri bi žali nekateri termini, kater.ii se treba držati, vsled če-sar se sit nacija kaže boljkri-
ki je imelo dospeti že včeraj, pa je izostalo. Ako ne pride jutri, mu brzojavi jutri in ga pozove na sesianek v Opatijo.
Željno pričakovani list je prišel vendar naslednjega dne. Melita ga je čitala pohlepno. Alfred jej javlja iz Borkovca, da štajersko in zagorsk i plemstvo priredi koncem meseca sijajen ples v rogaški K iglici, kamor se letos odpravlja veliko število štijerske in hrvatske aristokracije. Ako moreš na kateri bodi način, tako je završil šifrovani list, pridi in brzojavi mi takoj.
Oju je seve.ia brzojavi la, da pojde in s< kmalu odpravila. Pojutrajšnjem bo ples, a ont odpotuje še dane*, da se nastani čim udobneje, a mjžno, da Alfreda najde že tam.
Ravno v čas, ko je stopala nizdolu pt stopnicah, da bi vstopila v voz s sobarico katero je vzela seboj, sešla se je z očetom
»Z B »gora, papa, jaz grem*, je rekla po nudivši mu roko.
»Ti greš? Kam?«, jo je vprašal grof.
»Pojdem v Rogatec na ples... Prejeli sem vabilo !
»Ali se kmalu vrneš?«
»Za tri, štiri dai... Ako pride on, Bra nimir, brzojavi mi«.
(Pride še.)
t i c n o. Tudi okolnost, da se pretrgani odnošaji med Cehi in vlado še vedno niso obnovili zopet, povišuje resnoBt položaja. Vendar je računati, da se vzlic temu posreči zopet najti kak modus vivendi, ki omogoči — da govorimo s TaattVjem — nadaljnje krpanje za nekaj časa. Ali na tem pač ai možno dvomiti, da trajno uportbljanje tega ravnokar označenega zistemi ne bo možno, ker so tudi sedanji odnošaji temeljito različni od onih, ko je pokojni Taafte rabil ta zistem. Zbornica poslancev je zdaj popolnoma desorganizirana. Zbornica ni v stanu za zastopanje vnanjih in notranjdi državnih interesov, č!m to ni ljubo kaki mali skupini. Tak položaj ni vzdržljiv za nadalje. Dokler pa to spoznanje ne prodere povsodi in bodo krpali dalje, tudi ni smeti misliti na zboljšanje odnoeajev. Vlada se boji ustvariti večino in jej podeliti varstva, katere absolutno potrebuje za spolnjevanje svojih dolžnosti nasproti državi. Stranke pa se tudi ne morejo potegniti za državo, ker so postavljene na pesek«.
Na to namiguje dopisnik na govorico, da se med strankami, ki so sicer ena drugi j ako oddaljene, začela neka pogajanja, ali do sedaj se ne kaže še nobena oj>ora za sodbo, da bi ta pogajanja v bližnjem Času dovela do ugodnega rezultata. Vendar pa je — tako zaključuje — nada, da se posreči združiti vse patrijotične elemente, ki bodo sposobni v to, da dovedejo do temeljite spremembe političnih in parlamentarnih od-nosajev.
»Politiki« pa poročajo brzojavno:
»Za kulisami se delajo vsi možni poskusi, da bi našli kakov izhod iz zavožene situvacije. To rešilno delo je jako mnogo-stransko in se navajajo različni projekti, ki — prihajajo od vlade ali od tako imenovanih rnerodajnih strank. Ker pa tam, kjer ne prevladuje skupni interes, vsaki rečenih parlamentarnih činiteljev postopa na svojo roko, in ne menč se za to, proti komu se naperja ost sprožene akcije, se dogaja, da si vlada in dotične stranke stoje kakor nasprotniki eden proti drugemu. To velja toliko za od vlade zagroženo razpusčenje zbornice, kolikor tudi za koalicijsko idejo, ki so jo lan-eirali z levice in iz poljskega »kola«. Tretja eventuvalnost, ustvaritev »delavne večine«, je rezultat, skupnih proti {češkim poslancem naperjenih razpravljanj med Koerberjevo vlado in levico. Ozirom na to parlamentarno delo za kulisami moremo polnim opravičenjem izreči mnenje, da mora biti jasno vsakemu politično mislečemu, da ob sedanjih razmerah nobeden od navedemh načrtov ne dovede do kakih vspešnih rezultatov. To naj si zapomnijo vsi na teh akcijah najbolj udeleženi faktorji : vlada, levica in Poljaki«.
Obeh teh slik. toliko v konservativnem kolikor v Češkem li3tu, splošni utis je ta : da je parlament v popolni desorganizaciji ter politične razmere v popolnem razsulu, in pa, da nikdo ne ve izhoda iz te zmešnjave. Ali avstrijskim državnikom moremo zakl oati : hoteli ste imeti iu imate ! ! Hoteli ste ohranjati nemške fikcije — a realni odnošaji vam zakladajo pet, da ne morete naprej I Nazaj, s poti zmote, pa nočete, ker bi radi — nadaljevali staro zra)to! Vaš cilj, da bi ohranili nemško gospodstvo, je zakrivil sedanje položenje. Ta cilj pa vam je še vedno pre I očmi — kako hočete najti izhoda iz zla, ako t:ščite v zlo?! Ne pomaga nič : parlamentarni odnršaji in parlamentarna istitucija sama ne ozdravijo dotlej, dokler ne bodo razmere v parlamentu zrcalo resničnih razmer, živih sii, ki delujejo v državi ! V pravičnem volilnem redu bi bil ključ do boljših časov.
Državni zbor. — Zbornica poslancev. — >adaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.
Nadaljuje se razprava o nujn.h predlogih glede gališkega štrajka. Govorili so Nikolaj Vasilko, Gnievosz, Olszevski, Czav-k'.„\wki in Dzieduszvcki. Poljski govorniki so brandi poljsko »kolo« in šlahto pr®d napadi maloruskih in soeijalističnih poslancev.
Posl. G n i e \v o s z je hvalil sebe in svojo rodovino, koli io da je tekom stoletij storila za gali^ke kmete.
Posl. I> a s z y n s k i je pobijal trditve poljskih govornikov, češ, daje štrajk v Galicij izhajal iz narodnih motivov ter je dokazoval, da s.) kmetje štrajkali, ker je njih beda po stala neznosna. Govornik je povdarjal, da dr. Koerber potrebuje 63 poljskih glasov in j< zato odviseu od poljskega kluba. Gališk kmetje da so imeli radi štrajka pol milijona
skupne škode. Polemiziral je potem proti izvajanjem poljskega poslanca Glablin9kega in pobijal njegove trditve. Trdil je nadalje, da se nobeden poljski socijalist ni delal sramote poljskemu imenu, pač pa je b;l jeden knez Radzi will, ki se ni sramoval priti na vspre-jemanje cesarja Viljelrna kljubu boju med Nemci in Poljaki v Prusiji. Omenjal je potem razne škandale poljskega plemstva in trdil, da je sramota za Poljake, da toliko bogatih Poljakov zapravlja po svetu ogromne svote, med tem ko 50% prebivalstva v njih domovini nima polovico leta kaj jesti.
Omenjal je potem nekatere poljske plemiče, kakor kneza Pininskega in grofa Po-tockega, ki so izdali svojo domovino in jo prodali Rusiji. Spominjal je na bančne škandale v Lvovu, v katerih je bil kompromitiran knez Sapieha in s'e.lnjič grofa Badenija, ki je dal uvesti policijo v parlament.
Posl. G l a b 1 i n s k i je med protesti Malorusov in socijalistov odgovarjal na izvajanja posl. Das? vnskega, radi velikega u pitja pa njegovega govora ni bilo slišati.
Nujnost prvega odstavka Romanczuko-vega predloga bila je na to soglasno vspre-jeta, istotako je bil vsprejet tudi predlog pos1. dr. Kiedlerja, ki se glasi: Vlada se poživlja, naj uvede preiskavo glede štrajka v vshodni Galiciji in glede vzrokov istega ter naj vspeh te preiskave sporoči zbornici.
Razprava se je na to prekinila. Trgovinski minister Call je odgovarjal na različne interpelacije.
Dopolnilne občinske volitve v Pragi. Predvčerajšnjim so se vršde dopolnilne volitve v mestni svet pražki. V večini okrajev bili so izvoljeni kompromisni kandidati Mlado-in Staročehov. Na Mali strani, kjer ni bil sklenjen nikak kompromis, bo v tretjem volilnem razredu jedna ožja volitev med Mlado-in Staročehi. Na Hradšinu je zmagal mladočoški kandidat nasproti staro-češkemu. Razmerje med Mlado-in Staročehi v mestnem svetu ostane bržkone, kakor je bilo sedaj, namreč 4* Mladočehov in 4J Staročehov.
Vojna pred oga. Ni zadosti, da razmerje med Čehi in Nemci ni izgubilo nič na svoje napetosti, ki zapira — vladi edino pot iz zadrege, v kateri se ista nahaja ; ni zadosti, da so vihu tega med Čehi in vlado samo odnošaji popolnoma pretrgani, ker je g. Koerber prav po nepotrebnem razdražil one, katere je imel tolažiti: kakor da ni zadosti vse to, žugajo vladi še iz vojne predloge neprilike, katerim utegne slediti, če no ravno pravi poraz, pa vsaj nezgoda, ki jej gotovo ne povzdigne ugleda.
Proti vojni predlogi, po kateri naj bi se tudi gotovo število nadomestnih rezervistov pritegnilo v aktivno službo, je zašumelo najprej na Ogrskem, kjer so povdarjali, da 83 boče vojna uprava s tsm izogniti pravici parlamenta, da hoče po ovinkih povišati šte viino stanje aktivno službujočih.
Ker pa znajo na Ogrskem take stvari upiizarjati s primern m teatraličnim efektom, ki nahaja široko iu občutno rezonančno podlago v madjarski javnosti, se je vojna uprava ustrašila in je začasno umaknila predlogo, češ, da hoče popred čuti mnenje tudi v parlsmmtu avstrijskem in potem eventuvelno rečeno predlogo kaj spremeniti.
Ona je gotovo računala, da v avstrijski zbornici ne bo tolikih težav in je hotela stvar jako po vape ši ti. Pritskala je, da bi se rečena predloga kar na kratko, brez prvega čitanja izročila vojnemu odseku zbornice. S temi poskusi pa ni vspela, ker je haletala na odločen odpor Vsenemcev in sccijalnih demokratov, ki hočejo že v prvem čitanju povedati, tla se je hotelo s to predlogo vzkratiti širokim slojem olajšanje, zajamčeno jim po zakonu, kajti s tem ne bi bili prizadeti le dotični nadomestni rezervisti, ampak tudi vae njih rodbine. Pa tudi druge stranke v parlamentu ne mislijo privoliti v tako skrajšano postopanje.
Potem je hotela vlada, da bi prvo čitanje te predloge pri Ho prvo na vrsto pa praznikih, temu s.> se zopet upru Cehi, ker zahtevajo prednost za razpravo o izjavi Koerberjevi. Na vsak način pa stvar ns pojde tako hitto, kakor si je mislila vojna uprava. In če se večina avstrijske zbornice združi v poziv: naj vlada umakne topr?dlogo, kaj jej bo preostajalo ? ! Kakor reč mo, u te predloge more za vlado priti nezgoda, ki ne po viša njenega ugleda.
Iz francoskega senata. Včeraj se je v 1'rancozkem senatu nadaljevala razprava o interpelaciji glede zapretja redovniških šol,
Admiral Cuverville je povzdigoval bre-tanjsko prebivalstvo, ki je branilo svojo vero. De Lamarzelle je trdil, da je bilo zapretje šol nezakonito.
Postopanje vlade je branil senator C\e-inencenii, ki je izvajal, da ima sedaj v Franciji oblast v rokah svobodomiselna Ptranka. katera se misli te eblasti tudi posluževati. Ta stranka pa nikakor noče zatreti vere in svobode verskega prepričanja, marveč se bojuje proti vatikanski politiki, ki skuša dobiti pesvetuo oblast v svoje »-oke. Govornik je povdarjal, da so v zgodovini nastale in izginile že različne vere, a še nikoli se ni zgodilo, da bi kaka vlada zatrla kako vero. Omenjal je polem, kako da cveto in pro-spevtjo one protestantske države, ki so se otresle vatikanskega upljiva, med tem ko da propadajo, oziroma životarijo one države, ki so še vedno jw>d tem uplivom: kakor Avstrija, Bavarska, Španija in Francija. Govornik je izjavil, da se bo njegova stranka neprestano bojevala proti takozvani nezmotljivi oblasti.
Senat je slednjič se l»i."> glasovi proti 90 odobril dnevni red, kateri odobruje izjavo vlade glede zapretja redovniških š <1.
Burski generali o potovanju Chamberlaina v južno Afriko. Dne 2s. t. m. bilo je v L >ndonu zborovanje bur-skih voditeljev, ki so se posvetovali o potovanju augležkega kolonij a l nega ministra Chamberlaina v južno Afriko. Voditelji Burov, razun stranke bivšega voditelja burskega odposlanstva v Evropi, dr. L^vdsaT »o popolnoma zadovoljni radi tega potovanji in so prepričani, da more ta Chamberlainov korak le koristit' bivš ma bur.skima repifblikima. Burski voditelji nameruj-jo izvoFti poseben odbor, ki bi imel Chamberlaina spremljevati na tem potovanju in mu pojašajevati težnje in zahteve I »uro v.
Tržaške vesti.
Redni občni zhor in javni	po-
litičnega društva »Edinost«. Vsakoletni občni zbori političnega društva »Edinost« postajajo po udeležbi in po zaoimanjn za razprave vedno impozaatneji in vsled tega za naše javno življenje vedno veče važnosti. Na teh občnih zborih emo se privadili videti vsako leto cvet našega tukajšnjega naroda, posebno pa mnogo uglednih in rasodnih mož iz mesta in okolice. Razprave na teh občnih zborih so vedno dostojne in živahne in zanimanje med zborovalci intenzivno.
Vreden svojih vrstnikov bo gotovo tudi letošnji občni zbor »Kdinosti«, ki se bo vršil v nedeljo v veliki Sancin Cemotovi dvorani v v Skednju. Udeležba bo tem večja, ker je tudi onim, ki se tega dne podajo na mestno pokopališke, dana prilika, da se udeleže tega zborovanja. Od mestnega pokopališča do Skednja ni namreč niti deset minut poti. Iz Skednja pa se potem lahko s tramvajem povrnejo v mesto.
Gotovo pojile v nedeljo na zborovanje v Šiedenj vsakdo, ki se briga za naše politično življenje in ki mu je pri srou napredek našega naroda na obali Adrije. Na shodu dobi pregled, ali nekako b;lanco našega delovanja v minolera letu^ter (iz poročila poslanca Spineca) tudi pregled političnega stanja naše širše domovine in vse države. — A to je dandanašnji — potrebno vsakemu resnemu Slovencu, posebno onim, ki stoje nekako na čelu našemu narodnemu gibanjju po okoličanskih in druzth bližnjih va?eh. Kakor je človeku v otroških letih dolžnost, di pohaja ljudsko š >lo, tako mu je tudi v poznejših let h dolžnost, da pohaja politična zborovanja, posebno pa občne zbore, ki so nekaka politična šola. Komur je mari svoje zasebno živijerje, mora ee brigati tudi za javno življenje, ker jedno je tesno spojeno z drugim. Pojedinec je odvisen od skupnosti, skupnost pa se mora urejati po potrebah in željah pojedinčev.
Vrhu tfgi pa se bn v Skednju govorilo tudi o veleaktiielntMU vprašanju ljudskega štetja, čegar rez iltUi so bili 'objavljeni tavnokar. \r 'eTi rezultitov je ! razvidno, da se je ravno nam trž. in primor-! skim Slovanom sploh o zadajem ljudskem ! štetju godila grozna krivica, proti kateri treba ukreniti vse potrebne korake.
Ni nam treba omeniti, da bod) na shod v nedeljo v prvi vr3ti prihiteli skedenjski vaščani sami in narodni možje iz prvega okraja sploh. Odbor političnega društva je namreč sklenil, da bo vsakoletne občns zbore priivjal na razl čnlh točkah okolio3, da bo tako vsem okoličanom dan;\ prilika udeleževati fse jUu
Spremembe t rtstnistri *.><. pešpolka.
Polkovnik Alfonz Berna th pl. Bosu t pol je, ki je bil pre<l kratkim določen poveljnikom 2. gorske brigade, je imenovan generalmajor-jem ; podpolkovnik Edmund vitez Neuu irli polkovnihom ; major Obrad Priea podpolkovnike m ; stotnik II. reda Artur vitez Kern stotnikom I. reda : nadporočniki .Irsip Lo-neck, Kupe rt Rckhel Kamilo Polajner, Karol Bienert stotniki II. reda : kadeti (č-stniki nadomestni ki) Arpad Petćnvi pl. Petčovi in Neraeszegh, Karol Adrario, Alojzij Cosulieh pl. Peeire in Milan Mit e poročniki.
Imenovanje v linaneni stroki. Pisarniški « fieijal na finančni "direkciji v Trstu, Herman Brundala, je imenovan ad junktom.
Imenovanje. [Veleč. g->spod A n to n .1 a !: 1 i č, bivši vojaški kurat v našem mestu :n dosedanji vojaški kapelen I. reda v Zadrn, imenovan je vojgškim župnikom.
Slovenski jezik v okrajnem šolskem svetu pazinskem. V zadnji »eji okrajnega šolskega sveta pazin^kega je novi ravnatelj tamc Mojega hrvatskega gimnazja, gr. Kos, baje — tako trdi vsaj »Piccolo« — govoril v slovenskem jeziku.
Navzoči štirje italjan-ki členi šolskega sveta l* pa so zshtev.di, naj g. Kos govori v italijanskem jež ku, kateri zahtevi pa da isti ni hotel ugoditi. Itib'an^ki členi da bo vsle 1 tfga (v znamenje protesta) zapustili zborovalno dvorano.
Ali ni to vrhuaes šovinizma?
V korporaciji okraja, ki je skoraj izključno slovanski, zahtevajo italijanski členi, naj bi tudi hrvatski oziroma slovenski členi njim na ljulio in ker baje ne umejo slovanskih jezikov, govorili samo italijanski. To je že re- vrhunec imp« rtincnce! Mari so Hrvatje krivi, da Italijani ne umejo hrvatskega oz;rc:na slovenskega jesika?! Ako se tako neznatni laški man -;ni, kakor je taktično v pa-zinsktrn okraju, ne dozdeva vredno in potre on », da bi se učila jezika ogromne večine prebivalstva, kako more ti neznatna manjšina, oziroma, kako morejo njeni zastopniki zahtevati, da mora v* č na, ali da morajo nje zastopniki " učiti se in njeni kom »diteti na ljubo posluževati se italijanskega jezika?!! Kaj rekli na pr. tržaški Italijani in židovsko trobilo na lesnem trgu (katero se zgraža na posto pa n u ravnatelja Ko?a), ako bi si over-ki okoličansk« poslanci v tržaškem mestnem svetu zahtevali, naj italijanska večina njim na ljulw» govori izključno — sloj venski ?!
Ta drastična prisjioJoba menda tudi najbolj fanatičnemu Italijanu dovolj razsvetli zmedene možgane : ako ne. potem mu ne morem.' svetovati druzrga, nego to, da naj počaka na zgradbo nove norišnice nad Sv. Ivanom !
Zopet eden! Pišejo nam: M noli po-nedel:ek spremila je gost a K. Mi ver svojo maier Marijo Vidmar iz Rihemlierga v tržaško bolaišnieo. Zipi-mkar, ki vsprejema do-1«? «-ini':e( je — začuvši, da je žena Slovenka iz bližnje vipavske doline drma — zaren'al: Soli š č a v i! K. M. se je vsa tresla od jeze in žalo3t:. Torej tudi tu v hiši žalosti, v hiši t>olezni in v hiši, kjer bi morala vladati — human U ta, tudi v tej hiši nima človek miru in ga žaPjo in psujejo, ako slučajno ni pr šel z — Italije !
Kaj govorite, gospod, n:ša mati je že ►=<:mnajst let v Trstu, a ni še trkala na nobena vrata. < ne sciavi, lei la tasi e seri vi !«
Tako je zavrnila rgorčena gospa tega ne-rpnega gospoda v tržaški bolnišn c>.
Zadej je čakal neki mladenič z listkom, da naznani gospodu svoj izstop iz bolnišnice. Krna' se je tresel kakor šiba in si ni upal naprej, ker mu je še dobro ostalo v spo-m nu, kako je tudi njfga vsprejel ta ora l- ! nik ob vstr pu v bolnišnico.
Ćuli pa smo tudi od več druzih, kako omenjeni protokol st ziiva svoj erd na vse, k: n so tako srečni, da bi bili Italijani ! Ta prot.kolist da je pravi terorist !
^memc-ii vpr. šati čaštao predstojništvo mf-'.ae boln ša ce, kdaj misli preftovedati svoj n jKjdrejen m uradnikom tako grdo ravnanje s slovenskimi bolniki, ki so menda tudi — človeška bitja ? ! In pa saj niso oni sami krivi, da eo re roddi iz sloveaske matere !
Kaj morejo Slovenci za to, Če jih je v Trstu toliko, da nestrpnim sinovom avite eolture presedajo tudi že po — bolnišnicah ?! In ali ne tirja občina od njih razne pristojbine ? 1 Mari ne množe mestn'h dohodkov tuli oni : kakor davkoplačevalci 'in konsu--menti ?.!.! Kam nosijo oni svoje žulje?
Laška gosj o la naj bi vendar enkrat odložili svojo nestrpnost nasproti svojim so-deželanom drugega jezika !
Gori imenovana bolnica, gospa Mar ja Vidmar, je umrla v četrtek. Danes ob 31 uri je bil pogreb. Stroške v bolnišnici in pogreba plačajo sinovi in hčere pokojnice in magistrat ne izgubi nič. — Blagja poke j niča je ostala vedno zvesta svojemu rodu ter je ostavila v našem mestu šest narodnih rodbin.
<irof Peter <»0ČS8. Na razna vprašanja, došla nam ozirom na notico o patrieju grofu < essu, odgovarjamo, daje bil isti glasom omenjenega šerratizma iz leta 1*22: »Sua Ec-cellenza il Sgnor 1'ietro Conte di Gočss, | Barone di Cirlsberg e Mosburg, Signore de Ebenthal, TrttVen, Halleg, Pach, P lan ko fen, Gurnitz e Ratzenegg ; Membro de' Stati pro-vinciali del/ Austria ioferiore, di Galizia, Stiria e Carintia : Cavaliere deli* Ordlne Imj>. austriaco della Corona di fdrro di prima classe, Commeudatore del/ ordine Imp. austriaco di Leop"ldo, decorato con la croce aurea eivile, Cavaliere deli' Ord ne Imp.
russo di S. Alessandro Neuskv, Gran Croce i f -del/ Ordine Constantiniano di San Giorgio
di Parma, Imp. Reg. ( onsigliere intimo at-
tuale, Ciambellano, e Membro della Imp.
Reg. Socieia agronomica di Vienna«.
Tukajšnji list »Trieste« piše, da od onih 94 nekdanjih patricijev, katere smo bili omenili, je živ baje le še eden in sicer Burlo Anton.
Mi pa menimo, da je tudi bivši tolm.n-ski okrajni glavar grof Friderik Marenzi ti ž. patricij, ker so bili n jega dedje in pradedje dosegli to redko čast.
Ako je U rej sedanji tržaški namestnik gr» f G < *s patricij, imamo v Trstu še najmanje tri patricije.
Med zaveznica na. Nedavno smo bili povedali našim čitateljem, kako »II Gazzettino« pripoveduje svojci čitateljem o neopis-nem mučeništvu, ki ga trpe Italijani ped težo avstrijskega vladnega zistema. Morda se bodo naši čitatelji fc spominjali, kako je ta žaloBtna — pripovedka pretresla tudi nas in da Brao v svojem gaiotju našim milim so-dtželanom-mučenikom stavili predlog, vreden svetopisemskega Sa-naritana : n a j ti o v o 1 e, da mi primorski Slovani vzamemo nase njihovo m učeni št v o, mi pa prepustimo njim b v oj o srečo s tisto vladino naklonjenostjo vred, katere smo bili deležne d o sedaj v p r e o h i 1 i meri!
Na ta naš samaritanski predlog ni do danes nikacega odziva ! Tudi v istem »Gaz-zettinu« ne! Ta molk bi se mogel zdeti nekoliko Čuden in bi mogli navstajaii kaki
dvomi, ako bi ne bila tako blizu misel, da * ..
se jim je stvar nekako izmaknila iz evidence v preobilici — mtičeništva.
Zdi se nam torej, da ne bo neumestno, ako jih dmes zopet opozorimo ni naš samaritanski predlog, ki je gotovo vreden najci-stejega altru sta...!
Ker pa suno se že spomnili te žalostne historije, n»j povemo, zakaj vrle signore, ki v »<J-azzettino« zlivajo svojo žalost, posebno peče nelepo, krivično in neusmiljeno postopanje avstrijskega zistemi z Italijani, ki niso še de'ežni freče, da bi bili zvesti državljani njegovega veličanstva kralja italijanskega. Cvodom svoji, od nas že spodobno uvaževani mučen ški historiji, "piše namreč »Gazzettino« (za točen prevod jamai naša uredništvo) :
»Z li se kakor ironija, da sti Avstrija in Iralija vlasti, ki sti v zvezi med seboj. Zveza zahteva prijateljsko sporazutuljenje, pakt meti dvema državama, ki imati čuvati skupne i n t e r es e, in zato stisnjevati vezi izdatnega prijateljstva, slonečega na mejsebojni po-' moči«.
Mi utnejemo indignacijo »Gazzettinac : mei »zaveznicami« res ne bi smelo biti take nelojalnosti! P rojimo ! More b ti katera druga na prvem mestu predpostav za razmerje med zavezneami, nego je: medsebojno varovanje skupnih interesov?!! In more li b ti kateri v:ši skupni interes med Avstrijo in Italijo, nego bi ga donaŠalo — proganjanje, zatiranje in končno za dušenje slovanskega življa! Ali z drugimi besedami : vrhni skupni interes Avstrije 'n Italije je popolno poitali-jančenje teh pokrajin!! la v nadaljnjih konsekvencah : dozoritev za idejo — eklopljenja z Italijo !
Res, ignorant mora bit», kdor ne umeje tega, da spada to med tiste »skupne interese« med — zaveznicama. Vezi med zavez«
nicama se morajo utesniti še bolj ! — kliče »< iazzettinoc povsem resnično in pravično.— In čim tesneje bo Primorje spojeno z Italijo, tem bliže bo prestolnica Avstrije mejam Italije!! To je ven dar logika jasna kakor beli dan in trdna, tla drži kakor žeoelj S !
Prijateljstvo med zaveznicama mora biti izdatno ! — meni »Gazzettino«, ne da bi mu m^gel pameten človek prigovarjati. A kaj more prijateljstvo med Italijo in Avstrijo napraviti iz latniše, nego, če Avstrija odpravi iz Primorja vse, karjenapoti — I t a -i j i ? !
Take so zavezniške dolžnosti Avstrije do Italije! In ravno te dolžnosti zanemarja Avstrija se svojim postopanjem v svojih pri-morakih pokrajinah ! Prav gotovo zanemarja — kakor je to dokazal »Gazzettino« črno na belem in na ganljiv način — zanemarja na način, ki kaže na popolno pomanjkanje zmisla za razmerje med državami, ki so v zvezi med Feboj......
Državniki na Dunaju aaj si torej »Gaz-zettinovo« lekcijo vzamejo k srcu in naj se poboljšajo. V to treba, da si zapomnijo ti lepi nauk in to zlato resnico: najbolj boš zadovoljeval zaveznika in utrjal njegovo prijateljstvo do sebe, — če — mu daš vse, tudi sebe !
Avstrija naj umakne iz primorskih pokrajin svoje cesarske namestnike in naj prepusti delo italijanskim prefektom, da dovrše to delo z veliko metlo, ki je potrebno, da ne bodo izve3tni Italijani več mučeniki in da »Gazzettino« ne bo več pisal toli pretresljivih jeremijad !
Saj »Gazzettino« je skromen in zahtava tako malo od Avstrije : »bratsko sporazutuljenje« za ubojstvo na Hrvatih in Slovencih in pa varovanje j skupnih interesov«, kakor si jih misli Italia irredenta....!
Dotlej pa, dokler ne zasveti tako spoznanje v glavah na Dunaju, in se ne vžge j pravi zmisel v dunajskih srcih za »tesno prijateljstvo« in — m e j s e b o j n o podporo«: za ta čas pa naj se »Gazzettino« in njegovi s:gnori (ponavljamo) vsprejmo naš že tolikokrati omenjeni predlog iu naj nam prepuste svoje — mučeništvo.
Za zasnovo slovenske porote na deželnem sodišču v Trstu je uložila nadalje prošnjo občina S^rbi na.
Vremenski reatnik. Včeraj : toplo^r ob 7. uri zjutraj 9°.2 ob 2. uri popoln l « 12°."> 0. — Tl*komer ob 7. uri zjutraj 772 3 — Danes plima ob t> 35 predp. in oi o ."> 1 pop.; oseka oi 0.17 predpoludn« ia ob 1150 pop iludne.
Društvene vesti.
II. predstava »Dramatičnega društva«. Jutrajšnja predstava žaloigre »Mlinar in njegova hči«, katero uprizori nfše mlado »Dramatično društvo« v barkovljan-ikem »Narodnem »lomu«, obeta biti jako dobro obi-i skana in je že danes gotovo, da dobro vspe v vsakem obziru.
Kakor smo naznanili že včeraj, se sedeži (od I.— V. vr3te 40 nvč., od VI. vrste naprej 20 nvč.) in vstopnice po 30 nvč. že ra&prodajajo v kavarni Commereio, kjer se jih bo dobivalo tudi jutri do 3. ure popol., pozneje pa pri blagajni v barkovljmskem »Narodnem doma«. Blagajna se otvori ob 4. uri pop., začetek predstave pa bo točno ob 3. in pol uri popoludne. Predstava se zvrši okolo 8. Hre zvečer.
Plesni odsek telovadnega društva »Tr žaški Sikolc naznanja svojim členom in drugim prijateljem plesa, da bodo jutri običajne plesne vaje. — O 1 sedaj naprej se vrš jo plesne vaje tudi vsaki ponedeljek. — • »b nedeljah prične ples ob <». uri in traja do 0. V ponedeljkih pa ob 7. uri. Vstopn;na za člene 40 stot., za nečlene <50 stot.
Plesni odsek. Za niožko podružnico sv. Cirila in Melodija v Trstu. S'oven*ko kmsumno društvo pri sv. Mariji Magd. zgir. je zložilo na poziv g. predsednika Josipa Križmana 4 K, proseški Mohorjani o K 2 st., Tomaj -ski Mohorjani po g^sp. dekanu Sili 7 K, g.a Uršula KrižmanciČ v Bazovici zapuščino svojega soproga 2 K. Lepa hvala !
- Blagajnistvo.
Darovi. Naši upravi je izročila ugledna1 tvrdka Fr. Scapin in A. Pirich pri Sv. Tvanu za otroški vrtec družbe sv. Cirila in Meto-dija istotatani kron 50. — Gosp. Ivan Po gorelee je daroval možki podružnici družbe av. Cirila :n Metodija, dijaški kuhinji v Trstu
in zavodu sv. Nikolaja po 7 kron, skupaj 21 kron.
Hvala prisrčna blagim darovateljem! Odbor »Dalmatiuskoga skupa« u Tr
sta pozivlje na prijateljski sastanak sa koncertom vojničkog orkestra, što <*3 bit dne 8. novembra (subotu) 1902 u prostorijama »Slav. Čitaonice« (Via San 1 rancesco 2, I) Početak u S. sati. Jela i p;ća po izboru.
Svakonin članu »Slavjanske Čitaonice* u Trstu slobodno je drei na zabavu.
Vesti iz ostale Primorske.
X Novi /tipau v Jclšanah. Pr^j^li srno: Politična nasprotstva v naši občini so izginila : stranke so se zje linile: volitve v i občinsko zastopstvo bile so jednoglasne, a 'danes smo volili zopet jednoglasno občinskim načelnikom moža, ki vživa opravičeno zaupanje pri vseli soobčinarjih in pri ! vsakem, ki ga osebno pozna. Ta mož je g. .1 a k*o b V 11 e n č i č, katerega naj Bog še mnogo leta poživi v Čast in blagor občine ter svojemu rodu !
X dr. Matko Trinajstić, dose laj odvetnik v Buzelu, se je dne 27. t. m. preselil v Volosko. To je bil dan žalosti za tamošnje rodoljube in za vso širno buzetsKo ' občino, kajti dr. Trinajst č si je prid »bil tamkaj ncvenljivih zaslug za dobro našega naroda, bodi kakor človek, bodi kakor rodoljub. bodi kakor borilec, bodi kakor bivši župan, bodi kakor narodni zastopnik v deželnem zboru. Občina buzetska, je sedaj po Bvoji upravi (kar pripoz.navajo tudi Italijani sami) uzor-občina, a da je to, na tem ima ogromen del zaslug ravno dr. M. Trinajst«',
V	znak srčne hvaležnosti mu je tamošnja čitaonica priredila večer v slovo, keterega so se udeleži veljaki z vse prostrane BuzešČine.
V	vrsti zdravije so proslavljali njegove zasluge, a on se je zahvaljeval s solzo v očeh. Težko mu je bilo, ko se je proslavljal od naroda, ki ga je tako prisrčno ljubil kakor svojega dobrotnika, prijatelja, očeta. Vsi navzoči so komaj premagovali ganotje.
No, g. dr. Matko Trinajst:c je mogel odhajati iz Buzeta sladko zavestjo, da ga spremljajo na novo mesto, hvaležaost in najbolje želje naroda !
X Občina ftrožnjan in njene do-
klade Glasom razglasa županstva v Grož-njanu so tej nesrečni občini istrski naložene nastopne doklade :
1)	Od strani občinskega zastopa: a) 75°/0 za redne občinske potrebe ; b) 75°/0 za obročno izplačevanje deželnemu kreditnemu zavodu v Poreču ; c) 2o°/0 za
j občinskega zdravnika, ki je bil imenovan .glasom zakona v veliko zdravstveno in gospodarsko korist prebivalstva.
2)	Od deželne avtonomne oblasti: a) 14°/0 za železnico; b) 35% za deželne potrebe ; 45°/t> na obrt in doho-darino ; d) 8% za bolniške stroške; 21 ,J/0 za deželni šolski zaklad.
3> Od cestnega odbora v Bujah: 19°/0 za njegove potrebe.
4) Od trgovinske zbornice: 5% na obrt za potrebe te zbornice.
Iz tega oglasa je torej razvidno, da bodo občinarji morali plačevati doklad na direktne d-vke, naložen;h od občinskega zastopa 175%, od deželnega odbora 12*{%, od častnega odbora in trgovinske zbornice "24% ! ! ! Vse doklade bodo torej znašale ogromno svoto	Ali tu treba sedaj zakričati v
1 ves svet, da te občine niso še nikdar upravljali Hrvatje — ampik vedno le Italijani, da-si je — to pov-darjamo v označenje zi3tema \ Istri — ' ogromna večina obSinarjev hrvatska ! Italijani [in sami Italijani so doveli naše obSiuarje tako daleč, da morajo plačevati (večinoma le radi ' gosposkih muh) ogromno težo doklad 3*23°/o (') na direktne davke.
X Smrtna kosa. V bolnišaici usmiljen-' cev v Gorici je umrl pred par dnevi prošt in župnik v Pazinu, monsignor Josip O r-b a n i č. Pokojuik je bil dolgo bolan. Dosegel je 63. leto svoje dobe.
X Brezobraznost c. kr. uradnika. »Naša Sloga« piše: Pred nekoliko dnevi je c. kr. okrožno sodišče v Rovinju odposlalo po posti nekemu našemu odvetniku v Pazinu neki spis, napisa vsi na kuverti njega priimek modrim svinčnikom tako, kakor se tudi res sam piše. Naslovljenec je dob^l dotični Bpis, ali mejpotoma se je »*c« na priimku spremenil v »vb«. Sodč po uporabljenem svinčniku, se je moralo to dogoditi na posti. Postni urad upravlja reB oseba, ki se hvalevred-
»im pridom prizadeva, da ee v njegovem uradu ne dela kriv'ca nobeni stranki, »bok česar oživa tudi zaupanje prebivalstva. Kako je na p'š'nem tirala v Rovinju, ne vemo. Ali to vemo, da «o nam v Istri poštni uradi prepolni nekdi razgretih glav, ki so zmožne zn take brezobrazco»ti. Sioer pa je stvar prijavljena kompetentni oblasti in mi čakamo,da vidimo, kaj b-> iz tega.
X Krstfčevi protektorjl. Krstič ima rdaedeti nekaj nad 4 mesece. Moral bi b i priti v Trst. Njegovi prijatelji pa so izposlo vali, da more rdsedeti na Vcloskem. Do tično rešitev je dobil Krst'č okolo 17. t. m. V rešitvi je bilo zaukazano okrajnemu sodišču v Volookem, da mora Krst č n e m u -doma nastopiti kaz^n. Sodnik na V'oloekera pa je vzl c temu strogemu nalogu dovolil Krstić i H dni oiloga. Po takem bi bil moral nastopiti kazen že 25 t. m. Dne 28. ali 29. pa je bil pozvan Krstić za pričo v Rovinj inje zopet zaprosil odloga za nastop kazni, češ. da bi mu bilo prehudo, ako bi moral s spremstvom tjakaj. In zopet m u je bilo — ustreženo od gospoda sodni k a .... !
To so dejstva, ki ne trebajo bo-nentarja. Verujemo pa »Nsši Slogi«, da se ljudje zgražajo na takih »čudnih« odnošajib. Veruje m 3 tudi, da ti obziri ne gredo toliko na račun Krstići, ampak na račun gospodovalne klike v Istri. In slednjič veruje mo tudi, da mcrda preidejo še mereči, j redno bo moral dr. Krstić stopiti čez prag, čez katerega bi bil kdo drugi moral že davno. To je ravno, kar ogorča. Ali je Krstić v zaporu, ali diha svobodni zrak, to bi nas ne br galo toliko, ako ne bi vedeli, da je Krstić sluga — go spodovalne politične stranke....!
Vesti iz Kranjske.
<»sten *reer postnega ravnatelja Sorlija v Ljubljani. Ljubljanska dnevnika priobčujeta še nekoliko podatkov v j>opolnje-nje poročila o slavnoHiem večeru, ki so ga p&štai uradniki ljubljanski priredili svojemu gosp »dn šefu povodom imenovanja tega poslednjega d*fl litivnim ravnateljem. Gospod uradnik Podgoruik je iuvjjal v svojem go viiru, kako je g. ravnatelj S jrli se svojo iz redno disciplino povzd gnil poštne in brzojavne ura le v Ljubljani do stopinje p.jpol-nosti, s kakorsnj » se more ponašati le ma'o-kateri urad. — Med mnogimi brzojavnimi čestitkami je omeniti tu li ono dvornega svetnika Feli«'?ttija iz Trsta. Na slavncs^nem večeru je svirala mestna godba iu je peval pevski zl»or poštndi uradnikov. Ovacije, ki po jih u'aduiki prirej ali gcspodu Sorliju, po bile najbolji odgovor na znana svojedobne grde denuno jacije dveh nemških — jvoste-rjakov.
Uradniki, ki so bili v službi, so |>oslali sla\l,eccti črst tko v vezani besedi.
To je bilo v ponedeljek. Prejšnji večer pa so poštni in brzojivni uslužbenci priredili gospodu ravnatelju serenado.
Vesti iz Štajerske.
V M. Petru v Savinjski dolini
je v v.-eh treh razredih zmagala slovenska stranka. — Živeli zavedni S L. Petrčatr !
—	\ojto je odrezalo v soboto na koroškem kolodvoru v Marib >ru kovaču Poš S l je čez tir ter ni opazil, da se mu bl ža za hrbtom lokomotiva, katera ga je vrgla ter mu odrezala nogo.
—	Noffo mu je raztrsalo- Hlapcu Kr. Breznik v Krčevini pri Ptuju je raztrgal mlati!ni stroj desno nogo, ko so ajdo rnla-t li. II ap?a s> prepeljali v dežilu > bolnišnico v Piuj.
—	I>czelD0/l>0rske volitve. Poročila o volitvah voldnih mož na Spodnjem Štajerske n so trajno ug »dna za slovensko stranko Tudi v tak h občinah, v katerih i o.ajo nasprotniki moč, je opažati napredek. Tako so na pr. v K s niži in Polički, v Jarenni pri Mari boru, nasprotniki zmagali le z dvema glasoma večin«. I-lasti pa moramo povdariti še enkrat, da na* še posebno vesele poročila iz fare Š: I j, ki je na skrajni severni periferij naše domovine, kjer se stikata nemški in slovenski svet. Vsa ta fara je volila zanesljive slovenske volilne može. Pri Št. I iju samem se Nemci niti niso več udeležili volitve, ker ao vedeli, da prepadajo.
(»lavne volitve se b >d » vrši'e due 4. no vembrr.
—	Demonstracijo v iraškem mestnem gledališču je prireddo občinstvo proti napadom sccijalaih demokratov na ravnatelja
Pursclrana in proti temu. da mn je občinski svet odpovedal. Tudi igralci po se udeležili demonstracije. Ravnatelj je z odra n?govo ril občinstvo in imel polemičen govor.
Razne vesti.
Avstrijska vlada za eno uro — naprej.
Nrrazumljiv se bo dozdeval marsikomu ta naslov juisebno radi tfga. kor smo bili dosedaj vedno vajeni slšiti tla je avstrijska vla la z dobrim idejami za 100 let nnzaj, ne pa da bi bila za jedno uro naprej. Po preči tanj u sledeče vesti spozna pa [vsakdo takoj, daje ta ms! o v popolnoma opravičen.
1» la je deveta ura zjutraj, ko je prišel na volišče v okraju, kjer je bil , izvoljen vitez Javorski, n°ki op >z cjonalui duhovnik in je hotel glasovati, če nar mu pa niso hoteli dovoliti, češ. da je prepozno. »Sij je še-le ura :, je pr p mn 1 duhovnik. »Pri meni j • že deseta«, mu je odvrnil okrajni glavar in duhovnik je moral za pust ti vol šče, ne da bi bil volil.
Kakor ee vidi, zna avstrijska vlada biti včasih tiHi za jedno uro naprej, če ravno treba, da ohrani svoje — nazadnjaštvo. In da je izvoljen kakov — J«worski.
VA BILO
na
redni občni zbor
.Slovanskega pevskega drnštvf v Trsta.
V iMMlrljo i\iuk H». iiovrinbrii 1
ob 2uri popoludne.
v prostorih „Sel. poflp. društva"
(lil. Molin piceolo >t«-v. 1. I nad-U).
D N K V N I I« K D :
1. Nagovor predsednika. 'J. Poročilo tajnika. .*>. Poročilo blagajnika. 1. Volitev predsednika in i* odbornikov^ .">. Volitev ."» namestnikov in pregle-dovaleev računov.
1». Slučajni predlogi.
Odbor.
Na materinem grobu.
Crtiea. Spisal .1. Kevr.
V zemlji mrzli doni zaprla, — Gr.»l>a nor vas je požrla. Mati. mati kje ste vi? Va» otrok na njem medli....
/»'. Iti urni/:.
Ililo je vseh vernih duš dan. Mrzla burja je brila neusmiljeno in naletavale so posamične snežinke. Glasovi zvonov cerkve sv. Ane — stoječe tam blizu julijskih alp — razlegali so se tužno preko bližnjih gričev in planjav. Na g rob j u gori imenovane eerkve bilo je vse živo mznoličnega občinstva. Ženske zavite v velike rut«', a inožki v dolge suknje stali so, oziroma klečali ob grobeh svojih dragih in verno odgovarjali duhovniku, ki je glasno moli! od groba do groba : za vse umrle, ki na tem {»»kopališču počivajo . Na obrazih navzočnikov črtala s.' jo < to ž. n ost. Kako tudi ne ? Komu ni tesno pri srett, ko prestopa prag kotička miru . . , kjer dragi svojei, ki so nam bili toli ljubi v življenju, sjh* svoj večni sen . . . ! Spomini na drage spečo v grobu in — inisel, da 1*> prej ali si«j tudi on spal tamkaj med njimi uevzdramo spanje, navdaja g t z melanholijo ....
Tam v kotu pokopališču, za starim, le-senim križem, klečal je ob šo na pol svežem grobu, drhte od mraza in milo jokaj**, deček. Kilo mu je kakih šest do sedem let. Leseni križ nad groUun je pričal, da leže tukaj zrinski ostanki ženskega bitja. Xo mrzla burja, ne naletu joči sneg. niti žalosten gla> zvonov ga ni>o drainili. Premrlima sklenjenima ročicama in solznimi očese: molil in molil j«-dalje — otrok na grobu matere . . .
< »pravivši pobožno opravil«« vrnil so je duhovnik v cerkev in ljudstvi* — zatopljeno v spornim- na smrt — je jelo piH*as: zapuščati pokopališči*.
No Jožko, pojdi greva, za d < .s t i si že molil ! Mama te gotovo iisliši in te ne pozabi ! Le pojdi, ker je tako mraz —je govorila dečku jvostarna ženica, zavita v dolgo ruto... a deček je Se vedni klečal na grobu...
Imej me rada, draga teta, in počakaj še malo. da š«- enkrat poprosim preljubo mamo, naj me ne zapusti Saj U»m priden, — da, priden lioin«, rekel je otrok iu se pričel milo jokati. S<* le ko mu je že»ni<*a vse obljubila gladom resnične ljubezni iu usmiljenja, zapustil je deček jnuiovno ju-ost*, naj
ga ima ra«la — materini grob . . .
* #
Jožku Ivanovemu bilo je Ar le Sest let, ko mu je umrla mati, Li ga je ljubila z vso dušo in sreem Na smrtni postelji je pm.-ila. pokazavši na sinka svojega : Prijatelji, pri-jateljiee! Kadar boste videli, da moje dete joče, tolažite je, kajti misel, da bo zapuščen«) v tako nežni mladosti trga mi srce iu dušo . In že par treuotkov jnizneje je ob obupnem plakanju malega sinčka — zapustila za vedno to solzilo dolino.
Mali sinček je zapomnil zadnje besede matere svoje . . . Tolažba dobrih ljudij bila je zastonj in ni mogla nadomeščati ljubezni in nežnega mgovanja dobre matere. \ edino tolažbo in ob enem britko žalost bil mu je materini grob. Zatiran iu sovražljen od mlade mačehe, ki je po smrti matere gospodinjila na domu njegovem, zatekel s«' je na njeno gomilo iu tožil ondi svoje gorje. . . .
Osmico
je odprl
Matija Lah v Rocolu.
I "sojeno mu je bilo, da je zapustil do-mačo grudo ... < >d tedaj je minola že vrsta let. Ni mn bilo več možno obisk ava ti groba predrage matere, ki je sedaj zapuščen
—	pozabljen . . . Pozabljen ? Ne, nikdar ! Ni ga dneva, ne mineva ura, da bi sc ne spomnil on nje in njenega groba. Saj tam leži in spi večno spanje ona, ki ga je v resnici ljubila, srčno ljubila. Ljubezen matere
—	biser, ljubezen družili — imitacija . . .
Posebno na vseh vernih duš dan poleta v duhu tja ]hv1 julijske alpe, na grobje sv. Ane, na zapuščeni grob materini. Iu tedaj je njegova skromna sobica priča svitle solziec, ki mu moči lice . . . Izvabili >o jo spomini sladko tužni na njo, ki mu je dala življenje, ki ga je ljubila s srčno krvjo, ua njo — na mater !
Brzojavu* poručit*.
Nov štrajk v Ameriki.
N EW-VOKK 3«). (B ) Brzojavka iz Hazle tona javlja, da so v 12 različu h premogovnikih delavci zopet stopili v širajk, ker s>o posestniki stavili zahteve, katerim so se dc-lavci uprli.
Erupeijc vulkana Santa Maria.
\V ASHINGTON :)(). (B.) Brzojavka amerikanskega generalnega konzula v Guate-mala javlja, da erupcije vulkana Santa Maria nadaljujejo. Pri < ^uezaltenango je padal vulkanski pepel «5 palcev vis.iko. Bogati nasadi kave na obrežjih leže 7 čevljev pod peskom in pepe'om. Tudi iz depnrtementa Tombador javljajo o vulkanski erupeji.
SAN FRAN CISCO 30. (B) Neka tvr Ika, intere irana na kuj>5:ji p kavo, je d ob la iz Guatemale od tamošnjega svojega zaat^paika Drzojavko, ki jej javljn, dd ho kavin pa sovi razdejani od vulkanskih erupc j iu di škode velike.
Anton Skerl
mehanik
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia). -i«;
Gramofoni, fon ognili, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenali. da sc ni bati konkurence. Specijeliteta:
Priprave za tort nje piva. ""^Ss
NB. V oljjšanje nakupovanja se proda-j«jo vsi } re<imeti tudi na mesečne obroke.
VVilhelmov obliž
Ta izključno v lekarni
Frana Wilhelm
c. in kr. dvornega založnika v Neunkirchen. Sp. Avstrija
i'.tlelani ol»liž, porablja so će?to v vseli -lu-čajih, kjerkoli je trel>a ral »iti oldiž. Posebno korismo deluje j»r: starih in ne vnetih l»o!e-činah kakrvr za kurje oči, tare, itd . k;i-it-re se ima piprej oeistititi ter potem flo-tićne mesta pokriti / obliženi namazan:m na ko^čeku platna ali usija. 1 -katljica so »lot.. 1 dvanajstr»r"ca -k:ulji'- K 7:5 dvanajsteri«-. K
V znamenju pristnos'i se nahaja na vsakem zavitku grb trga Neunkirchen (devet cerkva). Vdobiva se v vseh lekarnah. Kjer ><* »»■ vdobiva. pošlje izilehnale«-.
Svoji k svojim!
ZALOGA
Albert Brosch
TRST. - I I. S. \ ntoiiio 5. - TKST
kožuhar ia izdelovalec čepic.
ODLIKOVAN NY RAZSTAVI x TRSTI lssJ.
Velika znlona kožuhoviiic in ćcpic y.a civihic in vojaške osclic.
Izvr.ši.j- vse poprave najliitrep in eko-nomieao. Shranjuje k< /uhovino in >imeko obleko icr jamei /.a \siko škodo proti raoltm in cgaju.
5 pohištva
dobro poznane
tovarne mizarske zadruge v Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^fnton Čemigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna pohištva primorske dežele.
Solldncst zfcjamčeca. k:ijti les ae osuSi v to nala-Č pripravljenih prostorih s tem-peraturo <50 stopirj. — Najbolj udobno, moderni sestav. Konkurenčne cene.
Albnm pohlitev brezplačen.
K
n


nmm 11 mmm\
vešč p<»p( ltH.ina elovtu.-kfnemškega ia italijanskega iesMKr. pr'praveu za potovanje, išče Pr« <lnost imajo, ki so izvežbani v ki/arski strok'. — L,^^toor^čno psane ponudbe na: Kožarsko tovarno And Jakil, Rupa. pošta Miren pri Gorici.
Naznanilo.
Niže podpisani vdobiva večkrat od raznih strank iz Trsta in okol ce kakor tudi /. (»o-riškega pismi s pokvarjenim naslovom in je že več sb č j-v, <'n so se taka p sraa bodi izročila kaki drugi tvidki a i se pa p izgubila, k^r nis) uif ^'i <lo!)iti naslovatelja.
I/, tega uzroka si dovoljujem slavno ob-čins vo op izorili na sv« j pravi ra«lov :
G. Ruzic_Rjeka (Fiume).
Pri tej priliki pri[»oročam slavnemu občin-jstvu svoje ]»roizvo«lr, katere izdelujem v svoji i tovarni sra kože kakor vse vrste podplatov, ki so Air«.m države in izven njenih mfj najbolj
nizki eeni, beležim z
G. Ružić
ci


.XaX.
X


V manifakturni trgovini
tvrdkc giuscppe
v ulici Nuova. nasproti palače Salem se nahaja:
kotonina navadna, široka 78 cm po ! 6 novč. meter 9 9	99	99 78 ,, I. ,, 18 ,, ,,
lOO „ 1. „ 22 „
„ ili risls „ 156 „ ,. 36 bela	„ 78 „ „ 20 „
za rlate' „ 156 „ •„ 50

:x=
:xxx:
x

Tomaževa žlindra
je na prodaj pri tvrdki
HUBER & C.o
v Trstu. Via Mmloimiiiii
iblizo bi\-ega parnega mliuat
kakor tudi v Boljuncu v ,,Vili Huber".
xn**x***M**UH***MnM*Hun*x*uuu***
Um Mm strojev
za domačo rabo in obrtnike.
5 letno jamstvo
Mehanifc-specijalist za popravljanje strojev vseli vrst
RUDOLF ROTTL
TH>>T. — Piazza « aterlna šU. 2. — TRST.
X *
n
x
n
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
x
X X X X
X
paglianovo mazilo (sirup)
e o o eo oo oo
o o o oo oo oo
za osveženje in čiščenje krvi
prof. Ernesta Fagliano
nečak pokojnega profesorja Hieronima Fagliano
je bilo predloženo zdravstvenem vodstvu min. za notranje posle, koje je dovolilo razprodajo.
Odlikovano na narodni farmacevtični razstavi 1894 in na higije-nični narodni razstavi jgoo z zlatimi kolajnami.
Dvor višjega sodišča v Lucca je izdal razsodbo po
k iji ima tvrdka Hiemnima Pagliano izključno pravico postopati prt ti vsakomur, ki bi razpečeval ponarejanja, ter je ob jednem prisodil tvrdki vse sodne trožke in odvetniške tioške provzrcčene do leta 1897.
Naš sirup je ravno isti, kojega je izumil 1838- pok. naš stnc prol. Hieronim Pagliano Ur branimo njegove izvirne recepte, s kojimi se je dokazala resnica. Vsi ti dokumenti ki so pisani z njegovo lastno roko, so bih predloženi pristojnemu sodišču.	...
Poživljamo vsakogar, da prekliče; to zadošča v dokaz resnice, kojo smo
vedno t-dili in razkrili brezvestne laži gotovih špekulantov. Zgoraj označene listine za-nore si vsakdo ogledati. Ogibajte se vedno ponarejanj in zahtevajte vedno izdelke koji nosijo na lončku in ovitkih našo varstveno znamko. 1 vrdka nima družic.	Napolj 4, Calata S. Marco - _
o
o o
o
o o
Krasen slovenski
skladni koledar
o
o o
o
o o
o
o o
XXXXXXXXXXXXX*XXXXXX*I^XX^J«^
Najugodnejše cene.
'.za trgovine, obrtr. urade, pisarno, šole in posameznike izide začetkom novembra v moderni in elegantni obliki v založništvu tvrdke
Ivana Bonaca v Ljiljani. •
Cena je vzlic okusni vezavi /a-Io nizka,
samo 70 vin., s pošto 20 vin. ver. PrHtiipci (lobo vrlik rab.it in st> liii zalitrvo ilopošlj*' cmili.
Trpvci poralijo isiega laiiko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njili firma.
g^P Da ne bode. ako koledar kmalo pride, prepozno, prosim g. naročnike, da se čim prej oglase, ker se bode pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti oziralo.
(Alojzij talnem( i *
i i
i
<
i i
nasl. Fr. Hitty
TRST.-nI. Barriera veccliia 13-TRST.
Zaloga snovi j za 111 o s k e
iz tu in inozemskih tovarn.
Perilo — Platnina — Pletenine Pleteno spodnje zimsko perilo.
I z Im» r <1 r o b 11 a i* i j.
Sprejema naročite za obleke jut meri.
Skladišče slavnoznanih platenin
w iti namiznih prtov
iz Fiandre
iz tovarn v Countrai i Belgija)
se nahaja v
mr novi prodajalnici platenin in bombaževin
Peter Klansich
Piazza Nuova (Gadol?) 1. zraven knjigarne Chiopris.
Izključno zastopstvo se Skladiščem : za Trst. Goriško, Reko. Istro in Dalmacijo.
Velik dohod nopvic vseli vrst za pspe, pspofle in ta.
s
G i
II
s I
J5 P
• ^
izdeluje in po>ilja
Prva siseška tovarna tamlmric
J. Stjepušin

Sisek (hrvatska)
Naj ugodnejše cene.
r
FERDO GUSTINCIC
klesarski mojster
TRST m mm n — BARKOVLJE zraven poional&a
Izvršuje vsakovrstna in najfineja orna-mentalna dela kakor n. pr.: oltarje, spo- ; mcDike, kipe, poprsja. — Razna dela iz j mramorja, cementa in gibsa, kakor tudi I slike po fotografiji v vsakovrstnih formatih itd. itd. Več slik je na ogled v »Narodnem j domu« v Rarkovljah.
Lastni kamenolom v Petroviči (Repen). Žage na motor.
Cene po pogodbi in jako nizke.
Priporoćuje se slav. slovenskemu občinstvu za obile naročbe udani
Ferdo Guštinčič
llemirttki mojster.
Spoštovane slovenske pspoHinje
Zahtevajte pri svojih trgovcih
novo
Ciril-jfletoDijevo
V novi trgovini F. PIANO
Piazza della Borsa štv. 4 (vis-a-vis Tergesteo)
jutri velika razstava
novo došlih najmodernejših
jope. plaščov. pelerin za dame in deklice.
Istotam je tudi bogata zaloga
najnovejšega volnega blaga, svile, boržuna, bar~ henta vseh vrst, preprog, pogrinjal, zagrinjal itd.
Najnižje konkurenčne cene.
Tovarna je bila odlikovana na svetov-nej pariški razstavi 1900 ia na milenijski razstavi 1896
Velik ilmtrovan cenik se pošil ja na zahtevo vsakemu brezplačno in franko-
prođajalnica izgotovljenih oblek
= ,111a citta ili Trieste" =
tvrdke
i« EDVARD KALASCH sui
Via Torrente št. 34 nasproti gledališču „Armonia"
b krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila j-a delavski stan po izvenredno nizkih cenah. Izbor boljših in navadnih snovij. VELIK IZBOR
izgotovljenih hlač za delavce
kakor tudi binga za hlače, ki se napravijo po meri.

cikorijo. x
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi svetlo ali temno pi htirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi naročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v najkrajšem času in v polno zadovoljnost naročitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel; v smislu gesla : Svoji k svojim !
x Za vseh vernih duš Dan!
W	V bogato opremljeni prodajalnici z mrt-
vaškimi predmeti
Hermanglld Trocca
v Trstu. ul. Barriera vccehia s.
ec nahaj t velikanski izbor nagrobnih umetnih vencev v biseru, porcelanu ali iz cvetliic, po jako nizkih cenah, ttko, da se ui bali konkurence.
X X
X X
Varstvena znamka: SIDRO-	\
LINEMENT. GAPSICICOIP. i
iz Richterjeve lekarne v Pragi ^
pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo: dobiva se po 80 stot., 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steL'enice v zavitkih z na£o va'-atveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme <»rifriaalni izdelek.	ry
Riatffjeii leiaroi pri ziaičia le?n * Praži ' * *
I. EUx»betlne ulloa 6.
i
Svilene plinove MREŽICE!!
ppROITAI."
dajajo najbolj bleščečo luč in so neverjetne solidnosti
po 35 in po 50 nvč.
Cilindri, tulipani, klobuki za svetilke itd.
Naročbe.
PODJETJE ZA KEPREGORLJIVE LUČI
P. ROZZO, uL S. Antonio 5.
■i| Aleksander Len Minzi g
© m
na £
m
i ©
Prva la sajrečja tovarna pehlitva ^ v§eb vrst.
T R S T
TOVARNA:
Via Tet*,
vogal Via Llnttcaes
S>
ZALOGS:	^
i Piazza Rosari« it. 2 gjf
I (šolsko poslopje) gj
in Via Rlbsrg« it. 21	>_ Telefon It. 670. -HOM--SV
Velik Itber tapecarij, srcal in lilk. il-
vriaje naročbe tndl po posebnih načrt i-	^
Cene bres konknrenoe.
(S lLOSTSOTili CS1II ZlSTOIJ II FKA3I0	^
(S Predmeti postavio se na pat obrou	3
ali železnico fra^KO-	^
Častim si n.'i/.niiniti slavnemu oh-rrnstvu. da sem otvori 1 novo
prodajalnico jestvin
v ulici Stadion št 25.
Proda jalniea j<* dol>m abortirana / vedno svežim Klarom, kakor : kavo.
ladkorjeDi, rižem. nrnko. milom in sve-,':inii. Nadalje innim fv z;»l<►sp pristne testenine iz Naj»olja. Kolonje in Trsta.
Posebnost: testenine z jajci.
Izbor likerjev, vin v buteljkah, bi-škotov odlikovane tovarne <i:itti v Trstu. Suho meso.
Za obilne narneta se nljmlno priporoma
Josip Perovšek.
Stanje hraniluife M:
15 milijonov K.
Mestna hranilnica ljubljanska
z z zzzzzzZzzz
38S
Rezervni zaklad:
okroglo 350.000 K
na mestnem trgu zraen rotovža
sprejema hranilne vlope vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°[9 ter pripisuje uevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilniea iz svojega, ne da bi gazara-čunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge sprejemajo se tudi po poŠti in potoni c. kr. poštne hranilnice. Poštno-hranilnic ne sprejemnice dobivajo se brezplačno. "^O
M. Aite
o o
0 trgovina z nianifakturnim blagom
■I. Nuova. ogel nI S. Lazzaro št. 8 • podružnico al. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro st 5
ni dovoljuje obvestiti klavno občinstvo in cen j. . 0 odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo Q
0 kakor tudi po vera la prostore h tem, da je A _ i plan< ■ vilu zgoraj cirejijeno podružnico /ato, V 0 da more v polni n.eii za<lo«titi vfem zahtevam Q cen j. odjemalcem. V obeh prodajalricah vdobiva »e razno blago rajbolse kakovasti in najmodernejše iz prub tovarn, pof»ebno pa »novi za mo>ke in A troske obleke, snjee. ovratnike, ovratnice, iu jj je velikanski izber platnenega in bombažnega Q blaga, prtov in piti« kov ter vsake vrate perila. A bodi od bombaža, ali platna. Fletenine, »vile- V nine raznovrstni okraski za šivilje in kitnirarke Velikanski izbor s»novij za narodne zastave in trakov za društvene znake
0 0 0
Sprejema naročite na moške obleke po meri, katere izvr-i najtočneje in uajnatan-neje po cenah, da se ni bati konkurence. "VB
Poskušati, za se prepričati !
C " 0 o
o«
3van Scmulič
v Trstu. Piazza Belvedere (nova hiša)
priporoča slavnemu občinstvo v I rstu in okolici kakor tudi po deželi, svojo
W bogato zalogo pohištva.
^ yalf»«i ima v.cnkovstno pohištvo najfineje in druoi vrsto, iz trdega in belega lesa. A olnene postelje in prodaja volne v a s n k i množini. Cene so zmerne 111 postrežba točna in poštena.
JAKOB KLEMENC zaloga manufakturnega blaga
t Trstu, ulica sv. Antona št. 1.
priporoča častit i ju svojim odjemalcem sv<>i.> prodajalnico, preskrbljeno /.a jesen in zimo r. vsemi manufakturnimi predmeti, združen > s krojaenico za gospode.
Sokolska obleka
kompl.
Havelofe nepremoCi]!?
od 10 do 16 g'd.
Velik izbor
saknsnega in boint^j blaga za možice. oW?Sč srajce iz žide in yo!b iawn-ienms, plani itd., zapestnic. orne, niKoT, perila za moiii. ovratnic 7 ml Dama m lonuaii, noeoTU rit, jopic vseb vrst posebno za tonriste iz kolesarje, modni predmetov, roKovic i nitij in Kože ter dszni kov in solčniKov.
VELIK IZBOR
narodnih in avstrijskih zastav in trakov za vence v različnih barvah.
Vse po najnižjih cenah.
N"a zi.htevnnje pošiljajo se uzorci vseh vrst z dotu :: ':-, cenami, poštnine prosto
^ ^^ Gosp.
lekarnar piccoli
Ljubljana.

Prodaja mariifakturnega blaga
SALARINI
v ulici Fonte della Fabra št. 2.
in podružn ca
„yilla citta 5i Icn3ra"
ulica Posle r.uove št. 9. (Riuaerjeva Iii&»).
Velika zaloga »zgotovljenih ohlek za mo^ke in I «!«•« ke. Velik izl nr oblek zn moške od gld 6.50' do 24, »a dečke od gl«l. 4 do 12. puknene jope v velikem izlioru o«l gl«l 3. do 8. zimske mofne in podrite jope z ovratnikom od astrah:tna od gld. 5 — 14, ravno take podrite r ko/uhovino po gld 12. — Površne sulnije v velikem taboru od gld 18 — 32 Jopice za dećke v raznih oblikah in barvah, volnene hlače od gld. 2.50 — 4.50, tinejse od gld. 5 — 9. Velik izbor oblek za otroke in dečke od 3 — 12 let od gld. 2 50 — 10. Haveloki za moške in dečke po nijiiiiih cenah. Hlače od moleškina (zlodjeva ko?a> j za delavce izgotovljene v lastni prelilnici na roko I v Korminu.
črtane močne srajie za delavce gld. 1.20. Ve j 1 ka zaloga snovij za n.oške obleke na meter al j tufli za naročbe na obleke, ki ne izgotovi z največjo ; topnostjo v »lučaju potrel>e v 24 urah. V podružnici v ulici Poste nuove se zprejemajo izdelovanja obleke j po meri ter se še posel no vdobiva vsake vrs»te oblek j v raznih riaanicah in merah za moške in dečke.
> Tržaška posojilnica in hranilnica
/ itfistroTua zadnia x oaeiean porcširoi, ' ulica S. Franceaco štev. 2, I.
Telefon 952.
Hranilne nlope se sprejemajo od v*akegu, če
tudi ni ud zadruge in »e obrestujejo po 4 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono. Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 51 na menjico po 6®/t na zastave po 5' t#;..
V radne ure so : od 9—12 dopoludne in ot*
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki dan ob uradnih urah
ob nedaljah in praznikih je urad zaprt.
Pošlno hranilnični račun 816.004.
Zahtevajte povsod
voščilo (biHs)
v korist družbe sv. Cirila in Metoda
se dobi pri sled?čih g g. trgovcih: Emil Cumar Trst in Opčine. Vekoslav Plesnitar ul. Stadion. Ivan Tomažič Barr. Vecchia. Ivan Prelog Barr. Vechia. Joj-ip Urdich ul. Stadion, Matej Millonig ul. Cihega. v okolici: Fran Suman. Anton Sam-in v Skednju: tkapin in Pirich. .Anton hak. Stanko Godina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan t ergol, Colognati Ben.. Josip Pertot, Anton Hrumat v Barkovljah ; Jaka Čtoka na Kontovelju, Josip Gustinčič, Ivan Seles pri sv. Križu. Ivnn Fr. Malinič v Bazovici.
G4«vna zaloga:
tvrdka J. Drufovka v Gorici.
Oflitoaiia
1894.
Oiliio?aiia
1894.
1891.
. . ■. - j ■ ,' - -. - t ^. . j i j f ,- . ~'. ^^^ . . . ■, ■ j . ■ f^ . ,- .- . -..
Odlikovana tovarna
na vodno in parno silo z najboljšimi stroji iz prvih nemških tovarn
ter
velika zaloga vsakovrstnega pohištva
\m Doljat ? Solfcann jri Gorici.
Samostojna tvrdka brez vsake zveze z drugimi, ustanovljena 1. 1 s s!). V lastni hiši. : ^ Lastne žag^e.
Tovaira razpolaga z mizarji, veščimi cd najnavadnejših do najlinejših «lel v.-oli slogov, enako z izvrstnimi stnigarji in rezbarji in najbolje izurjenimi tapetsirji. tako. da lahko prevzame in izvrši v nsjkrajšeni času vsako delo vseh slogov; prevzame tu ii mebliranje vil, prenočišč, uradov itd. z navadnim in najfinejšim pohištvom.
Za mizarje. =
Velika zbirka obkladkov (remeša), Ptrug«rskih in rezljarskili izdelkov, za izdelovanje zrezanega in pooblanega lesa, vsakovrstnih okraskov, gol, komižev in vseh drugih mizarskih potrebščin.
Vsaka kot L i: 14 lira i7lIjBČer.a, ker fe dela f-anio iz lesa. posušenega v nalašč z to naprapljenih pečeh, ter se tvrdka drži gesla: Solidnost in točnost v postrežbi.
Vrhu tega se jamči za vsak posamezen kos. — Brzojavi: Doljak — Solkan.
Vaše žele/nato vino v, X.___/ ^r
'^flDu1-^ ^u3 uporabljal z izvrstnim vspehom pri inoji soprogi, katera je ilolgo easa nervozna. Prosim	»1:i
mi dopošljete po pošti še šest steklen:^ zgoraj imenovanega vina.
3)r. L farber
e. in kr. štabni zdravnik.
V GORICI, dne IG. junija lOol.
Razprodaja se v lekarnah v Trstu. Istri. Dalmaciji. Primorskem. <»o-riskem in Tolminskem po K 2.4o steklenica.
SORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.

Hranilne vlose sprejemajo se <>1
ee tudi ni član društva in se obrestujejo po 47*°/o» "e da bi se odbijal rentu, davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer aa menjice ]>o 6 °/0 in na vknjižbe po bljt9j0 Craduje vsaki dan od i), do 12. ure dopol-in od 2. do 3. ure popol. raz ven nedelj in praznikov.
tfaiije Iran. vlog leta. 1900. Kron 1, Poštuo-hrau. račun štv. 837.315.
w w
sprejema naročila
vsakovrstnih tiskovin. J0[
Ulica Carintia 12. — Telefon 870.
TISKARNA

EDINOST
rrrr-

•a •♦■p


- °o*irežbM IOČJKS
Trgovina z železnino .JflERKUR"
PETER IVIAJDIČ
v O e 1 j tjl P <3- raška cesta ste -v. 1S
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesaike, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
^sega druzega blsga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
Tomažev«* žlindra.., najboljše nmetno g-nojilo_
• Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev.
Cene nizke^

m