Potni na plaćana v gotovini.
Leto LXVL, št. 212
Ljubljana, ponedeljek 18. septembra 1933
Cena
Iznaja rsak dan popoldne, umemdl nedelje ln praznike. — Inseratl do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrat Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — > Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon št, 3122, 3123, 3124, 3125 in 3116
Podružnice: MARIBOR, G.     ki trg št. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon Št. 26 — CELJE; celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon ftt. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
ODKRITJE SPOMENIKA
SEPTEMBRSKIM ŽRTVAM
Ljubljana se je včeraj dostojno oddolžila žrtvam, ki so padle v
borbi za svobodo
Na 25. obletnico zgodovinskih septembrskih dogodkov se je včeraj Ljubljana in z njo vsa Slovenija oddolžila žrtvam, ki so kot prve padle v borbi za osvobojenje izpod avstrijskega jarma in za vstajenje velike, svobodne Jugoslavije. Včeraj je bil na grobu septembrskih žrtev Adamiča, Lundra in Vindišerja odkrit nagrobni spomenik, na Pogača, je vem trgu pri stolnici pa. kjer sta Adamič in Lunder, zadeta v hrbet od krogel avstrijske soldateske, prelila svojo srčno kri, je bila odkrita spominska plošča, žrtvam v spomin, živim v opomin, da moramo tako težko pridobljeno in s krvjo odkupljeno svobodo čuvati in braniti v slogi in bratstvu.
K tej pomembni svečanosti se je zbrala ne samo skoro vsa Ljubljana, marveč so prišli tudi iz bližnje in daljnje okolice tisoči in tisoči, da počaste spomin padlih borcev. Mesto Ptuj je poslalo posebno deputacijo pod vodstvom g. dr. Šalamuna. Turobna svečanost se je tako pretvorila v vsenarodno manifestacijo ter je izzvenela v prisego, da bo sedanji rod šel po zgledu onih, ki so nam pripravljali in priborili svobodo ter da bo zlasti omladina nadaljevala vlogo nekdanje narodnoradikaine omladine, dokler ne bo slehernemu Jugo-slovenu posijalo solnce svobode.
Svečanosti so se pričele že v soboto zvečer. Ob 8. je naznanilo pričetek šest topovskih strelov z gradu. Kmalu za tem je zažarel ljubljanski grad v svitu žarometov in tisočev lučic. lampijončkov in plamenic.    Grajski prebivalci    so priredili
svojo posebno baklado. da tako počaste spomin septembrskih žrtev in vseh onih, ki so nekdaj trpeli v ječah ljubljanskega gradu za svobodo naroda. Na planoti so nato zažgali še kres in imeli lepo manife-stacijsko zborovanje, na katerem so govorili med drugimi gg. Rebek. dr. Cepuder in Kozinc. sodelovala pa je tudi godba Sokola I. Tako lepe prireditve ljubljanski grad še ni videl. Istočasno je godba Sloge
koncertrirala na Kongresnem trgu, od koder se je nato spontano razvila povorka po mestu, ki je bilo že vse v zastavah.
Glavne svečanosti so se vršile včeraj. Z jutranjimi vlaki je prišlo še na tisoče ljudi iz oddaljenejših krajev. Na pokopališču pri Sv. Križu je bilo že zgodaj zjutraj vse živo. Do pol 9. se je zbralo na tisoče in tisoče ljudi, prišli pa so tudi najodlič-nejši reprezentanti. med njimi minister g. dr. Kramer, komandant divizije general Cukavac, ljubljanski župan dr. Puc s soprogo, dvorna dama Tavčarjeva, več senatorjev in narodnih poslancev, zastopniki vseh nacionalnih, kulturnih, gospodarskih in stanovskih korporacij in društev, posebno številno pa so bili zastopani Sokol-stvo. Narodna odbrana, jugoslovenska nacionalna mladina, rezervni oficirji, dobrovoljci, invalidi itd. Gotovo ni organizacije, ki bi ne bila poslala svojih zastopnikov.
Ob pol 9. se je vršila v kapelici zadušnica, pri kateri je pela Hubadova pevska župa, nato pa je sledilo <>dkritje spomenika na grobu, v imenu akcijskega odbora in CMD je odkril spomenik g. inž. Mač-kovšek, ki je v lepem govoru poudaril pomen septembrskih dogodkov. Nato so govorili še gg. Kajzel za ljubljanskega Sokola, Kozinc za septembrske žrtve, dr. Cepuder v imenu nacionalistov, dijak Bor-don za srednješolsko mladino in akademik Uršič za akademsko omladino ter naposled v imenu Ptuja in ptujskih nacionalnih društev g. dr. šalamu (obširno je njihove govore objavilo že današnje »Jutro«). Nato so zastopniki društev položili vence
na grob. S pokloni t vi jo na grobu dr. žerjava, ki je bil eden najaktivnejših borcev za jugoslovensko svobodo in uedinjenje, je bila lepa svečanost zaključena.
Ob 11. dopoldne je krenila izpred Narodnega doma po mestnih ulicah veličastna povorka, v kateri je bilo mnogo tisoč ljudi. Na čelu povorke je stopala skupina onih narodnih borcev, ki so iih avstrijske
oblasti preganjale zaradi septembrskih dogodkov, nato pa so se razvrstili Sokoli, Narodna od borana in vse ostale organizacije. Med gostim špalirjem občinstva je povorka navdušeno manifestirala za Jugoslavijo in osvobojenje nerešenih bratov ter vzklikala spominu septembrskih žrtev. Povorka se je ustavila na Pogačarjevem trgu, množica pa je napolnila še vse sosedne ulice. Na mestu, kjer sta padla Adamič in Lunder. je bila na to v navzočnosti že omenjenih predstavnikov odkrita spominska plošča. Odkril jo je prvi pod-starešina Sokola kraljevine Jugoslavije g. Gangl s pesniškim govorom, v katerem je poveličal padle žrtve in pozval sedanji rod, naj verno čuva pridobljeno svobodo in v slogi in bratstvu gradi močno domovino Jugoslavijo, da bo posijalo solnce svobode vsem Jugoslovenorrl. V imenu občine je župan g. dr. Puc prevzel spominsko ploščo v varstvo občine ter v zanosnem govoru opisal borbe Slovencev za osvobojenje in uedinjenje. V imenu septembrskih žrtev je spregovoril načelnik g. Adolf Ribnika r. V k remeni tem govoru je podčrtal nalogo omladine, ki naj bo enaka, kakor je bila ob septembrskih dogodkih takratna narodno-radikalna mladina, borbena in samozavestna, da bo izpolnila svoje veliko poslanstvo, ki je namenjeno, v imenu akademske omladine je g. Iskra v lepem govoru obnovil prisego, da hoče akademska omladina, sledeč zgledu' Adamiča, Lundra, Vindišerja in vseh drugih borcev, staviti
vse svoje sile v službo Jugoslavije in ne bo mirovala prej, predno ne bodo združeni vsi, ravnajoč se po geslu; Svoboda ali smrt za ves naš rod! Govorili so nato še v imenu Zveze kulturnih društev direktor g. Jug ter v imenu Narodne odbrane načelnik g. Vargazon, nakar so razna društva in korporacije položile vence, pev«.i in vsa množica pa so zapeli slovansko himno >Hej Slovani«. S tem je bila ta lepa svečanost zaključena.
Sestanek našega
in bolgarskega kralja
Davi sta se sestala na beogradskem kolodvoru o priliki povratka bolgarskega kralja v Sofijo
Beograd, 18. septembra. Na povratku iz Pariza sta davi prispela v Beograd Nj. Vel. bolgarski k ral Boris in kraljica Gio-vanna. Na beograjskem kolodvoru sta visoke goste pozdravila Nj. Vel. kralj in kraljica ter bolgarski poslanik. Vj. Vel. sta ostali ves čas postanka vlaka v dvorni čakalnici, kjer je bila servirana zakuska, v intimnem razgovoru. O tem je bil izdan naslednji komunike:
Danes ob 7.46 sta Ni. Vel. kralj in kraljica pozdravila na deieen&ki postaji Nj.
Vel. kralja Borisa in kraljico Giovanno na njunem povratku v Sofijo. Njuni Veličan-tsvi sta ostali v dvorni čakalnici v intimnem razgovoru ves čas do odhoda vlaka. Prisrčnost tega srečanja odgovarja v popolnosti ljubeznivemu sprejemu, ki sta ga priredila Nj. Vel. kralj Boris in kraljica Giovanna Nj. Vel. kraljici lansko leto v Sofiji, ko je z rumunsko kraljico materjo potovala v Carigrad.
Bolgarski poslanik je spremljal bolgarski kraljevski par do meje.
Pričetek Srancosko-angle-ških razgovorov v Parizu
Danes se sestanejo francoski in angleški državniki, da razpravljajo o problemu razorožitve kot uvod v razoroži tv eno konferenco
Pariz 18. septembra. AA. Snoči se }e pripeljal v Pariz britanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Eden. NTa postaji ga je sprejel in pozdravil v imenu francoskega zunanjega ministra Paula Bon-coura stalni francoski delegat pri DN Mas-sigli.
* Kakor zatrjujejo dobro poučc v. krogi, bo imel Eden pri svojih današnjih razgovorih z gg Daladierjem in Boncourjem priliko seznaniti se z vsebino dokumentov, ki jih je zbrala francoska vlada o tajnem oboroževanju Nemčije. Ti dokumenti dokazu ie jo. kakor trde v odločilnih francoskih krogih, na nesporen način, da se Nemčija de ionsko oborožil je in pripravlja na vojno. Ni dvoma, da bo britanska vlada v celoti pristala na francosko tezo o razorožitvi, to je. pristala bo na to. da se uvede redno nadzorstvo nad oboroževarnem v vseh državah brez izjeme.
Z druge strani se pa doznava, da bo zastopnik "britanske vlade na razorožit veni konferenci Eden zastopal glede vprašanja nadzorstva nad oboroževanjem stališče, da se v današnjih razmerah to vprašanje ne nredloži Društvu narodov, ker bi utegnilo po mnenju britanske vlade povzročiti hudo krizo v Ženevi in vzeti razorožitveni konferenci poslednjo možnost za dosego ugodnih rezultatov.
Vredno je twR n tfmm, da Je W«
dobil po najnovejših vesteh iz luadonsKega vira navodila od svoje vlade, naj v razgovorih z g. E>aladierjem in Paulom Boncourjem sporoči francoskima državnikoma, da je Velika Britanija definitivno pripra\lje-na omejiti kopno in pomorsko oboroževanje. V pariških diplomatskih krogih trde, da je Velika Britanija zadnje dni mterve-nirala v Washingtonu, da bi ameriška vlada odnehala od svojega novega pomorskega programa in tako olajšala naloge razoTO-žitvene konference.
Pariz, 18. septembra. AA. Havas poroča: Danes se začenjajo kot uvod v ženevske razgovore konference med Edenom, ki se je včeraj pripeljal v Pariz, in Daladierjem in Boncourjem. Listi pri tej priliki vnovič naglasaio, da je francoska teza ne-izpremenljiva uvedba kontrolnega sistema nad splošnim oboroževanjem, ki naj obsega dobo 4 ali 5 let m vsebuje sankcijske določbe. Ta tez? je popolnoma v skladu z željo po varnosti, ki je Franciji glavna zahteva in jo je tudi v Ženevi od vsega početka zagovarjala.
Listi z zadoščenjem ugotavljajo, da je Hitlerjeva politika znatno približala angleško in ameriško stališče francoskemu. Toda čeprav sta s; Pariz in London glede načela o nadzorstvu nad oboroževanjem v zadnjem času prišla zelo blizu, obstoje vendarle   še   nekatere dirergence. Zato
francoska javnost tem pozorneje spremlja začetek razgovorov med francoskimi in britanskimi zastopniki, v upanju, da se bo dal doseči popoln sporazum med Parizom, Londonom in \Vashingtonom. preden se začno ženevske razprave
Vzlic vsem oviram, piše »Petit Journal«, mislimo, da se smemo nadejati srečnega izida teh razgovorov, pri čemer bo razburjenje, ki so ga povzročile nedavne izjave Neuratha, ugodno vplivao na potek teh razgovorov.
Podobno piše »Oeuvre«. »Excelsior« takisto ugotavlja preobrat v mišljeniu Londona in \Vashingtona spričo Hitlerjevega zadržanja in pravi: Nič ne more odvrniti Francije od njene ustahenc politike združitve in sloge eWopskih držav, v kateri vidi Berlin čisto po krivem neko himerično politiko oboroževanja. Francoska vlada je slej ko prej pripravljena sodelovati na temelju gospodarske politike z Nemčijo v enakopravnosti pravic in dolžnosti do miru. Na pragu pred zimo, ki bo huda za vse, je francoskemu narodu pač mnogo več do solidarnosti vesoljnega človeštva, kakor pa do prestižnih prepirov. Toda nespametno bi bilo od njega zahtevati enostransko razorožitev, medtem ko lahko ves svet vidi, da se Nemčija na vse kriplje moralno in materijalno oborožuje.
Napredovanja v poštni službi
Beograd, 18. avgusta. S kraljevim ukazom so na predlog prometnega ministra napredovali poštni upravniki Anton Boc v Celju, Ivan Cof v Mariboru, Fran Irgolič v Mariboru, Anton Klemenčič v Mariboru, Fran Lapajne v Ljubljani, Fran Krmelj v Gornji Radgoni. Kari Pšeničnik v Zidanem mostu in Fran Bregant na Bledu ter poštni uradniki in uradnice Marija Post v Beltincih, Josip Germek v Guštanju. Marija Pignar v Gornji Radgoni, Marija Po-renta pri D. M. v Polju, Marija Mauer v Krškem. Ivan Stanešič v Krapini, Leo Helmin in Marija Pakiž v Kočevju, Alojzija Geza, Marija Globocnik, Ema Gede-rer, Lucija Hlebec, Danica Kobal, Kristina Kokalj, Marija Kuntar, Ana Pecirer, Alojzija Pisek, Marija Podboj, Kari Rc ič. Alojzij Rozman, Marija Saj o vic, Fran Stanovnik, Josip Suberl, Marija Tavčar, Ema Triler, Magda Vinddš, Antonija Znidarič, Lidija Pečenko, Ana FabjanČač, Antonija Megušar, Olga Mozer, Ana Gomilšek, Marija Hočevar, Leonija Lampič, Marija Levstek. Ana Pire, Ljudmila Povše, Marija Remic, Marija Subic, Albin Taler, Ljudmila Jovanović, Fran Tur k, Leopold Sir-nik, Marija Mohorčič, Marija Porenta, Kari Fideršek in Ana Veselko, vsi v Ljubljani.
Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET44
(po$dtavCjenif Gtatje (poCjakil
1
Ljubljana, 18. septembra. Jutri pozdravi Slovenija prvič za* stopstvo poljskega naroda, ko se ot> 9. pripelje v Ljubljano večja skupina poljskih parlamentarcev in senator* jev, da poživi stike našega naroda z mogočno poljsko republiko. Mesto Ljubljana se bo okrasilo z zastavami in prav tako prisrčno sprejme poljske goste tudi Gorenjska, ko si Jo z avtomobili ogledajo ter obiščejo Bled.
Maršal poljskega sejma dr. Kazimir S\italski
Obisk poljskih senatorjev in po* slancev ima ob tem času še prav po* sebno velik pomen, saj ves kulturni svet pravkar slavi 250. obletnico, ko je poljski kralj Sobieski s svojo juna= ško vojsko pred Dunajem rešil Evro* po pred Turki. Kar so bili za krščan* sko Evropo skozi stoletja Jugoslove* ni, to so bili Poljaki za Evropo na se* veru: nepremagljivo zidov je, ki je re* šilo evropsko civilizacijo in kulturo pred Turki. Redkeje se pa spominja* mo, da so bili Poljaki tudi tisti, ki so v bitki pri Grunewaldu rešili slovan* stvo germanske ladvlade. Ko smo leta 1910. v Grunewaldu slavili to zmago ter takorekoč prvič prišli v ožje stike z našimi mogočnimi severnimi brati, tedaj je bilo ustanovljeno tudi prvo društvo za poglobitev poljsko=jugoslo* venske vzajemnosti, ki še danes delu* je pod vodstvom profesorja dr. Ru* dolfa Moleta pod imenom »Društva prijateljev poljskega naroda« s prire* janjem predavanj in tečajev na tem hvaležnem polju; zlasti pa nikdar ne zamudi proslaviti poljskega narodne* ga praznika dne 3. majnika vsakega leta. Na Poljskem kot Slovenca zlasti gojita to velepomembno idejo prof. dr. llešič in brat našega predsednika pesnik in znanstvenik prof. dr. Vojf* slav Mole. Delovanju društva se je posrečilo, da se je tudi nad 30 milijon* ski poljski narod z vso ljubeznijo pri* čel zanimati za naš narod in naše kra* je in so nas zato zastopniki poljskega naroda tudi že nekolikokrat obiskali Lanso leto je poljska država pri nas prvič priredila razstavo svojih iz del* kov na velesejmu in iz Poljske so pri* čeli k nam prihajati študentje studi* rat na naše univerze. Samo v Ljubljani imamo okrog 30 poljskih medicin* cev in tudi nekaj na drugih fakulte* tak, prav tako pa študira na poljskih visokih šolah vedno več Jugoslovenov in pričeli smo tudi že zamenjavati vi* sokošolske profesorje. Zelo razveseljivo je tudi, da je naše dijaštvo pri* čelo prirejati študijske izlete na Polj* sko, kjer izletniki strme občudujejo silen razmah in napredk poljske dr* zave na vseh poljih. Pravi čudeži sc jim odkrivajo na Poljskem, a za naj* večje čudo mora vsakdo smatrati sil* no ljubezen poljskega naroda do morja, ki ga ima le prav kratko in ozko progo. In na tem kratkem koščku obale so Poljaki pričarali iz tal z ameriškim tempom velikansko pristanišče Gdynijo. Čeprav imamo mi na tisoče kilometrov morske obade, vendar se moramo od Poljakov učiti, kaj morje pomeni vsakemu. Prav te din občudujejo Poljaki naš Jadran, kjer jih ljudstvo sprejema z največji* mi častmi in ljubeznijo.
Danes pozdravlja Poljake Zagreb in jutri ob 9. jim prvič stisnemo roko v Ljubljani. Meseca junija so namreč naši senatorji in narodni zastopniki obiskali poljsik senat in sejem, kakor imenujejo Poljaki svojo skupščino Sedaj so nam prišli vrnit obisk .poljski senatorji in poslanci namreč gg.: pod* predsednik   sejma in bivši minister
pravde univ. prof. Vacla\* M a k o v* s k i z gospo, podpredsednik senatu Anton Bogucki s soprogo, senator in bivši minister Leon J a n t a * Pol* c z y n s k i, podpredsednik sejma dr. Karel Pol a k i e \v i c z z gospo, po* slanec in podpredsednik komisije zunanjih del dr. Tadeuš D y b o s k i, narodna zastopnica ga. Ludvika II" o /-s k a, tajnik senata dr. Jurij Bar rn.ru s s i, narodni poslanec in član komisije zunanjih del Jan W a l e xv s k i, sena^ tor in tajnik senata Jan R o g o w j c z, bivši vojvoda (nekak ban) Waferi R o m a n, poslanec in član komisije zunanjih del Feliks G \v i z d z, poslanec in sekretar skupščine prof. M. W a w r z y n o vv s k i, senator in član komisije zunanjih del St. P e r c z y n-s k i, senator in sekretar senata Stanislav W a n k o u' i c z, poslanci Zyg= munt T e b i n k a in E. Kleszczvn* ski ter A. B i r k e n m a y e r, posla* nec in član komisije zunanjih del dr. L. Rub e l, poslanec B. F i c h n a, po-slanec Hr. Ememrvk R u 11 e n t C z a p k i, poslanec F. L i p l n s k i, poslanec W i t c z a k, publicist in narodni poslanec Štefan Kapusctn* s k i n s k i, poslanec Waclav W i s* lic k i, poslanec S. D ab u l e w i c r, poslanec I. Dzieduszyski, posla* nec Szaivlevvski, šef sekretarijata maršala sejma svetnik l£\ Z ago* r ow s k i, šef sekretarijata maršaia. senata svetnik A. M o hI.
Vicemar&al poljskega sejma prof. Vaclav Makovski
Poljska republika nam torej pošt* Ija najodličnejše predstavnike svoj& ga senata in sejma ter je tako poka* zala najtrdnejšo voljo za poglobitev zveze med obema državama, obenem nam je pa izkazala največjo čast. 30 milijonski poljski narod nam />o slojih poklicanih zastopnikih proži roko, ki jo z največjo radostjo in spoštova-njem pritiskamo na svoja plamteča srca. Pri tem se pa seveda tudi zave* damo moči poljskega naroda, saj je poljska republika po številu prebivalcev in po veličini šesta država v Evro* pi. Ob tej zgodovinski manifestaciji pobratimstva dveh narodov in držav se pa tudi zavedamo moči in zgodo* vinskega poslanstva vsegi slo\'anstva Od va)i,v Vzhodnega morja pa do solne nega Jadrana utripaj > danes srca v bratski ljubezni in v skupnem za* upanju v lepo in sijajno bodočnost obth narodov in držav, vso Jugoslavijo pa pretresa vzklik: Živela Poljska! Po vsem svetu se čuje odmev bratske manifestacije, ki v teh nemrnih časih pomeni iudi najvaž* nejši zgodovinski fakt v sloi>: nepremagljivega Slovanstva.
Beli poljski orel objema belega orla Jugoslavije in v silnem r>uL sc dvigata proti solncu zmagovite bo* dočnosti. Živeli bratje P o l j\a* kil Živela republika Polj* s k a !
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 2308.74_2320.10, Berlin 1355.14_1375.94, Bruselj 798.57 do 802.51, Curih 1108.35—1113.85, London 1S0.19_181.79, Newyork 3797.16_3825.42. Pariz 224.04_225.16, Praga 169.67—170.53. Trst 300.79_303.99 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: Pariz 20.3150, Lonodn 16.29, Newyork 345, Bruselj 72.05, Milan 27.1 S Madrid 43.15, Amsterdam 208.30, Beri i ti 123.35, Dunaj 57.50, Praga 15.31, Varšava 57.75, Bokarešta 3.0«.
Higijenska razstava v Beogradu
Vabilu razstavnega odbora se je najslabše odzvala dravska banovina
LJubljana, 18. septembra, Najvažnejše mesto v higijenski propagandi zavzemajo razstave, ki obiskovalce oči vidno in sistematsko seznanjajo z raznimi vprašanji higijene. Tudi ta razstava ima samo eno željo: dvigniti higijensko kulturo naroda. Pokazati hoče kar najbolj nazorno zdravstveno stanje naroda, napore v delu za njegov zdravstveni podvig, a glavni cilj ji je poučno in poljudno pokazati vse, kar služi napredku narodovega zdravja.
Razstava sama Je nameščena v 28 dvoranah in prostorih tehnične fakultete, a ves razstavni prostor s sejmom in zabaviščem vred obsega 38.000 m-. Na razstavo je mogoče priti iz sredine mesta v 12 minutah v smeri Aleksandrove ulice ali od železniške postaje z vozom cestne železnice St. 2. Razstavo je obiskalo doslej 300.000 ljudi iz vseh krajev države. Prihajajo v skupinah po več sto in tudi nekaj posebnih vlakov je že pripeljalo zlasti kmečki del naroda na razstavo v Beograd.
Ker ne piSem rad za urednikove škarje, hočem omeniti samo par glavnih oddelkov:
1. Higijena matere in otroka. V krstnih matrikah, spričevalih in legitimacijah vidimo datum Človekovega rojstva. Prav in neprav. Pred tem datumom Je živelo dete že devet mesecev pod srcem matere in nega deteta ima tudi ta čas svoja pravila. Prezgodnjemu umiranju novorojenčkov je velikokrat krivo materino neznanje dečje higijene tudi v času, ki v rojstnem listu ni zapisan — pred porodom.
2. Higijena, hi zaščita Šolske deee. Porod še ni najtežje za mater. Mnogo težje Je pravilno hraniti, negovati dete in _ dovesti ga na pot. To traja ne samo dva dni, temveč 16 do 18 let, a ponekod se več. šola težko popravi ono, kar pokvari dom zaradi neznanja, v Soli biva otrok 4 do 5 ur, a v hi Si in na ulici 20. Le ona deca bo srečna, ki bo deležna pravi me vzporedne vzgoje — šola in dom.
3. AlkohoUzeim, v času, ko vsakdo in povsod govori samo o krizi, se moramo vendar vprašati; kakšno vlogo pa igra alkoholizem v ekonomiji poedinih hiš? V borbi za obstanek družine nastane vprašanje: ali res ne gre brez alkohola vsaj tam, kjer manjka deci kruha. Nezmernost v tem pogledu vodi v moralno, gmotno in zdravstveno propast ter spravi v prerani grob največkrat družinskega glavarja.
4. Tuberkuloza je prastara bolezen. Ugotovljena je že bila na egiptovskih mumijah, pri starih Kitajcih.' Grkih, Rimljanih itd. Nazvišji razmah pa je pokazala z razvojem industrije. To je najčešče bolezen malih, nizkih, zatohlih in tesnih stanovanj ter težkega telesnega dela ob slabi in pomanjkljivi hrani. Tuberkuloza pa je tudi bolezen neznanja in omalovaževanja higijenskih predpisov. Tuberkuloza je pravočasno spoznana in zdravljena ozdravljiva.
o. Spolne bolezni spadajo poleg tuberkuloze in alkoholizma gotovo pod naslov najtežjih socialnih bolezni. Na videz zdravi možje uničijo lahko svoje družine. Znane so tudi cele vasi, okužene s sifilido. Z napredkom medicinske vede in higijene pa je tudi tej strašni bolezni odbita ost. Kot tbc je tudi sifilis pravočasno zdravljen ozdravljiv.
6. Malarijo   so poznali   že stari Grki.
Prenaša se s človeka na človeka, ali samo preko komarja vrste anopheles. Bolezen napade dojenčka kot tudi starčka. Na malariji obolela noseča žena more roditi malarično dete. V naši državi je malarija najbolj razširjena v Dalmaciji in Južni Srbiji.
7. Higijena stanovanja. Pomisliti je treba samo. da preživimo skoraj pol življenja v stanovanju. Tudi majhno stanovanje je lahko higijensko ali pa ga napraviš zdravju manj škodljivega in prijaznejšega. Ne odtegni mu še sam zraka in solnca. Ne preobloži sten s slikami, tal s preprogami in oken s cvetličnjaki in zavesami.
Lepo in zelo poučno so še opremljeni oddelki turizem, higijena vasi in mest, prehrana, prva pomoč, zdravilišča, higijena dela, sport, telesna in rasna higijena itd. žal, da zaradi pomanjkanja prostora ni razstavljen ves v Beograd prispeli razstavni materijal. Razstavo lahko prištevamo med eno najlepših, prirejenih zadnja leta v Evropi, izvzemši veliko higijensko razstavo v Dresdenu. Predvideno bo razstava glede na številen obisk podaljšana do 24. t. m.
Naj omenim tudi. da so se videle na ve-seličnem prostoru atrakcije, kakršnih v Ljubljani še nismo videli. Prostor je v mraku, ko zažari na tisoče barvnih žarnic, pravi eldorado vseh slojev beograjskega prebivalstva. In kako nej Mladina ima tamkaj svoj nogometni prostor. Ne manjka pa tudi ruskih kegljišč in vrtiljakov raznih oblik, če si junak, stopiš v zakleto hišo. se popelješ v pekel, kjer stojiš nekaj časa v objemu strašnih pošasti, tako ds. skleneš opustiti vsak greh, samo da prideš še enkrat na svetlo ali pa se spustiš s čolnom iz višine 30 m v bazen, kjer te za hip zagrnejo visoki valovi vode itd. itd.
Tudi lačen ti ni treba biti. Saj dobiš celo kosilo s komadom piščanca in smel-špajsom« za 8 Din.
Po ogledu razstave in drugih zanimivosti pa je priporočljiv še kratek izlet na Avalo. ono mesto, s katerega so srbski junaki odbijali napade Turkov na Beograd in v svetovni vojni zastavili pot avstrijski vojski. Tamkaj ob grobu neznanega vojaka in ob pripovedovanju sivolasega invalida o trpljenju in žrtvah, doprinešenih za naše uedinjenje, šele prav razumeš veličino Jugoslavije. Ako ti pa čas tega ne pripušča, pa napravi vsaj izprehod po Kalimegdanu, od koder imaš prost razgled na Dunav, Savo, Zemun in daleč tja proti Madžarski.
Kot zadnje naj še pribijem dejstvo, da se je vabilu razstavnega odbora najslabše odzvala dravska banovina. Tako se je priglasilo za posebni vlak, prirejen po Higi-jenskem zavodu v Ljubljani, 20 oseb in za vlak. prirejen po ^Putniku«. 30 oseb, dasi bi stala vožnja s temi vlaki tja in nazaj z vstopnino na razstavo samo 145 Din. Izgovor s krizo tu ne drži povsem, ker sem prepričan, da imamo v naši banovini še veliko ljudi, ki potrošijo za gotove zabave m razne izlete tja preko špilja in Gorice še večje zneske ali pa da gredo naši nogometaši igrat v Beograd, prijavilo bi se gotovo za en vlak ?drukarjev«. Za ogled velike higijenske razstave in Beograda, ki ga toliko Slovencev pozna doslej samo po imenu, pa ni moči spraviti skupaj 300 ljudi. Ptihar.
Troje otvoritvenih predstav
Shakespeare — Krleža — Cankar — trije literarni topovi: uspeh ne
more izostati
LjuWjanfl. 18. septembra.
Dobro blago se samo priporoča in mu ni treba nikake posebne reklame. Največji svetovni dramatik, klavk Shakespeare imej besedo prvi večer, največji jugoslovenski moderni dramatik drugi večer in največji slovenski dramatik tretji večer. Trije literarni topovi: uspeh ne more izostati. Tako je računala uprava naše drame
In sezona se je začela. Brez nekdanjega zvonenja in klicanja, kakor vlak, ki s« začne premikati neopazno in že teče. preden se zaveš. Ura je znana in razglašena natančno do minute in sekunde, popotnik pa naj sam pazi. da ne zamudi.
Da. vsaka metoda je prava in dobra.
A le tista, ki trna uspeh, se izplača moralno :n stvarno. Občutek imam. da se tetos uporabljena metoda pri otvoritvi dramske sezone ni izplačala. Spričo bučne in smele reklame, ki jo razvija kino. ie ponosna samozavest drame neumestna. Tn da si je izbrala za prvi naskok kar troje znanih, že često idranib. čeprav 5e tako renomiranih del. ni bilo ugodno. Duh časa in hrupnost na oni strani zahtevata tudi na tej strani več trgovske zgovornosti in vsiljivosti.
Tako smo doživeli pač troje izvrstnih predstav, a v strašno praznem gledališču. Edino Krleževa drama »V aftondji« jsi pritegnila v parter blizu sto gledalcev. Toda v vseh treh se je izkazala zopet naša mladina, ki ie prinesla razen številnosti tudi mnogo blagodejnega navdušenja, zanimanja in temperamenta v puščobne prostore.
»Komedije zmešnjav* nisem ie videl. »V agoniji«, drami dveh aktov, pa sem občudoval zopet pogum naše dramske uprave. Včasih smo imeli Rogoza, Levarja in Sari-čevo, danes jih m\ Vendar igrajo dalje, kakor da se ni prav nič zgodilo. In igrajo s čudovito produktivnostjo, čudovito marljivostjo in resnobo, ki končno vendarle mora izzivati respekt. Kakor vojaška čepica so: če popadajo oficirji, prevzamejo komando podoficir ji in naposled makar redovi. Borba pa gre dalje z obupnim junaštvom ...
Gospod reftser dr. Gavclli nam je z no*«m Kaftefto ■Unij s danimi ooeboi-
mi in stvarnimi sredstvi zopet predstavo, ki je po svoji splošni kvaliteti odlična. In režiser prof. Sest nam je obnovil Cankarjevo farso scenično na način, ki mora vzbujati zanimanje. V obeh predsravah pa so bili nosilci glavnih vlog takorekoč ped-oficirji. In priznati jim treba: junaki so ter zaslužijo za pošteno delo visoke redove. Vmes so nekateri priznani generali.
Gospa Mira Danilova kot baronica Lenbachova, gdč. Kukčeva kot Jacinta. gospod Sancin kot bivši ritmojster baron Len-bacb. gospod Jerman kot KobaT, gospod Gregorin kot pl. Križovec in učitelj Svili-goj, a gospa Nablocka kot ruska grofica manikerka in g. Peček kot zlodej Konkordat. In še cela vrsta zelo zanimivih kreacij. Ves ansambl na odru od g. Cesarja do g.
Murglja in Brezigerja.
V vseh igrh se je že ton ko pisalo in jih pozna vsak naš inteligent, da je ponavljanje odveč. Treba samo priznati vzorno marljivost m napeto stremljenje po najvišji umetnosti naše drame ter ji leleti vztrajnosti, a v občinstvu doati več odmeva. Zakaj ta drama res zasluži, da jo ne le ljubimo, nego — tudi spoštujemo.
P*. G.
ZVOČNI KINO IDEAL
Danes ob 4-, 7. tn 9. uri zvečer
HALO BABY!
Prekrasna filmska opereta o mladi uradnici podzemske železnice in njenem zaročencu pilotu. — Čarobne popevke Paula Abrahama.
Marta Epgerth, Hermanu Hii-
mig,    Jakob   Ttodffee, Frttz Kampera
Savo 2 dni! Samo danes ta Jutri!
Sestanek županov metliškega sreza
Metlika, 18. septembra.
Včeraj ob 9. dopoldne so se na poziv banovinskega sveta g. Martina Bajuka sestali župani z občinskimi odbori dosedanjih občin Božakovo, Črešnjevec, Drašiči, Lokvica, Sabor in Radovica k skupnemu posvetovanju v metliški mestni posvetovalnici. Navzoč je bil tudi novi vršilec d »Ižnosti našega sreskega načelnika g. dr Fran HraSovec.
Banski svetnik g. Bajuk je povdaril značaj sestanka, ki je zaradi novega položaja v občinah potreben, da bi določit način novega gospodarskega dela v novih občinah, zlasti pa da glede na predstoječe občinske volitve določijo za kandidate može, ki nam bodo porok za dohr^ vodstvo in napredek združenih občin. Pri izbiri teh mož ni važna prejšnja označba posameznika po političnih strankah, temveč je dobrodošel vsak dobromisleči in lojalni državljan, ki je iskren pristaš državnega in narodnega edinstva.
Dosedanje občine metliškega sreza so štele Božakovo 909 prebivalcev, češnjevec 577, Dražili 506. L,okvica 622, Radovica 953 in Suhor 1410, skupaj 4959, na katero število odpade 24 odbornikov in namestnikov. Na podlagi teh podatkov iz 1. 1933 je bilo določeno na podlagi količnika odpadajoče število odbornikov na posamezne občine in sicer na Božakovo 4, na Črešnje-vec 3, na Drašiče 3, na Lokvico 3, na Ra-dovi-co 4, in na Suhor 7.
Xa predlog občinskega odbora v Suhor-
ju je >bil določen za nosilca liste banski svetnik g. Martin Bajuk, za prvega svetovalca pa dosedanji lokviški župan g. Martin Plut, ki je sicer mesto hotel odstopiti Suhorju, ki je največja naša občina, vendar pa ga je sprejel, ker mu je bližje do Metlike, pa bo tudi lažje izpolnjeval svoje dolžnost;. V odbor so bili dalje izvoljeni predvsem še drugi dosedanji župani in sicer suhorski z. Franc Košir, božakovski g. Pečarič Janez, čreanjevsld g. Ivan Kon-da, drašioki g. Ivan Guštin, ki je svoje mesto odložil v korist g. Frapfa Pezdirca. in sin dosedanjega radoviškega župana e. Josip Kramarič.
Na naslednja mesta volilne liste pridejo po vrsti in sicer po številu prebivalstva odpadajoči odborniki, katerih imena bodo po pristanku občinarjev dostavljali župani do 24. septembra.
Med našimi župani smo opazili največje zanimanje za novo delo*v okrilju nove velike občine Metlika okolica, ki ji je zajamčen v vsakem pogledu gospodarski uspeh. Imena mož za novi odbor pa so nam zadostno jamstvo, da bo delo res trezno in resno, kakor ga pač zahtevajo težke razmere.
SAMO ŠE DANES IN JUTRI
ob 4., ^8 in ^lO uri zvečer
Paul Abrahamova
opereta
HAVAIS
Marta Eggertfe
Svetislav Petrovič, Hans Fides-ser, Ernst Verebes, Hans Jun-kermann
Krasne popevke 1 — Po znameniti
oderski opereti Dopolnilo:  najnovejši Paramoun-tov zvočni tednik
Elitni kino Matica
Telefon 2124
Vlomilci na delu
Jesenice, 17. septembra.
Jesenice so zadnji čas* postale torišče predrznih vlomov, ki se večinoma vrše pod zaščito noči. Vlomi, poboji in pretepi v našem kraju so bili vedno redki, v zadnjem času pa ga skoraj ni tedna, da bi ne bilo kje vlomljeno. Poročali smo že, da ie bilo v zadnjih tednih vlomljeno v Markeževo in Vilmanovo klet. v Cuferjev kopališčni bufet, v Vilmanovo mlekarno in Klobusovo trgovino z železnlno, iz katere so zlikovci odnesli velik plen. Po Jesenicah se klatijo sumljivi elementi, med njimi morda izvež-bani tržaški svedrovci.
V noči od petka na soboto je bilo v Kla-busovo trgovino z že-Ieznino zopet vlomljeno. Ko je prišel v soboto zjutraj trgovski vajenec Joško Draksler odpirat trgovino, je opazil, da je šipa v glavnih vratih razbita in železje preko nje odtrgano. V veži je našel vse v neredu, pretbrskano :n razmetano. Brž je poklical gospodarja g. Klabusa in trgovskega pomočnika g. Y:;ka Reuterja, ki so pregledali vse prostore in našli v pritličju vse narobe. Notranja vrata v trgovino so bila odprta z vitrinom, dnevna blagajna odprta s silo in drobiž pobran iz nje. Vrata v nekdanjo kuhinjo so bila z vrtalnim strojem krog in krog kljuke izžagana z luknjico pri luknjici tako, da je izžagani del lesenih vrat s kljuko vred ležal na tleh. Z vzidane stene je bila na sredo kuhinje odmaknjena in od stene obrnjena 450 kg težka blagajna VVertheimerica, katere zadnji dve steni so vlomilci dobesedno izrezali in pobrali iz nje okrog 10.000 Din. Pri vrtanju vrat so se poslužil električnega toka. rri vrtanju 'blagajne pa svinjske noge. Koliko predmetov so pa vlomilci vzeli s seboj, so še ni dalo dognati.
Iste noči je bilo vlomljeno tud- v glavno talogo tobaka v hiii t". Tršana. Ko je priSte v lokal poslovodkinja gdč. Mali jeva, Je našla glavna vrata v lokal le priprta, akoravno jih je kot vedno trdno na predvečer zaklenila. Tudi tu ie bilo v blagajno vlomljeno in pobran is nie ves denar jn
sicer 9 stotakov, 11 petdeset dinarskih kovancev, dalje kovanci po 20, 10, 2 in 1 Din ter 50 par v skupnem znesku ca 1900 Din. Iz oddelka za drobno prodajo je bilo ukradenih več zavojčkov vžigalic, tobaka in drugh stvari. Tat je vzel s seboj tudi denarno vrečico, v katero je spravil denar in izginil z njo v temo.
Gospa Marija Oražmova, hotelirka, pa je okrog 1. ponoči videla nekega moškega, ki je imel nahrbtnik, ko je hotel vlomiti v Vilmanovo mlekarno in je z drogom hotel dvigniti roleto. Zakričala je in ga pregnala, a žal ni-bilo v bližin; človeka, ki bi ga zasledoval, in je tako vlomilec ušel roki pravice.
Iz Kranja
_ Volilni imeniki za bodoče občinske volitve so že od petka razgrnjeni v občinski pisarni in ostanejo vsakemu upravičencu na vpogled do 27. t. m. V občinski pisarni se vladajo tudi reklamacije.
_ Volitve delegatov v Delavsko zbornico v kranjskem volilnem okrožju. V četrtek smo navedli kraj, kjer je volišče K. in njega volilno območje, danes pa 8e poročamo, da je redno volišče I. na tukajšnji državni gimnaziji in sicer v rlsalnici, kjer bodo volili 1.) volilci, uslužbeni pri delodajalcih, katerih obratovališča se nahajajo v Kranju in katerih imena se prično z začetno črko A—K, in 2.) volilci, uslužbeni pri delodajalcih z začetno črko A—K, ki imajo svoje obrate v občinah Smlednik, Šenčur, Hrastje, Sv. Jošt, Mavčiče. NakK Stražišče in Cerklje. Glavni volilni odbor je kakor za redno volišče »TI. imenoval volilno komisijo tudi za redno volišče I. in sicer za predsednika g. Tajnika Josipa, dav. v inšpektorja v p., za njegovega namestnika g. Vilfana Metoda, dav. uradnika in kot predstavnika iz vrst volilcev s Kerča Franca. delavca v tovarni >Sem-perit« in g. Stareta Franca, delavca v tovarni rJugočeškU.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20.
Ponedeljek,  18.:  Komedija zmešnjav. Red A-
Torek. 19.: Zaprto
Sreda, 20-: V agoniji. Red Sreda. Četrtek,' 21.:   Sonata strabov. Premijera.
Red četrtek. Petek, 22.: Zaprto.
Sobota, 23.: Pohujšanje v dolini šentflor-janski. Red B.
*
Opozarjamo na nocojšnjo prvo reprizo v ljubljanski drami. Ponovi se Sha-kerpearejeva veseloigra Komedija zmešnjav, ki je imela na premijeri izreden uspeh. Predstava se vrši za red A.
Krleža: V agoniji se ponovi v ljubljanski drami v premijerski zasedbi v sredo 20 t. m. za stalni abonma red Sreda.
Sonata strahov. Ljubljanaka drama je uvrstila v letošnji sezoni v svoj repertoar zopet slavnega pisatelja Avgusta Strindberga. V četrtek, dne 21. t. m. bo premijera njegove trodejanske komorne igre Sonata strahov v režiji g. Debevca, ki je delo v vsakem pogledu najskrbneje pripravil. Premijera se vrši za četrtkov abonma.
OPERA
Začetek ob 20.
Sobota, 23.: Pikova dama. Premijera. Izv.
ljubljanska opera, otvori novo sezono 1933/34 z znamenito rusko opero >Pi-kova dama«, ki jo je napisal genijalni skladatelj Peter Čajkovski. Kakor Evgenij Onjegin, tako si je tudi Pikova dama osvojila oare vsega sveta ter ostala stalno na repertoarju vseh oper. Premijera bo v soboto 23. t. m.
Iz Trbovelf
— Od komasacije občin je bila prizadeta tudi trboveljska občina. Poleg Hrastnika je izgubila trboveljska občina tudi vzhodni del katastralne občine Ojstro a kraji Pleeko, Prapretno in Retjem, nasprotno pa vas Bev-5ko, ki gravitira boli k občini Trbovlje kakor pa k občini Zacrorje, z uredbo o komasaciji občin ni prišla v sestav trboveljske občine, marveč je ostala še nadalje pri Za-20rju. dasiravno loci vas BevSko in Zagorje enako visok hrib. kakor Trbovlje od Hrastnika. Sicer pa se bo tudi hrastniSko prebivalstvo sčasoma privadilo nove upravne ureditve in uverjeni emo, da bo z novo ureditvijo boli zadovoljno, nego je bilo s dosedanjo, kajti znano je, da se vsake novotarije Ijjdje težko navadijo, pa 6e je še tako praktična.
— Delitev moke. Moka, ki jo je nakazala banska uprava v pomanjkanju živečim rudarjem, se bo delila v stari Glaiuti v sledečih dneh: Dne 22. t. m. za delavstvo zapadnega obrata, dne 23. t. m., za delavstvo vzhodnega obrata, šahta HI in dnevnega kopa Dobrne, dne 25. t. m. de-lavstvu vseh ostalih rudniških obratov, dne 26. t. m. pa delavstvu cementarne in zamudnikom. Moka se bo delila potom nakaznic, ki jih prejmejo vnravičencl v pristojnih obratnih pisarnah. 1 delei bo znašal 3 kg moke in sicer 1.40 pšenične in 1.60 kourzne moke. Vrečice za moko naj prineso vsi seboj. Kdor do vključno 26. t. m. ne pride po moko, izgubi pravico do nje.
_ Nova bolničarka. Na me »to nedavno umrle bolničarke Ane Sertlove jo odbor krajevne bratovske skladnico sprejel s 15. t. m. kot bolničarko v aaabulanci bratovske skladnice gdč. štefaoljo Jerman iz Trbovelj.
_ Voillni  Imeniki. Rok za popravke v
volilnih imenikih za volitvev Delavsko zbornico poteče 18. t. m„ dočim poteče rok za popravke volilnih imenikov za občinske volitve v sredo, 27. t. m.
_ Volišča za občinske volitve v trboveljski občini. Za volitve občinskega odbora je določenih 7 volišč in sicer: Volišče I.: občinski urad v Trbovljah _ soba
štev. 3 za volilce iz krajev Trbovlje, Planina, Planinska vas, Gobersko. Knezdol, Sv. Katarina, Sv. Marko in Ojstro razen hiš. št.^ 14 in 17, ter volilci iz kraja Loke z začetno črko >A<. Volišče II.: Deška osnovna šola v Trbovljah za volilce iz kraja Lioke z začetno črko >B< do inkluzivno
>G<. Volišče Sil.: Dekliška osnovna šola v Trbovljah za volilce iz kraja L#oke z začetno črko >HC do inkluztvno >L«. Volišče IV.: Delavski dom v Trbovljah za volilce iz kraja Loke z začetno črko >M< do inkluzivno >Rc. Volišče V.: Deška šola na Vodah za volilce is kraja Loke z sačetno
črko >S< do inkmzivno >2<. Volišče VI: Čakalnica zapadne ga obrata za volilce Iz kraja Rotje z začetno črko >N< do vitev-ši črke >2«. Volišče VIL: Dekliška ftola na Vodah za volilce iz kraja Retje s začetno črko >A< do inkluzivno črke >M<.
Koledar.
Danes: Ponedeljek, 18. septembra katoličani: Tomo Vil. Irena, pravoslavni 5 septembra.
Današnje prireditve.
Kino Matica: Havajska roža.
Kino Ideal: Halo Ba,by!
Kino Šiška: če je žena muzikalna
ZKD: »Zadnji dnevi Pompejev< ob 14 v kinu Matici.
>Zveza ruaklh delovnih ljudl< občni zbor ob 20. v prostorih Ljubljanskega Sokola (Narodni dom).
Dežurne lekarne.
Danes: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 in dr. Plcooll, Tvrševa cesta 6.
(fzp€>d sita
in rešeta
Človečkov mnogo baha se med nami, da vedno prav ubirajo nam sirune in sklepajo pošteno nam račune, da zase in za nas store vse sami.
Vsak tepec ve, da s tujimi rokamt, lahko zatiskate kalinom kljune; iz ust najetih pač lahko se pljune na revo, ki preveč iz sna se drami.
A sami — sami gluhi ste in slepi, betežni, hromi, kruljavi ste grhci, boječi, strahopetni dlakocepi.
In trhli, gnili vaši so oklepi modrosti puhle vi zgovorni brbci, poganjki kilavi na kisli repi.
Ekstaza — film novih poti
Machatv — režiser »-Ekstaze« ie mož prav posebnega umetniškega daru. Ce človek vidi njegovo zadnje dek), mora priznat!, da tako krasnega filma še ni videl. Machatv se je učil pri Rusih in priznati mu moramo, da so je naučil od nji mnogo lepoga in dobrega. Kljub terrro pa je ostal še vedno originalen in samosvoj.
»Ekstaza« je nekaj povsem novega, film novih potov, nove smeri. Brez dialoga, kajti tistih par nemških stavkov, ki tth izpregovore njegovi igralci, ne moretno smatrati za dialog. In vendar govori ta fMm več kot marsikateri govoreči film ter pove s svojimi prizori več kot marsikatera debela knjiga. »Ekstaza« j© či«ia srrn-fonija slike in tona. V njej so se zlih mondena eleganca, kruta realnost življenja On tehnika v dovršeno popolnost in enoto.
film »Ekstaza« gre po svetu od uspeha do uspeha. Izzval pa je tudi mržnjo tn ogorčenje zastarelih borcev za lažno moralo, odpor tistih ljudi, ki vidijo v še tako krasnem, umetniškem delu zgolj pornogra-f.'jo. Izzval je obsodbo tistih, ki se zgražajo nad resnično sliko seksualnih problemov, da bi prikrili svojo lastno pokvarjenost.
Nedvomno je »Ekstaza« eden najjačjih filmov zadnje dobe. V vsakem prizoru fino Izdelan, važen v vseh posameznih detajlih vpliva na gledalca z izredno silo It impresijo. Za nas je frlm še toliko ibolj zanimiv, ker bomo videli v njem kot nositelja ene glavnih vlog našega priljubljenega gledališkega igralca Zvonimirja Rogoza. Kako je napredoval v svojth umetniških likih, bomo videli v filmu »Ekstaza«, kjer ga vsi kritiki, tako nemški kakor tudi češki in Irancoski zelo hvalijo. Premiera »Estaze« bo v Elitnem kinu MatiCj v sredo.
Iz Novega mesta
— SK Elan : SK Celje 5:5 (3:3). Včeraj je privabila kvalifikacijska nogometna
tekma v Novem mestu med SK Elanom in SK Celjem na Loki mnogo gledalcev. Tekma je v prvem polčasu potekla ob rahli premoči Celjanov na polju, vendar je Elan prednjačil s svojo odločnostjo pred golom tako, da se je temu posrečilo trikrat zaporedoma zatresti gol gostov, preden so se ti znašli na igrišču, vsi trije goli so padli po kombinaciji desnega krila in zveze. Nato dobiva Celje vedno bolj igro v svoje roko, izsili par kornerjev in v 19,32 in 42. minuti zabije tri efektne qole. Drugi gol v škodo Celjanov, pada zaradi neprevidnosti lastnega branilca gostov. Ko je bila žoga sredi igrišča, je odžvižgal sodnik polčas z
rezultatom 3:3. PubKka in domači :gralci so bili nekoliko depremirani, ker se je gostom posrečilo izravnati rezultat. V drugem polčasu je začel Elan zopet z ostrimi napadi in dosna zveza je zabila četrti gol za domačine. Komaj se je navdušenje malo poleglo, je že Celje zaradi nepazljivosti domačega branilca izravnalo. Elan ni odnehal in levemu krilu se je posrečilo preigra-ti desno krilo, ki je zabilo zadnji gol. Pet minut pred koncem se je Celjanom posrečilo s l '••»» m strelom izravnat! igro. Pri stanju 5:5 sta igrali obe moštvi na zmago, vendar brez uspeha. Celjani so prednjačili v skupni igri, Elan pa z odločnostjo pred golom. Sodnik nepristranski.
_ Davčna uprava v Novem mestu razpisuje za 28. t. m. veliko javno dražbo za zaostale davke Dražba bo precej velikega obsega, zato se bo vršila na obsežni Loki. kjer se bo dražila goveja živina, svinje, ovce, konji, vozovi, poljsko orodje id seno. Vse zarubljeno blago je iz šentiemejsko občine in ker so tam znani konje- tn svinje-rejci, bo gotovo dosti interesentov, ki pridejo poceni do dobre vprežne živine.
— Z dozoritvijo grozdja se pričenja tudi kraja, »rabutanje«, ki se je ie pričela na Trški gori. kjer je pravi raj za sladko-snedneže. Letina pa bo, kot za vinogradnike, tudi za rabutarje precej slaba. Zoritev grozdja se je tudi zakasnila tako, da bomo Portugalko pili šele dober mesec po običajnem času.
Dnevne vesti
— Ustanovitev Jugoslovenske filateeticne »▼oio. Lotos 28. maja je bila ustanovljena v Zagrebu Jjgo9loveneka filateatičha zveza kot narodna organizacija vseh filatelistov v naši državi. Namen zveze je gojiti in razvijati domačo filatelijo in jo propagirati v inozemstvu, biti v stikih z inozemskimi filatelisti, pobijati ponarejarie poštnih znamk itd. Pokrovitelj zveze je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter. Ker je notranje ministrstvo potrdilo pravila, je zveza začela delovati in ima evoi aedež v Beogradu kot stalnem bivališču svojega predsednika. V za-casn* upravi so vpokojeni pomočnik generalnega direktorja državnih železnic Evgen Deroero kot predsednik, vpokojeni major iz Zpgreba Vilim Gregorčič kot T. podpredsednik, viš. državni tožilec iz LJubljane dr. Mirko Grasselli kot IT. podpredsednik, pravni referent Miroslav Radinovic* kot tajnik, beograjski trgovec Oskar Klimeckv kot blasai-nik, novosadski zdravnik dr. Nikola Matije-vie. bančni tajnik iz Subotice Milan Dragani*, lekarnah" iz Sombora Djordje Antić, vpokojeni finančni nadsvetnik iz Dubrovnika dr. Niko Tveta. ravnatelj tovarne iz Maribora Avgust Jug in dr. Ivan Tuškan iz Karlovca kot člani. V izvršni odbor so bili izvoljeni Evgen Derocro. dr. Miloslav Ttadi-vovie" in Oskar Klimeckv. Ta odbor bo pripravil vse potrebno za glavno skupščino zveze, ki bo sklicana Še letos v Beograda.
— Razkol med stanovanjskimi najemniki. Včeraj so imeli stanovanjski najemniki v Zagrebu kongres, ki ga pa Zveza organizacij stanovanjskih najemnikov ne priznava. >klical ga je dr. Joso Gruičič. ki je v otvoritvenem govoru izjavil, da je namen kongresa temeljito reorganizirati zvezo crca-nizacij stanovanjskih najemnikov in postaviti ta pokret na novo podlago. Po Zvezi organizacij stanovanjskih najemnikov priznani kongres bo pa v Osijeku, dan Še ni dokler-.
— Za odpravo nočnega dela po pekarnah. Včerai je zborovala v Zagrebu Zveza pekovskih delavcev. Govorniki so zahtevali en teden v mesecu dela za brezposelna pekovske delavce in odpravo nočnega deia po oe/karnah. Zaposleni pekovski delavci naj bi delali tri tedne v mesecu, četrti teiea bi pa prepustili spojim brezposelnim tovarišem.
— Na banovrnkai kmetijski soli na Grmu
pri Novem mestu je podaljšan rok za vlaganje prošenj do 1. oktobra, ker je praznih 5e nekaj mest v letni šoli. Lastnoročno pisane prošnje kolkovane z Din 5.- je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu. Prošnji je priložfti: krstni list, domovnico, odpusrtnico odnosno zadnje šolsko spričevalo, spričevalo o nravnosti o onih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole. izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačati str«>-šike Šolanja, obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu sprejeto podporo iz javnih sredstev. Vse prilogp morajo biti kolkovane. Starost naimanj 16 let, ter najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Prt vstopu v Šolo napravijo učenci kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva, katerega so oproščeni absolventi dveh ali več razredov meščanske šole ali kake nižje srednje šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po zdravniku zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno od 25 do 300 Din po premoženjskih razmerah prosilca in se plačuje mesečno naprej. Prosilci za banovinsko znižano mesto morajo priložiti davčno ali občinsko potrdilo o velikosti posestva in izkazilo o višini letnih davkov z navedbo družinskih m gospodarskih razmer.
_ Položaj Slovencev v Avstriji in položaj Nemcev v Jugoslaviji, govor g. senatorja dr. Valentina Rožiča v senatu o priliki proračunske debate je izšel v posebni brošuri. Kdor se zanima za manjšinsko vprašanje, posebno še za položaj naših rojakov na Koroškem, prejme omenjeno brošuro brezplačno v Klnbu koroških Slovencev (šelenburgova ulica, II. nad., palača Jadransko podunavske banke) ali pri g. senatorju, Ljubljana, Gorupova ul. Ig. Interesenti naj javijo svoje naslove po dopisnici.
— >Sloveniji< v aJbom. Ker bi bila z ljudmi tako ozkega obzorja vsaka polemika smešna, samo kratko ugotovitev: Katastrofa oriaškega angleškega zrakoplova R 101 je zahtevala med drugimi žrtvami tudi življenje angleškega letalskega ministra: te dni smo pa Čitali, da se je smrtno ponesrečilo vse vodstvo ruskega letalstva. Pa niti Angležem, niti Rusom ne pride na misel, da bi zračni promet ustavili. Je pač hudo, če reže človeški gen i i ali pilot v malomeščansko mentaliteto tako klavemo, kakor v ua-5em primeru. NikaT se ne smešimo pred svetom, ki ja nas Slovence drelei poznal od drigačne strani.
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« fcrenči-oe, ki doseza radi tega ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
— Vreme Vremenska napoved nam obeta spremenljivo vreme. Včeraj je nekoliko deževalo samo v Beogradu, drugod ie bilj pa večinoma leno. Najvišja temperatura ie znašala v Liubliani 21.6. v Mariboru 18.8. v Zagrebu in Beogradu 12 stopinj. Iz drugih krajev pa ni poročila o staniu temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani ?59.3, tempeatura je znašala 9.4.
— Dve težki nesreči. Delavec France Hribar iz Kamnika, se je včeraj izprehajal okrog kamniškega grada, nenadoma ie pa zdrknil v globino in ves pobit obležal. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno roko. poleg tega pa tudi nalomi ienih več reber. _ Na Prevoje pri Lukovici ie včeraj dopoldne tovorni avtomobil pivovarne Union pripeljal zalogo piva. Od maše se i© baš vračalo več fantov, med njimi tudi 16-letni Feliks Kveder, ki *e na •lepejaenjen način prišel pod avtomobil, ^ant je dobil 1« lažje poškodbe, kljub temu -o ga pa morali prepeljati v ljubljansko bol-iico.
— Umor pri Bukoiku pri Brežicah. Umor zakoncev Antona ln Marije Ivansek v Bukošku pri Brežicah, ki je tako razburil vse prebivalstvo brežiškega okraja, le vedno ni pojasnjen. Orožniki so zaradi suma umora aretirali nekega kmečkega fanta, proti kateremu govore razne okolnosti, vendar mu zločina še niso mogli dokazati. Fant tudi trdovratno taji, da bi bil zapleten v umor. Orožniki so ga izročili okranemu sodišču v Brežicah, ki zdaj nadaljuje preiskavo.
Iz Liubliane
_Jj Delegacija poljskih parlamentarcev. Ob priliki poseta poljskih parlamentarcev v torek 19. t. m. bo mestna občina razrešila zastave na vseh svojih poslopjih. Da bi bil sprejem naših slovanskih bratov čim slovesnejši, se vabijo gg. hišni lastniki, da tudi okrase svoje hiše z državnimi zastavami, župan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc 1. r.
—lj Fond Antona Lusina. V počastitev spomina na zvestega, tragično .imrlega člana ie predsedstvo Zveze bojevnikov skupina Ljubijan-^-Trnovo soglasno sklenilo istiao-viti v korist bojevnikov v sili fond Antona Lušina. Pokojni Lušin ie bil velik dobrotnik in vedno rad pomagal bližniemu v stiski. Zato je ustanovitev fonda z njegovim imenom nailep^a počastitev njogovogvi soominn. Ustanovitelji apelirajo na vse dobre ljudi, nai prispevajo v ta fond. ki mu bo pravilnik spstavljen pozneje. Prispevke sprejemajo predsedstvo Zvezo bojevnikov. skupina Liubliana-Trnovo. trgovec Stanko Florjančir. Rosi jeva cesta Ivan B:70vičar. vrnnr^tvo Trnovo. Franio Skerbec. lesni trgovec. Dunajska cesta in Anh>n Verbič, tr^ovor Stritarjeva ulica. Poslej so d^ovali v Lisinov fond predsednik zbor niče TOT Ivan Jolačin 20o Din. po 100 Din pa predsednik Zveze trgovskih združeni J. Kavčič, predhodnik društva industriicev in velel rcovcn* Stane Vidmar, industrijalec Franjo Medic, •ele-tržec Avgust Agnola. lesni trgovec Franjo ftkerbec, privatni uadnik Erle Gombač. industrijalec Franjo Heinrihar ter trgovci Anton Verbi<\ Karel Soss- in Stanko Florjančič.
—lj Češki izletniki na poti skozi Lira bi ja-no. Davi ie pred hotelom >SlonT vzbuial veliko pozornost ogromen zelen aviomobv? znamko ^Tatra*. natrpano poln potnikov. Bili so češkoslovaški izletniki iz Prage, ki so prispeli <:noČi v Li.ibJiano. prenočili pri ,Slonu*, zdai pa nadaliujeio potovanje na Sušak, odkoder se s parnikom odpelisjo na otok Krk. Potnikov }e bilo 23. med njimi tudi sin bivšega ministra Stribrnega ter urednik nraŠkega lista »Pondeln7 List- g Fialka. Avtomobil, ki je dolg 14 metrov, je krenil ob 8.30 z gosti preko Kočevja na Su-sak.
—lj Dela v trikotu tramvajske proge.
Minuli teden so začeli prekopavati pred >Evropo^r cesto za tramvajsko progo, k: bo vezala krožno progo s šišensko. Davi je bilo tja poslano vse delavstvo, da bođ>-' dela pospešena. Omrežje tramvajskega trikota mora biti namreč zaradi velikega prometa pred >Evropo«, ki je naše najvažnejše križišče, urejeno še ta teden. Na Jeeličevi cesti je položen dvojni tir, cesta Je že tlakovana in te dni montirajo železne drogove za glavni električni vod. Drogove mojitirajo tudi na Masarvkovi cesti, kjer obenem že kopiiejo teren za drugi tramvajski tir .
» a*M mk perrvrir* s
N*peri^*~«tn n*  rs*r rrrans..-. fct e*Ho
ta_^.-  ve* dni.
—li Tombola poštnih uslužbencev. Na včerajšnji tomboli postnih uslužbencev, ki ii je prisostvovalo okrog SOOO ljudi, je bilo razdeljenih 12 večjih nagrad in daril. Glavni dobitek in sicer lepo sobno ooravo. je odpeljala domov učenka Marica ^pilerjeva iz Vodmata. Tombola je imela lep gmotni Mspeh. tako da bodo poštarji zopet lahko po potrebi podprli več svoiih bolnih tovarišev, vdov in sirot.
—Ij Vojaški pregled moških koles. Vojaški pregled koles za mesto Ljubljano bo na Ambroževem trgu ter se prične vsak dan točno ob pol 8. uri zjutraj po sledečem redu: 18. t. m. je bil za lastnike z začetno Črko priimka A. B. C; dne 19. t. m. za črko Č. D. E. F: 20. t. m. za črko G. H: 21. t. m. za črko T. J; 22. trn. za Črko K: 23. trn- za ^rko L, M: 25. t. m. za črko N. O. P: 26. t. m. za črko R. S. 8: 27. t. m. za črko T, U, V, Z in Z. Vsi lastniki moških koles se pozivaio, da pripeljejo opremliena kolega določenega dno k pregledu, sicer bodo kaznovani po vol kaz. zakonu.
—Ij Priglasi za gledališki abonma se še vedno sprejemajo v blagajni Narodnega gledališča v dramskem gledališču
—li Angleško društvo v Ljubljani obiavlja. da se bodo redni tedenski konverzacijski večeri od 15. t. m. dalie vsako sredo ob 20.30 uri vršili v kavarni >Zvezdi« in ne v Kongresni kavarni, kakor je bilo prvotno določeno. Ga. Copelandova bo pričela s tečajem za angleško dikcijo in deklamacijo in gdč. Perdanova s tečajo-m za začetnike in perfekciiskim tečajem v prvih dneh oktobra. Priiave se sprejemalo v društvenem lokalu. Rožna ul. 41, ob torkih in petkih od 18. do 19. ure. 472-n
—lj Danes zadnjikrat zvočni film > Zadnji dnevi Pompejev«. Prekrasni zgodvinski film >Zadnji dnevi Pompejev« bomo videli danes ob 14. uri v Elitnem kinu Matici nepreklicno zadnjikrat Vsi, ki filma še niso videli, naj si ga ogledajo.
—lj Izredni občni »bor >Gostilničarske samopomoči«. Jutri ob 10. bo v spodnji dvorani hotela Metropol v Ljubljani izredni občni zbor »Gostilničar^ke samopomoči« Zveze gostilni carskih zadrug v Ljubljani. Poleg običajnih poročil je na dnevnem redu tidi sprememba pravil. >Grjstilničarska samopomoč« opozarja članstvo, tudi ono, ki je že izstopilo, nai se izrednega občnega zbora zanesljivo udeleži.
—li Policijska racija. Zaradi množečih se manjših vlomov in tatvin, zlasti pa be-ače-nja in nadlegovanja strank po stanovanjih in lokalih, ie policija davi spet priredila temeljito racijo po mestu in v bližnji okolici-Policijski stražniki in agenti so že na vse zgcdai posvetili v razne Šupe in brloge ter zatočišča brezposelnih in delomržnežev. Ze v prvih dopoldanskih urah so prignali na kriminalni urad 49 takih, ki se niso mogli legitimirati ali pa dokazati, da se preživ-liaio s poštenim delom. Med njimi ie bilo tudi osem delomržnežev, ki so za stalno rz-gnani iz Liubliane, a se vedno vračajo v mesto. Vsi ti bodo ponovno izgnani, prav tako bo pa polioija iagnala tudi vse one, ki ne
spa dc jo v Ljubljano, v njihove pristojne občine. Poleg tega je policija aretirala tudi več lahkoživk. Nekaj jih je moralo v bolnico, druge pa v pristojne občine.
—lj Poskusen samomor. Snoči se je zastrupila z lizolom brezposelna 30-letna služkinja Julija T. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprali želodec. Dejala je, da je hotela v smrt. ker ne more dobiti službe.
Poročna noč dveh ljudi. On starlhav pedant, a ona mlada. Hrepeneča po ljubezni, uživanju in življe' nju!
Začetek in honec zakonske tragedije, ki se ponavlja dan na dan!
Tedaj se srečata zopet dva človeka v življenju. Ona in neki tretji!
Strme poslušata glas viharnega utripanja svojih src . • •
Skrivnostni opoj velike ljubezni je omamil oba, njega in njo!
To je simfonija ljubezni, strasti in erotike
EKSTAZA
ZVONIMIR ROGOZ
Heđa Kisler — Aribert Mor
Premiera v
ELITNEM KINU MATICI v sredo dne ZO. t. nt.
Z Jesenic
— Nov grob. Po dolgotrajni bolezni je preminul v 53. letu starosti g. Zima Tomaž, železniški progovni delavec v pokoju in ko-5ar v Plavškem rovtu. Z njdm je preminul zadnji član domače in dobro znane Suzano-ve družine na Jesenicah. Bodi ubogemu trpinu ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje.
— Premestitev vestnega železniškega uradnika. Železniški svetnik in načelnik jeseniške postaje g. Lambert Budan je premeščen k ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljano Z g. Budanom izgubimo na Jesenicah izbornega družabnika, državna železnica vestnega uradnika, njemu podrejeni pa sicer strogega, a vendar v duši zelo dobrega in pravičnega šefa. G. Budan ie bil po prevratu skoraj vseh 15 -et nepretrgoma šef te največje železniške postaje v dravski banovini. Ž impozantno pojavo je dominiral nad vsem uradništvom na Jesenicah, državna železnica je imela v njem na meji svojega odličnega reprezen-tanta, potujoče občinstvo za zelo koncili-;antnega železniškega uradnika, ki je vsakemu šel na roke, ako je le mogel. Jesenice so se mu zelo nriljubile. le z težkim srcem se bo ločil od Jesenic in Jeseničanov in bi najraje prebil jesen svojega življenja med nami. Za njegovega naslednika na Jesenicah je imenovan železniški kontrolor in posta ienačelnik na Bledu g Franjo Ma jer. ki tudi uživa na Bledu in na Jesenicah vsestranske simpatije.
— Volilni imenik za občinske volitve je na novo sestavljen ter poslan sreskemu načelstvu v Radovljici na vpogled in potrditev. V volilni imenik so vpisani tudi volilci iz kraja Podmežaklja, ki je priključen sedaj občini Jesenice. V celem bo volilo na Jesenicah 112 volilcev iz Podmežak-1 je. ki so doslej redno volili v dve uri oddaljenih Gorjah. Volilnih upravičencev v občini Jesenice ie sedaj 1898, ki bodo volili na štirih voliščih, in sicer na Jesenicah 794. na Savi 788. na Hrušici 220 hn oa Planini 87 volilcev Volilci stanujoči na Jadranski in Tlirs>k; ulici in na Savskem nabrežju, bodo volili na volišču na Jesenicah.
— Prenapolnjene jeseniške šole. Na osnovno šolo se is letos vpisalo na novo 120 učencev in učenk, tako da šteie sedaj 880 učencev in učer*. ki so napolnili vee razrede do kraja. Na novo vpisanim učencem in učenkam. k: «»o prišli v spremstvu staršev, je vodstvo šole priredilo prav len sprejem s predva!nnjem filmske prestavo. Otroci so bili tudi pogojen?. £e ve*ji naval kakor na osnovno, je bil na meščansko šolo. Ta so vsi razredi nabito polni, oolej tega pa sta še dva razreda v poslopju osnovne šole. valed čes*r zelo irpi pouk. Mladina trpi tudi zaradi nezadostnega števila šolskih klopi, vsled česar morata v mnogih primerih sedeti po dva učenca na enem stolu. Mnogo šolskih klopi je za učence višjih razredov premajhnih, vsled česar morajo zdeti sključeni v klopeh. V otoški vrtec pohaia leto« 86 otrok. Nad 60 eo jih morali odkloniti, ker ni zanje prostora. Dobro bi bilo, da bi se otroški vrtec razbremenil s tem, da bi se otvoril en razred na Hrušici. drugi pa v zgornjem delu Jesenic. Bivša posvetovalnica na etarem magistratu, ki je sedaj menda prazna, bi bila naiboli primerna za šolski vrtec. Upamo, da bo mestna uprava, ki kaže mnogo razumevania 2a naše šole, premostila vse ovire in storila vee. kar je v njenih močeh, da se pridobijo novi prostori za razrede in šolski inventar.
V vrtni restavraciji.
— Temu dvorišču pravite senčnat vrt? Saj nimate tu nobenega dreve&čka.
— To je samo danes, gospod. Drugače pa imamo iu tri pelarsronije, ki jih je pa gospa danes posodila sosedi za svatbo.
Chlorodont
daie zobem bleščeče bel sijaj
Razstava v Jakopičevem paviljonu
23 slovenskih umetnikov razstavlja blizu 200 umetnin — Senzacija je Hinko Smrekar in 10 brezplačnih slik
za obiskovalce
Ljubljana, 18. septembra. Ljubljana v umetnostnih razstavah še ni doživela tako velikega razmaha kakor ob velesejmu. ko smo imeli kar tri obenem. Razstava slovenske cerkve je odkrila značilnosti nase cerkve ter neprecenljivo bogastvo v njih in vzbudila v najširših slojih spoštovanje do teh zakladov iz mmulih stoletij, obenem je pa pridobila publiko tudi za pravo moderno umetnost saj je moderna umetnost Toneta Kralja v njegovi kapeli vzbujala najplemenitejša čuvstva in splošno pohvalo vseh obiskovalcev. Enako razveseljivega pomena je pa tudi izid glasovanja, katera med slovenskim' Madonami občinstvu najbolj ugaja Plebiscit, ki je dal med slikarji prvenstvo delom Tvana Vav-potiča, med kiparji in grafiki pa Tonetu Kralju pred vsem za deviško milino »Brezmadežne«, ki se kakor vonj mistične rože dviga v višave, ta plebiscit je dokazal, da ie estetska kultura našega naroda na ^zrcdn: višini, in zelo dvomljivo ie. če bi enak. vsem masam pristopen plebiscit pokazal pri drugih narodih tako visok nivo- Upravičeno smo lahko prav zelo ponosni na uspehe obeh razstav, prav tako pa tudi na velese-jem. ki je te uspehe sploh omogočil dognati in dokazati. Obe razstavi sta bili namreč vedno polni kakor noben drug paviljon, a sijajna udeležba pri plebiscitu je tudi do-kumentarično dokazana s številom glasovnic.
Prav velik uspeh ima pa rudi tretja umetnostna razstava, ki je bila obenem z velesejmom odprta v Jakopičevem paviljonu in bo odprta, ker je na splošno željo podaljšana, še do kraja meseca. Zaradi ve-lesejma je njen obisk seveda znatno trpel, zato je pa že v nedeljo dr. Sijančevo predavanje privabilo vanjo toliko zastopnikov vseh slojev, da je bila v Jakopičevem paviljonu po dolgom času spet prava gneča.
Sedanja razstava v Jakopičevem paviljonu jo med najzanimivejšimi, najinforma-tivnejšimi in tudi med največjimi, kar smo jih sploh doživeli v Ljubljani, saj 23 umetnikov najrazličnejših struj in okusov razstavlja blizu 200 kipov, slik in grafik najrazličnejše vsebine, velikosti in vrednosti ter tudi — cene. Kar se zadnjih tiče, so resnično zmerne in znatno nižje, kakršnih smo bili še pred kratkim vajeni Razstava je pristopna vsakomur, saj vstopnine prav za prav ni. ker permanentna vstopnica za 10 Din velja za poljubno število obiskov, obenem je pa ta vstopnica tudi žreb, s katerim je mogoče brezplačno dobiti lepo umetnino. Izžrebanih bo 10 slik v vrednosti 10.000 Din!
Glavna dvorana je rezervirana Ferdu Veselu, Rihardu Jakopiču in slikam Frana Tratnika. O mojstru Ferdu V e-s e 1 u smo že obširno pisali ob njegovi razstavi v Kosovem salonu. Tu so najboljša njegova dela z omenjene kolektivne razstave, ki je tako zelo razveselila vse prijatelje tega večno mladega mojstra izrazitih barvnih harmonij in virtuozne tehnike ter risbe. Portreti komponista Parme, lepe mladenke in priletne dame pričajo tudi, da je Ferdo Vesel tudi med našimi najboljšimi portretisti. Rihard Jakopič spe-t tako rekoč cvete. Skoraj same cvetlice slika, a tako, da njih barve žare kakor umetalen ogenj. Rumene lilije v resnici fosforescirajo v temi, a vse pisane plamene cvetlic je združil na zidani ruti, ki jo ima okrog vratu lepotica v narodni noši. in pa na sliki najbuj-nejših barv »Katastrofa«. Tudi Fran Trat-n i k nam je pokazal živ potret mladega gospoda, ostak stvari ga pa označujejo za kiparja s čopičem ali ogljem. Koliko izraza je v njegovih glavah in kakšna muzika v linijah in oblikah ženskega akta!
Nadaljujmo kar po alfabetu! Lojze Do-1 i n a r je poslal 4 bronaste statuete. >-Se-jalca« in »2anjico« bi si želel vsak kulturen gospod za svojo sobo. Maksim Gaspari je na razstavi že 2 sliki prodal, pa je vendar še dosti dobrega za izbiro. Olat G 1 o-b o ć n i k portretira lepe gospodične, a všeč sta mi posebno njegova famozna »Godca«. Božidar Jakac ni več tako pisan, temveč umerjen in zato še elegantnejši, in bolj gosposki. »Poslednji sneg v Gorjancih« je poslal mrzlo sapo — da povsod čutiš jesen. Elko Justin reže v les polževo ljubezen, velike može in ljubke otroške — pute. Kaj večjega bi še radi! Franc Klemenčič S
svojo svojevrstno tehniko je vedno v ljubljanski okolici, Franc Košir pa opeva le vode očetovskega mlina. Kdo bo pa znal slikati vodo, če ne fant iz mlina! .le med najboljšimi in najsolidnejšimi mladimi umetniki ter gotovo postane še velik mojster, če bo vrgel vodo na pravo kolo. Kipar Tine Kos postaja bolj zaključen ter socijalen. a »Delavec« je res plemenito delo Miha M a-1 e š ima samo karakteristične »Cvetlice«, zato nas je pa Franc P a v 1 o v e c obrado-val z velikim napredkom. Fine in apartne so njegove vasi, obenem pa edino Pavloče-ve in zato tudi popolnoma naše. In Niko Pirnat! Vrag naj ga vzame, ker noče z večjo kolekcijo na dan. vendar je pa tudi že s svojo ženico, kolego Prunkom in Danilom posekal najimenTtneiSe naše portretiste. Vsaj imperatorija A. Dollfussa naj bi bil še razstavil! Maksim Se de j trna sila
žlahtne barvce in je nežen kakor njegove angelsko dehteče devičice s tički in srnicami. Pa jc Sedcj slckcl damico do golega in jo položil na divan in — Povzdigni i svoje šibke ročice in io molil, ker je bita — angel! Tako sanjari o lilijskih telescih, a kadar je otožen in elegičen, pa reže linolei in postane socijalen. To je beda mladega slovenskega talenta! Poleg Pavlov.a hodi po vaseh Rajko S 1 a p e r n i k. 2ivahnejši je in veselejši, pa je zašel celo pred gosposki grad. Zares, akvarel gradu Snežnika ie prav gosposko delo! Ivan Vavpotič se naslaja z biserno matico, opali in dragulji. To so njegove mavrično se prelivajoče~bar-ye, ki z njimi zaljša Ljubljano. Bohinjsko jezero in vse, kar mu pride pred oci. Ta sladokusec uživa lepoto in vse je lepo in plemenito, kar on poboža s svojimi lepote žejnimi očmi. Tudi njegov sin Bruno Vavpotič ne more zatajiti prirojene finese svojega očeta, kakor nam pričajo odlični akvareli iz Benetk in Pariza. Anica Z u p a-n e c-S odnikova je edina umetnica na razstavi, a nobena bi jih ne mogla zjastopati tako dostojno in častno, kakor ona s svojimi mojsterskimi »Opunci jami«, ki tako pristno združujejo sodobna stremljenja z vonjem bidermajerske dobe. Dalmatik I n k i o s t r i skuša biti Jakopiču podoben, v monotipijah iz ljubljanske okolice je pa samosvoj in dosega prav simpatične učinke. Tudi Fr. Zupanove »Breze na Golovcu« so prav dekorativne in originalen pogled na Ljubljano, prav pravljično in romantično pa delujejo njegove živobarvne pokrajine s skrajnega juga našega Jadrana. M i h e 1 i č Fran razstavlja serijo zanimivih litografij. Večkrat grenka lirika in očitek socijalnih krivic, vendar pa poetična, kakor šelest suhih trav, ki jih ima na vsaJcern delu.
In Hinko Smrekar — rodivivus! Se močnejši, borbenejši, duhovitejši in aaT-kastičnejši, a tudi še vedno malo vulgaren, kakor v svojih najboljših časih. Izboren risar, večkrat zaradi obilice malo nejasen in takorekoč težko čitljiv, ker hoče povedati vse naenkrat. Gova in še bolj Hogarth današnjega časa! Da, čitati je treba njegove risbe. Napisati bi teh stvari najbrž ne smel, zato si jih pa tudi ne upam opisati. Oglejte si jih torej sami, da spoznate maraikako resnico v vsej goloti, predvsem pa aeveda tudi veličino Smrekarja! Samo iz cikla »Zrcalo sveta« je razstavil 30 vsestransko imenitnih risb. »Človeška menažerija«, »Mamila«, »Vzgoja podanika«, >Politika nad vse«, »Bog naše dobe«, »Angelj miru«, »Socialna skrb«, »Možgani in bicepa«, »Bus-sinesor, »Napredek medicine«, »Zahvalna pesem svetovni vojni«, »Javna dobrodelnost«, »Dumping«, »Kapital in Sovjeti« je le nekaj naslovov teh neprizanesljivih satir. Upam, da že naslovi zadostujejo--
Kakšen imeniten album bi bil ta ciklus, ki bi se z njim lahko pokazali svetal !
Ante Gaber.
Iz Trebnjega
— Seja občinskega odbora. Včeraj se je po prvi jutranji maši vršila izredna seja občinskega odbora. Seji so prisostovali vsi odborniki. Pred prihodom na dnevni red se je predsednik zahvalil vsem odbornikom za dosedanje delovanje. Izvoljen je bil reklamacijski odbor za popravo volilnih imenikov. V odbor sta bila predlagana in izvoljena gg. Pavlin Adolf ln Huč Josip. Reklamacije se vrše do 27. t. m. Na dnevnem redu Je bilo poročilo o podporni akciji za tuk. gasilno društvo, pa je posneti, da je nekaj vasi podporo že naklonilo, ostale pa bodo to storile v bližnjih dneh. Na prošnje ubožcev so bile odobrene enkratne ubožne podpore dvema onemoglima. Ob koncu je občinski odbor Izrekel prisrčno zahvalo svojemu župana Josipu Zupančiču, katerega delo za občino je neprecenljiv-r. Kot banovinski svetnik Je dosegel pričetek gradnje ceste Ponikve-Dečja vas. Cesta lepo napreduje in pričakovati je podaljšanja gradnje iste do Jor-dankala. Elektrifikacija Dolenjske, priprave za načrte za vodovod in polno drugih del je, pri katerih je sodeloval vedno med prvimi in največkrat Jim dal tudi inicijativo. Za njegovo vseskozi nesebično delo mu je občinski odbor izrekel prisrčno zahvalo. S to sejo je bilo zaključeno poslovanje   sedanjega   občinskega odbra.
_ Priprave za volitve. Tukajšnja organizacija JNS je imela včeraj posvetovalni sestanek za prehodne občinske volitve. Soglasno je bilo sklenjeno, da bo sestavi gospodarska lista za občino in da se k sodelovanju povabijo najboljši možje v občini, ki so voljni delati pri občinskem gospodarstvu. Sestanek sta vodila ba.no vinska svetnika in župana gg. dr. Rezek iz Novega mesta in Zupančič iz Trebnjega
Praktičen zdravnik
Mati: Gospod doktor, naš Jurček noče pa noče zavžiti zdravila, ki ste mu ga predpisali. Kaj.naj storim?
— Nalijte mu zdravila v čašico in prepovejte mu strogo zavžiti ga, pa ga bo tako? zavžfl.
A- U tmoerv: 173
(Ove siroti
Domaa
Te besede so ga opozorile, da se tudi Marjana tisti hip žrtvuje.
In misel, da bo to pogumno dekle izginilo v valovih z drugimi Lzgnanka-mi, je prestrigla njegovo oklevanje.
In dal se je odvleči zdravniku.
V hipu, ko sta hitela po stopnicah, se ie podčastnik prekrižal in zan-rmrai kratko n.R> :tev.
Potem ;e pa skočil v švigajoče plamene na dno ladje in zaprl vrata ?a seboj.
Ko je prišel poročnik na krov, so se začu'i od vseh strani kriki groze.
Tudi mornar na straži pri izgnan-kah je izgubil glavo. Hitro je odprl zastražena vrata in zaklical:
— Gori!... Gori!
Nemogoče je opisati zbeganost, ki se je polastila izgnank. V nepopisni grozi so pritisnile na krov misleč, da najdejo tam rešitev.
Grozen krik se je razlegel iz množice prestrašenh žensk, hitečih h kraju krova; pritisnile so na mornarje, stoječe s sekirami v rokah na straži pri Čolnih v pričakovanju povelja, naj >m spuste na morje.
Potisnjene nazaj so se nesrečnice znova še z večjo grozo vračale, obupano so sklepale roke ter prosile in kričale s pretresljivim glasom:
— Rešite nas!... Rešite nas! Potem   so   pa   izgubile še zadnje
ostanke razsodnosti in planile k ograji, da bi poskakale v čolne.
S silo so jih morali mornarji potisniti nazaj in jih zadržati, da niso prevrnile čolnov.
Kadet je bil že zapovedal mornarjem, naj udarijo po obupanih ženskah.
Kar je stopila med mornarje in ženske visoko vzravnana ženska postava.
Bila je Marjana.
XIX.
Obupane družice so jo bile kar prinesle v gneči iz medkrova in tako je raenkrat stala med njdmi na krovu, ne da bi se jim mogla iztrgati.
Ko se jih je končno otresla, ni podlegla obupu kakor druge izgnanke.
Zdaj je šlo za to, da preslepi obupane ženske in pridobi Še na času. Treba jih je bilo zadržati, da bi ne silile v naročje smrti, ki bi ji ne ušle, če bi same v splošni zmešnjavi poskakale v rešilne čokie.
Ko ie stopila pred nesrečne, prestrašene družice, ie bila sprejeta s psovkami in grožnjami.
Vse so jo doližile. da jih je varala z zvijačo, ko ie ladja že gorela. Mirna
pred tem izlivom besnosti, kakor je bila mirna v medkrovu, je povzdignila svoj glas, da bi pomirila uboge družice.
Toda tisti hip se je izvil iz vseh grl strahoten krik groze in obupa.
Ognjeni zublji so bili prodrli krov in pognali sredi ob'akov gostega dima proti nebu tisoče isker.
Mrak se je bdi baŠ umakni temni noči. Plameni so švigali visoko pod nebo; bil je strahoten prizor.
Kar je zajel plamen srednje jadro, ki se je vnelo in preneslo ogenj tudi na sprednii jambor.
Ko so pregorele tudi vse vrvi, se je jambor zamajal in padel na kraj krova.
Mornarji so kriknili, k sreči pa jambor nikogar ni zadel. V hipu so plameni pogoltnili vsa jadra. Nekaj mornarjev je skočilo k jamboru, ležečemu čez krov liki goreče bruno, da bi ga vrgli v vodo.
Toda že je bila nevarnost, da se podre tudi veliki jambor, ki ga niso več držale vrvi.
Začudo se je dolgo prasketanje.
Poročnik je zaklical z močnim glasom:
— Moštvo k jamboru!
Takoj ie priskočilo nekai mornarjev s sekirami v rokah; pripravljeni so bili za primer, če bi se začel jambor podirati, da bi ga izpodsekali.
To je za hip pregnalo grozo obupanih izgnank.
Toda kmalu jim je zopet rojila po glavi samo misel, kako bi se mogle rešiti.
Znova so hotele navaliti na rešilne Čolne, da bi poskusile polastiti se jih, ko so jih zopet prikovali k tlom grozni kriki.
Mornarji so zakričali, videč, kako so švignili čez krov novi ognjeni zublji. Ves prednji del ladje ie bil v plamenih; ognjeni zublji so švigali iz oblakov črnega dima, valečega se iz gorečega katrana in kolačev vrvi.
In ogenj se je širil naglo; požira! je vse na svoji poti in pretil zajeti še nedotaknjen del krova.
Iskre so švigale nad častniško ka-juto in padale za njo na krov; vedno večja je bila nevarnost, da zajame ogenj tudi ostanek krova.
Od tistega trenutka ni mogla nobena sila več zadržati groze, strahu in obupnih krikov nesrečnih izgnank.
Zdelo se je, da je tudi mornarje obšla groza in da komaj čakajo povelja, da bi spustili rešilne čolne na morje.
Pred ognjenimi zublji so se vsi umikali k trem čolnom, visečim zadaj na vrveh.
Ogenj se je širil tako naglo, da je bilo komai še dovolj časa, da bi posadka zapustila ladjo.
Komaj je pa poročnik izgovoril povelje, komaj so zaškripali škripci pod
rokami mornarjev, ko se je ladja močno stresla, da je vrglo gručo žensk k ograji, ki so se najbolj prestrašene jele vzpenjati na njo, da bi poskakale v čolne.
Ta čas, ko so mornarji potiskali nesrečnice nazaj, se je začela ladja močno gugati.
Kazalo je, da se ladja hitro pogreza. Pri svitu ognjenih zubljev se je dobro videlo, kako se valovi vedno višje dvigajo ob bokih, kakor bi hoteli pljuskniri čez krov.
Druga katastrofa se je pridruževala prvi. Voda je tekla nekje v gorečo ladjo, ki se je pogrezala v valove.
— Potapljamo se! — je zaječalo več glasov.
Poročnik je zadrhtel v smrtnem strahu. Zapovedal je mornarjem, naj spravijo v čolne ženske.
In vsi so planili k čolnom.
Bil je že skrajni čas.
Zdelo se je, da so jim plameni za petami in da jih dohitevajo...
A ladja se je vedno bolj pogrezala.
— Počasi!... počasi! — so kričali častniki in mornarji na ženske, drveče v čolne, ki bi jih lahko prevrnile.
Na poročnikovo povelje so razdelili izgnanke v dva dela in z vsako polovico je poskakalo v en rešilni čoln osem mornarjev in en častnik.
Ostalo moštvo, poveljnik in zdravnik s podčastnikom naj bi se pa rešili v tretjem čolnu.
V začetku požara, ko so že slutili, da bo treba zapustiti ladjo, so brž spravili v čolne nekaj hrane, vode in poveljnikove knjige. Častniki so vzeli s seboj nekaj pomorskih instrumentov.
Skakanje v čolne je šlo zelo hitro. Ogenj se je neprestano širil in lad,-a se je vedno boli pogrezala.
V hipu. ko je hotel tudi poveljnik kot zadnji zapustiti ladjo, ie pa nekdo kriknil:
— Kje je pa podčastnik? In vsi so ponovili ta vzklik. Nekateri mornarji so hoteli splezati
nazaj na krov, da bi poiskali podčastnika, ki ga niso hoteli pustiti samega sredi plamenov na potapljajoči se ladji...
Poročnik jih je pa zadržal, rekoč:
— Moja dolžnost je, da zapustim ladjo zadnji, in dokler podčastnika ne bo med vami, ne zapustim krova.
In na ves glas je začel klicati svojega podčastnika.
Mornarji so držali vrvi, pripravljeni odriniti na odprto morje.
Nastal je trenutek največje napetosti.
Ognjeni zublji so lizali ladjo od vseh strani. Veter je gnal oblake dima nad morsko gladino in mornarjem je zapiralo sapo. ker se niso mogli umakniti dimu.
Poročnik je skakal sredi plamenov.
Letalo za 128 potnikov
Novo rusko letalo, ki ima 16 kabin po 4 postelje, za
krajše proge pa 128 sedežev
Kratko smo že poročali, da je krenil francoski minister letalstva Pieire Cot z eskadrilo letal v Moskvo, kamor je prispel v petek popoldne. Eskadra šteje štiri letala, med njimi slavno letalo »Joseph le Brix«, ki sta na njem letalca Codos in Rossi nedavno dosegla nov svetovni rekord. Seveda se bodo v Moskvi zelo zanimali za to letalo. Zanimali se bodo pa tudi za drugi dve letali Vi-bault-Penhoet in Devoitine 332, obe trimotorni. S tema dvema tipoma je napravilo francosko civilno letalstvo v^elik korak naprej.
Nekaj časa je počivalo francosko letalstvo na lavorikah. Francoske zračne proge so imele prvenstvo v varnosti in rednem prometu, nikakor pa ne v hitrosti. Šele omenjeni tip Vibault-Pen-hoet je pomenil napredek v tem pogledu in je prinesel v francosko civilno letalstvo popolen preokret. Letalo Devoitine 332 je zadnja novost francoskega letalstva. To je trimotoren eno-krilnik,    ki tehta    s polno obtežitvijo
9350 kg in ima obliko elipse. Spredaj \ •rupu je navigacijska kabina s sedež: za pilota, opazovalca in radiomehanika. Kabina za potnike ima dve vrsti po štiri udobne sedeže, narejene tako, da lahko potniki med poletom tudi leže. Povprečna hitrost znaša 280 km na uro.
Rusi pa pokažejo Francozom svojega novega giganta, ki se imenuje K 7. Konstruiral ga je ukrajinski inženjer Kali-nin, izdelala pa letalska tovarna v Harkovu. To je zdaj največje rusko letalo in Kalinin je prehitel konstrukterja Tu pol jeva, čigar letalo A NT 20 se šele gradi. Le:alo K 7 bo Francoze zelo zanimalo, ker je prototip prve vrste. Zgrajeno je namreč tako, da se vsa obteži-tev prenaša s trupa na krila. Jeklo na njem je električno varjeno. Letalo ima 16 kabin, vsaka kabina po 4 postelje, torej 64 postelj ali za krajše proge 128 sedežev, ki se napravijo iz postelj. Sredi trupa je krasno opremljen družabni salon. Letalo, ki so zanj rabili samo domač materijal, baš te dni preizkušajo.
kongresa Penklubov
Pred sodiščem v okraju Margareten na Dunaju se je vršila te dni zanimiva razprava. Sodišče je namreč razpravljalo o tožbi zaradi žaljenja časti, ki jo je vložil pisatelj Paul Frischauer proti pisateljici Greti pl. Urbanitzkv. Razprava je epilog kongresa Penklubov v Dubrovniku, ki je potekel, kakor znano, precej burno in dvignil po vsej Evropi in v kulturnem svetu mnogo prahu. Tožba navaja, da je bila Urbanitzkv, postavljena pred alternativo, da zastopa avstrijsko stališče ali pa v okviru kongresa Penklubov vrši strankarsko propagando v narodno-socialističnem smislu in da se je odločila za zadnje. Frischauer poudarja, da sicer ni mogel zavzeti Nemcem sovražnega stališča, da pa velika duhovna Nemčija po njegovih pojmih ni istovetna z narodnim socializmom. Obtoženka je zato smatrala njegovo stališče za sovražno Nemcem ter je pripomnila pisatelju Heinrichu Eduardu Jacobu, da je iz govora francoskega delegata Benjamina Creumieu-xa razvidno, da je Frischauer hujskal proti nemški delegaciji. Frischauer je že na kongresu proti temu odločno protestiral ter postavil nemški pisateljici vprašanje, kako si sploh upa vztrajati na taki trditvi. Nato je obtoženka v navzočnosti mnogoštevilnih delegatov pri-
pomnila: »Frischauer je smrkavec in mauvais sujet t.slab človek).«
Pri razpravi je bil Frischauer sicer navzoč, toženke pa ni bilo. Zato so morali razpravo preložiti na nedoločen čas.
Injekcija za drevesa
Praška mestna občina zelo skrbi za olepšavo svojega mesta in v Tem pogledu so ji zlasti pri srcu pi-ekrasni drevoredi, ki jih skuša ohraniti potomcem. Po raznih prometnih cestah so nasajena prav redka drevesa, ki pa kljub največji pažnji hirajo ter jih morajo vedno nadomeščati z drugimi. Seveda je to zvezano z ogromnimi stroški in je škoda zelo velika. Končno se je praška občina obrnila na razne izvedence in tehnike ter jih zaprosila za pomoč. Ugotovili so, da hirajo drevesa zato, ker dobivajo pod cestni tlakom premalo mokrote, pa tudi premalo, hrane. Praška tvrdka Sig-mund se je sedaj lo:ila interesantnega poizkusa. Drevesa namreč hranijo na umeten način in sicer tako, da jim s pomočjo posebnih igel dajejo podzemne injekcije naravnost v korenine, poleg tega pa vbrizgavajo tudi potrebna gnojila ne glede na kakovost zgornje plasti zemlje. Na posebno raketo prievrstijo votlo sondo, ki jo nato navrtajo v zemljo in ki daje skozi štiri luknje hrano drevesom, vcepljeno naravnost v korenine. Na ta način upajo, da bodo preprečili hiranje dreves v Pragi.
OBLEKE
plašči, zimske suknje iz pristnega angleškega blaga so najprijetneje a noša, skrajno trpežne in elegantne.
Blago nabavite najugodneje v specialni trgovini
NOVAK, KONGRESNI TRG 15
NASPROTI NUNSKI CERKVI
MODNI ATELJE
„GENTLEMAN"
SE JE PRESELIL Z MIKLOŠIČEVE CESTE ŠTEV. 18
V TAVČARJEVO ULICO ŠTEV. 2-1
Se priporoča T. HLEDE.
ZAHVALA
Ob tužnih trenutkih tragične in prerane smrti našega iskreno ljubljenega j
VLAD K A
smo bili deležni tolikega srčnega sočutja, pozornosti in tolažil, da nam je sploh nemogoče izraziti vsem zadostno zahvalo. Prijateljem, tovarišem in izredno velikemu številu sočustvujočih meščanov, ki so spremili našega dobrega Vladka na zadnji poti, ogromnemu številu ljudstva, ki je tvorilo časten špalir sprevodu, in vsem, ki so počastili milega nam sina in brata ob bridki ločitvi, veljaj naša najsrčnejša zahvala. Veliko hvaležnost dolgujemo vsem sočustvujočim darovalcem vencev in šopkov cvetic, ki so jih pokojniku prinesli iz srčne ljubezni in ga z njimi obsuli.
Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini za obredne molitve, gg. banskemu inšpektorju dr. Alojziju Guštinu kot zastopniku bana dr. Marušiča, divizionarju Vladimiru G. Cukavcu, podpolk. Radoviču kot zastopniku ministra vojske in mornarice ter komande vazduhoplovstva — na čelu delegacije oficirskega zbora ljubljanske garnizije in rezervnih oficirjev, dekanu teh. fak. ing. dr. Kralu in zastopstvu ljubljanske občine. Nadalje se zahvaljujemo komandi mesta za častno vojaško spremstvo, častno stražo ob krsti in vojaško godbo, Aeroklubu za zadnji pozdrav z zračnih višav, akademikoma gg. Viktorju Hrova-tinu in Andreju S. Uršiču za lepa in tolažil na govora, pevovodji g. Fr. Venturiniju in pevskemu zboru emigrantskega društva »Tabor« ter pevskemu zboru J. n. a. d. »Jadran« za v srce segajoče žalostinke pred hišo, v cerkvi in na grobu; korporativni udeležbi njegovih tovarišev Akademskega kluba elektrotehnikov, J. n. a. d. ^Jadran«, »Kluba jugoslo-venskih primorskih akademikov«, »Kluba »Primork« in Emigrantskega društva * Tabor s; veliki udeležbi članov Sokola Ljubljana-matica, Jugoslovenskega učiteljskega udruženja, Starešinske družine K. J. P. A., Sadjarskega in vrtnarskega društva, društva »Soča«, Kluba koroških Slovencev in Zveze gospodinj, vsem korporacijam in poedincem, ki so na kakršenkoli način počastili spomin našega Vladka.
Končno se zahvaljujemo vsem, ki so nam v tem težkem času stali ob strani ter nam lajšali gorje. Prosimo vse njegove prijatelje in tovariše, da ga ohranijo v častnem spominu.
Bog plačaj!
Maša zadušnica za blagopokojnega bo v četrtek, dne 21. septembra, ob 7. uri zjutraj, v cerkvi sv. Jakoba.
NAPROŠA SE
plemenit, dobrosrčen človek, da bi podaril revni deklici knjige za 1. razred meščanske šole. — Naslov v upravi »SI. Naroda«, event. se knjige oddajo v upravi. 3689
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A PKESKER. LJUBLJANA. Sv. Petra cesta 14. IUT
Na obroke!
Na hranilne knjižice!
POHIŠTVO
Dobi se samo pri nas. Orehove šperane
spalnice Din 7.000.-
črešnjeve spalnice     » 4.800-šperane spalnice       » 3.000. pleskane spalnice      » 1.800.-omare » 400.-
postelje » 200.-
kuhinjske oprave » 850. kuhinjske kredence   » 450.
Sprejemamo vsa naročila popravila po konkurenčni ceni — Vse drugo pohištvo se dobi najceneje pri MIZARSTVU »SAVA«, Ljubljana, Kolodvorska 18   Miklošičeva 6 Telefon 2780
KOKOŠKE BRUSNICE
(Preiselbeeren 1 prvovrstne, dnevno sveže, dobro pakovane, razpošilja od 5 kg naprej po pošti ali brzovozno Zechner Henrik, trgovec, Libeliče, Koroško. 3668
ČAJNO MASLO Ia
iz pasteurizirane smetane 21.-dinarjev, a iz nepasteurizirane po Din 20.- za kg pakov. kg od 10 kg naprej — razpošilja franko — mlekarstvo Tibaut. Krapje-Ljutomer. 3690
TELEFON 2059
P K £ n O G
SUHA DRVA
Pogačnik.  Bohoričeva <
Stil Z B
STAREJŠA GOSPODINJA
za vsa dela išče službo. — Ponudbe na upravo *S1. Naroda« pod »Dobra kuharica 3664«.
SOFER-MEHANTK
dobi službo takoj. — Avtopod-jetje Rajhonburg. 3687
VEŽA
na prometni točki -- Mestni trg št. 13, so takoj odda. 3692
NOVA HIŠA
v Vižmarjih naprodaj. — Pojasnila: Petać, trgovina, Viž-marje. 3685
SLAŠČIČAR prvovrsten, neoženjen — samostojna moč, se sprejme takoj. — Naslov v upravi * Slovenskega Naroda«. 3693
MESARJI!
kupim Wolfov stroj, prodam ali zamenjam manjšega. — Ko-zlevčar, Šoštanj. 3682
BUKOVA DRVA
kupujem franko vagon Zagreb. — Ponudbe: Volovič, Zagreb. Sv. Duh br. 55 a. 3686
Ljubljana, dne 17. septembra 1933. 10246
Žalujoča rodbina $trekljeva.
ZAHVALA
Vsem, ki ste se javno spomnili blago pokojnega in njegovih vrlin, ki ste nas tolažili v obupni nesreči in ki ste kakorkoli pripomogli do   ganljive   poslovitve   od   našega zlatega
OČKA
izrekamo iskreno zahvalo.
SV. masa za dragega nam rajnkega se bo brala V cerkvi marijinega oznanjenja v sredo, dne 20. septembra ob 7. uri.
LUBINOVI
Vr*iuta: JosiD Zupančič Za »Narodno tiskarno«: Pran Jezeršek — Za upravo in inaeratni del lista: Oton Cnristoi — Val v LJubljani