'J
« • m. >•• tj
Največji
r
V«y»MT«eteto ... $6.00
I Zm. pol leta.....$3.00
Za New York c*k> leto -	$7.00
Zm inozemstvo celo leto *7.00 TKUBroN: COETLAKDT 2876
NAR
list slovenskih delavcev v Ameriki
Entered i Second Clas« Matter, September 21, 1905. &t the Post Office at Hew York. N. Y, nnder tke Act of Congress of March 3, 1879
TELETOM: CORTULKDT 2876.
NO. 185. — STEV. 185.
NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 8, 1923. — SREDA, 8. AVGUSTA, 1923.
HARDINGOVO TRUPLO V WASHINGTON!)
Vlak se je precej zakasnil, ker se je moral marsikje ustaviti. — Krsta je bila sprejeta z vsemi mogočimi slovesnostmi. — Po ulicah, kjer se je pomikal mrtvaški sprevod, se je kar trlo radovednega občinstva. — Ob njegovem mrtvaškem odru je častna straža.
Washington, D. C'., 7. avgusta. — Položen v krsto, zaprtih oči in nahajajoč se v večnem spanju, se je vrnil bivši predsednik Harding v Belo Hišo.
Vrnil se je v dom. katerega je bil pred par tedni ta-| ko vesel in tako upaj>olen zapustil.
Vlak s truplom predsednika Hardinga je dospel po devetumi zamudi.
To se je zgodilo zastrantega, ker se je moral vsled silnega navala prebivalstva na marsikateri postajo ustaviti, da so izkazali eestilci svojemu ljubljencu zadnjo east.
Po ulicah, kjer se je pomikal mrtvaški sprevod, se je zbrala silna množica gledalcev. Mesto je obdano v žalno obleko.
I*red dobrimi dvemi leti se je vozil Harding po isti poti, zdrav, vesel in ]>oln življenja. Z zaupanjem se je ozi-rul v bodočnost ter je bil pripravljen dati svoje najboljše službi naroda.	* *
Dal je svoje življenje, in po isti poti se je vračal kot mrtvec.
Vlak je dospel v Washington malo pred poldvanajsto uro zvečer.
Kljub temu, da se je bil zakasnil za celih devet ur, se je zbrala na postaji silna množica ljudi.
Vlak se je ustavil.tam, kjer je čakala mala skupina državnikov. Predsednik Coolidge je imel kratek govor.
Prva je stopila iz vlaka Mrs. Harding ter se opirala, pri tem ob tajnika Christiansa. Poleg nje je stopal dr. Sawyer.
(lodba je zaigrala 4 Nearer My God to The*".
Izstopila je tudi vojaška straža, ki je spremljala vlak od San Franpisca do Washingtona.
Zatem so pačasi dvignili krsto ter jo položili na voz. Preko krste je bila velika ameriška zastava, na nji pa velik venec.
DospeŠi pred Belo Hišo, so dvignili vojal i krsto ter jo odnesli v mrtvaško sobo.
Harding bo počival nekaj časa v Beli Hiši, nato ga bodo pa prepeljali v njegov rojstni kraj, Marion, Ohio, kjer bo v pe«tek irfi^reb.
VLADARJI IZRAŽAJO ~ MRS. HARDING SOŽAUE
Med kralji in vladarji raznih dr-iav, ki so poslali brzojavno izraze «vojega sožalja, j© tudi bolgarski kralj Boris. — Tudi aiamski kralj obžaluje izgubo ameriikega predsednika.
Washington, D. C. 7. avgusta. — Včeraj m danes je dospelo v Washington mnogo sožaljnih brzojavk, ki so jih poslali gospej Hardingovi vladarji in kralji iz vseh delov sveta.
Med vladarji, ki »o ji izrazili svoje sožalje, je tudi španski kraU Alfonzo, bolgarski kralj Boris, —
VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
KAKŠNE SO PRAVZAPRAV RAZMERE V RUSIJI?
Nasprotujoča si poročila o razmerah v sovjetski Rusiji. — Kaj je povedal Mr. Pace in kako ga j c zavrnil Brookhart. — Komunisti baje pravijo otrokom, da jc Lenin vsč kot Bog.
PRIPOROČILA PREMOGOVNE KOMISIJE
Zvezna komisija je predložila svoja priporočila glede iz-premeb v industriji trdega premoga. — Po njenem mnenju naj ima predsednik pravico preprečiti generalni štrajk. Pogodbo sta podpisali obe stranki, toda njenih določb ne izvršujeta.
NOVA ADMINISTRACIJA PREDSEDNIKA COOLIDGA
V urad novega predsednika prihaja na stoti a.; prošenj, v katerih ga prosijo razni politiki za službe. — Večino odgovorov podpisuje predsednik sam, ali pa njegov privatni tajnik.
m <lr i<r».
! 1 :>ol-
novreški kr-;lj Haakon
Bnzojavka, ki ji e •>« garski kralj, vi o ve;
— Globok', me je p»tr!a v<~,t o izgubi, ki j«' ;:add;t Vas ki «' ž-lo. Prosim, sprejmit- moje izraz • ;:ln-bokega sočut ja. Zagotavljani yam da bo vsak Fi<!pir »bč :""1 <-:riko žalost vsled izju'j™, Iz i v:is j? zadela. —
Nadalj* so j n-lri'i 'r: :j \k; z izrazi so>alja. Te -ledivi: Mcpcda, predsednik repni like N r r tjrue; Alvear, pr«*d -.cd: ik Ag-n' ne; siam-ki kralj Tarna. Cahste, predsednik Litve, in Azevcdo, pred sednik r publike P raz T:Je.
Brzojavno s'>ž:ilje »o izrekli poleg teh tudi vsi diplomatični zastopniki Združenih držav, ki zastopajo Ameriko v inozemstvu.
Washington, 1). C. 7. avgusta. —Včeraj so že pričele prihajati v urad novega predsednika različne in številne prošnje," v katerih prosijo prosilci za razne službe pod novo administracijo. Te prošnje pa so šele samo predhodniki onih neštevilnih prošenj, katerih pričakujejo v teku osmih do
MUSSOLINIJEVA VLADA IN REPARACIJE
New York, N>Y. 7. avgusta — Če Združene države danes priznajo sovjetsko vlado, ne bodo s tem ničesar dobile pač pa lahko ronoso izgubile. Da.si ne razsaja v Rusiji več lakota, je dežela 5 kljub t min demoralizirana. Vsled danih razmer so sovjetski voditelji s^eer izpremenili nekoliko svoje taktike, toda v sreu so ostali, kakršni so bili: iadaj^ki, intolerant -ni in neusmiljeni. — Tako je izjavil ThfttnaN A. Pace. ki se je ravnokar vrnil v Ameriko iz Ru-sije. kjer je prebil petnajst mesecev koit član Ameriško-ruske pomožne administracije.
— Vendar pa mislim, da bo v petih letih stanje ruskih kmetov boljše pod sedanjo vlado kot je l»tlo pod caristiČnim režimom, je izjavil nadalje Pace. — Tedaj bodo Rusijo morda še vedno smatrali za komunistočno'. toda bo vst prej kot to. Takrat šele, samo takrat bo prišel čas. ko bo priznanje sovjetske vlade mogoče. Komunizem so pričeli že polagoma opuščati, kot neizvedljiv v pra>k-
--'si, in Lenin odstopa korak za ko-
Italijanska vlada se strinja z an-,' rakom. Od vsega ruskega prebi-gleško politiko glede reparacij- val stva. je komaj :W).000 ljudi, k skega vprašanja. — Italija je se priznavajo komunistom, za to, da odidejo okupacijske' _ Od teh "pa jih je zopet jedvi čete iz Porurja.—Belgijski mi- deset procentov v resnici komu-nister narodne obrambe resig- . nističnih v srcu, ostali pa so opor-niral.	tunisti.
----Rušenje sedanjega režima n>
Rim, Italija. 7. avgusta. — Ita- mogwe. je mnenj* bivši član po-lijanska poslanica na angleško f možne administracije. Naseljenim noto izjavlja, da so strinja z angle- na tako ogromnem ozelju. je rus-škimi predlogi. Vendar pa je v kim kmetom nemogoče, združiti poslanici pripomnjeno, da je ita- se in strmoglaviti sedanjo vlado lijanska politika inspirirana od Mr. Pace pravi nadalje. da so italijanskega javnega mnenja ter si ruske oblasti na v.<*> moč priza-da gre v smeri, kakor je bila ob- devale, da otežkooijo okcijo po-desetih dni. Mnogo je prosilcev, j različna po ministrskemu pred-j možne administracije med gladu ki še čakajo z od poslan jem svo-J sedniku Mussolini ju na london- j jočimi ruskimi kmeti ter da s< jih proženj, ker vedo,, da ima j ski konferenci. V poslanici se po-! imenovale pomoč, ki je prihajala novi predsednik in njegov kabinet I udarja, da temelji ta politika na iz Amerike, kot pomoč kapitali-polne rnkp dela s predpriprava- dveh glavnih vprašanjih: na med-' stične države. Mnogokrat da strni za Hardingov pogreb. V vseh zavezniških dolgovih in na vpra-, uradniki ruskih oblasti ameriškim državnih department^ bo zastalo šanju prrrtluktivndh garancij. pomožnim delavcem celo ukazali del« najmanj za dva tedna.	j Italijanska vlada, ki se sicer ' da morajo sneti napise raz svojih
Inozemski diplomat je in mor-; zaveda težkoč. na katere bi mo-' kuhenj, iz katerih je bilo razvid nariški ter armadni Častniki so rala zadeti zavezniška komLsija, no, da se tu deli hrano gladujočim bili zelo *»bzirni ter niso hoteli katera naj bi preračunila, koliko
Washington, D. C., 17. avgusta. — Premogovna komisija Združenih držav je danes objavila naknadno poročilo clede delavskih razmer v antraeitni industriji ter navedla ;iar priporočil s pristavkom, da bo zavladal mir v tej industriji, t*e bodo priporočila sprejeta.
Eno poglavitnih priporočil je, naj ima predsednik iravico v kritičnem slučaju preprečiti generalni štrajk.
Značilen je nadalje naslednji odstavek: —
"Spoznali smo, da je bila pogodba, sklenjena med de-avci in delodajalci leta 1903, splošno sprejeta od obeh strani, toda njene določbe si vsaka stranka po svoje tolmači. Pojavljajo se štrajki, ki naravnost kršijo to pogodbo. Delodajalci se le preveč radi sklicujejo na prejšnje čase in na zastarele razmere ter nočejp upoštevati zahtev današnjih dni."
Komisija pa ni stavila nobenega konkretnega pred-oga, potom katerega bi bilo mogoče uravnati spore med delodajalci in delavci, odločno pa obsoja dvanajstumi delavnik, češ, da je to sramota za sedanje razmere. Značilno pa je, da ne priporoča niti šest, niti sedem-uraega delavnika.
Nadalje ne priporoča delodajalcem, da bi priznali unijo, kot to zahtevajo voditelji United Mine Workers.
4 * Check-off'1 system, ki je ena poglavitnih zahtev premogarjev, ni v poročilu niti omenjen.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDEVEM
OZEMLJU
>• potom aaft« banka izvršujejo aanetljiro, hitro b po fldiHh
Titral m Ml« nato mm iliiiiu Jugoslavija:
■a ttdaj« poŠto la lipUtai« "If. pofttnl Čekovni Brad" ta "Jadranska banka" v Ljubljani Zagreba, Beogradu. Kranja. Celju, Maribora. Dobrotnika, SpUtn. Sarajeva ali drugod, kjer je pa* aa hitro
•1 aa
1,000 Din. ...... $11.60
2,000 Din.......~ $23.00
5.000 Din.......$57.00
tf \ *'lk"m\tnIm*nJ *** M ti*°4 4)nar]«« raiunlm«
Italija in »-dna osemlje:
'Jadranaka boaka"
Opatiji ki
200 lir ................$ 9.80
800 lir ................$14.40
500 lir ...............$23.50
1000 lir ................$46.00
osebno naletovat i novejra pro<l-sodnika. temveč so se za vse. kar so mu imeli sporočiti, poslu žil; pošte.
•Ta-sno je. da ne l>o Calvin Co-olid {jf* nikak slamnat mož. On nt i bo niti dovolil, da bi se odjjovori na različna vprašanja in prošnje, ki so že prispele iz vseh delov Zdr. držav, ]>odpisovali z $rumi-štem-pelnom ali žigom. V njegovem začasnem glavnem stanu se spiše dnevno približno po ttsoe pisem. Večino teh pisem pni piše Edward j T. Clark, predsednikov tajnik, pi-szna. ki so naslovljena na osebne prijatelje ali na visokostoječe o-?ebe. pa no-sij-o lastnoročni podpis novega predsednika. Predsednik se pnislužnje najboljšega pisemskega papirja. Zahvalna pisma, s katerimi se predsednik zahva-tjuje različnim ljudem iz izkaze i in izraze »ožalja vsled smrti njegovega prednika, so obrobljena z debelim črnim robom.
Jedilni list predsednika je sledeč: za zajtrk Com Flakes, kava i in kruh, za lune craekers, ml piko in filolova juha. zvečer pa pečen-! k a ali %oko».	%
ZA £H DOLAR SE DOBI DVA ULJONA MARK.
ViStraj je padla marka za polo-vieo svoje dolsedanje vrednosti. Redaj je mogoče dobiti za en dolar dva mlljona nenukih mark.

more Nemčija plačati, odobrava tozadevne angleške predloge, vendar pa si pridržuje pravico, da tudi ona da svoje smernice tozadevni komisiji.
-— Italijanska vlada jp mnenja, — je rečeno nadalje v tej posla-niei. — da mora rešitev reparacij vključevati tudi končno rešitev vprašanja medzave<zrtiških dolgov.
Glede zasedbe Porurja. — pravi poslanica — je an»rle«ka vlada mnenja, da bi bilo najbolje od-poklicati francoske in belgijske čete iz zasedenegra ozemlja, kakor-hitro bi bile dane za to dovoljne prarancije. —
Brnselj, Belgija. 7. avgusta, — Belgijski kralj Albert je včeraj zaprisegel Forthomne-a, novega ministra narodne brambe. Novi minister je nasledni-k A. Deveze-a. ki je predvčerajšnjim resigniral.
ker ni hotel parlament odobriti j-
•Ttmoži
belgijskih okupacijskih čet v Po-rurju.
njegove politike, lei je težila zn tem, da bi "se poitmožilo število
750 BANDITOV POBITIH NA POVELJE GOVERNERJA.
Peking, Kitajska, 7. avgusta. — Iz Cicihara. Mandžurija, poročajo, da so vojaki na governerjevo povelje pobiti* 650 handitov, ki so bili zaprti t vojaških barakah.
(To je gorostasna laž, izvirajoč? iz sebne ali pa splošne mržnje dc sovjetfov. O. uredništva.)
—	Devetdeset odstotkov ruske ga prebivalstva ne bo nikoli poza bilo dela m dobrot ameriške organizacije. je nadalje izjavil Pace
—	Sean je rusko časopisje služ samo sovjetski propagandi, — je dejal.*— Nevedno rusko ljudstvo ki čita samo te časopise, misli, da bo že prihodnji teden izbruhnila v -New Yorku komunistična revolucija, Italija, Francija in Nemčija da so pa že davno komunistične dežele. Ljudstvu seveda ni za meriti, ker tako etivo mu nud Časopisje.
—	V neki mali vasi je bil zavod za oskrbo otrok. Živilske zalogfe je dobavljal ta zavod od Amerl ke" pomožne administracije. Na čelu tega zavoda je bil neki ko munist.
Ta je pozval vsak dan otroke v zavod in v jedilnico. Med temi otroci in mizo, na kateri so se nahajala živila, je bila obešena za
vesa.
—	No, prosite Boga, da bi vam dal živil, — je ukazal otrokom. — Prosimo te, ljubi Bog, daj nam kruha! — Le še, še prositel — je ponovil. Otroci so še prosili, toda živil ni bilo od nikoder.
—	No. vidite! — je dejal načelnik. — nobenega Boga ni, ki bi vam dal hrano, za katero ga prosite. Toda sedaj pa prosite Lenina in Trockega! '
Na prvo prošnjo na Lenina in Trwkega, odgrne načelnik zaveso ter pravi: — Ali vidite! Lenin in Trockij -sta vas pa takoj usli-šala!
Tako pravi Mr. Pace, sedaj pa ujmo še senatorja Brooekharta, kako sodi o Rusiji on, ki se je nedavno vrnil iz Rusije, kjer je študiral razmere in ki je dal časopisju sledečo izjavo:
— V Rusijo sem prispel preko Poljske. Ob me»ji je bilo vse mirno. Na eni strani meje je bilo poljsko vojaštvo, na drugi strani rusko, toda vojaki so se mirno med-seboj razgovarjali. '
Preko devetdeset odstotkov Ru sije obstoji iz poljedelskega o-icemlja. Vozeč se po tem ozemlju, sem opazil velika kontrast, ki je vladal med temi ponižnimi kmečkimi bajtami ter sijajnimi palačami ruskih grofov in knezov, zgra-ienimi s krvnim i sragami tega Lz-mozganega ljudstva. V dnu svoje 7a srca sem bil i»repriean. da je bila revolucija tega ubogega ljudstva stokrat bolj upravičena kot pa. revolucija Georse Washing-->na. Patrick Henrvja in Thomas •Jeffersona.
Ruski delavci in kmetje so izvedli najuspešnejšo revolucijo sveta. Da. ta revolucija je bila ne usmiljena, neusmiljena, kakor je bila tudi francoska. Mnogo de-ianj in faz te revolucije bo pro kletih na veke, toda prispodablja na nasilnemu carlstičnemu reži mu, je ta revolucija nedolžna in tnežno bela.
V vsej Evropi nisem videl nik jer drugod ljudstva, ki bi bilo tako entuzijastično za svojo vlado, kot so Rusi za svojo delavsko -kmečko vlado. Ime Ljenina je Rusom to, kar je Amenikancem ime Washingtona. Celo njegovi sovražniki priznavajo njegove velike državniške zmožnosti in njegovo resnicoljubnost. 'Dejanja neusmiljen ja. ki so jih beležile razne vesti ob njegovem nastopu, so bila potrebna za uspeh njegove stvari. Tudi tekom drugih revo due i j v Evropi in Ameriki ni bilo nič drugače.
Ruski kmetje bodo pridelali letof^ mnogo več kot potrebujejo zase. Dobro je vedeti tudi dejstvo, da so bili baš ruski kmetje v ozadju oni, ki so zlomili moč protibolj-še viški h Vranglovih, Judeničevih Denikinovih in Kolčakovih armad. Zato tvorijo ti kmetje glavni obrambni zid boljše viški h trdnjav.	-
TURŠKO-AMERIŠKA 'POGODBA PODPISANA
V pondeljek je bila v Lausannu podpisana ameriško - turška pogodba--Med Ameriko in Turčijo je vzpostavljeno trajno prijateljstvo.
Lausanne, Švica, 7. avgusta. — Včeraj popoldne sta bili med turško in ameriško delegacijo podpisani dve pogodbi, in sicer trgovinska pogodba ter pogodba prijateljstva med obema državama. Obe pogodbi sta bili podpisani v dvorani nekega lausannskega hotela. Podpis se je završil brez vsakih ceremonij.
Za Turčijo sta podpisala pogodbi Ismed paša, turški zunanji minister, in Hasan bej; za Ameriko pa sta podpisala Joseph C. Grew, ameriški posfanik v Švici ter še nek drugi ameriški diplo-kmat.
Ti dve podpisani in sklenjeni pogodbi sta končni uspeh težavnih in dolgotrajnih pogajanj. — Amerika je dobila na temelju teh pogodb, ki sta sedaj nadomestili staro pogodbo iz leta 1830., mnogo ugodnosti.
Joseph Grew, ameriški poslanik v Švici, je naletel pri pogajanjih z Ismet pašo na iste težkoče, kot so naleteli pri enakih pogajanjih zavezniki. Pogajanja so se mnogo bolj zavlekla kot je bilo pričakovati v glavnem zato, ker niso mogli priti Turki v važnih vprašanjih do nikakih zaključnih sklepov.
Državljani Združenih' držav smejo sedaj svobodno potovati po Turčiji ali pa tam stanovati,, če se uklonijo in izpolnjujejo zakone turške države. Amerikanci fmejo izvajati tudi svoje profesi-je in obrti v Turčiji, vkolikor je pač izvajanje tega inozemcem ▼ Turčiji dovoljeno.
KRONPRINC 8E NE BAVI Z NOBENIM DRŽAVNIM PREOBRATOM.
London, Anglija, 5. avgusta. — Tukajšnji Daily Express je dobit iz Doorna brzojavko, v kateri je odločno zanikano, da se bavita bivši nemški 'kronprinc in bivši kajzer z državnim preobratom. Bi™ kronprinc je baje izjavil:
— Niti na misel mi ne pride, da-bi se še kdaj bar K-s .politiko.
ifmm •
■ -yvfi,.^ -y- . .„ . -
GLAS NAHODA* 8. AVG. 1923


>>; Š^t.1
Peter Zgaga
ZAPLETEN SVET
$10,890, poskočil dne 1. novembra na $13,486 in padel zopet* na $10,750 dne 30. decembra.
Vlada je poskusila ozdraviti valuto s tem, da je prepovedala u-voz razkošnin, poA išala izvoznine in uvedla tesno kontrolo trgovanja
Francija sedaj lahko sama poračuna s svojimi sovražniki. Veliko vprašanje je seveda, če ima koga. ki,bi poračunal z njenimi
prijatelji. 4	j
* * *
Veliko .se govori o uspehih pro-hibieije v Ameriki.
Po mojem mnenju je pa največji ^peh ameriške prohibicije kar človek lahko dobro sam doma napravi.
* ♦ •
Najnovejša šala, ki jo je povedal Ford te dni se glasi: Jaz nočem "biti predsednik. * * • *
Vsaka stvar ima svojo dobro stran; tudi dež. Dež je silno neprijeten.
Toda pomislite, kako sitno bi
bilo, če bi odspodaj gori deževalo. * * *
Neki državnik je rekel pred kratkim : Liga narodov je tako mr tva kot je mrtvo suženjstvo \ Ameriki.
Če je to res mora biti frajla Li ga precej živahna.
kovine in kovinski produkti. Večji uvoz strojev, elektrotehničnih Zdravniki se zavzemajo za dalj mašin in vozil označuj3 večjo ne- ge človeško življenje. Neki Anglež nost v industrij..	pravi, da ne bo več dolgo, ko bo
...	. .	živel vsak človefe po stopetdeset
Ameriška trgovina je majhna, ali let
Amerrkanec dr, Barrett je malo bolj skromen. Pravi ja vseeno, da bo naravnost zločin, če kdo nt bo živel petinsedemdeset let. Da. velik zločin, s smrtjo kaznovan.
Farm Products Oo.Inc.
Walker 7300
Ameriško konzularno poročilo o Jugoslaviji.
i
narašča.
Zadnji teden je imel angleški zunanji minister lord Curzon v zlK>iniei lordov jako pomenljiv govor, v katerem ^e je ha vil s splošno političnim položajem. *
Izvanredno značilna je naslednja njegova izjava1 — 44Nepošteno bi bilo vprašati nas, kaj bomo počeli pri- . .... . . _ . _
, , .. ,	j", . .	i^ii	- i, i -	Ameriški konzul v Belgrrariu,
hodi g i teden. < e bi me kdo kaj takega vprašal, bi mu K g ]>atton. priobčuje v "Com-
ne inogci drugače odgovoriti, kot 4Ne vem V'	meree Reports" zanimiv pregled
Ni dolgo tega, ko je rekel angleški ministrski pred- o gospodarskem položaju v Ju-sednik Baldwin, da bo prevzel vodstvo v rešitvi evrop-j?oslavui, tekom minolega leta. — skill problemov.	j Konzul poroča o prizadevanju ju-
1» i-l	t. .	, »i •	.... goslovanske vlade za stabilizacijo
/ar dni zatem se pa pojavi angleški zunanji mini-|dhiarske valute Dinar je tekom ster in brez prikrivanja pove, da ne ve, kaj bi storil.	;ieta 392*2 napravil precej divje
Francija pa prav dobro ve, kaj hoče. Francosko po- skoke, ako se pomisli, da je miljon litiko pozna ves svet, in zaveznikom ne kaže drugega kot i mlinarjev veljal dne 3. januarja da se ravnajo po nji ter da obračajo svoj plašč po vetru, j*15-090, dne sePtembra le — ki piha iz Pariza.
V Ameriko se je vrnil te dni John Foster Dulles, ameriški finančni svetnik na pariški mirovni konferenci, ter poznejši neoficijclui član zavezniške repaiaeijske komisije.
Na licu mesta je preštudiral evropske probleme ter po svojem povratku objavil svoja opazovanja.
Odločno je povdarfl,« da .odnosaji med Nemčijo in Francijo niso poglavitna stvar, pač pa odnošaji med Francijo in Anglijo.
Razkrinkal je namen Francije, ki je naslednji: — Nemčijo je treba gospodarsko in politično uničiti. Francoska uničevalna politika se popolnoma nič ne briga, kaj
pravi danes Anglija in kaj bo morda jutri storila.	jbra, vsa dovoljenja za nakup in-j j*- tamošnja zaloga večja, kot jih
Nemčija ni zaenkrat ničesar drugega kot plen v ve- °7emski,t valut. Dovoljenja za j i*4 n eba. liki šai^)vski igri med Francijo in Anglijo	nakup inozemskih valut in deviz| Jako re^na ovira za ameriško
Lord Curzon pravi, da ne ve, kaj bi storil. Pravlso hila nato ZMrtno omejena' To [trgovino je okolžčina, da treba ta-
dobro p« ve, kaj mora Anglija storiti.
Toda Anglija je tako močno zapletena v francosko po* litiko, da nima niti ene roke proste za lastno delovanje.
Pa ne samo Anglija; ves zavezniški svet je zapleten v današnjo francosko politiko. Pa naj se Amerika še tako izgovarja, da nima nobenega opravka z Evropo, ona ji? že do vratu v francoskih zankah. Ce ne drugače, že zastran svojih finančnih interesov.
Washingtonski Ekonomski Inštitut je natančno preštudiral reparaeijski problem ter dospel do zaključka, da Nemčija v svojem današnjem položaju ne more plačati.
Francija prav dobro ve,' kaj hoče. S svojo voljo hoče prodreti ter se absolutno nič ne briga za dobrobit ostalega sveta.
Ve, da je ves svet zapleten v njeno politiko.
Reparacijsko vprašanje ima le toliko pomena za to politiko, v kolikor gre za uničenje nemškega naroda. ^
Shujnslmmu^ka
„ Ustanovljena 1. 1898
ICatm. Sebtmta [
Inkorponrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MJNN.
_!
Glavni odborniki: Presednik: RUDOI.F PERDAN*. 933 E. 1S5 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS Ri\LANT, Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely. llinti.
Začasni blajnijnik LOl'lS CHAMPA. Box ?«1. Ely, Minn.
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MO VERM. «12 — 12th Ay*. But. Duluth, Minn.
Vrbovnl zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 303 American State Bank Bids. (04 Grant St. at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASXIK. Room 2C6 BakeweU Bid?.. cor. Diamond and Grant
Streets, Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 TV. 18 Street. Chicago. 111. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street, Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD SLABODNTK, Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O.
Združevalni odbor:
VALENTIN PIRC. "80 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC, C39 — 3rd Street. La Salle. 1IL JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEi^ARC, B38 Market Street. Waukegan. I1L
Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pofiiljatv« naj se pošiljajo na plavneea »ajnika. Vse pritožbe naj se poftilja na predsednika porotnega odbora. Pr«<Snjo za sprejem novih Članov in bolniška spričevala nai se poSilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vs»>m Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasf tajniku bližnjega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa obrnit« na g} tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Oil skupnega uvoza v Jugoslavijo je tekom prvih treli mesecev \ 1922 Avstrija dobavila 36 odst., Cehcslovakija 22 odsto. in Italija 14 odst o. Združene Države so bile desete nn vrsti: prispele so le 2 od s1 o od vsega uvoza. Najvarnejše dežele, kamor Jugoslavija izvaia. so bile po vrsti Italija, Avstrija. Nemčija in Švica. Združi ne Države so bile 1. 1922 petnaj-z valutami in trgovskimi papirji. jste vrsti, 1. 1921 pa šestnajste. To prizadevanje, da se vrednost Ameriška trgovina je v marsi-dinarja stabilizira in izboljša naivna znatno napredovala nasproti umetni način, je bilo popolnoma prejšnjim letom in pridobila od-brezuspešno in je imelo za posle ''-"no podlago. , To je posebno rlieo zastoj trgovine.	j r<*-S kar se tiče mineralnih olj.
V sled slabosti dinarja dne. l.j »bročev za avtomobile in avto-septembra je minister financijeimobilov. Ameriški pisalni stroji ravel javil, začenši od 16. septem-j prevladi, jejo na trgu, ali za sedaj
Prebrisana punca špijonka. | gr«$bu, «*> predstavila kot L id a Danica Androlič, ki je služila: I timer ter izjavila, tla mia spoio-kot kurrrka v špijouski ateri, je; čili važne zadeve. Njen obisk pa komaj 21 let stara in je rodom iz je imel v resniei le špijoitske na-•seia Kuziuinae. Ona tip prave j mene. Dne 9. julija je bila Andro-pustolovke in je hči .učitelja. Do-vrš.la je .stili razi-ede sreplnje šo-
V kratkem se bo vršila konvencije Katoliške Jednote v Cleve-lamlu. Večinoma vsa društva so se priglasila da bodo poslala de- nastavljena gate.
Tako tudi društvo sv. Jožefa \ Brooklvriu. Pa menda vsaj ne bo Jožefov delegat kandidiral za blagajnika .' Prakse ima baje dosti.
le. V upravi Radičevega lista Slo-hodnega D(>nui je hila svoječasno
nameščena kot tipkarica ter je pisala napove naročnikov. V Beogradu je bila tudi kot tipkariea v inthiiiitratvu pravde iti v ministrstvu za soeijalno politiko. Shižila je tudi v Skoplju pri policijskem ravnateljstvu in v Novem Sadu pri finančni direkciji. v Dehru (Albanija) pa je fun-
gi ral a k<»t uatakariaa in sol) arid a. Sodeč po raznih vzgledih bi re- ■ je^ljubica častnika Kušnjaka. kel, da ga ni boljšega sredstva za r<>dom iz Suša k a, a občevala jc
rodovitnost, kot je če ženska Članica kake gotove Marijine družbe. # » *
V Downtownu je vse ponavadi. Veliko takili Slovencev, ki so
tudi z raznimi slovenskimi častniki.
V BeMgnulu je bila svoj čas aretirana radi prostitucije. Tu pa ni povedala svojega pravega- imena in tudi n«'. kam je pristojna, R -k-
Novice iz Slovenije.
Pogreb Frana Arka.
nedeljo 22. julija popoldne se je vršil z Vrhnike ob ogromni udtiležhi prebivalstva pogreb pr-voboritelja narodnega m napred-nega pokreta na Notranjskemi, hiviega jx>stojrmke{ra dei«lnega poslanca FYana Arka. Vrhniški •igiijegasei z zastavo ari tvoril špalir. Voz s pr*kojuikovimi oKtan-ki je prispel v bogateč ob 5. popoldne. Tu je šel jsiprevod najprej mimo Arkove rojstne hiše in nato na pokopališče. Ogromne množice ljudstva so pričale, kako velik u-gled je uživaJ pokojni med narodom Na njegovi zadnji poti so ga opremili Uidi poslane« IjavrerK-ie, postojnski župan Dovgan. mnogo Poertojnčanov in Ljubljančanov.
Vlomilci na, delu.
V .Tagočah so doslej neznani tatovi vlomili v •stanovanje Marije Senčnik in ukradli raznega blaga j v vrednosti 20jfXX» kron.
Posestniku Matiji Vreaakku v i Iraškem je bilo ukradeno obleke j v vrednosti 14*000 krom.
Stavka rudarjev
je te dni izbruhnila v revirjih Tr-ImvdjiMe promogokopne družbe.
Tel ioni zadnjih par dni .se položaj ni popolnoma nič iaaprememil. R»»d m' ni kršil. Stavka traja dalje in 22. in 21.. julija so kmečki delavci večinoma odšli v svoje domače občine na delo.
Strašen vihar na Dolenjskem.
Nad luiraopeško obeino je div-iala dne 19. julija strašna nevih-ia. Med silnim viharjem je padaia tijidi nenavadno debela toča. Vihar je podrl tri kozolce. Velika množina ptičev in trije zajci so postali žrtev viharja. Niti stari ljudje ne pomnijo take nevihte.
Strela je udarila
pri zadnjem neurju v gospodarsko poslopje ix*»e3t2iika Franca Stvarnika v Pustem po&ju pri Ko-karju ter je ubila v hlevu stoje-če=ga konja in upepeiila, poslopje, ki je pogorelo s pridelki vred do tal. Skoda je ogromna, ker je le deloma krita z zarvanovalnino. Nesrečnežu je komaj ipred enim letom strela ubila njegovega sina.
Pobegnil Je
od donauVinko Pogačnik,-«J1 čevljarskega mojstra v Kranju.
cembra. je takoj dovolil prodajo i na blaga, ki pra je Jugoslavija pri-valute in deviz na borzi in po po- jela od Nemčije na račun repara-oblaščenih bankah ob eeni. ki naj eij je
odgovarja ponudbam. Ta akei-ia imela zn posledico znižanje tečaja dinarja.
St cvilo navčanic v cirkulaciji je naraslo tekom leta od okroglo 4B00 miljonov dinarjev začetkom leta na čez 5400 mil*,onov v de-cembru.
Večji uvoz in manjši izvoz.
Ceni se, da je prebitek uvoza čez izvoz
znatno skrčila trg za ameriške lokomotive, tramvajske vozove, tovorne avtomobile itd. Razmeroma malo ameriških tvrdk je ustanovilo zastopstvo v Jugoslaviji; ali ona. ki imajo svoje zastopnike. napravljajo stalne posle, ki počasi ali gotovo naraščajo.
i
Večja proizvodnja rudnin in poljedelskih pridelkov.
Tekom 1. 1922 je Jugoslavija
znašal 1. 1922 približno Skopala največ premoga od ča-
i.^to kot L 1921, namreč okoli 1700 milijonov dinarjev, kar ob povprečnem tečaju dinarja tekom 1. 1922 odgovarja $22,610,000. Za toliko je torej Jugoslavija vee u\ ožila kot izvozila. Padajoča vrednost dinarja in naraščajoča cena živežnih produktov sta prisilili vlado v avgustu in septembru, da je povečala izvoznine za te produkte tako visoko, da je njihov izvoz postal malone nemogoče.
To je imelo odločen vpliv na izvozno trgovino, ki je do takrat izkazovala višek eez prejšnje le-
sa svoje ustanovitve. Produkcija je narasla od 2.f>00,000 metrienih ton 1. 1919 na skoraj 4,000,000 leta 1922. Tudi bakrena ruda izkazuje večjo proizvodnjo, 85,000 metrienih ton 1. 1922 nasproti 64,000 1. 1921.
Letina 1. 1922 je bila večja kot 1. 1921 glede sledečih pridelkov: koruze, sena, makovega semena, sladkorne pese, krompirja, bombaža, konoplje, sliv in jabolk.
Izvoz v Združene Države.
Ameriškemu konzulatu je bil tekom leta 1922 prijavljen izvoz
to. Izvoz je tekom treh zadnjih blaga v Združene Države v skupni
mesecev toliko padel, da je bil znatno manjši kot v enaki dobi prejšnjega leta.
Drugra polovica vsakega leta je
vrednosti $307,700 nasproti le $123,300 leta 1921. Jugoslavija je izvozila v Združene Države v glavnem celulozo, krizantemovo

normalno največja doba za iz-(cvetje (za mrčesni prah), kože, voz, ker je to čas takoj za žet- j krzna, slive in češpljevec, bruse vi jo. Tekom 1. 1922 je Jugoslavi- za britev in jerbase.
ja izvozila blaga v vrednosti sko- j —----
raj 3072 milijonov dinarjev na-j sproti okolo 2461 miljonov leta s 1921; odgovarja joča vrednost v j dolarjih pa bi bila skoraj 41 mil-| jonov 1. 1922 nasproti eez 53 mil-; jonov L 1921.
Glavno blago, ki se je izvažalo.! je bilo živina,, gradbeni les, kovinski produkti, jajca in slive.
Podatki o uvozu so bili objavljeni le za prve tri mesece 1. 1922. J<il je za 219 miljonov dinf.rj«v večji kot v er.-iki dob; prejšnjega let«. NajfeČ se j«; tekom te dobe uvažalo živinskih iu rastlinskih produktov za tekstilno industrijo
(predilnice). Petem prihajajo «
Opozorite trgovce in o brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste k njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Jfaroda". S tem boste ustregli vsem
" Uprava "GUas Naroda"
bicijo. Turški državniki pa odločno povdarjajo da je turška pro-
hibicija veliko bolj suha kot pa
prohibieija v Združenih državah. - * *
Prej so hodili iz zapadnlh držav ljudje v Xetv York, da so si ogledali kip Svobode. Sedaj pa hodijo rajši v Kanado
uživat svobodo.
* * *
Sedaj, ko je nastopil Coolidge predsedniški urad se bo marsikateri Amerikanec spomnil, kako se je pisal podpredsednik jZdruženih držav.
# * •
Na nekem londonskem dirkališču so postavili . pravo ameriško baro, pri kateri prodajajo pristno ameriško žganje.
Če ho£e Amerikanec stati za pravo ameriško baro ter piti pravo ameriško žganje se mora peljati v Anglijo.
# • f
Nekateri ljudje zahtevajo, da bi bila vedno pravica na njihovi strani, pa se kljub temu nikdar ne postavijo na pravično stališče. # t *
Če nikdar ni zadovoljen plešec, je zadovoljen tedaj, ko čita v listih, da bodo zahtevali brivci po
en dolar za striženje las. • • •
' Neki pla/vač v New Jersey je stavil pet dolarjev, da bo ostal pet minut pod vodo.
Stavo je sicer dobil, toda njega še niso dobili iz vode. • »
*
Ameriški narod ima veliko zaupanje v vlado.
* Skrajni čas je pa že, da dobi tudi ameriška vlada nekaj zaupanja v. ameriški narod.
| Avstrijske dragulje prodajajo. . Ž njim hočejo rešiti svoja tele-1 sa, kajti	že
pgnhžK
mmmmmmmm
je sicer res nekaj časa i 1 talij a kn so ji p -šla denarna sredstva, so jo izgnali v Jugoslavijo. Bivala je nato nekaj časa v Ljubljani in taznih drugih mestih.
Dne 1. julija je dospela v Zagreb ?ii se nastanili v neki čistilni v V laški ulici. Dne 6. julija je od tu izginila, ne da lii poravnala svoje račune. GostilniČarka jo je prijavila policiji radi dolžne svote 150 dinarjev !n izjavila, da je Aii-drolieeva pue-tila pri njej tudi razna pisma. Policija je takoj slutila, da ima qpravili s sumljivo osebo in je naročila detektivom, rla naj jo poiščejo in aretirajo. r>ue.,i.^uUjft je, AttiBOličev^ri.--Ip k šefu anni jske komande v Za-
liceva v Zagrebu aretirana. O tem je hila tak' j obveščena amiij^ku komanda, ki j«* odredila, da naj se pri Androličevi izvede hišna preiskava.
Preiskava je imela popolen u-speh. Najdeni so bili pri njej važni spi Vi, ki > dokazali, da je d*--tcle prava špijonka. Višji policij-sUi uradnik A. Vragovič je s t<"2-ko muko pripravil Androlieevo do tega, ili'. je svoje dejanje priznala. Amlroličeva je ktt kurirka prenašala v Italijo razna poročila, ki jih je dobivala baje <»d slovenskih ofieiyjev, ki so bili v k« nti-dvnt^ki -lu/.bi Italije,
Ta poroči la so nanašala crv>-bito na vojaške dogodke, ki so se od igra rali na albanski, bolgarski in madžarski meji. V«>jaški stn<-kornjalii pr;.u«'avaj«» >»edaj p«»ro-»"■ila, da doženejo, koliko je nu jjjili resnice. Na prvi pugled pa je jasno,, da s< je .Vndrol ičeva dobro spoznala v vojaških stvareh in da je ;m»-la tudi dober spomin Nekatera poročila poudarjajo, da je Andi'olireva prenašiila iz Beograda važne vojaški doklunente. ki so biLi ukradeni v generai^tabu v Beogradu. Vendar pa jk» dosedanjih rezultatih preiskave Androli-eQja ni v zve/i s to afero, kri je še nepojasnjena.
Učiteljišče v Sarajevu,
Ministrstvo prosvete je premestilo moško učiteljišče, ki je bilo s^.voj čas preloženo iz Sarajeva v Drveitto. zoppt nazaj v Sarajevo.
ADVERTISE IN -Qt AS NARODA-.
1
bili.	,	-r m 1
i	/ -r • 1 ,
Tacna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Bazun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačil^ potom "brzojavnega pisma" in sicer v teka enega tedna, za kar računamo samo $100.
VLOGHS OBRESTUJEMO PO
4 % na leto.
Ifeeskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sskser State Bank
ti Cnilanit St., Nt« York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranska Banke.
- - -t .. -
OTf;-;
.	••• ar* "



A« ' i7 W* gte O Jugoslaviji. i?k
Ugledna swgleika revija je objavila o Jugoslaviji zelo značilen članek. — Evropske države so tako ločene druga od drage kot so ločeni otoki ▼ Tihem oceanu. — Nekateri angleški dnevniki sploh ne razločujejo Čehoal oraske od Jugoslavije. — Zadnje volitve so bile politična matura za politike.
V Londonu izhaja tednik "The Observer". Ta list spada med najbolj razširjene in najuglednejše revije. Urejuje ga eden izmed najodličnejaih angleških časnikarjev Garwin.
l>ne 3. junija t. 1. je izšel \ tem listu članek o Jugoslaviji, ki je vreden {xmaUeva- članek slove: "V povojni Evropi je jako neugoden pojav okolnost, da je v eni državi jako težavno dobiti zaneadjive informacije o drugi državi — če je spi« h mogoče dobiti v»aj informacije. Nove države t»o tako ločene driyga od druge kot otoki v Tihem oceanu. V Budimpešti ne vedo, kaj »»c godi na Dunaju, v Tnrtu zopet se širijo naj-fantastične vesti o tem, kar se dogaja nekaj m it j daleč ob jugo-blovanski meji. Popotnik mora fakoro priti do prepričanja, da se tu smaitral v»aka država za edini ii živi ostanek civilizacije v *vetu divje anarhije. Kar pa ne tiče informacij, dobljenih v Angliji, je ztrlo probJe matično, če manjši dnevniki h ploh ne razločujejo Oe-hottlovačke od Jugoslavije. Nam nikakor ne gre v glavo, da so nove države važne k<mštitiici<>nalne jet lin ice, ki lahko prav resno vplivajo na zgodovino naš«>ga otoka.
s katero.se ustvarja pravzaprav Srbska država in je parkrat zaprla vo<tytelja hrvatskega naroda Radiča. Ta politika je bilo delo radikalno-demokratske koalicije m starega, nepreračunljivega Pa-aiča, običajnega srbskega ministrskega predsednika, ki bo kmaiti 80 let >tar. ter Pribičeviča, moža znanosti (?) toda temperamentnega duha. ki je prepričan, da je centralizem najboljša oblika vlade za novo državo in se je zato odločil oživotvoniti ga na vsak način. samo ne s taktom. Če bi bili Srbi Rimljani, bi taka akeija, čeprav moralno nekoliko in»blema-tične, vrednosti, morebiti uspela. Toda Srbi pri vseh svojih dobrih lastnostih niso rojeni upravniki in Hrvati no kmalu spoznali, da t.T sistem ni samo krivičen, ampak tudi slab.	j « 9}?
Politika Radičeva in njegovih pristašev je v takih okolnostih zelo zanimiva. On ni šel s puško v bosanske šume in tudi ne v Bel-grad intrigirat. Čeprav ne pri rnava zakonitosti belgradskemu parlamentu, se je vendarle udeležil volitev in s svojimi 50 poslanci zop«*t ni hotel iti v parlament. On odklanja vsako odgovornost za upravo in -čas, da pade ali da
<a.Al> MAttnOA, g. AVCU19Ž3
8 KOHTMUOrC* V LAU8AMHK..
Slika nam kaže zavezniške diplo mate. ki zapuščajo posvetovalnico v Lausanne, kjer so izvojevali Turki svojo največjo diploma tično zmago v zgodovini.
Nemčija na bobnu.
Nemška marka je manj vredna kot pa avstrijska krona. — Nemčija je raj za one, ki imajo kaj denarja. — Inozemci po nemških mestih.
Zdravilo proti raku..
Zcpet sta se pojavila dva zdravnika, ki izjavljata, da sta iznašla zdravilo proti raku. — Prvi poskusi so se jima baje dobro cbnesli.
Mmm.
Avstrijski straimojster je hotel aretirati vojaškega begunca, p« je naletel na kapetana srbske armade. — Aretiran je bil pa vseeno.
če ne bomo razbonto postopali, vzdrži sistem sa/n vsled svoje ker nis<, samo tvorevina neke ko- sposobnosti oziroma nesposobno mične mirovne konference.	fsti. Ta uporaha kvekerskih prin
Na kratko rečeno je polt-žaj v Jugoslaviji sledeči: Ko se je ta država leta 1918 ustanovila se je zdelo, da bo ta država najwtalnej-»a in najbolj nadebudna se staviti* povojne Evtojm*. Tvori jo nekaj narodov sličnega plain en in jexika — Srbi in CVnogcrci. ki so bili neodvisni, in Hrvatje ter Slovenci, ki so tvorili jugovzhodni del monarhije. Njihovo ozemlje je pri*»t rano, ^ega skor»> od Soluna do Trsta ter je zelo bogato. Nacionalistično gibanje, ki je to državo rodilo, je bilo spočetka bolj pokret inteligence, kakor ljud stvar, kakor je to že običajno pri nacijone}istLčnih i«>kretih. Danes.
eipov na balkansko politiko je politike stare šole najprej začu dila in zmešala. 1'praAa je postajala od dne do dne slabša — pa ne samo vsled pogreška uradni-štva.	— v * *
Organizacija 1IRSS pa vedno raste. Xadnjo jesen je koaleija razpadla; glavne volitve so bile v mareu. Glasovalo se je po narod nosti-h. Ab>*j>lirtne večine ni dobila nobena slranka. Pašič je vodil volitve v Srbiji s srbskega naeijo nalnega stališča. Radič je zvišal število svojih poslaneev od 50 na 70. Na njegovi strani so simpati-j je vseh Hrvatov. Nato je osnoval ,z muslimani iz Bot-ne pod Spahnm in s Slovensko ljudsko stranko
Odkar je nemška marka postala y zdravniških krogih vzbujajo manj vredna od avstrijske krone, ve];-ico pozornost poročila dr. je Nemčijo zadela ista usoda kot, Kotzenberga in dr. Deutachman-Avst rijo L 1919. in 1920. V Nem-j dvoh hamburških zdravnikov, čijo s navalili tujci odv^epovsod, „ .rumu proti ra.ku. ki sta ga ta da -e tam pozabavajo in odpoči- dva zd ravnik a skupno odkrila. O jejo. Prišli severjaiii hi južnjaki, j novem zdravilu pnrt.i raku je po-Svedi in Norvežani, Danci iai Ho-' VCt]al Kotzenbeng v hanibu*-lamlei. Čehi, haljami, Španci in —	zdravniškem društvu slede-
eelo Avstrijci. Razprodaja Nem-j^. \ovi serum je plod. ideje dr. čije, proti kateri so domačini kri- Deutsebmanna, katera sloni na čali lani ob tem času. se je začela dejstvu, da hit.ro rastoče stan ice •^ele letos na poletje.	j v živalski krvi ustvarjajo o-
V Nemčijo potuje danes vsak-, bra.nbne snovi, ki vplivajo 11a do, ki ima količkaj prihranjenega; rast hudih uljes. Na podlagi te denarja in želi za nekaj časa z do- j,ie.je sva konstruirala serum, ki ma. Neurejene denanue razmere v j ^ v Posedaj opazovanih 100 .rajhu dopuščajo tujcem iz dežel; t-.aj,h ^r-mkoval. namreč zaxir/.eval z dobro valuto, da si za majhne: rast tven-ov. V zadnjem času pa novce »preganjajo skrbi med Nem-: ?va dosegla s posebno metodo do-ei. Najdejo se celo taki, ki potu-! ziranja celo ozdravljenje v kli-jejo v Nemčijo za 3 ali 4 dni, da niene>m smislu. Serum sva naj-se tam oblečejo, obujejo in potem, preje le vbrizgavala; to terapijo
pa sva mogla izvajati le nfkaj te-iiemškega (j„f>v, ker so rsled vpliva Iwljako-
vmejo domov. T«-da ti so navadno uajmanjši škodljivci
po štirih in pol letih, obstoji ne
varnost, da to gibanje vplahne in ^ Korošcem federalistična blok težko je reč., kako bi to vplivalo ^ VM pmjm^fiTr tako da je vsa-na krhko zgriulbo evropskega mi- ki vladi nemo^.e viadati bro>
ru. Kako bi se začelo, ni težko
vedno ne-
njega. Zato je PašLe jako rad sklenil -.poraziim med radikali in
stopi nevarnost, da bo Pašič delal 7 vse silo na to, kako da se izvršitvi sporazuma izogne. Taka politika pa bi bila pogumna, ker je za vsakega inozemskega opazovalca jasno: Če je sploh mogoče Jugoslavijo rešiti, se jo da rešiti le s takojšno in zelo široko uvedbo federalističnega principa in bre* nasilja. Zadnje mesece so se stvari zelo naglo razvijale in kdor je bil tam zadnje dve jeseni in letow spomladi, mi bo to potrdil. Se se je mogoče izognili popolnemu razpadu, toda ta bi utegnil kmalu priti.
pogoditi, konec pa je
federalističnim blokom ki je bil Pri zadnjih volu vali * politik^ podpis,* v Zagrebu. Seda) pa |e polagal, svoj izpit. Mnoge manjše vpra^anje, kotfko je ta sporazum stranke ^ iu~o vrnile v parlament, ^len, ker je za 80 let starega niti z enim mandatom. Iz volivnih j ministrskega predsednika težko reeultatov se da napraviti samo en j izpreminjati politiko in zato ob-pameten sklep, da se je vsak narod ' z ogromno večino priključil oni htranki, ki predstavlja brez oziri na nj««n naziv njegov naeijonalni interes. Zdavnaj izgubljeni bratje so se zopet spoprijeli za vrat, kakor hitro so se sešli. To pa ni posledica trdoglave upornosti Hrvatov, kakor to trdijo Srbi. Mogoče, da je res težko vladati s Hrvat L Toda Srbi ko krivi sami, če ko to sploh pobkužali. Ko «0 se tajni hrvatski odposlanci sestuli leta 1915 (t) v Ženevi in podpisali protokol o novi državi, je boJa predvidena federativna ustava po vzoru Švicarskih kantonov. Dalje je tu akt o u jed in jen ju. podpisan od Srbov in od Narodnega veča Hrvatov In Slovenepv v Zagrebu leta 1918, ko •p se ti uprli Avstriji (važno dejstvo m propad avstrijske fronte, ki ga samo Italijani ne dopuščajo pravilno oceniti). V tem aktu o ujedkijepjtj kc enostavno ponavljajo pogoj* prve pogodbe : po-•amezni narodi naj bi dobili »-oje lokalne parlamente, in lokalno avtonomijo v vsakem ozirn; tudi t federativnem parlamentu naj bi se glasovalo in odločalo po narodih in ne po številu glasov.
Taka ustava se je ovala na kulturne in na politične razlike, ki naravno, obstoje med narodom, čegar zgodovina je prepletena & turško zgodovino in med. narodi, ki, so bili civilizirani čeprav proti svoji volji, v avstrijskih šolah; razlike so tn in izgladiti jih nore le čas m obzirnost. To pa se sploh nikdar ni poskušalo. Qri-
Koncescije
tujcem Rusiji.
sovjetski
rgovstva. Mnogo opacaiejši so tr-; v;no nastopila težka zastnrplje-govskemu stanu v Nemčiji oni, ki nja so onemogočila nadaljnje prihajajo iz bolj oddaljenih de- zdravljenje na ta način. Letošnjo žel — i/. Anglije in Amerike. Ti i pomlad pa sva pričela dajati pa-j ne kupujejo na drobno, temveč j djentom s»»rum. da si ga uživali en g ros iu ostavljajo nakupi j ene kakor druga živila; beljak ae v predmete, katere 1« jim carina za- ; žrlodeu uniči, ostale snovi pa o-ranila newH čez mejo. v Nemčiji, ( hranijo svojo zdravilno moč. Ta da jih izvozijo pozneje, ko se va- riačin zdravljenja ima tzazaiamo-utne in carinske prilike urede. vati mnogo večje uspehe. Že v ne-Ako živiš par tednov v nemških j kaj tednih sva namreč opazila, da mestih, lahko takoj navežeš stike rakova uljesa (čvoj-i) naravnost inozemci. Najdež jih povsod razpadajo, in sva tudi v zek> tež-pred izložbami. Sprva so jih nem- kih slučajih (pri raku na mater-ški trgovci odbijali ter jim niso, niei a.li pri raku na žolčnem me-hoteli ničesar prodati. To je bilo hurju) konstatiral izredne zdra-se približno pred pol letom. Da- j	uspehe.
nes je drugače. One posameznih Xaša dosedanja izkustva nam predmetov so tako poskočile, da kaižejo, da serum, zavžit v malrh j;h more pupiti samo dobro situ-i dozah, preprečuje rast čvorov,
iran tujec. Domačini vsled draginje kupujejo samo najpotrebnejše. Na ta način preostaja elegantna obleka, obuvalo in sploh vsi luksuzni ipredmeti za tujce. Nemški trgovec se mozemeev danes nič več ne brani, vesel je sploh.
večje doze pa vplivajo nanje razkrajajoče. Pri globoko skritem notranjem raiku. čigar razkrajajoče snovi se ne morejo izločiti in odstraniti, in pri katerem se smejo radi strupenega učinka razkra-jajočih novi jemati le male kold-
da mor" kaj pit>dati.	•	seruma, je v svrho pof^>eše-
Tako prehaja Nernteija polago- nja letenja potrebno, da se uljesa ma v tujo last. I^ep del I Vrlina je; ie m0goče odpravijo operativ-n. pr. že v tuji ptwetf.i; nekaj ve- nim potom in se istočasno prične likih hotetov so pcricupili AmeTi-;s aerumovim lečemje>m. kanci, drnge Angleži, Švicarji in j \z azvajanj dr. Kotzenberga je SkandinavcL Celo Japonci posta- razviden velikasnski pomen nove-jajo hteni g.-^podarji v Nemčiji; ^ zdravilnega sredstva, ki omo-
Po službenih p<.datkih iz Moskve je podelila doslej sovjetska vlada v celem 29 koncesij inozemskim tvrdkara. Med temi se nahaja 10 nemških tvrdk, 4 angleške, 4 ameriške, a ostalih 11 tvrdk pripada raznim drugim narodom.	•' ' \
Aretacija atentatorja na Hardeoa
gratis ka vlada je odpravila lokal-
V nekem dunajskem hotelu je bil te dni aretiran neki neznanec, ki ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Policija je po daljši preiskavi dognala, da je to bivši nemški oficir Walter Ankermazin, ki je bil zasledovan radi svoječas-no izvršenega atentata pa Hard-inga. Predan je bil dunajskemu sodiačn. a podajanja za njegovo
njihovi jeni denar) so zelo težki, in si ustvarjajo ugledno pozicijo povsod.
S tem, da tujci kupujejo Neim-čdjo, se pa izpremuijajo tudi dosedanji ugodni življenjski pogoji: draginja ra«te in ne bo dolgo, ko bodo nemške tržne cene vsaj ena-koN-^redne svetovni pariteti, ee je eelo ne bodo prekoračile, kakor nam to kažejo avstrijski 'agiedi'.
goča zdravi jen ie celo pri preje popolnoma brezupnih slučajih raka. I>r. Kotzenberg pa. opozarja, da se ne smemo zanašati samo na zdravilno moč seruma teh sploh odklanjati kiruxako zdravljenje.
Janko VukasoTvič-iSti.bil je bil z otroško ljubeznijo vdan svojim staršem, katere je prav rad obiskal. kadar mu je le čas dopuščal. Tako je prestopil tudi leta 1882. po splošni amnestiji in dovoljenju avstrijske vojne oblasti mejo tedanje Avstro-Ogrske. Nenadoma se je pojavil v svojem domačem kraju. Bliskoma se je razvedelo v.Vrtovinu in okolici, da je Janko Vukasovič-S&ihil doma. Dogovorili smo se, da se snidemo nekega večera v krčmi pri Martinu na Goričiei, mali vasioi blizu Ajdovščine. Na sestanek je prišlo mnogo čestileev poznejšega polkovnika. ki se je veselo odzval našemu povabilu. Še sedaj md je živo pred očmi Stibilova slika v .<a-edi njegovih starišev. Ijjubecsnjivo se je pomenkoval ž njima rn posebno rad je imel svojo mamico. Razgo-varjali smo se večinoma o naših \ južnih bratih Srbih. Janko nam je navdušeno pripovedoval o bojih na Balkanu. Ob njegovem pripovedovanju so F-e nam vsem raz vezali jeziki in razvnele besede Navdušenje je kmalu doseglo kul mmaeijo. Ko smo biLi vsi v ognju se naenkrat odpro vrata in v sobo pridrve — trije orožniki z na saj en i mi bajoneti. Dva sta zastra žila vhode, orožniiški stražmojster Ilackauf, zagrizen Nemec, pa stopi pred mirno sedečega srbskega I-3stnika in ga vpraša; "Ste li vi Janko Stibil, vojafiki begmiec?" Dostojno iu resno mu odgovoi-i Vukasovič: "* I>a. jaiz sem Janko Vnkasovič, kapetan srbske armade, in ne več avstrijski begunec!*' Nič ni orožniku pomagala Jankova izjava in častna beseda, da I je že prejšnjega dne oddal svoje ojaške dokumente pristojni komandi v Gorici. Nemč.urski orožij k je kljub temu. da je Stibil imel pravic.o no<dti or^.>e, Vukaso^viča aretiral ter mu odvzel samokres. J.iuko se je ves ta č&" obnašal ja-k > mirno in dostojanstveno, le napram pivcu teh vrstic je siknil: "O, da bi imel sedaj tukaj stvoj p dk!"' Vsi navzoči «1110 bili vsled dogodka konstemirani, toda pomagati ljubljenemu kapetanu ni-s no mogli.
V strahu, da bi se ljubljenemu « nu ne zgodilo kaj hudega, se je mati Janka krčevito oklenila. Zu-n.ij je bila črna nov. Deževalo je k .ukor bi lilo iz škafa. Zagrizenega oiožnika smo končno vendar pre-pi-osili, da je Stilnla med dvema orožnikoma smel odpeljati v Go-, rlco gostilničar, pri katorem smo s-v sestali. Ko je odhajaj, je Janko z »Klical: "Na veselo svidenje!" K close! j je zdrčal pr^fc} Groriei.
Zjutraj zarana je doznala vi-pitv.^ka doAina o "davnem" činu avstrijskih žandarjev. Tzpod Čav-ni in Brji so prihiteli ljudje v trumah na cesto, da bi tam mogli v deti in pozdraviti junaka-roja-ka Stibil a. Okolu 10. ure pred p>ldnevom se pripelje Janko Vu-kasovi«" v svoji krasni, na Pran-e »s-kem skrojeni uniformi <*rbske-g i kapetana. Kako veličastna in impozantna oseba! Djndstvo ga je * spoštljivo pozdravljalo in se mu klanjalo. TV> je bilo Stibil o zadoščenje. za žanidarje p« blamaža.
Kakor v tem .<dueaju. se je pogojni Janko sploh vedno Obnašal moško in neuat!raŠCTK>. Vsled tega .v> ga njegovi ožji rojmki posebno eiislali in spoštovali.	Tj—č.
- ...»_-
Tako hnenuje ameriška poštna uprava ona pisma, ki so nedostav-fjiva radi pomanjkljivega naslova. in ki jih ni mogoče povrnjti EK>šiljatelju, ker ni na pismu nje-jgove adrese. Taka pisma č 11 je jo nemalo sitnosti in nadloge poštni upravi; vzdrževanje tako-zvanega urada za mrtva pisma (dead letter offiee) je precej draga stvar.
Kljub stalni borbi proti nemarnim pošiljateljem pismu dobiva ta urad vsako leto približno dvajset miljonov "mrtvih pisem".
Se več izgube časa povzrova postni upravi pregledovanje poštnih in mestnih kažipotov, tako-zvani "directorv service". Prt*lno je pismo proglašeno za "mrtvo", pošta skuša 11a vse mogoče načine uganiti pravo adreso nasJovljen-»♦a. Ameriška pošta slovi po svoji
BRTVNICA NAPRODAJ
ali pa v najem v poslopju Riverside Hotel sreili hrvatske našelbi-ue, lepo. urejena, poleg brhniice še dve sobi za stanovanje. Lepa prilika za Slovenca ali Hrvata. — FVank J£i-žen. 12CK) River Avenue, Pittsburgh. Pa.
Iščem svojega brata JOSIPA HRVAT IN. Preti enim letom se je nahajal v Batula. Pa. Če kdo izmed rojakov ve, naj mi poroča, ali naj se pa sani oglasi svojemu bratu: Liouis Hrvatin, c o IxiugJiliii Co., Melrose Park, 111.
(7-&—S^
NAZNANILO.
Naš stari zastopnik JANKO PLESK0, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pobira.naročnino za Glas Naroda ter knjige in daje pojasnila o vsem, kar spada v naš posel. Re-
falsi
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! Zaščitite mc Prod balezcaju
Nabavite si najboljžo ttl'iln PREPREcBA zm MOŠKE Velika tuba 35c. Kit (Cs) $1 V« UilMrji »G San-V-Kit Dept: B 92 B»ikmin St.. New York Pišite za okrožnico.
iznajdljivosti. Ali vse to stane
mnogo truda, časa in denarja ter>;iakom Sa toPio Priporočamo.
zadi-žujc ne le dostavljen je slalw>;_ Uprava Glasa Naroda.
naslovljenih pisem, marveč vseh ^^^ pisem sploh.
Dolžnost je torej vsakogjir, ki piše pit-ino, da pazi na to. da adre-sira pravilno. Dostikrat se dogaja, da pošiljatelj navaja vse. kar ve o adresi nasi ovij end a. V takem slučaju je pr>šta voljna iti ita roko in najti naslovljenca na podlagi danrh podatkov; saj se ona ponaša s svojo iznajdljivostjo.
Dostikrat se pripeti, da ipošiljate! j zna pač ulico, kjer stanuje na-sjovljenec. se pa ne spominja na hišno številko. V takem slučaju naj navede v adresi vse, kar bi i moglo pomagat i poštarju, da ga' najde. Ako zna. kakšen je njegov poklic in kjer dela, naj to doda., To utegne pomagati pismonosi, da j najde naslovljenca tudi Ob nepo polni adresi.
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
20JAB2* NABOCAJTE SE NA 'QULB NAJLODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
če je poklican Paiti-Expeller na pomoč, bo BOLEČINA hitro premagana ter bo mahoma izginila. Ob prvih znamenjih revmatizma, živčne potrtosti, nevral-gije, bolečin, krčevitega trganja, si nabavite steklenico tega močnega, zanesljivega družinskega linimenta ter ga v drgnite. Pristni Paln-Expeller nosi nafio SIDRO varnostno znamko. V bo drugo je ponaredba. • i5c in 70c. v lekarnah ali oC +
F. AD. RICHTER & CO. 104-114 Sortk 4tk St., BrooUja, N. T.
NOVI
PREDSEDNIK OALSKE.
PORTU-
IaztK^ Portugalsko, 6. avgusta. — S 121 glasovi je bil izvoljen danes Teiieira Gomez predsedni-
Svoj čas je bil portugalski poslanik na angleikem dvoru.
▼silila je vstavo, izročitev so se že pričela.
Smrt koroškega rojaka.
V Skocjanu je umrl posestnik Janez Picej, ki je bil nad 30 let kom portugalske republike, župan zavedne slovenske občine Skocjan. Pokojnik je bil trda slovenska korenina, kakršnih je le še malo na Koroškem Deloval je u-j^pešno tudi na gospodarskem polju ter bi nareki >k č*}oveq&ke gospodarske zadruge, koroški Slovenci, zlasti oni v Podjuzti, ao iz-v njem svoj«ga
DOBRI
er DOG ART I dobe delo pri Max Fisher, 475 North ^cNVil Street, "
Mempfcis, Tetm. (v 9 18^—7 k l^lMll
UzmrSea je morilca v O«jefcn
Dne 10. jnlija ito v Osijeku oi>e-| "li morilca Ivana Pajanko. Ob-sf»dbo je izvršil sarajevski kmrik ■^reiksner. Lkti poipoeftjo, da je mof-ilee Pajanka takoj potem, ko je umoril svojega sinovea Spori-ka. prenesel vse svoje imetje (101 jntrov zemlje) na svoji dve h<^er?, I s katerih <hio je ta zverinski človek imel, kakor ae je šele te dni izvedelo, krvoskriinsko razmerje] in aelo .srna.
Samomor natakarja.
Dne 21. julija v je obe»l vratni kljuki z lastnim jermenom dolgoletni natakar 'Pri zamoeeu' v Celju, Fasching. Kaj ga je gna~ lo v «n\rt, doslej w ni pojasnjen
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV.
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likal. Spisal Jakob Alešovec. f%
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. 4 £
Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. Knjiga vsebuje 157 strani,	\ j
Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. ' C J
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. 1 Vsebuje 170 strani,	^ _ ,60
Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alesovec. / j
Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod- ! Jp sestavljen. Vsebuje 239 strani,	/ f .65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.	' f £ ^
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. ^ V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr- fcijmf icanstvom in poganstvom pri starih Slovanib. StP' Vsebuje 149 strani,	£r .45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. f
Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po ^ 9 živo in resnično slikanih domačih značajih. — '
Vsebuje 231 strani,	i § .55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle. ' f lfriminalni roman. Po vsem svetu znana po- / vest, ki opisuje premetenost tajnega policista f f Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna po-ta, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom Vsebuje 144 strani	.60
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. '
Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Gozdarjev sin. Spisal F. S. Finžgar.	1..
Globočutna in pretresljiva slika znanega in pov« •W^ sod priznanega pisatelja. Vsebuje 56 strani, 3 .25
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Ienca. Zgodovinska povest* Slavni pisatelj nam opisu- r * je, kako je nastal kmečki punt in kako so se na-si očaki, na Čelu jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Oregorič m drugi kmečki *"T junaki borili zoper prevzetne graacake in junaško umirali mučeniske smrti.	j* Vsebuje 378 strani, N |r .75
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
SSL Cortlandt SjL. New York
■OJi¥T. HAXOOAJTK tS HA **OLA8 MARODA", MAJ.
nfta sumunast snw v m iwUtu .

GLAS NARODA, 8. AVG. 1923
Jugoslavia irredenta.
\ V	(Nadaljevanje.)
— Motite t»e — *em odvrnil. — Koga drugega ste videli, ne pa mene.
Z lahki to t*o konštatiraii, da no bili oblati iz dotiene trgovine. Pripeljali »o uslužbence dotkrne trgovine. Eden med njimi, ki je bil ti&ti eat» v trgovini, je rekel, da be me spominja, zagotovo pa ni vedel.	«
Vztrajal sem pri svoji trditvi, da imaon oblate že dadj časa v svoji lakti.
Profewor Tanneron, ki je bil tudi poklican, je izjavil, da mu je zsn an j kal o nekaj btrihnina.
Najhujša preizkušnja zame je bila takrat, ko so mi pokazali truplo mojega brata.
Toda to >em prenesel'z največjo energijo. Brez najmanjšega razburjenja »eni vprl svoj pogled v mrtveca*
Usta je imel nekoliko odprta, oči so mu zlezle nazaj v jamice in obrazne j>oteze so zadobile »voj mir.
Njegov -obraz je bil kot mojstersko delo iz belega mramorja.
Oe bi zagledal to mlado telo, ki je bilo	ate, zapisano raz-
padu, na kakem drugem prostoru, daleč proč od teh »pi jonov, ki ko kot p»i gledali name, bi morda postal žrtev sočutja in vesti, padel bi na kolena in zajokal.
Toda tukaj je bila moja naloga varati in boriti 8e.
In rokli so mi, da ne vzbuja pogled na brata v meni nobenega sočutja.
Zaničevalno sem odvrnil, da ne jokain, če me drugi gledajo.
Zatem se obrnil hrbet svoji žrtvi.
Na v»a vprašanja, pa naj so bila zahrbtna in brutalna, žaljiva ali polno *<»čutja sem odvrnil kratko in lažnjivo ali sem pa samo skomignil z rameni.
Poslali .»o me v "Prison de la Sante'', preiskava se je pa dolgo in varno nadaljevala.
Zatem se me je pa lotil strah, ki je pognal iz mene vse druge občutke in vse trpljenje iz moje duše.
Rekel sem samemu sebi: Prej seen bil srečen, srečen ne da bi vedel za to, kakor otrok. Toda glavo sem še vedno imel na svojih ramenih. O, ječa, to je nekaj strašnega ! Kaka krivica je v tem, da obtoženca, ki je lahko nedolžen, obdajajo s tako strogostjo! Jaz sem nedolžen, toda o tem nihče ne ve, o tem ne sme nihče vedeti in ne bo izvedel, kajti jaz bom tajil, tajil do konca, do smrti . . .
In tako sem zaprt, kot so zaprti dragi, ki istotako ta je, v tesn^ ni luknji, v kloaki zločina, kjer se ne morem premikati, kjer ne morem spati ter jom le s težavo. Cuvajeve oči me inotre skozi lino. Sden strah me navdaja, toda pomagati »»i ne morem. Kako človek prenaša tako življenje. Vsakdo laže kdor pravi, da je mučenje odpravljeno. Nedolžne hočejo ponoreti samo vtded tega. da bi jih pripravili k priznanju. O. družba, kako zločinska je tvoja organizacija !
Tema v celici me je navdajala s strahom pred večno nočjo groba. ozka celica me je spominjala na krsto. Niti malo se pa nisesn k«-s«|, da -em oropal Pavla luči in .svobode, da sem ga oropal teh dveh stvari, ki sta bili meni tako ljubi in dragoceni. Bil sem kakor Žival Skrbel som sam zase.
Kljub temu. da mi je bila strašna misel na smrt. bi bil rad umrl \ svoji postelji, burtečine bi si omamil z morfijem, in smrtna molitev duhovnka bi bila blagodejna zaiue. Toda smrt na morišču je nrkaj strašnega, t'lovek ima zvezane roke m noge, pretresata ga mraz in otrah. tam m> vojaki, tam je množica, tam je rabelj m m«.go«V. Jaz tušem nalvarjen za tako trpljenje. Jaz sem otrok poštenih lju»ii. vzgojen sem bil pobožno in skrbno in sem se vedni gibal v najbJjii družbi. Ne, in stokrat ne. Jaz ne bom umrl na moriš« u. Izprevideli bodo. da sttn nedolžen. Umrl ne bom, kvečjem od strahu, če me bodo še nekaj časa držali v ječi.
I zbral sem si izvanredno dobrega »a govornika Raphaels Vire*«. Za moj slučaj se je tako temeljito zavzel, da se je začela vsa javnost zanimati zame. JSocijaltK* stališče, premoženje, mladost žr-tre, temna ljubavna afera, ki je vse to odevala, vse to je proizvedlo na množico velik upliv. Dosegel sem več kot pričakoval; ljudje w> začeli dvomiti o im>ji krivdi.
— Boojt«- i »|M>;nvJiia odkritosrčen — mi je rekel zagovornik. — Velik** važnosti je. da mi vse poveste. C'e bo treba, bom z vami vred lajjal pa naj je slu« aj še tako jasen. Zločina, katerega vas dolie, bi bili oproščeni le v slučaju, če bi prišla vpostev -ljubavna blaznost. Kekel bom, da je vse nesreče krrva ženska, ki vas je zapeljala 8 svojo koketnostjo, obljubami in lepimi pogledi.
Jaz sem mu odvrnil: — To bi nudilo mojstru kot ste vi, snov za krasen govor. Tiwla prisegam vam pri Kristusu, da sem nedolžen, in da »e je »noji .svakinji najbrž zmešalo v glavi, ker me je obdolžila tako strašnega zločina.
Ker ne verujem v Kristus«, sem blekni-i v to nesramno pri-aego.
No — je rekel smeje veliko lažje mi bo zagovarjati ne-dol/nega »l'o<'ka kot pa krivca. Stvar je pa tako zavita, da bom napel v s* svoje moči, če »e bo dalo kaj opraviti.
Nisem ga bil prepričal. Najbrž je še vedno gojil upanje da se bo tepom časa izvedela re»»nica.
Surovo, zaprto srce. ki se vedno bolj stiska pod pritiskom gro-
»e sčasoma omehča.
Dosti truda me je stalo, da sem temu prijatelju zamolčal skrivnost. Kako bi se oddahnil, če -bi *e mogel izpovedati, Če bi mogel pripovedovati dramo moje večne ljubosumnosti.
Toda postal sem preveč nezaopen. Celo moj zagovornik me je jezil* Bil je talentiran, učen človek.' Bal sem se ga. Najboljše je bilo torej, da sem mu vse utajil.
Sedaj, ko se poslavljam od sveta, pa priznavam. In ko pišem vse to, mi je čudno pri srcu: včasih He solzim, včasih se pa kroho-tam. ko se spomnim, kako sem vodil ljudi za nos.
Strokovnjaki so povedali svoje mnenje. Na preprogi v sobi in na moji Miknji so našli sledove strihnina. Toda tako malo, maj eeno, da bi ne bilo ukora j besede vredno.
Ko so me vprašali, kako je prišel strup tja sem odvrnil:
— Povsod so mali delci vse mogočih snovi. Pri svoji preiskavi no gospodje kemiki najbrše dobili še dosti drugih snovi, toda nikomur ne pade v glavo, da bi jih omenjal, ker je bil moj brat pač le a trihninom zastrupljen.
Ko sem v soditi dvorani zagledal Lavro, se mi je zdela pooseb-usod«. Ob pogledu nanjo je mahoma ugasnila ljubezen do lepe ženske, zastran (katere sero usmrti! svojega brata.
Prta Arko f
Dne 21. julija je na VrhAiki izdihnil svojo blago dušo dolgoletni prvaboritelj na&ionainaga in naprednega pokreta na Notranjskem Fran Arko, bivši deželni poslanec postojnski.
Rojen v Logatcu 21. oktobra 1857. se je pokojni Arko že kot razborit mladenič začel zanimati za javna vprašanja, organiziral je v svojem rojstnem kraju Čitalnico, ki je bila ena prvih prosvetnih organizacij te vrste. Tudi logašika Požarna hramba, ki je igrala v 80. letih prejšnjoga stoletja veliko lokalno ulogo na polju soeiahie in nacionalne probude, je bila ustanovljena z njegovim iniciativnyn delom. Pozneje je deloval na to, da se je ustanovila v Logatcu Posojilnica, katere naloga je bala, osvoboditi malega človeka iz oderuških krempljev. Danes je Logaška posojilnica eden najmnčiiejših podeželskih zavodov, ki zre s ponosom na svoje obsežno delo, po * več en o ljudskemu blagru. Med 1. 1880—1890. je bil L«o>gatee po za slugi pokojnega Arka eden najbolj zavednih narodnih in naprednih postojank, odkoder je prihajala marsikatera pobuda tudi v Ljubljano.
Po i. 18f>0. se je pokojni Fran Arko preselil iz Ix>gaitca v Postoj no, kjer je bilo v notranjski me tropoli še veliko Obširnejše polje za razmah njegovega intenzivnega ter podrobnem dela med narodom. "Dolenji Hunger" je postal živahno središče notranjsike politike, kjer so se delali malone ysi načrti za delo in boj na narod nem in naprednem polju. Vso svojo preudarnost in organtzatorno silo je Arko posvetil postojnskemu mestu. Vodovod, elektrarna, meščanska šola, javna bolnica, mestna hrairlnica so bili več ali manj .plod njegovega prizadevanja. Posebno zanimanje je imel tudi za kmetijska gospodarska vprašanja. Živinorejcem, vrtnarjem in čebelarjem je po vsem Notranjskem sluižil kot vzor umnega gospodarja ter s praktičnim udej-4tvovanjein veliko pripomogel k povzdigi kmetijstva.
Koncem prejšnjega stoletja je Ustanovi! Fran Arko za Notranj-;e napredno politično-gnupodar--•po glasilo "Notranjec", ki je 1k>-drilo zavedne notranjske rojake '< še večji zavednosti. Takrat so ■pa tudi postojnski meščani znali priznanje za njegovo pnžrtvoval-. To io udejstvo' anje, izvolili so ga r.-d poslanca v deželni abor.
Pokojni Fran Arko je bil kon-•lilijantnesra značaja in miroljuben. Njegova vrlina je bila, da je '>il neumoren pri drobnem javnem lelu. kateremu je zlasti v polnih moških Mih posvečal vse svoje noči. Bil je član vseh narodnih Iruštev. Sokola, Čitalnice itd. Navzlic svoj i komaj ljudskošolski »red izobrazbi je 'bil naofrražen -nož, ki je s pridnostjo in talenti-ranostjo dopolnil svoje dbširno znanje tako, da je v debatah velikokrat prekosi! tudi odlične strokovnjake, zlasti na polju prakse, V zjrodnj: mladosti se je bavil tuli s slikarstvom in je naslikal več prav dobrih portretov.
Nt Silvestrov večer preteklega leta je postal Artto žrtev italjan-skega fašizma. V teku 24 ur je moral zapustiti Postojno in le na kljiačju se je imel zahvaliti, da ga niso fašisti na potu na kolodvor, o je ponoči zapuščal svojo do-mačijo, dejansko napadli z <oč i vidni m namenom, da ga ubijejo.
Od takrat pokojni Arko ni imel nobenega pravega miru več. Prod dvema mesecema se ga je Icrtila pljučnica, na ko je posledicah in komplikacijah je končno umrl. Kako zelo ga je bolelo, da je moral zapustiti Notranjsko ter tako je trpel, di. je njegova ožja domovina prišla pod tuji jarem, dokazuje, da je še zadnje ure mislil pa prognanstvo. "Ali naj me ubijejo, ali pa naj me izpuste!*' so bile ene izmed zadnjih besed,' ki jih je izgovoril blagopokojni.
rica se je uresničila; kapucini so se I morali posloviti od mesta, v katerem so dolgo službovali, in od cerkve, katero so zgradili s pompč jo slovenskega ljudstva. Pa tudi frančiškane iz Kostanjevice že čaka popotna palica.
Požar v Matenji vasi pri Postojni.
Preiskavi o strahovitem požaru v Matenji vasi. ki je spravil na beraško palico" 15 posestnikov, je končana. Uspeh je negativen. Še danes ni znano, na kak način je nastala velika nesreča, vendar pa je popolnoma izključeno, da bi za-palili vas fašisti.
O požaru se pt^roča naknadno še sledeče: Ogenj je udaril »Icozi slamnato streho ob 1. uri ponoči pri posestniku Krnedu in se z neverjetno naglico razširil po vsem koncu zgornjega deda vasi. Ta del je najstarejši. Hiše so stale ena poleg druge in so bile krite s slamo. Plamen je imel torej dovolj živeža. Prebivalci so še mirno spali, ko je nad njimi gorela streha. Nesrečneži so si rešili le g<»lo življenje in nekaj živine. Posestniku Krnelu. kjer je izbruhnil požar, je zgorelo .sedem prašičev in krava, domači pa so si rešili življenje k tem, da so poskakaJi na drugem koncu hiše skozi okna. Da se ni vžgat še spodaj del vasi. je predvsem zasluga vrlih gasilcev iz Sla-vine, ki so takoj prihiteli na kraj nesreče. Z veliko požrtvovalnostjo so sodelovali pozneje tudi postojnski. velfkootoški in landotLski gasilci. Tudi uradniki in drugi uslužbenci it al jamske narodnosti postaje Prest ran ek so požrtvovalno pomagali pri reševanju pohištva in pri brizgalnah. Na kraj nesreče sta prispela kmalu tudi podpre-fekt Guglielino in komisar (postojnske občine Ronehi. Ogenj je 15 gospodarjem upepelil prav vse, dvema pa gospodarska poslopja. Zgorelo je tudi vse gospodai^sko in poljedelsko orodje, ena krava n 16 prašičev. Skupna škoda se eni površno na 800,000 lir, dočlm znaša zavarovalnina komaj 160 tisoč lir.
Priznati je treba, da so oblasti takoj ukrenile vse potrebno, da olajšajo težavni položaj pogorel-ev in omilijo njihovo Ixxlo. Pod predsedstvom komisarja Ronehi ja ste je še istejja dne sestavil pomožni odbor, ki je zsi prvo sdlo že dopoldne razdelil med ponesrečence 1000 lir in izposloval obenem tudi od odbora za ponesrečence ob Etni 5600 lir podpore za pogorelee v Matenji vasi. Vrhu tega pturedi odbor v kratkem veliko veselico v korist pogorel cev.
Rad bi Izvedel, kje se nahajata TONE ŠTEFANČIČ in VINKO JAKŠETIČ. Oba imata harmonike ter znata dobro igrati, kakor sta tukaj pokazala. Prosim, da se mri zglasita, če pa kateri drugi ve z njun naslov, prosim, naj mi ga naznani. — Tonv Mo-har, Box 131, Lewis Run, Pa. (8-9—8)
m
Kretanje parnikov - Shipping News
NAZNANILO IN PRIPOKOOlLO
Naročnikom "Glas Naroda" v državi Minnesota naznanjamo, da lih bo obiskal nai potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smiled, <i je pooblaščen pobirati naročnino sa naš list. Zato prosimo rojake, da mn bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravnistvo
11. tvguaU:
La ttavoie. Havre; Uajwtle, Cherbourg; New Amsterdam. Boulogne; Pres. Ro-oeevelt. Cherbourg. Bremen; Muenchen. Bremen.
14. avguste:
Berengarte. Cherbourg: Pres. Fillmore, Bremen.
(Dslje prihodajii.)
U -
Gradnja predilske železnice.
Iz Trsta poročajo: Deiputacija tržaških, goriških in videmskih interesentov se je pod vodstvom ržaškega župana dr. Pitacca podala k ministrskemu predsedniku Mussolinijn, da poesreduje v zadevi pradnje predilsrke železnice. Mussolini je obljubil, da se bo zadeva čim prej rešila.
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —
■e more Izplačati dolarje le potnikom t Ameriko proti predloSitrl od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne več kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200.— za enega potnika.
V slučaju, da naslovljenec zs ls-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje naxaj sli nam pa na novo naroči izplavati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam sdi umestno pripomniti, da nikakor ne moremo pri« poročati pofiiljati Čeke v Jugoslavijo.
Splošno mnenje vlada, da se čeki, ki se glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi poSiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikskor niso pripiavnt za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene ia izplačajo take Čeke v dinarjih iele potem, ko dobe is Amerike potrdilo, da so jim bili odobreni.
Onim, ki stanujejo na defeii la ne potujejo v Ameriko, je najbolje pošiljati denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim izplačajo na zadnji pošti brez neprliik.
Tudi za nabavo potnega lista — (posa) Je na jprl pravne je poslati dinarje. Dokler namreč potni list ni potrjen od ameriškega konzula,
ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni list se pa lahko plača tudi a dinarji.
V	Italiji in zasedenem
oiemljn —
so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je pa namenjen denar le m potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčnJočih stroSkov smo se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $25. računamo po 75 centov; od $25. naprej po 3%, to Je po 3 cente od vsakega dolarja.
Na nakaznici naj be vffee en
eons: Izplačati t dolarjih.
Ta pristojbina je reljavoa is dolarska izplačila v Jugoslaviji ln Italiji
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CortSaadt St., New York City
Preselitev železniških uradnikov.
. Iz Gorice se preseli v Videm v kratkem več najvažnejših železniških uradov. Tako podlega Gorica furlanskemu Vidmu.
Odhod kapueinov is Gorice.
Že dolgo čmk se je sirila govorica, da bodo morali goriški ka-pneml, - ki nki Ttaljaralri državljani, zapustiti svoja meats. Govo-
| Potrebna knjiga za pravilno pri-ičenje angleškega jezika, z na-iveti kako postati ameriški dr-[zavljan.
-Angleška Slovnica
Obseg« sledeč«:	. M
Prvi del: GLASOSLOVJE. ^t t • Drugi del: OBLIKOSLOVJE, Tretji delt VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ ySAKBANJEG*
ŽIVLJENJA. ' _
Peti del: SL0VEN.-AN4LEŠKI BESEDNJAK, ftesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav« ljanskega papirja.
«rYee angleške besede so navedene, kako se pile« Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz ti knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine
Je trdo
Oortlandt
brez učitelja.
vsebvje 250 strani, i m poštnina
Publishing Company
.51
IS. avgusta:
Paris. Havre; Zealand. Cberbourgh, Prea. Uonro«, Cherbourg.
If. avgusta: Mongolia, Cherbourg, Hamburg.
11 avgusta:
Albania. Cherbourg; Olympic. Cherbourg : Orbita. Cherbourg. Hamburg: — Leviathan, Cherbourg; Veenianm. Boulogne.	\
21.	avgusta:
Aquitania, Cherbourg; Reliance, Cherbourg. Hamburg: Prea. Harding. Cherbourg Bremen.
22.	avgusta:
France Havre; Laconla. Cherbourg: Hamburg; Lapland, Cherbourg; President Van Buren. Cherbourg. Hannover. Bremen.	,
23.	avgueta: Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg: —
Westphalia, Hamburg; President Wilson, rrst.
S. avgusta:
Homeric, Cherbourg; Orca, Cherbourg, Hamburg; Taormlna. Genoa: Rotterdam. Boulogne; Pres. Arthur, Cherbourg, Bre-
8. septembra
La 8avoie, Havre; Orduna. Cherbourg. Hamburg: Olympic. Cherbourg;' Ryndam. Boulogne; Marta Washington. Trst. -
11.septembra
Aquitaria. Cherbourg. Bremen; Ann-rii-a. Cherbourg: Canopic, Cherbourg, Bremen; Colombo, Genoa.
12.	septembra
Tyrrhinia, Cherbourg. Hamburg: Paris Havre: Sierra Ventana. Bremen; President Adams. Cherbourg: Zeeland. Cherbourg.
13.	septembra
Thtirinjfia. Hamburg; bourg. Hamburg.
14.	septembra
iluenchen. Bremen.
Finland. Cher-
28.	avgusta:
Rous«i!lon, Havre: Mauretanla. Cher, bcurg; Pittsburgh. Cherbourg. Bremen.
29.	avgusta:
Pres. Polk, Cherbourg: Beldllta. Bremen; Conte Roaao, Genoa.
20. avgusta: Kroonland, Cherbourg.
1. septembra
I^affavette. Havre; Oeor*e Washington, Cherbourg. Bremen; Majestic, Cherbourg Volendam. Boulogne.
4.	septembra
Berfnsraria. Cherbourg; Resolute Cherbourg, Hamburg.
5.	septembra
President Garfield. Cherbourg; Belgen-tand, Cherbourg; Tork, Bremen.
6.	septembra
Albert Ballin, Hamburg; Manchuria,|3. oktobra Cherbourg. Hamburg.	J Pelgenland. Cherbourg.
15. septembra
Saxonia. Cherbourg. Hamburg; Rocham-beau. Havre: President Roseeveit. Cherbourg. Bremen: Ohio. Cherbourg. Hamburg: Homeric, Cherbourg: New Amsterdam. Boulogne; Conte Verdi, Genoa.
18.	septembra
Mauretanla. Cherbourg; Suffren Havre; F "resident Fillmore. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg. Hamburg.
19.	septembra
France. Havre: President Monroe. Cherbourg. Lapland. Cherbourg.
20.	septembra
H ansa. Hamburg; Mongolia, Cherbourg, Hamburg; Bremen, Bremen. 21 septembra	*
America, Genoa. 22. septembra
President Harding. Cherbourg, Bremen Orbita. Cherbourg. Hamburg; Majestic, Cherbourg; Veendam, Boulogne.
25.	septembra
Berengaria Cherbourg.
26.	septembra
Laconta. Cherbourg. Hamburg; Pre«. Van Buren. Cherbourg; St. Paul. Cher, bourg; Giulio Cesare. Genoa.
27.	septembra
Minnekahda. Cherbourg. Hamburg.
29. septembra
Albania. Cherbourg: Laffayetle. Havre
Olympic, Cherbourg; Rotterdam. Boulogne; Columbus. Bremen.
2. oktobra
IMttsburgh, Cherbourg, Bremen.
V Jugoslavijo u 9 dneh.
Vssk IsreV e4plsje tit* asrskik vetiksas*
AQUITANIA ................ 45,647 ton.
MAURETANIA ............ 30.704 tone
BERENGARIA .............. 52,022 ton
RaskoBne kabine 3. razreda z 2-4-6 posteljami. Prekrasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov za Setanje. Domača kuhinja. Domača udobnost. Brez-skrbnost.
Nakaznice denarja potom Cunard, Iz-plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno, zaupno. Za karte in nasvete vprašajte pri najbližjem agentu v svojem kraju.
CUNARD-ANCHOR LINE •S Broadway New York
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem darovalcem, tki so darovali v podporo Gti.siliiefliiu drušfivu na Pšati, šta Dol pri Lijubljani. skupno svo-t<» $ 15.20. —	Herg-ant, 755
Tilde<n St., Oil k*ago. 111.
Prav vsakdo—
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
mali oglasi
"Glas Naroda",
V ali IZ
JUGOSLAVIJE
Kupite vnaprej plačane karte svojim sorodnikom za naše črte.
White Star Link
New York — Cherbourg Majestic 11. avg.; 1. sept.; 22. sept.
(Največji parnlk na avetu.) Olympic 18. avgusta; 8. sept.; 29. sept. Homeric 25. avg.; 15. sept.; e. oktobra
American Line
New York — Cherbourg — Hamburg Finland 9. avgusta; 11. septembra. Mongolia 16. avg; Minnekahda 23. avg. Kroonland 30. avg; Manchuria 6. sept.
Red Star Line
New York — Cherbourg — Antwerp
Zeeland .......... 15. avg.; 12. sept.
Lapland 22. avg.: Belgenland 5. sept. I>an«is' preko Antvtrpen
Gothland .......... 26. sept.; 13. nov.
Dobra hrana. 7mprti prostori. Velika javna abiraliSča. Oglasite se pri lokalnem agntu ali pri
PASSENGER DEPARTMENT No. 1. Broadway	New York.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
VILKI valnoctl m potnika K da Je natanko poučen o potnik
listih, prtljagi ln drugih stvareh, ki H t neti ■ potovanjem. Vuled dolgoletne lekufinje nam je mogoče o nem tem dati točna pojasnila.
Priporočamo redno tudi samo najboljše pa mike, ki tanajo kabine ▼
m.
its n namenili potovati atari kraj, nam plMN kar ko to ▼ Vafto korist.
Tu*1 eni. Id •• niso ameriški Sriav-Ijanl, ameje potovati v Mart kral na eblak In flm Je Seveljeno vrniti ss. Na tolje dajemo vsakemu te-sadevna pojaanla-

Seli isfclfl MNUka aH __la ilem kffr naj nam pile sa navodila, kajti Število priseljencev Je ojiejeno.
Sa potne stroške lftplačoje po earn naročila Jadranska banka tudi e dolarja.
Frank Sakser State Bank
New Tert
r ift14!" vuoouti n
Vi "OLA8 NARODA" KAJ VEČJI 8L0TKHBC DRV ms ▼ son. DEtAVAH -tE
N«w York. Plrmouth. Ha
LA SAVOI E« 11. aug., 8. sept. 20. okt.
PARIS .. 15. avg.; 12. NPt.; 3. okt,
FRANCE 22. avg.; 1». sept.; 10. okt.
LAFAYETTE t. sept; 29. sept; 10. nov.
New York, Havre, f aria
ROCHAM BEAU ........ 9. luguitl.
R0USSILL0N ..............30. avg.
LA SAVOI E v soboto dne 11. avg.
New York. VI*o I Spain], Bordeaux
LA BOURDONNAIS 18. septembra. Plete n MTSŠh IskslM ayMte «S ss (kvai sni:
IS STATE STREET.	NEW YORK
XAZVAMILO Df MUFOKOOlLO.
Cšnjenim mtroinikom "Glisi Naroda" t driari Ohio naznanjamo, da Jfli bo obiskal nai peteral-oi sasieipnik
Ur. AMT0M DMlM. kateri j« pooblaičšB nabirati naročnino ia nai liat, satoraj pred-mo rojake, d* mn bodo kol&oc mogoče naklonjeni.
Blerenie PubHsWna
Prave pristne glasne VICTOR in COLUMBIA GRAMOFONE z rogom ali brez rogm, Cene od $22.50 do $480.00, kakor tndi prave Slovenske Victor in Columbia plošče dobite le pr|
IVAN PAJK
victor Dealer '
24 Main Stn Conem^ngh, Pa. Cenike zastonj, pižite ponj.