št. 30.	Maribor, dne 23. julija 1908.	Tečaj XLII.
Izhaia vsak četrtek in velia s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem ca dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstnjske dežele 6 K Kdor ¿odi7 sam poni plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravnico „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. - List se doPoši> do odpovedi. - Udje Katol, tiskoraega 'društva" dobivato Ust brez posebne naročnine. - Posamezni listi stanejo 10 vin. - Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. -■ Rokopisi se ne vračajo. - Upravmštvo: Koroška
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. - Ne*
zaprte reklamacije so poštnine proste.
Suša.
Poslanci Slovenskega kluba, v katerem se. nahajajo tudi poslanci Slovenske kmečke zveze, so še zadnje dni opetovano storili pri državi korake zaradi suše po slovenskih krajih.
Poslanec Povše, Roškar in Pištek so v petek dne 17. t. m. pri poročevalcu ,za te zadeve v poljedelskem ministrstvu baronu Pražaku posredovali za hitro i,n ugodno rešitev podporne akcije.
Isti dan je poslanec Povše v imenu Slovenskega kluba v javni seji državne zbornice opisoval škodo, ki jo je povzročila suša po vsem Slovenskem ter zahteval hitre odpomoči osobito za živinorejce, ki bodo morali zaradi suše največ trpeti.
Načelnik Slovenskega kluba dr. SuSteršič je dna 18. julija v njega imenu zopet najodločneje posredoval pri ministrskem predsedniku baronu Beku. poljedelskem in finančnem ministru za nujno in izdatno podporo po suši prizadetim kmetovalcem. Poljedelski minister je v ta namen zahteval od finančnega ministra za sedaj, v svrho takojšnje pomoči 3 milijone kron, pridržujoč si nadaljne zahteve, kakor hitro dobi natančnejša poročila o obsegu škode. Potem sledi nadaljna, obsežnejša in krepkejša podpora.
Deželne vlade dobe odkazano od osrednje vlade gotove svote in stvar deželnih vlad bode., ukreniti primerno podrobno akcijo v sporazumu s kmetijskimi korporacijami.
Utegne se postopati tako, da se nabavi za vsakG deželo seno, ki se potem po znižani ceni odda prizadetim kmetovalcem. Pri tem bo treba blago dati na upanje,; ker velika večina kmetovalcev sedaj nima plačanih sredstev.
Vsi poslanci Slovenske kmečke zveze so se zadnjo nedeljo mudili v svojih volilnih okrajih, da se natančno poučijo o stanju, nastalem vslefd suše. Na podlagi teh informacij sta se podala dr. Korošec in dr.: Benkovič dne,- 23. t. m. v Gradec, da se v svojem in imenu svojih tovarišev i pri namestništ-vu spogovorita o podporni akciji.
Kjer so naši poslanci iz svojih votilnih okrajev izvedeli, da še mnogi župani niso javili škode po suši glavarstvu in niso ¡prosili pri davčnem urar du zta odpis davka, vsled tega je Slovenska kmečka zveza izdala na*vse slovenske župane brezi razlike stranke naslednjo okrožnico:
Slavno županstvo! Kmečka zveza si dovoljuje slavno županstvo opozoriti na to, da) nemudoma ko-
Podlistek.
Zgodovina Jarenine v Slov. gor. in zajedno kmetskega stanu na Spodnjem Štajerskem.
Gabriel Majcen.
Z državnim osnovnim zaikonom o občih pravicah državljanov se je tem-le zajamčila vsestranska ravnopravnost in svoboda; § 19 se glasi: „Vsi narodi v državi so enakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, braniti in gojiti svojo narodnost in svoj jezik. Država prizna ravnopravnost vseh deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju. V deželah, kjer je več-narodov, naj se javne šole tako uravnajo, da dobi vsak narod potrebne pripomočke, da se izomika v svojem jeziku, ne da bi se silil, učiti se drugega deželnega jezika."
Dasi je že pred Marijo Tereizijo podtožniku bilo dovoljeno, ženiti
se, je gosposka, da bi nemaničem zabranila zakon, vendar zahtevala, da si ženin pri njej izprosi dovoljenja za ženitev. To dovoljenje se je zdaj postavnim potom razglasilo za nepotrebno.
Tudi na obrtnem polju
se je dalo mnogo svobode, vsled česar so se zlasti krčme grozno\: pomnožile.
Istotako so denarnemu premetu padle meje, ki so bile določevale obrestno mero, in se je oderuhom omogočilo, svobodno Izkoriščati nadloščino ali nevednost svojega bližnika.
likor mogoče vestno in natanko priglasi pri c. kr. okrajnem glavarstvu po suši povzročeno, škodo ter ob enem c. kr. okrajno glavarstvo' (davčni oddielek) prosi, da odredi zavoljo odpisa davka kar najhitreje komisijo za cenitev' šSkode po suši, bodisi na travnikih ali njivah, glejde sena, otave, detelje, koruza, krompirja, hmelja, ovsa itd. Te cenitve so tem važnejše, ker bodo prizadeti posestniki tudi dobili tem lažje kako podporo. Slavno županstvo naj nadalje pozove posestnike, da natanko navedejo, koliko krme jim bode manjkalo skozi zimo za živino. Na delo za ubogo ljudstvo! — .Slovetiska kmečka zveza za Štajersko,v Miariboru,
Mnenja smo, da se naši poslanci v teh hudih časih resno brigajo za svoje volilce in da so storili, kar se je dosedaj sploh dalo storiti?
Sestanek slov. kat. nar. dijaštva
dne 21. in 22. avgusta v Gorici.
„Naprej na plan, na solnčni dani" (Naša pesem.)
IV^ed slovenskim dijaštvom se vedno bolj dani. Vedno bolj se Širi umevanje dejstva, da ima delo posameznika, kakor tudi naroda in človeštva na narodnem, socialnem in kulturnem polju svoj zmisel samo na podlagi krščanskega svetovnega naziranja. Število onih, ki uvidevaijo, da more zadovoljiti človeka samo pozitivno krščanstvo, se množi. Naše vrste se krepte in rastejo. 'Absolutna narodnost brez krščanskega temelja se kaž3 vedno bolj nezrela fantazija brez vsake vrednosti. Ne le, logično razmišljanje, ampak tudi praktično življenje, ki je polno neuspehov raznih „radikalnih narodnih, delavcev", nam to jasno priča. Nasprotniki nam očitajo mednarodnost in se ponašajo s svojo narodnostjo, mi pa mirno delamo pod svojim narodnim praporom, ki je še neomadeževan. Čeravno nas,je malo po številu, rodi naš trud lepe sadove. Gotovo je še marsikomu v lepem spominu impozantna manifestacija katoliške misli in slovensko-hrvatske vzajemnosti v Zagrebu.
Letos smo pa postavili prvi kamen k mogočni zgradbi „Zveze slovanskega katoliškega dijaštva", kar gotovo pomeni v zbližanju katoliških Slovanov mogočen korak naprej. Tako se pri nas lepo izpopolnjujeta katolicizem in narodnost in tvorita harmonično celoto, ki jo krasi praktični demokratizem. Biti demokrat v besedah je silno lahka stvar, biti demokrat v dejanjih je mogoče samo nam. Kdor
nič ne upošteva ljudskega značaja in hoče izpodriniti s trditvami raznih filozofov nekaj * kar tvori žarišče ljudskega življenja, ta ni demokrat, ampak aristokrat, več, Človek, ki mu je samo lastno mnenje, lastna osebnost sveta«
Te naše ideje moramo razširiti med slovansko inteligenco, ■ v prvi vrsti med dijaštvom. Da se pa to uresniči, se moramo pogovoriti in krepko organizirati. Zato vabimo slovensko katoliško narodno dijaštvo na letošnji sestanek, ki sei vrši 21, in 22. avgusta v solnčni Gorici, kamor prihite tudi zastopniki bratskega nam hrvatskega, češjkjeg|a in poljskega naroda. Pridite vsi, ker rabimo vestnih in požrtvovalnih delavcev! Ako bo vsak na svojem mestu, mora biti bodočnost še jasnejša, kakor sedanjost, ko se slovenski liberalni in radikalni akademiki, kot javno proklamirani nadležni gostje brez zadoščenja), družijo z nemškimi nacionalcL V tem času pa hitimo mi v obmejne kraje, da manifestiramo za katoliško in narodno idejo. Jasno nam je, da samo tem potom lahko razpršimo vsak lokalnem in ustvarimo predpogoje katoliški Vsesloveniji in pa
kulturni vzajemnosti katoliških Slovanov.
• *
Program sestanka slovenskega; katoliškega narodnega dijaštva 21. in 22. avgusta v Gorici:
21.	avgusta:
Predpoldne zborujejo združeni klubi naših društev.
Popoldne ob 3. uri občni zbor „Slovenske dijaške zveze."
Zvečer ob 8. uri pozdravni večer z volitvijc
predsedstva.
22.	avgusta:
Ob %8. uri zjutraj: Sveta maša.
Ob y29. uri r
1.	Katolicizem in modernizem. {Teolog And. Rusija, Gorica.)
2.	Znanstvena organizacija med Slovenci in dijaštvo.) (Iur. Mar. Malnerič, „Zarja.")
3.	rAli je pri nas mogoča ¡katoliška umetnost? (Phil. J. Sile, „Danica.")
Popoldne ob 3. uri:
1.	Politične in dijašlke struje s posebnim ozi-rom na katoliške stranke. (Phil. J,. Puntar, „Zar.")
2.	Narodnostni problem z ozirom na naše narodne, posebno goriške zahteve. (Iur. L'. Kemperle, „Danica.")
Dovolilo se je z zakonom razkosavanje zemljišč, za koje je do leta 1860 bilo treba privoljenja gosposke, a se je od imenovanega leta večinoma že bilo dopuščalo.
Zastran dedovanja posestev je novi zakon do- j ločil, da imajo otroci dobivati enake deleže; posle- ■ dica temu je, da; si oni, ki prevzame posestvo, na- \ prti dolg, iz kojega mu je skora, nemogoč^ izko- i pati se.
Končno naj je še omenjen zakon, s kojim se je ustanovila sedanja ljudska šola in z njo ŠoJska oblast raznih inštanc: krajni, okrajni ter deželni Šolski svet. Bistvo nove šble je vi primeri s staro v tem, da je vplivu cerkve izmakinjena, za vsa ve-roizpovedanja skupna ter, izvzemši veronauk, podstavljena državnemu nadzorstvu, da je Šolska doba podaljšana, da so otroci v starosti Šolske dobe pri-morani, obiskovati šolo, i da za pouk rfi plačevati šolnine, da je število učnih predmetov razširjeno, in končno, da ima učni jezik poleg § 19 državnega osnovnega zakona biti materinščina otrok. Vsled te- j ga šolskega zakona je jareninsiba ljudska šola 1873 I postala tri-, 1887 štiri- in pred kratkim petrazreHna j in so se prostori za njo po potrebi razširjali,
Navedeni gospodarstveni zakoni so značaj Ja- j renino močno izpremenili. Trdne velike kmetije, ki i so se nekdaj po dolih jareninske župnije vrstile, da i je človeku, tod potujočemu, veselja kipelo srce, so i postale redke, in staro blagostanje, ki je tu bilo doma v toliki meri, kakor le malokje, je izvečjega izginila, z njim tudi zadovoljnost in tiha sreča.
Udinek liberalnih zakonov je pa bil > žalosten j za vso 'Avstrijo. Zato je bilo treba voz kreniti, pre- j den se potoči v brezdno. 1879 je cesar na krmilo j viade pozval konservativnega grofa Taaffeja in ¡d*- \
žavni zbor je dobil konservativno Večino, ki pa žali-bog ni'dalje trajala nego lt) let; vendar se je v tej kratki dobi storilo marsikaj dobrega; n. pita oderuštvo se je razglasilo za strogo kaznivo; popravil se je zakon o dedovanju posestev, od kojega še'pa nimamo koristi, ker deželni zbor, ki bS imel skleniti podrobneja določila, še ni nič ukrenil; pre^ naredil se je zemljiški davek na podlagi nove, pravičnejše aenitve, pri'kateri so v štajerski .deželi našli 180.000 oralov še sploh necenjenega sveta. Vrhutega je vflada, 'da bi kmet laglje/ dobival var-? nega posojila, podpirala snovanje 1 posojilnic in hranilnic, ter, da bi boljše prodajal svoje pridelke, oži-votvorila zadružništvo. Storilo bi se bilo še mfrtrsi-kaj, ako bi zoperniki. ne bili taka hudof nasprotovali
Zadela pa je kmetijstvo v tej dobi druga nezgoda: nad vinograde je 1 pirišla trtna uš in strupena rosa. Vsled tega so vinogradniki primai^anC stare nasade obnoviti z ameriškimii podf.agami in trte pridno Škropiti z bakreno galico, kar seveda mnogo stane. Jarenina kot1 vinorodna pokrajin^ je s tem posebno hudo zaideta.
V Avstriji je tekom zadnjih let močno narast-la socialna demokracija, ki je zdfaj jela grozilno trkati ob vrata državnega • hrama; da se pomiri, se je 1897 volilnja pravica razširila še na delavce skupina). 1900 pa se je konservativna večina) iv državnem ' zboru, ki so ji rekali „železni obroč", ven-dar-le razbila in sledila je doba najljutejših bojev* Id jih je bil izzival nemški liberaT-izem, hoteč v Avstriji imeti nadvlado, in ki so torej za napreidek na kmetijskem polju bili brezplodni. Konečno je, ker ni bilo pričakovati, da državni zbor v svoji sestavi
Ob 8. uri zvečer komerz. Vabimo tudi vse naše somišljenike: Prihitite v našo sredo, da se spoznamo in pripravimo za na-dalnje delo!
Phil. M. Božič, tč. preds. „Danicej"; iur. J. Cesnik, tč. preds. „Zarje"1; phil. J, Puntar, tč. podprekls. „S. D. Z."; teolog Snoj, tč. preds. „Cirilskega društva" v Ljubljani. Pozor! Vsi oni dijaki, ki se nameravajo udeležiti letošnjega sestanka, naj sel priglase najpozneje do 10. avgusta, da bomo vedeli urediti vse potrebno, posebno radi stanovanj. Da bomo ceneje izhajali, mislimo pripraviti skupne. obede- in večerje. Vsakdo naj radi tega tudi naznani, ali se želi ¿h udeležiti. Prevzeti ne moremo nikake odgovornosti, ako ne 'bodo oni, ki se ne priglase pravočasno, glede stanovanj zadovoljni. Priglase sprejema iur. Lav. Kemperle, Hudajužna, Primorsko.
Državni zbor.
Državni zbor je dne 17. t. m. sklenil^svoje zasedanje ter i šej! na počitnice. Zasledanje seL začne dne 3. novembra. Isti dan se bo predložil vladni predlog zaradi zavarovanja za starost ¿n onemoglost.
Zbornica je zadnje dni še sprejela tudi izpre-membo poslovnika v toliko, da bo namesto dosedanjih dveh odslej pet podpredsednikov. Pri tej stvari je govoril v zbornici dr. Korošec ter navajal v prvi vrsti dejstvo, da imajo Slovanske stranke v zbornici večino, dasi na ministrskih sedežih sedi večina nemških ministrov. Danes imajo Nemci» v pred-sedništvu predsednikia in Slovani oba podpredsednika. Ako pa se > izvolita samo dva nova podpredsednika, dobe Nemci večino v predsedstvu. Kandidat socialdemokratov je namreč Peraerstorfer, nem-ško-narodne zveze | pa dr. Steinwehder. Torej je povsem opravičena zahteva, da|'manjše slovanske stranke dobe tudi enega podpredsednika. Manjši narodi so v vedni nevarnosti, da jih večje stranke potiskajo ob steno. Le Če imajo zastopnika v predsedstvu, imajo upanje, da jim je zagotovljena v mejah poslovnika potrebna svoboda besede proti mogoči zlovolji večjih strank. Zato manjše narodne stranke opravičeno pričakujejo, da jim bodo močnejše dovolile podpredsednika in glasovale za tozadevni predlog. (Živahno odobravanje.)
.V vinogradniškem odseku, v katerem sedita izmed i naših poslancev Roškar in dr. Hočevar, se je dne 8. in 15. julija temeljito razpravljalo o vplivu, ki ga bo nameravana postava o vzvišanju davka na žganje morda imela na male kmečke žganjarne.
Sprejele so se soglasno važne rezolucije, izmed katerih so najvažnejše te-le:
Vlada se poživlja, naj skrbi:
a)	da se par. 11 postave proti pokvarjenju živil izvršuj^ tudi proti pokvarjenju takozvanega žlahtnega žganja (t. j. žganje iz drožij, sadja, en-cijanovih korenin, jagod itd.) in se kontrolnim organom da dotične ukaze;
b)	da se uvede potom občin odkup davka na žganje (gemeindeweise Abfindung) malih kmečkih žganjarn tam, kjer to .zahte\ajo, ali kjer je že ta navada, in naj se izda na občine dotični poduk; ta način davkoplačovanja je namreč za vsakega posameznega posestnika veliko cenejši in ugodnejši;
c)	da so tudi malim žganjarnam da udobnost, da smejo svoje surovo 30odstotno žganje brez davka prekuhati, (rektificirati), kakor, smejo velike žganj arne :
;d) da se davek na žganje, ki ga žgejo mali kmečki posestniki iz drožij, sadja, encijanovih korenin in( jagod, nikakor ne poviša:
e)	da je dovoljeno vsem posestnikom, če imajo lastne kotle a£i ne, ali če žgejo na lastnem ali tujem posestvu in tudi če imajo kako trgovino ali ne, brez davka žgati žganje iz svojih pridelkov. Ako kako leto vsled slabe letine in pomanjkanja pridelka ni kaj žga,tih naj je dotični posestnik opravičen, tisti primanjkljaj prihodtaje leto, in čse je to, tudi slabo, nadaljne leto brefc davka žgatij In za domačo potrebo porabiti; če pa vsega žganja za domačo porabo ni potreba in če želi dotičnik to za domačo rabo žgano žganje prodati, potem seveda se ima tudi to žganje kakor vsako drugo obdačiti;
f)	da pri deželnih zborih vseh kronovin že ob priliki prvih zasedanj dela na to, da isti svoj upliv, ki ga imajo glasom par. 13 vinske postave od 12. aprila 1907 zlasti na imenovanje državnih kletarskih nadzornikov, vsaj kar se osebnega vprašanja tiče, preneso na deželne odbore.
Ministrski svetnik Joas je k tem točkam izjavil, da je vlada sama že zdaj za pavšaliranje, oziroma za odpravek davka po običinah in bo v tem ozi,ru dajala vse olajšave itd. Dalje se je skliceval na par.: 38. davčnega načrta za povišanje davka in dokazal, da male žganj arne sploh nikakor ne pridejo pod dotični visoki tarif davka.
Politični ogled.
—	Deželni zbori bodo sklicani baje na dan. 5.1 septembra, delegacije na dan 15. septembra,' poslanska zbornica pa najbrže na dan 3. novembra.
—	Gosposkozbornična proračunska komisija je i odobrila postave o prodaji državnih premičnin, o državnih uslužbencih in pa melioracijsko postavo.
—	Zveza kmečkih poslancev je imela dne 9. t. m. | sejo, v kateri je soglasno sklenila naslednji) 2 rezoluciji: 1. Z ozirom na nejasne besede ministra Bienertha izjavlja .Zveza kmečkih poslancev, da odločno zahteva z delavskim zavarovanjem tuJdi starostno zavarovanje kmetov in rokodelcev v isti1 najvišji meri. 2. Zveza kmečkih poslancev protestuje proti nameri vlade, da bi uveljavila trgovinsko pogodbo s Srbijo na podlagi lanskega pooblastila. Vilada naj v jeseni srbsko pogodbo predloži državnemu zboru.
—	Ministrska kriza v Srbiji je rešena. Mla-doradikalci so se sporazumeli s staroradikalci, Veli-mirovič sestavi novo ministrstvo, v katerem prevzamejo: Velimjrovič predsedstvo in stavbe, Milo-vanovič zunanje zadeve in začasno pravosodje, Milo-savljevič notranje zadeve, Andra Nikolič nauk, Po-povič finance in začasno trgovino, general Stepa-noviČ vojsko. Novo ministrstvo ima rtešiti proračun za tekoče leto in; trgovinsko pogodbo z Avstrijo. Potem pa se bo ministrstvo po vstopu treh mlaldo-radikalcev preosnovalo.
(Klala politična naznanila.
Dne 16. julija: V Ljubnem je bilo aretiranih 60 dijakov, ker so delali nemir. ■ — Polski klub je imel snoči sejo, . v kateri se je zahtevalo, naj Avstrija izstopi iz trozveze. — V pojljskih krogih se govori, da postane na jesenski preosnova, ministrstva predsednik polskega kluba dr. Glombin-ski trgovinski minister.
Dne 17. julija: Odstopil je Lloydov predsednik Becher. Njegov naslednik postane grof Stiirgkh. — Za prepoved izvoza krme se potegujejo ogrski' agrarci. Prepoved naj bi izdali, ogrska in avstrijska vlada. — Jeste,ni nameravajo sklicaii v Solnogradu strankarski shod nemških svobodomiselnih strank.
kedaj pride do • uspešnega delovanja, vladar zauka-zal, naj so ves volilni red v smislu, da pride glas kmetskega ljudstva do večje veljave, prenaredi. Ta preosnova volilnega reda se je izvršila lanskega leta. In zares nam nova zbornica, v koji, je.'posebno katoliški in kmetski element mnogoštevilno zastopan, daje jamstvo, das je našemu, kmetijstvu napočila doba, ki ga bo zopet dvignila na stopnjo blagostanja in sreče, in da se bodo izpolnile tudi druge pravične želje našega ljudstva. In tako obhaja-mo letos šestdesetletnico vlada/nja našega , dobrega cesarja Franca Jožefa I. polni opravičene, nade na boljšo bodočnost.
Končujočemu razpravo naj mi, je dovoljeno, pristaviti zgodovinske podatke o jareninski cerkvi in Jareninskem dvoru.
Sedanja jareninska cerkev je bržkone tretja na svojem mestu. Prva se jo, kakor mislim, poštar vila v prvi dobi krščanstva med Slovenci, torej pred prihodom sv. Oirila in Metoda v naše kraje. Bila je i lesena; tako smemo ¡sklepati, kajti v oni dobi so zidane cerkve bile zelo redke; ,cerkve zidati so v naših krajih začeli še le koncem 11. • stoletja Od lesene cerkve seveda ni več slodu.
Druga cerkev je bila zidana; »kedaj se je postavila in po kom, se ne ve; prvokrat.se imenuje L 1139; bila je to ona, ki je stala za grofa \Vilms-walda,'in postala župnijska; stavljena je bila v romanskem slogu, posvečena sv. Mariji. Tudi od te cerkve se ni ohranilo nič, vsaj nič takega., o čemur bi so dalo grditi, da je iz te dobe; istotako nam zgodovina o njuni zidavi ne daje poročila Da je bila zidana in sicer v romanskem slogu, pa smemo zopet sklepati, ker je kapela sv. Mihaela, ki se je
ohrianila in ki je služila vt gornjem delu v to, da so i se. v njej brale maše zaxiušnice (sv. Mihael tehta duše), v spodnjem za, kostnico, zidana, romanskega sloga in nastala v oni dobi.
V prvi gotski dobi, torej v 13. stoletju, so k laldiji na zapadni strani prizidjali stolp, to je oni spodnji del današnjega stolpa, ki seg|a do; drugega okna in ima dva odstavka; gornji del pa je nastal v drugi polovici, 15, stoletja. Se-le nato, a tudi v drugi polovici 115. stoletja, so staro ladijo in prez-biterij podrli in ki stolpu prizidali novo ob enem' s sedanjim prezbiterijem, ki je bil svoden z zvezdastim obokom; ladija ba je bila le, ravno stropana. Vse to je spoznati deloma na zidavi, deloma na zi-dih samih. 1546 so ladijo obokali (letnico je videti na oboku), zid za kape izsekali ter mu znotraj pristavili zidane podpornike, takozvane slope, ki nosijo obok. 1548, torej ko je prejšnje bilo dodelano, so spodnji del zvonika zazidali ter na južni strani naredili strelno lino, na zapadni pa renesainsni por-tal, ki nosi napis z letnico. Stranski kapeli staba/-ročnega sloga, torej novejše dobe, vendar nista nastali istočasno. Blaževa je starejša (spomnim, da je sv. • Blaž • patron Admontu); kedaj se je sezidala, pa ni znano: gotovo je le, da pred 1709: križeva je bila zidana 1740. Oltarjev je, predno sta se bili'postavili kapeli, bilo čveterO; stal je namreč tudi sredi cerkve oltar; bil je. posvečen sv. Katarini in sv. Barbari; 1617 pa se je povodom škofovske vizi-tacijo zaukazalo odstraniti ga, da se pridobi .prostora.
fDalje prihodnjič.)
D n e 1 8. j u 1 i j a: Na Dunaju se je vršil danes ministrski svet. — V Brnu so iz tovarne za usnje radi štrajka odpustili 700 delavcev. — V Gradcu se vrši dne 22. septetnbra agrarni shod alpskih pokrajin. — Ogrski trgovinski minister je zelo bofian. Ležati mora v postelji.
Dne 19. julija: Na Semeringu sta se včeraj sestala naš zunanji minister in rumunski ministrski predsednik. Posvetovala sta se baje o makedonskih zadevah in o trgovinski pogodbi med našo državo in Rumunijo. — Nemci so imeli tianes zopet vse polno protestnih shodov v nemških krajih Češke, na katerih so protestirali proti počehovanjn uradov, posebno pri pošti in sodiščih. — Ministrska kriza v Srbiji; je končanj. — Turšiki sultan baje namerava uvesti ustavo. — Perzijska vlada je izdala naredbo, po kateri imajo volilno pfravico za volitve v parlament le one osebe, ki so vešče čita-nja in pisanja.
Dne 2 0. julija: V Petrogradu se bo meseca decembra sešel odbor za osnovo slovanske banke. — Na Kosovskem polju se posvetuje 50.000 Albancev, kako bi se bojevali v Makedoniji proti Avstriji in sioer z vsemi sredstvi. — Ruski državni zbor je bil predvčerajšnjim zaključen.
Dne 2 1. julija: Danes se je sešla na Dunaju gosposka zbornica, da reši zakonske načrte poslanske zbornice. — Cesar sprejme v četrtek ministrskega predsednika Becka in železniškega ministra Derschatto v avdijencl v Išlu. — Angleški kralj bo sprejet v ,IŠlu z največjim sijajem. Pri sprejemu bodo navzoči vsi nadvojvode in najvišji dvorjani. — V Trstu so danes izpustili v navzočnosti; trgovinskega ministrja nov Lloydov parni le „Praga.*

•i-.
Razne novice.
*	Osebne vesti. Vladni svetnik je postal ravnatelj državne gimnazije v Celju Proft. \ — Poljedelski minister dr. "Ebenhoch je obhajal 16. t. m. srebrno poroko.	»
*	Iz Šole. V mariborskem političnem okraju je razpisano mesto začasnega okrajnega pomožnega učitelja. Prošnje se morajo poslati do 15. avgusta okrcjnemn šolskemu svetu v Mariboru. Na 2 razredni ljudski šoli v Stoprcah, p. Rogatec je razpisano mesto stalnega nadačitelja; prošnje do 10. avgusta.
*	Iz 'šole. V brežiškem političnem okraju so razpisana sledeča učiteljska mesta: na trirazrednr ljudski šoli v Kozjem mesto stalnega nadučitelja. na štirirazredni ljudski šoli v Dobju, { na trirazretlni ljudski šoli v Prevorjah, na trirazredni ljudski šoli' pri St. Vidu na (Planini, na dverazredni (ljudski šob; pri Sv. Antonu, na štirirazredni ljudski šoli v Kapelah, po jedno mesto I stalnejga ali • začasnega učitelja; na petraizredni ljudski šoli pri Sv. Petru pod Sv. i gorami 2 mesti stalnega ali začasnega učitelja,, na Štirirazredni ljudski šoli v Srtomljah in dverazredni ljudski šoli v Zdolah po jedno.mesto stalnega učitelja. Prošnje do 13. avgusta pri dotičnih krajnih Šolskih svetih.
*	Poročila sta se v Ormožu dne 18. t. m. g; Franc Košar, p. kr. davčni asistent v Rogatcu, z gdč. Marico Petovar v Ivanjkovcih. Čestitamo!
*	Prestavljen je poštni asistent Karol Dobr-šek iz, Koflacha v Maribor»
*	Primicijant -g. Peter Pavlič ne bo primici-ral, kakor smo. zadnjič poročali, pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, temveč pri Devici Mariji v Pušč.
*	Sodna imenovanja. Avsknltant dr. Frane Vidovič je postal adjunkt v Ložu, avsknltant dr. Franc Pihler ad-jnnkt v Metliki. Oba sta Štajerca, vendar sta prosila za mesta na Kranjskem. Tako veliko je požrtvovalno rodo-ljubje slovenske mlade inteligence.
*	Imenovanje kletarskih nadzornikov se bo izvršilo s 1. avgustom. Nadzorniki bodo vzeti iz vrst vinarskih strokovnjakov. Ti nadzorniki bodo sedaj le provizorično imenovani.
*	Zborovanje S. K. S. Z. v Škofjiloki obeta hiti zelo dobro obiskano. Od vseh strani se je naznanilo mnogo ude-ležnikov. Zborovanja se udeležijo tudi odposlanci krščansko-socijalne organizacije iz Poljske, med njimi je Slovencem znani Adam Lach-Szymariski. V imenu poljskih krščansko-socijalnih delavk pride gdč. Irena Kozmovska. Možje, mladeniči, skrbimo, da tudi mi ne zaostanemo za vdeleženci iz drugih krajev. Iz Maribora se jih nekaj odpelje z vlakom ob 11. uri 44 minut ponoči, drugi pa se že peljejo prvi dan.
*	Zborovanja v Škofji Loki se udeleži tudi večina slovenskih državnih poslancev.
*	Radgona. Prihodnjo soboto, dne 25. t. m. obhaja preč. gcsp. konzist. svetovalec in mestni župnik v Radgoni, Franc Pintarič, čil in zdrav svojo zlato sv. mašo. Na mnoga leta!
*	Za slov. dij. zvezo so darovali čč. gg*: 'Ant. Stenovec, župnik v Dupljab.na Gorenjskem, 2 K; Mat. Mrak, župnik v Boh. Beli, 2 K; dr. A. Merhar, kaplan v Sostrem, pri Ljubljani, 2 K; iU. Markež in Iv. Kogovšek, prefekta vy' zavodu sv. Stanislava v St., Vidu, po: 2 K; mariborski somišljeniki 45 K 86 v; M. Rant, nadučlteljj v p. na Dobrovi pri Ljubljani, 2 K: M. Ulčnik, župnik v Doliču pri Mislinji, 5 K; Nik. Križaj, župnik v Go-ričah, 2 K; Iv. Jane, župnik na Colu pri Vipavi, 2 K. Iskrena hvatla vsem darovalcem! 2i,veli posnemovalci ! — Odbor.
*	Važne naredbe c. kr. železniškega ministrstva. C. kr. železniško ministrstvo jo podelilo z naredbo z dne 5. maja 1908, štev. 14346-2, inženirju i
Probst Francu v Mariboru dovoljenje za izvršitev tehničnih prvotnih deil za sledeče normalno ali ozkotirne, s parno ali električno silo gonilne majhne železniške proge: 1, Od glavnega kolodvora v Mariboru po i Tegetthofiovi cesti črez grajski trg, poštne in gosposke ulice, glavni trg, koroške ulice v Kamnico; 2. LočivŠi se od zgoraj omenjene proge na Dunajski državni cesti do Pesnice, potem črez Sv. Marjeto ob Pesni,ci v Sv. Lenart v Slov. gor.; 3. Od glavnega trga črez dravski most po Tržaški cesti!črez Dobrovce v Sv. Marjeto.
* Socialdemokraški vodja Miha Cobal zopet obsojen. Na železničarskem shodu v. Radečah dne 31. maja, na katerega je Cobal pripeljal tolpo so-drugov iz Zagorja razgrajat, je Cobal vedno motil govor' poslanca Gostinčarja, očitajoč mu, da je vse laž, kar govori, da obrekuje socialdemokrate poslance itd, Vsled tega je poslanec Gostinčar tožil radi žaljenja časti; CoK&J je imel predrznost, daje nastopil dokaz resnice; tudi se je izgovarjal, da kot navaden delavec .(on pa- ni delavec, antpak od so-drugov plačan uradnik!) ne ve, kako se ima dostojno obnašati na shodu. Toi je lop državnozborski kandidat. Zastopnik obtožbe, dr. Benkovič, je na podlagi zapisnikov državnega zbora dokazi, daj, je poslanec Gostinčar le resnico govoril o sociaildemo-kraških poslancih in p njiH nasprotstvu do delavstva. Sodnik' je obsodil Cobala^na osem dni zapora. Pritožile ste se oba, stranki, poslanec Gostinčar ra-di prenizke kazni. — Včjaraj, /dne 22. t.( m., se je vršila druga razprava zoper Cobala pri\ okrajni sodniji v Litiji. — Tudi v Laškem trgu je pravda zoper po Cobalu zapeljane sodruge, ki so dne 31. maja na kolodvoru Zidani, most demonstrirali zoper poslanca dr. Benkoviča. Rudečka.rji so tedaj v hudih stiskah. Krščanskosocialno železničarsko društvo na Zidanem mostu pa se lepo razvija itn pridobiva novih udov.
Mariborski okraj.
m Poročil se je v Mariboru gospod Henrik jiruzovjč z gdč. Milo Fistrajvfcc.n Mnogo sreče! j
m Utopljenca, je pote|gtriil iz Drave v Mariboru dne 18. t. m. plavarski. mojster Piyfe£. Utopljenec, ki je star kakih 30 let, jej imel nad čelom rano. Bržkone' se je pri kopanju ponesrečil.
m Frani. Tukaj se vrši v ponedeljek dne 27. julija t. 1. vef.iki živinski sejem. Ker je pričajkovati obilo kupcev, se posestniki prijazno vabijo, da. priženejo veliko lepe živine na ta sejem.
m Brezplačno posrednje pri nakupu posestev v mariborski okolici g. Josip Sernec v Gradiški, p. Pesnica.
m Sv. Lenart v Slov. gor. Lenarški liberalci so si navskriž. Gererala Gorišek in Stupica si nič več ne stiskata rok, temveč se pisano gledata. Liberalci trdijo, da nič ; ne paktirajo s štajercijanei. V svoji novi posojilnici imajo ! v odbora in lo celo v predsedstvu znane pristaše „Štajerca" | Lešnika, Ploja, Daviša itd. Vidite sedaj, da nič ni res, kar I trdijo ti preklicani klerikalci.
m Shod pri St. Janžn na Dravskem polju je zadnjo nedeljo lepo izpal. Udeležilo se ga je vkljnb slabemu vremenu nad sto mož, ki so s pozornostjo poslušali govornike, i Govorili so državni poslanec Pišek o državni podpori za seno in drugo, potovalni učitelj Pušenjak o zadružništvu, podpredsednik K. Z. Mlakar o organizaciji K. Z. Shod se je lepo in mirno izvršil, čeprav je neki mladi učitelj hotel malo zabavljati, pa je bil krepko zavrnjen. Takim gg. bi svetovali, da naj malo zakone preštudirajo. Vseh udeležencev tega shoda je bila želja, da bi K. Z. še letos imela tam shod ali kje v obližju. Kmečki stan se organizira, zato pa nas napadajo naši nasprotniki. Naš klic bodi: Na plan, kmečki stan!
m Sv. Ana na Krembergu. Dne 19. t. m. so priredili pri nas šentlenarski liberalci slavnost v spomin 60 letnice vladanja presvitlega cesarja. Seveda so imeli pri tem svoje posebne namene. Da bi ljudstvo teh ne spoznalo in bi se lažje dalo vloviti v liberalne mreže, so sklenili, da začnejo slavnost s sv. mašo. Raztrobili so torej med ljudstvo, da pride k nam z graškimi akademiki vojaški kurat Ernest Terstenjak, ki bo služil na prostem sv. mašo. Radovedni smo le, koliko je ta slavnost obmejnim krajem has-nila. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za šentlenarski okraj, ki je to slavnost priredila, ni nastavila nobene vstopnine, torej tudi ni imela nobenega dobička. Kaj se je torej doseglo s to slavnostjo?
m Sv. Trojica v Slov. gor. V eni zadnjih številk nas je objedel v ptujskem kljukcu, znani Sta-jerčev prijatelj. Pa motiš se, če miisliš, da si' nas s tem razžalil; ravno nasprotno: povzdignil si nas v vrsto najboljših naših gospodov svetnih in duhovnih. 'Med drugim pravi,, da smo pridobili občino Verjane. Saj i še nje niste nikoli imeli, le sline so se vam cedile po njej. Ce je prejšnji občinski predstojnik smuknil vf drugi tabor, > še ni (bila vsjay občina za njim. Stočeš, da sam prišel prepozno k! Sv. Trojici, morebiti pa ne- Ce bi si „Slovenski Gospodar" mene za dopisnika izbral, bi pač mialo izvedel od nas. Sploh pa je čudno, da n"si dal članka nemtško tiskati, ker ti ie> slovensko vse zöpernö: Počasti Se nas ¡kaj. - F. Perko.	"V//!/,..
m Iz Sv. Lovrenca nad Mariborom. Prvi uradni dan. Novo ustanovljena kmečka hranilnica in posojilnica (rajfajznovka). v trgu Sv, Lovrenca aad Majütoorom ima prihodnjp. nedeljp /dne 26. julija t L po ra$ službi Jtjožii v; svojih'prostorih pri Pernatu svoj prvi uradni dßmr tirajjov&l btide nad^
revizor g. Vladimir Pušenjak, Drugi uradni dnjevi bodo ob nedeljah po rani božji službi.
m V Tinjah bo pel novo mašo č, g. Dijonizij Dušej dne 26. U. m. Pridiguje vlč. g. o. Kasijjan Zemljak iz Maribora. 75 let že ni bilo tukaj nove maše. Zadnji primicijant je bil praujec sedanjegas preč. g, Anton Dvoršek, rojen 1805 v isti hiši, 'In umrl 1889 kot župnik in zlatomašnik v St. Vidu pri Planini. Ta gospod, je znän po raznih lepih ustanovah. Skoda, da iz zelenega in imovitega Pohorja prihaja le malo dijakov!
m Iz Slov. Bistrice. S prihodnjim šolskim letom se- b'o odprla v Slov. Bistrici trirazredna nemška šola, ki si jo je sezidala mestna občina s po- ! močjo nemškega šulvereina in drugih dobrotnikov (celo iz Berolina so baje dobili 3000 mark). Mi Nemcem privoščimo; šolo, ker zavzemamo stališče, da se more uspešno poučevati le v Materinščini. Toda to je spak, da Nemci nimajo dovoij otrok. Zato • pa love na vse kriplje slovenske/ otroke. Zupan gospod 1 Stiger hodi od hiše do hiše,. sekundira mu pra- i Nemec z laškim imenom in' laško krvjo Versolatti; ' najbolj pa si brusi jezik j !n pete naidučitelj na oko- j liški šoli Kolletnig (!). Nadučitelj, ki agitira proti svoji lastni šoli, af.i ni to nekaj čudnega? Pri nas marsikaj smrdi, toda danes se.' nočemo ukvarjati s temi stvarmi, da ne okuži,mo v tej vročini zraka.
m Prepuž pri Slov. Bistrici. Dne 17. t. m. se je ob 9. uri dopoldne ' obesil Janez Skolc, muzikant, po rodu Lah. Nova žrtev alkohola!
Ptujski okraj.
p Ptuj. Jubilejne procesije na Ptujsko goro dne 1'6. t. m. se je udeležilo jako mnogo'ljudstva. Bilo je nad 2000 za božjo čast navdušenih, romarjev iz ptujske okolice.
p Cela ptujska okolica čestita vrlemu narodnjaku č. g. župniku vurberškemu, da ga je najvišje sodišče oprostilo radi znanega' Linhartovega shoda na Vurbergu. Kakor turški paša se je Linhart razkoračil nad vurberškim župnikom in mu že naprej prerokoval, da bo obsojen, kakor je to tudi ptujska sodila storila, a uprjaivna sodišče na Dunaju ga je vendar-le oprostilo.
p Ptuj. Stajerčijanski siiod je priredil župan örnig na Ptuju pretečeno neöeljo dne 19. julija v prostorih nemškega kazina. Prišli so ca shon, na katerem je bila kot glavna točka pon-oč zoper sušo, poslanci vsenemec Malik In dr. Ploj. Da je bil pa glavni govornik urednik „Štajerca", Linhart, se j razume samoobsebi. Dasiravno so naši poslanci že . d)rwno storili vse potrebne korake radi letošnje su- \ še, je : vendar Ornig čutil zopet potrebo, naši pat; ; Stajerčijancem peska v oči, češ: glejte me, kako se potegujem za vas! Dr. Ploj je tuidi govoril,, a bivši j socialdemokrat Linhart mu je zabrusil tako gorke v obraz, da si jih bo gotovo dobro zapomnil.
p „Stajerc" je prinesel v zadnji številki uvodni članek in podlistek s tako nesramno vsebino,da se vsakdo začuden/ .-vpraša: ali je res temu listu dovofjeno na najostudnejši način blatiti naše verske svetinje? Ali res sme fzagrizeni sovražnik vere v javnem listu katoličanom podtikati take ostudnosti, kakor to dela „Stajerc"? Vprašamo naše višje oblasti, ali res ničesar ne vidijo?
p Sv. Marko niže Ptuja. Pri nas je nastala strašna suša, žita in pšenice nam bo prirastlo malo. Drugih pridelkov pa ne bode nič. Gozde in pa travnike nam jemlje Drava. ProSJmc) gospode poslance, da se potegnejo za nas.
p Iz Dravskega polja k Sv. Arehu se je napotila nemška žtenska procesija. Prišla je že na Gornjo Polsk&Vo. Tu so jej pa v nemški gostilni povedali, da imajo pri Sv. Arehu Slovenpi,- ne pa Nemci svojo slovesnost. Vsled te novice so bile nerr ške romnrice tako sladko ginjene, da so se samega veselja jokale«. V tej hudi suši so bili Poljskavčani sicer debelih solz veseli, a eden je le menil', da preveliko veselje ! bi znai'.o Škoditi tudi nemšketmu srcu, katero je treba torej dobro v plavlee zavi,ti, da se ne bi razpočilo. To je res pomiagaJo, zakaj mi Slovenci na, Dravskem polju še danes slišimo, kako močno Wje to nemško srce na čast sv. Arehu, ki je gotovo tudi vesel nemških- pobožnih romaric, ki imajo še danes srčno željo, da bi od Sv. Areha gledale, nem&Vo Ameriko in nemški niderlag.,'
p Sv. Barbara v Halozah./ ¡Tudi pri nas se prodaja živina pod ceno radi pomanjkanja krme. Le toliko smo dobili dežja, da se' ni še drevje posušilo. Trsje: obeta letos bogato letino. iTudj, sadja bo dosti, zlasti jabolk in češpljev (sliv). — Radi nalezljivih boleznij, ki vladajo med otroci, se je teden prej zaprla Šola, že od skušnje iz veronauka so bili tri nižji razredi izostali radi bolezni. — Dobili smo no* vega gospoda organista, ki pa vsled klubovamja gotovih krogov, še nima pravega stanovanja. Trebh bo postavit^ cerkveno hišo pri cerkvi, ki razpolaga sedaj s praznimi prostori. Potem bo menda konec večletnega prepiha, kar bi bilo močno teleti. — Dne 16. t. m. smo spnamili k zadnjemu počitku blabico jstaror Pintaričko * Dolan, ki jo je bila zaflela kap.: ¡—' Toča nam je dozdaj še prizanesla, nekateri | menijo* da rajdi močnega streljanja pitoti toči. — Pri nas dobimo j pekiarijo, da nam ne bo treba naročati peciva od drugod. — V cerkveni konkurenčni od-fr>br, čegar izvolitev se Je arekurzi zavlačevala, so volile ;öböine: Slatina, GrajdiSöe in Gruškovec prk
staše K. Z., le, Sv. Elizabeta in Sv, Barbara sta ostali v taboru tistih, ki pravijo, da j je treba gledati bolj na prste klerikalcem. Nasprotniki so se zato zbirali celo v šoli k volilnim pogovorom o cerkvenih zadevah. — Pri podružnici Sv. Ani se dozir davia sedMfl župnišče, ki je bilo ,16 let podrtina. Pod skrbnim vodstvom gospoda župnikja se je lani obnovila tudi jcerkev sv. Elizabete. ■
p Vurberg. Znano je še, kako imenitno je pogorel na Vurbergu Linhart s svojim shodom ,dne 26. januarja t. 1., ' ko ljudstvo ni hotelo poslušati njegovega žlobudranja. Znano je tudi, kako je „Stajerc"; potem lagal o shodu nadvse cente, župnika pa je tiral pred sodišče, češ, da se jp pregrešil zoper zborovalni zakon, . ker mu je mislil nekaj krepkih povedati v obraz. In; res se je dobil dr. Ste-pischnegg,; sedaj sodnik v Šoštanju, ki(je župnika obsodil radi te „pregrehe" na 30 K, oziroma 3 dni zapora.! Oj kako neizmerno veselje je ■ bilo vsled tega pri „Štajercu" in njegovih zvestih ovčicah! Sla-vitsch je v potu i svojega obraza razširjal to „slavno" vest po Ptuju. Pa svStajerc" in Linhart sta obračala, najvišje sodišče na Dunaju pa je obrnilo. Župnik Kokelj je namreč popolnoma oproščen ter dobi povrnjenih I tistih 30 K; razsodba dr. Stepisch-nigga je. bila protizakonita. Pošteni Vurberžani so tega iz srca; vefseli, Stajerčijanci pa so poparjeni in se kislo drže. Vsa čast pa poslancu Kmečk^ zveze, blagemu g. dr. Ivanu; Benkpviču, kfi je to vso tako dobro izpeljal! Tega vrlega gospoda živo priporočamo rojakom v vseh jectnakih slučajih!' Zivio dr. Benkovič!
p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Dolgo se človek ne zmeni za neumnosti, ki jih laže ptujski „Star jerc." Na prigovarjanje i drugih pošiljam zadaj nekoliko v pojasnilo. Pri zadnjih občinskih volitvah sem bi] od 16 narodnih, za občino zaslužnih mož, peto-krat i izvoljem občinskim županom. To ' je ostala dva odbornika tako jezilo, da si gasita svojo jezo že sedaj z dopisi, ^ki jih pošiljata lažnjivemu „Štajercu."1 Jeden izmed teh dveh je beračil okoli, naj se pregleda občinska blagajna. To se je( zgodilo in preglednik je našel račune v redu.- (O tem se lahko prepriča vsak davkoplačevalec te občine; knjige so pri g. blagajniku na razpolago.) In sedaj si upa tak Stajerčijainec celo tako daleč, da piše, naj odstopim. Mene so izvolili narodni možje, faz^r sem predstojnik narodne občine, in kot tak ponosno in odločno pravim, da ne odstopim! — Nadalje piše „Stajerc" o meri;, občinskemu blagajniku, da nisem videl občinskih knjig , itd. To je grda neresnicp.. Knjige imam jaz pri sebi, sem jih natanko pregledal in spoznal, da je vse v i najlepšem" redu. Stajerčijanski dopisnik mi pravi, da, sem kar slepo vse potrdil; to ni res. S ponosom'gledam nazaj na lepo vrsto let, • odkar sem občinski svetovalec, oziroma blagajnik, in vem, kaj imam storiti. Pač p(a| priporočam odborniku-dopisunu „Štajerca", naj pridno preštudira občinske razmere, potem šele naj piše v Časnike; zdaj Še nikakor ni goden za take stvari. — Da pošiljava ta dopis imenoma, da občinski predstojnik, nikakor ne odstopi (če bi ne bilo kaj v redu, bi namreč moral odstopiti), so najlepši dokazi za blagostanje občinskih (zadev. — Blagajnik in predstojnik.
p Hranilnica in posojilnica v Cirkovcah. Ko se je lanskega leta ustanavljala ta prevažna zadruga, prva na Dravskem polju, bilo jta veliko * upitja ne samo v domači župniji, temveč veliko več v Mariboru in Ptuju. Pa glejte, kako lepo se je razvaja in si trdna tla postavila ta denarna zMdruga. Komaj eno leto obstoji in je imela v prvif polovici, tega leta 49. 481 K 18 v sprejemkov in 47.670 K 14 | vllh. izdatkov, torej skupnega denarnega prometa v i polletu 97.151 K',32 v. - Najlepši dokaz, koliko za-| upanja ima hranilnica in posojilnica pri župljanih, i ki radi vlagajo svoj denar pri domači zadrugi, in iščejo pa tudi potrebni le pri njej pomoči z malimi stroški. Zraven gospoda župnika so v načelstvu in 1 nadzorstvu trdni in vseskozi i pošteni in odkritosrčni kmetje, kateri skrbe le j za korist in za pomoč našega ljudstva.
p Sv. Florijan ob Boču. Jubilejni mljhideniški | shod pri Sv. Florijanu, ob Boču prihodnjo nedefjo ; bo res nekaj krasnega. Od vseh strani, bodo prihi-i teli mladeniči v procesijah k 'Materi božji Ložen-i sksi, kjer bo. ob 10. uri služba božja. Od »1.—3. ure j popoludne se vrši na vrtu g. Vizovišeka mladeniški ! shod, na katerem bodo mlarleniči slavili trojni jubilej: Marijin, papežev, cesarjev, ter sd navduševali za življenje in za delovanje v smislu prekrasnega gesla: Z Bogom in Marijo za slovensko domovino. Vmes se bo glasilo lepo potje, godjba. vrlih makols-kih mladeničev ter bomo poslušali deklamacijo rodoljubnih pesmic. Ob 3, bodo večernice in druga pridiga, Ob 4. uri odidemo v procesijah. Mladeniči, na dan!
p Kostrivnica. Kakor v raznih drugih krajih, tako vlada tudi pri nas strašna suša in ako nam Bog ne da v kratkem večjega dežja, bodo vse rastline na polju uničene. Gospodje poslanci, tukaj je treba nujne 'in izdatne državrte pomoči, zakaj beda je neizogibna.	,
Ljutomerski okraj.
i i Sv. Tomaž pri Ormožu. Nad vse veličastno
.i se je obnesla jubilejna'procešija, katero.priredila
.	„rj.;,} .. , 1,. «a uau, i.: i v:-V	;'.,..; .
staroslavna dekanija velikonedeljska dne 16.'t. m. k Materi božji na Polenšak. Udeležile so se procesije župnije: Sv. Tomaž, Velika nedelja, Ormož, Svetinje, Sv. Miklavž in Sv. Lenart z 10 duhovniki. Zbirali smo se v, lepih Savcih, kjer se je v okrašeni kapelici služila sv. maša. Na to se je pomikala ogromna množica med slovesnim popevanjem lavretanskih litanij na. prijazni hrib polenskS, kjer nas je že čakalo mnogobrojno ljudstvo od blizu in daleč. Trditi smemo, da se nas je ta dan sešlo do 3000 romarjev. Tolike udeležbe nihče ni pričakovat. Kaj takega ne pomnimo! Ho je bila splošna sodbu laranov na Polenšaku. Zaradi preveLke gnječe je morala biti slovesnosti primerna pridiga zunaj cerkve. Imel jo je vlč. g. duh. svet. in župnik J. Bo-hanec. Konečno še je opravil e. g. P. Zadravec ob asistenci treh duhovnikov slovesno sv. mašo, pri, kateri se je ;Zopet odlikoval znani pevski zbor od Sv. Tomaža. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Slovesnost ostane vsem udeležencem jv trajnem spominu.
I Sv. Križ na Murskem polju. Milo so peli pri nas; nnilši zvonovi, ko je iztrgala smrt dne 13. t. m. iz srede naše dekliške Marijine družbe mladi cvet, mladenko -Marijo Bohanec iz Vučjev*asi. Prenašala je svojo bolezen udana v voljo božjo. Imela je sušico. Močno je še želela videti novo krasno zastavo Marijine družbe, pa ni se ji izpolnila ta želja, Sprevoda se je udeležilo mnogo ljudstva. Druž-berfice pa so, ji pri odprtem grobu zapele krasno slovo. Spavaj v mi.ru, draga sestra.
1 Križevci. Naš trgovec P. še nima vžigalic „V korist obmejnim Slovencem." Ne vemo, zakaj si jih ne naroči, ko si jih vendar vsi želimo.
1 Kapela. Dne 2. avgusta t 1. tomo imeli kapelski mladeniči ob 3. uri popddne pri t:. Divjaku ustanovni shod Mladeniče zveze. Govorniki se So naznanijo. Mladeniči kapelske župnije, pokažite na dan 2 avgusta, da ste verni sinovi niatere Slovenije in ndeleži:e ne polno-itevilno tega shoda.
Bela obleka in solnčni žarki. Dosedaj je bela obleka splošno veljala za najbloljše sredstvo proti pekočim žarkom. Sedaj pa so 'brezposelni ljudje prišli do prepričanja, rla smo v veliki zmoti, ker bela obleka baje ni nikako obrambno sredstvo proti soln-čnim žarkom. Solnčni žarki prav lahko probijejo belo tk;>ninq ter uplivajo na kožo, ne da bi izgubili kaj svoje moči. Pač pa je na črni koži moč solnčnih žarkov zlomljena, zato. so ;zamorci v beli oblek! neobčutljivi proti najhujši vročini. Ako bodo tedaj hotele naše belo oblečene dame odbijati soln-čne žarke, nositi bodo morale črn triko ali se dati — črno namazati, od pete do glave.
Stavka v Indiji. V Bombaju je stopilo v stavko 14,000 domačih delavcev, ki so v službi p(ri raznih industrijalnih podjetjih. . Nastali so nemiri, ki, jih je moralo udušiti vojaštvo.
Potres pri Pontebi. ¡V Moggiju pri Pontebi je bil zadnje drili opetovano potres, ki je( poškodoval več hiš. Prebivalstvo biva pod milim nebom.
Glas iz rakve. Črnec John Samson iz Queen-stowna ie bdi izvežban trebuhogovorjlec (veotrilo-lokvist). Nekoč je srečal mrtvaški sprevod in se mu pridružil. Ko so prišli na pokopališče ter hoteli spu' stiti rak|ev v grob, zaslišali so pogrebni globok glas, kot tla bi prihajal iz rakve: „Počasi, počasi, otroci moji!" Črnce ¿e prevzel tak strah, da so skoraj obledeli! Zdaj je pa še močnejše zagrmelo ie rakve: „Počasi, vi blazneži, dajte, da ne padem, še hrbtenico mi boste polomili!" Črnci so vrgli rakev proč in zbežali, kot bi jih podil zlodej, edini John Samson je ostal in, se smejati toliko časaH dokler ni prišla policija in honorirala njegovo izvežbanost z zaporom.
Veliko poneverjenje. Blagajnik posojilnice v Platnu pri Karlovih varih, Ivan Beer, je poneveril 238.000 kron. Beer jo žp pod ključem.
Strašen vihar. V Tokatu na Turškem je vihar razdjal 400 hiš, Ubitih je nad 1000 oseb.
Slovenjgraski okraj.
s Stari trg pri Slovenjgradcu. 401dtnico mtaš-ništva obhajal je 19. julija 1908 naš mil. g. kanonik. Dobri iarani so se ž njim vred iz srca veselili tega dne in Jo veselje tudi na zunaj pokazali s slavoloki, zastavami, slavnostnim zvonenjem in streljanjem. Pred sv. mašo pa • mu je v'f imenu šolske mladine v prisrčnih besedah izrazila istotako prisrčna voščila vrla učenka Frančiška Apačnik; ta kakor tudi druga „bela" dekleta poklonila so mu tudi prekrasne Šopke v , znamenje svoje otroške, uda-nosti in ljubezni.
s Ribnica na Pohorja. A.: Kaj je novega? B.: Vse pri starem, naša mesarja še zdaj prodajata govedino kg po 1 K 28 vin.; telečje pa po 1 K 40 vin. Pač nekaj je vendar novega, pivo je zdaj za 8 vin. dražje. A.: S tem najbrž hočejo privabit več letovičarjev sem.	— x. —
s Ribnica na Pohorjn. Ustanovilo se je „Gasilno društvo" za Ribnico. Poveljni jezik bo seveda, kakor ni drugače pri naših naprednjakih pričakovati, nemški.
s Stari Trg pri Slov. Gradcu. Dne 2. avgusta se bo blagoslovilo tukaj svečano novo pokopališče.
s Razbor pri Slovenjgradcu. Ustanovni shod našega izobraževalnega društva dne 19. t. m. je dobro uspel. Zbrali
so se sami odlični, znsčajni katoliški možje, mladeniči in dekleta. Veselo je bilo gledati čvrste postave, kako se zavzemajo za pravo ljudsko izobrazbo. Gospod dr. Hohnjec razloži v obširnem, poljudnem govoru pomen izobraževalnih društev za kmetijstvo, narodnost in versko prepričanje. Predsednik shoda, župnik Josip Krohne se mu zahvali v imenu zborovalcev za nasvete, katere nam je govornik podal. Nato se je izvolil odbor, v katerega so bili enoglasno voljeni: Lenart Pačnik, predsednik; Josip Krohne, podpredsednik; Janez Glasenčnik., tajnik; Filip Lesnik, blagajnik; Jernej Pačnik, knjižničar; Franc Epšek, Andrej Ple-šivčnik, odbornika. Odbor nam jamči, da bode društvo vspešno delovalo. — A vsaka dobra stvar ima svoje nasprotnike. Tako tudi naša društvo. Posebno so bili žalostni gospod Rone, kot zvest pristaš Narodne stranke. Da jih potolaži, je sklical okrajni odbor Narodne stranke za šoštanski okraj protishod pri Žuželu. 11 Šoštanja sta jih prišla tolažit gospod Volk in eden učitelj. Kedo je bil ta učitelj, bomo že poročali. Ta gospod je govoril o sadjarstvu, in nam med drugim povedal, da naznanja veše, gosenice in drugi taki marčesi obilno sadu v jeseni. — Res tem-ljito! Gospod Volk je govoril o kmetijskih posojilnicah! Gotovo zanj najvažnejša točka. Poslušalce so tvorih: Rone, ki so hoteli vtajiti naš shod, Mene, Podjavšek, Spodnji Elbert in Obreza. Če še omenimo, da so Žuelu všle z drvorišča ovce in zbežale k Grabuerju, ko so zagledale Volka, ja naše poročilo končano. — Druge nesreče ni . bilo.
s Volitve v občinski zastop velenjski. Sklicujoč se na določbe § 19 tisk. zak. prosim, da v zakonitem času in zakoniti obliki objavite nasledni popravek: Ni res da bi ■ bil jaz pisal ugovor zoper občinske volttve v Velenju, pač pa je res, da tega nikdar pisal nisem kar lahko s pričami dokažem.	Josip Kovač, ml.
Konjiški okraj.
k Konjice. Preteklo soboto je bilo slovesno blagoslovljeno in otvorjeno novo poslopje za bolnike z nalezljivimi boleznimi pri bolnišnici rudečega križa v Prevratu. Navzoč je bil podpredsednik rudečega križa eks. fcm. v p. vitez BorcMo pl. Boreo iz Gradca, prevzv. knez. in kneginja Windischgraetz, grofica Sermage, baron Vay de Vaya, kateri je na svoje stroške dajl to novo bolnico postaviti ter drugi člani tukajšnje podružnice rudečega križa. Px*eč. g. nadžupnik in dekan je zjutraj ob 7, uri; služil v kapeli sv. mašo, pri kateri se je; s sodJelavianjem članov;čitalnice in slov. pevskega društvai nemško pelo, ter je ob 11. uri po pozdravnem in otvoritvenem govoru prablag. g. okr. glavarja blagosilovil novo i poslopje. Upajmo, da nas boi ljubi Bog varoval nalezljivih bolezni, a v slučaju takih bolezni pa bo bolnišnica gotovo služila svojemu namenu. — V petek popoldan jO pri prevažanju železniških vozov na tukajšnjem kolodvoru Odtrgalo tri prste na roki pomožnemu kurjaču Pušniku, katerega so prepeljali v bolnišnico v Maribor. — Prit stavbi nove slov. šole so zidarji pričeli štrajkati; hočejo več zaslužka ali pa eno uro manj dela. Kako se bodo pobotali, se š'e ne ve, a govori se, da bo delodajalec dobil zidarje od drugod. Vsekakor mora biti šola do zime pdd streho. — Suša je tudi pri nas napravila veliko škode. S'ena je malo, otave skoraj nič, krompir bo droben, koruza in oves slaba. Cena (živini 'je strašno padla. Državna podpora bo dobro došla, če je bomo kaj dobili.
k Spitalič. Staro bralno društvo je zaspalo in se razpustilo; novega bi potrebovali, ki bi na krščansko-socialnem programu razširjali »pri nas prepotrebno izobrazbo. Upamo, da se tako društvo kmalu ustanovi.
k Ziče. Preteklo nedeljo, je bila prj nas veselica v prid družb'; sv. Cirila in Metoda v Gosa-kovi ■ gostilni, p. d. pri Kučeju. Udeležba slf>ba. Ko-njičani so bili neki nezadovoljni. Rladovtedni smo na čisti dobiček, katerega bo družba dobila,
k Ljuhnica. Suša je napravila v naši občini ogromno škode. Občina je.primorana prositi okrajno glavarstvo v Konjicah, da se škoda ceni ."n davek odpiše.
ki Iz Prihove. V nedeljo dne 26. t. m., po prvem sv. opravilu, bo imel g. potovalni učitelj F. Goričan v šoli poučno predavanji?. Gospodarji in gospodinje, pridite v obilnem številu!
k Iz Grušovja pri Prihovi. V štev. 27 ..Slov. Gospodarja" je zapisal: nekdo ta-le stavek: „Občno pozornost so vzbudili neustrašeni mladeniči z '.Marijino svetinjo na: prsih." T(a.koj sem položil časnik na mizo in sem se zamislil. To je sicer rtes, tako sem tuhtal; drugo vprašani« pa je, ali je to zadosti. Mi smo postali neustrašeni vojaki za Boga in Marijo in za slovensiko domovino. Vojaki pa. niso na svetu samo zaradi lepšega, ampak zato, da se vadijo v orožju in — ako je treba — da udarijo po nasprotniku. Ali manjka nam, k; bi radi bi,li dobri mladeniči — nasprotnikov? Vsak ve, da ne. Kaj pa bodi naše orožje? Ali nož, ali cepec, ali kol itd., kakor je to grda navada nekaterih mladeničev na&h let? Ne, mi se tega. sramujemo! Naše orožje bodi lepo obnašanje, pametna besefla ali olika, in izobrazba! Pa kako si pridobimo to orožje?, 1. Ako beremo dobre knjige in Časopise. Zdi se mih da ne beremo radi. In koliko je pri nas hiš,, mladeničev in mladenk, ki so naročeni na „Naš Dom", na „SI. Gospodarja", na „Domoljuba", na „Bogoljuba"? In koliko jih je, ki razširjajo te dobre liste? Preljubi tovariši, to se mora predrugačiti, pa kmalu; dru-
gj&če se ne bomo mogli ubraniti cepcem/ in kolom itd. 2. Ako poslušamo poučno predavanje, pat se tudi sami vadimo predavati. Kar vzdigne me, ko berem v časopisih, kako drugod mladeniči nastopajo in govorijo na shodih lepe pozdrave, dai cele pridige. Kedaj bomo pa mi nastopili ? Ali smo mi za nič? Ali imamo glave samo za to, da bi neotesanci in suroveži udrihali po njej s oepcem in* s kolom? Neko nedeljo sem šel sam od božje službe, pa so mi prišle razne misli v glavo. Med drugim sem prišel tudi na to->e: Naš gospod,- organist, Jože Klaj-žar se neki piše, kaj lepo igra in lepo poje. Mi mladi pa tudi nadi pojemo, seveda po svojem,i da le pojemo. Kako hvaležni bi bili g. Jožetu, ako bi; tudi nas ob praznikih povabil k sebi in bi nas poskusil, ali smo za petje ali ne, pa bi- nas učil! Za nameček pa bi nam lahko predajal o tem, kar se je on med tednom naučil; mi bi se od njega mnogo naučili, pa bi še sami poskušali predavati. Upam, da\ bi ga v tem radi podpirali gospodje, ki nam dobro hočejo. — Eden mladenič.
Celjski okraj.
c Skušnja na orglarski šoli v Celju, pri kateri so bili navzoči mil. g. opat Franc Ogradi, g. Franc Trop, ka-pelnik iz Maribora, 3 gosp. kapucini in g. dr. Schwab, se je v/šila dne 16 julija. Vseh sedem skušencev je skušnjo dobro napravilo, nekateri celo s prav dobrim vspehom. Vidi se, da šola v vsakem oziru dobro napreduje, kar so navzoči gospodje pohvalno omenjali. Štirje organisti so že dobili svoje službe, trije: Vrečko Draarotin pri Sv. Petru pri Radgoni (vas Črešnjevec), Kropeč Štefan v Makolah in Kurnik Štefan v Sinčivasi na Koroškem še šlužbo iščejo. Vsem g. žalimo prav srečno not v življenju!
c Tretji izlet telovadnega odseka v Celju je bil v nedeljo dne 19. julija popoldne. „Telovadci so se pri lepem vremenu podali v uniformah v lepo celjsko okolico. Ezbrali so1 si to pot Lopato. Korakali so ponosno po cesti skoz Ostrožno. Vse je gledalo zavedne fante, ki se niso zmenili izaf* pikanje, ki je dvakrat priletelo iz gostilne Fazarinca v nar prednem liberalnem Ostrožnem. Na ■ Lopati so telovadci igrali, oziroma žet ponavljali dve igri: „Krč-mar pri zivitefri rogu" in „Kmet in fotograf." Igrali so dobro, zato so pri gledalcih, kateri,h se je vesiko nabralo iz sosednih občin, želi priznanje in pohvalo. Po igrah so telovadci prav točno izvajali proste vaje. Nazadnje jih je zavedni kmet in odločen pristaš Kmečka zveze Ramgak še pogostil. Čast takemu možu in stoterna hvala za dovoljene prostore ter .¡za pogostitev. Mi ,že gremo naprej, čvrsto in pogumno, vi pa fantje iz okolice, pojdite za nami, na dremljite dalje!
c Dobrna. Dne 20. t. m je obhajala gospa Amalija Knkovič pri slojem sinu na Dobrni v krogn sorodnikov in dnhovnih tovarišev svojega sina svoj 80. rojstni dan.
c Vransko. Že pred tremi tedni odšla je od doma dvajsetletna božjastna deklina Antonija Lešnik. Če kdo kaj poizve, naj blagovoli sporočiti župnijskemu uradu na Vranskem. Žalostna mati-vdova se bo še le takrat pomirila.
c Vransko. Umrla je gospodična Fanika Šentak. Naj v miru počiva!
c Šmartno ob Paki. Naši rojaki v Ameriki so priskočili naši požarni brambi za dobavo no^e društvene zastave z znatno svoto 161 K 70 v. na pomoč. Požarna bram^a izreka tem zavednim domoljubom tem potom bkreno zahvalo.
c Zusem. V nedeljo 19. t. m. opoldne je toča potolkla eden del žusemske in štefanske župnije, ter je pokončala še tiste poljske in vinogradne pridelke, katerim je dolgotrajna suša še prizanašala. Še drugi dan je bilo videti cele kupe ledene toče, katero je sledeči naliv dežja skupaj navalil. — Ubogi, zares preubogi kmet! —
c Za mladeniški shod pri Sv. Rokn v Šmarju so priprave v polnem tiru. Vršil se bo po istem vsporedu kot pri Sv. Florjanu. Ob 10. služba božja, h kateri pridejo mladeniči v procesijah. Od 1. — 3. ure popoldne veliko mladeniško zborovanje, ob 3. uri večernice s pridigo, ob 4. uri odhod. Mladeniči šmarskega okraja bomo v nedeljo, '¿. avgusta pokazali, da ne zaostajamo za drugimi!
c Nazarje, v zadnji Številki „Narodnega Lista" se na podli in lažnjivi način napada preč. gg. oo. frančiškane posebno patra Anzelma. Ni resnica, da bi frančiškanski samostan priredil gledališko predstavo, ampak igro je priredilo „Kat. slov. izobraževalno društvo v Nazarjih." Igra je lepo in dobro uplivala na gledalce. — Kar se tiče vaj za pred-■ stavo, — je izlil dopisnik celo jezero gnojnice na odbor-! nika „Kat. slov. izobraževalnega društva," patra Anzelma. On, ki žrtvuje vsako prosto uro za izobrazbo v moralnem in gospodarskem oziru, on torej se napada od onih. ki vedno kriče: „Delajte za izobrazbo ljudstva, pomagajte mu." — Hinavci! — Vsaj mi na deželi si mislimo, da mora biti voditelj kakšne predstave pri vajah navzoč, kjer popravlja in vodi kretanje. — Gospodje v Celjn, poglejte na se. — D» je odbor imenoval preč g. o. Anzelma, je tamo ob sebi umevno. Kajti on je edini, ki je sposoben, ustvariti povoljen u*peh. Drugi bi tega ne mogel storiti Odkar je društvo ustanovljeno po preč. g. o. Anzelmu, so se pod njegovim vodstvom prirejale predstave, ali samo moške ali samo ženske. Udeleževali so se tudi iz Mozirja teh predstav in ni k do ni preč. gg oo. frančiškanov napadal. Da so bile vaje v šoli in pod kozolcem in ne morda v kakšni gostilni, tudi to se zdi čudno nesramnemu dopisniku. Dokler društvo nima svojih lastnih prostorov, je narezano na samostan, ki z veliko požrtvovalnostjo podpira društvo. Ve-i dno se povdarja, kakor že zgoraj omenjeno, izobraževalno i delo, a če kdo dela, mu z nesramnim in lažnjivim obrekovanjem nasprotujejo in hočejo onemogočiti njegovo izobraže-
valno delo. Če bi tndi v srcu kaj čutili, bi tega ne delali.
Podpisaui odbor še naprej prosi preč. gg. frančiškane za nj.hovo pomoč in sodelovanje v korist in izobraibo teli zatiranega slovenskega ljudstva. Tudi ni resaica, da bi ke-daj trajale do 11. ure po noči, ampak samo jedenkrat do 9. ure ker ni bilo mogoče poprej postaviti odra. Dopisniku je dob'ro znano, da nima samostan nikakoršnega „vira dohodkov" od predstav, ampak nasprotno, večino ima pri tem stroške. Naj le pride gledat oni dopisnifc v društveni računski zapisnik in videl bo, da je vknjižena cela vrst od predstav. Društvo izda za časopise letno okrog 200 K. Kje je denar za 300 knjig, katerih stane jedna povprečno 2 K, kje je gledališki oder s 6 spremembami in za druge stroške, če ne od predotav. Na vse take nesramnosti, katere se očitajo, ne bomo več odgovarjali. Nismo navajeni se pečati s takšnimi podlostmi, kakor dopisnik. — Fej te bodi! — Matevž Dobrove, predsednik; Ivan Močnik, tajnik; Jakob Breznik, pregledovalec računov; Franjo Rozman, knjižničar; Matija Dobrove, Franc Hlačin, Jože Goltnik.
o Zidani most. Miha Cobal bo zopet kašo .pihal. Bilo je 31. mafja, ko se je v Radečah snovalo društvo krščanskih železničarjev. Govorila sta poslanca dr. Benkovič in Gostinčar. Cobalovi pristaši so jima ves čas, vmes kričali i|n Cobail je velikokrat upil v Gostinčarja: Lažete, vse je laž, to je laž itd. Z'a tq razžaljenje jo bil dne 20. julija ,pri sodišču v Radečah obsojen na osem dni zapora z dvema postoma' in vna poravnanje vseh stroškov.
Brežiški okraj.
b Občina Pleterje pri Brežicah je sestavila dne 18. t. m. imenik tukajšnjih posestnikov, ki jim je suša i uničila seno, otavo, krompir, deteljo in koruzo, da se jim odpiše davek in se jim da podpora v senu. Prošnja se je predložila z imenikom vred c. kr. okrajnemu glaivarstvu v Brežicah. Zupani, posnemajte brzo to občino!
b Državno podporo 3000 kron in 300 kron deželne podpore ste dobili občini Brezje in Armeško za ujme leta
1907	po posredovanju drž. poslanca Benkoviča.
b Iz Sevnice ob Savi. V „Slov. Narodu" in „Domovini" se obrega nekdo ob vlč. župnika iz Sevnice in Boštjana, češ, da jemljeta pri meni meso, četudi sem nemškutar. Očita mi dalje, da sem kot obrtnik svojega očeta uničil, da je v moji gostilni nemški nabiralnik itd Nesramni lažnik! Kedaj si videl v moji hiši kak nabiralnik za „Stidmarko"? Kedaj sem se podpisoval s „Hans"? V moji hiši in rodbini se govori izključno le slovenski, otroci hodijo v slovensko šolo, k meni hodijo slovenski kmetje. Zato, ker postrežem tudi Nemcem, če pridejo, še vendar nisem nemškutar, drugače so vsi obrtniki v Sevnici tudi nemškutarji, ker tudi oni pošteno postrežejo Nemcu kakor Slovencu. Praviš nadalje, da sem kot obrtnik uničil svojega očeta. To menda moj oče najboljše vedo, ali so res uničeni in ali sem jih jaz za vinar kedaj oškodoval. Recimo pa, da bi jih res kedaj nesreča uničila, potem si ti gotovo zadnji, na kojega bi se opirali. Bodi torej le brez skrbi! Iz vsega tvojega obrekovanja se bere le zavist do mene in mržnja do gosp. duhovnikov. Boli te, da hodijo kmetje v mojo hišo. Zato me hočeš napraviti za nemškutarja. Dokaži mi, da sem kedaj protinarodno volil, ali pa da sem se kedaj volitvi odtegnil, takoj ti izplačam dvesto kron. Janez Starki ml., posestnik in obrtnik.
Iz drugih slovanskih dežel.
f Družba sv. Mohorja. Do 4. malega srpana
1908	se je, vpisalo v družbo sv. Mohorji: iz, goriške nadškofije 9.841 udov, iz krške ¿kofije 6.350. iz lavantinske škofije 25.650, iz ljubljansko škofije 33.360, iz tržaško-koprske škofije 4.262, iz škofiji Poreč in Krk 168, iz senjske in dalmatinskih škofij 239, iz zagrebške, nadškofije 487, iz idj&fcovske Škofije 67, iz bosniških škofij 170, iz sombottf.jske in ogrskih škofij 277, iz sekovske škofije 419, iz vi-demske nadškofije 258, iz raznih krajev 345, iz Amerike 2.067, iz Afrike in Azije-237. Vkup 84.197 udov. Izmed teh je 1740 dosmrtnih in 82.457 letnih udov. Ako primerjamo te številke z lanskimi, najdemo lep napredek, ker ima družba (letos 5051 udov več, in sicer dosmrtnih 33, letnih 5018. Napredovala pa je: goriška nadškofija za 746 udov; krška škofija za 107; lavantinska za 1918; ljubljanska za 2353; somboteljska škofija za 59; videmska nadško-fija. za 17; Amerika za 39; Poreška škofija za 6; Azija in Afrika za 5 udov.. Za lanskim številom zaostali pa so ti-le kraji: tržašjko-koprska škofija za 109 udov; Sekovska škofija za 3 ude; Krk, senjskja in dalmatinske škofije vkup za 14 udov; zagrebška za 7, djakovska za 16, Bosna in Hercegovina za 43 in razni kraji, v Avstriji in v ostali Evropi za 8 udov. Te izgube nas ne žalostije tako, kakor se ra-dujemo napredovanja nad našimi brati na. Beneškem in Ogrskem. Tudi Amerikanci so napredovali, brzšas po novih izseljencih in vkljub slabim časom, ki so prišli nadnje .letos. — Novih ;dosmrtnik'ov se je vpisalo 58; umrlo jih je 12, 1 dosmrtnik je izgubil svoje pravice, ,'ken vsled izstopa iz katoliške cerkve ne more več biti ud družbe. — Letošnje število 'Mohorjanov je samo za 401 manjše od najvišjega števila, ki ga je dosegla družba leta 1904, ko je štela 84.598 udov. Rodoljuba pa navdaja ogromna armada M«8iorjanov z veselo nado, da še nismo prišli do, najskrajnejše meje, nego da se bo pod zastavo apostola starega Korotana zbrala vkljub kle-vetnikom in sovražnikom v lastni hiši slovenski in iunaj nje, še vedno naraščajoče število mož in žen,
mladeničev in deklet, ki jim žari v srcu pljamen j prave, čiste ljubezni do matere Slovenije.
f Iz Drvara v Bosni se nam poitoča: Dne 3. t. m. zvečer okoli 11, ure je bil tukaj napaden in ubit Marko Fušter, delavec tukajšne parne žage. Ubijalec, sooijalni demokrat PopoviČ je že pod ključem. Izjavil je, da mu ni prav nič žal umora in da mora še dva druga umoriti v Drvaru. Tudi sodniku je pretil, da ga umori, ako ga takoj tne izpusti. Tak sad rodi socijalna demokracija.
t Odkritje nagrobnika in spominske plošče Simonu Gregorčiču. „Osrednji odbor za Gr-.goriJičev spomenik" je sklenil, da se praznuje dne 6. sgptembra 190^ odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Vršnem in nagrobnika tam gori pri Sv. Lovrenca pod sivim Krnom, odkritje skromnega znaka hvaležnosti slovenskega naroda napram geniju velikega pesnika. Spominska plošča in nagrobnik sta delo slovenskega umetnika Bitežnika v Gorici, omogočila pa je to delo požrtvovalnost častilcev Gregorčičeve Muze. Slovesnost se bo vršila v skromnem slogu in sicer po sledečem vsporedu: ob 9. uri zjutraj odkritje spotiin-ke plošče^ na Vršnem, ob 11. uri predpoldne pa odkritje na-; grobnika na pokopališču. Na obeh krajih bode kratek s'.av-I nostni govor (Govornika dr. Ozvald in dr. Šorli) in pevci zapojo nekaj Gregorčičevih pesmi. K tej slavnos:i so vabljene vse Slovenke in vsi Slovenci. Vršno je približno na sredi med Tolminom in Kobaridom. Udeležniki, ki pridejo po želeinici, izstopijo na postaji Sv. Lucija Tolmin, od koder lahko dospejo do Vr.-ma deloma z vozom ali pa peš. Tudi od Trbiža čez Predil se lahko pripelješ s pošto do Kobarida. Slavnost se konča okoli poldne. Najprimernejša kraja za obed sta prijazna trga Kobarid in Tolmin.
f C. kr. umetno-obrtna strok, šola v Ljubljani. Iz j poročila o šolskem letu 1907-1908. Zavod je obsegal nastopne , oddelke: I. , Zimske kurze za stavbne Obrtnike (zidarje, kamnoseke in tesarje).' II. Oddelek za šoloobvezne dečke z dvelma razredoma. III. Dnevno šolo za obdelovanje lesa s. strokovnimi oddelki za: a) stavbno . in pohištvene! mizarstvo, b) strugarstvo, c) rezbarstvo, d) kiparstvo. IVJt Javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike. V. Dnevno šolo zla umetno vezenje in čipkarstvo s strokovnimi oddelki za: a) umetno vezenje, b) šivanje čipek, ,c) pletenje čipek. VI. Javno risarsko šoloi za deklice.
I.	Zimski kurzi za stavbne obrtnike. Zimski kurzi za stavbne obrtnike imajo namen, podajati pomočnikom in mojstrommizarskega, tesarskega in kamnoiseškega -obrta ono znance in one spretnosti, ki so podlaga za uspešneje delovanje in obrtovanje. Osobito je tem kurzom odločena tudi naloga, pomočnike stavb/nih obrtov pripravljati in usposbblj^ivati za zakonito predpisane mojstrske izpite. Zimski kurzi se dele v pripravljalni ter v I. in., II. tečaj; vsak tečaj traja pet mesecev in se začne z dnem 3. nov., konča, pa a dnem 31. marca. Pouk obsega poleg jezikovnih in trgovinskih predmetov vse umetno-obrtne in stavbno-tehniške prfedmete, ki so potrebni, da se doseže označeni cilj. V drugem kurzu se vr-še poleg teh predmetov tudi predavanja o prfvi pomoči pri nezgodah. Obiskovalci zimskjih kurzov pridejo pri oddaji podpor in ustanov v prvi vrsti v poštev. Ubožni in pridni udeleženci imajo upanje, da 'dobe mesečne podpore' od 20 do 40 K. Zaradi pomainjk\iinja prostora se sprejemajo novi učenci v ta oddelek samo vsako drugo leto. Za prihodnje š)olško leto 1908-1909 izostiane' vpisovanje novih učencev.
II.	Oddelek! za šoloobvezne dečke. Ta oddelek se je otvoril pričetkom minulega šlolškega letai namesto bivšega pripravljalnega tečaja. Oddelek je dvorjr.jzredfen in naloga mu je, da podaje učencem splošno obrtno izobrazbo; zategadelj popolnoma nadomešča takozvane državne rokodelske šoile. Absol-ventje tega • oddelka lahko vstopijo v kiparski oddelek na zavodu ali pa si izbero učenje v kaki poljubni obrti zunaj šole pri mojstrih ali tvorničarjih. Obisk tega oddelka je torej priporočati dečkom, ki so hočejo po dovršenem 14. letu posvetiti obrtnemu stanu. V šoli se uče splošno izobraževalnih predmetov s posebnim ozirom na obrtniške potrebe, ter se vadijo tudi v^ ročnem delu. Tako dobe za obrtni stan in učno dobo pri mojstru podlago, kakršne jim vi njihovi starosti ne more podati noben učni zpivod drug© vrste, osobito pa ne osemiraizredna ljudska šola, meščanska šola ali spodnji razredi srednjih šol. Ustanovitev tega oddelka pomenja privi korfak do uže sklenjene preustrojbe iz^tvoda v šolo za stavbne in umetne obrti, oziroma v državno obrtno Šolo..
(Konec prihodnjič.)
Drobtinice.
d Velikanska povoden je bila te dni v mestu Toka-du v Mali Aziji. Pri tem je izgubilo 2000 ljudij življenje, med temi 800 jetnikov in 600 rekrutov.
d Kdo jemlje mladini vero? V avstrijski zbornici je meseca junija t. 1. pri razpravi o proračunu govoril poslanec pater Sillinger tudi to-le: „Profesor Masaryk pravi, da išče Boga. Toda če še le išče Boga, naj ne govori v javnosti, — da ga pozna in da je veren ter naj ne zapeljuje — odkrito govorim — naj ne zapeljuje in naj ne dela sile naši mladini z raznimi teorijami. — Pred seboj imam pismo. — Človeka, ki o njem pismo govori, ne imenujem očitno, zasebno je vsakemu na razpolago. V Brnu živi drž. uradnik, ki je imel sina-edinca. Učil ! se je izvrstno ter je prišel na vseučilišče. Že takoj prvo • leto sta starša zapazila, da se je sin silno izpremenil. Po-
prej je bil veren in je vestno izpolnjeval verske dolžnosti. Čez eno leto pa pride domov in pravi: „Ne potrebujem vere, nauk mojega profesorja mi zadostuje; življenje mi je breme." Kratko, mož je bil ves drugačen. Poprej vesel, sedaj potrt. Prišlo je tako daleč, da je dobil oče nekega dne brzojavko sledeče vsebine: „Oče, pridite v Gotho, našli me boste mrtvega. V Gothi me dajte sežgati. Nauki mojega učitelja so me dovedli tako daleč, da ne morem več živeti. Izgubil sem vero na Boga, življenje se mi je pristudilo." Oče gre v Gotho ter najde sina v nekem hotelu mrtvega. Zastrupil se je . . . Profesor zapeljanega mladeniča je bil
—	iskalec Boga dr. Tomo Garigue Masaryk. Ali ni ta nesrečni mladenič žrtev žalostnih razmer na naših visokih šolah, kier se ped plaščem svobode in svobodne znanosti vse-križem masarykari in vvahrmundari.
d Najslabši poklic. — Najnevarnejša ter nravnosti in telesnemu zdravju najbolj škodljiva služba je — služba natakaric in uslužbenk po gostilnah. Dokazano je, da umrje izmed 1000 gostilniških postrežnic okrog 400 med 20. in 30. letom. Povprečna starost natakaric je 25 let. V nrav-nostnem oziru so deklice v gostilnah v največji nevarnosti. Gotovo so mnogi gostilničarji pošteni in vestni, brez dvoma je veliko natakaric pametnih in dobrih — toda slabih je še več, zlasti po mestih, kjer se malokatera ohrani, da bi se ji nič ne moglo očitati. — Dokler ni postavno določena plača uslužbenk po gostilnah, — dokler ni določen službeni Čas in čas počitka, dokler se zlasti po mestih ne ustanove društva, kjer bodo mladenke kolikortoliko zavarovane v nravnem in verskem oziru — toliko časa bi bilo vsaki pošteni mladenki odsvetovati, da stopi v gostilniško službo.
d Kako je odvaditi otroka jecljanja? Navadi ga, da pred vsako besedo izgovori samoglasnik „u". Stavek „Slavec poje vesele pesmi" bi se glasil: „u" Slavec „u" poje „u" vesele „u" pesmi. V treh mesecih otrok ne jeclja več in ne bo težko, odvaditi ga tistih „u". Pravijo, da se je to sredstvo dobro obneslo.
d Kam pridemo? iSeveroameriške zjedinjene države so sklenile uviesti stalno vojsko 250.000 mož, angleški koloniji, Kanada in Avstralija se oborožu-jeta; prva bo nastavila sto tisoč mož deželne bram-be in lasflno torpedno flotilo, druga hoče uvesti splošno bramono dolžnost Ln zgraditi nekaj križaric. Angleška zelaj resno misii na močno povečanje armade na kopnem, Švedi zgrade novo brodovje in pomnože armade na kopnem za 33 odstotkov. Danska naroču-je topove in gradi trdnjave. Nemčija gradi ladjo za ladjo in vsako leto pomnoži armado za 5—8 bataljonov. Italija hoče pol svojega nacionalnega premoženja porabiti za brodovje in utrdbo meje. Rusija hoče v kratkem spraviti skupaj 6 milijonov vojaštva
—	torej, kam pridemo? . . .
d Sadovi svobodne šole. „Ostravsky ,kraj" poroča: Blizu Moravske Ostrave sta se neki oče in sin z drugimi igrala na keglje. Sin je dobil partijo, oče pa mu ni hotel plačati, rekoč: „Ali se ne bojiš Boga, ko od svojega starega očeta- denar zahtevaš? Sin pa je očetu prismolil zaušnico in dejal: „Saj si me ti učil, da Boga ni in zdaj, ko bi moral plačati, se nanj sklicuješ!" . . .
d Po 18 letih prvikrat trezen. Železno naravo mora imeti neki mož v MJanchestru, ki je bil poklican pred i sodnijsko sodišče, ker se ni brigal za ženo in otroke. Pri, tej priliki se je izkazalo, d(a ta častiti,' rodbinski oče v 18 letih še enkrat ni bil trezen. Da bi ga vsaj za nekaj časa streznili, so ga poslali za 4 mesece v ječo.
Književnost.
§ Matica i Slovenska. Poverjeništvo za okraj Jarenino je prevzel g. učitelj Mil. Sprager v St. Ilju v Slov. gor.
§ Časopisa za zgodovino in narodopisje" je izšel letošnji I. zvezek (1. in 2. snopič)^ ki obsega osem tiskanih pol in ima naslednjo vsebino: Petovij v zgodovini Južne Štajerske, dr. Kovačič; O Veliki Nedelji in podobnih krajevnih imenih, dr. A. Ste-genšek; Slovanski elementi v štajerski nemščini, dr. K. Slrekeij. Bfod „malimi izvesfji" opisuje dr. F. Kotnik zanimive koroške narodne običaje. Poleti tega še ima zvezek slovstvene ocene in poročila o ae-lovanju „Zgodovinskega društva". „Časopis" dela čast slovenskemu znan^tvu in „Zgodovinsko društvo", ki ga izdaja, zasluži podporo vsakega zavednega rodoljuba.
§ Matica Slovenska. Knjige „Matice Slovenske" za leto 1908 so se začele tiskati in izidejo brezdvomno začetkom decembra t. 1. Po pravilih (§ 3) se članarina plačuje v prvi polovici vsakega leta. Lani več članov ni moglo dobiti k/njig, ker so se prijavili, ko je bilo število naklade davno žc določeno. Ako se pošlje članarina po določbi pravil, so gg. člani in Matica obvarovani neprilik.
§ Književnost. Peter Skulhala. Popevke. Knjiga obsega pesmi, resne in šaljive. Marsikatero dobro zrno se podaja v prikupljivi in šaljivi obliki. Pisane so sicer po muropoljskem ali panonsko-slo-venskem jeziku, vendar jih lahko razume tudi Kranjec, Savinčan in dravski poljanec. Tudi jezikoslovec bo našel v zbirki mnogo zanimivega. Knjiga se dobiva in 'naročuje pri gosp. pisatelju, Petru Skuha-Ju. župniku v pokoju v Ljutomeru. Cena: nevezane 60 vin., prosto vezane 1 K 10 vin., lepo vezane, z zlato obnezo 1 K 40 vin. Kdor Še želi Popevke, naj jih naroči kmalu, ker jih je le še malo v zalogi. Knjiga je prav primerna za bralna društva.
Najnovejše novice.
Imenovana Sta za kn. škof. duhovna svetovalca č. g. proi. Anton Medved in d. g. rajhenburški župnik Jože j Cerjak.
Na c. kr. nčiteljiščn v Mariboru je razpisano mesto stalnega učitelja za nemščino in slovenščino. Prošnje do 16. avg. t. 1.
Romarski vlak v Marijino Celje vozi iz Maribora v nedeljo, dne 9. avgusta opolnoči. Nazaj v Maribor pridejo romarji v sredo 12. avgusta zvečer ob pol 7. uri. tako, da se morejo odpeljati še tisti večer na vse sträni. Vožnja stane iz postaj Maribor, Pesnica, Št. Ilj in Spielfeld in nazaj enako in sicer za III. rarred 8 K 80 v, za II. razred pa 11 K 60 v. Vozni listeki se dobivajo edino-le v tiskarni sv. Cirila v Maribcru in sicer od 27. julija naprej. Čč. gg. dnšne pastirje tem potom prosimo, da romanje oznanijo in vozne listeke za romarje svoje župnije skupno naroče. Vozni listeki se bodo začeli razpošiljati 1. avgusta. Več kakor 700 romarjev se ne sprejme. Kdor torej misli pohiteti v Marijino Celje, naj se prej ko mogoče oglasi. Romarski odbor.
Iz pošte. Poštna oficijantlnja [Amalija Kokal .v Žalcu'je dobila mesto poštne odpravnica vt Framu pri Račah.
Na mladeniškem shodu pri Sv. Roku v Šmarju dne 2. avgusta ima cerkeni govor g. državni poslanec dr. Korošec.
Gosposka zbornica je predvčerajšnim odgodila postavo o trgovskih nastavljencih in izpremembo postave o delavskem nezgodnem zavarovanju na jesen. Proračunska komisija je tudi sklenila, da vrne poslanski zbornici melioracijsko postavo.
Umrl je dne 17. julija v Gradcu g. dvorni svetnik dr. Alojz Fon, brat celjskega profesorja g. Ivana Fon. Naše sožalje.
Toča. Dne 15. t. m. popoldne!, je pri nas toča naredila veliko škodo, dne 19(. Ra na Gaju še večjo in obiekrat z nalivom,(odnesla veliko rodne in rahle prsti.
Sv. Križ nad Mariborom. V zadnji številki „Štajerca" se zopet huduje nek dopisun nad našim g. župnikom, da ni bilo pri nas na praznik sv. apostolov Petra in Pavla dvojne službe božje ter pravi, da je župnik zjutraj na vse zgodaj stisnil mašo in dodal še litanije. Resnici na ljubo bodi povedano, da se je rana služba božja opravila ob 6. uri in je bil še pred sv. mašo slovesni obhod s presv. Reš. T., katerega se je udeležila ogromna množica ljudstva tudi iz tujih krajev. Da pa pozne službe božje ni bilo, je iskati krivdo drugod. — Litanij g. župnik ni dodal po sv. maši, kakor Štajerčev poštenjak lažnjivo poroča, ampak imeli smo popoldne ob navadni uri večernice z molitveno uro za potrebni dež. Štajerčev dopisnik se je torej zopet enkrat po svoji stari navadi prav pošteno zlagal. Sicer se pa vsi pošteni župljani z našim g župnikom popolnoma strinjamo, da se tako dolgo, dokler se ta grda razvada, da bi se cerkveni 6hodi skrunili po gostilnah s hrupno godbo, ne opusti, ne prosi tujih duhovnikov pomoči, da bi še bili oni priče, kako se pri nas prazniki skrunijo. Proti takemu ravnanju ugovarjamo vsi občani in zahtevamo, da se ob cerkvenih shodih v gostilnah godba opusti.
Sv. Trojica v Slov. gor. Naša posilinemška požarna bramba si je srečno postavila svoj: „Rüsthaus der freiw. Feuerwehr". Mi bi sicer ne imeli nič proti temu, ako bi se ne bilo vsaj v tem slučaju tako izzivalno postopalo napram slovenskemu ljudstvu. Napis je namreč izdelan vnemškihbarvah. Podlaga je rudeča, črke so črne, rumeno okrašene. Grb se istotako ponaša v frankfurtarskih barvah in sicer v rudeči, trompeta v rumeni, čako v črni. Iz tega sklepamo, da bo požarna bramba gasila samo nemški ogenj, reševala samo nemško posest. To se godi pod vodstvom župana Goloba, ki tako rad govori za mir in edinost, dočim marsikatero njegovo dejanje izziva ogorčenje slovenskega prebivalstva. To je krivda tistega Goloba, ki tako rad sprejema slovenski denar, a zatira slovensko govorico, tistega Goloba, ki za svoje nemškutarsko delovanje še vedno pričakuje visoko odlikovanje Frane Jožefovega reda. Pojasniti moramo zgodovino njegovega odlikovanja, s katerim se je sam hvalil naokrog. Pred dobrima dvema mesecema dobi Golob brzojavko iz Dunaja: „Čestitam k odlikovanju Franc Jožefovega reda. Dvorni svetnik Ploj." Hitro raznese Golob to svojo čast po trgu svojim prijateljem: Glejte, kako sem odlikovan! Obenem se pa le spomni, da je hvaležnost lepa čednost in
se res prav cifrasto zahvali Ploju za njegovo posredovanje. Toda kakšno razočaranje je moral doživeti mož, ko je dobil od Ploja odgovor: „Meni o celi zadevi ni nič znanega"! Da, mi tudi pravimo tako: nam ni znana nobena zasluga, vsled katere bi zaslužil Golob sploh kako vladno odlikovanje, zlasti kake višje vrste. Pač pa si zasluži, da ga odlikuje „Sudmarka". katere odbornik je, če se ne motimo, njegov sin. Tudi mu nismo nevošljivi kake usnjate medaj-le, s kakršno ga lahko vsak dan odlikuje usnjar Kirbiš. In ta Golob je zopet sedaj žalil Slovence s samonemškim napisom in to še celo v nemških barvah. Kaj pravite k temu g. Golob? Se vam zdi to pravično? Bodete zopet stiskali pesti in škripali z zobmi radi tega dopisa ? Kakor Vam ljubo in drago! Mi pa upamo, da bodo prišli časi, ko se bo tudi par trojiških mogotcev moralo ukloniti ogromni večini ljudstva slovenskega.
Sv. Lenart nad Laškem. Dne 15. t. m. pop. ob 5. uri zadela je celo faro strašna nesreča. Silno potrebni dežja, .smc^' se ga vsi veselili. (In res, pokrile so deževne megle vrhove hribov^ in začelo je mirno deževati. A megla se potegne v dolino in začelo je grometi in bliskati. Nagioma, kakor bi trenil, nastane grozen vihar, vsuje se toča in uničila nam je vinogijaide, kateri so bili tajko tiepi, trs tako obložen, kakor najstarejši ljudje njo pomnijo lepše. Ah, ljubi.; Bog, kar nam ni suša vzela, je še pa toča uničila. Kaj hočemo začeti? Davki vedno večji, živina vedno; ■ cenejša, drugih dohlodkov pa naša iara snima. Veselili smo se letošnjega leta, a sedaj se nam je pa veselje v tako strašno žialost spremenilo.	j
Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo dnB 26. t. m. popoldne po večernicah bo v dvorani g. A. Ar-nuša (v posojilnični hiši) g. J. Stebih razkazoval na skioptikonu kraisne slike iz sv. pisma, iia Durda, Airike ter razne šaljive in gibljive slike. Povsod so njegove predstave zelo ugajale iu vstopnina je jako nizka.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Bralno društvo pri Sv. Marjeti niže Ptuja priredi v nedeljo dnie- 2. a,vg. s pomočjo 'dijakov po večernicah v Narodni šoli veselico v prid obmejnim Slovencem.) Na vspoinedu je gow>r, petje, tamiburanje, igra in prosta zabava v gostilni Mflkl. Pridite v obilnem številu!
Sv. Ana na Krembergu. Liberalna veselica, o kateri so liberalci toliko bobnali, je, jako klaverno izpadla. Ko smo vprašali nekoga Sokola. v Mariboru, ki se je tudi udeležil te veselice, ali bo imela veselica dobiček ali deficit, je krepko cfdgovoril: „O, deficita ne bo, samo gor bodo plačali!"
Za S. K. S. Z. bo darovali : N. N. 2 K ; N. N. 1 K ; Marija Mahkole eno jubilejno krono; duh. gornjegr. dek. na dekan. konf. v Gornjemgradu 35 K; duh. ljut. dek. na dek. konf. v Ljutomeru 25 K; duh. marnb. dek. na dek. konf. v Marnbergu 15 K 10 v.; A. Kokelj, župnik na Vurbergu ob priliki slavne zmage nad Štajercom in Linhartom 3 K; „Za obmejne Slovence in z željo, da bi našla mnogo posnemovalcev v tujem in doma pošilja S. K. S. Z. 2 K. Gerta Vede Trst. Na zdar !"
Listnica uredništva.
Brezje pri Rajhenburgu. Taki prepiri bi nam pri sedanji suši samo škodili. — Šmartno v Rožni dolini. Naznanite to kompetentni oblasti, d sežete več nego v listu I
Trst Linz
Loterijske številke.
Dne 18. julija 1908.
31 22 7 11 82 15
82 78
36 24
Podpisani sem hvaležen gg. Simona Holler in Jožef-u Ferlinc v Partinjn, koja sem v kupčijski zadevi besedno užalil na časti, da sta odstopila od tožbe ter si usojam izjaviti, da sta poštena v svoji kupčiji.
V Bišu, dne 19. julija 1908. 615	Janko Lubec
Pristopajte h Kmečki zvezi!
zajamCeno pristno vino le iz	■
■	ormoškega okraja, raznih let-	■
■	nikov, ima veliko množino	J
■	po nizkih cenah na prodaj	■
Kletar, društvo v Ormožu.
VeSike skrbi
dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičen pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postreženi, obrnite se na domačo tvrdko:
Trgoma z železnino „MERKUR",
P. JVIajillč t Celju
ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljših mlatilnic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijer-525	jev, slamoreznic itd.
Ceniki zastonj !	Ceniki zastonj!
Izvrstni molituenihi
so:
Herg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50 Rozman, Dekliške bukvice „ 3 — ilenec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . . „—-40 Sv. Opravilo ...» 135
Vsi ti moHtveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgovina tiskarne sv. Cirila = v Mariboru. =
i
i
Somišljeniki! Somišljenice!
Zahtevajte v vseh prodajalnah In tobakarnah vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze": V korist obmejnim Slovencem!
mmmmmmmmm
o
o o
8
Prečastiti duhovščini iu slavnemu občinstvu podpisani udano naznanjam, da sem ustanovil s pomočjo strokovnega kolega gospoda Karol Fellnerja, kamnoseškega mojstra v Lipnici, na prav zato prirejenem prostoru in v novo zidani, z vsem potrebnim urejeni delavnici popolnoma ^t;.....,,	;
Naznanilo.
novo umetno in stavbeno kamnoseško podjetje, v zvezi s kiparskim ateljejem,
v Zavodni tik Celjay ob cesti k romar, cerkvi sv. Jožefa 5 minut od železniške postaje.
Gmotni uspeh podjetja ima namen, mi zagotoviti v doglednem času prejšnjo popolno samostojnost.
Izdeloval bodem kakor doslej v splošno priznanje in zadovoljnost, špecijelno umetna cerkvena kamnoseška in kiparska delay kakor: altarje, mense, obhajilne mize, prižnice, krstne in kropilne kamne itd. kakor tudi monumentalna dela za grobišča in grobne spomenike) v natančni strokovni dovršenosti in po kar mogoče nizkih ceuah. — Omogočeno mi je izvršiti najtežavnejša arhitektonična kakor tudi najobširnejša stavbena dela. — V teku svojega 71etnega bivanja tukaj izvršil sem v 21 župnijskih in podružnih cerkvah umetna kamnoseška dela, kojih priznalna pisma so na razpolago. — Proseč prečastito duhovščino in slavno občinstvo kakor tudi svoje mnogobrojne znance, da bi me kakor doslej tudi nadalje z mnogobrojnimi naročili podpirali, zagotavljam solidno iu kulantno postrežbo ter se priporočam	z najodličnejšim spoštovanjem udani
Naslov za pisma: V. Čamernik, Celje—Zavodna.	607	VillCdlC (1amCmili,
Za brzojave: Čamernik Celje.
delaitreno preiiku&eni in koncesijonirani kamnoseški mojster.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
(regflitroTann zadrug» z neomejeno zavezo).
O-lavni trg- šte-v. 5, Z. ziad-stropje.
— !
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 4 % ¡»brestmi. Obresti se pripišejo h kapitalu koncem vsakega leta in se obrestujejo potem enako glavnici. Rentni davek plača zadruga sama.
Hranilne knjižice se realizirajo in se te vloge Obrestujejo nepretrgoma.
Posojila se dajejo le Članom na vknjižbo pri posestvih proti 5% in 51/8% i11 na osebni kredit proti 6% obrestovala Nadalje se izposojuje denar na zastavo vrednostnih papirjev, zlatnine, srebrnine itd. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame zadruga v svojo last proti povrnitvi gotovih izdatkov, ki pa nikdar ne presegajo zneska 8 kroa
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dan je vsak torek in petek od 8. do 12. ure dopoldne in od B. do 6. ure popoldne.	88 ^ L)
Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča
P. Kostič
v Celju. 175 (i)
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno ! Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrenca pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1.	258
Franc Divjak,
slikar in pleskar v Mariboru,
župnijska nlica št. 7. se priporoča č. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
Milan Hočevar-Celje
Glavni trg štev. 10. -
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg od 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. ■»■■»>■
Jamčim za dobro in solidno postrežbo.
! POZO
Fotograf g. Franc Knrnik je ctvoril pri Sv. Lenartu v Slov. gor. fotografični atelje in se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v obilen obisk. Slovenci, držite se tudi tukaj gesla: Svoji k svojim!	566
Šolski voditelj
se želi spoznati z inteligentno kmečko deklico, ki bi imela okoli 16.000 K premoženja ali primerno posestvo, v svrho ženitve. Ponndbe naj se pošljejo na uredništvo.	560
Karoi Sinkovič,
ključavničar in isdelovatelj motorjev in strojev
JtnrSbor, l*mffg<*itee ®„
Ker postaja bencin vadno draijl, so najboljši za industrijo in polj s debtvo
Cllmase Sohstl-moterJI
pri kaisrih stan« «na kosjska raoi sa «no nro 1'/, do 2 7, vinarja. 'H motorji s« lahko ogledajo t iaku pri meni.
K&roi Sinke vi 5,
i<\	K&atopnUt Giim&se Bohvsl-motorj«?-
preselitev.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselil v Šolsko ulico št. 4 (zraven stolnega župnišča).
We%Jak Jakob,
600	krojaški mojster v Mariboru.
PozorI
Čiiajl
Pozor!

Ta je napravljena iz najboljših gorskih zelišč — ter so izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — boli h v prsih, — prehlajenju v grlu, hri-
Ev osti, težkemu dihanju, astmi — pljučnemu kataru, suhemu žlju, tuberkulozi i. t. d. i. t. d.
Delovanj« laborno, vspeh siguren. Cena je franke na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 <rin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetja ali če se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici je ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P, Juriiiča,
656	lekarnarja v Pukracs št. 201. (Slavonija.)
Naznanilo.
P. n. občinstvu se stem uljudno naznanja, da se je v Mariboru, župnijske ulice (Pfarrhofgasse) št. 7 v I. nadstropji ustanovil urad, v katerem se dajajo od 9. ure dopoldne, do 4. ure popoldne
navodila in pojasnila o vojaških zadevah,
posebno pa o olajšavah v iipolnjevanju dejanske vojne službe.
Kencesljovanl urad za navodila o vojaških za-602	devah v Mariboru.
Prva borovska
Peter Wernig, c. kr. dvorni založnik Z.Z.O.Z.
T7- ZOoro-^ljaJfa. (KZoroš3s:o)
priporoča svoje svetovnoznane splošno sloveče lovske puške, ki so priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, kakor tudi vsakovrstno orožje za lov in osebno obrambo. — Vsa popravila se sprejmejo in po ceni 522 izvršujejo. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
:: Ne okušaj, dokler ni vode zraven! ::
80°!o
jeslhova esenca,
bela in rudeča. 1 Liter velja 2 K. Od 10 litrov naprej pošljem iranko vsake železniške postaje.
Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80°/o jesihove esence s 30 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in K 1-60.
Zaloga pri: R. BraČItO,
544	trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši.
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster
MARIBOR, samo Schillerstrasse 25.
izdeltge altarje, prižnice, podobe in vsa druga stav-binska dela iz kamna, žrii, spomenike itd.
Zaloga Ugotovljenih nagrobnih spo-466	menlkov.
WSST Vsi marmornati oltarji v baziliki Mariboru so moje delo.
ŠTEFAN KAUFMAM
trgovina z železnino v
i,
priporoča svoje
kose
in
srpe
izvrstne kakovosti, kakor tudi vse vrste bruse in železnino po najnižji ceni.
886
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo samo tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 vinaijev.
Mežnarsko službo išče mož, samskega stanu, star 29 let, z daljšimi spričevali. Naslov pove upravništvo.	605
Lepo posestvo, pol ure od Maribora, z velikim sadonosnikom, lepimi travniki, dobro krmo, lepimi njivami in gozdom, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v uprav-ništvu „Slov. Gosp."	604
Jako primerni prostori za malo trgovino v obljudenem vinorodnem krs ju, pol nra od farne cerkve, ob lepi cesti, se oddajo v najem s štelaiaml vred. Kje, pove upravništvo „Slov. Gosp." 603
Spreten sodarski pomagač se pod
ugodnimi pogodbami takoj sprejme v delo. Kje, pove uredništvo „Slov. Gosp."	606
Velika hiša z dobro obiskano gostilno, v celjski mestni občini je na prodaj. Cena 80.000 kron. Več pove Ivan Karba, Gaberje pri Celju št. 164.	612
Posestvo blizu Celja, 14 oralov zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, cena 20.000 kron. Več pove Ivan Karba, Celje, Gaberje 104. 613
Na prodaj je malo posestvo blizu Slov. Bistrice na Spodnji Ložnici, obstoječe iz njiv, travnika, vinograda in gozda, s čednim stanovanjem. Za kakega zidarja ali tesarja bi se priporočalo, ker je v mestu vedno mnogo dela. Cena 2000 kron. Natančneje se poizve pri lastnici Ivani Bergtold, Spodnja Ložuica, pošta Slov. Bistrica. 608
Par težkih žrebatnih kobil se
proda radi pomanjkanja krme. Kobile so 170 cm visoke, rudeče barve, ena 7 in ena 10 let stara. Cena je 1300 K. Naslov': Merkuš Ant., Draženci pri Ptuju.	609
Iščem slnžbo, če mogoče v kakem gradu ali samostanu kot vrtnar za sadoposnike in zelenjake, pri tem pa bi lahko opravljal vsa domača dela. Star sem 50 let, samec, in imam dolgoletna spričevala iz najboljših aristokratskih hiš. Ponudbe na J. Suscheg v Breznu (Fresen) ob Dravi štev. 15.	611
Poštena knharica, gospodinja, išče službe v kakem župnišču na deželi. Naslov pove upravn. „Slov. Gobp."	614
Posestvo, 10 oralov, nova hiša in lepo gospodarsko poslopje, vrt z brajdami, njive, travniki, gozd, 1 uro od Maribora. Kdor želi kupiti, se naj oglasi pri g. Emeršič Matevž v Dogošah št. 1, pri Mariboru.	597
Za vinograde
tesane hrastove sohe ima na prodaj Matija Obran, Brezno ob Dravi.	582
V domovini želi stalne službe kot knjigovodja do 1. avgusta ali 1. septembra mlad človek, Slovenec, dosedaj uslužben v Nemčiji, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, računstva v vseh zadevah, knjigovodstva na trojni način in Stenografije. Sprejme tudi mesto oskrbnika pri kakem večjem podjetju. Položi lahko kavcijo. Ponudbe pod naslovom „knjigovodja" na uredništvo „Slovenskega Gospodarja"	571
Kupci, pozor I Proda se takoj posestvo z večjim obratom, dobro obiskana gostilna, kjer se toči vino, pivo, žganje, kava in čaj. Sobe za prenočišče. Prodaja tobaka, velika ledenica in prav dober mlin, veliko lepega hmelja, vsak dan gotov in dober zaslužek s konji, na hiši je koncesija za prodajalno z mešanim blagom in mesarijo, je prostor in se potrebuje pekari-ja za kruh; celo poslopje je v dobrem stanu, večjidel novo, ležeče v najlepšem in zdravem kraju, ki ga pridno obiskujejo letovičarji. H'ša je blizn ccrkve, šole in pošte na Spod. Štajerskem, okraj Celje. Proda se radi rodbinskih razmer, pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo „Slov. Gosp.".	585
Dčsaec, (Praktikant) z dobrimi spričevali se sprejme v trgovini manufakturnega in špecerijskega blaga Franc Iglitsch-a v Ptuju. 601
Iščem Antona Schumar, ki so nahaja nekje v mariborski okolici. Za njegov naslov bi rad zvedel Franc Schechel, službovala sva skupaj pri drugi pionirski kom-pagniji leta 1901—1903 v Kloster-neuburgu. Franc Schechel, 624. E. Mili. Str. Little Falls. N. Y. North America.	576
Kupi se posestvo na deželi, z lepo hišo, za okoli 20. — 24.000 K. Ponudbe pod št. 33, Maribor ob Dravi. Poste restante.	599
Učenec se takoj sprejme v trgovino mešanega blaga Davorin Tom-bach, Sv. Vid pri Ptuju. 575
Proda se malo posestvo, katero obstoji iz hiše, sadonosnika, travnika in njive. Kdor želi kn-piti, naj se oglasi pri Franc Ča-pla v Jablanclh št. 16. Sv. Barbara pod Mariborom.	594
Sprejmem dečka, kateri je izvršil vsaj 4 razrede ljudske šole z dobrim uspehom, za učenca v trgovino z mešanim blagom. Jakob Dereani, trgovec v Zuženberku na Kranjskem.	596
Dvonadstropna najemna hiša, novo zidana b trgovinskim prostorom v mestu se po ceni proda. Vpraša se pri stavbenem mojstru Misera, Karčovina št. 144, Maribor. _ 497
Trgovska hiša z enim nadstropjem, v najboljšem stavbenem stanu, na zelo ugoduem prometnem kraju v Sav. dolini, na razpotju treh krajnih cest, se proda. V hiši je dobro obiskovana trgovina z mešanim blagom, velika gostilna s pravico žganjetoča, c. ta*, prodaja duhana in c. kr. poštni urad. Poleg hiše je novo gospodarsko poslopje, ledenica, kegljišče in velik vrt. Ako kupec želi, se mu še lahko drugi sadonosni vrt, nekaj travnikov in njiv proda vse pod najugodnejšimi plačilnimi pogoji. Prvo plačilo 10.000 K. Natanjč-nejša poročila daje Marija Moser v Ksaveriji, Savinska dolina. 561
Maio posestvo v Spielfeldu na državni cesti, obstoječe iz travnika, njive, sadonosnika in hiše, se radi smrti po ceni pod roko proda. Latzko Ferdinand, Schoschtaritsch-gasse 5. Studenci Maribor. 303 Eden ali dva vajenca za pekarsko obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena strokovna izobrazba in preskrbljeni 2 obleki za časa njune dobe. Pojasnila pri Avgust Jenko-tu pekarskemu mojstru v Ljubljani Marije Terezije cesta št. 7. 509
Za delavce in kapčevalce
pošlje
5 kg pristnih ogrskih de-brecinskih suhih salam.
3 I v 80 v 5 kg dobrega ovojenega mesa 3 K «O v Poštnina je že izplačana.
Hamak V. konjski mesar
564 Kolozsvir (Ogrsko).
Učenec, kateri zna nemško in slovensko govoriti, se sprejme pri trgovcu K. Zamolo v Framu. 458
Sprejmeta se v župnišče takoj dva pridna in poštena hlapca, eden za konje, drugi za vole. Plača jako dobra! Kje, pove upravništvo lista. 550
mnnnmnnn
iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje pc ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 8.
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez '¿5 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t. j.
Kapilor št. I.
Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranj tijejo prhljaj (luskine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 v, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom : P. Jurišii, lekarnar, Pakraa 81avonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
Sedaj je priložnost,
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 32, 36, 40, 48 in 56 v. Drukiin cajgi za ženske obleke mtr 40, 48, 56 in 60, v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Gepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1'20 in 140. Svilneni robci najnovejši po K 1 '80, 2'—, 2*40, S"20, i 4 itd. Perkalnati robci po 44 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1,1-20, l'40itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2*40, 2'80, 360 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1"20, T40,1'60, 2-—, 2'40 itd. Najnovejša izbira kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine _ in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
POZOR:
Edina narodna trga-vina z manafaktar. in
špecerijskim blagom
L
ftrmož
priporoča cen;, občinstvi svoje veliko, novo zalogo. Cene nizke, posfrei. točna.
Kdor hoče dobro kupiti, mora v narodno trgovino priti.
Za veselice i
in druge slavncsti priporoča se svileni papir, v vseh barvah, konfeti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji izbiri. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami:: :: :: VILKO WEI?(L, Maribor, Gornja Gosposka ulica 33.
v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Franc Pieteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
Svoji k s vo J I m !
Kova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
v E^ariboru
fesetttiDffova cesta 33,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se točno in :: hitro izvršijo. ::
„CROATIA"
ealna hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav, mesta Zagreba
.CRCATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih cenah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CR0ATIA' v Trstu, Corno št. 1.
Preselitev trgovine!
Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem
ROP, v
Maribor, Poštna nlica št. 8.
FELIKS
trgovina z mannfaktnrnim blagom,
kupujemo pri
JOŽEFU ÜLAGA T MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni in
sicer za spomlad velika izbir za možke in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in raožko perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
je prezidavanje trgovske hiše R. Stermecki v Celju, katera je sedaj popolnoma na novo urejena. Velikanska zaloga, katera se je sedaj še z novodošlim blagom dopolnila, se bode zanaprej po čudovito nizkih cenah prodajala. Nikdo toraj ne zamudi ob prihodu v Celje si trgovino ali saj izložbe ogledati, da se vsaki sam prepriča o velikanski izbiri in čudovito nizkih cenah.
Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj.
O o
Narodna gostilna
= Pri pošti s
Maribor, Tegethofova cesta 49
priporoča vedno sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.
Tovarna za glinske izdelke
--— v (tačju ■
izdeluje s parnimi stroji iz najboljše, večkrat premlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovano zarezno in vsakovrstno drugo strešno opeko, opeko za zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tndl v Mariboru, Cesarska cesta, pri kamenarjn A. Blaser-ja,
Kapljice sa želodčni krč s Stane ena
steklenica 50 vinarjev. Žganje proti trganju i Prav dobro mazilo pri prehlajenju v zglobih in udih. Cena 1 K.
F. Prull s mestna lekarna pri c. kr. orlu
Maribor, Glavni trg štev. 15.
! I Glavna zaloga BARTHELNOVEGA apna za poklajo 11 Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in Trtnarskega semena
priporoča
Berdajs
Sofijin trg
I SVOJI K SVOJIM l
R.Saimič,C§
Narodni dom.
RajveSjl in aa)-cenejil erspart, or — srebrolni, zlatnina In optHt-nlh predmetov, i NaroČit« aa|»a-ve|il cenik bru-plaina.
M anufakturna trgovina
RUDOLF H^VELKA V PTUJU
priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter perilnega blaga za žtns-ke, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno
nizkih cenah. — postrežba točna In strogo solidna I
t\ |	a Gotova sreča vsem posestnikom
i|Q j Q I živali je Palma, ki obvaruje bo-I O i EI Sll 'ezn'j 'Q ozdravi vsakovrstno per-W>A.*AAWi ■ nato in štirinogato žival — bolno "-¡niiiiiiiiMin m na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnimi 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v večl) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja! I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 3. 229
Za 10 Olir. 20 K denarja, 13 ozir. M K Palma; trjoveem Se poseben zaslužek in baiveno slikane lepake.
je najgotovejše sredstvo, če zbolijo svinje. DoW se pristen le
v magdalenski lekarni v Mariboru,
Franc Jožef-ova cesta št. 1.	519
Cena steklenice z navodilom 60 vin.
Demetrij Glumac
koti ap
Ftnj, Poštna lili o o. in MARIBOBp Kasersgass« št, 13
priporoča spoštovanim kmetovalcem kotle in najbolj i« hrisgalnle«, pri katerih jamči ta dobro in trpežno dela
fsj»r»»ki vMlke mto »no in kllro. Kapajea stari baker, «Ink im Mesta« po najbolj il ceni.
če hočete kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, zdravilišče itd. na kraju ali v okolici hitro in diskretno kupiti ali prodati, če iščete hipotekarno posojil ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Realitatenverwaltung" Dunaj VIII, Albertgasse SO. Strogo reelno, kulantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosednih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, da ga obišče brezplačno, naj to naznani na zgoraj navedeni naslov. Največji kupčevalski promet med Dunajem in deželo.	59&
Spodnještajerska ljndska posojilnica v Mariboru,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Grajski trg šf. 2 V hiši gostilne pri črnem orlu (Schwarzen Adier).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le Članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4°/o> na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in posestvo po 5V«%	osebni
kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2. popoldne.