,„ »,lj» i Miri br,« p,„iilunj. i. II »•.«■ I rti H nI. - k UU . . 4 ..  - • .trt M» . •-' •
piliti h« Irl.. 10 «1. - k ul |rt!4 . t ..   _ • .trt M« - '
(H.rrett«M"> »'•
O/nnililn:
l.x n»»i Ino "lfosit )[in I »rit.. t< JiU^uj« i. kr , te M nitim* lkr»t ,'i kr. tr «• t.-kj *kr.il, 4 kr. ••• M tiska Skral vfi'f piNitif iikf »h pUru j^j.. p.. |»ro»t..tu
it. s.
A" \I;ti*iboi*u 1*>. jumini'ju 1HCJO
Tofcoj II.
Troje listov o slovenskih zadevali. ,
m.
■lovcitcl in ii.iiii dnlio*flflun.
Potom ko som razmero Slovencev proti Avstriji v prvom, in razmero mod Slovenci in Nemci v drugem članku po mejah in prostoru časnikarskim spisom primerjenem kratko načrtal. prehajam k predmetu po mojem in mojih rojakov mnenji jako važnemu, k zadaći namreč, ktero ima slovanska duhovščina glede na narodne zadevo zviševati.
Prod vsem drugim radostno konstatujem . (hi je naša duhovščina, 86-daj pravi del slovenskega naroda, da se tudi čuti kakor to in da jo narod jvaizdostjo sme narodno imenovati. Časi so vže precej davno pretekli, fer nas no podučujojo o verskih rečeh več inorodci: Nemci in Lahi. Kajti gotovo je, tla je luč pravo vete in z njim začetek vse prosvete prišel Slovencem po tujih svečenikih, in kakor povestnica nči po sveiehikih iz prav različnih strani. K južnim Slovencem so zaklad sv. vero p,lilie»li poslanci i/ (jLleja; k zapadtiim misionarji iz Solnega grada in Bavarskega; k vztočnitn Sloven-ŽTem s začetka Cirii in Metod, in pozneje, ko so se Franki in Bavarci polastili tjlaj nadvsladstva črez „Slavinijo" in Panonije, po mnogih zaplctkiih nemški in od 'mili posvečeni slovenski svečeniki. Kakor pa jt-' v začetku luč vere od treh različnih strani Slovencem prisvetila, tako so tudi učitelji vere od treh strani od Lahov , Bavarcev in drekov k Slovencem prihajali in to se dolgo časa pO prvem, včasih tudi — čemur se ni čuditi — krvavem pokristjunjenji: »ko še dnešnji tlen imamo ostankov laškega in nemškega, in nekaj tudi grškega jezika v naši cerkovni besedi j tako se tolmačijo sledovi kirdskoga in glagolskoga pisanja, kteri se v starih inisalih nahajajo; tako si tolmačimo Ivanie laskih svečenikov v naših slovenskih krajinah, svečenikov laških, kte-Hi se še spominajo pri nas prestari ljudje; tako si slednjič lehko tudi tolmačimo bivstvo onih potujočih hrvaških in „stnrovćrskih" duhovnov , o kte-riii nam iz Iti. stoletja pisatelji vedo pripovedati. Domače svečenike smo še le pozno dubili . in da te zdaj imamo . to je neprecenljivo blago, kterega sinemo za napredek naše slovenske obrazovanosti od srca veseli hiti. Nemški gli laški duhovniki v naših straneh so sedaj skoro bele vrane; našo sedanje ■uhovetVO je skoro skoz in sknz domače, slovenskega rodu in slovensku -Jtorenine.
Ravno za toga delj pti smejeino od našega, kakor bi ga najbolje ■nenOVal, domačega duhovništva pričakovati, da mu bode blago in sreča iarodna v prvi vrsti pri srci. Ko hi domačega duhovništva ne imeli . ginpak tujo, kakor je nekdaj bilo, vendar bi tudi od tega čutljivost in ljubezen do Slovencev smeli pričakovati, le kakor dolžnost, ktero vera nalaga vsa komu kristjanu. Da pa od n asi h duhovnikov smejenio v eč tirjati, nego otl tujih, to je stvar čisto prirodna. Naši duhovniki, ki so Slovenci, so telo našega telesa, so sinovi matere Slovenije, so členi naroda; in ker je njih zemeljska osoda in in telesna potreba od blagostanja celega telesa t. j. celega naroda od-fljsna, ker se k temu Se pridružuje prirodno sočutje, ktero „svoje vleče k svojim" , ker je ljubezen k svojemu rodu nagib prirode, zato se naši duhov diki ne morejo narodni stvari odtegniti, /veza enot in celot, oseb in narodov, posameznih členov društva in občnosti jo vže davno znanstveno utrjena resnica, in kdor se kakemu svojemu društvu odteguje, posredno tudi sani ftkuilo trpi. Z narodno-gospodarskega ozira je tedaj mlačnost in nemarnost posameznikov proti celoti — narodni ali državni - - velika pregreha proti narodnemu in tudi svojemu dobičku.
S tega stališča se ne morem nikdar sprijazniti z onim pravilom, da naši svečeniki pripadajo naj preje „corkvi" . in poleni še le, če šo kaj ostane — narodu in državi. Gotovo je po krvi tako kakor po rodu duhov Ulk najproje ud onega društvo, ktero se „narod" imenuje, in še le v drugi V*rsti ud velike duhovniške zveze, ktera se v ožem, ali krivem pomenu „cer-keV imenuje, in v ktero je še le pozneje stopil. Kdor je med kakim narodom rojen, kdor je od tega naroda vzrejen, kdor od toga naroda živi, tega vzajemna dolžnost veže, da tudi on za narod kaj dela. Oni prirodni, prosti princij): „delo za delo", „užitek za užitek" kterega vžo sv, Pavel krasno iz-rtizuje z besedami: „kdor ne dela, naj ne je", velja tudi za duhovnike. Saj prirodni zakoni veljajo ravno toliko, kakor božji, ker so oboji enakega nam-#eč božjega izvira. Bo tem principu tedaj, kakor po vsem prirodnom čuv-•ftvovanji so in morajo duhovniki najpreje in vedno narodni t. j. za narodno blago vneti biti. Tako uči tudi pozitivna vera, ki tirjada pastir da življenje ia svoje ovce, da v ravno tem žrtvovanji se razlikuje pravi pastir, kteroniu eKce lastne, od „najemnika", kteri ovce od volka napadene zapusti. In po uzorib cerkve imajo duhovniki svojemu prvemu „pastirju" v vsem kolikor mogoče podobni postati.
Kar se ljubezni k svojemu narodu tiče, v tem oziru se je naša duhovščina vselej odlikovala. Književnost, najlepši in najčistnejši izraz narodove omike, imajo Slovenci svojim duhovnikom zahvaliti. Tudi začetke obratovanja in poduka v posvetnih rečeh so naši svečeniki položili. Ali ta zasluga se našim duhovnikom priznava od vseh strani; zato jih nam ni treba jforehvaljati, ker celo lutriški pisatelji začetke vse prosvete evropske katoliškemu svečeništvu pripisujo. Pojdimo raji k verskemu vprašanju, """ktero je „nova doba" v Avstriji povzdigniln.
Ako si versko vprašanje ostro ogledamo, priznati moramo, da jo nam Slovencem nepričakovano prišlo, da no rečem — neugodno. Nepristrano povedano, ta stvar jo tako-lo nastala. V absolutni dobi Avstriji jo vladalo v državi katolištvn in naša država se je imenovala katoliška ka-teksohen. Ta prevlada je težila starovorce in luterance in druge inovernike, posebn o voziru njih druženja s katoličani pri porokah in drugih slučajih. Kakor pa v Avstriji eden narod in eden jezik iti mogel s časom zmagati, ker so se mu ustavljali drugi narodi, ravno tako jo ob enem z absolutizmom — ki seje zadnje čase bil v ustavno obliko zavil —, tako je tudi^ prevlada k a t o I i c i z m a Avstriji padla skoz prizadevanje nekatoliških prebivalcev Avstrije, kterini je njih vera no menj Sveta, nego nam naša. Pri tem mešanji različnih ver v Avstriji , ktera je v tolikih ozirib mnogovrstna, pa stari hi prejšnji obstanek katolicizma ni bil več mogoč; veča duševna svoboda in Svobodnejše razvijanje politiško in socialno je katolicizmu vzelo ono prevago, ono vlijunjo iu mogočnost, ktero je vživul preje. Ali ta prevaga je le v politiškont oziru popustila: kar se Jogem iu ntavstva katoliškega tiče. v tem je katolicizem ostal. kakor je bil.
Našemu narodu, klen je po ogromni večini katoliški in to ne samo po imeni, temveč tudi po prepričanji in kteri si ne želi v tem oziru nikako premouilie. kakor si tudi ne Želi , da bi katolicizem tako kakor nekdaj v Avstriji vladal, našemu narodu, ki jo v verskih zadevah skoz in skoz toleranten, so ravno za tega delj vsi dnešnji verski prepiri nepričakovano in čisto nenadoma nastali. Našemu narodu je tuje. siliti inovi';rnike k njegovi veri, pa ravno tako nestrpljivu hi mu bilo, siljenomiw biti k drugi veri, kar se takti oboje ne godi. Pri tej lastnosti verskega prepričanja iu verskega pogledovanja se protivi miš narod tako usiljevanju inoverstva sebi, kakor tudi usiljevanju katolicizma drugim, in je torej neprestopen vsem in vsakoršnim verskim agitacijam. Kavno to pa kaže, kako krasno je duha spravljivosti in strpljivosti, ki je krščanstva najkrasnejši cvet, napolnjen. Iz tega si sedaj lehko razsodimo, zakaj so Slovencem vs.tkoršue novejše verske agitacije tuje. neljube in neugodne, iu kako jo protivno nravu našega naroda, vnemati ga za takošne reči. Slovenec ne pozna in ne mara za verska vprašanja, ker v sebi moč pravega krščanstva čuti in ne vitli nikjer kakih protečih njemu nevarnosti.   Mlačno podpisovanje znane verske adrese potrjuje rečeno.
Zato je modro in menj neugodno za naše duhovnike, braniti vero tam, kjer res nevarnost trpi, namreč glede na nravstvo in na spolnovanje krščanskih dolžnosti. Hudobija, prešeštovanje, sebičnost, nespravljivost, opuščanje dobrih del in druge napačnosti so še mnogo veče nevarnosti, ki prele našim katoličanom, in te zarotiti je dosti težavno, pa tudi najbolj zaslužno delo katoliškega svečenika. Ko bi se pa res vera nam hotela šiloma jemat i iu nas bi iel kdo siliti k drugi, tedaj menim naj bi se vzdignilo ljudstvo proti ttiki sili. Ali hvala Bogu! kaj takega dnešnji dan vsaj v Avstriji ni šo nikomur niti z daleka na misel prišlo.
Se na drugo vprašanje moram priti, ker je o njem tudi v tem listu več govor bil, na zvezo duhovništva in plemsta ; iu tu naj koj odkrito povem, da se meni ta zveza zdi vsaj neprirodna. Kaj je plemstvo V Izjemni stan, ki je nekdaj užival predpravieo, ki ni plačeval davka, ki je poveljeval v bojih, ki se je, kolikor povestnica ve o njem povedati, za ljudstvo na zadnje ali najuienj zmenil. Plemstvo germansko je bilo po 48. leta drot k oni ogromni mreži fevdalni, v ktero so ljudstva in dežele bile kakor miši vlovljeno. Iu dnešnje plemstvo po izgubljenih prejšnjih predpravicah je sicer pravdno mogočnost zgubilo, pa si jo sedaj po drugih, menj očitih iu vitežkih potih kakor preje, nazaj pridobiti išči1. Zato se približuje do različnih po-litiških konstelacijah zdaj vojništvu, zdaj uradništvu, zdaj spet duhovništvu in kakor zgodovina kaže , celo zaničovanemu rokodelcu in kmetiču. Odkod take metamorfoze, odkod to tič-raišjo preobrazovanje? Gotovo iz gole velike ljubezni, ktero goji do človeštva: Gotovo iz nesebičnosti, samo da drugi dobiček od te zaveze posnemajo, samo plemstvo pa ne! „Ali plemstvo se je poboljšalo." — Nojl verjame to, kdor hoče; samo da nam basne o spokorjonem volku noče iz spomina prejeti. To je gotovo: eden ali drugega hoče porabiti, ali plemstvo ali pa duhovnlštvo, iu to jo tudi gotovo, da ljudstvo ta-košno zavezo pisano gleda, kakor skušnje zadnih tednov učo. Kdor gre s plemstvom, gre proti ljudstvu; in kdor ljudstvo v resnici ljubi, ta se bode ljudstvu priklenil, ga z ljubeznijo podnčeval. iu pri tem plemstva kar nič ne bode potreboval. V omenjeni zvezi vidim nevarnost naši narodni reči iu ob enem lehko tudi duhovništvu samemu pretečo. Spomini 48. leta še niso iz pameti zbrisani in — zemska otl plača še ni kmetom prešla iz glave! — Ali da predolg ne postane moj spis o predmetu, kteri tehtno premišljen še mnogo tukaj no doteknenih strani ponuja, naj ga končam. Sumu troje vprašanj mi bodi k koncu dovoljenih. Ta so : je-li sedanja ustav katoliškega duhovništva res tako popolna in nepoboljšljivali, kakor se trdi V sta „Volksblatt" in „Danica" res ono sv. pismo, da bi se na-nje moglo brez vsa-koršnih pomislikov prisegati V in siue-li kritika, ktera je tudi dar božji, (nasproti postopanju katoliškegu duhovništva sploh) svojo moč in pristojno poskušati? —Ta vprašanja pak iu vso v teh treh listih razvite misli naj se presodijo kakor osebne misli dopisnika, proti kterini je vredništvu „Slov, Nar." čisto prosto in svobodno mnenje prepuščeno in na voljo dano.
V Mariboru na sv. treh kraljev I. 1809. X.
59
1) o |i i s.
Iz hrvaškega posavja. 17. jan. — Grof Andrnssv in previdnost božja poslala sla nam moža. ki za nas vs(> misli, ki brani sam ne ustavim m neustavno pravicr, brani jih kodi nam nehvaležnim in njegov.' milosti nevrednim Pozorašem, zato se odslej ne pečamo vsi s politiko, teinuč vso prepuščamo prev/.višenemu modrijanu, naj si on glavo ubija. Sest delavnih dni sekamo iu podiramo s pomočjo slovenskih drvarjev naše lepe gozde, kterc so nam pametni dedje zasadili in odgojili. Kaj bo pozneje, ko bodemo obrili hrastovje, na to nikdo ne misli, menda se naš ban ne. Naši otioei si bodo že pomogli, kakor bodo vedeli in znali, zato jih pošiljamo v šole — služb nikoli ne bode zmanjkalo na Hrvaškem.
Slovenski drvar je skozi vso zimo stereotipna prikazen v naših lo-gih. Z jesenijo kakor žrjavi romajo po vseli cestah iz notranje, iz dolenje Kranjske in tudi iz Štajarske. polni so jih vsi gozdi od Zagreba tjc do Zemuna, kjer se Sava izgubi v Donavo. Naši seljaki se ne morejo dosti naučiti otl kod pride toliko B Kranjcev", iu navadno mislijo, da vas mora biti ko listja in krave. Vaši neiuškutarji med drugimi neslanimi razlogi za neni-škovanje v vaših šolah pri vsakej priložnosti tudi povdarjajajo, da iz Kranjskega gre mnogo ljudi po svetu, kjer je treba znati se ve da nemškega jezika. Ne vem sicer kolika hodi po Nemčiji Kočovarjev, toliko pa morem reči, da Slovencev gre iz dežele največ po naravnem potu za Savo na Hrvaško iu Slavonijo. Tukaj jim pa nemški jezik, ko bi ga tudi znali, ubogo malo koristi, kajti z njim bi si ne izprosili požirka vode, ko bi tugi Schil-lerjev ali Giithejev klasičen jezik govorili.
Sest božjih dni tedaj delamo doge in tešemo debla, o nedeljah so pa shajamo prijatelji, uživamo božje daiove. k njimi „tnit VVehmuth" pri-grizujemo „des Lebenst l'nverstandli. in zraven uganemo ktero bolj ali manj pametno. — Kakor tedaj vidite, naše dejanje iu nehanje res ni da bi dejal: snemajte nas, ali nekaj bi se mogli tudi od nas učiti in ravno to me je nepotilo, da sem vzel pero v roke.
Med slovenskimi društvi mi je posebno na srcu naše mlado dramatično društvo. Če tudi rad pritrdim, tla ima Matica in sv. Mohora družba vzvišeno misijo, sem vendar prepričan, da za splošni naš napredek ni nič manj imeniten namen . ki si ga je postavilo dramatično društvo. Matica in Mohorova družba stojiti že na čvrstih nogah, ako ji bodete vodile razumne rodoljubne roke, morati napredovati. Mar mi je posebno, da se okrepi in na trdne noge postavi dramatično društvo. Vpisujmo se v to društvo in zraven mora tudi vsak, ki ni le rodoljub v besedah, v svojem krogu delati v njegov prid.
Slovenec je rad vesel v veseli domoljubni družbi. Ko se pri kaplji vina in pri domači pesmi ugrejejo srca, onda je vsak rodoljub več ali manj, celo zastaranemu grešniku se pri taki priložnosti začne tajati ledeno skorjo okoli srca. Ako tedaj vstane eden v družbi in spregovori nekoliko besed za dramatično društvo, odpirale se bodo mošnjice in listnice, in letele bodo v klobuku, če tudi na cekini iu križavci, vsaj papirnasti goldinarji in šestice. Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača. Te denarje bi potem pošiljali ali samemu društvu ali pa vredništvu „S1. Naroda", ki bi o priliki razglaševalo prijeta darila. Nekoliko sto goldinarjev bi se gotovo lahko nabralo za leto iu dan, nobenega bi baš ne bolelo, društvu bi bilo pa pomagano kolikor toliko. To navado imamo pri nas, redko je veča družba skupaj , da se ne bi nabiralo za jugoslovansko akademijo. Tudi kazni pri družbenih igrah in stave se obračajo v ta namen. Poskusite.
Politični razgled.
V dunajske m d r ž a v n e m z b o r u , kteri se je po božičnem praznovanji zopet odprl, odgovarjal je minister Taafle na znano interpelacijo v istem zmislu, kakor je bilo že naznanjeno, ltekel je namreč, da je zveza Dalmacije s ('islajtanijo že po ustavi gotova, vprašanje rešeno ter razmere s Hrvaško brez upljiva in nastopkov. Pride jal je izjavo, da bode minister« stvo vedno na podlogi ustave deželnega redil Dalmacije stalo v soglasji z državnim zastopništvom. Tudi minister Hasner in Ilerbst sta odgovarjala za nas menj važne interpelacije. — VVeichs je interpeliral, zakaj so duhovne sodnije za zakon še zmerom v delovanji.
Kako se ministerstvo Poljakom nasproti postavlja, pripoveduje dopisnik „A. A. Z." Vlada za obnašanje Poljakom nasproti še zmerom nima določnega sklepa. Podloga za pogajanje je poljska resolucija in meni sploh, da se ta resolucija mora državnemu zboru predložiti. Ni določeno pak, ali bode vlada te resolucije zboru sama naznanila in sama dalje delala, ali pa bode zbor sam posvetoval se in sklepal.   Verjetnije je prvo.
Konferencija v Parizu ne more nič kaj naprej. Grčija, ktere poslanec se noče vdeleževati sej, vse diplomate za nos vodi. Pišejo, da bi utegnila grški vladi Rusija biti svetovalec. Bilo je že pet sej. Vladni francoski listi tolažijo verni svet, da bodo pooblaščenci vlad dodelali delo miru in sprave. Grški poslanec Rangabe je še zmerom »brez instrukcij". Tako se ne ve, kako so bode turško-grški razpor končal brez Grčije in ni nemogoče, da se naposled Grki ne udado v razsodbo nekterih oblasti, ter s pomočjo svojega podpornika Rusije preseka prvi vozel vzhodnega vprašanja, o kterem „Corrcsp." dobro pravi: „Kako prosto in lehko jo to vprašanje za tiste, ki imajo oči. da vidijo, in ušesa, da slišijo. Treba samo nekaj pameti iu malo dobre volje. Žalibog pa ima večina rokodelskih diplomatov pač malo pameti, ali nima dobro voljo in pravega človečansta. Nič boljšega bi se v tacih okolščinah ne moglo nasvetovati, kakor da bi turški krist-janje postali — judje.^ Kako bi se potlej krščanske vlade potegovale za-nje!
Poljski „CnsM upa, da bo cislajtansko ministerstvo odgovorilo na poljskih poslancev interpelacijo v držtivnem zboru, ter pravi, da to kar poljski listi zahtevajo je le slab jok splošnega razdraženja.
Izdntelj in odgovorni vralnik Anion Toinši, J.aut.niki:
Na Ogerskem je zdaj vse živo v agitacijah za translajtanski državni zbor. N'a vseh krajih so delavni odbori iu se shajajo volilci k posvetovanji    Minister Andraši je svojim volilcem dal račun svojega delovanja.
1/ Češkega ni posebnih novosti poročati, kakor da tiskovne pravde lepo in veselo cveto na svobodnih tleh iu se množe . kakor da hi jih bil liberalizem z obema rokama požegnal. — Viša sodnija je potrdila obsodbo nailškolovega pastirskega lista, v kterem je bila praška sodnija našla kaljenje javnega mini.
Boj. kteri so pruski in avstrijski vladui listi s svojimi plačanimi procesi bojevali, pojenjal je nekoliko. Čudno je to, da aoodvisni pruski listi na primer berolinska „Zukunft" pravijo, da je to naglo ob-molknenje prej nasprotno, kakor znamenje miru.
F r a n c o s k i c e s a r je s posebnim dekretom potrdil v Peterburgu podpisano pogodbo velevlasti, ki prepoveduje rabo razpokljivih strelnih orodij v vojnah.
Na Grškem gotovo ne upajo, da bi konferencija obranila mir in storila spimo, kajti oborožujc se na vse moči. Vsa vojska se zbira na turški meji. Vlada je ravno kupila dve za republiko Kili narejeni z železom okovani ladiji. Narodna banka v Atenah in jonska banka, sti vladi posodili 21 milijonov drahem.   Povsod se pripravlja z veliko naglostjo za vojno.
Iz ('ari g rad a se poroča, da je sultan vse bolgarske škofe poklical, da bi posvetovali kako bi se brž razmere v bolgarskem cerkvenem življenji zboljšale. Trije škofje so poslali okrožnice na Bolgare in jim oz-nanjevali, tla bo lep čas za nje prišel — pod turškim gospodarstvom in njihovim.
V Španiji bodo kakor je videti iz dozdanjih izborov za osnovanje volitvenic najbrž izpale konečne volitve po žolji provizorične vlade. Iz do-zdaj znanih volitev je 1181 vladnih, 290 republikancev in samo f>l burbo-novcev izvoljenih.
Iz Rusije prihaja glas, da je perzijanska vojska na turški meji zbrana. Znano je, da so Perzijanci že od starega časa bolji prijatelji Rusom nego svojim sovernikom Turkom. Tako se kaže. da Utegne čez bolnega moža v Carigradu še iz Azije preglavica priti.
v ______ *
Razne stvari.
* (Glasnik), kteri bi bil imel 15. t. m. iziti, se je malo zakasnil zarad zamujenega oglasa pri drž. odvetništvu. List je v tiskarnici Janžičevi že skoro dotiskan in izide v teh dneh. Kakor čujemo, je dobil med mladino toliko naročnikov, da bo izhajal. Od slovensko inteligencije, ktera bi domačo literaturo laglje   podpirala, pa je števito naročnikov boje prav pohlevno.
* (Ban Rauh) je izvolil dve komisiji, kteri mu imati nasvetovati, kako naj se mestijo politčue in sodnijske službo v „obeh" kraljevinah.
* (Hrvaški) ne bo zapoveljni jezik pri deželni hrambi. Kar se je bilo nedaduo o tem po telegramih dunajskih listov med svet razneslo in smo bili tudi mi vzeli v svoj list, stavi zdaj „Agramer Ztg." naravnost med laži.
* (O gorska je vendar le za Cilajtanijo tuja dežela. O svojem času smo poročali o pravdi, ktero je imel humoristični v Pešti izhajajoči list „Floh", ker je bil drugačnega mnenja. Prve stopnje sodnik je bil še mnenja, da je Ogerska domača dežela. Dunajska c. kr. viša deželna sodnija pak je spoznala, da se imajo poštanski listi smatravati kot tujezemski, in da se ima torej proti njim postopati po predpisih za tuje časnikarstvo.
* (Odbor političnega društva ljublj.), kije v poslednji seji sprejel 10 novih udov, je odločil za občni zbor, ki bode prihodnjo sredo (20. dne t. m. zvečer oh 7. uri v čitalnični dvorani, sledeči program: 1) sporočilo o delovanji otl borovem po poslednjem občnem zboru , 2) razgovor o direktnih volitvah za državni zbor, S) razgovor o vladnem predlogu zarad prenaredbe gruntnih in hišnih davkov. Na ogled se bodo temu občnemu zboru položili obrisi Vodnikovega spominka. — Domači in vnanji udje so vljudno vabljeni.
* (Obsodba.) V Zagrebu so obsodili župnika Žužela, iz prejšnjih deželnih zborov znanega narodnjaka na 3 mesece težke ječe, ker je nekje javno govoril zoper Raucha in vlado.
* (G. Meršol) je imenovan za kanonika v Ljubljani.
* (Nova tičja postava za Štirsko) Razglasila seje od Njihovega Velič. potrjena postava, ktera prepoveduje na Stirskem tiče loviti, mlade in tičja jajca pobirati in pa gnezda razdirati, kdor bi prepoved prelomil kaznuje se z globo od 1—25 gold. ali pa s zaporom od 12 ur do f> dni. Šolarji se kaznujejo po šolski postavi. § G. se glasi: „Učitelju in katehetu ljudsko šole ima neposredno mu predpostavljena šolska oblastnijn, mojstrom pa srenjski predstojnik posebej naznaniti, naj podučujejo mladino kako splošno — škodljivo in surovo je poberati tičem mlade ali pa razdirati gnezda, in jej razlože pričujočo prepoved in pa kazni, kterega so zadenejo onega, ki bi prepoved prelomil." — §. 7. „Okrajni odbori imajo dolžnost paziti in se prepričevati, da srenje natanko spolnujejo določila te postave. Posebno imajo za to skrbeti, da bodo srenjski predstojniki vsako spomlad in vsako josen to postavo v svoji srenji zopet oklicali." — Postavi je pridali obrazec razsodbe proti onim, ki bi grešili proti prepovedi. —
J^T* Ker nam dopisi r. g. naših zunanjih sodelalcev niso ob pravem času došli, in ker se bo odgovorni vrednik 20. t. m. pri „Narodovi" tiskovni pravdi v Celji imel s a m zagovarjati, torej mu ni bilo mogoče za ta list delati; naj gg. naročniki za zdaj potrpe z listom samo pol pole obsegajočem. Lastniki jih bodo brž ko ne pri prvi priliki odškodovali.
Vr ednik.
Dr. Jo/.«- Vošiijnk in drugi. Tinkar Hduard Janiić. ~~"