Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob >/26. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1‘20; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9—, četrtletno K 450, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28—.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana In zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Št. 113.	V	Ljubljani,	petek	dne	24.	junija	1910.	Leto	I.
Med Belgradom in Cetinjem.
Od jugoslovanskih plemen so bratje Srbi najštevilnejši in tudi najbolj razdeljeni na razne države, oziroma dežele, ker živijo v svojih dveh samostalnih državah (Srbija in Črna Gora), na Turškem (Stara Srbija in Macedonija), Ogrskem (Bačka in Banat), Hrvatskem, v Bosni in Hercegovini (etnografsko srbski deželi) in Avstriji (Dalma-tija).
Ko bi se vsi Srbi združili v eni državi, bi bila to močna država, ali nesreča hoče, da niti med obema slobodnima srbskima državama ne vladajo taki odnošaji, kot bi morali vladati med dvema državama, v katerima živi en narod in katerih vladarja stojita v zelo ozkih rodbinskih zvezah.
Oni, ki ne poznajo Balkana in razmer v balkanskih državah, a znano jim jc vsaj to, da jc prebivalstvo Črne Gore ravnotako srbsko kot ono v Srbiji in daje črnogorski knez tast srbskega kralja, se opravičeno čudijo, ko čitajo v časopisih o večini napetosti med Cetinjem in Belgradom. Ali poznavatelj Balkana se tem razmeram ne bo čudil.
Črnogorski knez Nikola je absolutist, skopuh in silno ambiciozen. On^ hoče postati kralj in sicer ne samo kralj Črne Gore, nego tudi kralj Srbije in ako ne bi bilo med Srbijo in Črno Goro nbvopazarskega sandžaka, bi knez Nikola gotovo neprestano rovaril v Srbiji in tudi vojno bi napovedal prej in rajše Srbiji kot Turški, ali sosednji veliki sili, ki na Balkanu ne zasleduje posebno čednih namenov.
Ker sc torej nahaja med Črno Goro in Srbijo novopazarski sandžak, ne bi imelo tako delo nobenega smisla. Knez Nikola to dobro ve, ali svojo jezo radi tega, ker vidi da se njegove sanje in njegovi načrti nikakor ne morejo uresničiti, pokazuje na ta način, da sam, ali pa v svojih javnih glasilih strupeno napada Srbijo in stori vse, da bi ji le škodoval. Njegov osebni organ („Cetinjski Vijesnik“) piše o Srbiji bolj strupeno kot kak dunajski ali berlinski list.
Popolnoma naravno in umljivo je, da je v takih razmerah Srbija zelo rezervirana in da ne more potovati kralj Peter povodom kneževega jubileja na Cetinje osebno čestitat kneza, posebno, ker tudi knez Nikola m smatral potrebnim, da bi posetil srbskega kralja povodom njegovega kronanja in za to potuje na Cetinje kraljev nečak princ Pavel J<aragjorgjevič.
Žalostno je vse to in tolažljivo je samo dejstvo, da prebivalstvo Črne Gore ne samo ne odobrava kneževe politike na-pram Srbiji, nego jo naravnost odkrito ob-spja. Dokazujejo nam to razne afere v Crni Gori, ki jih je aranžiral knez Nikola z evidentnim namenom, da bi se iznebil inteligentnih narodnih voditeljev, ki niso hoteli vedeti za kneževe separatistične razdi-
ralne težnje, nego so zahtevali odločno, da bodi nacionalna politika obeh srbskih držav enotna.
Ljudstvo je tudi stalo — in stoji še danes — na tem stališču, ali inteligentni voditelji črnogorskega ljudstva trohnijo po ječah, ljudstvo je ostalo brez voditeljev in knez dela kar hoče.
Ali dolgo take razmere ne bodo mogle vladati. „Svaka sila do vremena", pravijo Srbi in tudi osebnega režima v Crni Gori mora biti enkrat konec. Vsako ljudstvo trpi dolgo nasilje, ali ako se mera trpljenja napolni, vztrepeta ljudska duša, dolgo skrivan srd plane z elementarno silo na dan in takrat — gorje tiranom!
[z slovenskih krajev.
Postojna.
Preteklo nedeljo so vojaki znanega kulturnega polka št. 27. iz Ljubljane pri belem dnevu prepevali po Postojni „die Wacht am Rhein". Mirni Postojnci so bili razburjeni in vpraševali: kje je vendar sedaj gospod s modro krvjo, ki skrbi tako za red in mir, da vsakega Postojnca kaznuje, ki pred Vilharjevim spomenikom zakliče „Slava“ češ, da je to izzivanje. Sinovom kulturfolka svetujemo, da brzdajo svojo podivjano kri, kajti Postojnci nismo nikakor voljni mirno prenašati tako izzivanje.
Državni zbor.
t Najinteresantnejša točka v seji današnje poslanske zbornice je bilo glasovanje
o	resoluciji poslanca Staneka glede državne podpore češkemu šolskemu društvu Ko-mensky, ki vzdržuje češke šole na Dunaju in na Nižje Avstrijskem. Resolucija je bila odklonjena z 208 proti 204 glasovi; glasovanje je bilo poimensko, pred glasovanjem so se odstranili iz zbornice Italijani, poljski, maloruski in italijanski socijalno deinokratje; češki socijalni demokratje so glasovali s Slovani, a nemški z Nemci! Jako neugodno je vplivalo na Čehe, da ni bilo pri glasovanju navzočih več dalmatinskih poslancev med njimi tudi poslanca Vukovič in Ivče-vič. — Med sejo, ki se je prekinila za dve uri, so priredili nemški dijaki velik pohod iz vseučilišča, kjer so imeli zborovanje, pred parlament, kjer je njih deputacija izjavila »nemški narodni zvezi", da nemško dijaštvo ne prevzame nobene odgovornosti, ako se na Dunaju ustanovi italijanska pravna fakulteta, ker Dunaj mora obvarovati svoj nemški značaj! Nemški poslanci so bili jako nezadovoljni z nastopom dijakov, ki ne odobravajo politike onih poslancev, ki so na razpolago vladi za vsako
najmanjšo uslugo. — V nemških krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da ministrski predsednik Bienerth v imenu vlade odkloni slovenske zahteve, ki mu jih sporoči danes slovenski vseučiliščni klub. Ako se to res zgodi, potem je obstrukcija slovenskih poslancev neizogibna; vlada, ki ne ugodi tako skromnim, a obenem tako važnim zahtevam slovenskega naroda, pač ni vredna, da se jo še nadalje pardonira; v boju proti nji morajo porabiti naši poslanci skrajna sredstva, da izgine čimprej!
K otvoritvi ogrsko-hrvatskega parlamenta.
Kakor smo že poročali, otvori ogrski parlament sam cesar. 22. junija je prispel ob 6. zvečer v Budimpešto. Prestolni govor monarhov se ne bo gibal samo v navadnem okviru mednarodnih odnošajev monarhije k ostalim državam, ampak se bo pečal tudi z reformami, ki se morajo upe-ljati, pred vsem o potrebi upeljave splošne volilne pravice in o reformi brambnega zakona. Mnogo se govori o opozicijonalcih z ozirom na prisotnost pri prestolnem govoru. Poleg vladne stranke bo klerikalna ljudska stranka zanesljivo prisotna, ker pripada tudi sedeminšestdesetnim strankam, a stranke 1. 1848 so v težkem položaju, ker sta bila ravno tako Kossuth, kakor Justh leta 1906 tudi prisotna pri prestolnem govoru. Zato se misli, da se bodo absentirali edino brez-strankarski oseminštiridesetovci, če ne izostanejo tudi Justhovci z ozirom na dogodke v parlamentu pred zaključkom.
Vse parlamertarne stranke se sedaj pridno posvetujejo. Kossuthova stranka si je izbrala Kossutha za predsednika in voditelja. Z ozirom na vesti o odločilni obstrukciji bo stranka izjavila, da ne bo pričela takoj z najostrejšim orožjem, in da bo ostala le v lojalni opoziciji, ki se zadovoljuje s kritiko in kontrolo vladajoče stranke.
V	Justhovi stranki pa so radikalnejši. Grozi se s hudim bojem Khuen-Hedervaryju in vladni stranki. Vendar pa vsi niso zadovoljni s to taktiko in pojavila se je struja, ki deluje na fuzijo obeh strank 1. 1848. — Del poslancev hoče izstopiti iz Justhove stranke, da se potem združijo morda s Kossuthovci. Takoj prva seja ogrsko-hrvatskega državnega zbora je pokazala precej bojevito razpoloženje posameznih strank. Starostni predsednik Madarasz je v svojem nagovoru pozdravljal samo one poslance, ki jih je poslala res narodna volja v parlament; poslanci Khuenove stranke so ogorčeno protestirali proti ti izjavi, ker so si bili v svesti, da so prišli v zbornico le s pomočjo vladnih nasilstev!
Dnevne vesti.
Volitve na Belokranjskem. Kranjski deželni glavar in značaj vseh značajev pl.
Šuklje je odložil svoj državnozborski mandat. Ker je Bela Krajina eden najbolj zavednih volilnih okrajev na Kranjskem, je upati, da odklenka s prihodnjimi volitvami klerikalnemu poslanstvu. Štembur v Kandiji je izjavil, da od Sukljeta odloženega državnozborskega mandata radi tega ne bi mogel sprejeti, ker ima kot skrben varuh nekaterih otrok preveč opravila in skrbi. Boji se tudi, da bi mu njegova vroča kri ne vskipela in bi začel udrihati po ministrih in poslancih kakor to večkrat stori pri svojih hlapcih in deklah. Za to prepusti mandat svojemu prijatelju prof. Jarcu, ki mu je obljubil, da bo že delal na to, da Stembur ne ostane vedno vaški župan. Klerikalni kandidat ostane torej deželni odbornik prof. Jarc, dasi so klerikalci izjavili, da se ne more spojiti deželno odborništvo z državnim poslanstvom.
Narodno zavedno uradništvo. Piše se nam: Za obrambni sklad naše šolske družbe je podpisanih že nad 700 kamnov. Manjka jih torej še okoli 300, da bo tisočak poln. Mnogo jih je še med nami, ki bi lahko podpisali par desetakov v ta namen, a kakor se vidi, manjka dobre volje. Vzemimo n. pr. uradništvo! Dočim so uradniki Mestne hranilnice ljubljanske podpisali 8 kamnov in še posebej nabirajo za 2 kamna, se uradniki Kreditne banke ne zmenijo nič za to. Isto je s Slavijo. Z magistratnimi uradniki ni dosti boljše, ker je le 6 njih dalo za 2 dva kamna, ostalih 50 pa si ne upa utrpeti par kronic. Trije, štirje bi vendar lahko podpisali po en kamen, zbiralo naj bi se mesečno kot drugod in nihče bi ne čutil tega narodnega davka preveč, družbi bi se pa lepo koristilo in kar je še več vredno: omenjeni uradniki bi dali dober zgled drugim, ki tudi lahko toliko dado! Upamo, da nismo zapisali teh besedi zastonj.
Kavarna Union je odklonila lepake N. D. O. povodom II. tabora narodnega delavstva. Popolnoma razumljivo, saj v Unionu nimajo prostora, da bi poleg slo-venskonemških lepakov vojaške godbe in elitne damske kapele viseli lepaki prireditve slovenskih delavcev.
Ranzinger se vsiljuje. Znani nemški špediter Ranzinger je pripeljal te dni s postaje blago lastniku „Narodne kavarne", g. Fr. Krapežu, ki je vendar znan kot odločen narodnjak. Naravno, da g. Krapeš blaga ni hotel sprejeti in Ranzinger ga je moral zopet odpeljati nazaj na postajo, potem je pa pripeljal blago slovenski špediter Škrlj.
Na naslov južne železnice. Na ljubljanski postaji južne železnice nimajo tam, kjer se naklada in izklada zaklana živina nobenih obešalnikov, ki bi se na njih obešala živina, nego se ona valja po blatu in prahu. To ni prav.
Značaj. Poroča se nam, da je ravnatelj „Celjske zadružne zveze“ Jošt odpovedal svojo službo, ker vstopi v klerikalno
LISTEK.
MICHEL ZČVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[16]
„Kar se tiče mojih plemiških naslovov, so zapisani na mojem licu; pri nas se plemiči spoznavajo s prvim pogledom ... in sicer pa sem pripravljen, potrditi te naslove s koncem svojega rapirja."
»Bravo! To je dober odgovor!"
„Če mislite, da sem prišel zato v Italijo, da bi stražil po cerkvah, okrog starca, ki mašuje — z Bogom, Svetlost!"
„Dajte no! Kakšen zlodej vas je obsedel? . . . Vraga, saj vem, da zaslužite kaj boljšega! In saj sem vam ponudil tudi le zato, da bi vas izkušal . . . Ugajate mi, takšni, kakršni ste . . . Kako ste obdelali mojega strašnega Astorro, ki mu pravijo Nezmagljivi, vaši odgovori, vaša postava, vse do teh slavnih batin, ki ste jih pravkar našteli onim šle-vam ... ah, posebno to ... še zdaj se smejem . . .“
Cezar se je vrgel nazaj; krohotal se je v resnici na vse grlo. Vitez je sedel in se nasmehnil.
... „Torej," se je oglasil Cezar nazadnje, »ali hočete stopiti v mojo službo?"
»Rekel sem vam, Svetlost!
»Dobro, velja torej, gospod . . . Kmalu pričnem novo vojno proti nekaterim kneževinicam, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno . . . Toda jaz že vem, kako je treba postopati z njimi ... v tistem trenotku hočem računati na vas, gospod vitez. Hrabri in umni ljudje so redki ... in dasi vas
poznam šele nekaj ur . . . toda to malce, kar sem videl, mi vendarle jamči za vas . . . Vitez de Ragastens, vi poj-dete na vojno pod mojim poveljstvom, na čelu lastne stotnije."
„Ah, Svetlost," je vzkliknil Ragastens in planil po-koncu, „kaj pravite ? . . . Gotovo se hočete šaliti z mano
„Pojutrišnjim pridite v Svetoangeljski grad po svoj patent . . .“
Pijan od radosti, videč vse svoje sanje mahoma nad-kriljene od te čudovite sreče, se je vitez priklonil, prijel Cezarja za roko in jo dvignil do ust.
„Zdaj lahko odidete, gospod . . . Toda — še eno besedo . . . Davi, ko ste tako preplašili mojega dobrega Garconija ... ali niste srečali mlade dame, dame v beli obleki in na belem konju?"
Te besede so mahoma obudile strašni prizor izza Tibere pred Ragastensovimi očmi ... V njegovem spominu je oživela sladka podoba neznanke, ki ji je bilo ime Pri-mavera . . . Domislil se je besed, ki mu jih je bil govoril ranjenec v Tiberi ... In zdaj je bil trenotek ugoden, da pove Cezarju vse in ga zaprosi njegovega pokroviteljstva za nesrečno dekle . . .
»Res je, Svetlost," je odgovoril, z glasom žalostnim od teh raznovrstnih spominov . . . „in . . .“
Hotel je govoriti . . . Iskal je besed, da bi zagotovile Primaveri Cezarjevo naklonjenost . . . Naenkrat pa mu je mrtvaška bledota pokrila čelo. Besede so se mu zadavile v grlu . . .
Ko se je Ragastens sklonil, je bil slučajno spustil poglede po mramornem mozaiku, ki je tvoril tlak dvorane. In zapazil je široko mlako krvi . . .
Zakaj je ta pogled zadržal nepopravljive besede, ki jih je hotel izustiti? . . . Kakšna nenadna slutnja je mahoma vzbudila uspavano previdnost v njegovem živahnem duhu, ki je bil vselej pripravljen za sumnjo ? Kakšen skrivnosten odnošaj je zagledal — ali vsaj menil da vidi — med to krvavo mlako in med prizorom izza Tibere?
Vztrepetal je in umolknil . . .
„No,' gospod," je dejal Cezar, „hoteli ste reči . . ."
»Hotel sem reči, Svetlost, da sem v resnici srečal damo, o kateri mi pripovedujete, in sem zelo obžaloval, da sem prekinil razgovor tistega častitljivega meniha, ko sem izvedel, da je v vaši službi!"
„Potemtakem,“ je povzel Borgia, in zopet se mu je zmračil obraz, „je vi ne poznate?"
„Kako bi jo mogel poznati, Svetlost? ... Se njenega imena ne vem; niti tega ne vem, po kateri poti je izginila . . .“
„Dobro gospod . . .“ Zdaj lahko odidete. Do svidenja pojutrišnjim v Svetoangeljskem gradu. . . Ne pozabite!"
„Vraga, Svetlost, ob pamet bi moral biti, da bi pozabil J*
In Ragastens se je z najnaravnejšim izrazom lica globoko in gracijozno naklonil Lukreciji, ki mu je podala roko v poljub. Nato je odšel z namenom, da hoče razmišljati o svoji zagonetni najdbi.
Zdaj, ko so bile njegove sumnje zbujene, se je vpraševal, če vsa ta aventura, ki se je pričela kakor lepe sanje, ne vodi nazadnje v kakšno past. Vzdrhtel je, ko se ie spomnil svarila Primavere. V tem trenotku je majhna, mehka ročica prijela za njegovo, in glas mu je šepnil na uho:
»Pojdite z mano, in ne delajte šuma . . .“ (Dalje.)
V nedeljo, dne 26. JantJa 1916 vsi na »Tabor narodnega
»Zadružno zvezo". Pač lep značaj! Ni še dolgo, kar so blatili štajerski in kranjski klerikalni listi Jošta na najpodlejše načine, a sedaj bo lepo srebal iz onih rok, ki so dozdaj imele zanj samo udarce.
II. tabor narodnega delavstva. Ob priliki svoje velike zabave, ki jo priredi N.
D. O. v nedeljo, dne 26. t. m. izide poseben list „Tabor narodnega delavstva" z jako zanimivo vsebino. Čitatel je „Jutra“ opozarjamo, da priložimo kotbrez-plačno prilogo v soboto „Jutru“ ta list, posebno pa apeliramo na tržaške kroge, da si nabavijo sobotno številko našega lista z jako zanimivo prilogo „Tabor slovenskega delavstva". Vsebina lista je jako raznovrstna, priporočamo ga vsakemu, da ga prečita natanko, da spozna težnje in boj narodnega delavstva.
Celjski sokolski zlet. Celjski nem-Čurčki so v groznem strahu, slovenski Sokoli hočejo v Celje, velika množica slovenskega naroda se zbere takrat tam, da potemni nemški značaj mesta. In modri celjski magistrat je izdal premodro odredbo, da one dni ne smejo nastopati Sokoli v kroju po mestu, da ne sme biti na ulici večje skupine nego pet ljudi. Res prevelika je skrb celjskih modrijanov za nemški značaj mesta, a upamo, da jim pristojna oblast dokaže, da sega predaleč njih naivnost, da se bodo morali celjski Nemci pač privaditi in pomiriti, ko bodo gledali impozanten nastop slovenskega sokolstva v svoji sredi.
Narodna zavednost. Gasilno društvo v Borovnici je slovensko samo na papirju. Diplomo za častnega člana je dalo v okvir, ki ga je napravil Nemec Mathian v Ljubljani, kakor da bi ne bilo nobene slovenske tvrdke, ki bo mogla tako delo izvršiti.
Ekspresne poštne pošiljatve. Prejeli smo: V mestnem svetu ljubljanskem je bil stavljen in sprejet predlog, da se naprosi poštno ravnateljstvo, da bi se vse ekspresne .poštne pošiljatve odvzele glavnemu poštnemu uradu v Ljubljani in se izročile poštnemu uradu na postaji južne železnice. Občinstvo s tem gotovo ne bi bilo zadovoljno, ker bo moral hoditi vsakdo, ki ga pismonoša z ekspresno pošiljatvijo ne dobi doma in mu pusti avizo, hoditi po pošilja-tev na postajo južne železnice, ki je pa preveč na periferiji mesta, medtem, ko je glavna pošta vsem Ljubljančanom blizu. Doseglo bi se pa s to preuredbo samo to, da ne bi bilo potrebno voziti teh pošiljatev z železniške postaje na glavno pošto! Premajhna, prav preneznatna korist, ako pomislimo na to, kako daleč bi morala hoditi večina Ljubljančanov po ekspresne poštne pošiljatve, ako jih pismonoša ne bi dobil doma in bi jim pustil avizo.
„Župarjl“. »Slovenec" se norčuje iz stare slovenske besede župa, ki seveda ni v nikakem sorodstvu z juho, za katero vpo-rabljajo Slovenci nemško besedo (župa — Suppe). »Slovenec" to dela samo za to, da more Sokole imenovati porogljivo »župarje* ne misli pa pri tem, da bi se na ta način tudi stebrom klerikalne stranke, župnikom, moglo reči župarji.
Na naslov občinskega sveta ljubljanskega. Ljubljanski magistrat je oškodoval zavednega slovenskega obrtnika, lastnika kavarne »Prešeren", ki mu je zapovedal, da mora odstraniti senčnat vrtič pred kavarno ob Ljubljanici. To ni bilo lepo in za to pričakujemo in verujemo, da občinski svet popravi to napako mestnega magistrata* ki ne bi smel na tak način oškodovati slovenskega obrtnika.
Iz Zagorja ob Savi smo prejeli: Uslužbenci delavskega konsum-nega društva tukajšnjega rudnika ne smejo prodajati gotove vrste blaga drugam, nego edino le rudniškemu uradništvu. Ker dvomimo, da bi se tudi delavstvo strinjalo s to modro naredbo, si dovoljujemo za danes samo vprašati vodstvo tega društva, zakaj se društvo še imenuje delavsko? Prosimo pojasnila o tej stvari, drugače podrezamo globokeje v te lepe razmere, ki so se naselile v to društvo!
Za brate Srbe. Za ponesrečene Srbe v Šumadiji so poslali g. N. Novakoviču, blagajniku ljubljanskega pomožnega odbora: Gg. Albert Sič nabral K 24;—, ki so jih darovali: Alb. S i č v Ljubljani 2 K, Al. Jenčič 10 K, Mat. Rothi 2 K, Ivan Perdič 1 K, Jože Zub 1 K, M. Te nente 2 K, Bradaška 1 K, Trav-zes 1 K, Zajc 1 K, Anton Petrovčič 1 K, Marija Petrovčič 1 K, Franja Trtnik 1 K- Dalje gg.: Ivan Bonač, tvorničar, 5 K. — Oroslav Bernato-vič 10 K. — Jožo Urmak 1 K. — Zabko 1 K. — Jurkovič 80 vin. — Hudnik 30 vin. — Kristina Bantan
1	K. — Vojevnik 1 K. — Uredništvo »Jutra" izkazuje: Nekdanji vojak v Zemunu 10 K- — Neimenovan na Bregu pri Borovnici 2 K- — Živeli!
Javno vprašanje mestni policiji. Prijatelj lista nam poroča: Zadnjič ste poročali, da je vozil opoldne Ranzingerjev hlapec z dvovpreženim vozom po glavnem drevoredu; bil sem priča temu prizoru in videl, kako je podil konje po poti, kjer je bilo vse
polno otrok, čudno je, da se ni zgodila kaka nesreča! A to še ni vse; razni nemški gospodje in dame ter oficirji jahajo po dre-vorednih potih, puste da smukajo konji kostanje, njih sluge pasejo konje po drevo-rednih travnikih! Zadnjič sem videl nekega podporočnika, ki se je pri belem dnevu s kolesom peljal skozi Zvezdo, ter se smejal nekemu pasantu, ki ga je opozoril na prepovedano vožnjo. Vprašali bi slavno mestno policijo, zakaj ne postopa po zakonu proti tem ljudem, zakaj jih vedno pardonira? Pa menda ne zato, ker so Nemci in častniki?
Malo več olike bi prisojali in zathe-vali od onega gospoda Nemca, ki je včeraj opoldne divjal pred pošto nad sprevodnikom cestne železnice, ker ga ni opazil, da teče za vozom! Izrazi »Verfluchter Kerl" in enaki, ki jih je rabil napram sprevodniku, pač niso dostojni sinu naroda, ki se povsod ponaša s svojo oliko in kulturo!
Šolsko vprašanje v Mostah. Poročajo nam, da je g. Predovič, ki je že dal stavbni prostor za šolo v Mostah, pripravljen dati tudi pesek in cement za stavbo šolskega poslopja. To je vse hvale vredno in za to upamo, da storijo tudi naši merodajni faktorji svojo dolžnost in da se začne šola v kratkem zidati. Bil bi neodpusten greh, ako bi se radi slovenske malomarnosti ustanovila pred očmi Ljubljane nova poncmče-valnica šulferajnska šolal
Orožnova koča na Črni prsti se bo otvorila dne 24. junija. Koča je z vsem potrebnim dobro preskrbljena. Kakor, znano, slovi Črna prst radi izredno lepe, bogate in redke flore. Razgled je krasen in obširen, dostop iz Bohinjske Bistrice in iz Soške doline^ lahak.
Škropljenje ulic v Ljubljani. Občinstvo se pritožuje na počasnost pri škropljenju ulic v Ljubljani. Ta počasnost je res neprijetna za občinstvo, ali izurjenih delavcev za to je zelo težko dobiti in ulice škropijo ljudje, ki z manipulacijo s hidranti niso posebno natančno seznanjeni. Ako bi stavbni urad na magistratu dobil izurjenih delavcev, bi jih takoj sprejel v službo.
Smrtna nesreča. Včerajšnja nevihta, ki je divjala nad Ljubljano in okolico je zahtevala svojo smrtno žrtev. V Glinah pri Škofljici je udarila ob pol 8. uri zvečer strela v neko kmečko hišo in ubila 60 let staro posestnico; učinek strele je bil tako močan, da je skoro vse poslopje razdejano.
Društvene vesti.
Ciril-Metodove podružnice ljubljanske okolice pripravljajo posebno manifestacijo za jubilejno slavnost. Podružnice v Šiški in Mostah so namreč sklenile, da se pripeljejo na v okrašenih vozovih liki kmečke gostije. Želeti bi bilo, da se jim pridružijo tudi podružnice v Dobrunjah, na Viču, na Posavju in iz Grosup-lja ter Škofljice. Glede sestanka in skupnega prihoda na veselico se naj dogovore s predsednikom šišenske podružnice g. Drag. Moharjem, gostilničarjem v Spodnji iški.
V	Velikih Laščah priredita ženska podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda" in telovadno društvo »Sokol" v nedeljo, dne 26. junija v prostorih g. Ivana Pucelja veliko ljudsko veselico združeno z javno telovadbo ribniških, sodražkih in veliko-laških Sokolov. Začetek javne telovadbe ob 3. uri popoldne. Pri veselici sodeluje iz prijaznosti »Glasbeno društvo Ribnica". Za ples svirajo šrameljni iz Prage. Združena odbora vabita tem potom vsakega rodoljuba na to prireditev, katere edini namen je po moči z malimi sredstvi našim najpotreb nejšim narodnim institucijam.
Za Tabor, ki bo v nedeljo 26. t. m. vlada splošno zanimanje ne samo v Ljub ljani, nego tudi na deželi. In to tudi opravičeno ; saj bo zabave in razvedrila več kot dovolj. V raznih paviljonih bodo stregle gostom vrle članice N. D. O. Nadalje godba, petje, ples itd., tako da bo vsakdo lahko zadovoljen. N. D. O. tudi po vsej pravici zasluži, da jej občinstvo izkaže svoje simpatije stem, da se udeleži Taborja, ker so velike naloge, ki jih vrši to. D. O. Dobri prijatelj N. D. O. g. A. Gorše, restavrater pri Novem svetu je tudi obljubil, da za Tabor poskrbi, da bo vsakdo zadovoljen Dobra kapljica, sveže pivo ter izborna kuhinja, na to smo že itak vajeni pri njem tega tudi v nedeljo pri navadnih cenah ne bode manjkalo. Zato bodi geslo slavnega občinstva, v nedeljo, dne 26. t. m. vsi na Tabor!
Za koncert, ki ga priredi pevski zbor slov. trg. društva »Merkur" v soboto, dne 25. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Idriji vlada kakor se nam poroča, veliko zanimanje, Ker je vslopnic že zelo veliko prodanih vabimo dotičnike, ki še nimajo jvstopnic, da si jih pravočasno preskrbe. Čisti do biček je namenjen podpornemu društvu za idrijske realce.
Veselica v Hribarjevem gaju. »Poli tično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo" priredi na praznik sv. Petra in Pavla v Hribarjevem gaju to je na otoku poleg kopališča Kolezija veliko poletno veselico. Hribarjev
gaj je kaj prijetno zabavišče, za katero marsikak Ljubljančan in Ljubljančanka ne veste; prost je mestnega šundra in šuma in si v njem utolažiš še tako od dela in napora razburjene živce v pihljajočem hladu, d ti veje iz vode in gostega drevja. Na omenjeni veselici bo za udeležnike preskrb-jeno z vsem, da se jim duša in telo priveže, zato vabimo nanjo vsakega, ki je rad dobre volje. Opozarjamo zlasti na veli-tansko pojedino žab in rakov, po katerih prireditvi slovi že od pamtiveka. Nekdaj e ljubljanska gospoda kar v trumah hodila v ta okraj na take pojedine, prireditelji so pa bolj demokratičnega naziranja in privoščijo to slast tudi navadnim ljudem iz naroda. Ker so pa raki zelo krvoločne narave čuje se, da si celo drug drugemu po-rujejo cele ude — zato bo v sredo velika pozornost pri omenjeni pojedini potrebna reč; na uho vam namreč povemo, da bo nekaj teh mrcin hodilo tudi živih okrog s strašnimi ščipalniki.
Akad. tehnično društvo „Tabor“ v Gradcu priredi III. redni občni zbor z običajnim sporedom v soboto, dne 25. junija ob 8. uri zoečer v društvenih prostorih.
Akad. društvo slovenskih agronomov Kras“ na Dunaju javlja, da priredi svoj V. redni občni zbor dne 25. junija ob 8. uri zvečer v restavraciji Ludcscher XVIII. Geur-gasse 62. Slovenski gostje dobrodošli!
Razne vesti.
Madžari so vedno enaki. V Budimpešti sta tekmovala med seboj dva atleta, pd katerih je bil eden Madžar, drugi pa drvat. Madžar je bil premagan in madžarsko občinstvo je bilo zato tako jezno, da da se je vrglo na zmagovalca in ga je hotelo ubiti. Revež se je komaj iztrgal iz rok zdivjanih madžarskih »vitezov" in zbežal. So res še vedno divjaki, ti Madžari!
Radi dekleta. Koliko nesreč se je že zgodilo radi deklet, koliko razbitih glav in koliko prelite krvi! Čudna reč je ljubezen, ker ona lahko vkroti divjaka, ali za to tudi najmirnejšemu človeku odvzame pamet, da potem zakrivi dejanja, ki jih drugače morda nikdar ne bi zakrivil. Teh dni se je v So-tinu na Hrvatskem kmetski fant Jožo Kušič skregal v gostilni s svojim dekletom, ki mu ni bilo zvesto. Psoval jo je z najgršimi priimki, česar ni mogel trpeti novi ljubimec nezvestega dekleta in je z nožem napadel ljubosumnega fanta, ki je zadobil take rane, da je zelo dvomljivo, ako ostane živ.
Vremenska katastrofa na Ogrskem. Cela ogrska županija (okrožje) Krasso.Szč-renyi je kot veliko pokopališče. Velikanska povodenj je celo županijo takorekoč popolnoma opustošila. Oni, ki so si rešili življenje, trpijo glad. V nekaterih okrajih je takorekoč popolnoma uničeno vse; hiše so zrušene, a ljudje so se potopili. Pijonirji, ki so takoj prišli iz Segedina, rešujejo kar se še da rešiti. Ministrstvo notranjih del je dalo 100.000 kron kot prvo pomoč ponesrečenim. Ustavljen je ves promet in treba bo najmanj 700.000 do 800.000 kron, da se zopet omogoči železniški in drugi promet.
Ljubavna drama. V ogrskem mestu Zala-Egerszeg se je neki osmošolec zaljubil v mlado, izredno lepo dekle, ki pa ga radi njegove egzaltiranosti ni maralo. Radi tega se je čutil mladenič silno nesrečnega in ko je teh dni položil /maturo z odliko, je prišel k dekletu in streljal nanj z revolverjem, potem pa stekel domov, postavil se pred zrcalo in ustrelil še na sebe. Oba sta smrtnonevarno ranjena. Pametno to gotovo ni bilo!	_____________
III. občni zbor »Zveze slovenskih zadrug".
Ljubljana, 23. junija.
Včeraj se je vršil v veliki dvorani Mestnega doma" III. občni zbor »Zveze slovenskih zadrug" v Ljubljani, ene onih organizacij, ki se uspešno bori na gospodarskem polju s klerikalno gospodarsko organizacijo. Občnega zbora se je udeležil tudi starosta največje češke gospodarske zadruge g. Dvorak. Dopoldne so se vršila predavanja o poslovanju zadrug.
Zadružni ravnatelj g. Rozman pozdravi vse navzoče zlasti češkega gosta g. Dvoraka, celjskega potovalnega učitelja Stieblerja in zastopnike učlanjenih zadrug. V svojem nagovoru omenja ustanovitev mestne posredovalnice za živila, ki se bo po zagotovilu mestne občine obrnila na »Zvezo slovenskih zadrug", da bi ona posredovala pri nabavljanju živil; zato je treba o tem posvetovanja. — Zadružni revizor g. Reicher, je predaval o ustroju zadrug, njih poslovanju, ter zakoniti reviziji. Po vsaki točki se je vršila jako živahna debata, zastopniki posameznih zadrug so zahtevali raznih pojasnil o raznih zadružnih vprašanjih, ki jih je pojasnjeval predavatelj.
Popoldne ob treh se je pričel občni zbor, ki ga je otvoril predsednik g. J. Lenarčič, ki v svojem nagovoru javlja, da je zastopanih 88 zadrug z 6601 glasom, po-
zdravlja predsednika čeških zadrug starosto Dvoraka, navzoče deželne poslance gg. dr. Vilfana, dr. Novaka, Višnikarja, Kneza ter g. Gaberščka, zastopnika »Štajerske zadružne Zveze" v Celju g. Stieblerja, zastopnika »Mestne hranilnice" g. Pretnarja, spominje se umrlega ravnatelja »Dolenjske posojilnice" Gangla; tržaško c. k. namestništvo se je opravičilo, da se ne more udeležiti današnjega občnega zbora, kranjska deželna vlada se pa ni niti opravičila, niti ni poslala svojega zastopnika. Starosta čeških zadrug Dvorak se zahvaljuje za pozdrave in povdarja skupno gospodarsko delo, tesnejše stike čeških in slovenskih gospodarskih organizacij. V imenu »Štajerske zadružne Zveze" v Celju se zahvaljuje zastopnik g. Stiebler, ki omenja, da je prenehala ona odijoznost med obema organizacijami, saj veže obe organizaciji in nje člane ista napredna ideja!
Predsednik imenuje zapisnikarjem gg. ravnatelja Rožmana in Breskvarja, zastopnika »Čevljarske zadruge". Zapisnik zadnjega občnega zbora se brez ugovora odobri. V imenu načelstva poroča g. dr. Žerjav: Organizacija se je v prošlem letu konsolidirala, pri osnovanju novih zadrug se je postopalo oprezno, ker zadruga ni samo rezultat trenotnega razpoloženja, ampak trajnega pomena! Vinska kriza je dovedla Zvezo do ustanavljanja »Vinarskih zadrug", ki imajo namen dvigniti ceno vina. Tudi živinorejsko zadružništvo se bo bolj razširilo na podlagi novega zakona za novo pospeševanje živinoreje. Obrtno zadružništvo lepo napreduje, vprašanje obrtno-kreditnega zadružništva še ni rešeno. Revizija bo skoro dohitela zaostale revizije, kmalu bo mogoče revidirati najmanj po enkrat na leto. Ideja »Jugoslovanskega zadružnega kongresa", ki se je porodila na inicijativo čeških zadrug, se bržkotne ne bo uresničila, ker se ravno v zadnjem času vodi oster boj od klerikalne strani proti napredni Zvezi slovenskih zadrug. V imenu nadzorstva poroča g. Mrmolja, da je nadzorstvo našlo knjige v popolnem redu. O reviziji, izvršeni pri »Zvezi", po zastopniku deželnega kot trgovskega sodišča, ki je našel poslovanje »Zveze" v popolnem redu, poroča ravnatelj g. Rožman.
Iz poslovnega poročila g. Rožmana povzamemo, da šteje Zveza 181 zadrug, in sicer na Kranjskem 115, na Goriškem 32, eno na Štajerskem, v Istri 20, v Trstu z okolico 13, skupno z 40.000 člani, prometa je bilo po zadrugah 250 milijonov, vlog je bilo nad 60 milijonov, a posojil 50 milijonov kron. Zveza je posredovala vojaške dobave, drugega blagovnega poslovanja dosedaj še ni imela. Glede revizij omenja, da se jih je izvršilo 52, ki niso pokazale nobenih posebnih nedostatkov.
O bilanci in letnem računu za leto 1909 doroča dr. Žerjav.
Prometa je bilo v letu 1909 skupno K; 4,4449.208-68 in sicer se je v tekočem računu z zadrugami po njih vplačalo K 8,283.287-26, a izplačalo K 8,704.357-83, v računu bank je bilo vplačil za K 8,245.567-36, a izplačil za K 8,158.472-35. Račun poštne hranilnice izkaže K 1,359-550-47 vplačil, a K 1,369.321-67 izplačil. Na obrestih se je sprejelo K 233.979-11, izplačalo pa kron 210-135-86. Račun izgube in dobička izkazuje vsled zgube K 6637-83, ki je nastala ob vladni pomožni akciji leta 1908/9 za seno in za katero se povračilo zahteva od države, dalje na uprav, stroških 43.423-36 kron, od katerih pa je odbiti ustanovne stroške v znesku K 4883-35, tako da znašajo upravni stroški 1. 1909 dejansko K 38-540 01, teh upravnih stroškov je pokritih v znesku za K 30.634-13. V pokritje je dalje pritegnjen dobiček pri obrestih v znesku K 23.843 25. Račun izgube in dobička ter bilance izkazujeta čistega dobička K 6326-10, ki se prišteje rezervnemu zakladu, kateri znaša K 9010-11. Bilanca izkaže med aktivi tekoči račun s člani K 4,359.898-62, a poštna hranilnica avstrijska K 9624-45, ogrska K 146-75, v blagajni K 7044-30, med pasivi pa tekoči račun s članicami K 3,938.827-05, dalje deleži K 90-960-— in menice K 463'961'86.
Proračun upravnih stroškov za leto 1910 znaša K 41.642.
Pri debati, ki jo otvori po poročilih predsednik, predlaga ravnatelj čeških zadrug Dvorak ustanovitev agrarne banke za vse slovanske gospodarske zveze v Avstriji, ker tako bi imeli Slovani svoj denarni zavod in bi se ne bilo treba obračati na tuje banke! Češke zadruge se bavijo že s tem vprašanjem in upajo, da pride akcija do zadovoljivega rezultata, zato opozarja Zvezo, da se pridruži ti akciji, ki je velikega pomena za slovansko gospodarsko organizacijo. G. Gabršček pozdravlja predlog pred-govornika, ker centralni blagajni, ki naj bi jo vlada ustanovila na Dunaju, Slovani ne morejo zaupati, ker bi ista po stari avstrijski navadi v prvi vrsti skrbela za Nemce! Zato je pozdravljati ustanovitve češke agrarne banke, ki jo vlada že pet let zavlačuje.
Dr. Žerjav od zadružne banke ne pričakuje veliko, pač pa se zavzemlje za centralno blagajno na Dunaju, ker je naloga
delavstva", ki se vrši na vrtu gostilne pri »Novem svetu".
vlade, da podpira gospodarske intencije slovanskega juga. Ravnatelj Rožman pozdravlja češki predlog glede agrarne banke.
Tržni nadzornik g. Ribnikar priporoča zadrugam import živil na ljubljanski trg, kar bi odpomoglo draginji, ki so jo v prvi vrsti provzročili branjevci in prekupci iz Ljubljane in okolice. Med konsumenti in producenti je treba večjih stikov, poljedeljsko. ministrstvo je določilo 1 milijon kron za odpomoč proti draginji v mestih, iz tega fonda dobi tudi mestna občina prispevek, da ustanovi na županov predlog mestno posredovalnico za živila.
Nato se odobre soglasno vsa poročila funkcijonarjev.
Glede porabe dobička se sklene, da se isti pripiše rezervnemu zakladu.
Nato se vrše volitve odbornikov; letos izstopijo iz odbora 4 odborniki, eden je umrl, a eden seje odpovedal odborništvu. Na predlog dr. Žerjava se izvolijo v odbor gg.: Gaberšček, Šter.Rajner, Punčuh, Zupančič in dr. Ivan Tavčar.
V	nadzorstvo se izvolijo gg.: Zakotnik, Jenko (Litija), Bajer, Peruzzi, Zicherl, dr. Majaron, Pečarič, Mrmolja, Pehani, Kokalj (K ra n j).
Pri slučajnostih predlaga g. Akim, da se sestavi zapisnik vseh zadrug, ter da se tiskajo vsi računski zaključki.
Zastopnik I. ljubljanskega uradniškega društva želi, da bi izvoljeni vršili svojo zadružno dolžnost, da bi bili v trenotku, ko prevzamejo svoje mesto, le zadrugarji a ne trgovci. Odgovarja mu g. dr. Žerjav, ki zagotavlja, da bo odbor vršil svojo dolžnost in podpiral težnje zadrug po moči „Zveze slovenskih zadrug1'. Gosp. Akim predlaga, naj se pri odmeri kredita ozira na one zadruge, ki dajo posojila kmetom.
Nato predsednik g. Lenarčič ob 7S 8. uri zvečer zaključi občni zbor.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Program shoda slovanskih zdravnikov v Sofiji.
Sofija, 23. junija. V Sofiji se vrši v dneh od 3. do 5. julija kongres slovanskih -zdravnikov. Znanstvena predavanja se vrše v „Slovanski Besedi" dne 3. in 4. julija dopoldne. Dne 2. julija je prijateljski sestanek stanovskih tovarišev na istem mestu. Dne 3. popoldne si ogledajo udeleženci sofijske bolnice, zvečer je skupni komerz. Dne 4. julija popoldne je razkazovanje mesta in njegovih znamenitosti, zvečer pa koncert na čast slovanskim gostom. Za dne 5. julija je nameravan izlet v Kjustendil, kjer se ogledajo mestne zanimivosti in mineralni vrelci. Tu se vrši skupen obed. Zvečer povratek v Sofijo. Vsi slovanski udeleženci kongresa imajo brezplačno vožnjo na vseh bulgarskih železniških progah. Za legitimacije se je treba obrniti na bulgarski odbor v Sofiji. Priporoča se preskrbitev potnih listov.
Srbsko časopisje proti črnogorskemu knezu Nikoli.
Bel grad, 23. junija. Včerajšnje tukajšnje časopisje se obširno bavi z dejstvom, da si je črnogorski knez Nikola izbral za svojega zastopnika pri svečanostnem blago-slovljenju zastave pevskega društva »Stankovič" Pavla Marinkoviča. Znano je, da je bil Marinkovič minister kraljice Drage in odločen nasprotnik današnje dinastije. Časopisje sumnjiči kneza, da je to namenoma storil. Obče se je pričakovalo, da zaprosi črnogorski knez prestolonaslednika Aleksandra za zastopstvo pri slavju, kar bi edino bilo pravilno in to je nova nekorektnost črnogorskega kneza naprain Srbiji.
Srbski prestolonaslednik se udeleži vseslovanskega kongresa v Sofiji.
Belgrad, 23. junija. Prestolonaslednik Aleksander odpotuje takoj začetkom julija v Sofijo, kjer se udeži vseslovanskega kongresa.
Urednik srbskega lista obsojen na smrt (?).
Belgrad, 23. junija. Tukaj je vzbudila splošno senzacijo in vznemirjenje vest srbskega konzulata iz Skoplja, da je srbski list »Vardar" zabranjen, njegov urednik pa obsojen na smrt. Srbski poslanik v Carigradu je radi tega dobil od svoje vlade takoj nalog, da radi tega posreduje pri porti.
Poseben srbski patriarhat.
Belgrad, 23. junija. Tukajšni metropolit se je obrnil do carigrajskega patriarha s prošnjo, da dovoli, da se pripozna samostojnost cerkve v Srbiji. Belgradska metropola naj bi bila povišana v patriarhat.
Srbski poslanik v Londonu.
Belgrad, 23. junija. V vladnih krogih se sedaj pretresava vprašanje, koga naj se imenuje za srbskega poslanika v Londonu. Za to mesto v Londonu je mnogo dobrih kandidatov, vlada pa je sedaj radi tega v stiski, ker se ne more odločiti, koga naj bi imenovala.
Spopolnitev srbske armade.
Belgrad, 23. junija. Vojni minister Gojkovič je izjavil v skupščini, da sedanja srbska armada ni popolna, zlasti da je treba spopolnitve pri topničarstvu. Sedaj pride namreč v Srbiji na 10 poljskih baterij po ena goska baterija. Ker je v tem oziru v sosednih državah topničarstvo drugače organizovano in ker je Srbija pretežno gorata, mora tudi Srbija nabaviti si več gorskih topov. Iz tovarne za smodnik v Sandskrani sta došla dva strokovnjaka, ker jih je zahteval vojni minister, in že odšla v tovarno za smodnik v Obiličevo, da nadaljujeta z izdelovanjem smodnika, ki se bo odslej dobavljal ceneje in izdeloval v večji množini. — Poizvedelo se je, da se v kratkem naroči večje število gorskih topov za srbsko armado. Naročiti jih hočejo v Nemčiji.
Srbi na Turškem.
Belgrad, 23. junija. Kakor poroča srbski konzul iz Skoplja, je turška vlada izpustila po nalogu porte iz zapora vse one srbske duhovnike in učitelje, ki so bili na zahtevo prekega soda pahnjeni v ječo. V prešeskem okraju so zaprli vse srbske učitelje in duhovnike, ker so baje skrili orožje in učili narod, da orožja ni treba izročiti oblastem. Sedaj so vsi izpuščeni na prosto, ker se je izkazala njih nedolžnost.
Nemiri v Albaniji.
Carigrad, 23. junija. Brzojavno se poroča, da je turško vojaštvo zasedlo več vasi v Malisiji in da se je usmrtilo tri načelnike. Albanci so vrnili vsebino vojnih blagajn, katere so si prisvojili v bojih pri Kalaniku. Novince iz Djakove odpošljejo v najkrajšem času v Solun.
Protigrški bojkot.
Carigrad, 23. junija. V tukajšnjih grških krogih se boje nadaljnih resnih spopadov radi protigrškega bojkotnega gibanja. Zlasti nevaren je položaj v Galati in Skadru, kjer zavzema bojkota željna svojčad grozeče stališče. V Galati je morala posredovati policija. Več Turkov je bilo areto-vanih. Včeraj je težko ranil neki Turek nekega Grka, ki je podjetnik pri nemški Le-vanta progi, ker je za gasilna dela hotel uporabljati tudi grške izkladalce.
Solun, 23. junija. Vodja Arnavtov Jumfa Debreli so v okrožju Malisije s 500 možmi vred obkolile turške čete. Boj je trajal celi dan. Arnavti so izgubili mnogo mož, 120 upornikov je bilo ujetih, ostali so ušli. — Kake zgube so na turški strani, ni znano.
Diplomatsko zastopstvo Švice v Turčiji.
C ur ih, 23. junija. Husaju Djad-bej biva sedaj v našem mestu. Njegov poset Švice se spravlja v zvezo s pospešitvijo ustanovitve diplomatskega zastopstva Švice v Carigradu.
Italijanski kralj in socijalni demokratje..
Rim, 23. junija. Kralj je ustanovil za kolesarsko tekmo, ki jo priredi socijalistični list »Lavoro", kot prvo darilo zlato medaljo. List je darilo hvaležno sprejel.
Panika na parniku.
Jenotajewsk, 23. junija. Na parniku »Rusi" nižjenovgorodske parobrodne družbe se je razpočil kotel. Kurjač je bil radi tega smrtnonevarno opečen. Med potniki četrtega razreda je nastala radi eksplozije panika. Ko so se hoteli polastiti nekega rešilnega čolna, se je zlomilo stojalo in čoln je padel v vodo. Večje število oseb je utonilo. Dosedaj so potegnili iz vode šest žrtev.
Tifusov bakcil vendarle najden?
Par iz, 23. junija. Znani bakteriolog profesor Vincent je pri zborovanju akademije zdravnikov sporočil, da se mu je posrečilo odkriti tifusov bakcil in da se mu je ob enem tudi posrečilo dobiti uspešno sredstvo proti tifusu.
Še en zdravniški uspeh.
Berlin, 23. junija. V zdravniškem društvu je vzbudilo pozornost poročilo tajnega svetnika Weichšelbauma o njegovih poskusih z zdravilnim sredstvom proti si-fili, ki ga je iznašel tajni svetnik Ehrlich v rrankfurtu ob M. Dosedaj so se baje dosegli s tem sredstvom, nazivanim »Ehrlich 606", to je preparatura iz arzenika naravnost presenetljivi uspehi. Baje so ozdravili celo paralitike. Med drugimi je baje s pomočjo tega preparata ozdravil tudi neki duševno bolan sodnik, ki je zopet sposoben za svojo službo.
Kolera v Galiciji.
Lvov 23. junijai Včeraj so pripeljali v splosno bolnico dva delavca, ki sta obolela na sumljivih znakih kolere.
nevihte, ki je divjala sinoči ob telefonski progi Ljubljana-Dunaj in pretrgala eno zvezo, dočim je bil na drugi vsak razgovor nemogoč, morajo Izostati najnovejša poročila našega dunajskega poročevalca.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Poslano)
Že večkrat se Je pisalo o razmerah pri bolniški blagajni v Št. Vidu. Danes sem prisiljen tudi jaz osvetliti nekoliko te krasne razmere, ki vladajo okoli gori navedenega zavoda.
Mojega hlapca Karol Šulca je pred nedavnim časom udaril konj ter ga na roki tako opasno poškodoval, da je bil nezmožen za delo. Za zamujeni čas je hotel dobiti hlapec denar od boln. blagajne ali g. dr. Drč (zdravnik boln. blagajne) mu je enostavno rekel, da je zmožen za lahko delo.
Dne 20. t. m. je šel Karol Sulc, čeprav ne zdrav, v Kamnik. Ondi mu je eksplodirala sifonska steklenica in ga jako nevarno ranila; stekleni drobci so mu prerezali lice in žile na desni roki, bili so tudi vsi prsti več ali manj ranjeni, grem jaz podpisani cel slučaj naznanit g. dr. Drču; prosil sem ga, naj hlapca spozna za delo nezmožnega, ker je bil pri eksploziji tako težko poškodovan. G. dr. Drč pa začne nad menoj vpiti in razgrajati in klicati: »Marie, Marie' (t. j. služkinjo) in tako nekaj govoriti, kakor da bo poklical stražnika. V nadi, da se mi bo posrečilo doseči pravico se podam k bolniški blagajni v Št. Vid. Prosil sem, da bi smel vzeti kakega drugega zdravnika, ker mi je jako mučno prepeljavati ranjenega hlapca iz Ljubljane v Kamnik. Prošnja je bila enostavno odbita; zato sem prisiljen sedaj nastopiti sodnim potom napram bolniški blagajni v St. Vidu.
H koncu vprašam .slavno' bolniško blagajno v Št Vidu, zakaj sprejema denar za podpore, če je tako nezmožna, da ne more nastaviti več zdravnikov kot enega samega, in še ta ima take navade, da se delavstvo splošno boji iti k njemu.
Toliko v pojasnilo slavnemu občinstvu, da vidi kako se pri nas postopa z delavci.
Ljubljana, dne 23. junija 1910.
Avgust Skof.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, v kolikor določa zakon.
Mali oglasi.
Lep lokal za prodajalno se takoj odda v Židovski ulici št. 3.	86/8—4
Sprejme se mlekar, ki se dobro razume na pa-stcliziranje mleka. Ponudbe na inseratni biro .Jutra'
90/3-3
Izurjeni mizarski pomočniki se sprejmejo takoj proti dobri plači pri P Majdiču, valjčni mlin v Jaršali-Mcngšu. Prednost imajo oni, ki so vajeni mizarskega dela v mlinih.	93/3—2
Iateligrentiia gospodična želi spremeniti službo s 1. julijem ter vstopiti kot knjigovodkinja ali konto-ristinja. Natančnejše poizvedbe v upravnlštvu .Jutra*.
   88/2—2
Popolnoma novo kolo — znamka .Kinta" — en mesec rabljeno se takoj proda Naslov pove uprav-ništvo .Jutra".	94/2—1
Za prihodnje šolsko leto se sprejme dva ali tri dijake na hrano in stanovanje. Poizve se pri gospe Tereziji Babšek, Stari trg 22, II. nad.	95/2—1
Kontoristtnia
vešča slovenskega, laškega in nemškega jezika v govoru in pisavi, dalje strojepisja in stenografije se sprejme v neko tukajšnjo veletrgovino. Plača po dogovoru. — Ponudbe sprejema upravništvo »Jutra" pod šifro »Laška kontoristinja".
ra
V	sak da« svež
sladoled
v kavarni, slaščičarni in pekarni
J. Zalaznik
Stari trg štev. 21. 40_2<
<y
-aJ>
Še nekaj
stanovanj
se odda takoj
z eno ali dvema sobama in drugimi pritiklinami
na Predovičevem selu.
Natančnejša pojasnila daje:
Elija Predovič
Ambrožev trg štev. 7.
K
0
0
Specialna trgovina
finih ročnih del
Toni Jager
v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5.
Predtiskarija Tamburiranje Montiranje Plisiranje
Lepa nova
prodajalna
z vso opravo se odda tako] v najem.
Prodajalna je oddaljena 15 minut od Novega mesta in komaj eno minuto od tam kjer se bo gradila nova železnica. Več se poizve pri Mariji Kalinger na Drskl pošta Novo mesto.
Suhi in svetli
prostori za skladišča in delavnice
kakor tudi
kleti se oddajo
v Wolfovi ulici 12. Prostorno dvorišče je na razpolago.
Več se Izve ravnotam v I. nadstropju.
Hiša v Lescah na Gorenjskem s popolnoma opravljeno pekarijo
se proda takoj ali odda takoj v najem
pod zelo ugodnimi pogoji.
Pekarija je brez konkurence. Hiša je krita z opeko in ima vodovod. — Podrobnosti pri lastniku I. Pret-nerju, trgovcu na Bledu.
Fr. Jerala
Ljubljana, Florijanska ulica.
se priporoča slavnemu občinstvu za Izdelovanje, popravila In pletenje vsakovrstnih stolov. Sprejema dela, ki jih pošteno po najnižji ceni dovrši, s tem prosi domačine za obilno naročbo.
Fr. Ks. Casper
LJUBLJANA, Vegova ulica, v bližini realke.
Zaloga vsakovrstnega pohištva, hišnih oprav za spalne in jedilne sobe, vseh vrst tapeciranega pohištva, naslanjačev, otomanov, kakor tudi pisarniških oprav, dalje različnih platnenih lesenih rold, žaluzij in železnih — Z valjčnih zastorov.	~
Velika množina
izgotovljenih oprav za spalne in jedilne sobe vedno na razpolago. — Priznalna pisma, ceniki in vzorci na poljubno razpolago. : :
JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Velikansko izber
pomladnih in letnih oblačil
priporoča tvrdka
A. KUNO, Ljubljana
Dvorni trg štev. 3.
Najnižje stalne cene. =====
Gostilna
pri
»DACHSU
Ljubljana, Florijanska ulica 33.
Najboljša pristna dolenjska, istrska in štajerska vina ter vedno sveže pivo.
Dobra domača kuhinja. — Točna postrežba. 13—2	Zmerne cene.
Za obilni obisk se priporoča
Rudolf in Minka Kovač.
Slovenci, %*?brate Srbe! A. PERSCHE
Ljubljana,
Pred škofijo št. 21.
priporoča,
veliko zalogo
raznih nakitov, perilo za gospode in dame, specijalitete zavratnic in nogavic; steznik
„Directoire“ P. D.
'2—S'
Zavod, za pohištvo in dekoracije
FRAN DOBERLET
Ljubljana, Frančiškanska nlica 10.
Ustanovljeno leta 1857.	Telefon	št 97
Pohištvo vsake vrste od najenostavnejših do najumetnejših. Skladišče tapet oboknic in okenskih karnis, zaves in preprog. Velika izbera pohištvenega blaga itd. Enostavne in razkošne ženitne opreme v najsolidnejši izvršbi. Uredba celih hotelov in kopališč.
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in — panama klobuke - — ■-
mi ceiieje v »Angleškem skladišču oblek“
O. Beraatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Zaradi prenovitve kavarne
prodajo se poceni razni
biljardi, lestenci za plin, velika ogledala, blagajna za kavarno, stojala za obleko itd.
Vpraša se v kavarni „Evropa“ v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Reservni	fond	K	400.000.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
žrebanje	glav.	dobitek
promese na Dunajske Itom. srečke i\ K 18*—	1. juliju	k	300.000- .
„	„	kreditne srečke a Iv 24 -	x. julija	„	300.000*—*
OToe promesi s3^u.prxo le KZ 40“-.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih. obrestuje po čistili
411 01
2 o.
m
Eul
v
Spedicijsko podjetje JOS. ŠKERLJ. Ljubljana "sagu
'	v	Ustanovljeno	leta	1908.
dan dunajskih in berolinskih prevoznikov pohištva. — Sprejema vse v špedicijo spadajoče prevoznine iz vseh in v vse kraje, po najnižjih tarifih. — Prevaža pohištvo v novih, patentovanih pohištvenih vozeh na vse kraje, tudi v inozemstvo. — Sprejema na zalogo razno blago, pohištvo itd. Krasna, suha in čista skladišča so na razpolago. — Nabiralni promet Dunaj-Ljubljana in obratno zastopam ------------------- v	vseh	večjih	mestih.	—	Moj	zastopnik	na	Dunaju	je	Karl	Lawi,	Dunaj	I.	Schulhof	6.	  —
Prvi slovenski pogrebni zarod v Ljubljani
Prešernova ulica štev. 44.
Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinaste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence umetne, cvetlice, kovine, porcelana in perl.
Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo
Najniže cene!	TURK	in BRATA ROJINA.