g 'i i Leto XIII. V Ljubljani, 20. februarja 1911. štev. 8 (592) j Dants • Y Ljubljani, 20. februarja 1941. štev. 8 (592) | Samo ena je trdnjava, ki vzdrži s sleherni naskok: junaško srce. Charles VVagner, alzaški pastot L (1851—1918) »DRUZIMSKI TSDHIK« lzliaj» (Jetrtkih. UrednlltTo I« uprava ▼ Ljubljani. MlkloSiCe*a lf/lIL PoJfcnl predal tt. S43. Telefoi St. 8S-88. —' BaCito poitne hratiHoloo v Ljubljani tl. 15.H9S. — E otopi« or ra vraCamo, ftAfranklranfh dop!sov no »prejemamo. Kt odgovor Je treiba priložit! ca S din mami;. NAROČNINA ,U leta ta diu. */» let« 40 din, T»» leto SO din. V Italiji n» leto <0 lir, * Franclji 70 frankov, v Ameriki 2*7* dolarja. Drugod lota zmerno. — Naročnino Ja plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpf-n* petitna -vrsta ali njen prostor (vilina S mm in S-irtna -55 mm) ? din: t oglasnem delu 4'C0 din. V dvobarvnem. tisku ceDe po dogovoru. Notlcei beseda 2 din. Mal! oglasi: beseda 1 din Oglasni da rek povsod Se posebej. Tri vetliraU.eifl naročilu popust. danes: Odločifev zori? (Gl BUKARtSTA C0I1STAI1TA Mij A °CRAI0VA BEOGRAD VARNA -4oooRiri S ^ . ISTANBUL: ’>. SKOPLIt .SOLUN * VALOMA V Ljubljani, 19. februarja Nenapadalne pogodbe naj bi imele namen, ki ga jim daje njihovo ime. Včasih je pa njihov namen tudi drugačen. Prvo, iskreno pobudo za pomiritev sveta sta dala francoski pacifist Ari-stide Briand in ameriški diplomat Frank Kellogg. Iz nje se je rodil znameniti Brland-Kelloggov pakt o izločitvi vojne kot sredstva za urejanje •meddržavnih razprtij. To je bilo še V srečnem letu 1928. Od tistih dob je minilo dobrih 12 let in v tem času srno doživeli že najmanj toliko vojn neizzvanih napadov na miroljubne države. dokler si ni tretji rajh zaželel Gdanska. Nenapadalno pogodbo sta imeli Danska in Belgija z Nemčijo; držala je do lanske pomladi. Nenapadalno pogodbo sta zdaj podpisali Bolgarija in Turčija. Ne bomo vprašali, do kdaj bo držala, ker nimamo namena kaliti slavnostnega razpoloženja, ki ta trenutek kipi iz nekaterih ljudi. Nenapadalno pogodbo napoveduje svetovni tisk že dalje časa med Rusijo in Japonsko. Tudi tod bomo svoji. dvome ohranili zase. Ob istem času, ko se zgrinja inflacija nenapadalnih j>ogodb na ubogo vezala, da Bolgarije ne bo napadla, Če bo ona pustita njo pri miru. A tudi v tem primeru ostane nastop Turčije odprto vprašanje; zakaj novo pogodba izrečno ugotavlja, da ostanejo vse dosedanje mednarodne obveznosti obeh partnerjev v veljavi, a Turčija je po zavezniški pogodbi dolžna Grčiji pomagati, če bi jo prosila za pomoč. Docela jasna slika pa nastane, če je Nemčija hotela z izsilitvijo te pogodbe pritisniti na Grčijo samo z grožnjo napada; z drugimi besedami, če je hotela Grčijo notranje zmrviti, podobno kakor nekoč Češkoslovaško s -j s st (Glasove o tem že srečujemo v časo- V Abeslniji, Eritreji in Somaliji ima bajonet veliko, ponekod celo odločilno vlogo. Slika kaže britansko sudanskega vojaka med napadom. Zemljevid Bolgarije z ozemljem, ki so ga Bolgari morali po svetovni vojni leta 1918. prepustiti Grkom Nenapadalno pogodbe bo sklepale . sklepajo predvsem države, ki bi sicer imele vzrok bati se napada svojca T>artnerja. Dosedanja zgodovina r>mfn'a pogodb je pokazala, da so “Jih zagotovila večjidel kakor pajče-na> brez sile dreeneš vanjo in že jc strgana. S ■ Nenapadalno pogodbo je imela 0 1c''a z Nemčijo; držala je dotlej, abesi dLViGH FtRRAHDl DAMAS/ BAIDOAp 5ERENTI BARDERA DUGIUMA :8ILI utn ALESJANDRA AfMADU MAR6HERITA GELIB 7Z 50 O. oambalaN 0hm0l,era v Vzh°dnl Afriki: zemljevid n*®]nih predelov Kenijo, Abesinije *» italijanske Somalije človeštvo, prihajajo glasovi iz doslej vsaj uradno še nevtralne Amerike, da se bo sedanja vojna v kratkem razširila še na Tihi ocean in da bo tako zajela ves svet.' Zakaj drugi, tihi cilj, ki vodi države pri sklepanju nenapadalnih pogodb, je manj moralen: hočejo si začasno zavarovati hrbet, da morejo s tem večjo silo udariti po tistem, ki nima z njimi pajčevinaste pogodbe —- da se nato tem laže obrnejo proti onemu, ki se je pred njimi zavaroval s pajčevino. Vsak človek, ki je bral o sklenitvi nenapadalne pogodbe med Bolgarijo in Turčijo, se je najprej vprašal: kateremu vojnemu taboru bo pogodba v prid? Vsak naš človek se je. pa hkrati s skrbjo zamislil: ali bo zdaj Balkan varen pred vojno? Pri iskanju odgovora na prvo vprašanje nam nehote zlete misli v London in Berlin: kako sodita oba glavna nasprotnika? Jalovo iskanje: oba nasprotnika sta zadovoljna, ali se vsaj delata, da sta. Iz Londona in Berlina bomo torej zaman čakali pojasnila. Odgovor iz Amerike je določnejši: pogodba je v korist Berlina ih Rima... pa Moskve. Kdor se s temi odgovori ne zadovolji, bo analiziral dalje: kdo je mogel pričakovati korist od navidezne sprave med mejašema na skrajnjem jugovzhodu Balkana? ~f“i M Za osnovo pri tem razglabljanju moramo vzeti dve možnosti: 1. ali Nemčija zares misli udariti preko Bolgarije na Grčijo (in eventualno na Turčijo); 2. ali je pa Nemčiji to namero podtaknila samo angleška propaganda. Čc je Nemčija res imela namen vdret! na Balkan, je bolgarsko-turška pogodba navidezno njej v korist; Turčija se je namreč po pogodbi ob- pisju.) V tem primeru bi se moglo zgoditi, da bi se Grčija vdala brez boja in da bi ji Turčija ne bila dolžna pomagati, a bi ji zoper grško voljo tudi ne mogla. Tedaj pa sledi nadaljnji sklep: Turčija je s to pogodbo nehote pomagala uničiti svojo zaveznico in s tem posredno tudi sebe. To pa njen namen ni mogel biti, razen če se čuti tako šibko, da se ne upa tvegati vojne niti za lastni obstanek. To je pa malo verjetno. Sledi torej sklep; Ce Nemčija zares misli napasti Grčijo (in Turčijo), ji je po politični logiki novi pakt samo navidezno v korist, ne pa tudi dejansko. Ker pa smemo pričakovati, da znajo tako modrovati tudi v Berlinu, bi smeli sklep obrniti: ker bolgarsko-turška pogodba ne bo Nemčiji v korist, če bi napadla Balkan, nima Nemčija namena napasti Balkana — ali pa ni ona tista, ki je tej pogodbi botrovala. Če vzamenio za osnovo možnost št. 2, je sklepanje lažje. V tem primeru moramo izhajati iz premise, da Nemčija Vsaj ta čas ne misli prodirati na Balkan in da ji je te namene podtaknila angleška propaganda, ker si Angleži žele zapletljajev na Balkanu, ali pa zato, ker so hoteli Bolgarijo tako razburiti in vznemiriti, da se bo hočeš nočeš sporazumela s Turčijo. Ne moremo verjeti, da bi si Angleži že danes želeli zapletljajev na Balkanu, vsaj s pametjo ne. Vojna v Afriki je v polnem teku; dosedanji angleški uspehi so vzlic vsemu le polovični in bodo takšni ostali, dokler ne bo vsa Tripolitanija v njihovih rokah, da o Eritreji, Abesiniji in Somaliji niti ne govorimo. Sele tedaj, I ko bo vsa afriška sredozemska obal pod britansko oblastjo, bo Sredozemlje za Antdeže zares varno; šele tedaj bo tudi Wave!lova vojska prosta za operacije drugod. Za uspešno vojno na Ba'kanu pa mora biti z angle-I škega vidika svobodna razpoložlji-I vost Wavellovih čet conditio sine i qua n on. Ostala bi tedaj samo druga varianta; Angleži so hoteli Bolgarijo prisiliti v zvezo s Turčijo. Če je bil takšen njihov namen, so imeli v rokaii tehtne adute, tako tehtne, da si tudi Bolgarija ni mogla pred njimi zapirati oči. Dopovedati so ji utegniti, da je Petainova Francija odklonila sodelovanje v vojni na strani Nemčije in Italije; da general pranco kljub piitisku vztraja na do* sedanj; nevtralnosti Španije; da je Jugoslavija »tej ko. prej odločena ostati zunaj vojne, o ne po vsaki ceni, ker jfe njeno geslo: tujega nočemo, svojega ne damo. Tudi na osnovi druge možnosti bi torej veljal sklep; glavno korist od bolgarsko - turškega pakta si obeta Turčija in z njo njena zaveznica Anglija. V tem smislu prej kakor v nasprotnem bi se dala razlagati doslej sicer še nepotrjena novica o nepričakovanem odhodu kralja Borisa v Nemčijo. Predobro sc zavedamo, kako šopa-va more biti logika, če ji manjkajo bistvene osnove. In kdo more trditi, da že danes, komaj dva dni po sklenitvi ankarskega pakta, pozna prav vse zakulisje tega dogodka? Sklepali smo iz premis, ki nam jih je dala zdrava pamet. Kljub temu ni nujno, da naši sklepi drže; preveč okoliščin nam je še neznanih, in že ena sama bi mogla te sklepe iz-pruvreči. Upajmo vsaj eno: da bi mogli vsaj na naše drugo vprašanje — Ali bo iclaj Balkan varen pred vojno? — odgovoriti pritrdilno. Obsermr K italijanskim letalskim napadom na Sueški prekop: palača Sueške družbe v Portsaidu ob koncu prekopa Inflacija nenapadalnih pogodb Ugibanje o pomenu sprave med Bolgarijo in Turčijo. — Oba vojna tabora zadovoljna Govor dr. Kulovca v Mariboru V soboto svečer Je bila v Mariboru Širša seja vidnejših Članov mestne or- ?:anlzacije JRZ, katere so se udeležili udi minister dr. Kulovec, minister dr. Krek in senator Fran Smodej. Iz govora ministra dr. Kulovca povzemamo glavne misli: »Moj celjski govor so po vsej državi prijazno sprejeli. Misli, ki sem Jih izvajal, so povsod razumeli tako, kakor 60 bile izrečene. Nikjer ni bilo podtikanj in zavijanj. Vsi so s prav posebnim veseljem sprejeli misel, da moramo v teh težkih časih v političnem življenju upoštevati pred vsem vrednote, ki stoje na prvem mestu, in da moramo po teh vrednotah uravnati svoje politično delo. če sem poudarjal. da moramo služiti splošno narodnim in splošno državnim vrednotim, se_n hotel povedati, da te dolžnosti ni nikdo odvezan, niti poedinec, še manj posamezne politične Skupine in organizacije. Kaj Je potem narav-nejše kot to, da nosi odgovornost za splošne narodne in državne koristi v prvi vrsti politična organizacija, kj zastopa večino naroda? če je tako, ali ni potem povsem naravno, da se morajo tudi manjšinske skupine dvigniti nad čoke strankarsko - politične spore, na raven splošno narodnih razgledov ter pomagati ustvarjati splošne narodne in državne vrednote?... Ce so drugod prav razumeli smisel mojih izvajanj, kako je mogoče, da ga pri nas v Sloveniji ne bi mogli prav razumeti? Pa naši .prijatelji1 imajo še druge skrbi I Stavijo si vprašanje, kdo ima v Sloveniji večino. Eno je gotovo, da je tisti, ki to vprašanje stavijo, nimajo in je nikdar imeli ne bodo. Kaj povedo volitve v razna zastopstva celih štirideset let in še več nazaj? Volitve, 11V : ugf r.ti Vir S ir II ** r A Ut pri katerih niso z volišč odstranjali zaupnikov neljubih strank, številke teh volitev so vsem na razpolago in te številke govore tako zgovorno, da se tisti, ki po večini sprašujejo, pred narodom samo smešijo, časi so preresni, da bi o tem še nadalje razpravljali. Tukajle slovesno izjavljam, da imamo mi zgodovinsko legitimacijo slovenskega naroda da ga zastopamo v njegovem domače-po liričnem in državnem življenju... če smo govorili o pomir-Jenju, je to bil dokaz, da se zavedamo vse svoje odgovornosti... Mi smo rekli svojo besedo. Ker se zavedamo svoje moči. hočemo biti lojalni in pravični!« »Vlada narodnega sporazuma je po »odrih in daljnovidnih nasvetih kneza namestnika storila doslej vse potrebno. da nam je ohranila mir, in bo tudi v bodoče storila vse, da našo državo obvaruje vojnih grozot, če vlada narodnega sporazuma ne bi ničesar drugega storila kakor to, da je naši domovini ohranila mir, bi ji morali vsi brez izjeme peti slavospeve. Treba je priznati, da prispevamo velike žrtve, toda vse te žrtve gredo na oltar miru, ki ga vsi tako vroče želimo. Vse delo naše vlade gre za tem, da v dostojanstvu in v popolni nevtralnosti privede državo v pristanišče trajnega miru. Znova poudarjam, da prejema ta politika smernice od našega modrega kneza namestnika Pavla. Vsi vidimo, da je ta politika žela velike uspehe. Mi vsi moramo biti složni, disciplinirani in izpolnjevati moramo vse, kar od nas zahteva vlada narodnega sporazuma. Mi imamo našo narodno vojsko, ki je ščit naše svobode, imamo našo narodno dinastijo Karadjordje-vičsv, katere največja želja je, da bi naša Jugoslavija bila trajno velika, složna in mečna in da bi v njej vsi Slovenci, Hrvati in Srbi bili popolnoma zadovoljni-« Minister dr. Kulovec sc je nato na koncu svojega govora dotaknil vprašanja širokih samouprav za banovino Slovenijo. Dejal Je, da slovenski narod ne bo prenehal s svojim političnim bojem za dosego teh Idealov: »To je naše načelno stališče, toda pri tem poudarjam, da smo Slovenci vedno imeli razumevanje naprednosti in nujnost neodložljivih splošnih državnih problemov, če smo tako delali v normalnih časih, toliko bolj bomo tako delali v današnjih časih evropske in ■Svetovne vojne.« G. minister dr. Kulovec je nato izjavil, da se je večkrat sestal z zastopniki hrvatskega naroda, ki Stoje na stališču, da bi bilo treba Izvesti preostalo preureditev države in da je treba povsem naravno s tem Pota mode Po 23. letih le Življenjska tragedija mladega Lajoša čačak, februarja. Z Lajošem Hamarjem se je usoda prav kruto poigravala. Vsa njegova mladost, vse do sedmega leta je zavita v g06to meglo in sam Lajaš se Je prav nič ne spominja. Lajoš ne pozna ne matere ne očeta, ne ve, kje se Je rodil, niti ne ve sva-jega rojstnega leta. Zdi se mu, da so ga še čisto majhnega dali v dečji dom. kjer ga Je večkrat obiskovala neka ženska, morda njegova mati. Potem se ničesar več ne spominja vse do svojega sedmega leta, ko Je začel hoditi v čačku v osnovno šolo. Tega leta se je pa prav za prav njegovo trpljenje šele začelo. Součencl so ga psovali in metali kamenje za njim kakor za izobčencem. Nihče ga ni ljubil. Kako pa tudi, ko ni mogel nikomur povedati, kakšnih staršev sin Je. Tudi učitelji ga niso nikoli posebno radi imeli. Bil Je boječ in ljubil samoto; njegov največji strah je bil, kdaj ga bo kdo vprašal, kje ima mater ali kaj je bil njegov oče. Moral je gledati dan za dnem, kako se njegove so-oloe obiskovali starši in jim nosili kolače, njega se pa ni nihče nikdar spomnil. Ker je dečji dom v čačku pogorel, je Lajoš skupaj s svojimi sošolci prišel v Staro Kanjižo. Dovršil je osnovno šolo in začel hoditi v meščansko šolo. Tedaj ae Je zgodil prvi veliki ču- dež njegovega življenja. Neki Industrij«: brez otrok ga je vzel za svojega. Lajošu je posijal prvi žarek sreče. Po dovršeni šoli so ga sprejeli k Rečni plovidbi. Bil je miren in vsi so ga •odi imeli. Vendar Lajoš ni bil srečen. Bolj ko Je zrelo mislil, boli ga Je bolela misel na mater in na očeta-Svojemu Varuhu Je pogosto tožil, kako mu je težko pri srcu, ker ne ve nobenih podatkov o sebi. Marsikatero dekle je bilo Lajošu všeč, preden se je pa kateri približal, mu je vselej strah prevzel srce: »Kaj če me vpraša, kdo sem, kje imam starše?« Ob takšni misli se je spet zakopal sam vase in trpel. Nekega dne Je pa Lajošev prijatelj bral v .Politiki*, da neka Madžarka išče svojega sina. Ko je Lajoš oglas prebral, mu je vsa kri udarila v lice. Vsi pedatki, ki jih je Madžarka navedla, so se ujemali z Lajošem. Torej je bila neznanka njegova mati. Takoj Je Lajoš s pomočjo svojega varuha napisal Madžarki dolgo pismo v madžarščini. Natančno ji je opisal svoje življenje in ji poslal tudi svojo sliko. Ni dolgo čakal. 2e čez nekaj dni Je prejel dolgo nežno pismo: »Ljubi sin.« mu je pisala mati, »ne sovraži me, ker me doslej nisi poznal. Veruj ml, da sem te vseh dvajset let iskala, čeprav do danes zaman. Kriva nisem jaz, pač pa nesrečna usoda, ki je hotela, da živiva lečeno!« Vse pismo je bilo pi- sano v madžarščini; Lajošu ga je prevedel varuh. Mati Je Lajošu takole razodela njegovo mladost: Rodil se Je leta 1915. v Budimpešti, kjer Je njegova mati živela'e svojim možem. Ob koncu svetovne vojne sta se pa oče in mati ločila in mati se je iznova poročila. Njen novi mož pa ni hotel o Lajošu ničesar vedeti in ga je brez vednosti svoje žene odpeljal v dečji dom v Subotici. Dva meseca nato Je postala Subotica Jugoslovanska; zveza med materjo in sinom je bila pretrgana. Odslej se je mati zaman trudila, da bi izvedela kaj o svojem sinu. Lajoševa mati Je kmalu ovdovela in ima danes poleg Lajoša štiri poročene hčere. Odslej so pisma med sinom in materjo prihajala vsak dan. Bila so nežna in srečna. 8 svojim zadnjim pismom mu je mati poslala tudi madžarsko vadnico z željo, da se kar najhitreje njen Lajoš nauči vsaj malo madžarščine, potem naj pa kakor hitro more pohiti v Budimpešto v naročje svoje matere in svojih štirih sester, ki ga nestrpno pričakujejo. Kakšen bo sestanek med materjo in 23 let izgubljenim sinom, se po pravici izprašujejo vsi Lajoševi znanci. Kako se bosta pogovorila mati in sin, ko ona govori samo madžarski, on pa samo srbski? Prav gotovo bodo čustva zabrisala neznanje jezikov in se bosta mati in sin razumela brez besed... urediti tudi vprašanje banovine Slovenije, Za ministrom g. dr. Kulovcem Je govoril minister dr. Krek, ki je poudarjal potrebo po skrajni disciplini in slogi, »če bo slovenski narod složen in v sedanjih težkih časih discipliniran, bo v bodočem novem redu nadaljeval svoje lepo življenje v veliki in močni Jugoslaviji.« Dr. Krek Je Izjavil, da bo Jugoslavija nadaljevala svojo politiko popolne nevtralnosti in da želi z vsemi velikimi in manjšimi sosedi ohraniti prijateljstvo. PolMičiii tednik Predsednika vlade g. Cvetkoviča in zunanjega ministra dr-. Cincar-Marko-viča je v petek sprejel nemški kancler Hitler v svojem dvorcu Berghofu pri Berchtesgadnu, okrog 20 km od Salzburga. Razgovorom je prisostvoval tudi zunanji minister Ribbentrop. Trajali so tri ure. Razgovori so po uradnem poročilu iz Salzburga potekli v duhu prijateljskih in tradicionalnih odnosov med obema narodoma. Sestanek Je zbudil veliko pozornost v vsej Evropi in napravil ugoden vtisk zlasti v Italiji in Nemčiji. Berlinski komentar pravi, da v političnem razmerju med Nemčijo in Jugoslavijo po vojni ni bilo težav. • ; kij , r.., ti- ^ ■ ,5 - l -■j-.- t-i ih '..i'; ‘.Mi r- - - 'i -/ii ,iti — i , , Iljb HŠ i\ iitž t 5' p' )i s st iji.i v :i= ki r:v. Kljub rezerviranosti v nemških uradnih krogih in molčanju o sestanku je obisk naših dveh državnikov napravil zelo ugoden vtisk v Nemčiji, tako v diplomatskih krogih kakor tudi med narodom. Listi pravijo, da Je njegov pomen v prvi vrsti v tem. da so se dosedanji prijateljski stiki med obema državama s tem sestankom Se poglobili. »Newyork Times« pravi, da sestanek ni rodil kakšnih konkretnih uspehov, kar tudi ni bil njegov namen. Posvečen je bil pa razgovorom o obstoječem položaju v Evropi, še posebno pa na njenem Jugovzhodu. Turški listi so pisali, da Jugoslavija ne bo spremenila svoje politike. ker hoče ostati nevtralna in ohraniti mir. Rimski listi pa po informacijah iz Berlina in Beograda poročajo, da je sestanek v zvezi z položajem na Balkanu, kjer je Jugoslavija na prvem mestu, zato so se razgovori tudi nanašali na balkanske razmere. 8estanek ima zato važen pomen za nadaljnji razvoj balkanskega položaja. »Hrvat-ski dnevnik« iz Zagreba pa poroča: »Samo po sebi se razume, da so bili razgovori v zvezi s položajem na Balkanu, kjer sta obe državi zainteresirani. V Berghofu niso sklepali nikakršnega pakta, niti ni pričakovati po teh razgovorih kakšnih senzacij, a dejstvo je, da so mnoga vprašanja temeljito prečistili in da je Jugoslavija ponovno potrdila voljo do nadaljnje politike miru. To politiko ji Je tem lože voditi, ker so v tem pogledu istih misli i Hrvatje i Slovenci 1 Srbi. Mi smo dolžni čuvati mir, a samo po sebi se razume, časten mir, zaradi nas samih in zaradi celega Balkana in, prepričani smo, tudi zaradi cele Evrope.* Banski svet dravske banovine je začel zasedati v ponedeljek dopoldne. Otvoril ga je ban dr. Natlačen s svojim ekspozejem, V uvodu Je sporočil, da znaša proračun za letešnje leto cd aprila do konca leta 125 milijonov dinarjev, za 19 milijonov več kakca- preteklo leto v isti dobi. Presežek bo banovina krila s povišanjem taks za prenos premičnin in trošarine na pivo. Nato je g. ban govoril o nevzdržnem gmotnem položaju javnih uslužbencev, ki so od osme položajne skupine d M je vsi ped eksistenčnim minlmom. Posebno poglavje je posvetil širjenju komunizma med našo inteligenco in poudaril, da je treba te elemente odstraniti iz javnih služb. Nadalje je g. ban govoril o zaščiti kmečke pesesti, o šolah, o cestah, o bolnicah, o prehrani, na koncu pa podčrtal uspešno politiko naše vlade pod vodstvom kneza namestnika Pavla. Dalje so na zasedanju obravnavali obračune posameznih oddelkov banske uprave. Burski rudniki so prišli v nemške roke, kakor poroča »Siidost-Echo« iz Pariza. Tam se je namreč sestala nemška delegacija pod vodstvom beograjskega konzula Neuhausena z večino francoskih delničarjev borskih rudnikov. Podpisali so sporazum, no katerem večina delnic tega liodjetja preide v nemške roke. Na predlog ministra Gorlnga so ustanovili nemški konzorcij »Bor«, ki bo dobil velike kredite od nemških bank. V kratkem bodo sestavili nov upravni odbor borskih rudnikov. Kmetijsko ministrstvo je razposlalo vsem gospodarskim zbornicam načrt kmetijske petletke. V soboto 15. t. m. Je v Sarajevu o njem razpravljal ekonemsko-finančni odbor Kmetijske zbornice za drinsko banovino. »S sporazumom smo okrepili svoj notranji in mednarodni položaj,« piše senator dr. Krnjevič v glasilu HSS »Seljačkem domu«. »Tujega ne maramo, svojega pa ne damo,« pravi dalje pisec tega članka. »Zato po pravici upamo, da bomo v sedanjih negotovih mednarodnih razmerah pre- magali vse težkoče, ki so nastale v zvezi z evropsko vojno.« Vzrok železniške nesreče pri Drago-manu na iugoslovansko-bolgarski meji so bile pokvarjene Zavore, ki niso dobro delovale, zato je vlak zdrvel po strmini navzoči. Ravnateljstvo bolgarskih železnic zanikuje, da bi šlo za zločinski atentat, kakor so nekateri domnevali. Promet med našo državo in Bolgarijo se za zdaj vrši z avtobusi. Kuiturbnnd v Sloveniji živahno vdeluje, kakor poroča graška »Tagespost«. Po tem poročilu je dobil Kulturbund v Ljubljani svoj dom na Starem trgu v neki patricijski hiši, kjer ima prijetne prostore in razstavo nemških slikarjev v Sloveniji. List poroča tudi o. delu Kulturbunda v Novi Gradiški na Hrvatskem, kjer se Nemci zbirajo vsak teden na »domovinski večer«. Tam obravnavajo važna vprašanja in pojejo nemške pesmi. Nove določbe o peki krtiha je izdal minister za preskrbo in prehrano. Po tej naredbi smejo peki uporabljati za peko kruha do 50 “/o enotne pšenične moke in najmanj 50 “/o presejane koruzne moke. Enotna pšenična moka se lahko nadomesti z rženo moko, koruzna moka se pa lahko delno nadomesti s krompirjem. Upravne oblasti prve stopnje bedo odrejale tozadevne količine. Ta določba za Slovenijo ne velja, ker je bilo pri nas razmerje enotne in koruzne moke v kruhu že poprej 40’/»: 60 •/•. O občnem zboru celjskega Kultur-banda poročajo »Deutsche Nachrich-ten«. CelJ-vri Kulturbund šteje po tem poročilu okrog 2000 članov s tistimi iz sosednjih srezov. Scdelovali so tudi pri preseljevanju besarabskih Nemcev. Za razne socialne podpore je izdal celjski Kulturbund lani okrog milijon dinarjev, ki -so Jih bili pa deležni tudi siromašni Slovenci. Glasilo naše nemške narodne manjšine tudi poroča, da ro imele nekatere krajevne organizacije skupna kosila, na katerih so jedli enolončno kosilo. »Kočevski Slovenec« objavlja r »Ni res, dh je tukajšnja gasilska četa izključila Slovence iz organizacije, pač pa je res. da je izključila samo enega člana, ki se izdaja za Slovenca, ker se je pregrešil proti društvenim pravilom. Zadevo Je preiskalo odposlanstvo gasilske župe in dognalo, da je poslovanje čete popolnoma v redu. — s spoštovanjem Gustav. Verderber, načelnik in poveljnik.« Občina Kočevje mesto je - priredila nabiralno akcijo za zimsko pomoč potrebnim in je nabrala 180.000 din. Kočevski Nemci so priredili že na koncu preteklega leta svojo »Winterhilfe« in nabrali baje 180.000 dinarjev. Tako poroča »Kočevski Slovenec«, Zagreb dobi nov dnevnik »Srbobran«, ki ga bo urejal g. Dušan Bogunovič, bivši narodni porianec. List bo posvečal pozornost predvsem političnim in kulturnim vprašanjem. Insenjava blaga med Jugoslavijo In Sovjetsko Rusijo se bo precej povečala. Pretekli teden so zastopniki podpisali odlok o izvozu 38 vagonov masti v Rusijo. V zameno bomo dobili še ta mesec za 1,200.000 dinarjev bombaža. Rusija Je tudi pristala na prevoz našega kavčuka iz Amerike in Japonske čez njeno ozemlje, a tranzit bomo morali plačati e delom kavčuka. Dva važna sestanka evropskih držav« nikov sta bila pretekli teden. V četrtek sta se v Bordigheri na italijanski Rivieri sestala general Franco in Mussolini in se razgovorjala o važnih vprašanjih, ki se tičejo obeh držav. V vseh vprašanjih sta sl bila popolnoma soglasna kakor pravi uradno poročilo. Po vrnitvi iz Italije se je Franco z zunanjim ministrom Sunerjem ustavil v Montpellier ju na francoski Rivieri, kjer se je sestal z maršalom Pčtalnem. Razgovori so po vichyjekem mnenju velikega pomena za usodi obeh držav. Turške obrambne naprave v Traki ji so po vesteh iz Ankare končane. Turška vlada je nedvoumno izjavila, da bo imela vdor nemških čet v Bolgarijo za vdor v turško varnostno območje. Kakšne ukrepe bo v tem primeru izdala, je pa odvisno od njenega generalnega štaba. V Ankari pa vsekako ne računajo z intervencijo sovjetske Rusije v primeru nemškega vdora na Bolgarsko. Sovjetska Rusija je po njihovem mnenju zavarovala svoje položaje v Evropi, tako strateške kakor ekonomske, in se ne želi spuščati v kakršen koli vojaški spopad. Proti kašlju Vani priporočamo odličen Remedia sirup. Dobiva ee v vseh lekarnah m zahtevajte izrečno samo ta domači preparat »Remedia sirup«, ki je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom. Glavno zastopstvo za Slovenijo je poverjeno znani lekarni Bahovec v Sloveniji. Narodna 94-oJULcjcl upliva n* vos organizem. Dobro sredstvo za odvajati, 1u zanesljivo deluje in ime prijeten okus, jo \3S£S» Parmo! dobite v vsaki lekarni! ,. Diplomatski zastopniki Anglije in člani belgijskega, nizozemskega in kitajskega poslaništva, vsega skupaj okrog 100 oseb, so 15. t. m. s posebnim vlakom iz Bukarešte odpotovali v Konstanco, cd tam pa z ladjo v Carigrad in Egipt. Hkrati je londonska vlada proglasila blokado romunskega izvoza in uvoza. Položaj na Daljnem vzhodu se je zadnji čas silno poostril. Japonci z vso naglico utrjujejo svojo pomorsko oporišče na otoku Hainanu, ki naj bi služilo za izhodišče ob morebitnem napadu proti Nizozemski Indiji. Angleži se zavedajo nevarnosti japonskega napada, zato so položili mine okrog Singapura in Malaiskega otočja. Tudi položaj med Ameriko in Japonsko se je poslabšal. Amerika neprestano gradi oporišča na otočju Tihega oceana. Avstralska vlada je imela sejo. ki so se je udeležili tudi zastopniki generalnega štaba. Opozorili so narod na nevarnost japonskega napada Avstralije kot izhodišča živeža za Anglijo. Japonci sami menijo, da bodo morali diplomatske stike z Ameriko kmalu pretrgati Razumljivo je torej, da si Japonci žele čim večjega prijateljstva z Rusijo, kar je pred kratkim izjavil japonski zunanji minister Macuoka v parlamentu. To Japonci tudi upajo doseči ob svojih trgovinskih pogajanjih z Rusijo. hiiiimmttiiiiiHiiimmimiitiiimiinj; | O K V I R 11 I i Sit«. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. 3’ g KLEIN | S LJUBLJANA, Molfova 4 | niiillllllllllllllllillillllllllllllltlllliui? Listek ..Družinskega tednik«** NACE KAPELJ V GLOBOKIH MISLIH NAPISAL FR. LIPAH Cas je mrk in črnogled kot vojščak pri božjem grobu. Človek bi se kar najrajši vstran obrnil, da bi na vso strahoto pozabil. Vendar gre črnogledi spak za njim, po vseh kotih ga je na pretek. Zato si od arca vesel, ko srečaš človeka, ki ti kako prijetno zgodbo pove, pa če je še tako godčevska. Tako me dobi zadnjič v pest moj stari znanec Nace Kapelj, pa ne pred Nunami, ampak v gostilni. Zdaj so taki veliki grehi v cvetju po vesoljnem svetu, ko človeka ni treba biti sram priznati, da ga včasih mika pogledati, kaj se skriva na dnu kozarca. Poznam Naceta, tega oboževalca stisnjenega grozdja, ki se rad Izgovarja, kadar je okajen: »Vidiš, dragi moj, je ie tako, v, vseh gubah ga imam. Je ie tako. Slovenci smo pijanci, toda J|hbri ljudje. Ko bo sodba v dolini ozefat. bo Sodnik vrgel v eno sko- delo našo dobroto, v drugo pa ta siromašni cviček in sam Sodnik se bo nasmehnil, ko bo reva cviček zletel visoko v zrak, naša dobrota pa navzdol kot svinec. Nam se ni tedaj bati. Je že tako: res je, da ga žulim, saj ga je Prešeren tudi, Cankar tudi, glede kralja Matjaža si pa učenjaki niso popolnoma na jasnem, ali ga je ali ne. Vemo samo to, da je za mizo zaspal. Od takrat tudi Slovenci radi za mizo zaspimo in nam ni dosti mar, kakšne okoli nas razdirajo.« Nace Kapelj torej sede v kot, se razgleda po sobi in reče kislo: »Dokler bo šlo, bo šlo — potlej se bomo pa peljalil« Ko natakarice dolgo ni bilo na spregled, je začel ropotati in zabavljati: »Če bi hotel s ceho popihati, bi bila takoj pri rokil« Ko je končno prišla, ji je ponižno rekel: »Gospodična, eno mero, če vas ne motim pri vaših službenih opravkih.« Mero je dobil, pogledal na dno kozarca in se nato spačil ter rekel: »S tem vinom bi pa lahko hudiča obhajalil« Družba se je razveselila, ker smo dobro vedeli, da ima Nace Kapelj kako dobro nit v šivanki. In res je začel: »Cez vodo iti — to n! kar tako. To je kot bi v gostilni najprej liter vode spil, potlej bi pa hotel še liter vina po grlu pognati. Stavim groš, da tega nobena žejna žaba ne zmore.« Družba je že uganila, da Nace Kapelj ni tisti, ki bi zahteval v gostilni liter vode, še manj pa tisti, ki bi ga tudi popil. Zgenil se je in pogledal po vratih in oknih: »Vleče od vsepovsod kot na Grin-tavcihl In potem imamo še tako-imenovane boljše ljudi, ki v gostilni ne zapirajo vrat Ali se jim zdi za malo, vrata zapirati ali pa doma nimajo vrat in jih zato niso vajeni, iz česar bi se dalo sklepati, da spe v šotorih, po senikih ali- kaki drugi koruzi. Zadnjič sem bil povabljen na mestno poglavarstvo. .Povabljen' je prikupna beseda, toda če si povabljen na .Izvršilni urad1, beseda .prikupnost' na ceni precej izgubi. Stopim v tisto palačo in prvo, kaT sem doživel, je bilo to, da je na stopnišču neko suho babše iztrepalo cunjo ravno pred mano. No, si mislim, ta je prva, ki mi je pokadila pod nos, bomo videli, kaj še pride. Sopem po stopnicah inkonč-no najdem zaieljeno številko vrat. Jaz jih nisem toliko želel kot ona mene. Ni me tam čakal denar, temveč oni so čakali mojega. Na vratih je stalo: »Oshažite čevlje!« Uradi so po vsem svetu enaki: še preden stopi vanj državljan, ga napis na vratih omehča, ga skloni, poniža, zlomi hrbtenico in dostikrat ga celo udari za uho, da reva pri tej priči pozabi na vse uporniške ugovore in proteste, ki jih je vso pot ponavljal, da bi jih tam dovolj krepko v brk povedal. Vstopim, plačam lepe denarje, dobim zanje majhen košček papirja, ki ni bil za nobeno uporabo in se, olajšan denarja in skrbi glede rubežni, zopet obrnem proti vratom. Glej ga, kaj vidim napisano na durih: »Ne loputajte z vrati!« Set sem In se namuznil: ti uradi so veliki poznavalci človeške duše in državljanskih živcev. Preden stopiš k okencu, kjer boš denarce odbren-kal, si moraš ponižno čevlje osnažiti, potem ti tam žepe osnažijo in izpraše, da bi bil silno vesel, ko bi lahko po krpanovsko zaprl vrata, ti že preizkušeni urad zagrozi, da ostani ponižen, dokler si v izvršilnem uradu, v gostilni pa lahko zabavljaš na polna usta, posebno, če te nihče ne sliši. Najmanj pa taki ne, ki žive od tenkega prisluha. Teh pa je dandanes toliko, da bi lahko morske ribe krmil z njimi, če bi ne bile že tako site človeškega mesa. Zadnjič sem slišal. da je morje vrglo na obalo močnega morskega volka. Bil je v najboljših letih in nič ranjen. Ribiči so mu razparali trebuh, da bi videli ali ga je mina, torpedo ali strmoglavska bomba. Kaj še! V želodcu so mu našli par koščkov denuncijanta. Prav majhni so bili, toda trdoživa morska pošast, vsega najhujšega navajena, je kla-vemo poginila radi teh malih ovadu-ških koščkov mesa. Pravijo, da je Robinzon na tistem pustem otoku, kamor ga je zagnalo, silno pričakoval in hrepenel, da W ugledal kje človeka. Toda ni ga bile. Vsa divjad okoli njega, čudovita ni-rava in rast ga ni mogla potolažiti. Iskal Je človeka in hrepenel po njem-Dandanes ga ni med nami, ki bi hrepenel za to zverino. Ljudje hodijo v parke ptice krmit, se pogovarjajo i njimi in čakajo ter prisluškujejo, kaj jim bodo povedale v teh hudih časih. Morda one kaj vedo, ki dosti sveta obletajo, zakaj mi vemo prav malo in še to je manj kot nič. Povest nam dalte govori .in pravi, da je imel ta puščavniška reva Robinzon silne boje z divjaki, ki so E* napadli in ga hoteli na meh odreti. Ni sc jih bal, zagnal jih je v beg, da so sc klaverno umaknili in izgubili* Živel je spet v miru leto in dan —* toda sam. Samota človeka utrdi kakor DRUGA mgmm’. i ? I TV ,1 1 ,r Zunanjepolitični odbor ameriškesa senata je z večino glasov sprejel Rooseveltov zakon o pomoči Angliji. Roosevelt je pa v senatu razen tega za. h te val Se okrog 100 milijard dinarjev *a nakup orožja in letal. Položaj na afrišKem bojišča sc pretekli teden ni dosti spremenil. Se da- l.e se bijejo bitke za nekatere postojanke v Libiji. Italijanska letala so ®ed drugim bombardirala Angleže v Bengaziju. Napadla ro tudi Malto. An-Bleži so se baje uspešno borili v Korenu v Eritreji in zasedli luko Kisajo v italijanski Somaliji. Angleži •a pretekli teden spustili prvo skupino Padalcev v južno Italijo v Lukani jo *n Kalabrijo. Oboroženi so bili z roč-*dmi granatami in drugim razdiralnim orožjem. Italijani so jih obkolili in jih PO svojem poročilu 18 ujeli. Vse vozne karte pri »PUTNIKU« Na albanskem bojišču so Grki spet prešli v ofenzivo. Fronta poteka od jugoslovanske meje do morja. Glavni boji se še zmerom bijejo okrog Tepe-lenija. Grki so baje dosegli man.iše krajevne uspehe. Italijanska in angleška ter grška letala pa še dalje obstreljujejo važna oporišča. Angleški letalski napadi na važna nemška oporišča in nemški napadi na angleška oporišča so se v manjšem oJ»setru nadaljevali ves pretekli teden, zadnje dni so se pa poostrili. Nemška poročila pravijo, da so njihove podmornice napadle angleški konvoj 13 trgovskih ladij in ga pctopile. Angleške ladje, ki so napadle Genovo, so se nepoškodovane vrnile v Gibraltar. Angleži se marljivo pripravljajo na jjapad s plinom. Menijo namreč, da se bodo Nemci pri v doni na britanski otok skoraj gotovo v veliki meri poslu-iUl tega „• . orožja. Turčija in Bolgarija st« sklenili Medsebojni pakt o nenapadanju. V Ajjkari sta ga podpisala turški zuna-“Jl minister Saradzoglu in bolgarski Pooblaščeni minister Kirov. Pakt po wJwje nedotakljivost miru in iskre-in večnega prijateljstva med obema državama. Zato sta sklenili za-novo izmenjavo misli v luči do-tfpdkov. Njuna pogodba se ne tiče “težnosti obeh držav do drugih drtav. ,,„vT*lsn divjo naravo, se je ustrašil tega, Po čemer je nekoč najbolj hrepenel. ,se je človeka! Mi vsi smo v teh časih taki Ro-inzoni. Morda ni daleč tisti čas, ko o spet posijalo lepše sonce kot v teh mračnih dneh, ko bi človek skoraj Onslil, da se celo sonce pomišlja sijati na ta božanski umotvor, na člo-Veka! Morda nam ne bo treba jesti Za božič več fijakarskih potic!« Nace Kapelj je naslonil glavo in 86 nekam daleč zamislil. »Kakšne pa so te fijakarske poti-ce?« ga vprašam, da bi mu žalost Pregnal. Nace Kapelj se turobno nasmeje in Ječe: »Fijakarska potica je tista, ki ta^° malo rozin v sebi, da moraš o« ene do druge najeti fijakarja, da najdeš. Te rozine bodo no vojni — pošteni, delovni ljudje!« Konec. za zbiranje radikalov. Akcijo naj bi prevael predsednik Cvetkovič. Japonski zunanji minister Macuoka je na neko vprašanje v parlamentu izjavil, da' ni izključeno, da ne bi Ja-ponskg, posredovala med Francijo in Nemčijo, ne more pa reči. ali ha nastopila javno ali tajno. Vsekako se b6 te naloge lotila zelo previdno. Na neko drugo vprašanje je pa odgovoril, da se bo učinek ameriške pomoči Angliji pokazal šele čez šest mesecev in da zato ne bo imel zaželenega učinka. Glede nemškega udora na Angleško je pa dejal, da vse to nemška vlada čuva v strogi tajnosti. Romunsko civilno prebivalstvo se je začelo seliti iz petrolejskih okrajev in pristanišč, iz katerih voziio romunsko | nafto Nemčiji, iz bojazni, da ne bi angleški bombniki zaceli te ki d.e ooin-bard.irati. Selijo se proti jugu države. — Združene države so Cangkajškovi Kitajski odobrile kredit 50 milijonov dolarjev, ki ga bodo v kratkem izplačale. Kitajska bo ta denar vrnila v surovinah. — Wendeli Willkie je na nekem zborovanju, kjer se je zbralo okrog 2000 republikancev, pozval svoje pristaše, naj se bore za čim večjo pomoč Angliji. — Vichyjsko notranje ministrstvo je pred kratkim proglasilo zapore v Ball-le-Bainu za politične zapore. V teh zaporih so zdaj bivši francoski državniki Daladier, Blum, Reynaut, Gamelin in Mandeli. — Prve pošiljke sovjetskega orožja so prispele na severnozahodno Kitajsko, kakor poročajo iz Čungkinga. — Turčija se je z Romunijo pogodila za nakup 160 tisoč ton petroleja. — Ameriške konzularne oblasti na Daljnem vzhodu so pozvale tamkaj bivajoče ameriške državljane. naj zapuste te dežele zaradi nejasnega mednarodnega položaja. — Nemški spalni vagoni bedo odslej rezervirani le za osebe, ki potujejo v vatne vojnogospodarske namene c. '■* — Prebivalstvu romunske prestolnice. ki je že neka’ dni *n- temnjena, je prepovedano od 10. zvečer do 5. zjutraj hoditi po ulicah. Sleacr. nega, ki ga bodo patrulje zalotile, bodo odpeljale na vojaško poveljstvo; če se pa ne bo odzval, bodo streljale. — Število zaposlenih v Nemčiji jc za poldrugi milijon večje, kakor je bilo pred vojno; tako poreča vladni svetnik delovnega ministrstva v glasilu »N.-S. Sozlalpolitik«, Med temi je baje veliko tujcev in ekrog 800.000 žensk, ki v načrtu niso računali z njimi. — Predsednik« francoskega senati in parlamenta sta pozvala židovske senatorje in poslance, naj podajo ostavko na svoja mesta. Ker pa verska pripadnost pri parlamentarcih ni uradno ugotovljena. domnevajo, da jih je v obeh domovih okreg 30. — Največji sovjetski oceanski parnik gTade v pristanišču Odesi, kakor poroča »Komsomol-skaja Pravda«. Parnik bo imel 19.000 ton nosilnosti. 9.000 konjskih sil, vozil bo okrog 13,4 vozla na uro in bo imel kapaciteto 10.000 morskih milj. — Švica ima precejšne težave s prehrano svojega prebivalstva. V zadnjem letu se je uvoženo blago znatno podražilo, razen tega ga pa niso mogli dovoljno količino uvoziti. Švicarski izvoz se pa skoraj ni zmanjšal, čeprav je Švica izgubila nekatera tržišči. — Prezident Irske de Valera je irsko prebivalstvo opozoril na nevarnosti, ki mu pretijo. Pozval je prebivalstvo glavnega mesta, naj se z otrckl izseli na deželo, ker v mestu ni dovolj zaklonišč. Nadalje je izjavil, da se je doslej prijavilo že. okrog 20.000 prostovoljcev za vojsko. Rdeči križ in gasilce. Sedanja vlchyjska vlada je po mnenju Berlina in Rima le prehodna. Predsednik nove vlade, ki bo kmalu sestavljena, bo baje Laval, ki se je po italijanskem mnenju o tem sporazumel z maršalom Petainom. Ta sporazum je pa za zdaj baje še tajen. — Iz bolgarskih diplomatskih krogov prihajajo vesti, da se bo v kratkem sklenil pakt med Nemčijo, Rusijo in Bolgarsko. V paktu bodo omenjena vsa vprašanja., ki zanimajo te tri države na jugovzhodu. — Madžarski zgornji dom je soglasno potrdil pristop Madžarske k trojnemu paktu in pogodbo o večnem prijateljstvu z Jugoslavijo. — Angleški poslanik v Sofiji Rendell je izjavil: če bodo Nemci zasedli Bolgarijo in napravili iz nje oporišče za boj proti našim zaveznikom, bomo morali pretrgati diplomatske odnose z Bolgarijo in ukreniti vse potrebno, kar bo zahteval položaj. — Nemško zunanje ministrstvo je uradno objavilo, da v Berlinu ni znano, da bi grški poslanik nameraval zapustiti njih prestolnico, in da ni nastala nobena sprememba v odnosih med Nemčijo in Grčijo. — 46 rušilcev bodo Združene države v kratkem poslale Angliji, kakor sta sklenila prezident Roosevelt in mornariški minister Knox. Rušilci so stari, a prirejeni za sodobno uporabo. — Siamska vlada je objavila uradno poročilo, da glede na napačno tolmačenje povečanja angleške oborožitve na Malajskem otoku izjavlja, da so prijateljski odnosi med Sinmom in Anglijo nespremenjeni in da njun nenapadalni pakt jamči za nadaljnje prijateljstvo med obema državama. — Egipt bo pretrgal diplomatske stike z Romunijo, kakor poroča »Messaggero« iz Rima. — Ameriško vojno ministrstvo namerava vojsko povečati na 3 milijone mož. V nekaterih večjih me-stili pripravljajo gradnjo vojašnic in taborišč. Juniia naj bi bilo v vojašnicah že 1.400.000 vojakov, a to število se bo lahko ob potrebi podvojilo. — Turški listi pišejo v zvezi s potovanjem jugoslovanskih državnikov v Nemčijo, da nekateri zaman pričakujejo spremembo politike jugoslovanske vlade, ker Jugoslavija želi ostati nevtralna in ohraniti mir na Balkanu. — Po uradnih podatkih so preteklo leto v vseh ameriških tovarnah zgradili 2.000 bombnikov, izmed katerih jih je 400 prejela ameriška vojska, druge pa Anglija in predvojna Francija. Od 5.800 lovskih letal Jih je 3.000 sprejela ameriška vojska, ostale pa angleška in predvojna Francija. Letošnje leto bodo ameriške tovarne dobavile Angliji in ameriški vojski še dosti več letal. >Newyork Herald Tribune« pa poroča, da imajo Združene države 425 modernih tankov. Tovarne bodo letos povečale svojo produkcijo na 15 tankov na dan. Bavijo se pa tudi z načrti za gradnjo 50- in 70tonskih tankov. Ameriška mornarica bo debila letala, ki bodo imela prostora za 53 mož posadke. Novo SVtno vojno posojilo je razpisala Italija. Vpisovanje traja od 15. do konca t. m. — Republika. San Domingo je Združenim državam ponudila uporabo svojih pristanišč in letalskih oporišč. — Rajhovska vlada je proglasila vojne obveznice stare Avstrcogrske za ničvredne in jih vzela iz prometa. — Romunska vlada je pozvala, predstavnike norveške vlade v emigraciji, naj zapuste Romunijo, deš da zastopajo vlado, ki je Romunija ne prizna. — Raciomranje obutve in obleke so uvedli v Bolgariji. Odslej bodo lahko nabavljali obleko in obutev samo vsakih 6 mesecev. — Manevri sovjetskih padalcev so se začeli pretekli teden in bodo trajali mesec dni. Udeležilo se jih je 6000 padalcev. — Tuji dopisniki v Rimu brez posebnega uradnega dovoljenja ne smejo zapustiti mesta. To prepoved oblasti utemeljujejo s tem, da so se nekateri tuji poročevalci iz Rima pojavili v Bordigheri, med razgovori Hitlerja z Mussolinijem. — železniški promet med Rusijo in Madžarsko bodo baje obnovili meseca marca. Obmejna postaja naj bi bila v Munkačevu. — Zdravstveno stanje bivšega španskega kralja Alfonza XIII. se ic zidnje dni hudo poslabšalo, kar je baje posledica hude angine. Kralj se zdravi v nekem rimskem hotelu. Ob njegovi postelji je inf ant Don Juan, v katerega korist se je oče pred krat. kim odpovedal španskemu prestolu. — Nemčija jc poslala domov 23 000 belgijskih vojnih ujetnikov, kar bo omogočilo večjo delavnost v Belgiji. — Cc vtcicuntU ati m Neki ženevski park, kjer so v mirnem času ra3tle vrtnice, bodo letos posadili s — krompirjem. Ženevska občina upa, da bo tako sredi mesta pridelala deset do petnajst tisoč kil krompirja. Tako se je spet morala lepota umakniti koristi... # V Bugojnu v Bosni živi osemdesetletni Mile Dugonjic, ki je še pri teh letih takšen korenjak, da lahko s prsti stre najtrši oreh... * Pred kratkim je v Novi Varoši umrl Hasan Softič, nedvomno eden izmed najstarejših muezinov na jugu naše države. V 35 letih svoje službe se je povzpel na minaret svoje džamije 104.490krat in je izmolil prav toliko jutmjih, večernih in posmrtnih molitev. Na leto je dobival za to svoje delo plače — {>30 dinarjev. * V Budimpešti so te dni odprli lepotni salon za — moške. V tem salonu masirajo, kodrajo, manikirajo in lepšajo samo gospode. Zanimivo je, da ima salon dvoje vhodov: glavnega in stranskega za tiste, ki ne vidijo radi, da jih kdo vidi, kako vstopajo v to moderno hišo lepote. * Janko Jankovič, kmet iz vasi Dobriča, se lahko ponaša z lastnostjo, ki si jo tako žele naše modne damice: v štiridesetih letih namreč ni menjal svoje teže, ni sc zredil niti shujšal za dekagram, čeprav se vsak dan do sitega naje. Vsesovjetski strankarski kongres se jo sestal pretekli teden v Kremlju. Bavil se je med drugim z razvojem industrije in prometa v sovjetski Rusiji. — Nemška narodna manjšina v Romuniji šteje po uradnem popisu okrog 550.000 Nemcev. — Kmetijske kolonije namerava ustanoviti Brazilija na prostranih, delno še neraziskanih zemljiščih in naseliti v njih siromašne Brazilce in izjemno tudi tuje sposobne koloniste. Na več krajih bo ustanovila naselbine, ki bodo v bodočnosti kulturna in civilizacijska središča. Kolonije bo ustanovila v bogatih predelih. Za izobrazbo kolonistov bo poskrbelo več visokih kmetijskih šol. — Stroški za oboroževanje Amerik« znašajo 4 milijarde dolarjev na leto, kakor so ugotovili v njenem senatu. — Wendell Willkie je bil ob svojem evropskem obisku baje tudi pri generalu Weygandu, ker se zdaj zavzema za vse večjo pomoč francoski koloniji pod generalovim vodstvom. — Nad-zor-stvo nad tujci so poostrili v Italiji Odslej bodo tujci lahko potovali iz kraja v kraj le na Izrečno dovoljenje policijskih oblasti. To velja tudi za diplomate in časnikarje. % milijonov dinarjev je določil ban banovine Hrvatske za gradnjo novih bolnišnic, klinik in inštitutov medicinske fakulteto. Doslej je imela llrvat-ska vsega skupaj 50 bolnišnic, kar pa se zdaleč ne zadošča vsem potrebam. Izmed vseh novih bolnišnic, ki jih nameravajo zgraditi, bo nedvomno najvažnejši sanatorij za jetične na Skop-Ijaku na Zagrebnfki gori. Februarske krušne karte veljajo samo za mesec februar iu z njo v mesecu marcu nihče ne bo mogel kupiti niti moke niti testenin. Varčevuli s krušnimi kartami je torej popolnoma brez pomena. Novo postajališče Kočna so v nedeljo odprli na gorenjski progi med postajama Jesenicami in Dobravo-Vintgarjem. Prvič se je vlak ustavil na tej postaji v nedeljo ob 14.25. Ikrbite malo bo« «* kIlodomt Na prosi Celje—Velenje so ob delavnikih odpravili potniški vlak, ki odhaja iz Celja ob 20.43 in prihaja v Velenje ob 21.51, namesto njega bo pa od dne 17. tega meseca daljo vozil ob delavnikih vlak z odhodom iz Celja ob 10.05 in s prihodom v Velenje ob 20.13. Vlak, ki odpelje iz Celja ob 20.43 in pride v Velenje ob 21.51, bo pa vozil odslej samo ob nedeljah. Precej stavbnega lesa je naplavilo inorjo v dubrovniško luko zaradi zadnjega neurja. Les je najbrže zmetala v morje kakšna italijanska ladja, da bi se laže rešila. Dubrovniški ribiči in pomorščaki so s svojimi čolni pohiteli na morje ia pripeljali le« na suho. Policija še ni uašla povzročitelja eksplozije v angleški čitalnici v Zagrebu. Gospu inž. Nada Schwarzova, ki so ji moruli odrezati obe nogi, se je šele čez nekaj dni zavedeta. Zdravniki upajo, da ji bodo rešili življenje, ker se je njeno zdravstveno stanje ž« obrnilo nekoliko na bolje. Nor vozni rod brez odpravljenih vlakov jc izdal Putnik za vse tiste, ki jim odpravljeni vlaki delajo preglavice. Ti uovi vozni redi bodo razobe-šeni po vseh tramvajih, vsakdo jih pa lahko dobi pri Putniku brezplačno. Vsa municijska skladišča ob Tvrsevi cesti je vojaška oblast odstranila. S tem je Ljubljana veliko pridobila na zemljišču in na varnosti za življenje in imetje ljubljanskega prebivalstva. Zaradi nevarnosti požara je bilo namreč okrog municijskih skladišč prepovedano zidanje hiš, zdaj bo pa delavnost v tem delu gotovo zelo napredovala. Ljuhljaua je dobila novega orožniškega poveljnika ICrešimirja Paveliča, doslej pomočnika komandanta savsko-ga orožniškega polka v Zagrebu. Novi orožniški poveljnik je prispel te dni v Ljubljano in prevzel svoje posle iz rok prejšnjega poveljnika, polkovnika Alojzija Barleta, ki so ga prestavili v Banjo Luko. Razširitev glavnih telefonskih zreš je odredil minister za telegraf, telefon in pošto. Razširili bodo predvsem telefonske zveze Beograd—Zagreb, Beograd—Ljubljana in Beograd—Sarajevo. Poštni minister bo poleg tega izda! tudi pravilnik, po katerem !»odo lahko imele posamezne tvrdke svoje zasebne telefonske zveze proti določeni letni odškodnini. Zagrebška policija je p***trita nadzorstvo nad tujci, ki se v Zagrebu skrivajo po zasebnih hišah, ne da bi bili prijavljeni na policiji. Odslej bo policija strogo kaznovala vsakega najemnika ali pocestnika, ki bo, čeprav za eno samo noč, oddal kakšnemu tujcu sobo in ga ne bo prijaviL Za častnega doktorja prava s« slovesno promovirali gospoda Ivana Hribarja, izrednega poslanika, pooblaščenega ministra in pokrajinskega namestnika v pokoju. Akademski senat je podelil ta naslov gospodu Ivanu Hribarju v priznanje njegovih zaslug za ustanovitev in za razmah slovenske univerze. Svečani akt promocije je izvršil promotor univ. prof. dr. Polec, prej je pa še v posebnem govoru očrtal življenjsko dek> in zasluge častnega doktoranda. 7Wetmico pisatelja Franca S. Finžgarja je na veličasten način proslavilo Prosvetno društvo »Trnovo« v petek zvečer v unionski dvorani. Proslave se je udeležilo veliko število odličnikov in drugega občinstva, ki je dvoran* napolnilo do zadnjega kotička. Med drugim so izvajali igralci Prosvetnega društva Finžgarjevo narodno igro >Naša kri«. Nov davek, tako imenovano »uporabni no«, je uvedla mestna občina mariborska. Objavili so tudi novi pravilnik, katerega 1. člen se glasi: Vsakdo, ki trajno uporablja javno zemljišče ali zračni prostor nad njim v območju mesta Maribora, plačuje mestni občini mariborski za to uporabo posebno občinsko takso, imenovano uporabnina. Avtomobilske gume bodo uvosili iz Japonske preko Rusije v našo državo. Tranzitne stroške bomo plačali z gotovim delom kupljenih avtomobilskih gum. D* a parnika naložena I morsko soljo sta prispela iz Južne Italije v na< šo državo. Ker kljub povečanim flo-ljarnam v Kreki in v Ulcinju pridelamo doma premalo soli, jo bomo morali uvažati še iz Madžarske iu Italije. Naš parnik »Dub« se je potopil v Atlantskem morju na poti iz Durbana v Severno Ameriko. Parnik je torpedirala neznana podmornica. »Dubt j« last dubrovniške družbe >Sk>bodne plovidbet. Zgradili so ga pred tridesetimi leti v Angliji. Na ladji je bilo 24 mož posadke. Mamice, naročite si knjižico 'Moj novorojenček«, če ste kdaj v skrbeh kako postopati z vašim detetom v enem ali drugem primeru. Knjižica je sestavlejna po novodobnih higienskih^ navodilih, obsega 82 strani, besedilo ponazoruje mnogo lepih slik. Knjižic« na poljuden način obravnava dojeu-čkovo oblačenje, kopnaje, sončenje, prehrano itd. Zadnji dve poglavji obravnavata rajvoj zobovja do šestega leta in razvoj otrokovega duha v prvem letu njegove starosti. Knjižica stane din 13 50. Pošljite denar naprej v znamkah. Naroča se: Papirnica, Darinka Vdovič, Ljubljana, Gradišče 4. Koko je z varstvom živali pri nas? Slov enot smo že zgodaj pokazali zanimanje ia čut za živali, saj so bili ž* leta 1845. ustanovili prvo društvo za varstvo živali v Gorici. Svetovna vojna je delovanje društva za nekaj časa zavela. Lota 1929. *> pa ustanovili v Ljubljani na novo Sloven sko društvo za varstvo živali, ki je v kratkem dobilo podružnice v vsej Slo-vemiji. Sedanji društveni odbor si je pa zadal naJogo, da kljub težkim časom poživi društveno delovanje. Proti koneu lanskega leta je društvo izdalo posebno knjižico 8 podatki o delovanju društev za varstvo Živali drugod po svetu in pri nas. Društvo ima so na razpolago nekaj knjižic, ki jih lahko naročite na naslov: Slovensko društvo za varstvo živali, Ljubljana 5. Kdor plača letno društveno članarino din 20.—, dobi knjižico brezplačno. Številka društvenega čekovnega račun« je 15.406. Društvo je hotelo tudi praktično pokazati, kako si zamiUja izvajanje ideje varstva živali. Uredilo in odprlo je svojo veterinarsko ambulanto v Ljubljani, Domobranska cesta 21. tel. 90-36; ▼ ambulanti ordinira živinozdravnik vsak dan od 14. do 16. ure. člani društva za varstvo živali imajo pri pregledu živali popust. V ambulanti tudi sprejemajo prijave novih članov. Odbor društva vabi vse prijatelje živali, da ▼ kar največjem številu pristopajo k društvu in da s skupnimi močmi de-> lujejo v smislu idej varstva živali. Buhu r«»ti POHOtlU M tl) V LJttMlMis g. Polde Milač, poobtatteni tftieuir, ia gdč. Anic* Vilhmjcva in Kruma; I. Drago Bregar, narednik, in gdft. Martina Majcetova, privatna uradnica; g. Franc Bolka* prometa! uradnik v Pragerskem, in gdč. Mara Rutora, učiteljica v Gornji Radgoni. V Mariboru: g. Gustav Stel skal, polkovnik v pok.; ia fdč. Juiijaaa ftaiatnunoTa; k. &t«-faa Festla, pUmonoia, ia gdč. Roza Kurete-va; g. Fram SorJak lu gdft. Marija Kotnikova; g. Mihael Počivalnik, poaeatnik in ve* leindustrlalee, fa gdč. I.. Puoh-TUchlerjeva; g. Alojz Ctntarev, tagar, iu gdč. Marija Čolgerjeva; g. Ivan Prazt>ik, posestnik, iu gdč. Magdalena Fiiingerjeva; g. Viktor Vi* iinger, mlinar, in gdč. Marija Praznikova; g. Martin l>obrč. Šofer, 1a gdč. Ljudmil* Krambergerjeva; g. Al ajd j Bernetič, prod* lec, ia gdč. Olga Fabjanova; g. Franc Mali nič, delavec, ia gdč. Julijana 4teberuakov«; g. Jožef Matjafič, kolar, in gdč. Marija Kučiče va. V ž ulema trkm g. Hinko KoSiček, občin ski sluga, ia gdč. Berta Lavričeva. Pri tv. Krilu pri Kostanjevici: g. Karti Kerin, poseataik, in gdč. Angela Maroltova. V Murski tabeli: g. Kolman Ovorrfc. uslužbenec Benkove tovarne, in gdč. Manja Itaj nerjeva. Bilo srečno! UMRLI tO: V Ljubljani: Martin Primc, krojaški ster; Anton Rozman, trgovt-c: bJ!«*tna Mariju Vrečarjova; Franc Lemut, orožniški narednik v pok.; 7Sletna Klara Somnitzeva; Stletni Albert JcJočnik, tajnik Ljudske posojilnice v Ljubljani; Marija Xočni8kar)c%a; Jakob Sedej, gostilničar; Antonija Aliačičeva; Karel Batistič, btvii trgovec; Franc Smigoc, akademik; £2letni Franc Novak; Marija Genlinova. V Celju: Lina Benderjeva, »asebnica; Josi-pina Spittauova, trgovka; Slktni l\sn Pabst, nadsprevodnik državnih železnic * pok Na Bledu: Josip Širovnik, nadučitelj v pok. V Sevnici: Franc Borovič. V leiemikiti: Jože Cemaiar. V Kranju: Mici Logarje*a. ¥ Poljčah pri Braslovčah: Antonija- Ornbi dičeva. posestnica. ¥ Celju: Lina Benderjeva, zasebnica. Na Bmici pri Hrastniku: 77!ctni Martin Karner, delavec Kemične tovarne v Hrast triku v pok.: Mlet ni Rudolf Karner. Pri 8v. Petru pri Mariboru: TBletni Jofef Pritner, posestnik. ¥ Škofji vasi pri Colju; .ptiktna Matija To-dergajeva. ‘Saše sožalje! Pred kratkim *e Je 30.00^ francoskih voj#»®v vrnilo ia Švice t cij*^ ■ domovino. Na sliki francoske rojake ob prestopu pitje pri Veyrierjii. voveree, so našli tudi Buddhov aob. Po SVETU Lady Chamberiainova, vdova po pokojnem zunanjem ministru Austinu Chamberlainu, je te dni v Londonu po krajšem bolehanju umrla. — 670 tisoč Fincev se je izselilo iz krajev, ki so po sovjetsko-finskem premirju pripadli Sovjetski Rusiji. — Angleško potniško vodno letalo ,Clyde‘ je treščilo zaradi viharja v reko Tajo blizu Lizbone in se razbilo. — Unietne rubine so' pričeli izdelovati v Švici; ti rubini se po kemijski sestavi, po trdoti in barvi prav nič ne razlikujejo od pravih, uporabljali jih bodo pa predvsem za ure. — Ladji bivše Bjrr-dove polarne odprave .North Star' in .Bear* sta, sc te dni vrnili v svoja oporišča. — 20.440 kinov imajo zdaj v Rusiji, kakor je pokazalai liajhovejša statistiki' na tem' področju. — Izumi Mrs. Ksther Sichlerjeva iz Los Angelesa (USA) je najboljša strelka na svetu. Ze trikrat, sl je priborila naslov svetovne prvakinje v streljanju, razen tega ima pa še dosti-drugih odlikovanj* Katastrofa pred vrati Jugoslavije Po strahotni železniški nesreči v Dragomanu Poročilo našega posebnega dopisnika nove znamke vozila navadno, ne pa nazaj; tako so pa bili rezervoarji za vodo spredaj in so se prvi iztirili, drugi pa za njimi. Kaj je prav za prav vzrok nesreči, bodo že ugotovile bolgarske oblasti, ki se neumorno trudijo, da doženejo in najdejo vzrok ali tudi morebitne krivce te strahovite nesreče. Po mojem mnenju je več vzrokov te nesreče; namreč hud padec proge, zelo aster ovinek na kraju nesreče in nenavadna blazina do 130 km na uro, kakor so vedele in vedo povedati nekatere priče. Vsa sreča v nesreči je pa to, da se je ta vlak iztiril, kajti, če bi bil dirjal naprej, bi bil dohitel medna-rodhi brzi vlak, ki jc vozil samo tri minute pred njim. Tedaj bi se bila zgodila še straš-nejša nesreča, in sicer na naših tleh, kajti v bržcu je bilo okrog 60 potnikov. X. Y. Vse zabave in izlete Rudolfa in Maksa sta pa postrani gledala njuna prijatelja črkostavec Fric in trgovski pomočnik Pavel. Bila sta svojima tovarišema nevoščljiva in sta sklenila, da si bosta tudi sama izboljšala življenje z goljufijami. Ker v svojem poklicu nista- našla dovolj priložnosti, da bi neopaženo kradla, sta poskusila drugače. Kupila sta pločevinasto posodo in dolgo gumijasto cev. S to pripravo sta spretno vsak drugi večer kradla bencin iz avtorfiobilskih motor-jev. Kjerkoli se je v samotni ulici ustavil kakšen a,vto, že sta, bila Fric in Pavel zraven. Načrpala sta polno posodo bencina, petem pa tekla domov, kjer sta bencin pretočila v večjo pločevinasto posodo. Hrvatska filatelistična zveza, ki se je ločila od skupne vsedržavne zveze in predstavlja samostojno pravno oser bo, priredi od 16. III, do 27. III. v Zagrebu veliko filatelistično razstavo. Ob tej priložnosti bo izšla serija znamk, ki obsega 2 vrednoti. Serijo bodo prodajali samo na razstavi in sicer na vsako vstopnico, ki bo stala 5 dinarjev, samo eno. Znamki sta izdelani v globokem tisku. Graver je Seizinger, ki se je izkazal že pri seriji Jadranske str&že, kjer je bila risba zelo lepa in natančna le izdelava je bila pomanjkljiva in malo nejasna česar je pa kriv tisk. Prva vrednost za din 1'50 plus 1'50 predstavlja Kamenita vrata v Zagrebu, zgodovinsko zgradbo iz 13. stoletja, druga za din 4*-— plus 3'— pa staro zagrebško katedralo. Naklada znaša 104.000 primerkov; tiskane bodo v polah s 25 polji. Na devetih se nahajajo propagandni tekst in inicijalke UPS, na ostalih IG so znamke. Znamke pridejo v promet na dan otvoritve razstave. Ostalo količino bodo komisijsko sežgali. Pozdraviti je treba okoliščino, da jo HFS prepustil vsakemu organiziranemu rednemu članu 16 serij po znižani ceni. Ta gesta gotovo ne bo zaman, ker bodo organizirane vrste le narasle. Na razpolago bosta poseben ovoj ss nalepljeno serijo za din 20'—, kakor tudi blok. Ne sicer tak blok, kakor sl ga navadno predstavljamo pod tem izrazom, temveč poseben formular v obliki bloka z nalepljeno serijo. Cena bo din 25’—. D. *. Pianistka Eva Curiejeva, slavna hči še slavnejših stiršev, odkriteljev radija, biva zdaj v Združenih državah. Pred kratkim je izjavila, naj bi Združene države ne pošiljale hrane na Francosko, češ da bi koristila samo Nemcem. Fric in Pavel sta že po nekaj uspelih poskusih stopila v večno prijateljsko zvezo z Maksom in Rudolfom. Fric in Pavel sta prijateljem poceni prodajala bencin in tako so imeli vsi dovolj denarja. Tako je kupčija tekla mesece in mesece in nikomur se nLso zdele razkošne vožnje z avtomobilom sumljive. Na enem izmed zadnjih izletov sta pa postala Pavel in Maks le preveč predrzna. Hotela sta si prilastiti kovčeg, ki je stal pred nekim hotelom in čakal svojega gospodarja. Na nesrečo ju je opazil neki hotelski gost in takoj javil tatvino policiji. Tako so vse štiri nepridiprave prijeli in zaprli. Z ozirom na njihovo mladoletnost jih je sodnik obsodil razmeroma milo. Rudolf je dobil osem mesecev zapora, Maks šest, Pavel tri, Fric pa dva meseca zn pora. Če se izgubi Buddhov zob Na otoku Gevlonu ie zavladala ve- takratnih pravilih je moral biti tudi ta zob sežgan na grmadi. Zaman je neki knez iz Burme ponudil inkvizitorjem za Buddhov zob vse svoje imetje, samo da bi mu dali to nenavadno svetinjo. Ko je vse kazalo, da bo zob izgubljen, je posegel vmes sam Buddha. Stopil je s svojega prestola in zamenjal svoj pravi zob z živalskim. Tako so Buddhov zob spet dobili Ceylonci v varstvo, čuvajo ga v največjem svetišču v Kandiju. Toda zadnje izginotje tega svetega zoba je povzročilo veliko skrbi, ker menijo, da jih bo zadela zdaj kakšna huda nesreča. Avtomatski pilot Filadelfija, februarja. V ameriškem institutu za elektro-inženirje so pred nedavnim dovršili nenavaden posel. Izdelali so avtomatskega železnega pilota, ki bo lahko popolnoma sam krmilil bojno letalo in metal smrtonosne bombe na sovražno ozemlje. Letalski robot bo lahko delal vse mogoče akrobacije v zraku m se boril z živimi piloti. Znanstveniki trde, da se bo novi način zračnega vojskovanja z železnimi pihati prav dobro obnesel. Vse gibanje letala in vsak gib železnega pilota bo namreč urejeval poseben mož, ki bo sedel za radiem — na zemlji. Vsak osmi človek na svetu je meščan S povečanim razvojem industrije tudi število meščanov stalno narašča. Tako je danes na svetu okrog 700 velikih mest, ki štejejo vsako več ko 100 tisoč prebivalcev. V vseh teh mestih biva nič manj ko četrt milijarde ljudi. Povprečno je torej vsak osmi človek na svetu meščan. Samo v Evropi je okrog 300 mest z več ko 100.000 prebivalci, v Aziji jih je 215. v Afriki 20, v Ameriki 155 in v Avstraliji 10. Izmed evropskih velemest jih je samo na nemškem teritoriju 69 z več ko 100.000 prebivalci v evropskem delu sovjetske Rusije jih je 65, v Veliki Britaniji in Irski 58, v Italiji 24, v Franciji 17 in v Španiji 11. Od 253 milijonov meščanov, ki žive na svetu, jih pride skoro polovica na Evropo, četrtina na Ameriko, tri desetine na Azijo, ostalo pa na Avstralijo in Afriko. Sorazmerno ima Avstralija največ velikih mest, ker v njih stanuje več ko ena tretjina vseh Avstralcev. V Evropi in Ameriki pa pride na velika mesta samo ena petina vsega prebivalstva. tel j umetnega srca dr. Aleksis Carrel je odpotoval iz Amerike v Evropo, kjer se bo posvetil študiju o vplivu vojne na prehrano otrok. — 30 otrok je utonilo te dni v Albertovem prekopu v Belgiji; vozili so se na splavu, ki so je prenagnil, ker so se vsi otroci nabrali na enem koncu. Doslej so našli samo trupla treh utopljencev. — Vse angleške ladje pod 1.600 tonami morajo imeti radijske aparate za sprejemanje domačih in tujih radijskih poročil. — Obvezno cepljenje proti steklini so letos uvedli na Madžarskem. — S 30 dni na 4 mesece so podaljšali obvezni vojaški rok v Kanadi. — S pasjo dlako nameravajo nadomestiti volno v tekstilni industriji na Japonskem; prvi poskusi so pokazali čeden uspeh. — Padalce s smučmi je dobila ruska armada; pri najnovejših vojaških vajah je skočilo 12 padalcev iz višine 5.000 metrov, posebno letalo je pa vrglo za njimi smuči; poskus se je izvrstno obnesel. — 4,247.957 prebivalcev im» zdaj zasedeni Pariz, medtem ko je imel pred vojno Pariz okrog 5,000,000 prebivalcev; tu.se pozna odhod tujcev. — Raffaelovo sliko .Madonu z detetom* so ukradli neznani tatovi iz El Pasa v Združenih državah. Policija domneva, da je ukradel sliko kakšen strasten zbiralec umetnin. Letalo s pogonom na lesni plin je izdelal milanski inženir Colteili. Letal.O vrste .Breda 15‘ ima 80 kil težak plinski generator. — Polet v stratosfero pripravljata argentinska letalca in meteorologa Oliviero in Puig. Skušala se bosta dvigniti 40.000 metrov visoko s posebnimi baloni in tako potolči Pic-cardov rekord. — Na zimskošportnih tekmah v Garmisch-Partenkirchnu so beležili tele zmage: tek na 18km: 1. Olkinuora (Finska); smuk: 1. Albert Pfeifer (Nemčija); klasična kombinacija: 1. Gustl Berauer tNemčija); slalom; ženske: 1. Christl Cranzova tNemčija), moški: 1. Rudi Cranz (Nemčija); Alpska kombinacija: ženske: 1. Christl Cranzova 'Nemčija), moški: Rudi Cranz (Nemčija); skoki: 1. Bradi (Nemčija). — 11.700 metrov visoko v odprti gondoli sta se dvignila te dni dva ruska letalca in naredila v tej višini kljub mrazu nekaj dragocenih znanstvenih poskusov. Caribrod, 14. februarja 1941. V iiofii med JO. in 11. t. m. sc jc »«d bolgarsko obmejno postajo Drago-ntanoDi in jugoslovansko obmejno postajo Carlbrodom pripetila huda železniška nesreča: vlak, ki je vozil nafto v Nemčijo, se je iz neznanih vzrokov iztiril, vsa nafta se je vnela, tako da je promet na loj progi za dalj časa prekinjen. Vri nesreči je izgubilo življenje osem ljudi. O tej strahotni katastrofi vam prinašamo nekaj podrobnosti izpod peresa našega posebnega dopisnika. Pozorišče nesreče je strahotno pogledati. Bil sem 12. t. m. sam na licu mesta, kjer sem si razdejanje natanko ogledal. V kratkem povedano, ne vidite drugega kakor kup druge na, drugo zmetanih cistern, v katerih je bila nafta, namenjena za Nemčijo. Viseh 29 cistern, ki so bile v kompoziciji vlaka, se je zarilo druga v drugo 5n zdaj leže prevrnjene druga na drugi. Za njimi so bili vagoni, napolnjeni r. zmleto papriko, vinom in moko iz šipkovega semena. Te zadnje vagone je vrglo s takšno silo naprej, da so obležali pred lokomotivo in se razbili. Njih vsebina se je pa raztuesla daleč »krog po tiru. En sam sod, v katerem je bilo 3001 vina, je ostal na čudežen način cel. Lokomotiva sama leži prevrnjena na desno stran. Iz ruševin molijo samo kolesa in pa številka lokomotive. Službeni vagon je ves razbit; ostalo hi nič drugega kakor samo skrivljeno in ogorelo železje. Ves ta kup prevrnjenih in stisnjenih cistern, lokomotiv in vagonov se je takoj vžgal. Goreča nafta je razvijala takšno vročino, da nisi mogel bliže kakor na kakih 25 m. Zato v prvih urah na kakšno reševanje sploh niso mogli misliti. Proga sama je kakšnih 60 m vsa razdejana; tirnice so razbite na drobne •kose, kakor da bi bile iz lepenke, ne pa iz litega ali kovanega železa. Na nekem mestu se je cisterna zarila pol metra globoko v kamenje, tako da se komaj vidijo kolesa. Tik zraven leži kup razbitih in zgnetenih cistern, ki plavaio v jezeru nafte. , Najtežje je bilo pogasiti divjajoči požar, čigar plamen jc švigal do 100 m visoko. Sele gasilcem, ki so prišli iz Sofije, se je posrečilo s kemičnimi pripomočki pogasiti besneči element. Pri nesreči je izgubilo življenje osem ljudi. Med temi sta strojevodja in kurjač, ki so ju našli objeta in vsa opečena pod gomilo zvitega železa. Enega zavirača so v poslednjem trenutku, ko so ognjeni zublji že segali po njem, rešili strašne smrti. Rešili so ga s težkim trudom in šele štiri ure po nesreči. Odpeljali so ga v bolnišnico v Sofijo, pa je siromak že drugi dan izdihnil. Izmed devetih ljudi, ki so bili v tem nesrečnem vlaku, je ostal živ in skoraj nepoškodovan samo zavirač, ki je vršil svojo službo na zadnjem vagonu. Zgodilo se mu nič drugega, kakor da ga .ie vrglo kakšnih 30 metrov daleč od proge. Ostalih ponesrečencev do danes še niso našli. Videl sem samo človeško glavo, ostali del telesa je stisnjen med dve cisterni. Pogled na to je grozoten. Gmotna škoda je velika, ki se pa vsak dan povečuje, ker je ves tovorni promet med Dragomanam in Caribro-dom zaradi nesreče zastal. Vrši se samo potniški promet s prestopanjem. Vsakemu jc razumljivo, da je tudi naša država precej prizadeta s to nesrečo. Vsak dan gre preko Caribroda povprečno 200 vagonov v Nemčijo in Italijo; naša država dobi od vsakega vagona za prevoz 5 do 7 tisoč din. Kako je prišlo do nesreče, do danes še niso natanko ugotovili. Nekateri trdijo, da je to delo sabotaže, kar je Pa najmanj verjetno. Drugi spet govore. da sta se strojevodja in kurjač še v Dragomanu prepirala in potem med vožnjo celo stepla, lokomotivo pa pustila, da, je drvela., kakor je sama hotela. Tretji spet vedo povedati, da je strojevodja pogrešno in nehote zračne zavore odvrl namesto zavrl in tako ni mogel vlaka več zavreti zaradi prevelikega tovora 1.200 ton; vlak je začel divjati navzdol po klancu, ki ima 32 odstotkov strmca. Nekateri spet pravijo da se nesreča ne bi bila zgodila, če bi lokomotiva Poklici, ki jih naši očetje niso poznali Bazel, februarja. Danes si ljudje služijo kruh na vse mogoče načine, o katerih naši očetje pred pol stolet ja niti pojma niso imeli. Pisalne stroje so na primer začeli uporabljati v Evropi in Ameriki šele leta 1881., pa še takrat samo za pisanje naslovov, šele postopno se je pisanje na stroj razvilo in danes je nenadomestljivo v vsaki pisarni. Prve telefonistke so se na primer pojavile šele leta 1884. v Berliiiu in Londonu. Prvi kinooperaterji so začeli vrteti v Parizu leta 1895. Prvi taksijski šoferji so začeli voziti najprej v Londonu leta 1896., prvi radiotelegrafisti so se pa pojavili šele leta 1912. Kadar mladoletniki goljufajo Bazel, februarja. Na bazelskem sodišču so pred nedavnim zaslišali štiri mladeniče, stare cd 18 do 19 let. Mladeniči so imeli nekakšno nenavadno zvezo in so kar na debelo sleparili. Prvemu izmed štirih obtožencev je ime Rudolf; bil je knjigovodja v neki baselski odvetniški pisarni. Ko je moral leta 1939. oditi njegov šef v vojno, se je Rudolf takoj dal zapeljati lepi priložnosti in začel kar na debelo goljufati. Iz odvetniške blagajne je tako spretno poneveril okrog 2400 frankov na leto, Rudolf je sklenil zvezo s svojim prijateljem Maksom. S prigoljufanim denarjem sta pcitem s prijateljem prirejala nedeljske izlete z avtombili in se prav dobro imela. Tudi Maks je skušal na Rudolfovo pobudo goljufati, vendar njemu ni bilo tako lahko. Bil je v službi v neki drogeriji in si je samo opoldne, ko je šef odšel na kosilo, lahko i izposodil« iz blagajne kakšen priboljšek. DVOJNIK NAPISAL K. HOFER Žrtev verskih preganjanj Življenjska tragedija mlade Mehičanke Po nedolžnem je dvanajst let preživela ha samotnem otoku V začetku je Brunu Kornu v mestu, kamor se je pred nekaj tedni vselil, izredno ugajalo. Bilo je krasno mesto, v katerem se je dalo živeti. V njem je našel prijetno službo, družabne tovariše in ljubko svetlolasko Flo-rentino. Bruno Koru je imel torej vzroka dovolj, da je blagroval naključje, ki ga je bilo privedlo v to mesto. Lepega dne je pa padla senca na njegovo s soncem obsevano življenjsko pot. Zaradi rahlega obolenja je moral nekaj dni ostati v postelji, in ko se je vrnil v pisarno, ga je šel poklical k sebi. Nezaslišano je, je dejal, da se uslužbenec opravičuje zaradi bolezni, zvečer ga pa vidijo v zabavišču. Nič hudega ne sluteči Bruno se je zafclinjal, da je nedolžen, in mu zagotavljal, da gre za pomoto. Niti koraka da te dni ni bil storil iz hiše. Sicer je šef njegovim zatrdilom naposled verjel ali se je pa vsaj delal tako, a v Brunovi občutljivi duši je ostal boleč trn. Kmalu po tem mučnem dogodku mu je neki tovariš dobrohotno svetoval, naj v bodoče rajši ne hodi po ulicah v stanju, ki ga ne mara natančneje označiti. Na Brunovo presenečeno vprašanje, kam meri, je njegov tovariš trdil, da ga je prejšnji večer videl sumljivo se zibajočega na cesti. Bruno je osupnil. On, ki je komaj enkrat na teden popil vrček piva, naj bi...? Bruno se je pri vseh bogovih zaklinjal, da mora biti pomota, a tovariš o njegovi trditvi ni bil popolnoma prepričan. »Zelo, zelo čudna podobnost...!« se je muzal. Brunova domneva, da mora imeti v mestu dvojnika, je kmalu postala gotovost. To pot naj bi ga bila neka Florentinina prijateljica videla v družbi neke rjavolase dame. Ves pretresen je Bruno prebil vročekrven izbruh nežne, modrooke Florentine. Strastno jo roteč, ji je pripovedoval o nesreči, ki ga zasleduje v podobi njegovega dvojnika. >če tega človeka srečam!« je stiskal pesti. Bruno je moral uporabiti vso svojo zgovornost, da je Florentino naposled pomiril. »To pot,« je naposled dejala, »ti verjamem, da gre za zamenjavo. A prihodnjič bo med nama vse končano...« Usoda je pa ubrala svojo pot. Bruno je moral gledati, kako je skrivnostni človek izrabljal podobnost z njim, da bi izpodkopal njegov dobri sloves. Tu in tam so ga videli v veselih družbah v zabaviščih, ki jih Bruno še nikoli ni bil obiskal. A nhče mu ni več verjel. V pisarni so ga klicali že s pridevkom »dvojček«. A Bruno ni videl nobene možnosti, da bi se otepel suma malopridnega življenja, ki ga je živel na račun njegovega dobrega slovesa njegov dvojnik. Bila bi prava rešitev, če bi lahko enkrat samkrat temu človeku pogledal iz oči v oči, a zdelo se je, kakor da bi se ga namenoma izogibal. Niti njegovega imena ni mogel izvedeti. V njegovo nepopisno presenečenje ga jo lepega dne na cesti neka mlada dama ogovorila. Imenovala ga je Oskarja, izjavila, kako je lepo, da ga je spot enkrat srečala, in mu predlagala, da bi v eni izmed bližnjih kavarn pokramljala o dobrih starih ča- Najprej je hotel Bruno zmoto pojasniti, potlej je pa le odšel z njo. Tu je imel priložnost, da pride skrivnostnemu tujcu na sled. Njegovo krstno ‘me je zdaj že vedel in morda... Nekaj časa je znal Bruno zbujati kakor da ne spominja vsega, o ”®mer je pripovedovala mlada dama. Na lepem je pa ostrmela, mu ostro Pogledala v obraz in zbegana poskočila. »Ti sploh... vi sploh niste Oskar...!« Je ogorčeno vzkliknila in planila ven. Ko se je Bruno zaveded in hitel za njo »a cesto, je bila že izginila. Dva dni pozneje je prejel pismo od florentine; izjavila je, da zaradi ne-!zpodbitno dokazane nezvestobe ne •bara nobenega stika več z njim. Zdaj bi kazalo Brunu Kornu nič več oklevati. Tega človeka, ki je razrušil njegovo življenjsko srečo, mora po vsaki ceni najti. In našel ga bo...! Bruno se je po dobro premišljenem načrtu odpravil na iskanje. Večer za večerom se je potikal po kabaretih m zabaviščih, v katerih so doslej videli njegovega dvojnika. Bruno je zaman iskal. Zdelo se je, kakor da bi Se bil ta človek brez sledu v zemljo vdrl. Nikjer ni mogel niti sledu najti za njim. Pač je bila pa posledica teh fečernih obiskov v varjetejih, da se lf Brunovo dotlej vseskozi redno življenje močno zamajalo. Neopazno se ga je prijel sloves ponočnjaka in klateža, ki ga je že precej časa užival. Zdaj ga je tudi zaslužil. Dva tedna je Bruno z žilavo bes nostjo nadaljeval svoje iskanje in je bil na najboljši poti, da izgubi moralno oporo. Njegova gospodinja mu Mehiko, februarja. Mehičani so že od nekdaj zelo dovzetni za zgodbe, v katerih imajo ljubezen, junaštvo in samozatajevanje prvo vlogo. Posebno, če je glavna junakinja takšne zgodbe lepa ženska, se zanjo hitro navdušijo in jo dolgo ohranijo v spominu. Danes skoraj ni Mehičana, ki ne bi poznal zgodbe Acevede de la Plate. Ta ženska je bila nenavadno lepa in dobra, a je morala kljub temu vse svoje mlado življenje trpeti sama ponižanja in bedo. Ko je Mehiki vladal še general don Alvaro Obregona, so katoličani doživeli veliko preganjanje. General jih je hotel namreč po vsaki ceni zatreti in je vsakogar najstrože kaznoval, če je le izvedel, da je katolik. Nekega dne so tudi Acevedo ujeli in jo dpeljali pred sodišče. Obdolžili so jo, da je bila v zvezi z nekimi zarotniki zoper generala In so jo kljub temu, da niso imeli nobenih dokazov zoper njo, obsodili na pregnanstvo na otoku »Tres Marias«. Aceveda je bila takrat lepotica. Imela je velike črne oči, belo polt in nenavadno lepo postavo. Vse to ji pa prav nič ni pomagalo. Morala je za- pustiti svoj rodni krov in se tako rekoč cdreči svetu, čeprav je vse njeno mlado bitje hrepenelo po življenju. Morala je za celih dvajset let na zapuščen otok, kjer so živeli sami kaznjenci. Aceveda se je na otoku prav kmalu znašla. Videla je, da je njena rešitev edino v delu, samczatajevanju in v bratovski ljubezni do trpečih. Postala je v kratkem času ljubljenka domačinov, ki so ji neomajno zaupali. Bila je bolničarka, učiteljica, vzgojiteljica in zaupnica hkrati. Povsod, kjer je bilo treba pomoči, je bila takoj pripravljena pomagati. Nikdar ni delala za svojo korist; vse svoje življenje je žrtvovala drugim. Ko je bila že celih deset let brez tožba preživela na tem samotnem otoku, so prihajale na otok zmerom nove žrtve generala Obregona. Vse so obtožili zarote preti njemu, čeprav se nikomur še sanjalo ni o tem. Tako so pripeljali na otok tudi mladega moža. tako dobrega in plemenitega, kakor je bila Aceveda sama. Med njima je prav kmalu vzklila globoka, vdana ljubezen. Oba sta upala, da jima še zasije lepše sonce. Mlada človeka sta se tudi kmalu po- ročila. Vse poročne obrede je izvršil neki duhovnik, ki je bil prav tako obsojen na večletno samotarstvo na istem otoku. Sreča je trajala nekaj let, potem so pa Acevedinega moža nenadno poklicali v domovino. Aceveda je;; že mislila, da ga ne bo nikdar več vi-;; dela. Novo trpljenje jo je popolnoma skrušilo; to je bilo zanjo preveč. Medtem ko je Aceveda žalovala in trpela najhujše ure svojega življenja, je pa v Mehiki umrl njen mučitelj general Obregon. Na njegovo mesto je;; prišel nov predsednik republike, general Manuck Camaco, ki je takoj podpisal pomiloščenje za vse žrtve samotnega otoka. Tedaj so vsi mehiški časopisi prinesli dolge članke o požrtvovalnosti in trpljenju lepe Acevede. Na mah je postala ljubljenka mehiškega naroda. Ko je čez nekaj dni stopila v svoje rodno mesto, so ji pripravili svečan sprejem. Tudi mož jo je pričakoval. Njeni rojaki so jo obsuli s cvetjem. žal je pa tudi čas opravil svpje. Aceveda ni bila več sveža lepotica, ki je pred dvanajstimi leti zapustila mesto. Bila je utrujena in izmučena, zato je tudi nenadejana velika: sreča ob povrnitvi v domovino ni mogla popolnoma osrečiti. Kadar kupujete Aspirin tablete, ne pozabite pogledati da li vsak zavitek in vsaka p« samezna tableta nosi „Bayer‘J • jev križ, ki ga mora imeti. NI ! namreč Aspirina brez „Baye*$ jevega križa. o««** t*o p«3 a %f. mr od ». »•** Vsa Amerika išče psa čikago, februarja. Pes Red ni kar si bodi. Vsi ameriški časopisi so polni njegovih slik in člankov o njem, ker je pač po pravici slaven, saj je lastnik nič manj ko 50.000 dolarjev. Louisa Dolinarjeva, — ime jo izdaja za Slovenko? — bogata vdova iz Ci-kaga, ni imela na svetu nikogar dru-jega ko svojega ljubljenega in prebrisanega psa Reda. Ta ji je bil na stara leta v edino veselje. Ko je gospa Dolinarjeva pred nedavnim umrla, je vse svoje premoženje zapustila svojemu psu. Da bi se ljubljenčku tem bolje godilo, je v svoji oporoki določila za njegovo varuhinjo svojo mlado hišnico Mary, ki jo je imel Red zelo rad. Mary je lahko z vso zapuščino stare vdove razpolagala, kakor da bi bila njena, vendar samo do Redove smrti, če bi psiček lepega dne umrl, bi dobilo vse vdovino premoženje Društvo za varstvo živali. Tako je vdova prisilila Mary, da je za Reda prav po kraljevsko skrbela. Red je imel svojega zdravnika, spal je na baržunastih blazinah, imel je svojo kuharico. Vse bi bilo v najlep-šern redu, da ni nekega dne Red nepričakovano izginil. Ubogi Mary, ki je bila zaradi Reda kar čez noč obogatela, so se naježili lasje. Z vdovino zapuščino je namreč začela študirati petje in postala mlada operna pevka. Maj, ko je Red izginil, bi morala vse premoženje oddati Društvu za varstvo živali in bi bilo njene kariere, o kateri že dolgo sanja, na mah konec. še isti dan so prinesli ameriški časopisi sliko izgubljenega Reda in obupni klic nesrečne Mary je šel od ust do ust. Za najditelja svojega Reda je razpisala velikansko nagrado in najela več detektivov, ki ga neumorno iščejo. Kljub temu do danes o izgubljencu ni nobenega sledu in Društvo za varstvo živali se po pravici veseli lepega premoženja. Osel mu je prinesel srečo Washington, februarja. V Washingtonu je umrl večkratni milijonar Jack Gabes, ki je obogatel samo po zaslugi svojega osla. Pa nikar ne mislite, da je bil to kakšen osliček iz pravljic, ki cekine bljuje; ne, to je bil pravi živ osel. Pred mnogimi leti je bil Jack še velik siromak in je hodil s svojima d-ema tovarišema in sestradanim oslom od mesta do mesta, da bi si kaj zaslužil Vsi štirje so bili večkrat lačni ko siti. Nekega dne je bilo po menda tudi oslu stradanja dovolj. Ustavil se je na nekem travniku in ni hotel več dalje. Jack ga je precej krepko potipal, osel je pa po stari oslovski navadi samo cepetal z zadnjima nogama. Jack je že mislil, da bo moral osla prodati, ko so se mu od začudenja razširile oči. Pod oslovimi negami je zagledal kup srebra. Ko so si Jack in njegova dva tovariša travnik pobliže ogledali, so spoznali, da skriva v sebi ogromno bogastvo. Ves travnik je bil namreč en sam srebrn rudnik. Jack s svojima tovarišema ni dclgo premišljeval. Vsi trije so odšli v bližnje mesto in toliko časa delali, da so si prihranili nekaj dolarjev. Z njimi so kupili »srebrni travnik« in kaj kmalu postali po vsej Ameriki znani lastniki največjega srebrnega rudnika. V zahvalo za svoje bogastvo je Jack zgradil svojemu oslu krasen hlev in ga krmil z vsemi mogočimi dobrotami. Tako je osel živel do visoke starosti kakor oslovski knez, čeprav najbrže Za mamico in zame zmerom samo leta« dovolili, da ima prijatelja svojih let. šele leta 1939. je v filmu »Prva ljubezen« smela dobiti prvi poljub. Toda še tedaj so se ameriške dame zgražalo, češ pri šestnajstih letih pa že prvi poljub! šele leta 1940. so Deano Durbinov® v njenem filmu »Dražestno dekle« tudi zaročili. Filmski režiserji so si pač mislili, da zaroka še ni takšna stvar. S tem filmom je po mnenju filmskih režiserjev Deana dosegla višek. kar se njenih ljubezenskih pri-godb tiče. Po želji javnosti namreč nikdar ne bi smela biti starejša od 18 let in bi morala biti večna zaro- Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 30 din Svet brez dobrote Te dni sem šla na mestni magistrat po krušne nakaznice. Ker je s^jssmrs Brbraj* .«*• »«* — •=* “f zadovoljni, samo Deana sama ne. KakoIdobrsno uro da sem prišla na vrsto naj bi pa tudi bila? Dekle dvajsetih|m dobila nakaznico. Segla let kolikor jih Deana v resnici šteje, *“eM. p’ * ,p , ~ n ", na bi leta in leta ostala samo »večnatkarta. pa sem s strahom opazila da nevesta«, čeprav bi se rada poročila,!^«* denarnico z denarjem pozabila in sicer v resnici, ne samo na platnu.?aoma- . ,.v. , . ■ Poprosila sem dve boljši dami, da Antično Akvilejo odkopavajo Rim, februarja. Italijani so že pred desetimi leti; I bi mi pomagali iz te zadrege, in hi 'ena od njiju dala SS par. Pojasnila >sem jima, da sem postrežnica m bi Idrugič le težko spet čakala celo uro. Čeprav šem bila prepričana, da Uefce-iM milo za otrofze Milo za občutljivo kozo nikdar ni mogel razumeti, s čim si je pri svojem gospodarju zaslužil takšno pozornost. Deana bi se rada poročila Ho!Iywood. februarja. Ravnatelji velikega filmskega pod jetjft »Universala« so se te dni znašli pred veliko neprijetnostjo. Deana Dur-binova. ljubljenka ameriškega filma, jim je lepega dne kratko in malo sporočila, da se bo v kratkem poročila z mladim Pavlom Vaughanom. To je pomenilo katastrofo. Ameriška filmska javnost ima namreč svoje posebne nazore, ki se jih morajo lastniki filmskih podjetij skrbno držati, če hočejo imeti polne žepe. Tako po mnenju Američanov Shirley Templova nikdar ne bi smela imeti več ko osem let, Robert Taylor je obsojen na večnega samca, Deana Dur-binova bi pa zmerom morala ostati devica. Leta 1937. J« v svojem filma »Tri zlate deklice« Deana mislila samo na srečo svojih sester in svojih staršev. Leta 1933. so ji v filmu »Nerodna začeli odkopavati stoto mesto KkvUista imeli denar, mi ni nobena od nji-lejo v bližini Benetk. Po poročilih ita-tju hotela posoditi ali dati teh 25 par. lijanskih listov je imelo delo do danes? ge 8em hotela oditi, ko je stopila že precej uspehov in se lahko že jasno? predme slabo oblečena in v ruto za. vidijo posamezne znamenitosti tega? vita ženica, ki si mora vsak dinarček zgodovinskega mesta. X od ust pritrgati, in mi prijazno po- Akvileja je bila za časa rimskega ? nudila 25 par, q imperatorja Avgusta na višku svoje* moči in je bila ena izmed desetih naj- v . večjih rimskih mest. štela je okrog | Mati pOUCUje pol milijona prebivalcev in bila važno? rimsko pristanišče, iz katerega so! Ko sem dohitela neko gospo s tri* držale najvažnejše trgovske poti proti? do štiriletnim sinčkom, slisim tale Rimu. | pogovor: Ko so Italijani odkopavali s peskom! »Mamica, daj mi kupiti...« (razne zasuto mesto, so naleteli na visok zid,Xsladke dobrote)., ki je mesto obkrožal od vseh strani! »Ko pa nimam denarja.« in ga varoval proti sovražnikom^ Od-! >oh j sem videl da so ti dali kopali so že mnoge ammemtostl tol t ini ^ denar nazajk zgodovinske posebnosti, ki bodo pa! * .c,™, prišle prav do veljave šele takrat, ko! Mati^v zadregi. »Sem se pa a jih bodo očistili to postavili na staro! tua, ves...« mesto. Takrat bo Akvileja na vsakega! Ko otrokovo moledovanje ne odne-obiskovalca naredila vtisk pravega an-tha, prične mati: tičnega mesta. * »Oh, dragec moj, kaj ti pa manj . tka? Doma imaš piškote, bonbone, Šport namesto lepotičenja 5 igrače, vsega imaš dovolj. Le poglej Oslo, februarja. Z druge otroke, ki vsega tega nimajo, Nadzornik norveških šol je pred nJ^ ^^ta^ILT * davnim izjavil, da bodo na norveških |Kruhka nimajo m so lačni.« gimnazijah izvedli nekaj pametnih in* Gospod urednik, ali ni to biser zdravih reform. Posebno kar se žen-*vzgoje, posnemanja vreden, da otroških gimnazij tiče, bodo nastopile tka navajajo h skromnosti, posebno nove naredbe. | pa še v današnjih časih? Da, skrom- Namesto ure aa lepotičenje, ko so setnost bi morala biti še marsikje dijakinje vadile mazati ustnice in pu-? drugje, potem bi bilo na svetu pač drati obraz, bodo zdaj uvedli športne |boljše. Kaj pravite? rk. ure. Nadzornik je prepričan, da dekletom, ki bodo pridno gojila vse vrste športa ta se torej veliko gibala na svežem zraku, ni treba niti rdečila niti pudra. Vse lepotičenje bosta opravila sonce ta sveži zrak. »Dobra postrežba«. je že bila odpovedala sobo in v pisarni so mu bili zapretili, da ga bodo kmalu odpustili iz službe, če kaj hitro ne začne novega življenja. Bruno se je bil že skoraj odpovedal upanju, da bi mogel povzročitelju svoje nesreče kdaj pogledati iz oči v oči. Tedaj se je pa nekega večera odpravil v neko kavarno in je na lepem ostal, kakor da bi bila strela udarila vanj. Gospod tamle v sivi obleki, ki jo, nič hudega ne sluteč, bral časopis, je bil tisti podli človek, ki je bil njega, Bruna Korna, spravil na glas lahkoživcal Bruno je bil tako osupel nad to presenetljivo podobnostjo, da je pozabil planiti na osovraženega dvojnika. Zdaj ga je bil tudi on opazil, vstal je in pozdravil Bruna Korna kakor starega znanca, ki ga je tukaj čakal. Povabil ga je na skodelico kave in Bruno je brez volje padel na stol poleg njega. »Lepo, da sva se srečala,« je dejal dvojnik, ko se je Brunu predstavil za Oskarja Miillerja. »Ce bi se bila poprej srečala, bi se bila nemara zgodila nesreča. Strašne neprijetnosti sem imel zaradi vas. Skrajno besen sem bil na vas, gospod... gospod...« »Kora,« je preprosto odgovoril Bruno. »Dan za dnem mi je žena očitala neko svetlolaso dekle, češ da so me videli z njo hoditi. V resnici sera imel nekaj takšnega na vesti pred svojo poroko. Nemogoče je bilo pa mojo ženo prepričati o tem, da gre samo za mojega dvojnika. Spravili ste me na glas vetrnjaka in žal je celo tako daleč prišlo, da sem se tisti čas pijači vdal, dasi to prav za prav nasprotuje moji naravi. Dokler me niso nekoč videli s sv času, ko sem z ženo sedel doma pri V oglasih sem brala, da je nekje ugodno naprodaj že rabljen šivalni stroj. Zato sem se odločila, da ga; •ii , „ kupim. Stopim v neko trgovino s ši- etloLaslvO ob_*8l®^|Valnimi stroji. Tam mi povedo, da r , • sedel doma pri X ^ teb vasih ne prodajaj0 strojev, večerji! Odtlej imam naposled ™ir'! vendar mi bodo pa enega iz prijazno-Sicer je pa vaša gospodična zaročen-1^. igkrbeli pri neki stranki, ki ga ka kaj prikupno dekle. Morali bi lePse|prodajai ker potrebuje denar. "»Al?požetoFlorentino?« I Jo . dc^em čakanju mi pravijo: »Mislim, da je bila ona tista, ki me!»Stroj so ze pripeljali.«^ _ je včeraj popoldne na cesli ogovorila,! Vendar med mojim čakanjem nt ne imela za Bruna in mi zagotavljala, »bilo nikogar v trgovino. Se manj pa, da mi je vse odpuščeno in pozabljeno.!da bi kdo pripeljal kakšen stroj, lo-In da, je še rekla, brez mene, to se stegnili so ga bogve odkod na hitro pravi seveda brez vas, ne more ži-?roko, toda bil je tako slabo ohranjen, veti. Najprej je bila besna ko divja?da nisem mogla niti šivati nanj. Naj-niačka, ko sem ji pojasnil, da nisem Ibrže si je prodajalka mislda: za kme-Breno in da je sploh ne poznam. No,!ta je pač vse dobro! Rupovalka. videti bi morali njen obraz, ko sem jo I naposled o tem prepričal s pomočjo j majhne pege, ki jo imam tu na nosu!«! Pri teh besedah je Bruno poskočili in planil na cesto, ne da bi se poslovil j od svojega dvojnika., PLAČAJTE NAROČNINO! ELITNA KONFEKCIJ* MARIBOR PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJŠE DRUŽINA Če je ,žlahla raztrgana plahta', potem je družina, kjer se posamezni člani ne razumejo, pravi pekel. Kako hudo je, če tvoja babica, ki mora zaradi slabih razmer stanovati pri vas, ob vsakem grižljaju čuti, da je podarjen kruh. Kako lahko ji to olajšaš, če ji kdaj pa kdaj posvetiš urico kramljanja — čeprav je že naglušna —če se pozanimaš, kako je bilo takrat, ko je ona bila mlada, kakor si zdaj ti? Ali te kaj stane, če kdaj pobrišeš svoji sestri posodo, posebno če veš, da ima zmenek in da je to zanjo kakor nalašč? Vse takšne drobne dobrote povežejo med seboj družinske člane, kakor jih drobne zlobnosti bolj raztepejo kakor velike nesreče. In še nekaj: kar se zgodi v družini, naj ostane doma. Nikar ne obešaj na veliki zvon, če sta se oče in mati sprla zaradi dote tvoje sestre! Kako mučno je tujemu človeku, če posluša, kako se pritožuješ nad načinom vzgoje svoje svakinje? Če že moraš koga opravljati, rajši opravljaj kakšno ameriško Ulmsko igralko — recimo, da je preveč načičkana in naličena — najbližje sorodnike in člane svoje družine pa pusti pri miru. Ne boj se, jih bodo že drugi obrali. Saška Povedati vam hočem samo, da je dom lahko raj, lahko pa tudi pekel. To je odvisno od članov, ki ta dom vzdržujejo, ga oblikujejo in ustvarjajo, odvisno je od družinskih članov. Velika družina lahko postane blagoslov za posameznega člana, lahko pa postane tudi prokletstvo. »To je tako kakor z vsako stvarjo v življenju,« bo ta alt oni pripomnil in delno bo imel prav. Za zdaj bi rada spregovorila samo nekaj besed o dolžnosti ženskih članov družine, te najmanjše, pa najvažnejše družabne skupnosti. Težišče družine nosi mali. Vsa družina se nehote ravna po njej, če ne zavedno, pa podzavedno. Dom, kjer je mati strpna, pravična do sebe, pa tudi do drugih, takšen dom je čisto drugačen od doma, kjer je mati vihrava, živčna in nepotrpežljiva. Ze od najnežnejših let vpliva mati na duševnost svojega otroka in ga vzgaja, v prijetnega ali neprijetnega ! člana družine. Zato je njena odgo-'.vornost zelo velika in zato se mora ! sleherna mati te odgovornosti zave-\dati. Pogosto pa opaziš, da današnje ! matere pozabljajo na to odgovornost, ! pa bodisi, da so poklicne ženske ali >pa da so stalno doma in se posveča-i jo samo vzgoji svojih otrok. ; Matere, ki izvršujejo še kakšen ’ poklic, imajo posebno težko stališče. ; Pogosto pridejo domov telesno ali | živčno izčrpane in — priznajmo, kar . je res — otrok jim ,gre na živce'. .Vznemirja jih s svojim čebljanjem, z \ vednim vpraševanjem, s kričanjem in jokom. Kako lahko store v tfikš-I nem razpoloženju otroku krivico! Otrok tega ne razume, toda vendar KRIŽANKA 123456789 P o m e n b e s e d : ; Vodomono: 1. kratica za libro! (funt); dlakast. 2. afriško višavje;! znano planinsko društvo. 3. voda;! član starega izumrlega plemena. 4.! letovišče na Krku. 5. zaimek; neki;; kvarta, 6. veda. 7. reka v Aziji; sin j-j ska narodna igra. 8. žensko ime; kitajska utežna mera. 9. angleški do-minion; japonska dolžinska mera. Navpično: 1. glad; stara oblika veznika. 2. indijska dežela; žensko ime. 3. kralj (francosko); mesto^ na Moravskem. 4. žito. 5. del voza; žensko ime; latinski predlog. 6. pečina. 7. prislov; reka na Romunskem. 8. glas; italijanski kolonijski vojak. 9. kemijski znak za tantal; ne hodil OPEKE NNA Plašči iz dolgega krzna so se zadnji čas posebno uveljavili v športu. V zimskošportnih letoviščih vidiš vse polno dam, ki k športnim oblačilom nosijo svoje krznene plašče. Na sliki vidimo eno izmed njih, oblečeno v širok udo. ben plašč iz risovega krzna, ki je letos zelo priljubljeno. Zraven kajpak ne-obhodno spadajo dolge hlače in primerni čevlji Tavčarjeva VI Izdeluje steznike po meri iz najboljšega materiala po najnovejših krojih. Cene solidne. obraz, bodo kmalu izginili z njega vsi, še tako trdovratni mozolji. Koža bo postala svetla in " mladostna, čaj ima namreč v sebi mnogo tanina, ki vsaki pclti prav dobro de. Ne pozabite na čaj tudi takrat, ko si perete glavo. V vodo. s katero si mislite lase zadnjič izprati, vlijte precej postanega čaja. Lasje bodo od tega postali svetlejši in se bodo lepo svetili. Kdor ima veliko prhljaja, naj si pa glavo umije v dobro prekuhanem čaju, ki mu je dodal malo ricinovega olja. če imate utrujene oči, jih dvakrat na dan izperite z mlačnim čajem, pa boste takoj opazili izboljšanje. Naposled naj vam povem še to, da je bel, vinski čaj najboljši pripomoček za preganjanje zavratne hripe. kosili, jabolčna pena. Zvečer: Jetrca. Torek: Goveja juha z rezanci, nadevan krompir, zelnata solata, kompot. Zvečer: Srbski lonec, krompir v oblicah. Sreda: Ohrovtova juha, goveji zrezki s papriko, solata. Zvečer : čevapčiči. Pojasnila: »Orehove krpice: Iz 30 dek moke in 2 jajc zamesimo testo, tako kakor za rezance. Testo zvaljamo in ga zrežemo na majhne krpice. 20 do 25 dek krpic skuhamo na mleku, odcedimo, jih vržemo na žlico vroče masti ali presnega masla. Potresemo jih z orehi, ki smo jim dodali sladkorja v prahu in rozin. Vse dobro pretesemo in denemo za 10 minut v pečico, da krpice lepo zarumene. 2Goveja pečenka s kislimi kumaricami: 1 kilo govejega stegna potolčemo, natremo s scljo, opopramo in pretaknemo s tankimi rezinami prekajene svinjine in koščki kislih kumaric. Zato porabimo 2 do 3 srednjevelike kumarice. 1 srednjeveliko glavico čebule zrežemo na drebno in jo popražimo na vroči masti. Z njo prelijemo meso, ga pokrijemo in pustimo peči. Med pečenjem večkrat prilijemo juho ali pa prekuhano vodo. Ko je meso pečeno, ga denemo na krožnik, iz soka pa naredimo omako, v katero potem zložimo na rezine zrezano meso. Sok potresemo z, žlico moke, zredčimo z žlico belega vina in vode, dodamo smetano iz posnetega mleka in vse skupaj pretlačimo skezi sito. “Pomarančni kipnik: Vmešamo 9 dek sladkorja in 3 rumenjake. Temu pridamo 3 deke olupljenih stolčenih mandljev, drobno sesekljane pomarančne lupinice in sok polovice pomaranče. Nazadnje dodamo 2 žlici drobtin in sneg 3 beljakov. To zmes nakopičimo v dobro namazano skledo in jo spečemo v pečici. Za pusta in post: narezke, ribe delikatese Janež, Aleksandrova 12, telefon 34-55. PREMIKALNICA D O T E D A J RAZUMEN KANARČEK AVIGNON PRESTAR Besede premikaj tako, da dobiš navpično tri nove besede — kraje v Afriki. POSETNICA Inž. Rude K. Jerin S svinčnikom in papirjem Vsi prav dobro poznamo tisto privlačno silo. ki z njo delujejo na otroka kreda, barvniki, svinčnik,, papir in stene. Pisanje je nekakšen sestavni del otrokovega življenja, njegovo najljubše razvedrilo, posebno pozimi, ko mora zaradi hudega mraza ždeti med štirimi stenami. To otrokovo veselje moramo podpreti, ne pa pobijati. Varovati se moramo pa pretiravanja. Raznih pisarij in risb po zidovih ne smemo pod nobenim pogojem dovoljevati. Otroci naj tudi ne pišejo po knjigah in časopisih. To jim moramo strogo prepovedati. Otroku dajmo kos papirja, svinčnik in barvnike, ga po-sadimo v njegov kot in ga pustimo, naj riše in piše po mili volji. Tako se bomo obvarovali počečkanih sten, ki so za te .velike* risarje tako vabljive. Tintnih svinčnikov ne smemo dajati otrokom, ker so strupeni. Nekateri starši se za risanje svojih otrok tudi zanimajo. S tem zanimanjem lahko zasledujemo in ocenim« otrokov razvoj. Toda s popravljanjem in ocenjevanjem moramo biti previdni, da ne vzamemo otrokom veselja. Samo na prav previden način jih moramo naučiti, da pravilno opazujejo ljudi in stvari, ki jih rišejo. če pa pokaže otrok za risanje res kakšen talent, ga ne smete preveč hvaliti in mu kar venomer govoriti, da bo pravi umetnik, bo bo odrasel. Pot k umetnosti Je težka in odprta samo nekaterim nadarjenim, ki se morajo z neutrudljivo pridnostjo in vse večjo sposobnostjo trdo boriti za obstanek. Kaj je ta oseba? STOPNICE 2. a a 3. a a d 4. d d d e 3. e e i n n 6. n n n n r r Pomen besed: 1. kemijski znak za dušik, 2. predlog, 3. predlog, 4. žensko ime, o. me-ato v Afriki, 6. napravi. ČAROBEN LIK Kako uporabimo prevret čaj Prekuhan čaj lahko praktična gospodinja uporabi na vse mogoče načine, če imate umazano preprogo napravite takole: Vsujte na preprogo precej prekuhanega čajevega listja in ga pustite dalj časa stati na njej. čez kakšno uro listje odstranite z metlico in videli boste, da bo preproga spet kakor nova! Ves prah bo izginil iz nje. Barve bodo spet svetle in poživljene, kakor takrat, ko je bila nova. Tudi svilene prte, zavese, blazine in čipke lahko v čaju polepšate. Operite jih v čajevi vodi in tkanine bodo videti kakor nove.. čaj pa ni dobro sredstvo samo za-pranje, temveč tudi za negovanje vašega obraza in vaših las. če si s postanim čajem zvečer dobro izmijete Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. soha, 2. vrv, 3. slovenski pisatelj, 4, ajd, 5. gospod (poljsko). Reiittv križank#. Vodoravno, po v r • * t i : 1 uk, tiniava. 2. moj. /adar. 8. *p«l, rut*. 4. /rmanja. r.. 5. au, boe« il. 6. n, P<>-h tava. 7. mul, ahat. 8. eiril, ana. 0. uranit, ar. Rešitev petetnice. klobučar Rešitev itevilnika: tantal. Fatimo, Kar men, Marica, kalifi, menica. — Tarifa. Rešitev čarobnega lika: 1. sin, 2. Samos, 3. kimavec, 4. Nov ar, 6. t»er. Reiittv opek: Beseda včasih pamet preleti. Rtiitev čarobnega lika: 1. monopol, 2. Nobel, 8. gobelin, 4. pelje, 5. Moiičr*. Velike družabne toalete imajo v sedanjih časih skromno vlogo. Tembolj so pa priljubljene in dosti bolj na mestu resne večerne obleke, Izmed katerih vidite eno na naši sliki. Narejena je iz belega crčpe-marocaina s črnimi pošitki na prsih. Kljub temu, da je obleka preprosta, Je izredno učinkovita in elegantna in popolnoma ustreza svojemu namenu. Pozimi i nam pogosto dela preglavice lo in drobljivo presno maslu, ki e moremo na kruh namazati Zakaj slabo spimo? Hočeš, nočeš, tretjino svojega življenja preživimo v postelji. Srečni ljudje mirno in sladko spijo, nesrečni — največkrat žrtve nespečnosti — zaman poskušajo, da bi zaspali. Zato en del ljudi komaj čakn. da se cdpočije in sladko zaspi, drugi del, hvala Bogu manjši, pa z grozo pričakuje noči in njene sopotnice osrečili nespečnosti. že cd pamtiveka je obstajala strašna metoda tortura, po kateri so mučili ljudi s tem, da niso smeli spati. Z obsojencem so zelo lepo ravnali, toda spati ga niso pustili. Že po dvajsetih dnevih je moral tudi najmočnejši organizem podleči in človek je umrl od popolne izčrpanosti. Tudi danes izprašujejo v Ameriki zločince na isti način. Zgodi se pa tudi, da takšne žrtve izvrše samomor, samo da bi se rešile te težke muke. Že zaradi lepote, zdravja in samega ž 'ljenja se moramo sprijazniti s tem, da tretjino svojega življenja prespimo. Storiti mcramo pa tudi vse, da je Počitek sladek in koristen. Večkrat slišimo, da je spanje pred polnočjo koristnejše od spanja dolgo v jutro in od spanja po kosilu. Rastline in živali instinktivno hodijo spat z zahodom sonca in vstajajo z njegovim vzhodom. Toda moderna ženska večkrat spremeni ncč v dan in dan v noč. Zato postaja nervozna, grda, slabe vo-Jje, nagubana in se prekmalu postara. Ljudje največkrat greše s tem, da si izberejo za spalnico najslabšo iz-•ned sob. Storiti bi morali pa ravno nasprotno. Najprej so higiena, počitek in zdravje, šele potem vse drugo. Tudi skupne postelje niso priporočljive. Najslabše je, če se kdo ponoči poti, kašlja ali čita v postelji, drugi mora pa vse te nadloge mučeniško prenašati. Velja naj, da imej vsak svojo posteljo, po možnosti tudi sobo. Topla kopel zvečer pomirja živce in pospešuje spanec. Hladna prha je pa Priporočljiva samo zjutraj, Ce je bila večerja izdatnejša, je najboljše, da se sprehodimo, preden gremo spat. živčni ljudje morajo spati brez spalnih srajc i pidžam, da jih ne ovirajo med spanjem. Drugače je pa spalna srajca že iz higieničnih razlogov mnogo boljša od pidžame. Branje v (»stelji zelo škoduje. Vendar so pa tudi nekateri ljudje, ki zaspijo samo takrat, če berejo v postelji. Takim je pa branje dovoljeno. Na kratko, s spanjem se moramo odpočiti, osvežiti in zbrati novih sil, ki .jih čez dan potrebujemo. PcaUUtHi nasveti j Pleten moški i brezrokavnik • i Brezrokavnik, za katerega prinaša-j mo navodila, bo zaradi svojega lepega • vzorčka z izrazitimi kitkami in zaradi Jtrpežnosti prav gotovo všeč sleheme-: mu gospodu, ki ga boste osrečili z •njim. Zato se kaj kmalu lotite dela, • da čimprej razveselite svojega obda-! rovanca. i Za brezrokavnik potrebujete 250 gr S precej debele volne, 2 pletilki št. 3 in • pol in 2 pletilki št. 4. Naša navodila • veljajo za 53 cm dolžine in 92 cm : prsne širine. i Za hrbet na-snujte s pletilkama •št. 3 in pol 117 petelj in pletite 8cm • visoko v enojnem rebrastem vzorčku Š(1 petljo desno, 1 levo). Potlej vze-Jmite pletilki št. 4 in pletite takole: j 1. vrsta: 2 desni X 2 levi, 2 desni, •2 levi, 9 desnih. 2 levi, 2 desni, 2 levi, • 2 desni; od X dalje ponavljajte do • konca pletilke. • 2. vrsta: 2 levi X 2 desni, 2 levi. S 2 desni. 9 levih, 2 desni, 2 levi, 2 desni. •2 levi; od X dalje ponavljajte do kon. • ca pletilke. • 3. vrsta: 2 desni, X 2 levi, 2 desni, t'2 levi. Potlej vzemite naslednje 3 petji je na pomožno pletilko pred ple- • tenje, naslednje 3 petlje podpletite 5 desno, nato še desno petljo s po-;možne pletilke; nato 3 desne, 2 levi, • 2 desni 2 levi, 2 desni, nato pa od S X dalje ponavljajte do konca pletilke. S 4. vrsta: kakor 2. vrsta. • 5. vrsta: kakor 1. vrsta. S 6. vrsta: kakor 2. vrsta. J 7. vrsta: 2 desni X 2 levi, 2 desni, •2 levi, 3 desne. 3 naslednje petlje de- • nite z a pletenje na pomožno pletilko, S podpletite naslednje 3 petlje desno, ; potlej pa še petlje s pomožne pletilke • desno; nato 2 levi, 2 desni, 2 levi, 2 • desni, ponavljajte od X dalje do kon-!ca pletilke. • 8. vrsta: kakor 2. vrsta. • Teh 8 vrst predstavlja vzorček, ki Iga ponavljajte toliko časa, dokler ni •hrbet 28 cm visok. Potlej začnite sne- • mati za rokavno odprtino, in sicer !takole: v začetku dveh naslednjih vrst ; snemite po 6 petelj, v začetku na_ •daljnjih dveh vrst po 5 petelj, v za- • četku še nadaljnjih dveh vrst pa po !4 petlje. Kajpak vseskozi nadaljujte z • vzorčkom. • Tako imate samo še 87 petelj na • pletilki. S temi pletite dalje, dokler : hrbet ni 53 cm visok. Za ramena sne-j mite v prvih 8 vrstah p> 8 petelj, • ostale pa hkrati. • Prednji del pletite natanko ta-Sko kakor zadnjega, dokler ne ostahe j 87 petelj na pletilki. Nato pletite še 14 cm visoko dalje, na kar začnite obli-| kovati vratni izrez. To pa takole sto-Jrite: Pletite na desni strani prednjega dela 43 pletilk v vzorčku, eno petljo snemite, naslednjih 43 pa spet pletite dalje. V naslednji vrsti 43 petelj pletite v vzorčku, ostalih 43 pa pustite na pomožni pletilki. Pletite v vzorčku, na strani vratnega izreza pa snemajte v naslednji in vsaki drugi vrsti po eno petljo, dokler vam jih na pletilki ne ostane samo še 32. Pletite dalje, ne da bi snemali, dokler ni prednji del prav tako dolg kakor zadnji. Snemite za ramena tako. da proti rokavni odprtini snemate v vsaki drugi vrsti po 8 petelj. 43 petelj na pomožni pletilki pletite prav tako, samo v obratnem smislu. Spletite rob za vratno in roka\ ni odprtini v enojnem rebrastem vzorč- ku. Za vratno cdprtino nasnujte s pletilkama št. 3 in pol v celem 124 petelj, pri čemer na koncu zmerom po eno petljo snemite. Ko je trak 2 in pol cm širok, snemite. Rob za rokavni odprtini spletite prav tako široko; zanju nasnujte po 140 petelj. Preden dele sešijete, jih položite med pole vlažnega časopisnega papirja in obtežite. Tako nekaj čase pustite, potlej pa skrbno pogladite in pustite dodobra posušiti. Naposled hrbet in prednji del skrbno sešijte in prišijle tudi robova okrcg vratne in rokavnih odprtin. Pri tem posebno skrbno ravnajte in nazadnje po potrebi z mokro krpo polikajte, da se bo lepše prilegalo. n,E° kakor v drugih letnih časih. Posebno je pri tem treba paziti na Podplate, ki največ trpe. Kdaj pa kdaj Jih dobro očistite in zbrišite, potlej pa namažite z lanenim oljem. .Seveda pri *em ne smete pretiravati in morate J****!, da ne namažete gornjega usnja. * utegne dobiti nečedne madeže. Ta. *o negujte posebno nove čevlje in dosti dalje bodo zdržali. ki ifL bo gotovo zanimalo, da si primeru takole pomagamo: ledico s presnim maslom denemo v ^nec vr®*« vode in ga gnetemo z žlico, •nalu se bo toliko zmehčalo, da ga bomo z lahkoto mazali. Moderne igrače Ce pogledamo izložbe velikih trgovin; opazimo, še prav posebno tedaj, če Jih že dolgo nismo videli, da so se spremenile. Na najvidnejših mestih so postavljeni tanki, cele garniture vlakov, stroji, otroški gradbeni material, pa tudi divje zveri. Toda samo glavna privlačnost teh izložb z otroškimi igračkami, tradicionalna lutka.* je iz njih skoraj povsem izginila. Kaj se je z lutko zgodilo? Ali so današnja dekletca drugačna, da jih nič več ne zanima ta najbolj priljubljena igračka dekletc vseh časov? Ali Jih v igri nič več ne mika tista priljubljena vloga mamice? Ali jim .‘e morda že obubožala domišljija? Nič več si ne žele doživeti s svojimi lutkami razne pustolovščine. Ali imajo že tudi tl otroci preveč skrbi s svojim življenjem, da se ne predajajo več vplivu nekega imaginarnega bitja? Na vsa ta bolj ali manj melanholična vprašanja dajemo odgovor, ki smo ga posneli iz razgovora z nekim umetnostnim zgodovinarjem, ki ga to vprašanje že dolgo zanima. Čudno se mu zdi, da današnji tvor-ničarji in izdelovalci igračk, pa cel6 starši ne čutijo, zakaj otroci ne m tura J j več lutk. Odgovor na to vprašanje bi i>a dobili, če bi pregledali nekoliko strokovnih del in se prepričali, kakšne so bile nekdaj lutke. Kajti lutke so že od nekdaj čar dekletc. V otroških grobovih starih Egipčanov so nnšli glinaste lutke s premičnimi udi. Rimske lutke so bile že oblečene, a srednji vek je zahteval tudi zanje razkošje. Angleška, italijanska in nemška renesansa in barok so nam zapustili prekrasne vzorce teh mojstrovin. Lutke prejšnjih dob so bile zmerom verno zrcalo ne samo noše. temveč tudi ideala lepote svoje dobe. Morda so to se vernejši dokumenti dobe Kakor resna umetniška dela; kajti pravi umetnik Je zmerom nekoliko nesodoben, a pravi sodobnik je zmerom umetnik-obrtnik. Otroci, ki so se igrali s takšnimi lutkami, so videli v njih slike svojega sveta, toda zmerom kot odraslega. Otrok vseh časov hoče že po naravi v svoji igri živeti življenje odraslih. Otrok bi rad bil enak odraslim, še celo vladati bi hotel nad njimi. Zmožen je, da razbije svojo damo-lutko, zmožeu jo je posaditi na prestol, toda ne najde nobene zanimivosti v detetu-lutki, ki ji je sam podoben. Najmanj pa Imajo, otroci radi različne značilne lutke. Otroku, pa čeprav se sam ne zaveda, se zameri lutka, ki se mu zdi. če Jo gleda, da se mu roga. Noben otrok nima smisla za karikaturo. Otrcte je nepoboljšljiv idealist, samo čudil bi se in občudoval. Tudi da-naš.i„i otroci bi spet vzljubili lutke, če bi jim dali takšne, ki bi ustrezali dobi. v kateri živimo. Dajmo otrokom lutke, ki predstavljajo filmske igralke ali športnice, pa bodo spet postale bolj priljubljene igračke naših najmanjših. Kajti ženska se ne spremeni niti v stoletjih, tudi tista ne. ki ji še ni de- V zatemnjenih državah zdaj ne utegnejo toliko misliti na razkošne kakor pa na praktične modne drobnjarije. Tako se je v teh državah pojavila zanimiva novost na področju nogavic: svilene nogavice so za dame, ki gredo zvečer na zabav", opremili z lesketajočimi se robovi. M imajo v zatemnjenih mestih pač zaželeni učinek Kaj moški sovražijo Nedvomno je zelo grdo, če imate tako kratko bluzo, da se vam pri vsakem najmanjšem upogibu vidi perilo, bluza vam pa obtiči na sredi hrbta. Ta nedestatek lahko v pol ure popravite. Najenostavnejše je, da prišijete v rob prekratke bluze elastiko in vaša estetska stran je rešena. Moški hitro opazijo, ali Imate lepe ali grde noge. Bodite pa prepričani, da jim ni nič bolj zoprno, kakor ženska. ki nosi nogavice z zavrtenimi Sivi. Takšna ženska je za moškega površna in lena. ker se ji ne ljubi pogledati niti svojih nogavic. Prav tako moški ne morejo videti raztegnjenih kril kar je sicer za žensko. ki dosti sedi. čisto razumljivo. Takšno krilo operite in zlikajte, potem pa na notranjo stran raztegnjenega krila pošijte s kakšno močno svilo, ki bo blago skupaj držala. Tudi prameni nepripetih in nenakcitiranih las. ki prosto vise ob strani obraza, žensko zelo kaze. Ce vam nekaj las prerašča, medtem ko imajo drugi še dovolj trajne preparacije in so kodrasti, potem morate te pač vsak dan navijati z železnimi kleščami. Lahko si jih daste tudi posebej trajno nakodrati. Preveliki čevlji, ki se vam pri vsakem koraku sezuvajo, pokvarijo lahko tudi najlepšo postavo,in najlepše noge. bodo v takšnih čevljih videti prav! grdih oblik. Čeprav imate malo denar-; ja, takšnih čevljev nikar ne no6ite. ; Morda ima vaša prijateljica malo večjo; nogo in jih bo prav rada odkupila za; mal denar od vas. Ce boste tedne ln; tedne hodili v prevelikih čevljih, boste; s tem dobili zibajočo hojo. Ureja A. Preinfalk fiali je pri Slovencih že tako ukoreninjen, da zahteva vedno večjega odraza v tisku. Ker še nimamo strokovnega glasila in nam sploh primanjkuje šahovske literature, so nam šahovske rubrike v časopisju tem važnejše. Tudi »Družinski tednik« mu že dolgo posveča kotiček lepih problemov, zanimivih kratkih partij in presenetljivih kombinacij. Napredno uredništvo želi kotiček izpopolniti. Ko ml je zaupalo to nalogo, je prav, da za uvod razložim, kako si to zamišljamo. Naša šahovska rubrika naj na kratko beleži šahovske dogodke doma in po svetu, razlaga na splošno dostopen pa strokoven način šah z razvojnega, strateškega. teoretskega psihološkega in tehničnega vidika in prikaže lepote idej. ki se porajajo v duhovitih kombinacijah in daljnosežnih načrtih, v mojstrskih partijah, problemih ln študijah. Da bo pa posredovanje koristnega in lepega čitateljc-m čim bolj uspelo, računamo s tesnim sodelovanjem njih samih. Zato nam ne bo dobro došel samo vsak pameten nasvet, ki jim ga bomo po možnosti izpolnili, ampak bomo tudi radi odgovorili na vprašanja. ki se kakor koli tičejo šaha. Odgovarjali bomo na kratko v rubriki sami. Pripravljeni smo priobčiti dobre domače partije; dodati pa je treba ime soigralca ter okoliščine, čas in kraj odigranja. S časom bomo našli gotovo še druge možnosti, da dvignemo zanimanje za našo rubriko. Priljubljenost in razširjenost »Družinskega tednika« zbujata upravičen up, da bo naš kotiček ob vsakem tednu prispeval novo dejanje za širjenje šaha kot ljudske duševne umetelnosti. A. P. Dva šahovska velikana 1- Dr. E. Lasker 1868.—194L S. Lojd 1841—1911. Neodpustljivo bi bilo. če bi se v naši rubriki ne spomnili dveh genialnih šahistov; najsUnejšega borca ln najimenitnejšega komponista vseh časov. Lasker in Loyd sta kralja praktično turnirske in umetne problemske panoge šaha. Slučaj hoče, da bomo njun spomin obhajali odslej skoraj istočasno ob letu, kakor si tudi v osnovnih potezah nemalo sličita. Oba veleuma sta prodrla do neslutenih globin šaha mu s neizmerno domišljijo odkrivala najčudovitejše ldeie in jih upodabljala v malem svetu, U tako skladno spaja silo. prostor in čas. Dva umetnika, ki sta z vsako partijo in problemom vdihnila temu šahovskemu svetu dušo, zakonitost ln lepoto, kar bo ljudi opajala dokler bodo šahirali. Oba vzorna borca za svoje zamisli in nazore, oba življenjska, samonikla in neupogljiva, dva, ki sta razvila vse ; svoje velike sposobnosti do skrajnosti. Dr. Emanuel Lasker se je rodil ■ 24. decembra 1868. v Nemčiji ln se iz I siromašnih razmer prebil do naj več je ; slave. Filozof, matematik, pisatelj in ;šahist hkrati, se je vzgojil za umet-’ nika življenja, šah mu je bil dovršena ' prispodoba življenjske borbe in ob enem njena poživljajoča oblika, ki v njej človek najde svobodo ustvarjanja po lastnih načrtih ln spoznanjih, točno ocenitev svojih misli in dejanj s pravičnim poplačilom vred in tolažil, nlm potrdilom, da pravica končno vendarle zmaga. Poleg drugih visokih nagrad je dosegel kar deset zmag na velikih turnirjih. L. 1894. je premagal dotedanjega svetovnega prvaka Stei-nitza in ostal svetovni prvak do 1921. Do zadnjih dni je ohranil svežost duha in uspehe na turnirjih. Umrl je letos 13. januarja v Newyerku. . Samuel L o y d se je rodil 30. Januarja 1941. v Filadelfiji in umrl 1911. v Newyorku. že kot otrok Je pričel sestavljati probleme, a v 16. letu je prejel zanje prve nagrade. Medtem ko je njegov rojak Morphy '(1859—64) zasedel prestol s svojimi briljantnimi partijami, je priznaval svet Loydu nesporno prvenstvo v komponiranju. Ustvarjal je neutrudljiva vročično, kot obsedeno, dokler ni Izčrpal svojega idejnega zaklada. Zapustil je več ko 800 izvirnih, svežih, duhovitih^ velikopoteznih problemov najrazličnejših vrst. Glavna mu je bila zamisel, oblika postranska stvar, zato se ni dal vezati nobenemu estetskemu .ali formalističnemu pravilu, kakor so ;jih postavile modeme problemske šole. Nato se je vrgel na sestavljanje matematičnih nalog in ugank, ki jih je priobčeval v svojem časopisu, in je tudi z njimi zbujal po svetu pravo revolucijo razburjenost in celo zapre-paščenje. Tudi Loyd je čudovita enkratna pojava stvarstva. Monodrami — entel — aiur gumbnice — gumbi — pllse fino in hitro Uvrši HlaUU&HUkcš U Ul LIAN«. Frančiškanska ulica nasproti Uaiana Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del Problem št. 103. Sestavil Sam Loyd v'% r tgš&r 'J.tv"- Tudi če bi še V-. 'j- r ■> * t*i- »prostovoljno« uklonila tej želji, je' malo' verjetno,1 da bi »mir« na Balkanu ostal neskaljen. Kako na Bafkunn 'Hi,- dokazujejo krize, ki stresajo Romunijo, in napetost med njo in Madžarsko. In da bi Turčija mirno glodala,-kako se bosta državi osi -polastili Soluna, --jr? tudi težko misliti. V ozadju pa; preži še zmerom ruska sfinga;.. ■ ; . Dilema, ali bi možna pridobjtpv časa upravičevala kalftev' miru na tolikanj važnem1 oskrbovalnem področju na jugovzhodu in razširitev fronte proti tako resnemu nasprotniku, kakor bi bila Turčija, utegne nemškemu generalnemu štabu in političnemu vodstvu nemalo glavo beliti. ta problem razvozlali, se bo moralo kmalu pokazati. ( Četudi spričo tako naglega razvoja dogodkov ni. moči ničesar zanesljivega prerokovati, lahko vendarle ugotovimo, da general Čas ne maršira neizprosno samo .v eno .smer. Nevarnosti potapljanja ladij si Anglija'prav tako pc prikriva kakor nevarnosti letalskih napadov. Nasprotno;, zdi se celo, ka' kor da bi jo glede na pričakovano pomoč iz USA in v želji, da bi vplivala na ameriško javno muenje, Anglija prej pretiravala kakor pa podcenjevala. V svojo korist - pa misli Anglija, da sme knjižiti izpremenifev javnega -razpoloženja na vsem svetu, še posebno pa na evropski celini. Simptom- za to je naraščanje samozavesti vichyjske vlade nasproti nemškemu pritisku. Prednost »notranje linije« je Nemčiji,' glavnemu nasprotniku Anglije, sicer v glavnem še ostala, ali načina gledal, vem žepu.« V političnem življenju je bil med ' tem izgubil sleherni vpliv- vlada ga ni marala nikjer uporabiti. Tedaj se: je odločil, da bo vsaj vojaško služil domovini. V vojski je imel čin konjiškega majorja; prosil je, naj ga pošljejo na Francosko. V zadnjem času se je oglasil v parlamentu k besedi. Poslanci so stTpno čakali, kaj bo povedal v svoj zagovor mož, ki je bil odgovoren za dardanelsko katastrofo. Člani parlamenta se niso marati znašati nad svojim tovarišem, ki odhaja na fronto. Toda Win-ston Churchill je bil sam tisti, ki je parlament potolažil ki ga je dvignil v vso njegovo višino sredi najhujše depresije vojnih nesreč. Govor, eden izmed največjih v njegovi karieri, je tedaj dobil preroški prizvok: Chur-: chill bi ga lahko izrekel leta 1940. ; »Ni vzroka, da b< izgubljali pogum zastran poteka vojne. Danes preživljamo hude čase in verjetno je, da bomo doživeli še slabše, preden se bo obrnilo na boljše. Da se pa bo obrnilo na boljše, če bomo le vzdržali in vztrajali, ne dvomim prav nič. Prejšnje vojne so odločile bolj njihove epizode kakor pa tendence, V tej vojni so tendence mnogo važnejše kakor epizode. Tudi če ne izvojujemo niti ene senzacionalne zmage, lahko dobimo to vojno. Da vojno dobimo, ni potrebno, da vržemo Nemce nazaj čer vse osvojeno czemlje ali pa da prebijemo njihovo fronto. Tudi če se; nemška bojna črta širi daleč preko njihovih meja; tudi če plapola njiho-; j va zastava nad velikimi prestolnico-; mi in podjarmljenimi deželami: tudi če spremljajo njihove armade sami vojaški uspehi: kljub vsemu temu je; Nemčijo še zmerom moči premagati.; Nekatere izmed teh malih držav je; nemški vojaški pomp hipnotiziral. Te; države vidijo lesk, te države vidijo; epizodo. Cesar pa ne vidijo, je moč; starih in mogočnih narodov, proti ka-; terim se Nemčija bori. Ti narodi prenašajo nesrečo, trpe razočaranje in slabo vodstvo, pri tem pa vstajajo k novi moči, tiho prestajajoč brezmejno trpljenje, da bi -uresničili najvišji cilj, ki se je kdaj človeški rod zanj boril.« Vihar navdušenja je stresel parlament po teh besedah. Glas Anglije je* bil, ki je govoril iz Churchillovih ust. Tedaj je mimo pripeljala velika kočija; v ujej je sedela stara gospa; gledala je dekletce; zasmi- lilo se ji je in dejala je pridigarju: »Daj mi dekletce, zavzela se bom zanj!« In Marija je mislila, da je vse to samo zaradi rdečih čeveljčkov, toda stara dama je dejala, da so strašni, in jih je naposled sežgala. Mariji je bilo zanje zelo, zelo hudo, saj so bili tako lepo rdeči. Marijo samo so pa čisto in čedno obleko, morala se je učiti branja in pisanja in ljudje so dejali, da je ljubka, toda zrcalo ji je dejalo; »Ti sl še vse več kakor ljubka, ti sl lepa!« III . Jeseni leta 1915. je sir John French,; tedanji vrhovni poveljnik angleških; armad na Francoskem, sprejel major-; ja Churchilla v svojem glavnem sta-; nu na gradu Blondecqu. Pomolil mu| je obe roke v pozdrav, kakor da nje-; gov gost ne bi bil nižji častnik, am-| pak še zmerom prvi lord admiralitete,! ki je uspešno spravil svoj oddelek na! Francosko. »Kaj bi radi počeli, Winston? < »Tisto, kar o meni govore.« i Sir John French mu je ponudil po-; veljstvo nad brigado. Churchill bi bil; seveda s ponosom sprejel, če mu ne; bi bilo toliko do tega, da spozna j ar-; kovno vojno od blizu; tako je bil že; dodeljen gardni diviziji na fronti. ; Njegovi novi tovariši so bili mrzli; z njim. Politikov vojaki niso marali,; liberalnih politikov pa še prav po-! sebno ne. ! Bataljon je imel svoj glavni stan v; neki razbiti kmetski hiši; golo zidov-; je je bilo seveda kaj slaba obramba; pred sovražnikovim ognjem. Majhen; okop iz vreč peska za razbitimi zido-; vi je služil polkovniku za glavni stan. Tu so častniki z vso formalnostjo po-užili svoje skromne obroke konservne hrane in popili močan čaj s kondenziranim mlekom. Toda Churchillova osebna prikupnost, njegova vojaška natančnost in očitni pogum so kmalu otajali led med njim in njegovimi tovariši. Ko je pa prosil za dovoljenje, da bi spal skupaj z navadnimi vojaki v strelskih jarkih in ne v glavnem stanu bataljona, je izginil še poslednji ostanek napetosti. Uradno je svojo prošnjo utemeljil s tem, da bo tako dosti prej utegnil spoznati življenje in razmere v najprvih črtah na fronti; in vsi so bili prepričani, da je od samega junaštva ves v ognju. V resnici je bila pa stvar takšna, da so vojaki dobivali alkoholne pijače,, a v častniški menzi je bila zapovedana stroga abstinenca. Churchill pa ni prenesel močnega čaja s kondenziranim mlekom. Dalje prihodnjil Tedaj je potovala nekoč skozi deželo kraljica s svojo hčerkico, ki je bila princeska. Ljudje so se zgrinjali okrog gradu in tudi Marija je bila med njimi. In princeska je stala v lepi, beli obleki ob oknu in je dovolila, da so jo občudovali; ni imela ne vlečke ne zlate krone, toda imela je prekrasne rdeče safijanaste čeveljčke, ki so bili kajpak do&ti lepši kakor tisti rdeči čeveljčki, ki jih je bila Mariji sešila čevljarjeva mamka. Nič na svetu se ni moglo meriti s temi rdečimi čeveljčki iz safijana. Kmalu je bila Marija v tistih letih, da je prišel čas za birmo; dobila je novo obleko in tudi nove čevlje naj bi dobila. Bogat čevljar je vzel mero zanje po njeni drooni nogi, in sicer se je to zgodilo doma v njegovi sobi. Tam so stale velike steklene omare s prelepimi čeveljčki in svetlimi škorenjčki. To je bilo na pogled prekrasno, toda stara gospa ni več dobro videla zato je to ni nič več veselilo. Sredi vseh teh čevljev je stalo par rdečih čeveljčkov, prav takš- nih, kakršne je imela princeska-Kako so bili lepi! čevljar je dejal, da jih je bil sešil za otroka nekega grofa, toda niso mu bili prav, zato so ostali. Zdajci ae je med peketanjem Slanih strelo? oglasilo grm« mogočnejšega orožja. »Sedemfuntnl top!« je menil odsekano. Ni Se skončal svoj kratkega pojasnila, je že uds v jambor. Zahreščalo Je... In jambor omahnil. »Zdaj smo na koncu.« je d 26. nadaljevanje Preden je črnec odgovoril, je B*'Opil nekaj korakov nazaj po nod-mku, menda zato, da se prepriča, ali kdo ne prisluškuje. »Krogla še m tako huda reč, toda če grozi človeku umor... Ne, strašnejšega na svetu res ni! Tudi kapitan sodi tako kakor jaz.« »Koga so pa umorili?« Mož ni odgovoril. Hlastno je za-Prl vrata in se vrnil šele čez pol ure. »Slišal sem strašnega častnika, ki je pregledoval hodnike,« je povzel z neskrbnim glasom. »Da, ti “tajski psi so od sile nezaupljivi. Kar na lepem se vam spomni, odide s poveljniškega mosta in pregleduje ladjo. Ubil bi tega lopova. Zadnji čas je že, da izginem s te Jadje. A, saj res! Koga so umorili? Tistega blaznega človeka, ki so ga snoči z mlado damo vred prinesli na tale parnik.« »Nartha?« je do smrti prestrašen šepnil Clifford. Cmec je prikimal. »Prav gotovo. Prepiral se je s Fing-Sujem in Kitajec mu je s steklenico razbil betico. VrgU so ga v morje — malo potem, ko sem vam prinesel hrano...« Spet se je previdno ozrl nazaj po hodniku. Zdajci je porinil glavo Prav daleč skozi odprtino pri vratih in komaj slišno povzel: »Kapitan in dva mornarja bodo okoli štirih zjutraj spustili rešilni coln. Po vrvi boste morali splezati dol. Ali bo mlada dama to zmogla?« »Bo, bo, le brez skrbi bodite!« je odgovoril Cliflord — in vrata so se zaprla. Clifford Lynne si je kar mislil, kaj se dogaja. Dotlej je Fing-Su, odkar so mu visokoleteče misli o cesarskem prestolu »mmii' glavo, zmerom Iskal in potreboval Izkušenih nasvetov strokovnjakov. Leg-gat je bil na svoj način razumen m zvit, Spedweli pa, zlasti kar se je njegove stroke tikalo, nedosežen svetovalec. Oba sta bila previdna človeka, *ato je njuno sodbo kitajski milijonar nad vse spoštoval. Zdaj pa Fing-Su ni imel nobenega gospodarja, potreboval ni več nobenega svetovalca, temveč je poznal samo še svojo muhasto voljo. Njegova sodba je bila zgolj sad njegove zmedene domišljije. Čakanje je bilo neznosno in neskončno dolgo. Sedeli so v krogu v majhni kabini in se niso upali ruti besedice črhniti; zakaj bali so se, da bi preslišali znamenje ali Pa da bi jih utegnili presenetiti z uapadom, ki je bil nanj namignil blagajnik. Kazalci na uri so se neznansko počasi premikali,— tako PfgksL da je Cliff že dvakrat mi-sui, da se mu je ura ustavila. Minilo je txi. Pritrkavanje ladijskega zvona je komaj slišno zvenelo po ozračju. Zdajci so zaslišali S**»Je na vrata... Tečaji so zasipali in vrata so se previdno odprta. Blagajnik se je spet prikazal «a pragu. Obute je imel visoke gumijaste škornje, okoli pasu pa privezan revolverski tok. Nemo je stal Pti vratih in jim pomignil, naj se splazijo za njim, Chlford je pogumno stopil naprej in prijel Jo-ano Ea roko. Joe Bray in Willing ** bila zadnji straži. Joe je držal v vsaki roki revolver in bil divji ko 'Jostrelien merjasec. Motali ao mimo razsvetljene kuhinj« in njihov vodja Je položil l^na usta. Joan je videla široka pleča kitajskega kuharja, ko se je sklanjal nad kadečim se loncem. Vendar so srečna prišli mimo in smuknili na zadnjo valovno palubo. Dvoje železnih vrat ob ladijskem boku je bilo odprtih. Cez rob Palube je visela togo napeta vrv. Ko je Clifford pogledal navzdol, je opazil, da drži vrv do velikega pobritega čolna. Na robu čolna so čakali trije zakrinkani možje. Obrnil se je k Joani in ji šepnil v uho: »Spusti se po tej vrvi počasi navzdol!« Blagajnik je zavezal mladi dami okoli pasu tanko vrv in rekel s pritajenim glasom: »Ne zapravljajte časa... dobil sem ponoči radijsko brzojavko...« Nič več ni pojasnjeval, kaj ima ta brzojavka skupnega z njihovim begom. Medtem ko sta blagajnik in Clifford držala za varnostno vrvco, se je Joan počasi spuščala po hrapavi vrvi nizdol. Pri tem si Je roke do krvi obdrgnila. Zdelo se je, da plove čoln z divjo hitrostjo, čeprav se ni premikal prav nič hitreje ko parnik. Eden izmed zakrinkanih mož je se^el kvišktt, prijel brez premisleka Joano okoli pasu in jo potegnil v čoln. Njej je sledil Joe Bray — in pravici na ljubo naj bo povedano — dokazal je prav mladeniško gibčnost in spretnost. Blagajnik je bil poslednji, ki se je spustil po vrvi, in zdelo se je skorajda strah zbujajoče, ker se mu Je tako mudilo, da Je smuknil v čoln. »Naprej!« je ukazal hripav glas. Blagajnik Je v temi iskal nekaj na tleh čolna. Zdajci je našel sekiro. Zavihtel jo je in presekal vrv. Pri priči jih je vodni razor butnil vstran ln njihov čoln se je začel pozibavati ko orehova lupina na vodi. Malo je manjkalo, pa bi se bil prevrnil, zakaj jekleni ladijski bok je oplazil čoln po vilicah za vesla. Na poveljniškem mostu se je zasvetil žaromet. Kljub grgranju in šumenju vode so begunci vendarle slišali rezek žvižg... in parnik je zaoral v velikem loku v desno. iOpažih so naš beg,« je Clifford. Blagajnik se je iz strahu zakro-hotal, zastrmel v ladjo in nekaj nejevoljno zamrmral. Obrnil se jc, skočil v sredino čolna in pomagal enemu izmed črnih mornarjev postaviti jambor. Kapitan, groteskna prikazen z zlata obrobljeno čepica in s pisanimi znaki svojega dostojanstva, je ves obupan potegnil jadro do vrha jambora. Oster se-verozahodnik je bril čez morsko gladino. Koj naslednji hip se je čoln ulegel na bok in že je bil v polnem zaletu. Toda kako so si le naši begunci zamislili, da bodo utekli parniku, ki plove s hitrostjo petnajst vozlov? Ladijske sirene so tulile. Begunci so se vsi ozrli k parniku, ki jo je ubiral za njimi. S poveljniškega mostiča so se utrinjali svetlobni signali — In kapitan je začel na ves glas razlagati pomen teh znamenj: »Rumeni črnec!« . Clifford se je zasmejal, zakaj kapitan je bil najbolj črni človek, ka ga je kdaj videl. Njihov čoln se je zibal po valovih. Kapitan je bil pogumen, tako pogumen, da je še drugim vlil srčnosti. Clifford je sedel k Joani, ki je ležala zavita v nepropustno odejo, na dnu čolna. »Le brez strahu, ljubica!« ji je prigovarjal. Pogledala mu je z otožnim nasmeškom v oči — in njen nemi odgovor ga je osrečil. Kapitan je govoril prostaška pristaniško angleščino, drastično in na moč slikovito. »Slon ne uloviti muhe,« je menil. »Velika ladja ne ujeti majben eoln! In če Kitajec spustiti čoln v morje, čoln ne dohiteti naša ja drnica!« »In vendar je nevarnost hudo velika, kapitan!« je menil Clifford. Sirokdtični črnec mu je moral pritrditi. »Zdaj, boste videli, prinesli tak-tak puška,« je spet povzel, »pa takoj prišle druge ladje« S tem upanjem so se morali zadovoljiti. še zmerom so bili v an- pu- enje gleških vodah, v velikem prelivu, ki je glavna ladijska pot iz severnih voda. Tod je ladijski promet nenavadno živahen. Kljub temu pa naši begunci niso mogli ob tej zgodnji url nikjer odkriti ne ladijske zastave ne stebra dima ne jadrnice: Clifford se je obrnil k blagajniku, rekoč. »Ali se izmuznemo ali ne... sam Bog si ga vedi. Pribito pa je, da smo vam dolžni vso hvalo, dragi prijatelj!« Hakijev obraz je kar žarel. »Bolj zgodaj bi bili morali oditi z ladje, kapitan se je pa le preveč obotavljal,« je rekel blagajnik, »šele ko sem dobil radijsko brzojavko, se je odločil.« »Kakšno brzojavko?« Blagajnik je potegnil iz žepa umazan trak papirja. »Tole so mi brzojavili: poglejte!« je odgovoril in pomolil papir Cliffordu. Lynne se je pošteno mučil, preden je prebral okorne čačke: »Pobegnite z ladje pred četrto. Vzemite vse s seboj, ki naj ostanejo živi. če Miss Braveva na ladji, vzemite s seboj. Admlraliteta pošlje rušilec ,Sunbrlght‘, da vas dohiti. Vojak.« »To je major,« je pojasnil blagajnik. »Vojak smo mu rekli... Lahko bi se pa zgodilo, da nas ,8unbright‘ ne bi dohitela — in potlej bi nihče ne ostal živ, ki bi lahko obtožil Fing-Suja.« Clifford se je prej čudil, ko je kapitan omenil »tak-tak puško«, toda le prekmalu je okusil neprijetnosti tega orožja. Tak-tak-tak-tak-tak-tak.. Pozor, prihodnjič naš novi kriminalni roman! Začelo je regetati ko za stavo. Kitajci so torej prinesli na palubo strojno puško! Voda je brizgnila visoko kvišku, kjer koli je zasekala krogla vanjo. Strelec je koj sprva dobro meril, zakaj svinčenke so kosile vodo le kakšnih deset metrov pred jadrnico. Kapitan se je ves uprl v krmilo in obrnil čoln v drugo smer. Premeril je daljavo in ugotovil, da jih loči od parnika le kakšnih pet sto metrov. Tedaj je tudi Clifford izprevidel, da bo prava igrača na to razdaljo preluknjati čoln, ko bo strelec lahko pri belem dnevu pošteno meril. Zavedel se je, da jim Fing-Su ne bo prizanesel, zakaj, z njihovim uspešnim begom bi bilo Zapečateno njegovo grešno življenje. Tak-tak-tak-tak-tak... je regljala strojnica. Tokrat je strelec meril više in svinčenke so preluknjale jadro. Velika treska z vrha jambora je padla v čoln.. »Lezite!« je zakričal blagajnik s piskajočim glasom, krileč z rokami, ko da bi bil obseden. že tretjič je pogledal na svojo srebrno uro. »Umveli« je že spet plula s polno paro. Ka je bila s čolnom v isti črti, je obrnila krmilo in plula naravnost proti beguncem. Spet je kapitan obrnil jadrnico v nasprotno smer in veter Jim je bil v pomoč. S palube parnika so se usuli streli iz pušk. Svinčenke so udar jale neznansko blizu čolna v vodo. svojega udarilo je smo na kancu,« je dejal Z občudovanja vredno je potegnil revol-in ga pripravil za streL Opazili so, kako so začeli s parnika spuščati čolne v morje. Trije zapovrstjo so pljusknili na morsko mladino. »Umveli« je plula korakoma. Vsi so izgubili razsodnost, le kapitan je ostal miren. Pomignil Je mornarju ln zagrabila sta zlom-jeni jambor z jadrom vred in ju zalučala v morje. Kakor bi trenil, sta vtaknila vesla v železne vlhce. »Vsi k veslom!« je ukazal z mogočnim glasom. Clifford je pri priči skočil in krepko prijel za veslo. Toda Čohi je bil velik hi mnogo okomejši kakor čolniči, ki so jih jeli zasledovati. »Samo čudež nas lahko še reši...« je menil Clifford. In čudež se je zgodil! Dva čolna sta bila že odrinila od parnika in v tretjega so se pravkar spuščali mornarji. Zdajci je siknil iz spodnje palube žareč plamen kvišku in oglušujoč, bobneč pok je odjeknil v jutrnjo sivino. Precej nato je sledila druga, še hujša eksplozija... Za nekaj sekund je vse obnemelo, potlej so pa zabrlizgale piščalke častnikov in zagrmela razjarjena povelja. Oba čolnička, ki sta že nesla mornarje beguncem naproti, sta obstala in mornarji so z naporom vseh svojih sil zaveslali nazaj k ladji. Gost črn dim se je valil po vseh krovih. Ladijski dimnik in kima sta bila že vsa zavita v črn oblak. »Kaj se je le razletela na palubi’« vn ašal blagajnik a zahrip-lim glasom, ai .vuui je pa namesto odgovora zavpil: »Uprite se v vesla! Brž odtod!« V odsekanem tempu so se dvigala vesla in se spet pogrezala v vodo. »Parnik se potaplja,« je osuplo vzkliknil Joe. In govoril je živo resnico. Pol stota dinamita ni bilo prebilo samo ogromne luknje skozi vse palube, temveč tudi vnelo velike zaloge streliva, ki jih je vozil parnik s seboj. Major Spedwell je bil uro časovnega prižigalnika tako nastavil, da so se morale eksplozivne snovi vneti šest in dvajset ur po začeti vožnji. »Umveli« je visela že močno na de.:_D. 7,delo se je, da bo vsak čas do smrti utrujena omahnila. Iz lin in odprtin so bruhali gosti oblaki črnega dima. Plameni so lizali ko dolgi rdeči jeziki ladijske boke. Zdajci so se zgrnili divje begajoči ljudje okoli majhnih rešilnih čolnov. Rešenci so v zmedi pozabili veslati. Naslonili so se na vesla in oči so jim od groze razprte bolščale v strahotno razdejanje. Tedaj je blagajnik svareče zavpil: »Pametnejše bo, če jo urno uberemo odtod!« Kmalu nato se je zaslišala tretja eksplozija »Umveli« se je. sesula kakor igrača. Njen zobčasto raztrgani trup se je potopil v divje se penečem in vzvalovljenem vodnem vrtincu. Samo štirje čolni so se zibali na morski gladini. Ko so se rešili v mirnejši tok, so jo ubrali »a begunci... »Veslajte, tri sto kosmatih! Napnite mišice, sicer nas dohitet« je zavpil kapitan. Spet so krepko prijeli za vesla. Njihov napor je bil kmalu poplačan. Ko se je Clifford Lynne ozrl, je zagledal na obzorju stožec črnega dima — in ko je pogledal ostreje, je spoznal v jutrnjem svitu vitko sivo ladjo... Do rušilca »Sunbrighta« so priveslali pet in dvajset minut prej, Fing-Suja ni bilo med njimi ln ko je Cliflord enega drhtečih častnikov vpraSal, kaj Je s »novim cesarjem«, je v pičlih besedah izvedel njegovo usodo. »Flng-8u... vido sem njegovo glavo... in njegov trup... tu kos, tam kos...« 38. POGLAVJE Osem mesecev pozneje je pripeljal Joe Bray svojo mlado ženo k hiši na hrib pii Slangtanu. V že-nitovanjskem registru je pisalo: »Joseph Henry Bray, samec, 51 let star.« »Srbi me pripomniti,« je malce zafrkljivo menil takrat Clifford, »da ljudi, ki sl dado zapisati lažne podatke v ženitovanjski register, kaznujejo z zaporom...« Joe Bray je bil še pred potovanjem iz Evrope pojasnil Mabeli vzrok za Cliffordovo nespravljivost. »Zaradi mojega mladostnega videza se zdi Cliff starejši — in to ga jezi,« ji je prepričevalno zagotavljal in Mabel mu je pritrdila, zakaj prav tisto Jutro si je smela kupiti v Rue de la Palx prekrasne obleke in razkošne dragotine, kakršne položi samo milijonar svoji ljubljeni ženi pred noge. »Razlik'’, med najino ln njegovo poroko je samo ta, Mabel,« je samozadovoljno menil Joe, »mldya sva se poročila iz ljubezni — on pa, da povem kar naravnost, on pa...« Medtem ko je govoril, mu Je natakar prinesel krepko pijačo in pri priči jo je začel srebati po slamici. »Nikoli bi se Lynne ne Ml poročil z Joano, da ga nisi ti speljal na led,« Je menila Mabel ne kdo ve kako ljubeznivo. »In vendar upam, dr. bo revica srečna Sicer močno dvomim, upam pa vendarle.-« Mabel je prišla v Siangtan in evrcpska kolonija tega lepega mesta jo je sprejela s tolikšno svečanostjo, kolikršno sl je smel želeti le človek, ki je bil v Yiinnanr skl družbi na tako imenitnem in vidnem mestu kakor Joe Bray. In čudno! Vzljubila je Slang-tan, zakaj neverjetno Ji je laskalo, da je bila v majhnem mestu velika, spoštovana in zavidana, prej pa v velikem mestu velika ničla. Lepega dne sta dobila od Joane pismo, ki je od prve črke do poslednje pričalo, da je brezmejno srečna. Mabel je brala pismo s pri-ki zavistjo in kajpak vihala nosek. »Da ne izumre rodbina... Kaj le misli s tem, Joe?« je zategnjeno vprašala in kar poznalo se ji je, da nekaj sluti... Jne je pokašljal in ji razložil: »Da, da tudi to je bila moja misel...« je naposled skromno zatrdil. KONEC S ŠKflBlflMI PO SVETE Razdelitev našega! v prihodnji 9. številki -Družinskega tedrvka" ; ■mUosti- nika »Umvellja«. Ko so pa spoznali, da so priveslali v levje žrelo, so napol blazni vrgli orožje v vodo in z dvignjenimi rokami prosili NOVI VITAMIN Znanstveniki so našli nov vitamin. To je vitamin, ki preprečuje sivenje las. Trije ameriški biologi namreč to trdijo na podlagi poizkusov, ki so jih napravili na podganah. Podganam, ki so jim dali ta vitamin, repi nisc osiveli. Zdaj je potrebno samo še učinkovito sredstvo proti plešavosti. Journal, Filadelfija. » Neki prolesor nacionalne ekonomije v Ameriki je izjavil, da produkcija na debelo kmetu človeka izrabi. Neki znan ameriški časopt* je poslal v Fordove avtomobilske tvornice v Detroitu svojega reporterja, da bi ugotovil, koliko sn stari delavci v teh tovarnah. Ugotovil je tole: V Fordovih tovarnah dela vsega skupaj 123.562 delavcev. Od teh je več ko 40 let starih 47.156 delavcev. Starejših od 45 let je 28.536 delavcev. Več ko 55 let je starih 6377 delavcev. Več ko 70 let je starih IM Fordovih delavcev. Dva delavca sta pa celo po 84 let stara. Liberty, Newyork. • Britanska vlada je naročila 1 milijon 400.000 plinskih mask za otroke, mask v katerih bodo otroci lahko prst sesali. Time, Ctkage. = ŠPORTNI TEDNIK = Pred začetkom spomladanske sezone Okrnjeno svetovno prvenstvo v Cor-tlnl d’Ampezao je za t»ml; V drugačnih razmerah bi bilo gotovo držalo v napetosti vso nepregledno športno sve. tovno javnost, tisti teden bi bile novice s tekmovališč na najvidnejših mestih v dnevnikih. In potem mednarodno srečanje v Ga-Pa —- to lil bila nova priložnoBt za prijeten sestanek vesoljne zimskošportne elite. Tako podoživljamo reprizo svetovnega prvenstva v Ga-Pa, kjer tekmujejo med seboj bivši in sveži svetovni prvaki. Mi se teh prireditev skromno udeležujemo tukaj in tam in pobiramo mesta za priznanimi veličinami. Rinemo naprej, počasi in vztrajno, z očitnimi uspehi, toda do ospredja je še daleč! V prejšnjih normalnih časih srno bili postavili svojo kandidaturo za cigan.i-zacilo svetovnega prvenstva 1P41./42., da bi s tako veliko prireditvijo tudi naš zimski Šport prispeval v nizu proslav ob polnoletnosti našega mladega kralja. In srno šli in smo kandidaturo umaknili. Bo že držalo, kar je nedavno 'povedal Ansaldo svojim radijskim poslušalcem: da je partija v Libiji nesporno važnejša od rezultata te ali one nogometne tekme! . Doma je spored trpel zaradi trajne odjuge in nalivov. V teh okoliščinah je izvedla Ilirija svojo skakalno tekmo, podobno se je godilo Bratstvu v smuku na progi v Karavankah. Vse kaže, da bo treba za letos vzeti slovo cd bele opojnosti. Za ostale športe, vsaj pri nas, še ni sezone. Toliko bolj se udejstvujejo v nogometu naši sosedje Hrvati in Srbi. ki jih preganja stiska s termini. V obeh ligah sta bili kompletni koli na sporedu, že trinajstič, tako da preostaja še pet nedelj do konca. Za rezervo imajo tedai samo en termiu, ker bo sedma nedelja že beležila začetek v finalnem tekmovanju za državno prvenstvo. Pri nas smo bili flede spomladanskega vremena manj-l optimisti in smo ves spored spravili pod streho že jeseni, da našim moštvom ni treba sedaj tekati za žogo po snegu in po .močvirjih na igriščih. Hrvatsko ligaško kolo je poskrbelo fcpet za presenečenje v obliki remija med Gradjanskim in Haškom. S tremi točkami za Concordio se bodo .pur-gerji‘ težko prerili na prvo mesto. Samo s svojo moč,jo že ne več. Con-cordia jo kot še edini neporaženi llga&u klub reže neizprosno naprej in Je tudi tokrat zabeležila močan rezultat. Bodoče udeležence v državni ligi je treba vsekakor videti v vodilni trojici Ooncordiar—Hajduk—Gradjan-uki, ker ni verjetno, da bi sc med njo vrinil Hašk s svojimi petimi točkami zaostanka za tretjim. Rezultati hrvatske lige so to nedeljo bili: Concordia—Slavija V. 6:0, Gradjanski—Hašk 1:1, Hajduk—železničar 3:0. Sašk—Bačka 2:0, Slavija O.— Split 4:0. V srbski ligi je že ves čas bolj vroče. Beograjska vodilna kluba BSK in Jugoslavija sta že nekako v finalu za državno prvenstvo, tudi subotiški ZAK Ima po svojem sedanjem položaju dovolj nad za udeležbo, za četrtega udeleženca se pa bije težavna borba med šestimi konkurenti. Preostane samo še eno, poslednje moštvo, prestolniški BASK. ki se mu je že zapisalo zadnje mesto na tablici. BSK je to nedeljo z velikim naporom in s težavo premagal tretji beograjski klub Jedlnstvo. Gradjanski iz Skopi ja pa je v žilavi borbi remiziral v Subotici proti ZAKu. Isto je dosegla novosadska Vojvodina v borbi proti sarajevski Slavili, toda tia domačem terenu. V ostalih treh tekmah so zmagali favoriti. Rezultati srbske lige; Jugoslavija J.— —Bata 3 : 1, BSK—Jedinstvo 1 : 0. Jugoslavija B—Bask 6:0. KAK—Gradjanski 1 : I, Vojvodina—Slavija S. 0 : 0. Pred kratkim so pred skupščino Vrhovne nogometne zveze sprožili Hrvatje vprašanje reorganizacije. tekmovalnega sistema. Isti bratje Hrvati, ki so izsilili s svojo trdovratno borbo v letu 1939. sedanji način tekmovanja. Na sami skupščini oficlelno tega vprašanja niso obravnavali, ker ne spada tja. Toda neoficielno so morali Hrvati pač slišati mnenje iz Beograda in tudi iz Ljubljane: da se namreč ne bomo šli večno menjavanje tekmovanja, kakor bo komu v Zagrebu šinilo v glavo. Seveda gledajo Hrvatje poželjivo na srbsko ligo, ki je po športni vrednosti bolj ali manj izenačena, kar se vidi v rezultatih in — v blagajniških obračunih (glede teh so se Zagrebčani še najbolj ušteli). Seveda, Srbi imajo zaokroženo ozemlje, Zagrebčanom pa je treba v Subotico in v Sarajevo k partnerjem, ki so jih iz gole sentimentalnosti uporno zahtevali zase. Toda sentimentalnosti ne polnijo blagajn ali, kakor je rekel zagrebški nogometni leader dr. Simič: nama trebaju pare, ne ideologije 1 Seveda tudi nam Slovencem ni všeč, da moramo še v jeseni absolviratl tudi spomladanski del tekmovanja, toda sami smo le pre šibki, da bi drugim diktirali. Naš domači nogomet je še v prezimovališču. Snuje se še pred oficielno spomladansko sezono neko n as pol zasebno pokalno tekmovanje med klubi e. vrha ligaške tablice; toda počakati moramo, da bo prej sneg pobralo. O. c. IM VISA r. K. K. A ICO D K 'I Z Auiadcjem uiliče ni mogel več Uhajati. Od jutra do večera ni vedel povedati nič drugega kakor o Šibili. Ce je le odprl usta, že je govoril o njej. ■ Gotovo je bil že sleherni Izmed nas zaljubljen. Ne enkrat, večkrat se človeka iKthisti takšna bolezen.- Na veliko srečo j>a večina izmed takšnih bolnikov ve, kaj je prav in kaj ni prav, in se tudi v tej stvari drži mere. Amadej pa ni bil izmed tistih. Odkar je srečal Šibilo, 8e je odločil, da bo živel samo za svojo ljubezen. Kar se Šibilo Hardtove tiče, vam povemo, da se za ubogega Amadeja še zmenila ni. Komaj mu je odzdrav-Ijala. kadar jo je Amadej pozdravil. Toda prav ta srečanja, čeprav trenutna, soi bila za Amadeja usodna. Prav zaradi njih na Šibilo ni !n ni mogel pozabiti. Ker je bil sicer Amadej prav pameten in colo zabaven fant, so imeli z njim vsi veliko usmiljenja. Včasih je celo sam priznal, da je njegova ljubezen prav nespametna in tako rekoč brezupna. Takoj nato je pa žalostno dejal: »Kaj hočem. Šibila jo pač moj tip.« Ko so mu prijatelji svetovali, naj vendar dekle pozabi, saj je na svetu še dosti • ljubkih deklet, ki ga bodo ljubile, je odgovarjal: »Kaj, da tii Šibilo pozabil? Nemogoče! Ce bi bil tri sto let star, bi je ne mogel pozabiti.« Kdor je tedaj videl njegov obraz, jo pametno molčal. Nekega dne je pa njegov prijatelj Srečko odkril v nekem časopisu oglas »Sole pozabljenja«. V to šolo so sprejemali vse tiste nesrečnike, ki 6i kakšnega nesrečnega dogodka ne morejo izbrisati iz spomina. »6ola pozabljenja* je takšnim nesrečnikom vračala zaželeni mir, da so za zmerom pozabili na svojo nesrečo. Prva misel naa prijateljev je bila: To bi bilo nekaj za Amadeja.« Takoj smo sklenili, da bomo Amadeja za vsako ceno poslali v to šolo. ker bo potem gotovo pozabil na svoj .tip‘. Takoj- drugi dan smo vsi napadli Amadeja in ga skušali prepričati, da je >šo!a pozabljenja« zanj edina rešitev. Spočetka AmafleJ o šoli niti slišati ni hotel. Ko mu pa le nismo dali miru, je naposled le pristal, da bi bilo res to zanj najboljše zdravilo. Takoj naslednji dan ga je Srečko odpeljal k čarovniku v v Solo pozabljenja«. Srečko ni vidol drugega ko črno oblečenega moža s kozjo brado. Počakal je prijatelja v čakalnici, medtem ko je Amadej odšel v posebno sobo k čarovniku. Ko se je čez nekaj trenutkov vrnil, Srečko ni opazil na njem nobene izpremembe. Sele ko sta se vrnila, smo opazili, da Amadej vse dopoldne niti enkrat ni omenil Šibile. Naše vesolje je bilo brezmejno, ko je Amadei tudi drugi dan molčal. Naposled smo vendar dosegli, da jo Amadej popolnoma pozabil aa svojo nesrečno ljubezen. Poskrbeli smo, da nobeno popoldne ni več hodil v kavarno, kjer je navadno srečaval Šibilo. Vsi smo mislili, da smo rešili ubogega zaljubljenca počasne smrti. Čakali smo samo še trenutka, ko bo nekega dne povedal, da 6e je spet zaljubil. To se je kmalu tudi zgodilo. lie? se je nekega jutra pokazal pri vratih Amadejev obraz. Komaj jo stopil v sobo, že je ves navdušen dejal: '-Pomisli, včeraj sem srečal dekle, ki je prav ]>o mojem okusu. Takoj sem se do ušes zaljubil vanjo. Rečem vam, to je pravi tip zame. Srečko, takoj popoldne ti jo pokažem v kavarni.« Popoldne je Srečko poln pričakovanja sedel v kavarni in pričakoval »Amadejev tip.« Kar na lepem ga je pa Amadej vščipnil v roko in zašepetal: >I'oglej, to je ona.; Ko je pa Srečko pogledal v nakazano smer, se mu je zvrtilo v glavi; mimo je prišla Šibila Hardtova. Odtlej z Amadejem spet ne moremo prebiti. »Soli pozabljenja« ne verjamem« več; vsi smo prepričani, da je pač Šibila Amadejev tip in mu tega niti čarovnik ne more izbiti iz glave. sestro ki je bila doslej v nekem dekliškem zavodu, je hotel vzeti domov, da bi se čimprej poročila. Tako bi ji zagotovil mirno življenje kakršnega pod njegovim varstvom nikdar ni imela, ker je bil kot general zmerom v vojni nevarnosti. A Ko je Napoleon to slišal, je potrepljal generala po rami in dejal: »Prijatelj, ne skrbite za svojo sestro. Zft jutri zvečer se bo poročila, potem boste mirno lahko odšli v boj. Ne vem sicer še, koga bo vzela za moža, zagotavljam vam pa, da ji bom izbral bogatega in lepega moža. da bo z njim zadovoljna. Leclerc je zaman skušal pregovoriti Napoleona. Ko je spoznal da so vse prošnje zaman, je molče zapustil dvorano. Takoj nato je stopil v Napoleonovo sprejemnico general Davoust in prosil konzula za nekaj dni dopusta, ker se misli poročiti. »Z gospodično Lcclercovo kajne? To To je res najboljša življenjska družica, ki ste si jo mogli izbrati,« je dejal Napoleon veselo. »Motite se,« je dejal general. »Moja nevesta je vdova ix> gospodu R.« »Takoj se boste poročili z gospodično Leclercovo,« je strogo dejal Na-po.jon, da je general postal temnordeč od jeze in umolknil. Zaman si je potem trudil dopovedati Napoleonu, da je dal svoji nevesti častno besedo, da se ho z njo poročil in jo tudi v resnici ljubi. Napoleon je vztrajal pri svojem in zahteval , strogo pokorščino tudi v ljubezenskih zadevah. Naslednji trenutek je Napoleon pozvonil in poklical v sobo generala Leclerca. Oba moža je predstavil in jima strogo ukazal, da še isti večer odpotujeta in se vrneta z nevesto gospodično Leclercovo domov. Napoleon je imel že takrat takšen vpliv, da se mu nihče ni upal nasprotovati. Tako sta tudi moža končno sprejela njegovo odločitev in je bila poroka že v nekaj dneh sklenjena. Mlada žena je bila menda zelo lepa in je imela poleg tega tudi zelo dober značaj. Kljub njeni dobri volji se pa seveda s svojim možem ni mogla razumeti. Sele v poznejših le.tih je končno spoznal ženino dobro srce in njen nenavadno lep značaj. Tedaj so se menda šele odnosi med njima izboljšali, in sta bila zakonca na koncu koncev le srečna. Govoreči papir V Moskvi je neka tovarna govorečega papirja V tej tovarni se je prvič na svetu posrečilo ujeti zvok na navaden papir. Ta papir s pomočjo posebnega stroja reproducira človeški glas, godbo ali pesem Registriranje se vrši po istem postopku kakor za zvočni film. Po novem postopku so registrirali že 60.000 metrov papirnate vrvce, na kateri so zazna-menovani govori sovjetskih državnikov, skladbe, ki so jih izvajali najboljši umetniki, in narodne pesmi SSSR. Glavna prednost novega postopka je v tem, da je tako poceni. Fonogram. zabeležen na tem papirju, je nekaj stokrat cenejši kakor fonogram iste dolžine, zabeležen na celuloidu ali na gramofonskih ploščah. Neprestano reproduciranje s filmske vrvce v zvočnem filmu ne traja dalj ko 11 minut. Zato morajo za prikazovanje sinhroniziranih zvočnih Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! ..DRUŽINSKI TEDNIK" v vsako SLOVENSKO HIŠO! filmov uporabljati mnoge stroje, ki otežkočajo delo. Reproduciranje fo nograma s papirja s pomočjo, stroja za »govoreči papir« pa lahko traja brez prestanka nekaj ur. Za poslu šanje kakšne opere ali simfonije na gramofonskih proščah je treba te plošče nekajkrat menjati. Na eni sami papirnati vrvci pa lahko reproducirate celo dejanje kakšne opere. Važno je torej, da je papirnata vrvca dolgotrajnejša od gramofonskih plošč. Podjetje zvočnih filmov ne more dobiti Qd enega negativa več ko nekaj kopij. Tovarna »govorečega. papirja« pa lahko iz enega originala napravi milijone fonogramov, in sicer z isto hitrostjo, s kakršno se tiskajo časopisi. Fonograme na papirju bodo prodajali kakor knjige. Nanje, se bodo ljudje lahko naročili kakor na časopis. Na koncu preteklega leta so spravili na trg 1000 strojev za reproduciranje govorečega papirja in 20.000 fonogramov na papirju. Tl aparati bodo hkrati služili tudi kot sprejemni aparati za krajevne radijsko postaje. Novi postopek za reproduciranje zvoka je iznašel sovjetski izumitel’ V. Škvorcov. »Vblkischer Beobachlets, Berlin Če je Napoleon zapovedal poroko V stari družinski kroniki Napoleonovega generala Davousta je tudi zanimiva zgodbica o zapovedovalnosti velikega Francoza, ki ni trpel nobenega ugovora, celo kadar je šlo za ljubezen. Napoleon je bil še konzul in se je ravno pripravljal za veliki pohod na St. Domingo. Za poveljnika te svoje velike odprave je določil moža svoje sestre, generala Leclerca. Čeprav je bila čast velika, je vendar Leclerc prosil Napoleona, naj to veliko čast rajši odda komu drugemu, ker ima on važno družinske obveznosti. Svojo mlado RADIO LJUBLJANA 00 20. 00 26. FEBRUARJA 1941. ČETRTEK, 20, FEBRUARJA 7.00: Jutrnji pozdrav 7.08: Napovedi, poročila 7.15: Ploščo 12.00: rteftča 12.J0: Poročilu, objavo 13.00: Napovedi 14.02: ftmmel »Štirje favitj«*«: 14.00: Napovedi, poročila 17.30: lla-dijski orkester 18.40: 8lovenšCipa *a Slovence (g dr. Rudolf Kolarič) 18.00: -Napovedi, poročila 18.25: Nar. ura: fiovort Beograd 18.40: Plošče 20.00: »Sulicam za debeli četrtek«. Pisan večer s Salami, petjem io godbo. Konec ob 22.20 uri. PETEK, 21. FEBRUARJA 7.00: .Tutrnji pozdrav 7.05: Jtapovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura 12.00: Pio 6če 12.30: Poročila, objave 13.00J Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila, objave 14.10: Tujskoprometna poiočila: Po stranskih pot«h na stmvVh 17.30: Plošče 18.10: finska ura: Socialne dajatve in gospodinj* ’(gdt\ Vika Penra) 18.30: Plošče 18.40: Franco- -6<'ina <ki orkester 21.30: PloSče 22.00* Napovedi, po ročilu. Konec ob 22.20 uri. SOBOTA, 22. FEBRUARJA 7.00: Tutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poro* čila 7.15: Plošče 12.00: V pisanem venčku plošče vrte, z njih pa veseli napevi don« 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: V pisanem-venčku se plošče vrte. g njih P» veseli napevi done 14.80: Poročila, objavo 17.00: Otroška ura: Striček Motljček kramlja ir. prepeva 17.30: Plošče 17.50: Pregled sp°* reda 18.00: Radijski orkester 18 40: Pogovori s poslušalci )8.00: Napovedi, poročila 18-38! Plošče 20.00: Zunanjepolitični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: Včasih je luštno blraeo Potočnik) 20.00: Včasih je luštno blo. zdaj pa 111 več tako ... Vesela revija vsakdanjih mask. I** vajajo člani rad gr. družine sodelujeta J0* žek in Ježek, vmes nekaj plošč 22.00: Napo* vedi, poročila 22.15: Ca. Olga Pertot poje španščini plesne pesmi ob spremi jeva n ju ki** virja. Konec ob 23.00 uri. SREDA 26. FEBRUARJA 7.00: Jutrnj* pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poroči!** objave 13.00: Napovidi 13.02: Godalni kvartet (gg Sl. Marin, K Burger. Avg Ivan^oj L Comeil: 14.00: Napovedi, poročila 17.30* Plošče 18.00: Mladinska ura 18.40: Razlik* mod značaji 18.00: Napovedi, poročila Nacionalna ura: Vojaška oddaja 18.55: Plošč® 20.00: Ura Pvofakovlh komoro;h skladb prof. Jan šlais, violina; * prof. Cenita bauor, vlcello; prof. Janko Raviiik, klavir/ 21.00: Plošče 21 15: Pevski koncert ge. roHrta Koopman Rerena 22.00: Napovedi, poroči** Konec ob 22.20 url. NEKADILEC POSTANETE * treh dneh * n* širn zanesljivim ti» popolnoma neškodljiv«® sredstvom »Nikotinol« — Velika »teklenlf* din 70*— mala din C0* —* Pošilja po povee* iu »Jugopatent« Ljubljana. Tvoržakova Iščemo zastopnike. FR. P. ZAJEC IZPRAJAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, Sedal Stritarjevo ul.« pri frančiškanskem mostu isatotrstiti otaia, Mlitrogitdi, lot »men, mromttr, '»urometfl, itd. Vetrka utiri ur. itotnin« i# srebrmt!e. Samo kvalitetna optika Cenik' breiplaCtto ŠIVALNI STROJI najnovejši letošnji modeli v največji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah NOVA. TRGOVINA TYRSEVA (DUNAJSKA) CESTA STEV. 36 nasproti Gospodarsko zvezo Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plaSei, trenčkoti tn vsa praktična oblačila, nudi v največji izberi, najceneje Presker LJubltana, Str. Petra c. 14 RESMAN LOJZE-Ljubljana Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21 telefon 44-90 Tlci Uašt{u REMEDIA Quajacc€ SIRUP v tem originalnem zavitku DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Glavno zastopstvo za Slovenijo: Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Reg. n. br. 223Gfi-t8. IX. 10t0 ************************************ MALI OGLASI ULTRAVIOLETHI ŽARKI so vir Rdrnvja ^ lepote. Sončite se doma i nnfio patentirano ultrnvloletno obseva Ik o »OK1GINA1 UuB** ki Vam nudi edravje Id lepo rjavo pol** Zahtevajte brezplačno prospekte. patent«, Ljubljana, Dtoržakova 8. — Učeni preprodajalce. REVMATIZEM, iSiJas. nerralgOo. iamnfičeno66 uspefino zdravit* t naBlm masažnim oparnton* »Vibrator« Izbo* en tudi ra oego lepota >Jugopatent« Ljubljana. Dvoržakova 8. -* Iščemo zastopnike. POSOJILA dajemo našim članom la varče* valcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo P° 6 odstotkov Vsi varčevale* brezplnčno rova ni Zadruga »Moj dom« Ljubljana. Dvor* žakova 8 - Iščemo poverjenike CVETLIČNI MED in la medico dobite nal cenejo v Medarnt, Ljubljana. Židovska uL »ZNAČAJ IN USODO« Vnm spišem, ako pošljete dan, mesec, leto rojstva In din 10^* v znamkah. Franja Polanec, Medno 44, P* St Vid nad Ljubi ju no. KUPUJEM krojaške in volnene odpadke fjj naj višjih cenah. 11. Vlšnjevee, Ljubljana, Btan trg 15. J. „REALITETA“ zavod za kupoprodajo nepremični® je satno v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20 ra vso Elvijenje. Prozorno to. Izredno rclik reservo** Črnila. 14 karatno tlato pet" Najlcplf darilo ta vse priliK" ».lugopatent«. Ljubljana, Pv? žakova B. — Zalitevajtq ecot** Sprt-Jmemo rastopnlke. , OKAMA MAZILO li idravllnth tel'88. Čtidf vit mpet, ort rai.ah. oPJT klinah. oZulJe r.Jtli vol»" turih tn vnettlb Itd ti <■£ go dojeočko« prt koin*^ vnetju. ItpuS^Jib to l|ri, •tab n* temenu. e» Dohane orene brada vic** Dobi »e » lekarnah U> drogerijah. lad&ja H.. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.