ntk dan rssaa in d ^ij tfcapt Sator Plna Munnfunlnvlni« Pa I .. I__ IM. Ju 1_ ____I. J .. .. men; pomagal je tudi illinoiški 1 ern Pine Manufacturing Co.,|nice. Vlada je sedaj odprto governer Homer, ki je povabil kateri lastujejo isti interni, da rokah mllltarlstov, armade In governerje in lup&ne drugih dr-1 morata plačati $30,000 zaoata- mornarice, žav in mest k sodelovanju. Konč- le plače 700 delavcev In povrhu Konojevi" ministri defluitivno no so pomogle razne zamorske I še $10,000 kasni. .. Uanjajo, 4« bodo nad avetom organizacije, ki ao financirale za- Federalna administracija tavladale Japonska, Nemčija in devo in katere jo zdaj vodijo. | meldnega in delovnega lakona Italija in ao v tej amerl še ta je dognala, da so bili delavoi pri nagibati sunanjo politiko, teh dveh drušbah v pravi poo-W naj tadoati japonskemu epe-naši. Upoelevali sta tudi otro- titu po ekspantljl. Ta tunanja ke od osmega leta pri teškem politika bo šla ta čim ošj m to- t Berlinom in Ri na tla. Večje število angleških civilistov je bilo ubitih in ranjenih. London, 24. jul. — V novem nujnoatnem proračunu Anglije, ki je bil te dni odobren v parlamentu, so postavke dohodnin-1 omenjeni črnek) kongretnlk je skega davka zvišane na 42 in prednik razstave, j pol odatotka. Več ko eno tretji- ... .. „., no v.eg» dohodka An*leiev bo V "Ji • . JL»«„0 _„ 1,-jtio vAinih etave so vsi mogoči predmeti, k:i ____________________________ sinC Lalm bo davek 80 Pro*vod umt In rok, Mmor" lednem delu. Otroci so potna- delovanjem t« t^tloZi nlače °ev. Zastopana je trgovina, me-La]i aUr4em prl tkanju grmi- mom. kar odtrgan tedensko od plače. \AMnm fmYrn^V(, Ht.mtura.1 Jevjt ,n beij^ju leta za papir- Novi premier je rekel, da bo Današnje vOjno poročilo nadaljuje o spopadih v traku. Angleži to včeraj bombardirali it zraka norveško luko Bergen in med drugim uničili neko nemško Idicina, farmaratvo, literatura, umetnost, znanott, vtgoja, tport! in gledališče. Največji in najbo-| j gatejši je farmtki paviljon, ki ga je opremil poljedelski de-] no Industrijo, kakor tudi pri njegova vlada posvetila "največ podiranju in laganju drevee. vašnoatl narodni obrambi. Za SUršem sta namreč tako tlabo doeego tega cHja bo mobilitira plačevali, da je povprečna met- na vta moč naroda, ki sicer do povzročil nadaljnjo škodo na nemških bazah, železnicah, električnih centralah in municijakih tovarnah. Berlin, 24. jul. — Nacijski tlak in radio sta včeraj srdito je znan kot „ _ _ ■ _ _ Ipflj&t v Južni Ameriki; dovolj za'velike oglase v čika Kart Seli, zastopnik uradne ških dnevnikih, v katerih je v iemake poročevalske radioagen- absurdnosti šla do skrajnosti, irev Washingtonu, D. dr Unijo v tralOeeski tovarni je lUafred Zapp, poslovodja »pre-j namreč javno obtožila, da hoče pMoceanske nemške agenture v _izstradati Ameriko, ker so se New Yorku; Štefan Taschnitz, delavci izrekli za stavko, ikrbnik nemških poslanlških po- "Razvidno je, da hoče nekdo, »lov v Havani. |ki ima cjnično mnenje o inteli-Omenjeni Hitlerjevi agentje gentnosti ameriške publike, pre-m posebno aktivni med delegati tvorjti navadne zahteve za iz-»Južne Amerike in njihov vpliv ^j^nje zgodbe in nas potis-* je it pokazal včeraj, ko so ... 8ituacjj0i v kateri bi nas.--------------- k "at^stiSK Wobdoiiiii ar, med drugim uničiU neko ntmško £ .5»»™. a» Hn^nViv^sšrtve toda bo hninn ludio Dnevni oolet nad P»rtment federalne viaae s siros jda drullne znašala le $0.18 prinaša največje trive. u oa nt Nemčiio Holaiidito^n ^Igijo je kl M000'' U Paviljon kale, ka- na tedan ,m| ,„ $yM poletl I ljudstvu sagotovljen mlnimaIn Nemčijo, Holandijo in Belgijo J® 1 ko ftktlvnI ^ amer«Ucl zamorci Mefdn| u^>n določ. min,^ftlno življenjski standard. Znano je. pri pridelovanju bombaža in pUČO 30c upo v ttj Uidustrl-1 d« je ta standard kulljski. drugih pridelkov na jugu. todA -u „ drulbl pokihall ■ Zanimiv je tudi paviljon le- nanj. Rrd>7nn*d>lnn*tnn 20 talstva, ki kaže udejst*vjnje | Dollvcl pH uh drutbah llvijol0^0461"0^0 v pravih "Hoovervllllh" — v črncev v avlacijij in itnajdljl-ivoet, katero demonatrirala| protekclje javil na Hitlerjev po.lv na ka- ™ J# ^ oddelek iamor-|ni' -^IJo In mulo prottkclj« y| d pr.aioiila iMasr'-ut^um^u ..D , _ »u nnorinlt« I" Hlvu m .. . Iiobo. v katerih so vladni agentje . . Pa dobro — pa poginite vr * 1,« ul.niu ftmfl„j.| Zamortsi lgraici, pevci m t""" I dobili tudi do 16 oaeb. O kak-| tHUwa. — izgieor so, us uvii..., iru»j u-«.- . Nemšk i komunike (mnja predstavljajo vsak dan t - -p|oh kanadsko delavstvo v blllnjI bo- tapsčatena. to je I 4nevne zračne jajno komično opersto, ki JvHni sluha T dočnostl dobilo splošno zavaro- razkosata kakor sta o z "velikimi uspeW, ^ ^^ pIllca ln .kladaU- nl k^ vanje proti brez,Ksieliiostl. Zad- drugI strani, če bo ko so angleški napadi na nem- ^ tako predvaJaJo filme Ko Je sodnik Nodbjre slišal o- ^ j ptriamentu prodloftil ške konference nap tir« krut«* "brez oomena. VCe-1 / > *____.___...___, I..t., tmh r^mur im bil tako ure-r J7 ■! r * . . «»..„iii — .... u..mn Zamorski igralci, pevci in god sobo, v katerih so vladni agentje | dobili tudi do 16 oaeb. O kak- Ottawa. — Izgledi to, da bo NEMČIJA POZVALA RUMUNUO NA KONFERENCO /zrok /• lahko nacijika bojazen pred Rušijo-" BODOČNOST RUMU-NIJE NEGOTOVA Bukarešta, 24. Jul. — Vtrok, da je nemški zunanji minister von Rlbbentrop potval rumun-sko vlado, naj pošlje tvojega premierja Iona Gigurta In tu-nunjega ministra Mihaila Ma-nolleacuja na konferenco, kl te vrši v petek v Saltburgu, Je vsekakor v velikem ttnlmanju, katerega je Motkva pokazala zadnje dni napram Rumunijl.. Rutija Je nagloma spremenila svojo taktiko napram tej bal-luntkl drlavi. Se tadnjl teden je Moakva vodila veliko tovral-no propagando, čet noč pa je spremenila ton ln "prijateljako" sugeatlrala Rumunijl, da bi bilo dobro, če bi formirala "ljudsko" vlado. !J| Rumunija ta je nato tadnjo. nedeljo nagloma potvetovala t nemškim in italljanakim poslanikom, par dni potneje pa Je prišel potiv is Berlina ta aais-burško konferenco. Na enak način ao bile potvane na konferenco tudi bivše dršave In drla-vice srednje Evrope — Avttrl-Ja, Cehoalovaklja, Poljska — katere je potem Hitler itbrital s zemljevida. AH bo Rumunljo [zadela snaka usoda? Kakšne motive Ima Bsrlin, da je potval Rumunljo na to konta rtejaa- sporttumu t Mo-akvo ali vsled strahu pred ru- tko |>olltiko na Balkanu in še posebej-v Rumunijl, Ce Berlin in Moskva delata tporatum-no, tedaj je usoda Rumunlje le lahko ti Jo Poljtko; na oa talsbur- Mikih republik, Brazilije, £ d povzročili lakoto med raj so anglc hentme in Chileja, namignili. ' ki ,, ^varja unija. Ta neko cerkev (U njihove vlade se še niso od- ""7 ' . „ Httx„.r doj,ti Ui in to je b fcKfc .lede mandata Panameri- tudl P1™' *** T.^SSL Muriiski 1 v bilo vse . . . glede mandata Panameri-1""ledica"nizke 7up-| Nacijski listi se že nekaj dni ike zveze nad francoskimi, ho- ***^^ ^di druge Uelo zanimajo za situacijo na ImUkimi in morda danskimi "e ™ofii ™ ZuJIZl Balkanu; poro ^ f--'.'T'' ------i nje dni Je parlamentu prodlolll ške konferenc« naptrjana proti ir&iillf«^ življenja. Ipls teh razmer je bil tako jrs-M ^uUk delavski ml- Rusiji, -e pa Rumunijl tudi niš ansWkewbom^iU| ^^ dft * ^^^^^ nUter Norman Molarty. . I dobrega n. obeU. dva milijona oseb, čmlhjn belih bama prikopal todi ^ kat-iz vt#h krajev Amerike, obUkalo nI, vsaki pet_ tiaoč. V navadnih s . . X.. 111. tm IAaa 1 ti to znamenito razstavo. kolonijami in otokTv zapadneml™ ^^n^^ -Mu.Ce te največje južnoame- '^t^ kt ki so v teku oziroma se pri- Uke republike ne pristanejo na Harvester "vsled česar ' vljajo ^ Uoncu tega tedna, •kupno ameriAko kontrolo teh skupaj sliši absurdno. M Jje poro£Ajo# da se bodo vsi teritorijev, mora kooperativni Kako se bo ves spor razv , to Nemcj v Estoniji, Letaki in Lit-Združenih držav pasti v je če bo poravnan mirno ali b° vaniji, ki so še tamkaj ostali, »«i(>, ker potem bi izgledalo, da prišlo do stavke, bo razvidno v ppMein{ v Nemčijo, tdruiene države same — s po- bližnji bodočnosti. Družba za-f aofjo nekaterih malih republik vlačuje pogajanja že več mese-- vodijo nekakšno imperiali- cev. |M»Iitiko. I -—— Vpliv najmočnejše nacijtke a kampanja Propagande prihaja is Arfenti- ^ , V f ijT ' z kjer se (»rganizaeija velikih I*' leiaimmn t«/i \Roosevelt okrcal \vstaske demokrate Rusija gradi letališče ob Alaski Poročilo ameriške obrežne straže phrinorejcev cnlprto protfvl trgo-'»Hkemu karlelu, predlaganem f® Združenih državah. .Kontrolo nad evropskimi ko-■flijami v ameriškem svetu bi i»nacrtu Združenih držav iSTr-■*'»la komisija treh zastopnikov '»nameriAke zveze. Washington. — Mednarodna junija strojnikov je sklenila, da| [poveča kam panj 9 za organiziranje delavcev v letalski industriji. Unija je že pri več družbah izvojevala kolektivne pogodbe. Liberalnim demokra tom ne sme biti žal po njih! p* Hyde Park. N. 24. Jul. — Heettle, 24. Jul. — Ameriška ^ ^ ............ obrežna straža, ki se Je vrnila " prj£tia s Večjo kampanjo /a en severa ua ladji Perseus, Je P®"I forsiranja U»ga zakona po goz trdila poročila, da Rusija gradi doy|h jn m tMgMh# V U namen | letališče na otoku Velikega !>Mje nA dlj|u joo Inšpektorjev In meda v Berinškem morju. Ta L^j^ovulcev. j otok je oddaljen le miljo od _____ ameriškega otoka Malega Dlo~f Ker Je bil enak. osnutek le I Vsekakor Ja Jasno to, da si .i.u*'»v vojnih P® d«ma. J" Francije je ta organizacija f"unovila Uborišča, v ksterih I Krojači zmagali hrano, zdravniško L ^Jfcf „ Baltimoru ni traH*|Mirtacijo v h .ytt ---------------------------- , ,l ^ ^ pa IjHrročajo, da tja Baltimore, Md. - fttlrlmeseč- ^ Undidata za senat). Glede prihajajo francoski na sUvka pri oblačilni firmi Jjmm ^ f Misija je re-Jg^nianjših skupinah in se Kaylor je bila končana a popol- ^ Rnoaevolt. da je belal * m- ----------------------_.otoku videli več ruakih podmor ni mogel pobegniti, ker so po- . k| m w|# u^rane Um. Z šteni demokratje prej PobegniHk..^^^ ljlhk0 ^ tud| zdaj od njega (Burke je bil Porsleo f M(llafl Diomeda, pri primarnih volitvah za ponov- h ^ v,.uk#fn Di /medu. ___L.nJM.1. *■ M.tllHt 1 . (|W ' ' l'r«d naciji no ima«o 276 »——'"V,"T I>"-■ - ----- • . .. ^ Modnerl. ponofi unij. Am.ll.maUM h- t*.. J«^*^" IT..«. Švici. Pri lov™- ing Work«r«. »»bili ^» k R^-da l»hko rUum,tl ««kaJ * ^ _ i|p7crl*rjrv nji modt, 40-urni Udnik in iH*™* ^^ Kan«. fc^-J' « Nemci tudi (ras- nijako driavnico. Po ^JT^^LlJ^. > >Ma V Viehrju, m«i tem drl.vn. komWJ. ~ upraven! CitrJ« » Mn »i ■ stavkarjev, čla- kr»t prej In torej je »e vajen ■ raner^ov, pommgaj0 de- re, ki znaša okrog $16,000. --- T^^ kakor tudi fnmcosko pa do ^tale pl^e, če talw nafT" 1 . . iitiravM mezdnega zakona hesl In maščuje. toliko bolj parlament Izvede to socialno re- .. | n i J* • formo kot del obrambnega tis- 0«/« IJ010(1^JO tema Iniiieiiem kot plačilo sa' lojalno kooperacijo delavstva v sedanji vojni proti nacijski Nemčiji. Rekel Je, da bo U ta-.kon dal več sigurnosti delav- ne bo Pri.taM I voJ^ ^ tro^ I ^ tlS Vsi voditelji vojne bodo obloženi t Vlehy, Franc Jul. — sU- aai a i . ,, c u ju| — reorganltlratl produkcijo It voj- HoItttnTujn^ « je včeraj v razgovoru s časni- bo kril 4,«60.000 delavcev karjl ostro obsodil sovjetsko Ru-lrlh nad I« lil. sljo, katera je na zvijačni na/ln ... uničila politično neodvisnost B*-\Zv*hanje minimalne tonije, Utske In Lltvanije. Wel- i * krojačem le. ni Imenoval Rusije direktno. ploC# omenil Je pe "mogočnega sose- Waahlngton. — Te dni je v da" treh baltiških drfavk, pod krojaški Industriji stopila v čigar pritiskom so zadnji U»der> veljavo nova mezdna lestvica, kl izginile omenjene državic« na podlagi mezdnega zakona do- NVelles je rekel, da ljudstvoma minimalne plače MIId« 7/drulenlh držav na.protujetej^ tsktikl In vlada Združenih držav I .Mk. <)d toga ovitka, redi uprava mezdnega Sodnik ni dal drtav- Ijanetva relifarjemI Rorhester, N. Vj 24. jul. - Tukajšnji vrhovni sodnik Na- ------... ------ than l. Uphan, j. včeraj odre-,!« kel državljenaki papir vsem imt predsUvnlke lieltišklhidrfa onim prosilcem ki so na r^ifu. vlc kot zakonite poelanjkoj ^ likelTm je, naj si najprvo po- ,»omeni, da prlkl učlUv teh drta- DJejo delo v privatni industriji vlc Sovjetski uniji ne bo pritna- in potom naj pridejo po papir na v Waahlngtonu. kl bo znašal okrog $10,000,000 na le-to, bo Imelo koristi okrog 200,-000 It med «60,000 delavcev, ki delajo v tej Industriji. Uklju-tone so vse panoge, 26 po številu. šega premierja Daladlerja, pod čigar vlado je Francija napovedala vojno nacijski Nemčiji v zadnjem septembru. Daladler Je bil aretiran v Martelllesu, kamor je dospel t nekaterimi drtt-glmi bivšimi mlnlttrl vred It francoskega Maroka. poroča se, da Daladler in val ostali člani njegove vlade, kl niso pobegnili v Inoeematvo, se bodo morali zagovarjati pred sodiščem zaradi krivde, ker so "porinili Francijo v nepotrebne vojno." Vlada bo uplenila lastnino begunov, ki so bili v uradih r teku vojne. < Istočasno poročajo, da Jo Fe-tainov režim skaftal razpustiti frama/"'i»ke lož* p IJu Francije. PROSVETA ni k KNijicirreNMKirr 6LAMU> IN I.ASTNlSA slovsnssb nabodnb roptmini jmlnotb W piWtrf~f ky Um«« MHI>«< Bmm«M Mdr MaruJatna M TSfolmr |Kiu« HMm: br Um Vnttoi Mol— <«a~V* Ck»M»> oo4 CmA4m M M pot p*or. Oaca««~ao4 Clooro ft.M por poor. (Mip eauBtrim M M p* Coao flpIOMT po 4op®»oru KukopM 4opiwr la aotforatealk tloolu* ao ao rraiajo. Itufcopiai »Urama aaaMoa (trtloa. po-»«■0, $tmma. pmmi tU ) m »ra«jo putllJoUlju to v afcUaju. km to pritotU poklala«. A4v«rtuin* "t— «a aara*m»at.—tfaaoacrtrta al afOMool. catiMu aa4 oaaoltoltad a rt« tU« »m a«* ko r«turn«4 Olkor aMooaartpU, a«* aa plapa, pooiaa. ota.. »tU ta|r«tuMl mtUmt «alr »koa ag»JO*oaM bjr aelf-eiiroaeed *al PROHVETA IT-M So. Lavatfato !•«,' mi »r ras ikdkbatkd pum IM Približavanje Vatikana Berlinu Tri-d nekaj dnevi j« ameriški tisk objavil h Umu voi t, ki sejje glasila, da je papeško glasilo Osservatorc Homano pisalo zelo simpatično o pojavu totalitarskega režimo v Franciji in o to-talitarskih fašističnih režimih na splošno. Pisec, simpatičnega članka v papeškem listu pravi Tielo odkrito, da so cilji političnega totalitarizma tudi cilji katoliške cerkve ... Namreč princip totalitarske oblasti je bližje principu katolicizma kot je pa demokratični princip volje veČine . . . Kajti volja večine vodi v nesoglasja, prerekanja hi v revolueijo . . . Iz Berlina je kajpada prišel takojšen prijaven odziv na prijateljske ugotovitve vatikanskega glasila; kotišče strupene Goebbelsove propagande je bilo veselo odkritih besed vatikanskega pisca. In čemu ne? Saj so besede vatikanskega glasila vendar priznanje, da je nacijska ali fašistična diktatura boljša kot demokracija! jI | r - To dragoceno priznanje v Vatikanu v marsičem pojasnjuje obnaMrtjO kgtoliških krogov marsikje v Evropi in tudi v Ameriki — pojasnjuje vzllc temu, da nima prizadeti članek v Oiservatore Romanu nikakršnega pečata oficl-elnosti hi da odgovorni vatikanski krogi lahko vsak čas rečejo, da niso odgovorni za mnenje enega človeka. O, da, vatikanski krogi imajo Že od pamtiveka nešteto lukenj, v katere se lahko skrijejo! Na drugi strani pa niso odgovorni vatikanski krogi, torej krogi katoliške cerkve, Ae nikdar dali.svojim posameznim politikom, socialnim kritikom in moralistom toliko tiskovne svobode, da bi lahko objavili nekaj, s čimer se odgovorni cerkveni krogi ne strinjajo. S te strani imamo dobro merilo, ki nam lahko služi, kaj je kaj. BivAi npcijski vodja RauschniRg je žc pojasnil v svoji-knjigi, da je katoliAkim krogom v Nemčiji nacijska -diktatura ijubla kot pa demokracija — kljub temu, da nkcijaka oblast šikknira katoliške ustanove na vič načinov; to šikaniranje smatrajo voditelji katoliške eerkve v Nemčiji za začasno zadevo, ki prej ali slej preneha, obenem pa smatrajo, da so Aikane potrebne, kajti "mučeništvo je seme nove moči in nove slave za cerkev . , ." Ali bi voditelji katoliške cerkve v Nemčiji gojili to stališče, ako bi se v Vatikanu proti vili temu 7 Nikakor ne I Ce bi cerkveni krogi v Rimu hoteli imeti odprt boj v Nemčiji proti nacizmu, oziroma nacijskemu poganstvu, kakor ga včasi imenujejo — bi bil boj in Osservatore Romano ne bi nikdar pisal, da je totalitar* ski princip oblasti blišje ciljem katoliške cerkve kot pa je princip volje večine. Stališče vatikanskih krogov, označeno v pa-l>eškem glasilu, se lepo trenil tudi v klorofaši-stlčni politiki v Združenih državah. V Ameriki je mnogo naivnih protestantov, ki ie dolge mesece pričakujejo, da cerkvena oblast ustavi križarsko vojno ftupnika is Royal Oaka proti demokraciji, fte dolgo bodo čakali! Vodstvo katoliške eerkve v Ameriki je že z več potezami pokazalo, da se docela strinja s hiirangiranjem "falhra" Qoughlina. Ne aamo to, da se strinja, t?mvet neprestano vpliva na katollAke oblastnike. da odrinejo od Coughlina in njegovih organizacij vsako preiskavo, bodisi s strani Itle-novega kongresnega odseka . lili odkoderkoli, kjer lil poskušali prlpeOatitl Coughllnovi propagandi znamko pete kolone, ki jo zasluži! Do dsnea Je bilo to vplivanje popolnoma uspeAno. Kn sam |H»skus, ki ga je federalna oblast sto-rila, da stopi na prste kleroftišiimu v Ameriki, je padel v vodo. To je bil proces proti "krščanskim frenlarjem" v New Vorku. Hlll so o-proščenl. Zakaj ao hifl oproščeni? Odgovor t ai to vprašanje je dal "father" Kdward F. Krophy z l>iug l*laml Cityja, N. Y., ko je povedal avojim pristašem na ahodu v Pi-ospect hali v ltrooklynu, da je predsednica |>orote v omenjenem procesu, Helena Titus —« njegova sorodnka. ki je "zelo naklonjena krAčanskl fronti . . * ; f - ' " Zdaj so klerofašisti v New Yorku organizirali novo politično atranko. katero nszlvajo "American L>estiny party" In katere program obstoji is enega samega stavka: "Ven ameriškega kongresa z židovskimi iaternarkmali-ski, Mdovskimi sleparji, židovskimi komunisti is židovakiml vojnimi Huj-kači!" —_ — Na oaiščo Rim-Berlin bi radi nataknili tudi Ne* Y<»rk. Kajti "principi totalitarizma šo najbližje principov katoliške cerkve . . Polagoma prihaja vse «ia dan. pa z naselbin O kritiki in kritikih Cleveland. — O kritiki danes slišimo veliko. .Stavil bi pa moje lase na glavi, da nas je tukaj veliko, ki dolgo, dolgo nismo vedeli kak A na zver je to — kritfka in kritik. In kakor smo obogateli v tej deželi dolarjev, lako smo se tudi naučili, da vemo, kaj je kritika in kritik. Se več: mi vemo, kaj je demagog, kaj provokator, skeb, "trotfbfe nsaker" in vrag si ga vedi, kaj še vse vemo. ' £ Kdo je kritik? Tisti, ki presoja in obsoja govore, knjige in razne članke. Mi Slovenci imamo pa še posebno priliko obsojati dopise in dopisnike! Kritik pa je lahko tudi pasažir na poulični; mt>ž lahttf kritizira brivca, če mu odreže malo brade namesto dlak, a najhn jAi kritiki so pa ženske kadar kaj kupujejo. . Oni dan sem t^*! rojaka, o katerem sem prjl nekaj leti či-tal, da je kupil mesnico in gro-cerijo. Pove mi, da nič ne dela. Vprašam ga, če nima vet mesnice. "Oh, kaj misliš, da se bom a temi babami kregal?!" "Zakaj si se kregal?" "Hm, zakaj ? Pride ženska v mesnico in me vpraša, te imamo frišne kranjske klobase. Sur jih imamo. Kakšne bi pa radi?'^ "Velike, debele, ne preveč mastne, malo aH pa nič Česna, ker take imam rada." "Evo vam klobas! Zdi se mi, da bodo te prave in kakršne želite." "Oh tale je prevelika, imaš manjše? Daj mi manjše." In jih prinesem. "Oh tele so pa»premanjhno, aH nimaš večjih?" "Bom videl, in saj so te tukaj, ki bodo menda odgovarjale." "Ah kaj bom s temi, to je vse presuho, daj bolj mastnih." In tako je odšla iz mesnice in klela "bučarjeve" klobase. Ta mesar ni Znal zadovoljiti žensk in je bil kritiziran, zmer-jan, "šinfan", ali kakor že hočete. In ker mož ni hotel poslušati kritike, je enostavno opustil trgovino. Ampak takega "rom-pusa" se navadiš, kakor vsega drugega, če delaš za javnost in imaš vedno ljudi okrog sebe. Oni dan mileče rojak, ko sem mu bil predstavljen: Pa bi ne pjsal tako kakor pišeA! Vpra-Aam ga, kaj dela on. "Sem inAu-renc agent In prodajam inšu-renc." Nisem mu odgovoril, ker sem vedel, da inšurenc agenti niso moji prijatelji niti juz njihov. Vsaka beseda, ki bi jo zinil, bi bila odveč. Potem sva se pogovarjala o vremenu, ki je brez ali nad kritiko. Tam kjer delam, pridejo okrog inžurenc agentje vsakih petnajst dni, namreč na pay day, toda mene niti ne pogledajo. In danes me vpraAa član SNPJ, če aem čital Prosveto, v ka ter! je omenjeno nekaj o kritikih in če se stvar mene tiče. Moj odgovor je bil "ne". S "kolonistom" sva prijatelja, in če bi me tudi kritiziral, bi me zato, ker me ima rad. Seveda, če bi se mi laskal in me Javno hvalil, bi to pomenilo, da me nima rad. In če ne veruješ, čliaj dobre liste in boš dognal, da se |M>|H)lnoma strinja s menoj, kar se tiče socialistične tatike In Marxovega nauka. Delavci* združite se! Član pa pravi: "Ja, ampak on danes piše drugaC* in hvali drugega." "To nima nič v sebi," mu odgovorim. "I* pogjej in spemni se 6. Julija in boš prišel do prepričanja, da je držal z mano in ne z onim, ki ga hvali." Dostavim št, da so hvale pri nas v metropoli zelo poceni in jih dobiš kar na koše. Radi tega gremo kar preko teh, ki so šele pričeli tam, kjer smo mi končali. Mi dobimo izkušnje pri delu in tako spoznamo prijatelje in nasprotnike. Torej čemu bi se jaz jezil na človeka, ki drži z mano. To je nemogoče. Imamo tudi kritike, kij kaj radi kritizirajo literarna dela drugih velikih pisateljev, svojo malho pa hvalijo in jo priporočajo, d asi je za ameriškega delavca brez pomena. Povedano mi je bilo, ds se je obdelavalo ameriške pisatelje kot da spadajo v ozadje. Toda kdor je v Ameriki v resnici pisatelj, takemu se ni treba spotikati ob navadnega delavca, ki piše le navadne dopise. Potem mu pa še urednik prinaša na krožniku, da mu je moral dopis popraviti, ali se pa še celo ujezi in evo ga I Kdor i-ma v resnici literarne možgane in jih hoče prodajati za denar, naj gre tja, kjer so dolarji in se ne spotikati ob nas navadne dninarje. Tako pravimo mi. Naj še dddam tole: Nikakor mi ne gre v glavo, ko čitam, kako so nekateri vneti za sadru-ženje jednot in zvez. In radi tega ne, kar Sem prečital Prole-,tarča in sem opazil, da ko bili nekateri za razdruženje od stranke. Ne morem zapopa*ti, kako more pHdiger druge v nebesa pošiljati, sam pa je pripravljen JU v pekel. Kje je vendar logika? Ce hoče kdo propagirati združenje, moramo to delati tisti, ki smo za druženje. To je pravilna taktika! Frank Barbič, 53. »_ . .. Počitnice in pikniki Milwaukee, Wk — Sezona počitnic in piknikov je v polnem teku raznovrstnega življenja in nam nudi obilo razvedrila in zabave. Ob jezertti, parkih in livadah vlada pravo domače veselje. Petje še sliši in ponavlja vse povsod, kamor koli se človek poda in išče primerno zabavo. Kdor je tako srečen, da dobi v tem času plačane počitnice, veselo hiti na sveži zrak v prosto naravo, ali pa na obisk k oddaljenim sorodnikom, znancem In prijateljem. Imamo dvoje vrste počitnic, plačane in neplačane; plačane so hitro končane, neplačane se pa nas držijo kakor stara podedovana bolezen. Kadar premi šljujemo o plačanih počitnicah, se mora*- o zavedati, da jc to aad in delo razredno zavednega delavstva In da te dobrine ni nam kapitalizem iz ljubezni do nas radevolje ptinesel na krožniku. Radi tega želim, da bi se delavstvo zedinilo in skupno nastopalo v boju za svojo pravice, in da bi si v bližnji bodočnosti izvo-jevalo še bolje in veselejAe sezonske počitnice. Moje počitnice so trajale teden dni. Prvi dan sem obiskal Znance in prijatelje, namreč o-ne, ki z ječmenovcem tržijo. Spo-fnnil sem se in želel obiskati tudi brata Franka Bizjaka, člana društva 16 SNPJ, pa ga nisem mogel najti, ker je svojo gostilniško obrt s prvim julijem premestil nekam v poljsko kolonijo. Šele zadnji teden sem gs izsledil na 2366 So. lOth Street in izvede), da je kupil goMilniš- ko poslopje Iti ga modetno p uredil in od zdaj naprej bo s Jtrfi gostom slfrvirrf ir lastni fmi-*tffrrf. Želim iiW šteto. Zadnji dan mojih počitnic aem pa porabil v družbi z družino Franka Klopčiča in njegovega brata Janeza pri jezeru Geneva. To krasno jezero se nahaja v državi Wisconsin in se razprostira ob glavni . državni cesti št. 36 in je sredi pota med Milwaukeejem in Chictgom. O-brežje okoli jezera posedujejo večinoma bogati sloji v Chica-gu. Njih krasne palače so moderno zgrajene in polne raznovrstnega lepotičja, ob solčnem svitu pa zgledajo pravi paradiž sedanjega časa. V nedeljo, 30. junija, sem dobil prijeten obisk. Brata John in Frank Klopcich z ženama sta nama z ženo predstavila svoje stare prijatelje, namreč očeta in mater Zardani iz Mulberija, Kans., in njiju dva sinova, ki stanujeta v Chicagu in eden izmed njiju dela v glavnem uradu SNPJ. Bil sem presenečen in vesel obiska. Tega dne je tudi zborovala naša mladina, krožek Vfolet Rays št. 18 SNPJ. Povedal trem jim, da 28. julija bo dan vviseonsin-ske federacije SNPJ. Ta slav-nost se vrši pri jezeru Denoon v Schulerjevem parku hi je naša dolžnost in želja, da smo tega dne vsi skupaj' tam, kjer bo veselje doma za vse članstvo naše federacije. Razložil sem jim zadevo o tekmah, nagradah in drugih stvareh, ki jo bomo deležni tega dne. Mladina je paz-no poslušala, se razveselila in zdaj se skrbno pripravlja ven na sveži zrak k jezeru------ Po seji smo se vsi skopaj odpeljali v Barn Grove park na piknik, ki ga je priredila socialistična stranka okraja Milwau keeja. Občinstva je bilo več ne go sem ga pričakoval. Po zatrdilu našega reakcionarnega časopisja sklepam, da je naša armada na tem pikniku štela nad 3000 razredno zavednega delavstva in da so prišli iz bližine In daljave. Med nami je bil tudi naš delavski voditelj, socialistični predsedniški kandidat Norman Thomas. Kakšen vtis jo na mene napravil, ne morem popisati radi tega naj zadostuje sledeče. V svojem eno uro dolgem govoru je razgabljal vladajoči razred in sistem, v katerem živimo. Poudarjal je, da se nam bliža čas, ko se lahko, rešimo iz prekletstva, če hočemo sami sebi dobro in našim otrokom in uživati pravo človeško življenje. Dejal je, da jadikovanje, jeza in kletvice, to nam ne bo pomagalo, pomagalo pa nam bo, če se združimo v delavske vrste in na dan volitev volimo in izvolimo delavske kan didate v okviru socialistične stranke,. V nasptptnem slučaju bomo pa porazili same sebe in našo ameriško demokracijo, kolikor je še imamo. Tega piknika se je udeležilo tudi veliko število Slovencev, o-ziroma članstva klubov 87 in 180 JSZ. Da, sodrugi in sodfu žice, tako je prav, da se ob ta kih prireditvah pttkažemo javnosti. da smo ljudje, ne pijavke. Igrala je na pihala mladina socialistične stranke pod vodstvom našega rojaka John Pavli-cha in mu na tem mestu priznam, da izvrstno poučuje mladino in dobro vrši svoj poklic na našem delavskem polju. Kar se tiče izleta in piknika naše wisconsinške federacije S. N. P. J., apeliram na skupno članstvo In naše prijatelje, da pesno prečitate sredino številko roslete, (Ta se prtu«te glede vož-!n drugffl RadeV, ki so v zvezi s to našo prireditvijo. Na svidenje pri jezeru Denoon v nedeljo, 28. julija. I* Ambrozkh, 747. Seja federacije zapadne Penne Overdaje, Pa. — Članstvu in tudf drottvenim zastopnikom je znano, da se seja naše federacije vrši v nedeljo, 28. julija, pričetfk 10. dopoldne v Midwayja. Vsi ste vabljeni na sejo In slišali boste o dobrem uspehu našega dneva SNPJ. Odbor se je pogavarjal, da bi nekaj drugega podvzeli na nali seji za boljši finančni uspeh o-beh federacij. Naši sklepi od zdaj naprej morajo biti 100% boljši. To je želja odbora. Torej vsi na federacijsko sejo. Znano Vam je tudi, da mid-waysko društvo 8» SNPJ in federacija priredita skupni piknik po zborovanju. Vabljeni ste, da pridete v Čim večjem številu. Topel na svidenje v nedeljo v Mid-wayju. Artton Cfečič, predsednik. Pal vozijo živila v glami «Um Bvrdore odpravo v MMaR AaftertkT. Vročina na farmah Weat Middlesex, Pa. — Zad njič sem poročal, da je v juniju brezmala skoro vsak dan deževalo, všled česar so naši poljski pridelki zaostajali, namreč zaradi prevelike Rio^e. Danes je 21. julija in že od 1. julija ni bflo pri nas dežja. Noči so jasne dnevi vroči. Seno in pšenico smo že pospravili, pašniki so pričeli rumeneti. Zadnjič smo molili, da bi nehalo deževati, sedaj bo pa treba moliti za dež. Kdo bi vsem ustregel in vse zadovoljil — nihče. Je pač tako na tem pukljastem svetu, da dobimo r mirom slabo menda zaradi naših pregreh, kakor pravijo. 8edanjo hudo vročino pa najlag-Ije prenašamo pod hrastovo sen co na kakem pikniku, zlasti ko ga priredijo ženske. Tako se je zgodilo 14. julija, ko so naše keg Ijačice Slovenskega doma iz Sha-rona priredile svoj piknik na našem prostoru. Med njimi smo se dobro počutili v senci hrastovega drevja. Miza je bila obložena z raznimi dobrotami: s krofi, potico, pohanjem, s kislimi in gladkimi kumarcami, vroče paprike tudi ne manjkalo, zraven pa je bilo vino, pivo In žganje, tako da smo lahko zalivali. Vse to je bih) na razpolago brezpfač no. Poleg teh pa so bile tudi druge dobre"stvari ria mizi. , Seveda je bilo tudi zabave dovolj za vse. Mrs. Gorenc je hotela imeti štrik, da ga bi ženske vlekle v tekmi za prvenstvo. Prinesel sem ga in pričele so ga vleči, a se jim je pretrgal kakor sukanec (cvirn). Tod i v vrečah (žakljih) so skakale, da je bilo kar veselje. Cim bolj se je dan nagibal proti večeru, tem več zabave je bik). Naš Cvelbar je pa igral ježa, pa tudi 2ičkar ni imel miru, kajti pod svojo oblast so ga vzele ženske, medtem ko je Okorn brenčal s harmoniko. Vidite, v taki druščini človek lahko pozabi na vse križe in težave. Cas hitro mine, ker se človek razvedri in pozabava. Zidanšku je pač lahko žal, ker ga ni bilo mea nami. On se je namreč takrat "kratkočasil" )>o]ni4nlci t "belimi ženami" aH strežnicami. Bil je resno bolan, ampak stara slovenska grča vse prenese, in tako bo Tone ostai Ae med nami, česar se vsi veselimo in upamo, da dočaka sto let. Ko sem ga obiskal v bolnišnici, sem mu obljubH, da ga obiščem. Obisk sem pa menda vsled dela odlašal, sedaj pa je rekel, ker ga nisem več oRiskal, da me bo on obiskal na farmi, ile pridi. Tone, dobil bol tudi kislega mleka, na dišečem senu pa boš lah ko prenočeval. Polonca Marinac iz Trinidada. Colorado, pravi, da rada čita moje dopise. Tudi njim da ni bilo vse s rožcami postlano, ko so zsčeli farmariti. Veste, če bi jas v začetku začel ameriški komat konju natikati, bi ga morda tudi jas narobe nataknil. Tttda sedaj aem se že privadil, 1t»jub temu gre bolj poteiL Tudi Mary Marinac v Racinu, Wis.. ao pošteno nasmeje ko čita moje dopise. So, saj smeh je dobra in zdravilna medicina. Zdi ae ml. da sta si Polonca Marinac in Mary Marinac, prva it Trinidada In druga Iz Raci na. v nekmMnem sorodu, če dni*«.« ne pa vsaj po priimkih. V štev. 140 Prosvete imata obe dopise. Le tako naprej in korajžo, pa ae ie kRj otfla«ite, (Dalja aa S. straai) Naslova ni treba Ker je moj kolega Tone Garde* l , i bom tudi jaz. V avojem članTJ Z ^ zadnjega torka piše da JS7 i« socialistične atranke ~ ^ prot,vojne resolucije, kajti naJiZ^ drugi vzroki. Res so bili navedf • d ' " man Thomas - ampak "tista resolucij kregdelegatov; tudi naš Tone jo Je S Le bodimo iskreni! 1 °Uutl1 i ti izjednote f to, no zanimiv zavoljo lepe konstclacije petib mičnic, odkril novo zvezdo velikanko. Ta r da prekaša po svoji velikosti naše sonce Snih'sto milijonov krati. Takšnb zvezde velikanke prištevajo « Ijo nenadnosti njihovega pdjava med i zveade', a medtem ko kažejo navadno^ zvezde dosti man j A svetlobno*! nego vrn ke in je njih porast svetlobe nedvomno vi z atomarnimi prevrati v njih notranjo« pojav velikank pojasnjujejo s store n.po trčenja dveh zvezd. Za to hipotezo ps « še nimajo trdnih dokazov. Ksr se ts*o ko se je v Kitu nemara zgodil« omonje« tastrofa, loži ta kakšnih dvajset mM™ za nami. Toliko časa potrebuje namr« loba navzlic svoji fantastični " km na sekundo, da dospe od tiste z^ nas. Svet postaja vedno bolj kratkoviden Prav za prav bi se ne smel nihče ^ post j h a vet čedalje kratkovidne^ lahko mislil te vsak. ki je s svoji«« ^ zoval dogodke zadnjih let. Pa ne *** ^ lltično kratkovidnost, tudi dejansko j ^ čedalje "vetje število sicer večinoma naočnike proti ^ V nekaterih deželah predsUvjs^ UJ Močniki celo tretjina prrluvaUtv« r imajo v Združenih državah *» T^pJ Japonskem 20 milijonov, v Nen^u^ nor Zanimive je. da je ( v germanskih dešeleh in " ne na KiUjakem) po ias go ? slovanskih in latinskih ■ovice iz starega kraja Primorja so padale j - - ' ^(ia okolico! _ r_i L, 14. junija. - Nocoj so J^Ski .bombniki (najbrže V«) metali bombe na Trst. ajo da je bilo tu okrog 30 ■mrtvih. Bombe so padale veliko električno centralo v th na Soči. Sinoči so tulile ie tudi v Postojni in Gorici ^poiarjale ljudi, naj se pojejo pred sovražnimi letali, vizni^i letalci so bombardi-tudi nekaj železniških kri-na Krasu. Bombardiranje Trsta Jfe tra-, 75 minut, nakar so se zrač-Bapadalci oddaljili na sever, m so napadli transformatorje i Opčini, v Divači in na Kra- Druga grupa sovražnih letal bombardirala Tržič (Menfal- «), tretja pa okolico Benečije. Napad na Trst je prišel tako gadoma, da protiletalska ofe-nnba v začetku sploh ni prišla r akcijo. Baš v onem hipu je lUl na postaji vlak, ki se je i-premakniti, ali čim bo pri-itk odmevati eksplozije bomb, potniki začeli bežati na vse ptrani in vlak ni odšel nikamor. Ina bomba je padla v bližini ko-idvora in drobci to bombe so rileteli celo na peron. Vest se glasi, da je bila %lek-trična centrala Plavah docela mišena, vendar ta vest še ni i letalci s tem napadom posku-ili ustaviti promet na elektrizi-ih železnicah v severni Itali-. V isti noči je bila bombardi-vsa severna in zapadna o-taia Italije. V isti noči je bila alarmirana eka. Eden ali dva zavezniška »robnika sta priletela tja od ju-orspada v veliki višini in vr- i na tla veliko raketi ki je iirokp razsvetila teren. Ena-rakete so letalci vrgli v bliži-Cresa i\iOpatije. Najbrže ao ali vojaških skladišč in to-arn, niso pa vrgli bomb na Re-Ena sama bomba je padla v rje tik pred tovarno za tor-btd, te table pa je pritrjen korec, s katerim so delili lačnim, ki so prihajali iz velikih daljav, tako zvano rumfortarsko juho. Prav ti časi so dali tedanjim oblastnikom povod, da so razmišljali, kako bi se pripravili za hude čase, ki bi zopet utegnili priti. In izmislili s<* si tako imenovani "občinski koš". Vsaka občina je bila dolžna urediti si majhno ka-ščo in znesti vanjo del žitnega pridelka, ki bi bil namenjen za slabše čase. Zupani ljubljanske okolice so na primer napravili y tem pogledu kar poseben pravilnik. Temu vzgledu je sledila tudi bivša mala jSrbija in prav tako ustanovila svoje občinske koše. Kakor vidimo, silosi niso nobena velika nova iznajdba. Razlika med starimi koši in silosi je samo v tem, da so silosi namenjeni prostranejšim pokrajinam, ne samo malim občinam. Ime silos je nam tuje in ko imfimo že 120 let svoj domači izraz kašča ali koš, bi bilo pač umestno, da se oprimemo v Jugoslaviji teh dveh domačih izrazov. ZMblftenoBt učiteljeva tai uradftftštva Splošno gospodarstvo je bilo že prej po močnem valu gospodarske krize močno oslabljeno. Pljusk nove vojne, ki je zgodovina še ni zabeležila v takšni srditi aili uničevanja, čutimo tudi mi — nevtralci — v povečani draginji, v dvigu cen vsem življenjskim potrebščinam. Pri vseh narodih opažamo skupni klic po v- jena. Zdi se, da so zavezni-f slogi, po ohranitvi mirnilLjfe cev, po življenju v narodni svo* bodi in rešitvi iz zmešnjav vojnih presenečenj. Brez dvoma je naš narod pokazal, da zna trezno in pravilno presojati dogodke ter da bo izven vsakega su-nfa in defJate tudi sposoben ohraniti narodno svobodo in neodvisnost naše države. In to je prav! Državni in samoupravni uradniki vseh Vrst in stopenj so se s posebno resnostjo zavedli svoje odgovorne dolžnosti ter s svojim povečanim delavnim naporom dolkazali, da cenijo svojo domovino in so pripravljeni zanjo vse žrtvovati. Vse javno uradništvo stopa preko najtežjih žrtev. Posebno velja to za naše podeželsko učiteljstvo, ki v tihem naporu svojih energij dela v najbolj izpostavljenih delih ter kot klicar zdravega narodnega napredka in kot narodni svetovalec, pomočnik in vodnik stoji na braniku domovine. Današnji gmotni položaj učiteljstva ni več v pravem razmerju z važnostjo njegovega dela. Poglejmo Številke! Štiri tisoč slovenskih učiteljev ima nad 20 milijonov dolga 1n to okrog 6 milijonov pri denarnih zavodih, 10 pri zasebnikih, ostale 4 milijone pa znašajo hipoteke. 2e v prejšnji dobi je učiteljstvo komaj izhajalo s svojimi skromnimi plačami, zato je venomer opozarjalo na svoj težavni finančni položaj. V "Učiteljskem tovarišu" nam rubrika najmlajših (Učitelji pripravniki in njihov položaj) z obupno zgovornostjo priča o njihovem težkem stanju. Z novo vojno draginjo se je položaj Še obupno poslabšal. Klic združenih javnih e Slovenije ajvečje stavbe banovini Hrvatski Štirinajst velikih silov bodo |ra«lili v banovini Hrvatski. Mkkr imamo Privilegirano d. d. »iJose, je bil prvi žitni silos «rajen v Mostarju in je vanj j"«oče spraviti 5,000 ton žita. k je velikega pomena za presto tako ubožne pokrajine, kršna je Hercegovina. Zdaj je ifHKana licitacija za zidavo aeira silosa v Gospiču, kjer bo-bihko »pravili 1,600 ton žita. Walje IkmIo v kratkem postaji' velik pretovorita! silos v Sili h kapaciteto 500 vagonov ži-. Nadalje bodo zbiralni žitni ■»"i postavljeni v vseh važnej-hrvatskih krajih, tako v Wovaru, Novi Gradiški, Kos-PH Bihacu, Prijedoru, Sla-Pofcegi, v Djakovem, Na-»n Capljini. Hladilna silosa I^Htavljena v Zagrebu In ta velika javna dela, ki so predvideni za vrato M" izvršena v dveh letih, banovina Hrvatska lah-okoriščala 14 .velikih je stavbe v banovini *» lik*"-« nazaj rta\< rv-v k»t«'rih bo prostora za T™ vagonov žita in krme. To P najvv« faUki.j r '"J tudi y Jugo- rNj^tjMMmo k načrtni zl Je zanimivo pogle ■kako ao |H>*ameznc PP"rv pogledu t i,,; "" ^ga je ne-{, >« t, ko je po hudih na-jT;k'H v"Jnah nlstopila po Tn.J;^rot>i \n um m S loven- hud; LT, ^na i« br ; ' V šentpetr- , * Nu .n v Stražlščfi pri Sfer ■ * zanimiv B ..'' s Na veliki M* na oni »tranl cenik po- tleir Vr'Um žiu 11 ,*koi- leta, ko je ^ N*t obilna. Na vrhu nameščencev po svišanih plačah je ostal brez učinka. Plače so (»stale iste, a draginja je narasla za 30 odstotkov. Pri tem je "Učiteljski tovariš" nekako pred mesecem poročal, da prejema neki mladi, na pljučih bolehni učitelj le 600 din nettoi plače. Ostalo so mu zaplenili upniki za dolgove, ki jih je najel, da se je lahko zdravil na Golniku. Ali se kdo zaveda njegovega položaja v današnji draginji? Kako naj živi bolehen fant in še poleg tega dela v prenapolnjeni učilnici? Takih primerov je veliko! Pomanjkanje, skromnost in primitivnost življenja, asketstvo v telesnem in duševnem oziru so posledica obupno nizkih plač. Učiteljstvo potrebuje za svoje delo ugleda, ker ima opravka z živo materijo, z narodom, ki pa zahteva brezpogojno le resničnega Človeka, sproščenega vseh skrbi za vsakdanji kruh. Danes mora učiteli, razjeden od skrbi, učiti in voditi narod v optimistični veri v zdravo odpornost naroda mimo vseh nevarnosti. Nič boljši ni položaj ostalega javnega nameščenstva, saj polovico od njih ne prejema niti 1000 din mesečnih prejemkov, ki »o z uredbo zaščiteni za zasebne uradnice kot njih minimalna plača. Učiteljstvo in uradniki so navezani na svoje skromne dohodke, upniki nas preganjajo brez odmora. Ce ni možno dvigniti plače na primerno višino, naj se doseže vsaj zaščita naših dolgov ter ugodnosti pri njih odplačevanju odnosno v prevzemu dolgov s strani države. Posebno obmejno učiteljstvo prenaša danes naravnost neznosne eksistenčne razmere ter kljub temu dela z vsem idealizmom, zato bi bil na mestu za dobo teh razmer — moratorij. Spomnimo se samo bolehnega učitelja s šestimi stotaki in nekaj ukrenimo v zaščito najbolj izpostavljenih javnih delavcev. —J. K. Švindlerji zopet na delu v Kanadi Was^ington. — Zvezna borzna komisija naznanja, da ao v Ontariji, Kanada, na delu razni švindlerji, ki prodajajo "sucker-jem" — ameriškim in kanadskim — ničvredne delnice raznih "zlatih" in drugih kanadskih rudnikov, katerih navadno ni nikjer. Ti švindlerji so večinoma ubežniki iz Združenih držav, toda jim ameriške oblasti ne morejo do živega, ker kanadske oblasti nečejo kooperi rati. Komisija svari investor je, naj bodo previdni in naj ne nasedajo na limanice teh goljufov. Unija brezpoeelnih bo reorganizirana Chicago, 24. jul. — Unija brezposelnih delavcev (Workersf Al-liance of America) je zdaj v procesu reorganiziranja zaradi splošne revolte v lokalnih podružnicah proti komunistični kontroli. Reorganizacija ,-se izvrši na ta način, da se vse nezadovoljne podružnice odcepijo in se strnejo v aovi organizaciji. David Lasser, bivši predednik te organizacije, je rekel včeraj, da prva reorganizacijska konferenca delegatov rebelnih članov se vrAi prihodnji mesec v Ohicagu ali WashIngtofiu, D. C. Kred Rohrbacker, bivši predsednik alijance v Illinoisu, Je na delu, da reorganizira podružnice v tej državi. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanji a f. atrani.) Zadnjič sem omenil, da je društvo št. 31 SNPJ tukaj priredilo piknik. Pri tem se je vrinila mala pomota. Glasiti bi se moralo, da so bili zapolseni Bogo-lin, Paulinieh tn Godlna, ki so delali v prid svojega društva in društvene blagajne, Anton Valentinčič, 262. Porv&ilo iz Kanuaia Kanaaa Ctty, Kan«. — Tukaj v tej naselbfai NUvotarimo tako kot životarijo delavei v vseh velikih mestih, to je, da tisti, ki nima dela, ga tudi ne dobi. Pa kaj se bi brigali, saj so nam poročila naznanila, da so na demokratski konvenciji v Chicagu ponovno in že tretjič npminirali za svojega predfcedniškegfa kandidata Franklina D. Roosevelta. On bo že poskrbel, da bodo tisti, ki so potrebni, preskrbljeni na eden ali drug način. Abeceda namreč Še ni izčrpana in ae v nji lahko dobi še mnogo imen za tako zvana javna dela. Pri tem je gfavno to, da smo lojalni sinovi in hčere velike ameriške republiko in da nismo petokoloncl. Žalostno je le to, da 86 odstotkov delavcev oziroma državljenv ne ve kaj in kako, ostalih 15 odstotkov pa baranta z našo kožo. Pa naj bo tako kakor so nam rekli v stari domovini, da se naj zgodi božja volja, Vsem prijateljem in znancem sporočam žalostno vest, da Je dne 10. julija t. 1. umrl moj brat Jo-i|e Žagar. Pokojni brat Jože je prišel v to deželo leta 19O0. Kot šumski delavec v stari domovini, je tudi tukaj opravljal to delo po vseh jtrtntti državah do zadnjih 16 let, ko ie je nastanil v tem mea£u% Srede nl Imel nikdar, delal je Vedno težko. Leta 198S ga je bil povozil avtomobil In mu nogo za stalno pokvaril, tako 'na ni bil več za nobeno delo in ostal je pohabljen. Po tisti nesreči jo bil v bolnišnici in doma, 6e se ne motim, leto dni In je tudi oadra-vel. Bil je zdrav do letošnjega februarja, nakar je obolel, bolehal in zelo trpel ter končno podlegel. Moj dragi in nikdar pozabljeni brat Jože tukaj zapušča ženo dva sinova in dve hčeri, ki so Vsi odrasli in že v zakonu, In tri brate, tukaj dva in enega v Floridi, ter eno sestro v Plttsburghu, Pa„ ki smo večinoma vsi člani SNPJ. Mož Je bil verskega prepričanja in zato j* bil pokopan po verskih obredih. PriAli oziroma rodili smo ae v vasi Okrlvje, Gorski kotar, Hrva*ko. Dragi brat, počivaj mirno v ameriški grudi, saj kot delavski trpin niti užival dobrot sveta. Frank Žagar, 408. Angleii bombardirali Pariz iz zraka? Pariz (čez Berlin), 24. Jul. — V noči od ponedeljka na torek je bik) več ek?pl"zij na letaHAču blizu Pariza. Domneva ae, da so Angleži metali bombe tja. Obvezna vojaičina odobrena v odteka A VVashington, I* C., 24. Jul. — Senatni odsek za vojaftke zadeve Je včeraj odobril vse glavne točke zakonskega načrta za obvezno vojaško službo v Združenih državah. - Državni zakon o minimalnih plačah Federalni zakon o minimalnih plačah in maksimalnih urah, ta» kos veni Falr Labor Standarda Act, je ustanovil, koliko mora delavec najmanj dobivati na u-ro in koliko ar na teden more kvečjemu delati. Do meseca o-ktobra 1046 ne sme noben delodajalec. plačevati svojim delavcem manj kot 30 centov na uro . in ne sme dopustiti, da detavetf^ Jjrj delajo več kot 42 ur na teden, ra» zinr afro Je voljan plačati čas in pol za več ur. Od oktobra ltMfi dalje bo minimalna plača znaša* In 40 centov na uro in maksimalni Čas bo 40 ur na teden. Ta zakon o mezdah In urah pa se nanaša le na one Industrije In posle? katerih produkti gredo v meddržavno trgovino. Ceni se, da približno 12,300,000 o-seb v Združenih državah Je zaposlenih v takih industrijah. Milijoni drugih delavcev, ki so zaposleni v obrtih lokalnega značaja, katerih produkti ne gredo izven državnih mej, nimajo ni> kake koristi od tega federalnega zakona. Le države same so od-govorn^za zaščito nizko plačanih delavcev v industrijah, ki ne spadajo pod delokrog federalnega zakona. Državne zakone o minimalnih plačah smo imeli že pred federalnim zakonom, aH vsi ti državni zakoni so le v zaščito Censk in otrok. 26 drlav Ima take zakone. Sedaj pa se pojavlja gibanje v mnogih državah, da bi se napravili državni zakoni po vzoru federalnega zakona o mezdah in urah. Nova tendenca gre za tem, da bi vsi delavci v lokalnih industrijah in uradih, ne le ženske (n otroci Imeli slično gaščito, kakršno imajo sedaj delavci v meddržavnih podjetjih. In zakonski predlogi v tem smislu so bili vloženi že v 20 državnih le-gislat urah. * Zakone o minimalnih plačah, seveda le za ženske in otroke, Imajo sedaj sledeče države: Ar-kansas, Call/ornia, Colorado, ConnecMcut, minola, Krni.-a*. Kentucky, * Loufaiana, Maine, Massachusetts, Minnesota, Ne-veda, New llampshire, New Jer-*ey, New York, North Dakota, Ohio, Oklahoma, Oregon, Penn-sylvanla, fthode Island, South Dakota, Utah, W*«hlngton In Wiaconsln. Po teh državnih zakonih se regulirajo posebne Industrije In se določa po posvetovanjih z vse. ml Mtereslranimi strankami, ko-llkp sme biti naj manjša p1a< a v dotičnl industriji ln koliko se sme največ delati na teden. 1* one Industrije, ki so bile po*e)>. no regulirane, so prizadete. Ta-ko so bile v državi New Yorku do sedaj regulirane le aledemembneJie pristanišče Afrike, od tod dobiva Francija velike množine pfa-|s»tret>nih surovlu. . Odkar Je 11X16 dobilo mesto le velfko letališče za mednarodno progo 1z Kvrope v Jutrio Ameriko, Je na vrednosti še mnogo pridobilo. Hitler vzet Dancem polovico šivine Hyde Park, N. Y., 24. jul. — Predsednik Roosevelt Je dqjal na včerajšnji konferenci s časnikarji, da Je bil neuradno Informlr ram da so Nemci %o {»obrali ni Danskem polovic« geveje živino, prašičev In perutnine ia j*rafx> v Nemčiji, HUMOR l,rf*i nloga "MoJa lena dola, kar sama hoče." "In vir "Jaz tudi/' "Tako, kakor ona hoča.". Ztuiinn iumudl* "Gospodična Kva, ali bi se poročili z bedakom samo aato, ker Ima denar?" "Oh, vaša tenltna ponudba me Je tako presenetila f o V trfforind rmitifikih n/niraktv "Prosim, pokažite ml dober radio, toda a kratkimi valovi. Ktanujem namreč v moderni hiti, kjer to tobc seio majhne.",od Cungkinga. Delavske pravice in narodna obramba Madden brani v Wagnerjev zakon 4 W^ihington. D. C. — "Ohranitev Wagnerjevega zakona je IKitrebna za neovirano izvajanje programa narodne obrambe in vzdrževanje narodne enotnoatl," je dejal Warren J. Madden, načelnik federalnega delavskega odbora v svojem govoru po radiu ob peti obletnici podpisa tega aakona. "Produkcija materiala, ko je Amerik* stopila v svetovno vojno, Je taveehi velik obseg šole potem, ko Je vlada prisilila delodajalce v sprejetje načela kolektivnega pogajanja. Kakor hitro je vlada umaknila tvojo zaščitno roko, eo delodajalci začeli vojno proti unijam. Zaprli so vrata kolektivnemu pogajanju in sledili so ostri konflikti. Razočarani delavci ao odložili orodje ln šli v boj za tvoje pra« vloe, ko jih zakon nl več protek-tlral." . . Madden jo dejal, da Je bilo v letu 1*19 največje Itevllo stavk v ameriški zgodovini. Cei pet milijonov delavcev Je bilo t«vo-jevanlh v stavkah. Samo (tgu-ba na mezdah je znašala milijardo dolarjev. Dobra velja ta stabilnost, ki bi Jahko izvirali la proeadure kolektivnega pogajanja v naslednjih letih, ata bili uničeni. ^ "Industrijske uprave to tratile tvoje energije a konsolidacijo korporaclj," je rekel Madden. "Osvojile to metode matne produkcije, bod* delafvee so srnami U- za 1 »lavo, ki se lahko kupuje na trgu. Narod, ki ai hole zaščititi avojo varnott In blagotta-nje, bi moral biti hvaležen za nov red, ki Je V apdnjih litih dobil korenine v ameriških Indut-trijah. Clanl delavskega odbora smo opazovali delovanje tadus-trljske špionate t središčih, kjer to imele mogočne korpora-clje glavno betedo, VVagnerJev zakon je prlneaal temeljito tpre-msmbo. Trdnjave, ki ao te utpelno upirale naskokom unij* so M pričele rušiti. Prišlo Je spoznanje, da je kooperacija med re pretentan t i delaveev In delodajalcev potrebna. Clanl delavskega odbora verujemo v poštenostmi) pogum ameriških delavcev in prepričani smo, da bodo prispevali tvoj delel k tploš-nl blaginji in narodni obrambi," Anglija priznala Beneiev odbor - London, 24. jul. Angleška vlada Je zdaj priimka Beneiev odbor kot provlaorično vlado Cehoslovaklje v tujini. Ta odbor Je zdaj dobil uličen status kot na primer poljska "vlada", ki aa Je ^konstituirala lansko Jesen v Franciji In |k> poruzu slednje prišla v iiondon. Tudi Norveška, Holnndska in Belgija imajo slične "vlade" v l*ondonu. Rumunija odredila "čiito raso" Bukarešta, 24. Jul. — Ku-munska vlada je v Interesu "čiste rumunske rase" prepovedala |>orok« m«d tidi ln kristjani, Etfior todl tidovski način ubijanja živali In perutnine. Po novem zakonu "za očiščenj« rumunske rase" morajo vsi tenlni In neveste doprinesti dokaze o svojem rasnem izvoru. Ta Ideja Je bila importirana Iz nacijske Nemčije. fa, Strojniki dobili . ,< »višanje plače Wa«hlngton. — Mednarodna unija strojnikov AI)F poroča, da je zadnje čase »klonila stotine novih ali pa obnovila eta-re pogodbe, ki za tisoče čli pomenijo vitje mezde, počitnic« in drufe ugodneetl, Pogodi* eo bilo v v teh, razen v par izjemah, sklenjene stavke. / Japonci ubili 1000 Kitajcev Cungking, 24. Jel, — Kitajska vlada pravi, da so JapOMl ItM-Ji ali ranili tisoč eivilnih prebivalcev v lločvan« in Kikiangu v tračnem napadu na U masti. Hočvsn ae nahaja 30 mil J severno, Klkiaag pa M Milj ju I Miniature of Queen Mary senci albanskih planin Pri§od* t lov en* k* ga vojaka * Mak*toniji Spita) Ivan Jontes pobrali, od puške do municije in Čevljev, hlač-in perila ier mi dali v zanteno ponošene opan-ke in stare, zakrpane hlače; pustili so mi samo bluzo in tej kačo. Potem se je začel križev pot ... Da sem vedel poprej, da je Albanija tako strahovito revna deiela, bi se bil najbrž premislil in ostal pri vae. Ker vrh tega ne dajo mnogo na gostoljubnost, sem se moral često zadovoljiti z raznimi koreninami in zelišči kot edino hrano.' Nekoč sem zašel v neko pastirsko kočo in tem našel kos ovčjega sira, ki pa me je akoro stal življenje, kajti pa-etiri me je opazil, ko sem s svojim plenom bežal iz njegove koče ter začel streljati za menoj ..." Rožman je snel z glave svojo šajkačo ter porinil kazalec skozi luknjo tik pod vrhom pokrivala. "Mož je bil dober strelecjn manjkalo je res samo za las, da njegova krogla ni nišla svojega cilja . . . Nu, vzlic vsem takim in podobnim neprilikam sem naposled dosegel pristaniško mesto Valono, kjer sem upal najti vsaj toliko zaslužka, da bi mi ne bilo treba na smrt stradati. Uštel sem se tudi v tem računu, kajti -zaslužka ni bilo dovolj niti za domačine, odpadkov pa premalo še za valoneke pse . . . Našel sem pa tem kakega pol tucata tovarišev v nesreči, med njimi dva. Slovenca, Gorenjca kot ti, Janez, ki eta pretepla nekega surovega oficirja in potem iz strahu pred posledicami zbežala preko meje; ko sem jih našel, so bili še napol šivi, kajti poleg glada jih je davila tudi mrzlica." Rožman je napravil krepek požirek iz steklenice, ki mu jo je ponudil Janez. Žganje in spomin na prestano trpljenje sta mu pognala kri v shujšana, z dolgimi kocinami poraščena lica. "Psu ne bi mogel privoščiti takega življenja!" je nadaljeval * drhtečim glaaom. "Povsod so nas odrivali in odganjali kot garjev-cet Cez dva tedna sem ostal sam: enega tvojih gorenjakih rojakov, Janez, je stisnila smrt, drugi je dejal, da gre v morje ln ga nisem več videl, ostali pa so se porazgubili kdo ve kam in jih najbrž ni več med živimi... Jaz sem se naposled seznanil z nekim italijanskim mornarjem, ki mi je svetoval, naj se skušam vtihotapiti na njegovo ladjo, ki je imela drugi dan odpluti v Brindisi; jaz sem ga poslušal, imel sem pa to smolo, da sem ae v nočni temi vtihotapil na poleg italijanskega vsidrani jugoslovanski tovorni parnik, namenjen v Split. Ko sem epoznal avojo pomoto, je bilo že prepozno, kajti bližali smo s* že naši obali . „ . Nu, in v Splitu so me lepo prijeli, mi dali spremstvo ter me poslali nazaj v Makedonijo. In zdaj sem tu." "In zdaj?" je skrbelo Janeza, ki ga Ji be-gunčeva zgodba močno dirnlla. "V najboljšem elučaju," je menil eden orožnikov, "bo moral dodatno odslužiti zamujene mesece; v najelabšem nekaj let trdnjavske ječe." Rožman je vstal ter segel fantoma v roke. "V najslabšem slučaju ne bom na slabšem kot sem bil v Albaniji ..." se je vedro zasmejal. "V ječi vsaj od glada ne bom crkal . . ." "Ali je mogoče, da te svoboda vfeč ne mika?" ga je pred odhodom pobaral Janez, ki se je še dobro spominjal njegovega nekdanjega vzdihovanja po prostosti. Begunec je s smehom odkimal: "Ne taka svoboda!" (Dalje prihodnjič) Tako so se fantje kmalu privadili svoje nove službe in večins je bila mnenja, da bi ne bilo kar nič napačno, ako bi preživeli ostali del svoje vojsške službe ns straži pri špiljskem mostu, l^ne ure na straši so bile res dolge, zlasti v IMhh ali viharnih nočeh, zato pa nI bilo treba hoditi na vojaške vaje, se vedno izogibati oficirjem in biti tarča njihove pogoste slabovoljooeti; vrh tega so imeli v Lipetu dobrega poveljnika, ki je sicer od njih zahteval točno vršenje službe, drugače je pa postopal z njimi kot pravi tovariš. Zato ni bilo slišati nobenega godrnjanja, ko po štirih tednih ni prišla izmena in je začelo postajati očitno, da so v Debru pozabili na nje. Janez ni delal izjeme, čeprav je imel v Debru neve-] sto; ssj jo je lahko videl koli krst se mu je zshotelo, kajti vsako dopoldne ata morala dva moža k bataljonu po hrano in pošto in Lipe je bil celo vesel, ds se je Jsnez tako pogosto priglasil za to pot, za katero drugi niso bili ~ kdove kako vneti. Tudi drugače ni bilo dolgočasno. V reki so bile ribe, v bližnjih vinogra41h Je dozorelo grozdje in kmalu potem so začeli hoditi po kostanj, ki ga je bilo obilo na gričih onostran Radike. Slednje opravilo sicer ni bilo baš prijetno, kajti prebresti je bilo treba mrzlo, deročo reko, zato je pa i>ečeni kostanj toliko lepše dišal in teknil. ^ - Cez dan se je Janez rad mudil pri mostu, kjer je imel vedno priliko srečevati najrazličnejše ljudi* od pograničarjev, tovornih kara-van in posameznih potnikov do domačinov, ki so vodili v mesto s tovori obložene osliče. Mar-sikateri izmed njih se je rad pomudil pri zgovornem fantu ter se mimo grede malce pomenil z njim. Janez je iz teh pomenkov marsikaj izvedel, predvšem je pa spoznal, da niso bili domačini napačni ljudje in da se je dalo z njimi lahko shajati. Včasih se le sicer primerilo, da na svoje prijazne besede ni dobil odgovora, toda temu je bilo največkrat krivo dejstvo, da niso razumeli njegove govorice, kajti vsi Arnavti ne razumejo srbohrvaščine. Nekega septembrskega dopoldneva, ko je Janez spremil Upeta k mostu, da izmeri višino vodovja Črnega Drima—naloga, ki jo je vršil poveljnik špiljeke straže za angleško zemljepisno družbo, od katere Je za to dobil dvajset dinarjev na mesec — sta fanta srečala nenavadno družbo: dva vojaška orožnika, katera ste vodila razcapanega vojaka, ki so ga bile v obraz same kosti, koža in kocine. "Kak dezerter," Je takoj presodil Janez, hip nato pa presenečeno vzkliknil: "Pri moji veri, če ni to naš Rožman!" " Fant je planil k beguncu. "Rožman 1" mu je veselo stisnil desnico, potem pa sočutno pristavil: "Ampak kaže, da je bila tvoja svoboda zelo kratkotrajna. Jaz sem pa mislil, da se zdaj potepaš kje po Italiji." Begunec se je veeek> za režal. "Preveč ae mi Je mudilo, Janez, pa sem storil usodno pomoto, da eem se vkrcal na jugoslovanski parnik , i . Ampak moja storijs je precej dolga in v želodcu mi prede pajek." Lipe in Janez sta se hkratu obrnila na orožnika: "V atražnJcl imamo nekaj kruha, kostanja in raklje ... če hočete . . ." Orožnika niata Imela nič proti temu in tako je Rožman, ko se je odteščal, povedal fantoma avojo zgodbo: "Najprej moram povedati, da Albanci na žalost ne poznajo nobenih manir: vse so mi Knath Wulff»chmidt, San Frnncisco etovedore, too* 9,400 hourmpf bli tirne and S250 worth of hi. savlngu and made thla beautiful iataro of the Uucen Mary. pride »hip of the Hrit4»h Merchant Madnl. Ho ha« the model on efhibftlon st the iS40 tlolden Osto International •'■ssosition on Vrosanre Ifllaad. Tiska vabila za veselice In shode, vizitnice, časr knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatsl slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in dri VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN! S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vss pojsanils daje vodstvo tiskarne Cene zmerne, unijsko delo prve vriU Pilite po informacije ns naelov: S.N.P.J. PRINTERV 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Tfclefon RockwelI 4904 CHICAGO, ILL. I T „* - ,. • Tsm m dob« ns željo tudi na astmana pojsanils ss lahko naroči na H.t it članov Is ene drsilne k « enako, ss člene sli aečlsn. JMJ • il le plačajo pri sseeMenta 11*« stal. Torej ssšsj al »ireks. » . list Proereta Je vala Im™*" U M rad tttal Itat reak Po sklopa It. redne ksnvaa prišteje eden, dva. tri. fttlrl si nisi. Ust Prostata stana ss eno latao naročnino. Kar pa ♦*Hnik, sa Jlaa ta prifttafo It ai la list prodras aa člane U gotovo Jo v vsaki d mikal asi Požig—najgrše KNJIGE v angleščini... ne zamuditi po izvanredni ceni I tednike In............ 1JI 4 tednike ta............ ^ I tednikov ta........... nU » tsšalkor ta..........".H %m Evropo |e............••••• Ispolnlte .podaji kapo*. prflolMe »atr*ee v*le daaarta aH ** Order v pl.au 1. st n.ročhe Praeeoto. M kija tele la.tatoa Pojaaallo:—Vselej kakor hitro katar* tak članov pren.ha M* SNPJ, ali če m preeell proč od dmfttaa ta ko sahter.l todnik, bode moral Usti član la dat«*« šrailne. ki Je taao. je-naročena na dnevnik Prodata, ta takoj nasnaniti opr.vnwiT> ^ in obenem doplačati dotično noto lista Pro«veU. Akoten w tedaj mora opiavnlitvo anlftaU datum ,a. to vsoto aarotni*« NAJZANIMIVEJŠA ZGODOVINSKA KNJIGA THE 1LLUSTRATED WORLD ■ HKT0RY 1152 Strani — 1000 Fotografij "»a knjig. oknsa liSS starani ta Ima ekell 1SM dovlneaik ItaUn ta mnogo emujev ..lo« v«*uia aaj-»naaijli dogodka fts prvih agedeviRih čneav, pu da d.aainjlh dni. - Tu JE NAJiMroLMtUftA KUOtJOVINMKA KNJIUA. knjig. Je .jjllll »odi sanimtva In kartona m afenc« v vUJIh lil.h k>* Ji« » vealmm ornim pamugm pri ujLbo**« sto- PROSVBTA, SNPJ, MS7 Se. Lawndaie Are. <*«'■< »riloieaa poMIJam aaračnlno aa Ital Praaveto * .................................... Tkzava ia Pomisli tet I Samo ♦le! BITK HI TU KNJIGO AK DANK&l KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHINC CO,