m PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VTTstev Poštnina plačana v gotovini v/ Ji /DD) spedizione in abbon. post. 1. gr. O slovenski šoli naj odločajo Slovenci sami! TRST, sreda 21. marca 1951 Cena 15 lir iBizid volitev v Slovenili in Srbiji ^roti slehernemu napadalcu hi ljudstvo prav tako enotno nastopilo kakor ta nedeljskih volitvah-Novi begunci iz Bolgarije Vojne priprave v Bolgariji BEOGRAD. 20. — Volivna je objavila uradne po-Liiw!n° nedeljskih volitvah za I iSko skupščino LR Sloveni-* “> LR Srbije. ta ^VCniji je Ljudska fron-a največji odstotek *»v po vojni. Volilo je 96.92 L^^h volivcev. Za ■•jat fr°m° 3e Stesovalo 96,2 lug',0*a ®krinjico brez liste, Li«d*iU^iani ie glasoval° za 97,03 odst, za V LR°cJSleZ.pa 2'97 odst-«Bst IR C. n '7, *>i’1 UUSl. erbij! je glasovalo 97.5 vpisanih volivcev. Za Ljudsko fronto je volilo 95,4 odst, za skrinjico brez liste pa 4,6 odst. volivcev. V Beogradu je glasovalo za Ljudsko fronto 95 odst. volivcev, za skrinjico brez liste pa 5 odst. V. avtonomni pokrajini Vojvodini je glasovalo za Ljudsko fronto 91,f odst, za skrinjico bre.z liste pa 8,9 odst.. Izid volitev v Sloveniji in Srbiji kaže, da je to, kar so sovražniki želeli, klavrno propadlo. Ljudstvo se je v velikem številu udeležilo volitev in glasovalo za Ljudsko fronto. T0 je resen opomin vsem, ^Parizu se zavlačuje oprava o dnei/nam redu ''Udi Pariz seji včerajšnja seja je bila brezuspešna -» „ — Na današnji Ib jV^^^taikov je Gromiko h«, * Polemiki s tremi za- Vo be.i» sati Predložil no-^Sa . * ° ^etje tačke dinev-seje ; !e;a' Takoj ob otvoritvi Ut ^omiko obtožil zahodl-logj^ e®ate> da zavzemajo ne-’ Protislovno in nedo-t»eči0 ^Sče do sovjetskih K^V za demilitarizacijo Nado tovg Je •P] M javil, da predlaga ■o tretje točke svo-reda, in sicer: - tev vzrokov sedanje 'r°dne napetosti v Evro-roževanije in za ,Jfaiw^I~orožitcv Nemčije, torašaj delegat Parodi je 'toik 0rnika za nekatera I^OVor ln K na Gromiknv “Jjovoj. priPomnil, da je ta hitite Zadovoljiv in da ne ,^ato i^tetskega besedila, j PrJh Znentiral Gromi-s ameriški delegat > LA„ie ugotovil, da Gro- ^liaS?a' bi se p°- ti*1"1 k- vrste novem šp» e do ' bi vezal prizadete IJS. pl^torka zunanjih mi-da novVno je očital Gro-JJi ter r,a^enia bistvo vpra-no^j. Je pripomnil, da so K^tolpi Predlogi popolnoma l.n da upoštevajo so-h žiaVo . Pombt- Zaključil je V »tov a”1 Pl0°Wašč;n skle-^ ->4*Novore Pod pret-PUq , ‘lena dnevnega re-a d® ima nalogo privre« "^avi nevtralnega Ajivf reda. drl^?atJV)a^e. govoril britanski > C^uS- ki 7e izjavil, da Sovor dok ^ laVzat fC,n.iko ž:' v — lV,* stališče ministrov toi J ’ ° katerih lahko ' ■* SSSf N”° <* >»ie namestnikov Eisenhowerja 20. - Danes G^toje a U„rladn?, objavili ^SuijVrhovr, 8 avnih namest-^CSh siT ga Poveljnika severnoatlantske Na severnoevropskem odseku bo glavni poveljnik kot Eisen,-howerjev namestnik, sedanji vrhovni poveljnik britanske mornarice na Daljnem vzhodu admiral sir Patrick Brind1, General Eisenhower je objavil, da bo pozneje odločil o organizaciji južnoevropskega odseka in o imenovanju poveljnikov na tem področju. Za poveljnika kopnih čet na južnoevropskem odseku bo imenovan italijanski general. Predstavnik angleškega zuna. njega ministrstva je danes izjavil, da angleška vlada odločno nasprotuje sprejemu Španije v organizacijo atlantskega pakta. Omenjeni predstavnik je to izjavil na vprašanje v zvezi z vestmi o razgovorih med špansko vlado in novimi ameriškim poslanikom! v. Madridu Griffisom, Zatrjevali so namreč, da so se ti razgovori nanašali na možnost španskega doprinosa y zahodni obrambi. BUENOS AIRES, 20. — Argentinska vlada je uradno prevzela nadzorstvo nad neodvisnim dnevnikom «La Prensa«. Pet od devetih članov posebnega odbora, ki ga je imenoval argentinski kongres je nocoj zavzelo mesto v prostorih lista v spremstvu policijskih agentov in notarja. ki bi hoteli zasužnjiti Jugoslavijo. kajti proti slehernemu napadalcu bi ljudstvo nastopilo prav tako enotno kakor pri nedeljskih volitvah. Nedeljske volitve so bile izredne važnosti, ker ni šlo samo za to, da se izvolijo poslanci v Ljudsko skupščino, pač pa za mnogo važnejše stvari. Ljudstvo je s svojim glasom potrdilo, da zaupa kandidatom, za katere je volilo, da zaupa svojemu vodstvu in da se ne daje zapeljati po sovražni propagandi. Slovensko ljudstvo pa je tudi r.ajlepše odgovorilo vsem tistim, ki bi radi o tržaškem vprašanju znova zasejali razdor med italijanski in slovenski narod, ki bi na tem koščku o-zemlja hoteli ustvariti novo vojno žarišče. * * * Včeraj je skupina tujih novinarjev obiskala v Nišu 70 bolgarskih beguncev, ki so te dni pribežali v Jugoslavijo. Begunci so govorili novinarjem o terorju, ki vlada v Bolgariji, in so odgovarjali na vrsto postavljenih, vprašanj. O vojnih pripravah v Bolgariji so nekateri kmetje izjavili, da so opazili prevažanje ruškega orožja iz Romunije v Bolgarijo. Kmetje, katerih hiše so ob veliki tako imenovani Tolbuhinovi cesti, so videli, kako ponoči prihajajo tanki in kamioni iz Romunije v bolgarsko mesto Vidin in v vasi Ganzovo in Bre-govo. Begunec Petar Ničev je videl Jte tanke in kamione tudi v vasi Smrdan. Begunci so poudarili, da je v Bolgariji prepovedano poslušati tuje radijske postaje. Kljub temu prebivalstvo tajno posluša tuje radijske postaje, med katerimi tudi beograjski radio. Med konferenco so sporočili, da je pribežala čez jugoslovansko mejo nova skupina deset Bolgarov. Tako je v Jugoslavijo v zadnjih petnajstih dneh prišlo skupno 140 beguncev iz Bolgarije. Od začetka tega leta je y Jugoslavijo pribežalo več Bolgarov kakor vse lansko leto. Schuman sprejel delegacijo FLRJ PARIZ, 20. — Francoski zunanji minister Schuman je včeraj sprejel v zunanjem ministrstvu voditelja jugoslovanske parlamentarne delegacije Mošo Pijade in jugoslovanskega poslanika y Parizu Srdjana Pričo ter se je z njima dolgo razgo-varjal. Zjutraj je delegacija obiskala Mont Valencien, kraj, kjer so Nemci v drugi vojni ustrelili nad 4.000 članov francoskega odporniškega gibanja. Delegacija je položila venec na kraj ustrelitve. V Parizu je delegacijo sprejel predsednik republiškega sveta Monnerville in se je raz-govarjal eno uro z voditeljem delegacije Mošo Pijade in s članom Vidmarjem. Delegacija jg obiskala tudi Versailles in okolico. Zvečer so na čast delegacije priredili svečan sprejem. — - FriMnia skupščina OZN bo v Parizu LAKE SUCCESS, 20. - Glav. na skupščina OZN je danes sklenila s 24 glasovi proti I in 13 vzdržanimi, da bo imela svoje prihodnje zasedanje v Parizu. Zasedanje se bo začelo 6. novembra t. 1. Velika Britanija in ves sovjetski blok so glasovalj. za ta sklep. ZDA so glasovale proti. Sklenili so, da ne smejo stroški prihodnjega zasedanja v Parizu presegati 2 milijona in 350 tisoč dolarjev. Delegacije.so se načelno sporazumele, naj bo vse zasedanje v Parizu, tudi če bi morali ostati v Parizu tudi med bežičnimi prazniki. VVASHINGTON, 20. — Sovjetska vlada je poslala ameriški vladi noto v kateri izjavlja, da ni mogla prejeti 13 nemških trgovinskih ladij, do katerih ima pravico Gp podlagi priporočila tristranske komisije za razdelitev nemške trgovinske mornarice, in zahteva od ameriške vlade, naj se čim prej izrazi o priporočilih te komisije. NEKRJ 0 KOMINFORMISTICNI VOJNI POLITIKI DELAVCI «LIXOSTROJA» NA VOLIŠČU. IZJEMNO STBHIE VIRHHU Tudi senat odobril zakon o podržavljenju petrolejskih vrelcev - Razgovori Achesonovega svetovalca v Teheranu spor z Iranom pred Varnostni j je vlad® dobila samo tri glaso- TEHERAN, 20. — Danes zjutraj je tudi iranski senat soglasno odobril zakon o nacionalizaciji petrolejskih vrelcev v Ir a r.ri. Prav tako kot spodnja zbornica, je tudi senat naročil posebni parlamentarni komisiji, naj v dveh mesecih izdela načrt o podržavljenju ob sodelovanju domačih in tujih strokovnjakov. Hussein Ala je danes končno predstavil šahu svojo novo vlado. Pridržal si je predsedstvo in zunanje ministrstvo. Generala Hejezija je imenoval za vojaškega guvernerja Teherana in policijskega prefekta. Sah pa je s svoje strani zaradi atentata na Abdula Hami-da Zengueneja, bivšega ministra za vzgojo in sedanjega dekana teheranske pravne fakultete, razglasil nagli sod, policijska ura pa velja od polnoči do 5. ure zjutraj. Policijsko svet in če se bo vlada poslu-žila ukrepov s katerimi bi preprečila , da bi se «zatekli k sili« proti interesom «Anglo-Iranian Oii Company». Današnji odlok iranskega šaha glede naglega soda in policijske ure imajo v Londonu kot dokaz, da hoče šah nadzorovati sedanji nevzdržni položaj. Po zadnjem atentatu proti bivšemu ministru za vzgojo so se v Londonu bali, da bi v Iranu ne mogli obvladati položaja. Menijo, da iranska vlada ne bo mogla pričeti z nacionalizacijo pred 3 meseci. O tem se bodo razgovarjali angleški ministri še pred velikonočnimi počitnicami. Tam še vedno upajo na kompromis. Francosko uradno poročilo glede iranskega petroleja trdi, da je v nevarnosti vsa proizvodnja petroleja v tej državi, s Franciji grozijo nove stavke ko Anriol potuje v ZDA Slavka nameščencev pri prevozništvu traja že pet dni - Izredna seja vlade - Jutri se sestane vrhovni svet za kolektivne pogodbe zacije generala V^.Ctoja. ji1 zave?n,a(uVhhovnega po* 1 toJ^nova u oboroženih severnoatlant- d britanski mar- Nv'ihika unders, bohoSeVernoatlantske te ev- hi?1' v Ti gl-ivn or8an>zacijo hAa ... Južnoevropski & 4L"pto4 a AC,7keKa ar- Spi Stlo bo n- A,f°nza Jui-Sl&toji ^,.!>tegov namest-c franco-, .n* — 8e"«al Av- <^lapmeJl gei & bao Srpd&fkega totalnimi,0 sedam; °Pskem od-S&i JteierUkL vrh°vni pt SŽjkSu* * admiral Robert PARIZ, 20. — Ze pet dni traja stavka nameščencev pri pa-ništohprevoznih podjetjih in železnicah. Sinoči so začeli stavko tudi nameščenci plinarn in podjetij za električno energijo, ki pa se je danes zaključila. Yčeraj sp sklicali izredno sejo ministrskega sveta, ki se je nadaljevala danes. Proučili so notranji položaj. Po seji je predstavnik vlade sporočil, da je ministrski svet sklenil sklicati za 22. t. m. vrhovni svet za kolektivne pogodbe. Kakor je znano, ima ta syet nalogo določiti minimalne plače, ki veljajo za vse kategorije in ki so zajamčene z vladnim ukazom. Minimalne plače so sedaj 13.000 frankov mesečno; vse sindikalne organizacije pa se strinjajo, da je treba spričo naraščajoče draginje ta znesek zvišati. Vlada je tudi pooblastila ministre za promet, za industrijo in trgovino, da mobilizirajo o-sebje, potrebno za normalni železniški promet v mestu ter za delovanje plinarn in električnih podjetij. Vendar imajo prizadeti ministri možnost, da dokončno sklepajo o tem. Ministrski predsednik Queuil-le je nocoj govoril po radiu in je izjavil, da ((monopoli prevozne službe, ki so organizirani v korist skupnosti, ne smejo postati orodje; nereda naperjeno proti državi«. Pozval je železničarje, naj v trenutku, ko ima železniška uprava veliko zgubo, «imajo pri srcu obrambo te uprave pred vsakovrstno kritiko« ter naj pazijo, da bo ta uprava lahko izvedla svoje naloge, namesto da bi kompromitirali svoje lastne interese. Nato je Queuille izjavil da vlada ne more dopustili, da bi stavkovna gibanja paralizirala narodno gospodarstvo, ter je zato sprejela potrebne ukrepe. Zaradi stavke na železnicah je moral predsednik republike Auriol. ki potuje v ZDA, da-nčs odpotovati s svojim sprem-»tvom z avtomobili. Predsednika spremljajo predsednik republiškega sveta Monnerville ameriški in kanadski poslanik ter številni novinarji. Sprevod je odpotoval v Le Havre, kjer se je predsednik v vkrcal na parnik (Ule de FrancC«, ki je odplul Ob 23. zvečer. V New York bo Auriol prispel .28. marca in bo takoj nadaljeval pot v Wa-shington. Pozneje se bo nekaj dni ustavil tudi v Kanadi in bo 8. aprila zopet odpotoval v Francijo s posebnim letalom. Kakor določa ustava, bo Au-riola med njegovo odsotnostjo nadomeščal predsednik narodne skupščine Edouard Herriot. Narodna skupščina je včeraj popoldne nadaljevala razpravo o načrtu zakona za vo-livno reformo. Nocoj pa so razpravljali o proračunu. Ministrski svet je pooblastil podpredsednika vlade Plevena, da se zanima za koordinacijo vojaških zadev. Pariški tisk danes obširno piše o stavkovnem gibanju. ((France Soir« piše, da obstaja nedvomno ((politično izkorišča- nje stavk« pb priliki odhoda predsednika Auriola v ZDA in da so sedanjg prekinitve dela «dolgo časa pripravljali«. «pa-ris Press« pa obtožuje izrecno komunistično stranko, da je organizirala stavkovno gibanje, vendar pa dodaja: «Nič manj res pa rti, da je vlada sedaj prisiljena upoštevati nagle u-krepe glede plač, ker neenakost med plačami in cenami ne bi mogla dolgo trajati, ne da bi bila v škodo tako vladi kakor delavstvu in celo splošnemu državnemu gospodarstvu. KAIRO, 20. — Predstavnik zunanjega ministrstva je v zvezi tozadevnim pisanjem časopisja izjavil, da egiptska vlada nima namena podržaviti Sueškega kanala. WASHINGTON, 20. — Komisija za atomsko energijo je sporočila, da sedaj delajo na otočju Enivve-tok važne atomske poizkuse in da se temu otočju lahko približajo samo posebne pomorske enote. uro bo potrdil' parlament še- čimer bi se znatno povišale že- le na svojem zasedanju 8. a-prila. V Teheranu so danes pričeli stavkati borzojavni in telefonski uslužbenci. Do r.emirov je baje prišlo v Tablizu, kjer se bojijo atentata proti guvernerju Azerbejdžana. Vendar teh vesti ravno zaradi stavke poštnih uslužbencev niso mogli kontrolirati. Kakor poročajo iz Teherana, sta tam hoteli dve osebi izvršiti atentat na župana prestolnice Hehdi Nam-darju. Zaradi vseh teh nemirov bo imel jutri _šah radijski govor na iransko ljudstvo, ki ga bodo prenašali iz šahove palače. K zadnjim dogodkom v Iranu se še vedr.o oglašajo v štet vil-nih prestolnicah . zahodnih držav. V Washingtonu zanikajo da bi imel obisk Achesonovega svetovalca Georgea Mac Gheeja v Teheranu namer.1 posredovati v sporu med iransko vlado in «Anglo-Iranian Oil Company». Mac Ghee je obiskal Teheran — pravijo v Wa-shingtonu —, ker so mu tako naročili na Colombu ob konferenci ameriških poslanikov v državah Južne Azije. Vendar v Washingtonu kljub temu pravijo, da je mogoče, da se Mac Ghee razgovarja z voditelji iranske politike z namenom, da bi čimprej prišli z Londonom do sporazuma glede iranskega petroleja. Kakor se je izvedelo v Londonu, bo jutri vpraša] lord Vansitart, bivši stalni tajnik zunanjega ministrstva v zgornji zbornici, če je angleška vlada pripravljena predložiti svoj ne, kar bi prizadelo vse evropske države. Poročilo meni, da bi nacionalizacija bila škodljiva za Iran. Zaključuje, da porabi Zahodna Evropa 30 milijonov ton iranskega petroleja na leto. Zanimivo je pisanje opozicijskih časopisov v Iranu. Ti zahtevajo, naj iraški parlament podvzame iste ukrepe kot iranski. Kakor je izjavil danes iraški ministrski predsednik Nuri es Said v parlamentu, bo njegova vlad® zgradila držaivno rafinerijo nafte. Doda] je, da bo zahtevala njegova Vlad® ad tujih družb, lei y Iraku črpajo nafto, naj dele z mj&govo državo skupen dobiček, tako kot delajo po drugih državah, ki meje na Irak. ve večine. Za vlado je glasovalo 294 poslancev, preti Pa 291 Zdi se, da je bilo sedem laburističnih poslancev odsotnih. Od' devetih liberalcev so štirje glasovali proti vladi, ostalih p?t pa je bilo odsotnih. Vzhodnoalpska operacijska cona Pred konferenco držav Latinske Amerike WASHINGTON, 20. — De- mokratski senator Tom ’ Con-nally je danes predsedoval zasedanju parlamentarne komisije za zunanje zadeve. Seja je bila za zaprtimi vrati. Na njej je ameriški zunanji minister Dean Acheson razložil načrt konference ministrov za zunanje zadeve držav Latinske Amerike, ki bo 26. marca. Ob koncu seje je n-javii lom Connally, da bodo ZDA zahtevale od držav Latinske Amerike, naj povečajo svoje sile za obrambo zahodnega področja. Na tej konferenci bodo imela prednost vprašanja političnega in vojaškega sodelovanja. Le tri klasove večine dobila angleška vlada LONDON, 20. — V spodnji zbornici je danes, konservativni poslanec Anthony Eden ostro kritiziral vlado, češ da, j« pristala na važne koncesije e-gipitski vladi v zvezi z deblo-kacijo egiptskega račun® v funtih šterlimigih. Dejal je, da ne bi bili smeli pristati n® te koncesije, če egiptsk® vlada ne spremeni svojega postopanja v zvezi s prehodom angleških petrolejskih ladij preko Sue-šikega konail®. Izjavil je dalje, d® bf marali o tako važnem finančnem dogovoru razpravljati v splošnem okviru političnih odnosov medi Anglijo in Egipibom. Pri glasovanju, ki je sledilo PARIZ, 20. — Francoska ylada je sklenila, da bo predlagala državam članicam evropskega sveta ter Avstraliji, Portugalski ln Švici, naj se skliče konferenca za evropsko organizacijo kmetijskih trgov. Ob istem času, ko je Togliatti v Milanu ponujal roko sprave italijanski nacionalistični desnici (komu drugemu naj bo namenjen poziv za sodelovanje: «če se bo Italija iznebila onih obveznosti, ki vodijo v vojno...», če ne onim. ki grozijo z izstopom iz atlantskega pakta, če ne dobijo Trsta, in komu naj velja želja, naj Italija prevzame nuna funzio-ne di saggezza e di eauih-brio»), če ne starinam kot Nitti ali Orlando, ki sta podobno že govorita v parlamentu? Je v Trstu Terracini na shodu «pristašev miru» (kakšna ironija!) ((vzhodnoalpske cone)) ob prisotnosti «delega-10V)> iz ■nekaterih italijanskih in avstrijskih pokrajin zahteval «organizacijsko utrditev gibanja za min in se ogreval za berlinski predlog za konferenco petih velesil. V bistvu se oba govora ne razlikujeta, morda le zemljepisno: Togliatti hoče ustvariti širšo, «nacionalno» platformo sovjetski peti koloni v Italiji. Terracini pa to platformo iz Trsta kot središča razširja na, skoraj bi rekli, mednarodni "okvir (wzhodno-alpske cone» z miselnostjo generala, ki ne gleda na meje, temveč na stra-teško-topografske karakteristike operacijskega področja. Terracini ni vojak, je pravnik, in zanj imajo državne meje kot določen pravni pojem gotovo vse b°lj otipljiv pomen kot paberki iz generalštabne-ga slovarja. Toda zanj mora biti glavno, da pod krinko ((mednarodnega utrjevanja mi-ru» (medprovincialnega, bi rekli mi) izvede, kar mu je bilo naročeno. Vsekakor ni slučaj, da se je nedeljski «shod» sestal prav v Trstu. Seveda, če bi šlo res za interese miru, bi to utegnil biti slučaj — toda v tem pri-meru bi zaman isleali logično utemeljitev za tako čudno zemljepisno kombinacijo ((vzhodno alpske cone«. («Bethou-artov načrts, na katerem je pra vzaprut. alc.iel ves shod, je pač le eden izmed tolikih «načrtov», ki jih je polno časopisje'in od katerih vsak za-se omogoča drugačne kombi nacije). Stvar je dejansko dokaj globlja — in mnogo manj miroljubna: Trst je predvsem važen faktor v sovjetskih načrtih hlad■ ne vojne — eno vojno žarišče več, en potencialni predmet Za poskuse mednarodnega barantanja več. Terracini gre — in ne na lastno pest — korak dalje od Gromika: ta postav- Sile OZN še 27 km od 38. vzporednika TOKIO, 20 — Na zahodnem in srednjem bojišču so sile OZN vzpostavile stik z zaščit-nicamj sovražnika katerih naloga je ščititi umik. Ugotovili, so, da se ie sovražnik utrdil na več krajih ob 38. vzporedniku. Danes so zavezniške čete na srednjem bojišču napredovale proti severu od1 4 do 6 km na vsem področju severno od reke Hongchon in južno od Chunchona. Zdi se, da bo sovražnik poskusil braniti Chun-chon s tem, da bi udaril na cesti, ki vodi k Hangchongu. Na zahodnem bojišču še niso čistili sovražnikovih oddelkov ob cestah, ki vodijo severno in severno-vzhodno od Seula. Neka zavezniška izvidnica, ki je ob spremstvu tankov hotela iti iz Seula po cesti v Uijong- PARIZ, 20. — Jean Monriet. vodja francoske delegacije pri pogajanjih za Schumanov načrt je danes izjavil, da je ostal načrt, ki so ga parafirali včeraj v Parizu, zvest temeljem, ki jih Je postavil francoski zunanji minister v maju 1950. Dodal je, da se ni bati ob uresničitvi tega načrta gospodarskih težav, ker so gospodarstva zahodnoevropskih držav precej podobna. Odgovoril je na obtožbe glede prevelikih pooblastil visoki oblasti, ki jo predvideva načrt ln dejal. da so posamezni organi med seboj odvisni, kar ščiti voljo in interese šestih držav, ki pri tem načrtu sodelujejo. Monnet je zaključil z željo, da bi se Angiija kmalu pridružila temu načrtu in da bi se prepričali o prednostih tega načrta tudi nemška socialdemokratska stranka in nekateri industrijski krogi, ki so sedaj proti njemu. V Londonu so prejeli besedilo Schumanovega načrta. Izjavljajo da so pri proučevanju že precej napredovali, ker je francoska vlada sitalno obveščala angleško vlado o pariških pogajanjih. V angleških krogih pojasnujejo, da se bodo , pričeli razgovori med angleško Komentarji o Schumanovem načrtu vlado in šestimi državami takoj, ko bodo ratificirali to pogodbo. Tedaj bodo tudi razpravljali o vprašanju bodočega statuta Rorurja. v katerem so zastopane sedaj Francija, Anglija, ZDA, vse države Be-neluza in Nemčija. Na današnjem zasedanju spodnje zbornice je državni minister Kenneth Younger izrekel zadovoljstvo, da so končani pariški razgovori. Današnji angleški tisk na široko piše o Schumanovem načrtu, «Daily Telegraph« piše: «Ce gledamo na velike spremembe politično - gospodarskega položaja, potem ko so objavili lani Schumanov načrt, je zelo pomembno, da je ta načrt preživel do danes«. List zaključuje: «Ce predpostavljamo, da bodo načrt ratificirali in ga bo mogoče pričeti izvajati še pred koncem tega leta, bi samo smel prerok mogel točno prerokovati razvoj, ki ga bo Nemci podrediti sprejem tega načrta nekaterim spremembam zakona o dekartelizaciji porur-ske industrije. List pravi, da bodo Nemcem prav gotovo dovolili nekatere spremembe na tem področju. Prav s posebnim zadovoljstvom so sprejeli parafiranje Sjchumanovega načrta v Wa-shingtonu. Pravijo, da je to edina dobra vest iz Evrope v zadnjem času. Razgovora namestnikov v ((Rožnati palači« v Parizu namreč kamenitiriajo sedaj v Washingtonu z velikim skepticizmom ‘n dvomijo, da bi mogli ti sestanki prinesti kakšen uspeh. V istem smislu piše danes tudi «New York Times«, ki meni, da pomeni ta načrt velik napor za konec stoletnega boja med Francijo in Nemčijo, ki je kriv toliko nesreč za Evropo. «Nčw York Herald Tribune« omenja devetmesečna pogajanja o tem načrtu in nasprotovanje Anglije ter in- imel ta načrt«. ((Times« med dustrijcev Porurja List meni, drugim tudi piše, da so hoteli I dia top treb® najbrže več kakor eno leto, da ko šesj, parlamentov odobrila ta načrt. Nemški državni podtajnik za zunanje zadeve, ki je sodeloval na pariških pogajanjih, meni, d® bo mogla Adanauer-jeva vlada kmalu premagati nasprotovanje v parlamentu. Vlada je prepričana, d® bo mogla prepričati opozicijo o velikih prednostih tega načrta za nemško gospodarstvo. Halle-stein j s dejal, d® se bo zvezna vlad« dokončno odločila o podpisu načrta, potem ko bodo visoki komisarji odgovorili r.a noto glede dekartelizacije. De-ja] je tudi, da bodo pridružili Schumanovemu načrtu tudi druge industrije. , Vodja socialdemokratske strank; Zahodne Nemčije Kurt Schumacher pa je v svojem današnjem radijskem govoru kritiziral Schumanov načrt ln se izrekel proti ukinitvi nemškega enotnega trga za prodajo premoga. Pri tem bo nEmško gospodarstvo nevarno ošibelo in to bo imelo nevarne posledice n® socialnem področju. «Od Schurr.anoveg® načrta bosta imela dobiček Francija in mednarodna trgovina s prSmo-gom Ta načrt ne to privedel k združitvi Evrope, s®} pomeni zmago nacionalističnih koncesij im prepušča nemško ljudstvo izkoriščanju drugih držav. Socialdemokratska stranka bo napravila vse mogoče, da bo ta načrt propadel«. V Moskvi menijo, d® je bila prav intervencija ZDA potrebna, da so parafirali ta načrt. Agencija Tass pravi, d® se je Italija pokazala zelo rezervirano. Zaradi tega je Pleven v Santi Mar gh e rit j obljubil De Gasperiju. d® mu bo dal na razpolago severno-afriške rude in olajšal emigracijo italijanske delovne sile. Pri tem načrtu imajo predhosti samo države, ki imajo močno industrijo in nizke proizvajalna stroške. Zato bo nem&k® konkurenca posebno nevarna za Francijo. Francoski tisfc je že prerokoval, da bi uresničitev tega načrta povzročila, da bi veliko rudnikov in jeklarn moralo prenehati z delom. Francoska vlada je Sklenila predlagati vladam šestih držav, da bi se njih zunanji ministri sestali 12; aprila v Parizu in pregledali načrt, ki so g® parafirali včeraj. jongbu, je naletela tri kilome. tre od prestolnice na sovražnikov oddelek ki je nanjo odprl ogen-j ]z minometov in topov. Pozneje se je moral sovražnik umakniti. Na zahodnem bojišču, sever, no od Seula, so ujeli nekaj Ki. tajcev, ki pri padajo 26. kitajski diviziji. Neki častnik sil OZN je izjavil, da prihod teh novih kitajskih čet na bojišče ne pomeni, da je sovražnik oja. čil svojo obrambo, temveč je poslal te čete z namenom, da otežkoči napredovanje sil OZN. Pri tem ki pridobil na času mogel zgraditi nove obrambne črte na severu. Neki častnik glavnega stana sil OZN pa je izjavil da je kitajski umik pro. ti severu povzročil praznino med temi četami in silami OZN. Na poveljstvu 8. armade so izjavili, da so sile OZN v desetih točkah oddaljene manj kot 27 km od 38. vzporednika. Uradno poročilo 8. armade govori samo o ((lahkih in redkih stikih« s sovražnikom in o šibkem od. poru pri Chunchonu. Poročilo letalskih sil pa jav. Ija, da so opazili 3500 oseb v bližini Chunchona, namenjenih proti severu. Ti bi «Iahko bili vojaki, preoblečeni v Kitajce«, trdi to uradno poročilo. Današnje jutranje poročilo letalstva pa pravi, da so v severni Koreji opazili po cestah in železnicah zelo majhen pro. met. Večji je bil šele ob sever, ni kitajski meji, južno od, reke Jalu. Letala so napadala prevozna sredstva takoj ko so pre. stopila mejo. na tej reki. Kakor je danes izjavil glasnik angleškega zunanjega ministra, niso še nič odločili glede morebitnega prestopa 38. vzporednika po silah OZN. Dodal je, da se o tem razgovarja. jo v Washingtonu predstavniki držav članic OZN, ki sodelujejo v korejski kampanji. Menijo, da s0 Angleži še vedno prepričani, da ne bi bilo pametno prestopiti 38. vzporednik, dokler ne bi izkoristili zadnje možnosti za politično nešitev tega vprašanja,. Ija vprašanje v mednarodno diskusijo, oni ustvarja krog njega zemljepisno širši — in zaradi prepletanja 'državnih meja — mnogo bolj kompliciran okvir, žareč obroč, skozi katerega naj se kot akrobat v cirkosu pomika tržaško vprašanje, da bo čimprej zagore-, lo, če se že samo noče vneti. Tržaško vprašanje. pa ima za Kremelj poleg tega izrazito protijugoslovansko funkcijo: kot jj sovjetska diplomacija zanetila požar u Koreji, da bi, izolirala Kitajsko in si jo podredila, tako poskuša razpihovati tržaško vprašanje, da bi osamila Jugoslavijo in iz nje naredila lahek plen svojega imperialističnega pohlepa. Ost vzhodnoalpskega zborovanja, ki je seveda le del ruške politike v tern delu Evrope, je naperjena v dve smeri; zastrupi naj jugoslovanske od-nošaje tako z Avstrijo kot z Italijo, to se pravi, dopolni kar kominformistični blokadi še manjka do Jadrana in obenem znatno oteži ves zunanjepolitičen položaj Jugoslavije. Zato je tudi govorjenje o konferenci petih velfcsil, ki (maj uredi mednarodne spore in pomiri svet», izzvenelo odločno protijugoslovansko in kajpada prav nič miroljubno. Ndjbolj odkrito je bistvo tega predloga — ki bi lahko bil pozitiven, če bi bil mišljen iskreno — izrazil Furlan Ba-socchetti, ki je jasno in brez ovinkov povedal, kaj je na stvarri: «...pericclo che, acean-to al ridrmo delta Germama, costituito dalVtsistenza... di uno stato fascista e guerrafon-daio come la Jugoslavia«. Obstoj Jugoslavije je torej postal mednarodno sporno vprašanje! Ce je tako, je obstoj Jugoslavije, obstoj majhne neodvisne socialistične države, za; mešetarje z ljudstvi in narodi, zd razdeljevalce interesnih sv'r po načelu fifty-fifty ali po kakršnem koti razmerju že, predmet barantanja in kravjih kupčij — v danem, trenutku mdrda cena za obljubo, da bo rožljanje z orožjem, iz Moskve vsaj za nekaj časa prenehalo, konferenca petih po nennijevski berlinsko-var-šavski (končno pa vendarle moskovski!) zamisli torej naj ne bi bila nič drugega kot pogajanja za novo razdelitev vplivnih področij z določenim ciljem, da pripadel Jugoslavija, oziroma bolje rečeno jugoslovansko ozemlje, v «sovjet-sko» interesno sfero (Hitler je rabil mnogo bolj odkrit izraz ((Lebensraumn) — skratka, priznanje, ki ga Višinski nd IV. zasedanju glavne skupščine OZN, ko je šlo za izvolitev FLRJ v Varnostni svet, s tezo o «regionalnih zastopstvih »ni mogel izsiliti. ((Sovjetski)) mir je torej mogoče ohraniti le s periodičnim razdeljevanjem vplivnih področij (beri — področij nemotenega gospodarskega izkoriščanja in političnega terorja), sevifda tako, da se delež, ki pripada velikoruskemu imperialzmu stalno veča. Na taka evrata miru» trka jo Terracinijevi ((vzhodnoalpski)) mirovni golobčki, prav po načelu, da je emir treba osvojiti)). (Osvajanje že, toda nf miru!) Ustvarjanje «mednarodnih« (kot v Trstu) ali »široko nacionalnih» (kot v Italiji) ((front miru» in njihovo «organizacijsko utrjevanje» pa naj ustvarja mednarodno napetost, ohromi voljo do o-brambe, povzroča dezorgani-zacijo, strah in negotovost in končno da napadalcu prosto pot, Prava peta kolona. Terracini in Pajetfa ali igra slepe mili s Trstom Terracini je v nedeljo » Trstu in Miljah zopet pogreval kominformistično zahtevo, naj se izvede mirovna pogodba in umik okupacijskih čet, Terracini pravzaprav ni osamljen: 2 demagoškim dopolnilom o «Trstu r odprtem mestu» ponavljajo isto tezo — kot papagaj za Gromikom v Parizu — vsi domači in italijanski kominfor-misti. Kakšni pa so njihovi pravi nameni in kaj se za njihovim »spoštovanjem mirovne pogodbe skriva«, pa so že sami nekaj krat bolj odkrito povedali. Pred slabim letom je član vodstva KPI Giancarlo Pajetta v italijanskem parlamentu dejal takole: «L’applicazione del Trattato di pace non avrebbe compromesso la speranza del* 1’annessione del T.L.T. ma> al contrario, era la premessa ne-oessaria per la realizzazione di ouesta speranza. Chiedendo la applicazione del Trattato di pace, il govemo avrebbe erttenuto i.l risultato essenziale di alloni-tanare le truppe jugoslave dal-la zona B...». Kdo torej prodaja Trst IftoMM PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — M. H*wa W51 SEJA ODBORA ZA DESETLETNICO OF ZA NADALJEVANJE BORBE dokler ne bodo Slovenci dosegli pravic, ki jim pripadajo V nedeljo dopoldan je bila »eja odbora za proslavo 10 obletnice OF. Tov. Branko Babič je govoril o pomenu obletnice Osvobodilne fronte, ki mora poudariti preteklo borbo, obenem pa spodbuditi vse sile slovenskega naroda na našem ozemlju, da jo nadaljujejo, dokler ne bodo dosegli Slovenci na angloameriškem področju STO vseh tistih pravic, ki jim pripadajo. Na seji je bilo predlaganih v odbor še nadaljnjih deset tovarišev, tako da ima sedaj razširjeni odbor za proslavo naslednje člahe; Predsednik Prešel Miro. Bazovica; Babič Branko, Trst; Bidovec Tončka, Trst; Birsa Josip, Trst; Bizjak Jože. Repen-tabor; Blazina Albina, Trst; Bole Stanislav, Opčine; dr. Budal Andrej, Trst; Budin Alojz, Trst; Cok Rudolf, Lonjer; dr. Daneu Anton, Opčine; dr. Dekleva Jože, Trst; Furlan Janko, Sempolaj; Gerdol Emilija, Trst; Gregorič Anton, Trst; Grižančič Josip, Trst; Hrovat Ladislav, Trst; Hrovatin Pavel, Škofije; Husu Milan, Opčine; prof. Jelinčič Zorko, Trst; Kocjančič Marija, Dom jo, Kocjančič Valerija, Trst; Kosmina Mirko, Trst; dr. Kukanja Angel, Trst; Kukanja Franc, Trst; Lipovec Emilija, Trst; Lipovec Franff, Trst; Mahne Ivan, Trst; dr. Mašera Sonja, Trst; Novak Ivan, Trst; Obad Janko, Salež; Pahor Drago, Trst; Pečar Helena, Trst; Pečar Sergij, Lonjer; Eraček Davorin, Trst; Pregare Silvester, Trst; ing. Renko Stanislav, Trst; Rupena Majda. Trst; Samec Roža, Dolina; Samsa Mara, Trst; Sancin Savo, Trst; Slama Ivan, Trst; Starc Ema, Trst; Škabar Marica, Trst; Škabar Emil, V. Repen; Škabar Silvester, V. Repen; Skrk Josip, Trnovca; Spanger Vekoslav, Trst; Smuc Roman. Trst; Stoka Franc, Trst; Sturman Slavko, Domjo; Svab Marjan, Sv. Križ; Švara Vlado, Trst; Tomažič Ema, Trst; Tomšič Franc, Trst; Turk Danilo, Trst; Ubald Vrabec, Trst; Veljak Lazar, Stramar; Venturini Franc, Trst; Zala-šček Alma, Trst; Žnideršič Friderik, Trst. Tov. Bole je poročal o sklepih seje glavnega odbora OF, po katerih bodo najboljši okrajni in terenski odbori nagrajeni, kot smo že objavili. Skupno bodo nagrajeni 3 okrajni in 21 krajevnih odborov. Odsek za zgodovino pripravlja in zbira najvažnejše gradivo za glavno razstavo; poleg te bodo tudi krajevne in okrajne, ki bodo prikazovale borbo slovenskega naroda za njegovo osvoboditev pri nas. Poleg razstav bodo tudi prireditve. Glavna proslava bo 22. aprila na stadionu »Prvi maj». Povabljene bodo delegacije iz Slovenije, Goriške, Slovenske Benečije in Koroške. Izšla bo tudi slav- nostna številka «Primorskega dnevnika« z jubilejnimi članki borcev in aktivistov. SNG pa bo priredilo dve predstavi v počastitev 10. obletnice OF. Izvršilni odbor je razpisal tudi 8 nagrad za dela iz področja leposlovja, upodabljajoče u-metnosti in glasbe. Razpisan je bil tudi natečaj za osnutek plakata za 10 obletnico OF. Po poročilu tov. Boleta se je razvila diskusija. Člani odbora za proslavo obletnice OF so predloge sprejeli. Sestanek Kmečke zveze v Škofijah V petek 17 t. m. je bilo v Škofijah kmečko posvetovanje kateremu je prisostvoval tudi tajnik Kmečke zveze. Po njegovem poročilu, o kmečkem gospodarstvu, ki zaradi ekonomske povezave našega teritorija z Italijo in zaradi nerazumevanja pristojnih oblasti do te panoge gospodarstva postaja vedno bolj kritično, in po po-ročilu o delovanju KZ se je razvila živahna diskusija, v katero so posegli skoraj vsi prisotni. Najbolj pereče vprašanje tamkajšnjih kmetov, ki so po večini dvolastniki, je vprašanje dvolastniških prehodov med dvema conama, ki so jih oblasti ZVU zaprle in s tem spravile dvolastnike v res kritičen položaj, ker ne mor-jo prevažati kmetijskih potrebščin preko prehodov. Ostro so obsodili tako nepravilno ravnanje in zavlačevanje rešitve tega vprašanja. Po pojasnitvi, ki jo je podal tajnik KZ o intervenciji pri ZVU in pri občinski upravi občine Milje, katero je KZ pismeno zaprosila, da naj se zavzame za svoje občane, so prisotni soglasno sklenili, - da bodo poslali protestno resolucijo na ZVU zaradi takega nepravilnega ravnanja z dvolastniki z zahtevo, da naj se zaprti dvolastniški prehodi ponovno odprejo. Ravno tako bodo zahtevali od občinske uprave občine Milje, da v tem vprašanju zavzame jasno stališče in naj že enkrat postavi pri ZVU, da se to vprašanje ugodno reši, IZ STATISTIČNIH PODATKOV HIGIENSKEGA IN ZDRAVSTVENEGA URADA slava padlima buhcemaj itveno stanj riu se ooeai Uciiiifo P'iaqa'w Statistični podatki higienskega in zdravstvenega urada za mesec februar r.am kažejo, da je bilo zdravstveno stanje v tem mesecu še dokaj pcvoljno. Število smrtnih primerov je bilo v primeri z mesecem januarjem sicer precej višje in je znašalo 343 nasproti 332 v januarju, vendar je to skorajda vsakoletni pojav, saj sta februar i.p ir.areč najbolj kritična meseca za marsikatere bolezni. Tudi število rojstev se je nekoliko znižalo in sicer je bilo v februarju rojenih 234 otrok, od teh 5 mrtvih, medtem ko je bilo v januarju rojenih 253 otrok, od teh samo en mrtev. Ce sedaj pogledamo število porok v mesecu februarju, moramo ponovno ugotoviti, da se je tudi tukaj število v primeri _ z januarjem znižalo. V februarju je bilo samo 107 porok, medtem ko jih je bilo v januarju 179. Upoštevati moramo, da je bil januar v znamenju pred-pusta. ki je najbolj primeren za.ženitev; vendar št' nam zdi kljub temu število porok v feb-ruarju zelo nizko. No, če nas je glede rojstev, smrtni primferov.in porok pretekli nr sec razočaral, je bil pa zato bolj povoljen v vprašanju nalezljivih -bolezni, katerih število je v nasprotju z mesecem januarjem precej padlo. Tako je bilo v februarju 11 primerov davice (v januarju jih je bilo 16). 11 primerov šfcrlatinke (v januarju 16), 9 primerov trebušnega legarja (v januarju samo 5), 9 primerov oslovskega kašlja, 1 primer meningitisa, ;n primer vročice ter 65 primerov drugih nalezljivih bolezni. Edino glede ošpic je bil februar precej bolj nevaren: v tem mesecu je namreč zbolelo za ošpicami kar 92 otrok, medtem ko je njih število v januarju znašalo le 34. Toda tudi glede te bolezni bi lahko pristavili, da je februar prav tisti mesec, ko otroci najpogosteje atole za ošpicami, to pa zato. ker se prične že prva spomladanska toplota, ki je za prehlad najbolj nevarna. V mesecu februarju so bili zdravniški pregledi v 41 razredih srednjih šol. kjer je bilo skupno pregledanih 640 učencev. Na osnovnih šolah je bilo zdravniško pregledanih 201 razredov s skupno 3372 učenci; v otroških vrtcih je bilo pregledanih 79 razredov s skupno 1608 otroci. Skupno je bilo tako zdravniško pregledanih 321 razredov s 5620 učenci. 249 otrok je bilo na pcdlagi teh pregledov odstranjenih iz šol, 508 je bilo poslanih na nadaljnje zdravniške preglede, 20 pa je bilo predlaganih za zdravstvene kolonije. KOLEDAR filedaiidče - 'dOno--'Tlačilo- Dekle, povej, povej Sreda 21. marca Benedikt, Vlada Sonce vzide ob 6 09’ 18.18. Dolžina dneva 12.05 vzide ob 16.10, zatone ob a« Jutri, četrtek 22. marca Vasilij. Tuga Dekle, povej, povej, ai me še ljubiš kej? Al me še ljubiš kej, dekle, povej! KINO «Ja,z ti pa to povem, ljubiti te ne smem, ljubiti te ne smem, to ti povem. Očka me kregajo, mamca mi branijo, jaz pa ne maram nič, pojem ko ptic.« OF Tramvajske vožnje bodo dražje Tako so sklenili na včerajšnji občinski seji - Tov. dr. Dekleva je glasoval proti temu predlogu Danilo je bil delavec. Sodeloval je med prvimi v ilegali in ustanovil leta 1942 prvi narodnoosvobodilni odbor v dolinskem okraju. Zajet od Nemcev je hotel pobegniti, a na begu je bil zadet od sovražne svinčenke. Pokopan je na domačem pokopališču v Ricmanjih. Ze dolgo ča.-a je med tržaškim prebivalstvom krožila govorica, da namerava vodstvo ACEGAT povišati cene tramvajskim vožnjam kot tudi cene električni energiji. Da so vzbudile te govorice med prizadetim -prebivalstvom ogromno razburjanje in nezadovoljstvo, je popolnoma razumljivo, če pomislimo, da se vse draži ter da ostajajo pri tem plače delavcev in uradnikov raeizpretne- raten*. Za včerajšnjo občinsko sejo, n-a katere dnevnem redu je bilo prav vprašanje povišanja cen vožnjam s tramvajtm, je vladalo viliko zanimanje. Seja sama s« je zavlekla tja do poznih ur. Po nekaterih ma-nj važnih vprašanjih je povzel besedo odbornik Bonetti. ki je predložil občinskemu svetu v odobritev n.kai odločb v zvezi z razsvetljavo nekaterih ce.-t in ulic v centru in v predmestju. Prešel je nato k obravnavanju najvažnejše točk: dnevnega reda včerajšnje seje in sicer k vprašanju povišanja cen tramvajskim vožnjam kot tudi povišanja cen električni energiji. Poudaril je, da se že dolgo časa govori o tem, d-a bi bilo treba povišati plače uslužbencem ACEGAT, kot je bilo to že pred časom storjeno v Italiji. Toda vodstvo ACEGAT tega vprašanja do sedaj ni moglo prišla do sklepa, da predloži I del ogromno večino tržaškega občinskemu .-v tu razne pred-1 prebivalstva Ce hoče vodstvo ♦ ie4on» A f^TT.G A T nomrc« hAviffat.i’ rvl ti resno načeti, ker ne razpolaga z denarnimi sredstvi, iz katerih bi lahko izplačalo uslužbencem poviške. Zato je upravna komisija ACEGAT v posvetovanju z občinskim- odborsm jsko vpr V Trstu so po končani vojm sezidali mnogo stanovanj, mnogo jih še zidajo, a kljub temu ne bo tako kmalu rešena stanovanjska kriza za one Tržačane, ki leta in leta prosijo, čakajo in upajo, da se nekoč priborijo do stanovanja, katerega najemnina bo sorazmerna siromašnim plačam. Ko čitamo poročila q novo zgrajenih stanovanjih, se zdi kar (judno, da jc toliko Tržačanov brez primerne strehe Najbolj žive odgovore in zazlage dajejo vprašanju razne opazke in komentarji, ki se jih tu in tam sliši med neznanci, ki pa jih govorica izdaja za pristne Tržačane. V tramvaju št. 2, ki vozi skozi. predore v Skedenj, smo ujeli, sledečo opazko dveh mladih žensk, ko je tramvaj ustavil med predoroma, kjer se gradi nova stanovanjska hiša. «Lepa hiša, škoda da nimam mihjonov. d« bj si preskrbela* pravico do stanovanja. Ako sezidajo še ne vem koliko hiš, se bom morala i- vedno tiščati v starinski sobici mojih pradedov v Skednju. Čakam, da se poroči sestra ter odstopi prostor mojemu bodočemu možu. ker drugače se sploh ne morem poročiti« •k « >ie Drugi prizorček. Pred novo zgradbo v Ulici T meus se ustavi mlad parček Morda sta zaročenca ali novoporočenca. «Vidiš Mario, tu bj bila srečna. samo kdo ve kakšne astronomske cene imajo ta stanovanja. Gici. tu piše na desk). d» «o na prodaj, a cena ni navedena«. ((Beži. beži« se oglasj on, «za-dovoljen bj bil s stanovanjem v okolici mesta, samo da bi ga le dobil Mislim, da za tukajšnje je premajhna oglasna deska. da bi napisali notrebno vrsto ničel po prvi številki«. „Ret, je, da imajo nekatera stanovanja v okolici nižje cene in najemnine, a dostopne so samo onim, ki imajo državno ali občinsko službo, če pa niso ja njih, bodo za razne »esitle« ali kake nove Tržačane iz «ma-drepatrije«, ki jim ne manjka milijonov in protekcij«. * * » Dve priletni ženici sedita na trgu pri cerkvi Sv. Jakoba ter uživata prvo letošnjo sončno toploto. Telo počiva, jezik pa le nima miru. »Veste kaj, Aneta. ako bi uveljavili zakon, da imajo pravico bivati v Trstu samo pravi Tržačani, mi ne bi bilo treba stiskati v moj »žgabucin« hčerke zato da ima sin prostor z družino v edini sobi« «Kaj stiskati! Se ostajalo bi stanovanj, tako Pa nam jih primanjkuje. Razni špekulanti in tujci Pa jih imajo za svoje loge za ustanovitev tistega denarnega fonda, iz katerega bi bilo mogoče kriti stroške za povišanje plač uslužbencem ACfiGAT. D. l potrebne vsote naj bi bil krit s povišanjem voznih tarif in sicer bi ta del znašal 102 milijona lir. drugi dej nai bi bil krit s povišanjem cene električni energiji kar bi tudi znašalo 12 milijonov, preostal i h 73 m :J i jenov pa na j bi vodstvo ACEGAT nekako, pri-štrdilo pri kakšnih drugih izdatkih. Cene tramvajski vožnji kot tudi električni energiji (ne za domačo uporabo) naj bi bile nasHdnje; navaden tramvajski listek za eno vožnjo bi stal odslej naprej 20 lir, ob praznikih 25 lir ob nočnih urah pa 50 lir. Ukinjen bi bil listek za dvojno vožnjo kj ga je lahko zdaj vsakdo prejel v zgodnjih jutra-niih urah. Prav tako bi se povišali vsi 'abonmaji, med katerimi b; ostali še nekako najmanj neizpremenjeni abonmaji za šolarje ter delavce. Električna energija bi s tem odlokom tudi postala dražja jn sicer bi bila cena za 1 kw 30 lir (gre pa pri tem za električno energijo. ki ne služi domačim potrebam temveč za električno 'energijo, ki jo uporabliajo v uradih, trgovinah in drugih podjetjih). Razumljivo je. da ie takšen odlok, ki predvideva v že tako dovolj hudih časih, ponovno povišanje cen tramvajski vož-oij in električni energiji, spro. žil zelo živahno diskusijo, v kateri se ie Prvi oglasil komin-formist Braun, k; je obdolžil demokristjane da so prišli s tem odlokom na dan. ne da bi dali prej možnost, da bi lahko občinski svetovalci nrekontro. ilirali ororačun ACEGAT ter na podlagi tega ugotovili, če so resnično potrebni vsi ti ukrepi samo zato, da se ugodi upravičeni zahtevi sluibencev ACEGAT po povišanju plač Tziavi] je, da bodo kominformi-sti glasovali proti temu odloku. Oglasil se je tudi indioen-dentist Gianpiceoli, ki je izjavil. da ie tudi on ornti temu odloku ter je zato mnenja, naj b; omenjeno vprašanje reševale odgovorne oblasti. Tudi predstavnik MSI Morelli je, bil mnenja, da bi bilo treba naj. Pre: pregledati proračun ACEGAT ter šele nato pristopiti k glasovanju o predloženi odločbi. Zahteval je v imenu .svoje stranke, da se to vprašanje začasno odloži. V imenu Krščanske demokracije je nato spregovoril svetnik Harabaglia. ki je hotel v na. ■protju s kominformisti dokazati. da ie odlok o povišaniu tramvajskih tarif popolnoma na mestu. čenrav bo ta oriza- ACEGAT namreč povišati pla. če, mora poiskati za to potrebna denarna sredstva in do teh bo lahko prišlo edino z uve. ljavljanjem predloženega odloka Poudaril je. da bodo pred-tavniki njegove skupine zato glasovali za sprejem odloka Spregovoril je nato predstav, nik Ljudske fronte tov. dr. Dekleva ki je med drugim deial: ((Soglašam z mnogimi kritika, mi. ki so bile pred menoj izrečene na račun odloka o povišanju tramva'skih tarif. Ce. nrav povišek ni ogromen, vendar je treba upoštevati, da predstavlja v sedaniem težkem gospodarskem položaju vsako, tudi najmanjše povišanje, že ogromno žrtev za tržaško pre. bivalstvo. Hotel bi vedeti, če je proračun o dohodkih osnovan na konkretnih de;stvih. To Pa zato. ker je vsota 102 milijonov letno, ki nai b> io vodstvo .ACEGAT pTejelo od tramvajskih voznin, precej nizka-Želel bi prav tako pojasnil gle. de vsote 73 milijonov, ki naj bj 30 vodstvo orištedilo ori raznih izdatkih. Vse te podatke bi želel met; zato, da bi videl, če so unravičene predpostavke o povišanju tramvajskih tarif in električne energije. Ne sme li bi namreč iskati v takšnih okoliščinah ravnotežje proračuna z rešitvami, ki se zdijo morda najbolj primerne in naj. lažje, ki pa predstavljajo novo težo za tržaško prebivalstvo Nai opozorim občinski svet le na eno najštevilnejšo kategorijo delavcev, ki morajo dnevno dvakrat v službo — to so de. lavci privatnega sektorja. Vsakdo izmed teh delavcev bi mo-rai mesečno izdati po novih ta. rifah okrog 1500 lir samo za tramvaj, kar bi bilo za njihove sedanje razmere pač prehudo. Zato bj predlagal, da bi bila za ie delavce na razpolago posebna tedenska izkaznica, ve-liavna za 4 vožnje na dan, katere cena ne bi smela biti višja od 270 lir. Prav tako mislim', da bi bilo treba ponovno pregledati položai glede brezplačnih voženj, ki so jih do sedaj deležni organi javne varnosti. Ce predpostavljamo, da bi se samo polovica osebja civilne policije vozila enkrat dnevno s tramvajem, bi znašala v?ota za te vožnje letno 22 milijonov lir; ki jih pa to osebje seveda ne plača. Zato bi bilo umpstno. da bj ACEGAT pričel s pogajanji z vodstvom policiie glede izplačila določene vsote, na podlagi katere bi člani policije prejeli prav tako določeno število službenih tramvajskih izkaznic. Mislim, da bi stroške za to mnogo laže nosil državni ororačun. kot pa da bi ti stroški še bolj ebteževali proračun podjetja samega ali pa občine, od katerih osebje civilne policije v nobenem pogledu nj. odvisno. Glasoval boni zato proti povišanju tramvajskih tarif«. Tudi advokat Stocca je izjavil, da bo glasoval proti predloženemu predlogu, ker smatra, da bi bilo možno rešiti vprašanje povišanja plač uslužbencem ACEGAT na ta način, da bi se zmanjšalo število dosedanjih uslužbencev, ki zna5a preko 2000 ljudi. Odbornik Franzil je v nekakem zaključnem govoru z začudenjem ugotovil, da se danes kominformisti ne strinjajo niti s tistim sklepom, ki ga je že sprejel predstavnik Enotnih sindikatov Radich s podpisom uslužbencem ACEGAT, V tem sporazumu je bilo namreč rečeno da bo moralo vodstvo ACEGAT povišati plače svojim uslužbencem, če bo za to imelo dovolj denarnih sredstev. Vne. la se je zelo estra debata, iz katere je bilo jasno razvidno, da gre i demokristjanom ; ko-minformistom le za to. da vržejo drug na drugega krivdo, oziroma da delijo drug z drugim krivdo za uveljavljanje odloka, ki predvideva omenjeno povišanje tramvajskih tarif. Končno je prišlo do glasovanja o odloku, ki govori o povišanju plač tramvajskim uslužbencem ter o odloku, ki predvideva po višanje tramvajskih tarif. Za odlok o povišanju plgp so glasovali vsi odborniki razen svetovalca Stocce, Agneletta in in. dipendentistov, medtem ko so proti povišaniu tramvajskih tarif glasovali predstavnik Ljudske fronte, indipenderiti-sti. Agneletto, Stocca in kominformisti. Karel se je rodil 1411 1908. v Bazovici. Od septembra 1943 je bil borec XXVI. udarne divizije. V borbi proti Nemcem je bil ranjen 19. marca 1945 in podlegel ranam v brigadni bolnici. Junaškemu borcu bomo ohranili trajen spomin. Tiskovna konferenca novega conskega poveljnika TRST. 20. (AIS - PIO) — Generalni major sir John Win terton, novi poveljnik anglo-ameriškega področja Svobodnega Tržaškega ozemlja je izrazil željo, tla bi se sestal s predstavniki tiska. Zato bo v čelr tek 22. mavca ob 12.00 uri spre-1 prebirati in Danes 21. I. m. seja sekt. odbora Skedenj ob 20. uri na sedežu. V četrtek 22. t. m. seja okr. komisije za zbiranje podatkov, ob 18.30 na sedežu v Skednju. V petek 23. t. m. seja sekt. odbora za Kolonkovec, ob 20. uri v običajnih prostorih, seja sekt. odbora Sv. Ana ob V petek seja sekt. odbora Sv. Ana ob 20. uri na sedežu OF - Skedenj. Izleti PDT V nedeljo I. aprila bo smučarski izlet na SNEŽNIK, Vpisovanje še jutri 22. t. m. v Ul. Machiavelli 13-11 od 17. do 19. ure. Prav tam se lahko kupi tudi novi Brilejev »Priročnik za planince« Rossetti. 16.30: «Pikcva dama«, Anton VValbrook. Eaith Evons. Excelsior. «V vrtincu«. Clark Gable, Vivien Leigh. — (Dve predstavi ob 15.30 in 20.30 (blagajna 14-30, 19.30). — Galerija 500 lir, parter 400 lir. Nazionale. 16.00: «Stromboli», Ingrid Bergman. Arcobaleno. 16.00: »Rio Bravo«. Penice. 16.30: «Jack», tVallaee Beery. Filodrammatico. 16.00: «Anna Lu-casta«, Paulette Goddard in Broderik Crawford. Alabarda. 16.00: ((Sedmi križ«. ArmoDia. 15.30: ((Močnejše kot sovraštvo«, Errol Flynn, .Atexis Smith. Garibaldi. 15.00: «Ovira na se- veru«. ideale. 15.30: «Nemogoča avantura«, Errol Flynn. Impero. 16.00: »Sveto leto«. Italia. 16.00: «ypanje v jutrišnji dan«, E. Parker. Kino ob morju. 16.00: ((Zaobljuba«. Savona. 16.00: ((Gospod Belvedere gre v zavod«. Viale. 16.00: «Bela kuga«. Vittorio Veneto. 16.00: »Življenje po plesnem koraku«. Azzurro: 16.00: «Sin džungle«, J. Sheffield. Belvedere. 16.00: «Dolly Sisters«. Marconi. 15.30: «Ta čudovita iznajdba«. Massimo. 16.00: «Toto Tarzan«. Marta Eggert, J. Kiepura. Novo Cine. 16.00: «Figaro sem.. Figaro tja...« Odeon. 16,00: «Toto vesela prikazen«. Radio. 15.30: ((Krvava zarja«, Maria Felix. Vittoria. 16.00: «Reg v času«, Venezia. «Oni bandit sem jaz«, Sv. Vid. Danes zaprto. Gledališče Verdi del6 i Danes ob 21. uri novo o« Mihaela Bradila «Dwj jutri poslovilni večer skupine Emme Grama«« detom S GottiT ((Gospodična 'l Barda«. V Bazovici se ie Ž Olga Mevlja - Mesarje* g naša požrtvovalna ku.. g ka za časa NOB, po** g ki s tov. Josipom Čokom, ^ železniškim uradnikom g Divače. . g Mlademu paru žew|g prijatelji in znanci^ g poti skozi življenje Pr" g go sreče, zdravja 111 g hov. Z Trst, 20. marca g •lllllllllHllllllllllllUlKlHIimMBIlNfljjj^ SSli RADIO p JUGOSkCONE TBSjJ (Oddaja na srednjih 212.4 m ali 1412 kc) Sreda 21 marca J»»l. 12.00: Slavko Osterc: uvertura - Lucijan Manj« ^ janc: Koncert za klavir B* J,#. ster. 12.30: Plesni ritmlh2noi Poročila v ital. 13,00: 14.00:. Jožp^ra£ slavni pevci. 13.45: pregled (slov.) Meditacija - Antonin tl Zlati kolovrat, izvaja “ flp-Radia Ljubljana p.v. 3aK0v* p\, cija. 14.30: Pregled tiska UjOO: 14.45: Pregled tiska v sijev. IZPRED SODIŠČA 0 siromaku in njegovi vreči milijone kar na izbiro«. i i ............................................................................... Hill IIIIIIIII Ulil IIIIK Emma Gramatica v «Verdi» jel pooblaščene dopisnike v i sejni dvorani Ljudskega doma. Fosebnih vabi! ne bo, vendar so dobrodošli vsi članj tržaškega tiska in tuji dopisniki. Vstop pri vojaškem vhodu. Z beraško malho... pravimo po navadi, ko govorimo o pros. jakih, čeprav se ti danes ne udejstvujejo več s torbo na rami. Zaradi praktičnosti in udobnosti so odvrgli nepri-pravno in nepotrebno spravilo, pičite m ko zadostuje, zlasti Po mestih, že pokrivalo ali cenen pločevinast krožnik za po. biranje ((prostovoljnih prispevkov« mimoidočih. Toda v poslednjem času se je uveljavil nov poklic, ki je zno. va vpeljal uporabo torbe, in sicer dokaj večje torbe kakor je bila v navadj pr; beračih. Oni, ki se tega poklica oprimejo, store to le v skrajni sili, zakaj zaslužek je še skromnejši in zvezan z dokaj večjim trudom nego Pri prosjaku. Z obilno vrečo na plečih je treba hoditi od smetišča do smeti, šča po nesnažnih dvoriščih in zapuščenih uličnih zakotkTh tffv nabirati vse one POPRAVEK V resoluciji, sprejeti r.-a konferenci slovenskih učiteljev in profesorjev in objavljeni v naši včerajšnji številki, se mora pravilno glasiti začetek takole: ((Slovenski učitelji in profesorji s Tržaškega (angloameri-ška cona STO), z Goriškega ir: iz Beneške Slovenije (Italija), s Koroškega (Avstrija) in iz jugoslovanske cone STO,...« ostanke, ki jih lahko izrabi moderna industrija: obrabljen papir cunje, kosti, odvržene koščke kovin in podobno. Za polno vrečo izkupi marljiv zbiralec pri starinarju le malokdaj toliko, la se lahko okrepča in utolaži želodec po celodnevnem napornem obhodu Pač pa se mu prav lahko' primeri, da vede ali nevede stopi na nepošteno pot ki ga skozi to ali ono policijsko stražnico pripelje naravnost pred sodnike. Nazadnje se je primerilo ne. kaj takega 6Q-letnemu težaku Luigiju Pavaniju, siromaku Nekaj misli in ugotovitev za rešitev našega kmečkega gospodarstva na Krasu Ko sem se te dni v azil na že-1 okrog nabrež inskih k amnolo. lezniški progi Trst-Tržič, sem\mov, niti skromnega grmičja s opazoval, kakšen ”*,c naart»rf Verganijeva enodejanka »Prvo ljubezen» je drobna literarno spretno napisana skica, v kateri skuša stari profesor literarne zgodovine Martini dobit i od stare grofice Torri-Pe-gori. od katere je prejel ie dragocene podatke o življenju pesnika Leopardija. priznanje, da je bila ona njegova Prva in morda tudi edina ljubezen, ki mu je čustva vračala. Profesor Martini piše namreč literarno historično delo o Leopardlju za knugarnarja lurelio. Prinese s seboj tudi neka pisma, ki so ■v našla v Leopardijevi zapuščin, in ki jih stari profesor pripisuje grofici, toda ta mu pove, da je pisma pisala njena sestra ki je bila takrat obložena in je zdaj že mnogo let mrtva. Profesor uvidi, da bi bilo objavtjdnje tega priznanja huda indiskretnost in obljubi stari gospe, da pisem ne bo priobčil. Pisma vrne grofici, a knjigarnarja si bo že upal dru gače potolažiti. Enodejanka bi sama Po sebi ne imela kdo ve kakšnega niti literarnega niti odrsklga po. mena dg ni vlogo grofice oža rila Emma GramaUca s svojo človeško globoko umetnostjo. S svojo subtilno igro je rešila e-nodejanko iz njene skoraj papirnate literarnosti. Carlo Lombardi j% igral « potrebno diskretnostjo profesorja Martinija. Ostale vloge so bolj epizodne in ne dajejo igralo*™ večjih možnosti za uveljavljanje. >3 * * Težo je dala v"čeru dvode-janka angleškega pisatelja J. E. Bornea: «Medalje starih go- spa«. Dejanje se dogaja za časa vojne in več starih gospa se pogovarja na domu gosp; Do-ioeyeve o dnevnih skrbeh in težavah, o vojni in o ljudeh, fct jih imajo na fronti. Stara gospa Dowey, ki je izgubila v prvi vojni moža, si je izbrala za svojega adaptivnega sina mladega osirotelega škotskega vojaka, ki ga ni še nikoli videla in ki nosi njeno ime. Tedaj stop, pastor in najavi, da bo prišel mladi. Dowey na dopust Ko je stara gospa dovoli pripravljena, ji pove, da je že zunaj in čaka na spr'jem. Dejanje daje možnost za razvitje človeško prisrčnih prizorov, ki se stopnjujejo do popolnega zbližanja mladega vojaka in i stare gospe, ki jo končno po- prosi, naj mu postane prava mati, Ob koncu dopusta doživimo pretresljivo slovo. Sledi kot "pilog nema Scena, v kateri gospa Dowey prejme vojaško suknjo in medaljo padlega usina », Samo po sebi pretresljivo delo je omogočilo Emmi Gramati-ci poseči v najtanjše globine žemkiPga in materinega srca. ln tokrat moramo priznati, da ji -;e bil Giulio Stival kot mladi škotski vojak v resnici idealen partner. Njuno prvo srečanje, srečanje stare in tihe ženice z mladeničem, ki prekipeva od življenjske sile in telesnega zdravja, ki iščeta drug v drugem ljubezni oziroma dajanja ljubezni, je bilo odigrano s pretresljivo silo. Fiš?k je dosegel večer z nemiri epilogom, v katerem Emma Uramatica kol stara gospa Dowey Pospravlja vojaško bluzo in medaljo v staro skrinjo. Vse priznanje zaslužijo tudi igralk, treh sosed: Loredana Sdvelli, Nais Dago in Elvira Borelli kot tudi Riccardo Tassom kot pastor, ki so ustvarili življenjsko verne in igralsko dodelane stvaritve. VLADIMIR BARTOL vtis napravi k raški svet med Tržičem in Nabrežino na tujce, oziroma kako napačno Si ti razlagajo to pokrajino in življenje na njej- «Zelo 2a.niTnica narava!» ali pa: «T0 je kos nesrečne zemlje«.. «Ne razumem, kako da je tod 'toliko lepih naselij. Kako neki tu ljudje živijo?« «To je del Trsta, od katerega ti kraji živijo. Kako nai bi sicer živeli, ko ni nikjer rodovitne zemlje, rti kmetov in jih tudi nikoli ni bilo«. Nisem se čudil tem potnikom. doma nekje iz Furlanije. Enako se je o Krasu izrazil neki češki Nemec P° poklicu advokat. s katerim sem se pred 30 leti vozil na progi St. Peter na Krasu-Trst. Ko sem -nvu prikazal ekonomsko udejstvova. nje Kraševca in način njegovega življenja na sploh, njegove vljenjske sile in sposobnosti ter zgodovino teh krajev, me je poslušal z zanimanjem in končno dejal: «To ljudstvo občudujem«. Niso pa takega mnenja mn o. g; Tržačani, ki imajo bolj zgre. šene pojme 0 tej zemlji in ljudeh kot Fa tujci ker niso prestopili mestnih vrat [n pogledali v naše vasi in n?,^! življenje: če pa so. je bila njih sod bo o kraškem ljudstvu takšna, kot si jo sami želijo. Ta gospoda trdi, da ni tod kmetov niti da ni sposobnih in kakorkoli družbi koristnih prebivalcev. Namerno trdi laž, ker noče videti resnice. Se manj pa se je ta skupina sovražnikov tukajš. njega delovnega ljudstva kdaj ukvarjala z zgodovino teh kra. jev in. se zamislila v ono do bo, ko je bilo lice te slovenske, da. nes res skrajno obubožane zemlje drugačno od današnjega; ko je gozdno drevje skozi stoletja nastiljalo tla in s svojimi koreninami čuvalo zemljo nred nalivi in vetrovi ter nji. hovim škodljivim učinkom. Dolgo je tega. ko so se tod bohotili mogočni hrasti od Medje vasi čez Grmado, okrog Cerrr-i< el j in dalje Niti ni manjkalo brestov lip. topolov. Takrat ni bilo tod komenitih reber s «-vimi, golimi in v ostre žlebove izpranimi stenami, ni bilo griže trnjem robidjem in brinjem. Stari možaki so še pred tri-Četrt stoletja govorili, da bi v svojih mladih letih lahko prišli po drevesnih vejah od Grmade do Jurkovce (dolina med Nabrežino in Slivnim). To lesno bogastvo je postalo plen onih. ki so nas poznali le toliko, kolikor io pri nas. Zaslužili, Pravijo, da ■ je kmet Trobec iz Slivnega, ki bj sedaj imel okrog 150 let, dejal, ko so ga zaradi njegovega lesa obiskali lesni trgovci nekje od Be. netk, da nam prinašajo siromaštvo. Nedvomno je mož računal: »Les prodam, dpna-i- bom porabil Tako bom ob eno in drugo«. Danes nimajo naše kmetije te zlate rezerve. Niso je oddale iz objestnosti ali po nepotrebnem. Naraščajoče potrebe s0 zlasii od druge polovice prejš. njega stoletja dalje nagiQ pustošile in opustošile našo po. iraijino. Ostalo je le še ime gozd,- ostali so davki, ki jih mnogi gospodarji še vedno plačujejo od usahlega bogastva. Ni pretirano, če pravijo stari možaki, da opažajo danes kamen marsikje, kjer je bila v njih mladosti precejšnja plast zemlje. To je pojav povsod, po Krasu, kjer je izginil gozd. Kjer ni rastlinskega krova, Zemlja izginja skozi rešetasto apnenčevo tvorbo v podzemeljske votline kamor jo odnaša voda, Naš kmečki človek tarna o pomanjkanju zemlje, o suši, vetrovih itd. Namesto tarnanja bi bili bolj utemeljeni in koristni. ukrepi za smotrno pogoz- dovanje s pomočjo oblasti, po drugi strani pa umna kmečka roka. Vse to je v zadnjem stoletju vplivalo na spremembo socialnega sestava v naši nabrežinski občini. Delavci in kmetje zavzemajo skoro 3/4 prebivalstva. Razmeroma veliko število delavstva je iz pol-kmečkih domov. Presenetljiv je odstotek policajev, uradnikov, itd. in to pri nas kakor tudi po drugih občinah našega ozemlja. Saj je znano, da je v coni j\ 35 odst. dela sposobnih prebivalcev policajev, urddnikov itd. in da so izdatki v ta namen obremenili lansko leto cono A za 6 milijard Ur ali za skoro 40 odst. vseh proračunskih izdatkov. To je le nekaj podatkov in ugotovitev, ki nam dajo resno misliti. Naši kmetje morajo, — če se hočejo še ohraniti —, nesno misliti na te stvari in se v obrambo svojih koristi združiti v svojo s tonovsko organizacijo. da bodo na ta način dosegli večje uspehe ter izposlovali od merodajnih oblasti u-činkovite ukvtpe in stvarno pomoč za izboljšanje našega kmečkega gospodarstva na tem ozemlju J " brez stalnega bivališča in zaslužka, k; se je moral zaradi podobnih prestopkov že dvakrat prepirati z zakonom. Z vrečo čez ramo je 23. februarja zašel na dvorišče galanterij, ske trgovine Pagani na Stari mitnici, kjer 'je poleg drugih odvržkov našel tudi majhen le. sen zabojček. Ta je bil res nekam podoben kovčku in v njem so bile res nekakšne malovredne pločevinaste iri lesene igračke, toda kdo naj bi si bil predstavljal, da zabojček lahko še komu služi in da je tista ropotija v njeni še uporabna, zlasti potem, ko je ležal odprt in brez varstva na nekem dvo. rišču. Tako nekako se je Pava-nf zagovarjal. Zmetal je torej vse skupaj v svojo prostorno vrečo in odracal z dvorišča. Na nesrečo pa je bil kovček last krošnjarja Lodovica Na-daje, ki se je mudil v trgovini, kjer je nakupoval še drugačne podobne predmete. Ko je ugotovil, da njegove krošnje ni več na dvorišču, jo je ucvri za vrečarjem in ga res iztaknil v neki gostilni. Posrečilo se mu je to pač zato, ker je Pavani pustil svojo vrečo pred kremo, medtem ko se je pogajal z gostilničarjem in mu ponujal plo. čevinasto vrtavko v zameno za četrtinko vina. Seveda je bila vrtavka iz zloglasnega kovčka, v katerem je imel Nadaia spravljenih še nekaj gumijastih žog, lesenega Pavliho, pločevinast avtomobilček več piščalk in trobentic ter otroški likalnik. Vse skupaj je bilo vredno okrog 6000 lir. Čeprav Pavani n; utegnil napraviti večje ško, de, in je bil njegov zagovor ko. likor toliko verjeten je moral vseeno pred sodišče, ki ga je obsodilo na 2 meseca zapora in 6000 lir kazni. Predsednik Picciola, tožilec Amodeo, zapisnikar Pivk, Za. govornik odv. E- Valli Zaključek opoldanske 0“f?f1VinoS11 17.30; Politične aKtSo#t ) 17.40: italijanske :i. 18.00: Z našim b1?®? i ib m- Schubert: (ital. pesmi. __ . ............... (ital.) 18.15: Schubert, n p postrvi. 18.45: Poročila..v n‘l9.lS- .... 19.00: Glasbena medigra. <(J Poročila v itai. 19.30: ‘'•.“.•i- vi časa - poročila v slov, 'p^ ka klavirska glasba. 20.w- -joi-in plesi jugoslovansk-ti rjf 20.30: Nova obzorja pik Dve znani uvertifri. 21 rarno-glasbena oddaja: M°. -q, ft trovič Musorgskl (slov.) lf brane strani (ital.) 22.15-Iljič Čajkovski: Labodje t pj 22.45: Plesne melodije. D/ nja poročila v ital. 233)«- ^jjf' poročila v slov. 23.10- -ijSui' dnevnega sporeda za n -. (k dan (v ital. in slov.) 2J-1 jj.Jf mance za glas in klavir. Zaključek oddaje. RADIO TRST l*' Sreda 21. marca l®5.' 11.30: Za vsakega oek,aJjiK> t Sodobna Anglija. 12.10: La w kestri. 12.45: Poročila. D- zart: Koncert v ,, Uverture. 13.43: Veseli , pk’ 14.00: Poročila, 14.15: Dne' gled tiska. ,a00'61i 17.30: Plesna glasba. I8-”:. 9»; Amerike, 18.15: Saint Sae.n-|# fenija št. 3. 18.42: Raz« |Mf 19.00: Zdravniški vedez- j# Uverture. 19.45: Poročili- £ Evropsk, koncert. 20.30: n prt la - Spolna vzgoja det«0 jOh dava prof. I, Teuerschufl-^nji .Vesela glasba. 21.00: p! kvartet Veseli bratci. 2M"' Wolf: Italijanska serenaj"' -ir Edvard Grieg: Norveški * 21.45: Znane in priljublKU« lodije. 22.00: Brahms: Dv°)' cert v a-molu. 22.30: Pes"fti £ ba 23.00: Ravel: PleJr^>P sentimentalni valčki. 2--' 'a čila. 23.35: Polnočna gl3SD RADIO T R S T ' Sreda 21. marca 1**.' 12.00; Poje Luciano lovi svet. 12.30: Ritmi |JF Poročil,3- Treij Novi Amerike. 13.00: ___________.. Pomlad se vrača. 13-5L it?,, stran. 14.15: Spored BBE- fjf Gledališka kronika: SilVP l8.C°-( i? mtca. 17.30: Plesna glasba. : a daia za otroke: VVngnerJ3 jnfm U'«Ud LA UUUKC. ¥VetV- gende, priredila Silvia “nečUvi 18.30: Vivaldi: Pomlad Rond de Printemps - =l uSs: L. Pomladanski sejem - rAtTli mladanski glasovi. ^9.30:^ gtj škj nasveti. 19.45: 20.00: Poročila. 20.20: P0& Kg, tet Starš. 20.30: Evrope J cert. 21.00: ((Dvoranica ,č,nz3j;> har«, tridejanka N. c. no<'1 22.35: Orkester p.v. L 23.10: Poročila. NOČNA SLUŽBA LB**1 J* I Skedenj. v pofl Z glavo v stekleno ploščo F. 30 m svinčenih cevi so ukradli V noči od 15. na 16. t. m, so neznanci demontirali in odnesli 30 m svinčenih cevi iz ene izmed stanovanjskih hiš. ki jih gradijo v Zavijali. Skupna škoda doseže 80.000 lir. Tatvina je bila prijavljena policiji, ki je uvedla preiskavo. RAZSTAVA SLOUEHA ŠOLSTVA v dvorani na stadionu „Prvi nlaj*‘■ bo odprta še danes od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Ob 18. uri bo tolmačenje razstave. Vabimo na številno udeležbo! Včeraj sc je primerila nenavadna nezgoda angleškemu vojaku. ki je na motociklu drvel po Ul. Carducci proti Trgu Garibaldi. V višini Ul. Madonni-na je namreč prečkal cesto 40-letni Renato Vecchiet z dva metra dolgo in meter širokp šipo pod roko. Steklo je kajpada prozorno, česar pa motociklist ni utegnil pravočasno o-paziti in je priletel z glavo naravnost vanj. K sreči je imel na glavi zaščitno vozaško čelado, kar mu je prihranilo krvave praske ali pa še kaj hujšega. ROJSTVA, SMRTI IN DNE 18.. 19. in 20. je v Trstu rodilo 1,0 9; 26 roke so bile 4. umrlo J uf1? POROČILI so se: c[Afv>^ Cr-sarino Crippa _ m Palmira Castrignano, zel' Konya in gospo1 Mur, Katcna. poljedelec Graccogna in gospodd^l t ja Racnjan, uradnik uradnica MirI) y Nezuoda kolesarja na povratku iz Ricmanj Kakor mnogi, se je tudi 62-letni Andrej Kavrečič iz Ul. Flavia 12 odpravil včeraj v Riomanje na praznovanje popularnega svetnika. Ko pa se je popoldne vračal na kolesu od tam, mu je v bližini železniškega postajališča v Borštu zašlo kolo s ceste, tako da je odletel na bližnjo ledino, nekaj metrov pod cesto. Kljub vratolomnemu padcu pa je odnesel le lažje poškodbe po obrazu in desnem zapestju. Z reševalnim avtomobilom RK so ga prepeljali y splošno bolnico, lizio UMRLI SO: 75-1etna Zuffer vd. Slabile, b' f sip Petrucco 88-letna -j(*v fa Masutti vd. Bi*^ A Josip Zanolla, 52-1«• 0 f*«. Rankel. enoletni 85-letni Domemco Ve jMgf 54.1etna Frančiška Ua'rjja .J Brazzani, 72-letna M vd. Savi, 59-letni njca fr Varveri, 78-letna »7' lel,ia,v®' rulli por. Ronzat. 0 -lemena Jacomin v?.. 68-letnj Enrico ^il* gpt3, jf. Amalia Babič vi1itersct^jc^ letni Claudio pLi»h ^.,-A ietni Josip Čerguenie*1 ^jc-i i— ^14__1_ Clniior VU Geltnide Cl°var aro=-.;: 44-letni Viktor F os»; ff. letni Josip Tardinh ^i leste Verzaro 1 Ciacchi, 70-letn^ _4nnjett* Jeu» ctaccm, 'v Antoni Iviani 48-letnaMA"c‘ni ^ renzi por. 1,1 Tetni ’jgf Ivan Mestroni D \rp-gro Crechici Adriano mesecev. -(pfloiia) jflIP' postoino.Rinef Vpisovanje marca pri * t*'1 Ul, F. Severo 5'D’ ki**: J ffiSlORSKI J5NBVNIB — 3 — M. ir»rca 1951 PiJI Ul flHpK . ■ Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico ljll. nadst. - i elejon 11-32 Ulove pogozdovaloe in delovne centre bodo ustanovili Andrej Paglavec je umrl Kcfl]'a\ P°P0^ne s? je po Go-&L v Podf/ori. nena- Andr |a3sir'J,a vest, da. je umrl e, Paglavec, mož, ki ya je r**« ja-imost na splošno po. "*« in ga-spoštovala. p * ^ozdravljivi bolezni, kat si™ 1 Pagkw<-c se je rodil živ 71 ZDUfdne slovenske dru- *tiZ^ gori leta 1885- 2e * modih letih ** zvezano je bilo njegovo z vsem kulturnim 'G%škmTiega l]udsL^ na ^e0OVo n la Pa V Pod9cri-ohrn.u vellko zanimanje za je ilrf orodne zavesti se *;cni zlasti z udejstvova- ?: tajnih'°SVHnein delu- Bil •tiftu C . Prosvetnega društva Kajai0 ? podgore, ki je ob-pojtio ,?f Pred prvo svetovno to }e9°Va delovna narava Jitfoj.0l.ni doPuščaia, da bi se Pik KOdl s tem- delom, asr,-mi u Uidemo med vodilni-X,už, . w' Mh naprednih (Urn. j tedanje slovenske kul-Ijtgci; upr>°dti; Zlasti se je Piža(o° Prizadevanje močno c-j: (jr, Cr' pevskih zborih, kjer *c tJ^gnan. povsod priču *,***! pevec. •k«to. .. službena pol je bila je JaZn°Uka. Do leta 1924 ei l^rzelni uradnik v. Gori-&Wte ** s0 90 izvolili za ob. toigoZ- SVetovalca v stan obžim °bčini- Hii z'e tudi tajnik podgorske in ."Mretu 'V"" H o^. e °ocme do ukinitve tajnik ■e obči: PrwC!,! po fašizmu, hi vesten h 'ti bal dela. Ponudili *> n^m°U ni S/{fq^0 uradnika v livar- * imie ’ kjer }e - dokler služboval ^«1 "'.'V’ dokler ga ni faši-kot zavednega an-to borca in Sloven- Ni( da je leta 1930 za--tosloti'!”0 zemtf° in odšel v 'lf°. v Manbor. \[ ^941 se je ponovno \ °d-aoro. V času narod. Mm°ra s^ov(‘nskega Hud-in ta^j vključil v bor-*jtqF**kom deh»m V or j7 a-jj^ie ^ osvoboditev sni oje ^ pe/n' sv°ie94 ljudstva iz-n*,? fojca in zatiralca. eb ii- je postal duša gibanja v Pvdgo- , pa j.h’llstVo da ie ljubilo it. p ~>ralo zn svojega vodi-*% ° ^pi^ mirovne po-pkH <1 'jQ z vsem srcem pri-%en^,Upni borbi za ^prav ice neroda. Po' usta n o-7n°^rn£ičrie fronte ***h b. !tn'liji je pestil pred-nievhega odbora M ^.. sr:11 rečni kolesar ^ni Gorikič Ivan UvaiJ ^?‘rnu, ki je zaposlen "Ut u " S»*— Joti iesu afo§. s ti je na sve-, je U vračal z dela. Na k'IJeSa ,S s®'e^njim kolesom k,02'*3 debel ^ i 8a zaradi teme ni nenadnega sun-in se it''"1 tiiJau<'u ie <-rci 1 s l^ ^ oko !n 'e ranil nad '1 VSta*. itiu S‘ 'e °P0,"°8pl tj Nutji s Jko obvaro- Ro-ledit' P°PRAVKK V2*>i»ki :.<• iTvPika z v Podgori in predsednik pro-svebn ga dnistva. izvolili so ga tudi za člana odborg Zveze slovenskih prosvetnih društev v Italiji. Na občinskih, volitvah oktobra. leta 1948 je bil izvoljen ua listi DFS za občinskega svetovalca. Ljubezen, ki jo j? užival mrd svojimi ljudmi, je bila ob volitvah najbolj izpričd-na, saj je bil izvoljen z veli-kim številom preferenčnih gla. sov. Slovensko ljudstvo na Goriškem ne bo nikoli pozabilo tega moža, ki je na prvi seji no-voizvoljenžga občinskega sveta pričel govoriti v slovenskem jeziku ter zahteval, da se prizna našemu narodu popolna narodna enakoprarnot. Kot tedaj je tudi pozneje nesebično vztrajaj v težki borbi in tako zaslužil častno mesto med ljudmi. ki so sp kdajkoli zavzemali za slovensko misel »a Goriškem. Z njegovo smrtjo sm-o Slovenci v Italiji izgubili unetrga zagovornika. Izgubili smo moža, ki mu je postala borba za sloven-Ske pravice del njegovega življenja. fn Oa je spremljala vse do zadnjega diha. Slovansko ljudstvo v Italiji in v svobodni domovini ga bo ohranilo v trajnem spominu. MLADA ROPARJA NA POHODU S samokresom v roki sta od gostilničarke zahtevala denar Pred dnevi sta dva neznanca okrog devete uirg zvečer grobo trkala na zaprta vrata gostilne, ki je last štiriinšestdfesetletne Marije K lede v Grojni. Gostilničarka se je ravno odpravlja, la k počitku in je nejevoljno pomolila glavo skozi okno v prvem nadstropju in mladeniča vprašala, kaj želita. Odgovorila sta. dg jima mora na vsak način postreči z vinom. Zenska je brez obotavljanja stopila v gostilno, natočila pol litra vina in ker ji predrznost lantov ni bila všeč, sklenila, da jima vino postreže kar skozi okno. Tako je tudi storila. Toda čim sta imela mladeniča steklenico v roki, je eden proti, gostilničarki naperil samokres in ji v s srditim glasom velel, naj jima takoj izroči ves. denar, ki ga ima v hiši. Zenska je od iznenader.ja in strahu skoraj omedlela ko je po cesti y tistem trenutku k sreči privozil kamionček, ki je s svojimi svetilkami mladeničema posvetil naravnost v obraz. Fanta sta se svetlobe zbala in jo urno popihala s ceste na polja. Gostilničarka pa je nemudoma o nameravanem ropu obvestila podgorske orožnike, ki so takoj napeli svoje mreže in. ju še tisto noč ujeli. Gre za 18-letnega Angela Frassina iz Podigore in 17-letnega Sialvija Giottija iz Ul. Marconi 11. Med-tčm ko so orožniki Frasšino 'a-retirali niso Giottija še izsledili in domnevajo. da se je pognal čez mejo. Italijanski dijaki so bili včeraj nadvse zadovoljni. Našel se je namreč nekdo, ki jim je dal prost dan za tretjo obletnico znane tristranske note o priključitvi Trsta k Italiji, ki je bila včeraj 20. marca. Za to priliko so se dijaki vseh šol okoli 10. ure zbrali na Korzu ir.i odšli z zastavo na čelu k parku Rimembranza. Med sprevodom so vzklikali šovinistične vzklike o potrebi »osvoboditve ukradenih italijanskih krajev* itd. Goriški dijaki pa v tej manifestaciji niso bil osamljeni, ampak so jim prišli na pomoč tudi šovinistični italijanski dijaki iz Vidma ki so jih tam- | kajšnji šovinisti z avtobusom pripeljali v Gorico, da bi tudi oni slišali «le parole di fede». Prebivalstvo je na splošno j brezbrižno gledalo »nadobudne* mladince, ki so si r.-a vso moč prizadevali ustvariti v mestu šovinistično ozračje. Vse njihovo kričanje je bilo brezuspešno. Goriško prebivalstvo je dokazalo, da si želi mir in prijateljstvo s sosedi. Tega bi se pa prav lahko zavedali tudi pobudniki takih akcij. ’ Zavedati bi se r.amreč morali, da se tržaško vprašanje ne bo rešilo s kričanjem prenapetežev po ulicah niti v Trstu niti v Gorici. Tržaško vprašanje se bo dokončno rešilo le tedaj, ko bodo za to ostvarjeni obojestransko pogoji. Do takrat pa predstavlja kakršnokoli pogrevanje tristranske izjave samo dolivanje olja na plamen šovinizma; pomeni t.orej kaljenje odnosov in medsebojnega prijateljstva. V Gorici pa predstavlja taka manifestacija še posebej žaljenje čustev slovenskega naroda, ki jih goji do .svojih bratov na Tržaškem. KINO VERDI, 17: «Uklenjenci v Sing Singu*. T. Michel. VITTORIA, 17; «Stromboli», I. Bergman. CENTRALE, 17: »Naskok na • nebo*, H. Bogart. MODERNO, 17: «Moč usode*, T. Gobbi in N. Corradi. IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA Sumljiv kovček Pred tedni so finančne straže na meji a Tržaškim ozemljem pri Tržiču pregledale prtljage številnih potnikov, ki so iz Trsta prihajali v Italijo. Med njimi je bila tudi 25-le,tna Pe-rini Miles iz Vidma, ki je imela prostoren usnjen kovček, ki ga je kljub temu, da je bil napeto poln, nosila brez truda. Cepx-av je bila krepke postave in je njena zunanjost kazala, da ima dobre mišice, so financarji vendar podvomili . v njeno moč in se hoteli i prepričati, če ie kovček, res ta- J ko lahek. Vljudno so ji ga vze- i li iz rok in z začudenjem opa- j zili, da ne tehta niti kilogram, i Takoj sp ga odprli in videli, da ! je nabit s cigaretami. Perinije- | vo so zaradi tega povabili na j carinarnico, kjer je izjavila, da je cigarete, ki so bile vse inozemskega izvora, kupila v Trstu in jih hotela prodati v Vidmu. Kovček so zaplenili in njegovo lastnico prijavili sodnim oblastem zaradi tihotapstva. Včeraj so jo na kazenskem sodišču zaradi tega oibsodili na 1 mesec zapora in plačilo 25.000 lir globe. Poleg tega bo morala poravnati še sodne stroške. Brezposelnost delavcev v tako imenovanih «Treh Beneči-jah* je verjetno po številu biezposebnih največja v Italiji, K porastu števila je nedvomno odločilno prispevala Gorica s svojimi 4.000 brezposelnimi. Oblasti v zvezi s tem vprašanjem že nekaj let izgubljajo precej časa. da bi ga rešile. Našle so tudi nekatere bolj ali manj posrečene oblike, k£ pa niso v nobenem primeru popolnoma odpcmogle izredno slabemu stanju. Eden izmed načinov za odpravo brezposelnosti so delovni centri, kjer brezposelni delavci opravljajo vsakovrstna javna dela. V Gorici so doslej ustanovili že nekaj takih centrov, ki zaposlujejo nekaj stotin brezposelnih pri pogozdovanju, urejevanju potokov itd. Pred r.ekaj dnevi je ministrstvo za delo odobrilo novo vrsto delovnih centrov za vajence naše pokrajine Ustanovili bodo pogozdovalne centre v Tržiču s 50 delavci, ki bodo zaposlen; 76 dni, v Zagraju in Gradiški 50 učencev za 76 dni; prav tako bo enako število zaposleno y Foljanu, Romansu, Gorici in. Gradežu za isto časovno dobo. Prav tako bodo ustanovili za vajence tudi delovne centre, kjer se bodo izučili poklica. Delovni centri bodo v Starančanu, Fari, Krminu, Koprivi in Gorici. Zaposlenih bo nekaj nad 400 vajencev. IZGUBLJENA OSEBNA IZKAZNICA OSEBNO IZKAZNICO je j včeraj izgubita 17-letna Zam-I bon Mirella iz Korza Roosevelt 47. Nakaznico za živila proste j cone sta Izgubila 44-letni Simo- j nit Anton, iz Ul. Ristori 2 in 64-: letna gospodinja Berlot Lojzka j iz Ul. Čampi 17. Izgubo so vsi j prijavili policiji. I Včeraj popoldne je v Podgori umrl Andrej Paglavec občinski svetovalec prosvetni delavec in Ob hudi izgubi izrekamo ženi in sorodnikom naše najgloblje sožalje. Pogreb bo danes, v sredo, ob 17. uri izpred hiše žalosti. DFS, predsednik krajevnega odbora DFS za Podgoro. marljiv vnet borec za pravice slovenskega ljudstva v Italiji. IZVRŠILNI ODBOR DFS V ITALIJI GORICA. 21. MI 1951 NM. H - dne 18. mar-Javo"s,;ula na tretji strani ■" L^viln z^'0‘'ai objavi je-flori i. razlaga, Pravil-Vi "Ve-iJu "*ai''1'ti: Bivše žen- U "i. Jdhsko Učiteljišče v Na nedeljski konferenci ZB okraja Koper, so delegati sprejeli več sklepov in obvez, ki so razvidne iz soglasno sprejete resolucije: Vsi borci, ki smo se borili z narodi FLRJ, Se čutimo sestavni del Titove Jugoslavije. Mi borci živo spremljamo dogodke v svetu, zlasti pa napadalno politiko vodstva Sovjetske zveze in njenih satelitskih dežel v odnosu do FLRJ. Obsojamo tako napadalno politiko. ki ponovno spravlja človeštvo v vojno nevarnost. Hkrati pa izjavljamo, da se bomo znali braniti pred vsakim napadalcem, ki bi ogrožal našo neodvisnost in svobodo. Da. se očuva mirna izgradnja socializma in svoboda naših, narodov bomo mi bopci sprejeli sledeče OBVEZE: 1. Politično in organizacijsko utrdili organizacijo Zveze borcev na osnovi tradicije NOB in jo posredovali mladini, katero mora organizacija vzgajati v duhu ljubezni, svobode in neodvisnosti do svojega naroda za očuvanje pravic in svobode svoje domovine proti napadalcu. Zveza mora ostati na čelu v prizadevanjih za učvrstitev demokratičnih organizacij, zlasti pa se mora povezati z mladinsko organizacijo v skupni akciji. 2. Zveza borcev bo v še večji meri kakor doslej podpirala napore in ukrepe ljudske oblasti v izgradnji socializma. Podpirala bo socialistično gospodarstvo in zadružništvo, istočasno pa se bo borila proti vsem škodljivim pojavom in sovražnikom, ki bi skušali ovirati enoletni gospodarski plan. 3. V Zvezo borcev bo treba sprejeti nove člane, t. j. vse tiste, ki so na kakršenkoli način podpirali partizansko gibanje. Poostriti bo treba budnost proti notranjim sovražnikom, tiste pa. ki ne delajo časti naši organizaciji. bo treba iz Zveze izključiti. 4. V okviru organizacije Zveze borcev se mora uvesti pred-vojaška vzgoja, jkl naj zajame široke množice. 5. Organizirati' je treba strelske družine tam, kjer še ne obstajajo in obstoječe razširiti ter paziti, da bo v njih čim več mladine. Po vaseh in mestih bo treba organizirati tečaje za sanitetno službo in to predvsem za ženske. 6. Organizacija ZB mora socialno podpirati in skrbeti za vdove, invalide ter sirote pad- 11'rV'nnuninininnninnu n..............iMnitiimmiHilunimiiiinMUiUjaHini|Mt»MMi|!.|rMtH.iUl»aH.t.nM.iMiiHiiiiHnH-iiniiiiiHmiiroinii*»Mli|Hmmiinii|iil«umiiiHniiiiiuHiiiiiiHiiiimallMBfl^ fMfHf ^^^il!fc!!1!..ili„linii„|,„.mi uoioJia v|W{ka h doetp-IMU ttfifni lih borcev in, se zanimal; za vse njihove potrebe. 7. Zveza borcev mora poskrbeti, da bodo vsi boin; in izčrpani borci poslani v zdravilišča ali na počitnice. 8. Rešiti bo treba vprašanje odlikovanj, katere morajo dobiti vsi tisti bore; NOB in aktivisti, ki so jih zaslužili in so vredni, da jih nosijo. Obvestilo Izdajanje živilskih nakaznic za mesec april 1951 bo pri Istrski banki d.d. Koper cd 21. do 28. marca t. 1. po naslednjem vrstnem, redu: 1. dne 21. iri 22. marca za predlagatelje, ki so vložili za-htevnlce pri mestnem ljudskem odboru Koper. 2. dne 23. marca za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnem ljudskem odboru Izola, 3. dne 24. marca za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri mestnih ljudskih odborih Piran in, Portorož. 4. dne 26., 27. in ^8. marca za predlagatelje, ki so vložili zahtevnice pri okrajnem ljudskem odboru Koper. Roki in vrstni; red so brezpogojno obvezni. Vsi predlagatelji zahtevme morajo dostaviti pooblastila upravičencev za dviganje potrošniških nakaznic. Opozarjamo, da ob dvigu potrošniških nakaznic predložite vse nedostavljene sezname nam v potrditev, sicer ne bomo izdali nakaznic. Tajništvo Istrske banke d.d. Koper Kolektiv se „Vodogradnje” je izkazal Na občnem zboiu sindikalne podružnice, kj so ga imeli pred dnevi delavci «Vodogradnje», -je bilo iz podanega poročila razvidno, da so v letu 1950 dali člani te podružnice v raznih tekmovanjih 1700 prostovoljnih ur. Za delovni pris-pevek pri uresničevanju delovnega' načr. ta je bilo 93 delavcev razglase, nih za udarnike, 54 pa je bilo pohvaljenih. Zelo živo je športno udejstvo. vanje. Imajo nogometno skupi, no in skupino za lahko atletiko. Obe sta imeli že več srečanj. Kulturno delo nekako šepa, ker je bil odgovorni za to pre. več zaposlen z drugimi deli in je zamemarjal organiziranje študija S. A. E::.. !. 'r": • - l' t i Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 - Telefon 70 [lehlrilacija v Istrskem okrožju Naši električarji imajo danes zelo važno gospodarsko vlogo, saj delajo, da bo po vseh naših vaseh čim prej zasvetila luč. V Gažonu je bilo dogotovlje-nih 229 lučnih izvodov, 57 vti-kalnih puš in 36 hišnih priključkov. Poleg tega je bilo izkopanih več jam in postavljeni drogovi. Za to je bilo napravljenih 1019 nestrokovnih ur in 776 strokovnih ur.. Pri civilni bolnici v Izoli so postavljali drogove, raztegnili 1,4 km žice in popolnoma dokončali 0.6 km voda. Dalje je bilo tu nameščenih 8 vtikalnih puš, štirje izvodi za priklop e-lektričnih motorjev, dva števca in več konzol. Za vse to delo je bilo napravljenih 190 strokovnih ur in 256 - nestrokovnih ur. Pri delavskih hišah v Izoli so bila montirana vsa stikala, stropne svetilke in vtikalne puše. Za to je bilo napravljenih 80 strokovnih in 40 nestrokovnih delovnih ur. V zdravilišču v Ankaranu so raztegnili žice na dolžini 1,2 km, popolnoma dogotovljenega je bilo 0,3 km voda. Na že postavljene drogove so nameščali upornice in izolatorje. Pri tem delu je bilo napravljenih 924 nestrokovnih ur. Eri vinski kleti v Škocjanu pri Kopru je bilo dogotovlje-nih 22 lučnih izvodov, pet vtikalnih puš in 8 priklopov k električnim motorjem. V Kopru je bilo pri Turist-hotelu dogotovljenih 26 lučnih izvodov, 10 vtikalnih puš in trije priklopi k električnim motorjem. V dijaškem domu je bilo pri nameščanju lučnih izvodov in vtikalnih puš napravljenih 295 strokovnih in 320 nestrokovnih ur. V hiši Derin v Kopru je bilo pri dogotavlja-nju lučnih izvodov, hišnih priključkov in drugem napravljenih 621 nestrokovnih in 585 strokovnih ur. Manjša dela so bila izvršena tudi na sedežu VUJA in y garaži avtopodjetja »Adria* v Semedeli. V dolini Mirne so postavljali drogove, jih opremljali z upornicami in izolatorji ter name- ščali konzole. Tu so tudi pripravljali vod za tok visoke napetosti, trasirali električne vode in raztegnili žico na daljavo 12 km. Pri teh delih so napravili 196 nestrokovnih in 32 strokovnih ur. Na sektorju Sv. Anton je bil pregledan teren in določeno, kje bodo gradili transformatorsko postajo. Izdelani so bili načrti, tako da so lahko začeli z deli. Pregledani so bili kraji Kavaliči, Boršt. Puče, Krkavče, Korte in Malija. Tudi za te kraje je bilo določeno, kje bodo transformatorske postaje. V kolikor jc vreme dopuščalo, je bilo organizirano kopanje jam za drogove in temelje za transformatorske ■ postaje ter prevoz potrebnega kamenja. Bilo je ugotovljeno, da je v Piranu, y središču mesta še več stanovanj brez luči. Mestnemu ljudskemu odboru je bil dan na razpolago večji kontingent električnega materiala, da se tako da tudi privatnikom možnost, da si uredijo razsvetljavo v hišah. Potrebno je, da omenimo še nekaj. Delavci, ki so zaposleni pri tem podjetju, bi morali imeti primerno in odgovarjajočo obleko in obutev, da bi laže vršili svoje delo. Glede o-rodja je prav tako treba preskrbeti, da bo delo Ho hitreje naprej. Mogoče so vse to zapreke, da ne morejo ustreči željam ljudstva iz vasi. ki zahteva in prosi, da pridejo in zmerijo trase. Tudi se je dogodilo, da je poverjeništvo za komunalne zadeve organiziralo prostovoljno delo za trasira-nje daljnovoda nizke napetosti za vasi Puče, Koštabona in | Plahjave. Tovariši od komunal- j nih zadev so se z inženirjem ' udeležili dela, da bi tako pripomogli vaščanom omenjenih vasi. Tudi vaščani sami so bili pripravljeni da bodo takoj začeli z deli. Vsa dobra volja vaščanov *n tovarišev od komunalnih zadey je bila ovirana od strani odgovornega od ELTE, ki se je izgovarjaj na slabo vreme. Treba je, da se tako postopanje odpravi, ker ne vpliva dobro na ljudi, ki so pripravljeni delati. Člani sindikalne podružnice podjetja ELTE so tudi sami s prostovoljnim delom trasirali progo pri Sv: Luciji in spravili 80 drogov za nizko in visoko napetost iz Izole v Korte in Malijo. , Gotovo zaslužijo take iniciative priznanje. Želeti bi bilo le, da bi jih podjetje ELTE tudi samo Organiziralo. Pred okrajnim sodiščem se je začela razprava proti Veverju in sokrivcem Ljudske lehnike Včeraj popoldne je bila v dvorani športnega društva Au-rore v Kopru ustanovna konfe renza Ljudske tehnike Istrsjcel ga okrožja. Ob otvoritvi je po. zdravil navzoče delegate in druge predstavnike tov. Franc Dolinar in se zahvalil za šte. vilni odziv. Delegati so nato izvolil; delovno predsedstvo, volivno m druge, komisije ter prešli na izvajanje dnevnega reda. Po končanih volitvah in potrditvi pravilnika, je konferen. ca zaključila z delom. Obširne, je bomo stvari poročali v prihodnji številki. Pred okrajnim sodiščem v Kopru se je začela včeraj razprava proti Lucijanu Veverju, biv. šemu referentu za komunalne zadeve mesta Koper, ki se je skupno s Silvar.om Perkinkom, Josipom Paimadom. Brunom Faventom in Dušanom Novakom pregrešil proti pravnim predpisom o zatiranju, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže. Obtožnica očita Veverju, da si je ob gospodarski razstavi meseca oktobra 1949 v Kopru prisvojil iz izkupička za prodano blago r.ajmanj 58.000 din in 3.000 metrolir. katere je potem porabil zase. Prav tako je v času razstave, predvolivnega zborovanja aprila 1950 in proslave 1. maja 1950 bil odgovoren za nakup in prodajo živeža in pijače ter je kot tak imel nemaren in brezvesten odnos do poverjene službe, kar je imelo za posledico da je v končnih računih nastal primanjkljaj v znesku 305.521 din. Zaradi navedenih dejanj mu obtožnica očita da je kot uradna oseba brezvestno opravljal zaupano delo kar je imelo za posledico oviranje pravilnega IBIoSt RAZSTAVE SLIKARJA RUDOLFA SAKSIDE V KOPRU izpolnjevanja nalog in premoženjsko škodo v splošnega ljudskega premoženja. Vever je prav tako obtožen da je kot funkcionar množične organizacije SIAU sprejel od nekega odbora iste organizacije 96.354 jugolir, katere je. namesto da bi jih oddal, pridržal zase. Od istega odbora je spreje; -I udi večji znesek denarja z.a članarino, tako, da si je pridržal najmanj 150.000 jugolir skupne vrednosti. Silvano Perkinek je skupno z Veverjem obtožen, da je kot bivši referent za komunalne zadeve pri MLO Koper v času poslovanja brezvestno opravljal svojo službo in je zaradi skrajne nemarnosti bilo ovirano pravilno poslovanje vseh podjetij pod upravo Uprave komunalnih podjetij. Zaradi tega je nastala večja premoženjska škoda, ki jo je zakrivilo brezvestno upravljanje Perkinka in Veverja. Dušan Novak, tajnik MLO -Koper. Vever. Perkinek in Bruno Favento, uslužbenec MLO . Koper, so nakupili od znanih obrtnih tihotapcev Josipa Paxi. madia in Alojza Ivančiča, večjo količino iz Trsta vtihotapljenega blaga v vrednosti najmanj 815.680 din in 371.200 jugolir in ta znesek imenovanima izplačali v Kopru, dobro vedoč, kar se je tudi zgodilo, da bo ta denar vtihotapljen v Trst in tam zamenjan po ne-povoljnem tečaju v mlire. S tem so tedaj izvršili dejanje, s katerim so znatno oškodovali ljudske gospodarske koristi jugoslovanske cone STO. Josip Paximadi in Bruno Favento sta v daljši dobi iztiho-tapila v cono A STO r.ajmanj 683.069 din in 575.097 jugolir in ta znesek zamenjala v mlire, katere sta potem porabila za nakup tihotapskega blaga. Pa-ximadi je v isti dobi vtihotapil v jugoslovansko cono STO razno, blago kot n. pr. glavni- ke igle, zapestne ure. žeblje, barvo, britvice, pisalne stroje itd. To je prodajal deloma direkciji komunalnih podjetij, deloma konzumni zadrugi v Kopru, manjšo količino pa tu-znatno |di privatnikom. Prav tako je breme |kot obrtni verižnik kupil od ' nekega Contenta iz Sečjol črpalko z gumijasto cevjo, od nekega drugega dve blagajni tehtnico itd. ter. vse skupaj prodal naprej, pri čemer je imel nesorazmerno velik dobiček. Obtožnica mu zaradi tega očita, da je izkoristil izredne gospodarske razmere nastale zaradi posledice vojne in fašistične okupacije za tihotap-ljanje blaga, vse v cilju, da doseže nesorazmerno premoženjsko korist na škodo ljudstva Istrskega okrožja. Vever, Perkinek in Novak so se prav tako pregrešili proti predpisom o odrejanju izplačila posojil svojim nameščencem in drugim iz blagajne Uprave komunalnih podjetij v skupnem znesku enega milijona 152 tisoč 540 din. Večji del te vsote je bil vrnjen šele v mesecu januarju 1951, medtem ko je bil manjši iz raznih razlogov izgubljen. Ker so kot uradne osebe iz škodljivega razmerja do službe očitno prekoračili obseg pravic, ki so jim bile dane na podlagi zakonitih predpisov in ker so zaradi tega nastale motnje v pravilnem delovanju Uprave komunalnih podjetij skupno z znatno premoženjsko škodo, bodo morali tudi zaradi tega dejanja odgovarjati pred sodiščem. Nadalje dolži obtožnica Veverja, Perkinka in Novaka več manjših pregreškov, kot n. pr. uporabe vozil, nakupa blaga za osebno uporabo itd. Včerajšnja razprava je potekala v glavnem z zasliševanjem Veverja, ki sicer obtožena dejanja priznava, vendar se izmika direktnemu odgovoru. O poteku razprave bomo še poročali. Predsednik sodišča. Stane Strah, tožilec Ernest Colja; Veverja branita advokata Rebula' in Sardos, ostale obtožence pa advokat De Grassi. '»KV Ki* KI, 1* K O K. UK. F BAN BRADAČ 1 * >’ R I R A I. O It. It O II K K T II L A V A T V X terarija* Rripo . se je razbuiril Vodička, «ne vzdržim več. Zakaj Dra ne razumem' Včeraj je bil z nami pri za-Utp clviiu '^ takšen človek. Ko ga je avditor vprašal, kaj dejal; je avdi ’ 80 Ža { irn je od ^hikn bo Vp,-S0 ?e °Slasili koraki in klici straže: «Zuwaehs.** ’>aat* so 8e ^veselo rekel Svejk. 01ofe’r je bu v a.in v sobo s0 P°rin111 enoletnega prosto- £;ev>r Ute c‘Viiu . -• ciovek. Ko ga ie avditor *tf^den .p al;. -Piham pri Križu.’ In trajalo je več ko pol V bom’ ^ *t° so ^vditorju dopovedal, da goni meh pri kovaču jim p°tem vprašali: .Vi ste torej v civilu kovaču jj’e-» je dogovoril: Kai še nnnnč’ ie za čuvala Hlebšev 1. «R,‘?.a kuhi^!BucljeJovicah sedel s Svejkom v -arestu in bil Vikl3en C3LPri niaršbataljonu. ,Za vse Us Kristus*, je rekel, ko je vstopil, nakar '-Cethl ProstoV(^Vor11: «Na vekomaj, amen * je zadnvnlirm nncrlpdal S ^stek. je zadovoljno pogledal Svejka, položil na tla odejo, ki jo je prinesel s seboj, ter sedel na klop k češki koloniji, si odvil oglježnice in vzel iz njih cigarete ter jih razdal. Potem je izvlekel iz čevlja ploščico od škatlice za vžigalice, na kateri se vžigajo žveplenke, in nekoliko vžigalic z umetno razpolovljenimi glavicami. Prižgal si je cigareto in dal vsem prižgati; potem je malomarno rekel: «Obtožen sem zaradi upora.* «To ni nič*, se je pomirljivo oglasil Svejk, «to je špas.» «Seveda», je rekel enoletni prostovoljec, «če hočemo na ta način zmagati, s pomočjo raznih sodišč. Ce se hočejo po vsi sili z menoj pravdati, naj se pravdajo. En proces nič ne spremeni na celotni situaciji.* «Pa kako si se uprl?* je vprašal saper Vodička in simpatično gledal enoletnega prostovoljca. «Nisem hotel pucati sekretov*, je odgovoril, «zato so me peljali kar k obrstu. In to vam je lepa svinja. Začel je name kričati, češ da sem zaprt na osnovi polkovnega raporta in da sem navaden arestant, da se sploh čudi, da me zemlja nosi in se ne preneha vrteti zaradi sramote, ker se je v armadi znašel človek s pravico enoletnega prostovoljca, ki bi lahko postal oficir, pa zbuja s svojim vedenjem samo gnus in zaničevanje pri svojih predstojnikih. Odgovoril sem, da se rotacija zemlje ne more ustaviti, če se na njej pojavi takšen enoletni prostovoljec, kakor sem jaz, da so naravni zakoni močnejši od rokavnih našitkov enoletnih prostovoljcev in da bi rad vedel, kdo me more prisiliti, da bi snažil sekret, na katerega se nisem podelal, čeprav bi imel za to pravico po svinjski kuhinji pri regimentu po tistem gnilem zelju in stari bravini. Potem sem polkovniku še rekel, da je tudi njegovo naziranje, zakaj me zemlja nosi, nekoliko čudno, ker vendar ne bo zavoljo mene nastal potres. Gospod obrst med mojim govorom ni nič drugega delal, kot šklepetal z zobmi kakor kobila, če jo od zmrznjene repe zebe na jeziku, nato pa je zarjovel name: «Torej boste pucali sekret ali ga ne boste?* «Pokomo javljam, da sekreta ne bom pucal.» «Pa ga boste, sie Einjahriger!** «Pokomo javljam, da ga ne bom.* vKrucifiks. vi boste pucali sekret, ampak ne enega, temveč sto;* «Pokomo javljam, da ne bom.* In tako je šlo naprej: «Boste pucali?* «Ne bom-* Obrst je skakal po pisarni kakor blazen, naposled je sedel in rekel: «Dobro preudarite, predam vas divizijskemu sodišču zaradi upora. Nikar ne mislite, da ste prvi enoletni prostovoljec, ki je bil v tej vojni ustreljen! V Srbiji smo obesili dva enoletna prostovoljca iz desete stotnije in enega iz devete smo ustrelili kakor zajca. In zakaj? Zaradi njihove trme. Tista dva, ki sta bila obešena, sta se branila prebosti ženo in sinčka nekega kmeta pod Sabcem, enoletnik iz devete kompanije pa je bil ustreljen, ker ni maral iti naprej in se je izgovarjal, da ima otekle noge. Torej — ali boste pucali sekret ali ne?» «Pokorno javljam, da ne bom.* Obrst me je pogledal in rekel: «Poslušajte, ali niste slo-vanofil?» »Pokorno javljam, da nisem.* Potem so me odvedli in mi oznanili, da sem obtožen zaradi upora.* vi enoletnih! »Najbolje storiš*, je rekel Svejk, «če se bos zdaj izdajal za bebca. Ko sem sedel v garnizijskem zaporu, je bil z nami prebrisan človek, izobražen, profesor na trgovski šoli. Dezertiral je z bojišča in hoteli so z njim pričeti strašno imeniten proces, da bi ga v svarilo vsem obsodili in obesili, toda izmuzal se jim je dokaj preprosto. Začel se je delati dedno obremenjenega in, ko ga je štabni zdravnik preiskoval, je izjavil, da ni dezertiral da >-e od mladih nog rad potuje, da ga vedno nekam daleč vleče. Da se je enkrat prebudil v Hamburgu, drugič spet v Londonu in da ni vedel, kako je tja prišel. Da je bil oče alkoholik in je storil samomor pred njegovim rojstvom, mati da je bila prostitutka in je pijančevala In umrla za delirijem. Mlajša sestra, da se je utopila, starejša se vrgla pod vlak, brat da je skočil z železniškega mostu na Vysehradu, ded je umoril svojo ženo, se polil s petrolejem in se zažgal, druga babica, da se je klatila s cigani in se v zaporu zastrupila z žveplenkami, en bratranec, da je bil večkrat sojen zaradi požigalstva in si je prerezal žile na vratu s koščkom stekla, sestrična z očetove strani je skočila na Dunaju s šestega nadstropja, on sam, da je imel strašno zanikrno vzgojo in ni znal do desetega leta govoriti, ker ga je v starosti šestih mesecev, ko so ga previjali na mizi in nekam odskočili, potegnila mačka z mize in se je pri padcu udaril v glavo. Večkrat ga glava hudo boli hi v takih trenutkih ne ve, kaj dela, in da je V takem stanju odšel s fronte v Prago in se zavedel šele, ko ga je ,Pri Fleku’ aretirala vojaška policija. Prijatelji, to bi vi morali videti, kako radi so ga pustili od vojakov; in pet mož, ki so sedeli z njim, si je vse to zapisalo na papir za morebitno potrebo približno takole: i Nadaljevanje sietii.) psiMoasKa: dnevnik 21. marca M51 tfmml zahod plavil GAJO PETROVIČ Spomini na bivanje v ZSSR Novo leto pričakujejo svečano tudi v ZSSR, Slavili smo ga tudi mi. Na Vasiljevskem otoku, niedialejč odi naše univerze. je bila neka vojna akademija, y kateri so študirali tudi naši oficirji, ki so r.as povabili,, naj Skupno z njimi in s poljskimi oficirji pričakamo novo leto 1947. Kq smo st zbrali okoli mizie, so nam tovariši sporočili: »General, komandant naše šole, je obljubil, da bo prišel.)) Vznemirili smo se: iz bližine bomo videli tr.e-ga izmedl voditeljevi slavne Rdeče armade! Nekoliko pred' polnočjo sta se zares pojavila: on in njegova žena. Majhne poštave, debel, prašiči s ga obraza', e glasom kot iz soda (zunanjost končno niti ni važna) je zde-klamiraj nekoliko fraz. Izpili smo, nato pa sta onadlva vstala in nam želela dofar® zabavo, Zdel se mi je malce omejen. Se bolj neprijetno pa me je presenetila njegova . žena. Čeprav že v letih, je bi% visa neokusno načičkana. Iz njenih ulst sem slišal eno samo vprašanje: «Kakp vam ugaja ta klobuk?« Pb temi, (kako je bila oblečena1, in po vsem njenem obnašanju ni bilo težko siklepati, da se ne peča z nobenim družbeno koristnim delom, da jo politika, književnost in podobno ne zanima, da je njen glavni ipolklic — generalska žena, glavni predmet zanimanja pa — toaleta. * * * Ko stno po počitnicah, ki smo jih prebili v Jugoslaviji, i?seni 1947 gpriehali« v Moskvo, ao nas spet nastanili v telovadnici obščežitija na Vto-rom domkom. To leto smo Se vpisali nekateri na filozofsko fakulteto moskovske univerze. Sli smo na fakulteto, v nekoliko dneh 82 nam je poisrečito vpdlsati in celo dobiti štipendijo. Nekoliko dbi kasneje smo srečno dobili tudi živildke nakaznice. Toda s stanovanjem ni Mio tako enostavno. Obljublja- ŠPORTNI DNEVNIK PRIJATELJSKA TEKMA Železničar (Sežana): Z.V. Skedenj 3:0 Z. V. Skedenj je v nedeljo že drugič gostoval v Sežani pri tamkajšnjem Železničarju. Igra je bila na blatnem terenu, ves čas je padal tudi dež, kljub temu pa niti za minuto gsi popustil živahen tempo. Sprva so bili v napadu Ske-denjci, čeprav so nastopili s samimi desetimi igralci; s točnim podajanjem so prihajali do nasprotnikove obrambe, od tam naprej pa ni hotelo iti. Sčasoma so tudi domačini pokazali svoje kremplje ter uspeli z dvema nenadnima protinapadoma dati tudi odgovarjajoča gola. Dež je postajal vedno bolj nadležen in je zato sodnik bil primoran v dvajseti minuti drugega polčasa prekiniti tekmo. Ekipa Železničarja je od zadnje tekme proti Skednju mnogo napredovala in ima lepe perspektive razvoja, ako bodo igralci tudi v nadalje tako vestni in požrtvovalni. Sodnik dober. E. Z. TENIS Mednarodno prvenstvo Egipta Moške dvojice, četrtfinale: Patty (ZDA)-Von Cramm (Nemčija) Bernik (Egipt)-Hu-ghes (Anglija) 6:4. 6:1, 6:3; Cucelli-del Bello (Italija):Har-peT (Avstrija)-Mitič (Jugoslavija) 7:5, 6:4* 6:3; Dorfman-Kova-lesky (ZDA):Davidson (Sved-skaj-Ampon (Filipini) z w. o. Ampon je namreč obolel; Drob-ny (Egipt)-Savitt (ZDA):Man Mohan (Indija)-Stallios z w.o.. Četrtfinale mešanih parov: Ab-desselam (Francija) - Fry (ZDA) sta premagala Mitiča (Jugoslavija) in Headovo (ZDA) z 10:8, 6:0. * * * BEAULIJU, 20. — Jugoslo- Branovič ter Josip Palada sta Premagala danes francoski par Remy-Meason z rezultatom 6:3, 6:3 in s tem postala zmagovalca turnirja. * * * Španija je v Barceloni premagala rokometno reprezentanco Francije z 5:4 (2:1). Jugoslovanski jahači v Rimu Beograd, 20. — jugoslovanska jahalna zveza je določila yookeje, ki bodo nastopili na mednarodnem turnirju v Rimu. Izbrani so bili; Dušan Karan, Djordje Jovanovič, Radoslav Panič, Pance Manevski ter Dragoljub Nikolič. Prvi trije so tekmovali v Rimu tudi lansko leto. Tekme bodo na hipodromu Villa Borghese. Jugoslovani mislijo nastopiti z desetimi konji, med katerimi sta Kondor in Gromov stara znanca rimskega občinstva. Največ nade vlivajo mladi čistokrvni konji: Vulkan, Vihar, Bubin ter Jupiter. PLAVANJE Nov svetovni rekord no 4x100 metrov prosto NEW HAVEN (Connecticut), 20. — Štafeta yalske univerze je postavila včeraj zvečer nov svetovni rekord na progi 4 krat sto metrov prosto, s časom 3’47”9. Prejšnji rekord je imela štafeta «New Haven Swimming Cluba» s 3’48”6; bil je postavljen leta 1948. Šport v Ameriki Petintridesetletna Lys Che-lys jg izjavila, da je postavila nov svetovni rekord v postu. Baje je vzdržala brez hrane 57 dni ter 19 minut. Nesrečna ženska se je baje pokorila za svoje grehe ob sami mineralni vodi in. cigaretah. Bila je zaprta v stekleni posodi v nekom javnem lokalu. Ko je. s tekmovanjem prestala si je privošila Vanska teniška igralca Milan samo črno kavo ter med. Pomen, ki so g a pripisovali Grki telesni vzgoji in zakulisne scene iz onih časov 2. (Nadaljevanje im koneo) Da bi se znebil nadležnega zbadanja na strani, so si dali vranico izžgati ali celo povsem odstraniti. Za splošno okrepitev telesa so posebno metalcem in skakačem služile proste vaje z držali, ročkami podobnimi uteži, ki so jih vihteli pri skoku. Rokoborci in boksači so poleg pridnega vežbamja s peščeno vrečo, punching-žogo in v senčnem boksanju zelo radii opravljali težka poljedelska dela 'kot oranje in prekopavanje. Nobenemu delu vežbaoj pa niso posvečali toliiko pozornosti kaikor prehrani. V cvetoči dobi grške atletike dlo 4. stol. pred n. št. so se zadovoljevali s čim najbolj preprosto hrano iz ječmenovega kruha, iz ne-okisamega, otrobe vsebujočega pšeničnega kruha ter iz volovskega in kozjega mesa in srnine. Z nastajajočim propadanjem in premočjo poklicnih atletov so se pojavili novi poskusi ih nove smernice prehrane, vse z osnovno težnjo po čim večji porabi suhih snovi. Povsem vegetarijanske (rastlinske), ki so priporočale le .posušeno pšenico, smokve in svčži sir, so se menjavale s pretežno mesnimi, ki so po potrebi predpisovale svinjino, govedino in kozlovino. Tega so atleti uničili velikanske množine kakor tudi na poseben način pripravljenega kruha, in to vsako zase, ker so verovali V večjo prebavo ločenih jedi. Rokoborec Milom je pospravil dnevno po dvajset funtov mesa in kruha. To še ni bilo dosti: v Olimpiji je snfedfei v enem dnevu štirinajstletno govedo in kasneje za zajtrki skupno s tovarišem v stavi celega vola. Na ta način so atleti res dosegli nakopičenje mogočnih grmad mišičevja, nasprotno pa se je enostranska prehrana maščevala s težko zaspanostjo, z opileptičnimi napadi in z duševno otopelostjo. »Neuporabne kot svinjie za kakršno koli vojaško ali državljansko delo« jih imenuje Galen. Zaman so se trudili najboljši dluhovi naroda, kot Šokirat, Platon, Evripid, Aristotel, opozarjajoč na veliko in nevarno škodo, ki jo narodu povzročajo poklicni atleti s svojo kupljivostjo. Brezuspešno je bilo njihovo prizadevanje, da bi množice odvrnili od hrepenenja po senzacijah. Ni bilo mogoče zadržati propasti, dokler niso tudi poslednji ostanki nekoč plemenite grške gimnastike utonili v močvirju rimskega gladiator-stva. Pa se je’ po tisočletjih vzvišena misel olimpijskih iger znova pojavila in pred' pet in pol' desetletji obnovila ter bo prihodnje leto od1 19. julija do 3. avgusta v Helsinkih obhajala svoj veliki praznik VIKTOR PIRNAT 11 so nam marsikaj, pošiljali odi enega uradnika db drugega, nikakor pa ge jiim ni posrečilo, da 'bi nam našli nekaj prostora v obščežitiju moskovske univerze. Preklinjali smo birokracijo in se tolažiti, da bo počasi le 'bolje. Nekega dne nas je odkrila v naši telovadnici Fajina Niko- vila. Pomudila je, da nam za protiuislugo opere perilo. Spre. jeli smo, «Feriilo mi lahko pustite1 na mizi; vzela ga bom, ko pridem jutri, da pometem sobo. Samo na perilu pustite 8Sznaim.» Storili smo po njenih navodilih. Cez nekoliko dlni se je vrnila s čistim perilom. »Vzemite lajevna, kli se je na ministr- I seznam in čitajte.» »Ni treba, s>tvu višje izobrazbe ZSSR ukvarjala z inozemskimi študenti. «0 maljičiki, še vedno ste tu! Pa zakaj niste jjrišli k meni?)) Fajitna Nikolajevna je vestno vršila svojo dolžnost in mnogo skrbela za nas. Tudi sicer jp bila sijajna deklica. Mladia, pametma, lepa. Drugi dlan smo 86' pojavili na ministrstvu. Peljala nas je v sobo glavnega šefa vseh univerz ZSSR. B% fc močan človek z gladko ostriženo glavo. Ko smo ga prijazno pozdravili, ni' bite opa. žiti, da bi se premaknil. Fajina je stala pred njim' pokorno ini boječe kot dekletce pred strogim učiteljem in. mu razložila naš pritner. Vzšl je v roke telefon. Na žalost njegovega glasu ni mogoče spraviti na papir. Besede pa lahko povem: «Gailkiin, ste to vi, Galicam?« Galkin je dbkaij znan sovjetski zgodovinar. Tisti čae je bil rektor modkovlske univerze. «Cujt'e, Galkin, kaj dela ono budalo? (povedal je ime enega izmed prorektorjev univec-ze) ...Kako, vi trdite, da ni bu-dblo? Toda, Galkin, rekel sem vami že in spet vam povem, da je cm budalo in pridanič. Ne more ostati r»a tem položaju. Moramo ga odstraniti... Kaj, nie strinjate se?... GaUan, vi mi greste na živce, en je budalo in ga je treba takoj zamenjati. Dovolj o tem. Druga stvar- sem so prišli jugoslovanski študentje...« Cez dva dni smo se preselili v «studgorodok» (študentovsko naselje) MGU (moskovske državne univerze). Kasneje smo se večkrat pogovarjali o razgovoru med šefom in Galikinam. Jaz sem poskušal oponašati glavnega šefa. ((Galkin, Galkin. ved) eto bezdeljnik, ego nadio ubrat.« Ivo jle odgovarjal a pripombo: «Da, dla, pri nas bi bite zares nenavadno, ko bi se uradhik y takšnem tonu pogovarjaj z rektorjem univerze.« * * * Uborščica (postreižnilca), ki nam je v Moskvi pospravljala sobo, je bila žena srednjih let. Pribiižno 35. morda tudi manj. Bila je oblečena... kako naj povem? V glavnem je hvaležno sprljeroala od nas perilo, obleko in obuvalo, ki se nam je zdelo že popolnoma neuporabno. Proti koncu leta 1947 je naša petorica iz sobe 514 kupila 100 kg krompirja. Nismo imeli dovoli denarja, da bi si plačali polno hrano y menzi, pa smo taro samo kosili, za veččr jo pa smo si kuhali krompir in čaj. Nismo pa dobro vedeli, kako je treba krompir shraniti in srno vsleh sito kg nasuli pod posteljo. Morda je bila kriva vlaga, morda tudi kaj drugega; skratka — čez nekaj časa simo opazili, dla je krompir precej pokvarjen, V tem času sms spet začeli dobivati štipendije naše ambasade in tako smo sle spet lahko hranili v menzi. Krompir nam je postal nepotreben, naš problem pa je diobii novo obliko- kako naj se rešimo pokvarjenega krompirja? Vprašali smo našo &uboršči-co», ali ga ne bi slučajno... morda... vendar... nekako (bilo nam je neprijetno, ponujati pokvarjen krompir) mogla uporabiti. «Mar ves ta. krompir? Ga ne boste nič prihranili zase?« — ni se mogla načuditi naši velikodušnosti. «Kaj nam bo, ko je napol aegmit« »Gnilo se odreže. Tu j'£ še dosti dobrega krompirja'. Ne, krompir nikakor ni slaba stvar.« «Da, da, krompir je dobra stvar. Na srečo dobimo zdaj v menzi kaj boljšega.« «Kaj boljšega? Da, da, slišala sem, tudi nekaj videla. todfa... ko bi le bilo dovolj ’ krompirja!« Sla j1? k vratom, pa se ueta- zaupamo vam.« «Ne, ne, kar črtajte, jaz bom pa kazala.« «Pa, če ravno hočete, kar či-tajte in kažite. Pravkar se od- pravljamo v opero in je že dokaj kasno...« «Pa kako naj či-tam, ko pa ne znam?« Imela je 35 let, morda tudi manj. Zrastla je v socializmu. Rodila se je nfkje v' Ukrajini, toda že dioilgo čaša je živela v Moskvi, prestolnici velike ZSSR. Zares velik kulturni center je Moskva! Gledališča, muzeji, akademija znanosti itd. V ta »Itd1.« spada tudi naša ((.uborščica«. (Nadaljevanje sledi.) PO POTI NAPREDKA Prvih petdeset jugoslovanskih traktorjev V industriji motorjev v Rakovici pri Beogradu bodo v prihodnjih dneh dovršili prvo serijo 50 domačih traktorjev tipa 08 — «Zadrugar». Te prve serijsko izdelane traktorje bodo prodali kmečkim delovnim zadrugam in državnim kmetijskim posestvom v Srbiji. Ker je dlelovni kolektiv tovarne obvladal težave v zvezi s serijskim načinom izdelave in ima sedaj na razpolago tudi potrebno orodje, bodo nadaljnje serije novih traktorjev mnogo hitreje izdelane kakor prva serija. Prvi jugoslovanski traktor «Zadrugar» ima motor za 50 konjskih moči in je konstruiran predvsem za potrebe kmetijstva, to je za mehanizacijo poljskih del, kakor tudi za prevoz. Traktor lahko vleče hkrati tri pluge ali druge kmetijske stroje, lahko pa se uporabi tudi za pogon velikih mlatilnic. Prototip traktorja «Zadrugar» so v praksi temeljito preizkusili. Na podlagi izkušenj pri delu so izvršili še nekatere spremembe v konstrukciji. Danes lahko rečemo, da jugoslovanski domači tip traktorja v celoti ustreza pogojem terena in potrebam zadrug. Prehod k serijski proizvodnji traktorjev je terjal mnogo naporov in premagovanje številnih težav. Delavski svet Industrije motorjev je spričo teh težav izvršil v januarju in februarju reorganizacijo proizvodnje, s katero je sedaj zagotovljeno, da bo proizvodnja posameznih delov enakomerno potekala, kar bo znatno pospešilo izaelavo nadaljnjih Serij traktorjev. GOSPODARSTVO ] TRGOVINA ♦ IMDUSTHIA ♦ P BO MF. T ♦ FlNANCV Tedenski pregled Hamburg sie zelo razburja vsled tekmovanja Trsta s severnimi pristanišči. To tekmovanje se tiče predvsem tranzitnega prometa zalednih držav. ((Hamburger Haffen« v daljšem članku opisuje položaj tržaškega pristanišča. Tam ugotavlja, da je Trst daleč presegel predvojni promet in to predvsem iz sledečih vzrokov: Trst so tnkpj 1945. leta zasedli zavezniki in je preko njega šlo blago VNRRE in pozneje ogromne količine blaga ERP. Poleg tega je Trst mnogo pridobil vsled razreše-nja severnih pristanišč in vsled valutne politike. Iz tega izvaja list zaključek, da je pritegnitev avstrijskega prometa na Trst samo začasnega značaja. Mi bi hoteli pripomniti, da kljub temu, da deloma drže zgoraj navedeni razlogi, je list pozabil na glavni vzrok v spre-menitvi političnega položaja Trsta in iz njega izvirajočih gospodarskih posledic. Večja gospodarska in politična samostojnost Trsta bo pripeljala do še večjega pritegovanja tran-, žitnega prometa na Trst. Treba samo, da se spomnimo na leta pred prvo svetovno vojno in da ugotovimo točnost teh trditev. Poleg tega je Hamburg nacionalno pristanišče, ki ima ogromno domače zaledje, ter predstavlja za njega tranzit samo postranski posel. Trst je pa internacionalno mesto in ja odvisno predvsem od. tranzitnega prometa. Prav vsled stališča, ki ga zavzemajo severna pristanišča, so še bolj važne govorice o sodelovanju med sevemo-jadran-skimi pristanišči. Nič se še ne ve ali so to šele «akademska» razpravljanja ali bo tesnejša povezava med Benetkami, Trstom in Reko kmalu postala stvarnost. Na vsak način bi bilo tako sodelovanje za vsa pri- „Aytoplan“ bo izpodrinil avtomobile in druga vozila? Ze nekaj časa prikazujejo filmski tedniki in ilustrirani časopisi med «letalskimi posebnostmi« več ali manj« uporabljive osupljive modele letal, ki se lahko spremenijo v avtomobile. Vendar ostanejo vsi ti aparati običajno v enem samem izvodu, ker se jim upa zaupati svoje življenje iznajditelj. Sedaj pa so v Zdlruženih državah pristojne oblasti civilnega letalstva odobrile primerek «autoplana», ki so ga že več let preskušali in izpopolnjevali. Letalo ima širino kril 10 m, je dolgo 5 m, tehta 945 kg, ima 175 HP, leti s hitrostjo 192 km in vozi po cesti s hi- Zamimivo je tudi vedno večje uporabljanje litija — do zdaj malo znane kovine — namesto svinca pri številnih kemičnih sestavinah, ki jih uporabljajo v industriji. Nadzvočne j kovin Na nedavnem kongresu kovinarskih tehnikov v Chicagu je dr. Bali načelnik fizikalnega laboratorija odseka za mornariško topništvo, podrobno obrazložil nove izpopolnitve strojev za kontroliranje kovin-trostjo 80 km na uro. Neka skih delov. Ti n.ajnovejši mo-tvrdka iz Danburyja si je pri- j deli lahko «vidijo» napake v dobila vse pravice od iznajdi- j ustroju kovinskih kotov v de- telja Roberta Fultona, potomca iznajditelja parnika, in bo v kraitkSm postavila novo vozilo na ameriški trg. Nova vrste jekla Da odpomore pomanjkanju nekaterih surovin, ki so nujno potrebne v določenih proizvodnih odlsekiih, poskuša ameriška industrija najti nove tehnične obrazce. Zlasti zanimivo je, da so odkrili novo vrsto borovega jekla, ki omogoča železarski industriji prihraniti 50 odst. niklja, kroma in molibdena, kovin, ki jiih najbolj primanjkuje in ki so zato predmet strogih vladnih omejitev. Novo zlitino so že začeli redno izdelovati. belini 1,20 m z uporabo nadzvočnih valov. Poudaril je, da bo ta moderni način nadziranja mehaničnega konstrukcijskega materiala znatno podaljšal povprečno življenjsko dobo ladij, letal avtomobilov in prevoznih sredstev sploh, ker bodo za gradnjo vseh teh naprav uporabljali le dovršeno popolne dele. Dinozavri in protin Med drugimi težavam! se je v moderni civilizaciji pojavilo tudi veliko število bolezni, ki jih do zdaj človeštvo ni poznalo. Med te bolezni pa prav gotovo spada protin, ki je ena od najstarejših bolezni našega sveta, če lahko verujemo ameriškemu antropologu Dale Ste-vvartu. Dr. Stewart je namreč preučeval dolgo časa kosti dinozavra Smithsonovega zavoda v Chicagu in je prišel do zaključka, da so te ogromne živali, ki so živele pred 14 milijoni let v svoji starosti trpele na protinu ravno tako kot sodobni ljudje. Zaloge zlata v ZDA V novembru 1950 so znašale ameriške zaloge zlata 23 milijard dolarjev; v istem mesecu 1949 so dosegle vrhunsko številko 24.500.000.000 dolarjev. Kljub tej majhni skrčitvi imajo Združene države še vedno 60 odst. vsega zlata na svetu. Ruska košarka Pred mesecem so gostovali na Kitajskem sovjetski košarkarji. Igrali so 21 tekem, katere so seveda vse dobili, in sicer je bila najvišja zmaga 123:12 v Sangaju, najnižja pa 56:43 v Pekingu. Kitajci, ki igrajo košarko že dobrih 50 let, so bili zelo presenečeni. Pri nekaterih tekmah se je občinstvo celo tako spozabilo, da je žvižgalo. Izkazalo se je namreč, da so Rusi prinesli s seboj svojo žogo, mnogo težjo, kakor so navadne, svojega sodnika in — kar je še važneje — svoja pravila. Prissor 1 nedeljske** krosa veUavnega za prvenstvo Tržaškega ozemlja. 4. Bil sem tudi do teh besed nezaupljiv in velik kamen se mi je odvalil od srca, ko so nekega dne Angleži zbrali Ruse, da jih preko Azije odpeljejo domov. Mladi podporočnik me ni nalagal, Zaer nekaj dni kasneje Sem srečal dva znana Rusa, ki sta te klatila po Neaplju ter ml enostavno povedala, da jih je velik del zbežalo k Angležem, ker si ne želijo povratka v Rusijo. Kar jih niso odpeljali, pa jih je še ostalo, nekaj v ižojaštoi bolnici, ker so bilk okuženi s spolnimi boleznimi, katerih je bil v Neaplju kar evropski, 05 že ne svetovni center. Omenu sem med drugimi zlato poljsko dušo, ki je imel tako ime. da si ga nisem znal zapomniti. Zvedel sim, da je bolem, in sem se takoj napotil v bolnišnico, da ga obiščem. Da ne bi šel na obisk praznih rok, sem. spotoma kupil kilogram pomaranč. Res sem našel Poljaka z obvezano roko na vrtu bolnišnice in po končanem pozdravljanja sem mu dal v naročje svoj dar. Prepričan sem bil, da sem mu ugodil. Ko sem mu namigoml, naj je pomaranče, se je nekam čudno nasmehnil. Kq pa sem pri svojih namigovanjih vztrajal, mi je dobrodušno z očmi namignil, naj pogledam navzgor. Bušnila 4 sva oba v smeh, dri so se ostali navzoči kar spogledovali. Sedela sva v senci drevesa, ki je bilo pr - . DANILO KORENIKOV- POT DO NASE ZASTAVE. Zbiranje prostovoljcev za Jugoslavijo obtoženo s krasnimi in zrelimi pomarančami, katere so bile vsem na razpolago. Ko sem se končno poslavljal, mi je dejal Poljak; ((Drugič pridi kar k meni kupit pomaranče.» Od tedaj ga nisem vidlei več, ker so me dogodki gnali po drugih poteh. Ko sem »e zvečer vrnil v vilo Favorito, me je na moje začudenje pričakoval neki Črnogorec, ki mi je povedal, da je Friderik Švab iz Sežane. ki je bil leta 1941 z menoj v taborišču Ventotenne, bolan v neapeljski bolnišnici (dneu-rabili« in da me želi videti. Drugo jutro sem takoj mobiliziral zvestega prijatelja Jožka in sva s prvim kamionom odpotovala v Neapelj. Res seni našel Friderika v bolnišnici in debelo s?m gledal, ko sem opazil, da prihaja k njemu mnogo Napoletancev, kj ga spoštljivo nazivajo «coman-dante». Friderik je tdkoj opazil moje presenečenje in mi je objasnil vso zadevo. Ko so se Nemci umikali iz Neaplja, je bil Friderik kot interniranec v bolnišnici, kjer se je seznanil s številnimi Ita- lijani, ki so ga kot političnega interniranca imeli zg zanesljivega. zaveznika proti Nemcem. Znamo jim je bilo, da je: bil pred leti topniški oficir v italijanski mornarici, in kar je še najvažnejše, pozneje oficir v vrstah rdečih v špdnski vojni, kjer je bil ujet in preko francoskih za-porou končno kot italijanski državljan interniran na otoku Ventotenne. Tu je z.bol?i in šo ga leta 1941 poslali v bolnišnico, kjer je ostal do konca leta 1943. Navzlic temu, da se mu je zdravje izboljšalo. je s pomočjo antifašističnih zdravnikov ostal v bolnišnici. Ko so se Napolitanci uprli nemškim roparjem ob njihovem umikanju in poslednjem plenjenju, je Friderik prevzel vodstvo upora v sektorju okoli bolnišnice in si je. s svojim odličnim in strokovnjaškim nastopom takoj_ priboril zaupanje. Napor pa ie škodil njegovemu zdravju in zopet je moral v bolnico, kjer so ga obiskovali hvaležni neapeljski tovariši. Solze je imel v očeh, ko sem mu povedal naše načrte o vključitvi v jugoslovanske partizanske vrste. N jigo- re zadnje besede so bile: «Srečen si, Danilo, da boš stopil v tako slavne in naš1? vrste. Boril tem te povsod z vsemi močmi za naše ljudstvo in,moja največ/d želja je, da bi se boril tudi na domačih tleh. Ce se ne videva več, ne pozabi nikoli, da, je umrlo tudi v Španiji mnogo naših tovarišev za isto misel, kot je naša. Želim ti, da prideš zdrdv na svoj dom in da dočakaš svobodo moje Sežane in tvojega Trsta.« G in j'n sem se poslovil im nikdar več se nisva videla. Ko sva bila z Jožkom zopet na cesti, se je ta oglasil: ((Sedaj pa morava hiteti, če hočeš govoriti z našimi fanti.« Bilo je več Slovencev, ki so tavali po Neaplju in po ostali Italiji in ki kljub želji, da bi odšli v partizane, niso uspeli najti prave poti in zveze. Z Brankom sva se pozanimala v raznih krajih m sva res dobita tri fantie iz Mačkovelj, ki so služili v neki vojaški kuhinji kot pomivači, da so si s tem prislužili vsakdanji kruh. Vprašal sem tudi v dveh italijanskih vojašnicah po ljudeh iz Julijske krajine in res sem dobil dva fanta iz Vipav- ske doline. Ker sim bil v ameriški uniformi se je. neki južnjaški seržant kar gnal, da mi ustreže in mi je tudi predstavil omenjena dva Vipavca. Domenjeni smč bili, da ostaneta v svoji službi, dokler ju ne obvestimo o zvezi z Gra-vino, kjer se je zdelo, da se zbirajo prostovoljci za Jugoslavijo. Uspela sva pozneje dobiti zvlze in domenili smo se, da se javijo v vili Fdvorita v Hesini kot Jugoslovani. Zamolčijo naj, da so iz Julijske krajine zaradi ovir. ki so jih delali Angleži Slovencem iz Julijske krajine trdeč, da ?o italijanski državljani in jih ne smejo pustiti v Jugoslavijo. «Mislim, da sva se nahodila dovolj in bi bil čds, da se vrneva na večerjo v Favorita«, je po, končanih opravkih pomodroval Jožko. ujaz sem tudi za to; da pa se ne bova veselila po zaprašenih kamionih, predlagam, da se peljeva z vlakom «Cir-comsesuviano«, saj kot Ame-rikanoa itak nič ne plačava. Obljubiti pa mi moraš, da ne spregovoriš italijanske besede, ker naju sicer čaka nešteto nadlog«, sem fhu odgovoril. Ze je prispel iflak in urno sva stekla ml postajo. Na prihodnjih postajah se je natlačilo civilistov. Tri postajo pred ciljem se je začela najina nadloga. Jožku jo nekdo stopil z okovanimi čevlji na nogo m on je glasno zaklel v najbolj zveneči italijanščini. To je zadostovalo, da so naju začeli civilisti navdušeno nagovarjati, vabiti, sitnariti, ponujati ženske, razne čiste in umazane kupčije, prosjačiti in podobno. To na tak način, da nama je bilo knr moče. Zeleno sim pogledal Jožka, ki je, pcaabivši na moje priporočilo, nekaterim celo odgovarjal. Po vozu je kar brnela novica; «Dva amerikanska Italijana sta v vozu; onj večji je gotovo dolarski milijonar, ksr ima zlate zobe in zna tako gladko dva jezika. Vse otepanje in izgovarjanje naju ni moglo rešiti vsiljivih prodajalcev žensk in izsiljevalcev ameriških cigaret. Namignil šlm Jožku, iti ko se je vlak že pomikal, sva izstopila in jo urno odkurila z male postaje. ((Sakrament, ali ti nisem priporočal molčanje?« sem se znesel nad Jožkom, ki je nekam kislo stopical ob mPni po blatni cesti. Toda vse prerekanje ni odleglo nič. morala sva dober kos potj peš, da »i>a pricapljala po blatni cesti v Favorito še pravočasno za večerjo. (Naidlaljčvanje sledi) stanišča zelo ugodno in bi Iti' ko n. pr. skupno znižanje tm sodelovanje pristaniških UP™* itd. mnogo pripomoglo lf®j brambi proti severni kom renči. Z določenim optimizmom » navdaja poročilo o tranz(tss prometu preko Splošnih. ® dišč v februarju. V poročM <■ vidi nekak premik prometa icer zmanjšanje prometa t taricami, a zato povečanje meta različnega blaga. ’ padca prometa žitaric Je spremembi pošiljk ERP 20 strijo. , j. Zelo pozitivno je tudi ", se količiva vkrcanj in vedno bolj izenačuje. M* ko je bilo februarja 1950. vkrcanega 132 blaga, je bilo letos 100 ton. Februarja 1950 je bli° krcanega 53 tisoč ton, a 83 tisoč ton. . ^ V preteklem tednu F , za naše mesto več ra2t,yi£. vih dogodkov; ki so drugače ko redki. Kolumbija znana športna dijžela kave bo meri1 prisostvovala na tržaškem ^ lesejmu, Prav tako se vse ^ vratne je širijo govorice, o® ^ tudi Jugoslavija sodeloval ^ tržaškem velesejmu. To le ^ liko važnejše, ker bi b,’e7rt?yl manjkala ena izmed F tranzitnih dežel. Končno ec ^ tolikem času javili, da se^ do pričela velika dela, za ^ ditev obmejne postaje činah, ki bo dovolila bolj 'jjjj šen promet potnikov in # iz Jugoslavije. Prav tako te tudi uredila carina. , m V soboto zjutraj je P™ .jj «Audace» sprejel indonetrr poslanik dve novi ladji * in ((Kalimantans, ki }M1 ročila ladjedelnica San Ladji imata 847 bruto skih ton vsaka in sta 01^% ni z motorji zgrajenimi ■ vami strojev Sv. Andreja, j nimi 900 konjskih sil. skusni vožnji sta dosegli vozlov na uro. ,, A Treba je poudarM trgovske zbornice, ki je govinskem oddelku usten ‘ posebne podkomisije zijLš učitev vseh vprašanj trg z inozemstvom. Naloga tcK komisije bo, zanimati ce "p vsem za fiskalne in de ve, ki zadevajo razni $ STANJE MORSKI11 PREVOZOV inH* Stanje transportov v •> - ;em mor j najavljena obnova P-jtf Skem morju označuje Pre^ffl med Arsia-Benetke, Trž>c’A j Viscosa, in razvitje tratjtrjJl iz Trsta proti zahodnim 1° 'Jf skim pristaniščem. In t° " 4 vsem razvoj prometa le j,jl raznega blaga. Zelo s0 ugodni transporti žvepl° čilije in asfalta proti ^ Najbolj ugoden pa je $ port 20 čeških tovornih ^ mobilov Tatra Plan, ki * menjeni v Drač, v Tukaj bi radi omenili J jjj, ki jih dela lokalna bir°^r ^ kar je brez dvoma 7cl° Ijivo, če stoji v Pr p t parnik 5 dni kljub temu, ^ prišla pošiljka ob praveih^tl Proti Levantu so še določene težave ^ um vsled pomanjkanja Potr,elif ladijskega prostora in vS manjkanja lesa. \f rrr£>‘! 4 bli*1 eioi' aJugoline« bo dala P’’,.■$. vantu 4 do 5 enot že v tednih. Proti zahodu gpf Ija je bil promet motno ran s starim železom ‘n blagom. Pristaniški Pr0infM Antwerpna 1950 ^ Po uradnih podatkit1 niških oblasti AfltwerPn največjega belgijskega nišča, je tam dosegel S lem ietu zelo velik morski promet se je m te 19.85 milijonov ton v v tej na 21.25 milijonov *°!?. J* skem letu. Na ta if pristanišče zelo u®°fji r gresivno rast, ki st Pj vsemi iz porasti tran® .jjji/j znašaj leta 1950 8.26 >“ ton im krepko pa-esiegel j V iz 1949 leta, ko je zn jf ■ milijonov ton, me^''er2ni* tomobilskega koiu • sPof tr ral-Motors je tc.d" 0d fV da je doslej P1'eJ<’miiijar<1ylef' ške vlade za J r0čll vij8 larjev vojaških ote M$ nost teh naroč vl-fd eno četrtino cf‘ jjj vojnega materia tegiiri podjetja koncerna j tors izdelala v vojni. a MONTKCCHI St. 6, III. nad. — Telefon štev. 93-808 !n 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA I UREDNIŠTVO. ka ^ 73_38 OGLASI: od 8.30-12 ln od 15-18 • Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine i stolpca za vse vrste oglasov po !0 dim Ode urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod. - Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco 1-11., Tel. 11-32 Koper, U.. Battlsti 30la I.Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založntšt*o tržaškega tiska, Trst 11,5374. - Ljubljana, Tyrševa 34 ■ tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, mc:itC,a (P11* j > Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega možen«*« ^ , *** z 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.2°-