Poštnina plačana v gotovini. 81t!BBHSB i"*v 3E8 Maribor, sreda 22. septembra 1927 MARIBORSKI Štev. 215. Leto XI. (XVIII.) Cena 1 Dm VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 I Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku I Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra® v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Rimski optimizem Po informacijah iz krogov angleške in francoske diplomacije se opaža v vodilnih italijanskih krogih navzlic razim rezervam napram tujini neka sprememba v razpoloženju v korist za-Padnih velesil. — Cdenov govor v zboru ženevskih državnikov je namreč dal povod za ponovni optimizem, s katerim spremljajo v Rimu razvoj dogod'kov. Italijanski pristanek glede soudeležbe pri Pomorski konferenci treh velesil kaže, da^ ne bo Italija menda delala nikakšnih težav :pri kontroli Sredozemskega morja, ce ji bo priznana enakopravnost. Opaža se v italijanskem tisku in političnih krogli, da se opušča fiksna ideja, kakor da obstoja neka zarota proti Italiji, ki da izhaja iz Pariza in Londona. Edina ovira, bi jo morali še prebroditi, je problem Španske intervencije. V tej zvezi so podane nekatere zelo zanimive okoliščine, Znano je, da je Franco svojčas odločno odklanjal vesti, češ da je pripravljen za teritorialne koncesije za inozemsko coinoč. V smislu novih izjav ni Francova vlada pripravljena, da bi komu od sto pila le ped španskega področja, dočim ja Po informacijah iz istih virov valencijska vlada pripravljena odstopiti španski Maroko ,za zunanjo pomoč. Radi tega pričakujejo v Londonu ob priliki predstoječe Seje britanske vlade važne sklepe, ki se tičejo nevtralnostme politike v Španiji. Optimizem, ki je zajel Rim v razpletu napetosti radi Sredozemskega morja, se je zanesel tudi v Ženevo, kjer je sedaj vsa pozornost osredotočena na odbor tr> indvajsestorice, ki ima razpravljati o kitajskem apelu na Društvo narodov. Neke vrste trenutna ovira k boljšemu razpoloženju med Rimom in Londonom ie še samo tisk. Tako je ravnatelj »Gior-nale d^ialia« Virginio Gajda v članku pod naslovom »Novi histerizem britanskega tiska« obsodil pisanje večjega dela londonskih listov, ki so prikazali odpošilja-tev 3000 italijanskih vojakov v Libijo kot tiovo izzivalno gesto Italije, ki je naperjena proti Veliki Britaniji in proti Egiptu. Virginio Gajda povdarja v tem članku, da sprožuje britanski tisk ob vsaki priliki, ko laiiko pokaže svoj bes proti Italiji, nevarne in miru kvarne kampanje, opominjajoč britanske kroge, da prepreči časopisne polemike, ki bi mogle resno kompromirati vsak direktni kontakt. Virginio Gajda pa se obrača tudi proti francoskemu levičarskemu tisku, ker da Prikazuje ta tisk rezultate nyonske konference kot zmago mednarodn. prava nad »robim nasiljem. Tudi sc Virginio Gajda razburja, ker obtožuje ta franc. levičarski tisk generala Franca, da gradi v Cev-t! in drugod ob afriški španski obali težke dalekometne topove napram Gibraltarju in pa ker trdijo ti listi, da pošilja Italija novi ekspedicijski zbor v Španijo. Virginio Gajda skuša vse te trditve spod kiti, češ da so se te alarmantne vesti spro zile z namenom, da se opraviči postopale Francije, ki sc pod pritiskom gotovih ekstremnih levičarskih struj pripravlja, da ukine kontrolo meja na kopnem, poten: ko je sporazumno z Veliko Britanijo z*2 ukinila pomorsko kontrolo vzdolž sPanske obale. Upati je, da ne bodo te časopisne kampanje mogle škodovati napovedujočemu se zbijanju med Rimom in Lon- enotj) ter ublažitvi obstoječe napetosti J\!ed obema državama, ki jo skuša sedaj hajnberlain za vsako ceno odstraniti. 'niški trenutni optimizem bi utegnil zbu , ’ti vtis, da se bo ublažitev napetosti lah- Laški šasSniki ustrelili profi-fašistiinega momnarša PARIZ, 22. septembra. »Matin» poroča iz Tunisa, da so častniki in kadet* italijanskih ladij »Vespucci« ter »Coiombo«, ki sta usidrani v tuniški luki, ubili protiiašistično usmerjenega novinarja Michelia. Italijanski častniki in kadeti sc organizirali kazensko ekspedicijo. V skupin' 40 so prispeli v uredništvo lista, kjer so nagli Mihelija in ga ubili s streli iz samokresa. Na begu je bil težko ranjen nski kadet. Njegovi tovariši so ga skušali prenesti v neko lekarno, vendar pa je bil ob tej priliki ranjenec aretiran, ker so ga njegovi tovariši zapustili. Kasneje je bilo aretiranih še več italijanskih častnikov, ki so bili zapleteni v to afero. V Tunisu je radi tega veliko vznemirjenje. Odpovedan je bi| banket, ki ga je hotelo mesto prirediti na čast italijanskim častnikom. Policija je izvršila 12 aretacij. Pristaši ljudske fronte so po dogodku organizirali po mestu maniSestacijsko povorko. Po dogodku so nekateri napadalci poskakali skozi okna in preko balkona. Ob tej p*-tiki ie bilo več Ita.ija- no-y ranjenih. Neki italijanski mornar je ranjen s strelom v prsa. TUNIS, 22. septembra. Težki spopadi so nastali med protiiašistično usmer jenimi Italijani ter italijanskimi mornarji šolske ladje »Colomba« in »Vespuc-chi«. Urednik protifašističnega lista »Italia d’ ’isi« ie bil ustreljen, trije tiorparii so bili težko ran:sri fmm ® kfm&m kihutskik kmmim HENDAYi:, 22. septembra. General Franco sporoča brizanski vladi, da odpokliče svoja konzula iz Bjlbaa in Santan-dra, ker ju bo sicer pregnal, ako bi tega ne storila. Ta odločitev je posledica od- se odetem pemumke km$eeense kek ločnega in negativnega zadržanja Londona napram prošnji generala "ranča, da o tvori svoja konzulata v Londonu in Portsmouthu. RIM, 22. septembra. Odpravnika poslov francoskega in angleškega poslaništva v Rimu sta izročila zunanjemu ministru Cianu povabilo Anglije in Francije Italiji na trojno pomorsko konferenco, ki se bo sestala v najkrajšem času v Parizm raz- Mm&ftf fm! NANKING, 22. septembra. Okoli 300 japonskih letal se je pojavilo nad Nankingom in pričelo bombardirati mesto na severni strani. Letala so bombardirala kolodvor in letališče in ju popolnoma porušila. Slabo kitajske letalske sile niso 0 "udi dosegla. pravljajoč o reviziji kontrolnega sistema na Sredozemskem morju. Grof Ciano je po posvetovanju z Mussolinijem in po telefoničnem razgovoru z Berlinom sporočil, da je Italija to povabilo sprejela. mogle odbiti japonskega napada. Težka bomba je uničila vseučiliško poslopje, ki ga je popolnoma porušila. Nanking je na več mestih v ognju. Japonci uporabljajo bombe izredno velikega učinka. S/ sM $mm sinode VARŠAVA, 22. septembra. Od pogroma v Bejlicu silno naraščajo po> Poljski pogromi proti Zidom. Nacionalistična omladina je demonstrirala po varšavskih ulicah in je vsakega pasanta židovskega izgteda napadla. Židovske trgovi- se sfuumtm s UeUa ne v židovskih četrtih so bile demolirane. Tudi iz province prihajajo poročila o ponavljajočih se protižidovskih progromih. V Vol aminu so sinagogo polili z bencinom in jo zažgali. ŽENEVA, 22. septembra. V tukajšnjih krogih se doznava, da se bo češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta takoj po pogrebnih svečanostih v Pragi vrnil v Ženevo, da nadaljuje pogajanja z madžarskim zunanjim ministrom dr. Kanyjo, ki je imel že razgovore z g. Puričem. Tudi se doznava, da se vršijo pogajanja med romunskim zunanjim ministrom An-tonescom, ki se razgovarja s predstavniki Madžarske glede možnega sodelovanja z državami Male antante. BEOGRAD, 22. septembra. Tukaj so se ponovno sestali delegati beograjskega dela združene opozicije dr. Lazar Markovič, Milan Gavrilovič in Božidar Vla-jič. Danes se bodo sestali vsi šefi združene opozicije in se govori, da prispejo danes v Rogaško Slatino delegati udru^ žeine opozicije (UO), kjer bodo predložili dr. Mačku načrt sporazuma, ki mu_ bo pridjal svoje morebitne pripombe. Šele potem bi se sestalo vseh pet šefov združene opozicije, da podpišejo tekst sporazuma 1 Žalna seja marih. mestnega sveta V mestni posvetovalnici je bila sinoči seja mestnega sveta v počastitev spomina prezidenta Osvoboditelja T. G. Masajka. K tej pietetni žalni svečanosti mariborskega sveta so prispeli mestni svetniki v slavnostnih črnih oblekah, prav tako tudi načelniki iti višji uradniki posameznih mestnih uradov. Za to žarno svečanost mariborskega mestnega sveta je bila mestna posvetovalnica primerno drapirama. Nad vhodom v županovo s.bo je visela nad češkoslovaško zastavo slika velikega prezidenta Osvobodite!,a T. G. Masaryka, odeta v črnino. Vhod v mestno posvetovalnico in lik blagopo-kojnega prezidenta pa je krasilo zelenje, j očno ob napovedanem času je mestni j predsednik g. dr. A. Juvan prečita! daljši spominski gov„.\ iz katerega posnemamo naslednje: »V torek 14. t. m. je umrl na .sradu Lany v starosti 87 let g. dr. T. G. Masajk, prezident in Osvoboditelj češkoslovaške države. Češkoslovaški narod ie upal, da bo sivolasi prezidena kljub bolehnosti še nekaj let vodil iz svojega zatišja usodo češkoslovaške države, vendar je večna previdnost hotela drugače in tako spremljajo danes stotisoči v češkoslovaški prestolnici, v zlati Pragi, k večnemu počitku svojega ljubljenega državnega voditelja. Tej globoki žalosti bratske nam češkoslovaške države sc pridružuje vsa kulturna Evropa, ki je danes tudi zastopana pri pogrebnih svečanostih, zlasti pa iz srca objokujemo inr obžalujemo smrt velikega pokojnika mi Jugoslovani, ki nas veže z bratskim češkoslovaškim narodom večno prijatelj, stvo. Češkoslovaški narod izgubi s T. G. jMasarykom enega največjih sinov, kar 'jih je imel narod v svoji godovini. T. G. Masaryk je bil kulturni vodja svojega naroda, njegov nravni p repo roditelj in politični voditelj. On je vzgajal skozi desetletja svoj narod, ga pripravljal za težke preizkušnje, ki so ga čakale v svetovni vojni, prinesel mu je končno narodno svobodo in državno samostojnost. Evropa izgubi s smrtjo T. G. Masaryka velikega pobornika miru in demokracije, mi Jugoslovani, posebno Slovenci, pa svojega velikega prijatelja, ki nam je zvesto stal ob strani v desetletjih naše borbe za narodno osvoboditev in ki ima nevenljive zasluge tudi za naše severno slovensko ozemlje, da je bilo osvobojeno in ujedinjeno v našo veliko skupno domovino Jugoslavije. Zatem ie g. dr. Ju-, van orisal življenjepis velikega prezi-jdenta Osvoboditelja ter njegove zasluge (za naš narod. Dejal je, da je njegova največja zasluga z:, nas Jugoslovane njegovo delo za časa vojne v antantnih državah. Masarvk pri svoji propagandi ni mislil samo na češkoslovaški narod, podpiral je s sivojim velikim vplivom naše jugoslovanske emigrante pri njihovem delu za narodno svobodo. Masaryk je dokazoval in prepričeval antantne držav nike, da je avstro-ognska monarhija nevzdržna državna tvorba, že zdavnaj trhla, in se vzdržuje le s pomočjo sile. — Budil je zanimanje za Slovence, Hrvate in Srbe, ki živijo v avstro-ogrski monarhiji, dokazoval in prepričeval potrebo našega osvobojenja in ujedinjenja. In ko se je naša usoda reševala na mirovni ■konferenci, smo imeli v Masaryku in nje govih sodelavcih vnete prijateljske zagovornike naših upravičenih zahtev. Tako s| imamo mi Jugosloveni v veliki me-[ r: za svoje narodno ujedinjenje zahvaliti umrlemu prezidentu češkoslovaške rc-j publike T. G. Masaryku in njegovim sodelavcem. Svoja izvajanja je dr. Juvan Ua&edu Molk »Slov. narod« piše. v štev. 313: »Jutro« in »Slovenski narod« sta opetovano že pred meseci očitala mariborskemu imenovanemu podžupau Francu Žebotu, da je zobal v času vlade Petra Zivko-viča prav izdatno iz vladnih jasli, kar ga pa ni oviralo, da bi ne bil eden glavnih vodij znanih demonstracij proti Petru Živko viču meseca junij. v Mariboru. Na vse te javno iznešene očitke jc Franc Zebot dolge mesece m: '’’ ^ pred kratkim pa je objavil v »Slovencu« dolgovezno izjavo, v kateri pa se prav previdno izogiba odgovoriti na direktno mu stavljeno vprašanje, a., je dobivJ denarno podporo od Živkovičevega režima ali ne. Pravi, da je il šele :daj opozorjen na očitke, iznešene v »Jutru« meseca julija, nato pa govori o nekih dnevnicah, ki jih je dobival za svoje de- j lo, molči pa o tem, da je bil, kakor se pravi, štipendist Živkovičeve iade. Najznačilnejše na njegovi izjavi pa je to, da namigava in to prav sramežljivo,! da si bo poiskal zadoščenju, ne grozi pa s tožbo. In vendar bi bila tožba in sodna obravnava edino sredstvo, da bi se Zelotova afera razčistila tako, kak. bi bilo potrebno. Toda zdi se, da mariborskemu podžupa: sodna pot nič p. ne diši. Zato čakamo na tožbo zaman že tri mesece! Je pač nevarno tožiti, ako se ve, da ima nasprotnik v rokah dokaze za svoje trditve in očitke. Radovedni smo, ako bo mariborski podžupan v J:R'Z tudi v bodoče še igral isto ugledno vlogo, kakor dosedaj, čeprav danes že vsa javnost ve, da je dobival novce od Živkovicevega režima.« Kobaležev laka, Frtavčkov Gu- SvfrfJ hdaik v utadu Sadovi 10 letnega gandnega dela vztrajnega propa- INŽ. ŠLAJMER predsednik Tnjskopremetiie zveze Tujsko prometna zveza v Mariboru proslavi v nedeljo, 26. t. m. desetletnico poslovnega delovanja. Zveza je takoj po svoji ustanovitvi sodelovala tudi pri ustanovitvi centralnega društva »Put-nik« a. d. v Beogradu, ki ima sicer obliko delniške družbe, dela pa popolnoma na altruistični podlagi pri katerem sodelujejo poleg državnih institucij pri- Kurenčkova Nežka in Še!stojna ministrstva in pokrajinske tujsko-kdo j prometne organizacije. Naša Zveza fun- »Stov. beseda« poroča v štev. 34: »Za ix>uk in zabavo svojih naivnih bravcev prav pridno skrbi ljubljanski tednik JRZ in Katoliške akcije. Zadnjič je na pr. napisal tole dluthovitost, ki bi ji vsaka polivala iz naših ust naravnost škodovala: »Kobaležev Jaka je videl, da je postal poslanec Štibalarjev Matevž, da je potegnil vsak mesec skoro deset »jurjev« za to, da se je odpeljal časih zastonj za kak dan v Belgrad, (ne v Beograd, da ne bo zamenjave, op. ur.) in da sedaj pridno dokupuje nove parcele, prenavlja svojo domačijo i»n spravlja svoje otroke hitro do dobrega kruha. Pa si misli Kobaležev Jaka: (Se je Štibalarjev Matevž lahko za poslanca, zakaj bi pa ne bil jaz? In taki Kobaleževi Jaki rastejo zadnja leta kakor gobe po dežju, v vsaki drugi fari se pojavi vsaj po eden in že sedaj imamo v Sloveniji bodočih »poslancev« par sto, ki se laskajo lahkovernim ljudem, dajejo včasih za kak liter ... itd...« — Ker imajo po zatrjevanju slovenskega katoliškega tiska v njegovem JRZ taboru večino slovenskega naroda za seboj, fare so pa tudi vse na njihovi strani, je totej »ogromna večina« teh bodočih »poslancev«, ki dajejo za litre lahkovernim ljudem, pač pri njih. Da jim ne bo dolgčas, se jim bosta prihodnji teden pridružila še J i .i n l i .ii j fj i V K > /H I | ■ irfl ’ - - jr, ' f 1 \ k i tl il * .t f* .* K J uiti . a\ gira zato tudi kot generalni zastopnik društva »Putnik« na teritoriju bivše mariborske oblasti, iz skromnih začetkov se je radi inicijativnosti in delavnosti na polju tujskega prometa razvila Tujskoprometna zveza v močno organizacijo, ki lahko s ponosom gleda na prvi decenij svojega delovanja. Zveza z svojimi lastnimi finančnimi sredstvi ne skrbi le za sodobne prospekte v vseh najvažnejših evropskih jezikih, ampak sodeluje tudi z materijaloni svojega delokroga na vseh razstavah, prireja razstave v večjih mestih Jugoslavije sama, v inozemstvu sodeluje pri državnih razstavah društva »Putnik«, opremlja tuj-skoprometne pisarne s prvovrstnimi pro pagandnimi posnetki in skrbi za čim večje izboljšanje tujskoprometnih prilik, za izboljšanje železniških in telefonskih zvez, za modernizacijo našega cestnega omrežja, voznih olajšav itd. ter vodi obsežno korespondenco posebno v korist naših avtonomnih mest, ki nimajo, kakor ,ie to organizirano v inozemstvu, svojih lastnih tujskoprometnih uradov. Tako ima danes Zveza poleg svoje glavne poslovalnice v Mariboru še mestne poslovalnice v Celju, Ptuju in Rogaški Sla- tini in izredno važne obmejne •poslovalnice v Mariboru na glavnem kolodvoru, v liju, Gornji Radgoni in Dravo" ' i. Lahko trdimo, da nima niti ena pokrajina tako popolne organizacije v turističnem pogiedu kakor bivša mariborska oblast. Ne samo z dajanjem informacij in nasvetov, ne samo s prvovrstno korespondenčno službo, ampak tudi v komercialnem poslovanju s prodajo voznih listkov za vse domače in no-zemske železniške, parobrodske in zračne proge, upoštevajoč vse možne popuste, dalje z nakupom in prodajo tujih valut po najugodnejših borznih cenah, z inkasom potovali "• čekov, z izstavitvijo kreditnih pisem in hotelskih bonov pri potovanjih v inozemstvo, s preskrbo potnih listov in vizumov, z reklamacijami v vseh uievah potniškega in tujskega prometa sploh, s prirejanjem izletov. družabnimi in študijskimi -jto-vanji po tuzemstvu in k vsem večjim prireditvam ter v najlepše kraje inozemstva, so si vse poslovalnice pridobile zaupanje celokupnega prebivalstva in velik sloves v inozemstvu. Veliko dela povzroča tudi okolnost, da sprr ?ma Tujskoprometma zveza vse družbe, ki potrjejo z avtobusi, -v Mariboru in jih opozarja na krasote mariborskega okrožja. Z ozirom na velik delokrog' in spričo izrednih nalog, ki jih stavlja tujski promet naši Zvezi ter na izredno močan tranzitni promet, niso dosedanji prostori Zveze v Mariboru že dolgo več odgovar jali potrebam. Upoštevajoč velike gospo darske in moralne koristi, ki jih ima mesto Maribor od delovanja Zveze, je mestna občina mariborska dala pritlične prostore mestnega Gradu na Trgu Svobode v najem Zvezi za primernejše uradne in postavne prostore, ki jih je Zveza s težkimi finančnimi žrtvami uredila in ki bodo nele mestu samemu, tem več tudi vsej državi tukaj na meji, pri vstopu tujcev na naša tla, v čast in ponos. Nova Zvezina »Putnikova« poslovalnica v gradu bo najmodernejše opremljena in meri poslovi lokal za stranke v dolžini 16 m. Na razpolago je večje število krasnih izložb, ki bodo služile stalnim tujskoprometmim razstavam. V poslovalnici bo strankam brezplačno na razpolago telefonska celica in dana možnost korespondence. Število urad-ništva je povečano, tako da bo tudi pri največjem navalu mogoča hitra odprava potnikov. Poslovalnica bo imela sledeče oddelke: tazemstvo, inozemstvo, menjalnico, bančni oddelek, izleti in blagajna. Ostali prostori bodo služili vodstvu, korespondenci, knajovodstvu, laboratoriju iri velikemu arhivu vsega propagand nega materiala Zvezi nega delokroga, J/ G. J. LOOS Putnikov ravnatelj fotografij, klišejev, prospektov, diagramov, literarnega materijala itd. S projektiramo renovacijo gradu in ureditvijo Trga Svobode bodo prišli no- vi prostori Zveze še do večje veljave in bodo' predstavljali brezdvomno veliko atrakcijo mesta, veliko ugodnost za potujoči svet in vse prebivalstvo. To veliko delo je sad požrtvovalnega in vztrajnega dela uprave Tujsfcoprometne zveze, ki je razen razmeroma majhne dotacije kraljevske banske uprave, navezana v svojem vsestranskem delovanju le na lastne dohodke komercialnega delovanja. Proslava desetletnice se bo vrš‘ia v nedeljo. 26. septembra ob 10.30 uri v veliltj kazinski dvorani, nato sledi slavnostna otvoritev novih prostorov v gradu. Svojo udeležbo je prijavilo že veliko število delegatov mašili zdravilišč, letovišč, mestnih uprav, sorodu* organizacij centralnih mest iz Beograda, železniške uprave, delegati naših paro-brodskih družb itd. Tudi inozemske tuj« skoprometne organizacije in biroji, ki vršijo propagando za našo državo in za katere vršit udi naša Zveza recipročno propagando, bedo poslali svoja zastopstva. Ob 10-letnici, ki pomenja v naših prilikah mnogo, čast in priznanje vsem vrlim voditeljem tujskoprometne. propagande ob naši meji. Protest proti regulacijskem načrtu. V nedeljo dopoldan so imeli posvetovanje posestniki, katerih zemljišča so prizadeta po novem regulacijskem načrtu za Maribor in okolico. Zahtevajo pri* merne korekture, da ne bodo odškodovani in lahko parcelirajo svoja zemljišča. Sestavili so primerno resolucijo in 'odposlali na merodajno mesto. Sivka zaključil z naslednjimi besedami: »Mi se danes v duhu klanjamo nepozabnemu mislecu, borcu za resnico in pravico, za svobodo im demokracijo narodov Tomažu Masarykti Osvoboditelju. Mesto Maribor in vsi Jugo slo v eni mu ostanemo večno hvaležni za njegovo delo in pomoč pri našem ujedinjenju. Njegovi duši daj Bog večni mir in pokoj, njegovemu spominu slava.« Govor mestnega predsednika »o navzoči poslušali stoje, nakar so zaklicali velikemu pokojniku trikratni »Slava«. Nato je dr. Juvan poročal, da zastopa mestno občino mariborsko na žalnih svečanostih mestni svetnik Bogdan Pogačnik, naposled pa je mestni predsednik prečita! brzojavko, ki se je s snočnje občinske seje odposlala županu mesta Prage dr. Zenklu, ki se glasi: »Občinski svet mesta Maribora se je danes na svoji žalni seji poklonil spominu velikega rezidenta Osvoboditelja ter izraža bratskemu mestu Pragi svoje veliko sožalje.« Kadar prične pri nas jeseni deževati, dežuje ves teden. Tiho, miro, podnevi in ponoči. Dež na dež — to zelo napoji mater-zemljo; potem pa potegne vetrič, nebo se zjasni in zopet posije toplo jesensko solnce. Njive se je posušila. Napočil je čas oranja. Krajncncev Bon. je z opat vpregel Sivko in Belča ter korakal za plugom. Polje leži. na krasni gozdni ravnici. Gozdovi na vseh straneh in zatišje. Zemlja je zrahljana in se drobi kakor sladkor. Bone je zavihtel otiko in zaldical: »Hej, naprej, brata!« Živo je odjeknilo iz gozda. Stari Belčo je pomahal ,z repom in zadovoljno korakal dalje. Sivka, slabotna kravica, dvakrat mlajša od Beliča, si prizadeva, da bi ga dohajala. Glej, že se dela brazda, dve, tri. — Resno lice Bonovo se j^ nekoliko zjasnilo. Pozabil je na revščino in si požvižgaval. »Ne bezlej, Belčo, Sivka ne more toliko kot ti! ... Le hodi, Sivka, hodi revica, hodi milka!... Trudna sta, a kaj hočemo? Tudi jaz sem že truden . . . Hej, naprej!...« Belčo, mršav star vol, prha z nozdrv-mi in stopa kakor velikaš. Drobna sivka napenja vse svoje moči. Gol - . odpira, hrbet krivi, rep privija. Belčo stopi enkrat, ona dvakrat. Sedaj je pomolila jezik — gre! Nikjer žive duše. V gozdu šume bose noge jeseni, pod njimi pa pokajo suhe veje. »Hodi Sivka, hodi milka!« je poklical Bone, ko je opazil kako krava peša in medli. »Stojta! No, kratek počitek!« Utrujeni živeli so se ustavili. Bone je stopil k njima in ju gladil po čelu. »Belčo, ti ne poznaš vljudnosti; zelo si upehal Sivko! Kaj ne Sivka?« se je pogovarjal z njima. In Sivka in Belčo sta ga mirno gledala z žalostnimi očmi ter težko dihala. Sivki so kapale pene iz gobca. Ozrla se je na belega tovariša, pogledala gospodarja in žalostno sklonila glavo. »Kaj je milka? Povej! Ali ti je slabo? Sivuška — slabuška! ... Srce ti joče, milka. Še dane1 ' "mo delali, jutri oa je praznik — ve.. ».:.u bosta počivala. Kaj me pa ti gled;. , Belčo? Junak si'!« ie prigovarjal Bone. A Sivka ni dvignila glave. Zdelo se je. kakor da gospodarjeve besede ne morejo pomiriti njenega srca. Njene upadle- lakotuice so se dvigale silno in naglo. Noge so se ji tresle. Povej mi. Sivuška—slabuška, kaj se ti je zgodilo?« je prestrašen rekel Bone ter se ji pričel prilizovati kakor otrok. Potem pa je prejel zopet za plug in zaklical: »Hej! Potegnita, da se shodita!« Belčo se je napel, da bi potegnil. Sivka si prizadeva, da bi mu pomagala, a ne more in obstane. »Hej! Naprej, naprej!« je klicalBone z visokim, priganjajočim glasom. Odmev je rezko odgovarjal iz gozda. Belčo je znova potegnil. Sivka je napela vse moči, noge so ji odpovedale, zvalila se je na tlajn žalostno mukala- Bone je prestrašen vrgel otiko, hitro izpregel Belča ter žalosten ogledoval Sivko. Ležala je nepremično z iztegnjenim vratom, z gobcem zaritim v svežo prst, z zaprtimi očmi in težko, hrope dihal-"1 Sledi koueč.) V Maribor u. cine 22. IX. 1937. K-ZBPMBSCA-K-Z -ttggsaaci.1 »Rdeča" In ,e5TJodra" armada tik pred spopadam Po vzorni predpripravi si sloje na .,bojnem polju*' ob Kolpi dve armadi nasproti, da izvedela letošnje manevre naše hrabre armade. V Gorjancih se zbira armada, ki je premagala vse težkoče, postavila telefonske proge in ki skrbi za pitno vodo, ki jo dovažajo iz reke Lahinje. Za letošnje manevre je organizirana ta oskrba prav velikopotezno in jo črpajo iz reke z motornimi črpalkami. Sanitetni oddelek ima v šotoru kompletno urejen laboratorij za sterilizacijo vode za 20.000 ljudi. Južna armada, ki ima v Črnomlju šele svoje predstraže, se premika od Karlovca. Ob progi Karlovac—Ogulin se število čet vedno bolj veča. Tam se zbirajo motorizirani odredi, ki nastopajo letos pr-vokrat na manevrih. Odredi so ojačani z najmodernejšimi tehničnimi bojnimi sredstvi. Obveščevalna služba južne vojske je izpopolnjena z dvema radijskima postajama, optičnimi signali napravami in več sto golobi pismonoši. Oklopni avtomobili so razmeščeni na terenu in skriti pred sovražnimi letali. To so ogromne vojne pošasti, ki se lahko pomikajo naprej in nazaj in imajo jeklene stole, iz katerih zijajo cevi strojnic. Zdravje čet je odlično in so prenesle vse napore koncentracije v zadnjih deževnih dneh. Motorizirani oddelki pehote so oboroženi s strojnicami, pehotnimi lopovi in protitankovskim orožjem. Motorizirano topništvo je spretno zamaskirano, tako, da ga je težko opazili, 'lu vidimo ludi orjaške lopove na kolesih in motorizirane baterije dalekoslrelmh lopov. Koncentracija čet se bliža koncu. Vse čete so razvrščene po načrtu, pričakuje se samo povelje za pričetek „sqvražnosli . Včeraj je prispel v Novo mesto minister vojske in mornarice, armijski general Ljubomir Marič, in so sc sprejema udeležili Sokoli, gasilci, predstavniki oblasti ler občinstvo. V Zagreb so med lem prispele tuje. vojaške emisije in sicer čehoslovaška, italijanska, turška, rumunska ler francoska, ki so od tod odpotovale na „vojno" ozemlje. Učiteljstvo ljutomerskega sreza svojemu predsedniku Za zborovanje ljutomerskega učiteljskega društva 18. t. m. v Radencih je vladalo med učiteljstvom veliko zanimanje, saj ie učiteljstvo komaj ^ čakalo, da pozdravi svojega mnogoletnega predsednika g. Karla Mavriča, ki je bil v zadnjem času razrešen poslov šolskega upravitelja, čeravno mu poteka že 39 službeno leto ter ie sedaj podrejen 'mlademu učitelju. Prisrčno je bil od vsega učiteljstva pozdravljen društveni pred sednik. razrešeni šolski upravitelj gosp. Karl Mavrič, ki je, vidno ganjen, zagotavljal, da ostane njegova pot v korist učiteljstva. Zborovanje ie bilo v radenski šoli ob nabito poleni razredu. Predsednik g. Mavrič je uvodoma posvetil nekaj spominskih besed Osvoboditelju Masarykti, čigar spomin je počastilo učiteljstvo s teni, da je stoje poslušalo predsednikova izvajanja. Predsednikovo poročilo je vsebovalo vse novejše dogodke in težave ter skrbi učiteljske organizacije, važnost organizacije m medsebojnega tovarištva, ker le pravo tovarištvo in poštenost bosta rešila čast stanu. Klic po zvišanju plač radi dviga cen življenskim potrebščinam je lril tudi tokrat predmet živahnega sodelovanja vsega članstva, kakor organizacije. Dalje je podal g. predsednik nekaj potrobili pojasnil o banovinski skupščini. Sledilo je peročilo o skupščini v Skoplju. ki ga je podal g. Horvatič cd Sv. Duha. Polc- tega je bila to redna skupščian, kjer so bila podana jedrnata poročila, ki kažejo plodonostio društveno delo. Pri tej priliki je šolski upravitelj g. Ivanjšič v imenu vsega članstva izpregovoril gosp. Predsedniku nekaj ganljivih besed, med drugim, da stoji učiteljstvo vsega sreza ob svojem pr'."! J :1 a ter ga smatra vedno za tako spoštovanega, kakor je bil do svoje razrešitve, ker je 'el vedno ravna pot in bil vedno zvest tovariš. Z n'og:.!nini ploskom .n /.klikanjem .ie članstvo n' lialo sv. . ga predsednika. Ginjen se je zahvalil g. Mavrič učiteljstvu za izkaza ie simpatije. ISazgSedni stolp izročaj© sope? prometu Razgledni stolp na Pohorju je leta 1918 prešel v last osrednjega odbora Slovenskega planinskega društva v Ljubljani. V dolgih letih od postavitve naprej so železna konstrukcija, prav posebno pa leseni deli stopnjic bili podvrženi sobu časa im trp-li radi vremenskih prilik. V zadnjem času je postal dostop na stolp radi sprhnelih lesenih delov stopnic življensko nevaren. Da se ohrani ta stolp, ki nudi nepopisno lep razgled na Maribor, Dravsko dolino, Slovenske gorice, Kozjak, Karavanke, Ptujsko in Mursko polje, Boč itd. se ie naša požrtvovalna Tujskcprometna zveza »Puitnlk« v Mariboru odločila zaprositi osrednji odbor Slov. planinskega društva v Ljubljani 'za odstop tega stolpa. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je z razumevanjem tej prošnji ugodilo. Tako je prešel razgledni stolp v last Tuj-skopremetne zve.ze Putnik v Mariboru, ki ga ie dala v zadnjih mesecih temeljito popraviti iru obnoviti, tako da se sedaj predstavlja obiskovalcem Pohorja v novi, blesteči obliki. 0!b priliki 10 letnice obstoja TiUjskoprometne zveze Putnika Maribor in otvoritve novih reprezentančnih posloivnih prostorov v gradu se bo izročil razgledni stolp zopet premetu. Za to delo, s katerim je ohranjen našemu zelenemu Pohorju in tujskemu prometu ta lepi razgledni stolp, je treba izreči agil ni Tujskoprometni zvezi Maribor vse priznanje. ,05. ELIDA CVETIC MILO posebno blago m uonkovito iodovitego vonio Z železom pobii ženo do smrti Iz Čakovca poročajo: V Murščaku se je pripetila ležka i'odbiuska tragedija. Zakonca Malija in Katarina Res sta si bila del j časa v sovraštvu, ker je žena Katarina prepisala polovico posestva hčerki, ki jo je imela rajši nego ostalo deco. Ob priliki prepira je Matija Res zgrabil za železo in z njim ubil ženo Katarino. Iz učiteljske službe. Nastavljeni so na ljudskih šolah naslednje absolventinje in absolventi učiteljskih šol: Ivan Kovačič, Sv. Peter (Šmarje p. J-), Ana Sajovic, Sv. Štefan (Šmarje, p. J.), Gertruda To-ros, Črna, Marija Turk, Kapce, Zofija Vivod, Sv. Jurij (M. Sobota), Josipina Zolger, Melince, Otmar Duh, Škarski Cirkovci, Ivan Novinec, Gorica pri Oor. radu. Vera Kosjek, Križevci, Melita Dietz, Slivnica, Neža Napast, Dobrovnik, Ana Sotlar. Sv. Benedikt v Slov. g., Veronika Kobal.. Sv. Ioinaž pri Ptuju, Marija Hainer, Cven pri Ljut., Frančiška Žnideršič, Oor. Lendava. Amalija Zima, Mačkovci, Marija Šušteršič, Sv. Križ, Antonija Zalokar, Gor. Lakež, Jo-sipina Ounčar, Nova Štifta, Ivana Vole, Bučka, Albina Neuman, Dobrna, Zorisla-va Jerman in Terezija Velikonja, Dobje (Šmarje p. .L), Zorislav Veber, Prihoda in Marija Repe, Dobrna. Šahovski inedkiubski brzoturnir za prehodni pokal Slov. šah. zveze se vrši 26. tm. v Trbovljah. Iz Maribora se udeleže tega turnirja predvidoma Maribor. Šah. klub in šah. sekcija SK Železničarja. — Drevi ob 20. uri priredi MŠK brzoturnir za trening in postavo svojega moštva. Turnirja se maj udeležijo gg.: Bien, Dr. Gabrovšek, Goleč, Jant, Krajnc. Kukovec, Dr. Lippai, Dr. Lovrec. Lukeš, Merlak, Ostanek, Ostapovič, ing. Prek, Sila, Sotošek, Sterniša, Stojn-šek in prof. Stupan. Pri tej priliki sc objavijo podrobnosti glede Trbovelj. Smrtna kosa. V tuk. splošni bolnišnici je preminila v častitljivi starosti 70 lel Kolar Ana, soproga slikarskega ‘mojstra. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje! » Odbor za obrambo mesta proti napadom iz zraka opozarja mestno prebivalstvo d a'j e zapovedana stalna pripravljenost proti zračnim napadom. V kraljestvo grozdja, romantične Slov. gorice vas popelje Putnik z luksuznim avtokarom v nedeljo, dne 3. oktobra. — Vožnja in odlično kosilo na Kapeli le Din 75.—. Takojšne prijave pri Putniku Maribor. Tattenbachova ulica se bo začeta tlakovati dne 23. t. m. Tlakovanje se bo izvršilo po odsekih, ki bodo za časa pola- Otroška fog.ka. »Mamica, odkod prihajajo otroci »Starši jih kupujejo, sinko.« »To na ?.e n t' Ho res če bi jih kupo- . , vali, bi jih imeli bogati več kakor revni.« ganja tlaka zaprti za vsak vozni promet. Del Tattenbachove ulice med Kopališko ulico in Glavnim trgom se bo tlakoval v dveh vzdolžnih pasovih ter bo tod dovoljen promet izmenoma po enem pasu in to le v smeri od Glavnega trga proti vzhodu. Zaprt bo tačas*za vozni promet južni del Kopališke ulice, dovoljena bo pa vožnja po ulici ob Jarku za vozila, ki vozijo iz Aleksandrove ceste in gornjega dela Kopališke ulice v smeri proti Glavnemu trgu. Zaharove pevce, ki nastopajo sedaj v Veliki kavarni, morate slišati ter si obenem ogledati kabaretni program. Tvrdka J. Hutter in drug v Mariboru naznanja, da je popolnoma izpopolnila sialež (številčno stanje) svojega delavstva in da dalnjih prošenj za sprejem v službo ne more vpoštevati ter da na dopise s prošnjami za službo in drugimi željami ne bo več odgovarjala. Z avtokarom v Graz ob priliki »Putni-kovega« izleta v četrtek, dne 7. oktobra. Vožnja in vizumi le Din 100. Zasigurajie si lrfesta! Prijave pri Putniku Maribor, Celje, Ptuj. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru sporoča, da v njenem obratu do nadaljnjega ni na razpolago nobenega prostega mesta. Zato naj se ne vlagajo nobene prošnje za sprejem, ker bi bile iste brezpredmetne. Važno za upokojence. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Vsi državni upokojenci, ki prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, morajo v prvi polovici oktobra 1937 vložiti prijavo za sprejem osebne in rOdbimske doklade. Kdor doklad ne prejema ali mu no uredbi ne bi bilo treba predložiti prijave, mora poslati izjavo, če .ie v banovinski ali občinski službi, da se ugotovi, ali morda predmetni njegovi dohodki ne vplivajo na pravico do polnih pokojninskih prejemkov. Prijavam je treba za otroke, stare nad '16 let, priložiti potrdila o rednem šolanju, izjavam pa dokazila o velikosti dohodkov v samoupravni službi. Upokojencu, ki v oktobrskem roku ne bi predložil prijave ali izjave, se bo izplačevanja doklad ali pokojnine začastno ustavilo. V potok, ker se ni vdala... V bližini j Žerjava je 25 letni pekovski pomočnik j M. R. v nekem gozdu nagovarjal 211ctn,o . slaboumno žensko k intimnosti. Ker pa | ni hotela ženska o tem ničesar slišati jo je R- zgrabil ter jo vrgel v Mežo. Voda je žensko že prec-i daleč odplavila, pa so ,io ljudje v zadnjem hipu rešili sigurne smrti. R. so orožniki aretirali ter ga prepeljali v zapore tukajšnjega sodišča. S strtim vratom obležal na cesti. Na križišču ceste iz Konjic proti Celju se je vozil včeraj Filejev vajenec iz Konjic. Zavozil je v prazen kmečki voz. Sunek je bil za vajenca usodepoln. Padel je pod voz in mu je zdrobilo tilnik. Poškod ba je bila smrtonosna in je nesrečni vajenec kmalu zatem izdihnil. Zaklad v betnavski »džungli«. Kakor smo 'poročali, je izginilo i voru g. Sitarja sta sledili v režiji učitelja g. Rupnika dve enodejanki, v katerih so se igralci in režiser zelo potrudili. Dragi gostje iz Ljubljane so bili deležni povsod toplih simpatij. Darujte za azilni sklad PTL! Radia Radio Ljubljana. Spored za sredo 22. t. m.: Ob 12.: Zvezde in zvezdniki (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 1-3.00: čas, spored, obvestila -— 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza Operetni napevi (plošče) — 18.40: Mladinska ura: Resni in veseli dogodki s taborov in potovanj (Miroslav Zor) — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Kako je okolica vplivala na življenje in delo Veljka Miličeviča — 19.50: Šah — 20.00: Plesna glasba: Sestre Stritar in- Rad. jazz — 21.00: Harmonika (plošče) — 21.15: Radijski orkester — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Mandolinistični trio (££■ Antunovič, Privšek, Haršlag). teieSke 70% letošnjega hmelja prodan>h. V smislu uradnega poročila hmeljske komisije dravske -banovine se je vsestransko nakupovanje zadnje dni še razširilo in je do danes prodanih iz prve roke 70% letošnjega pridelka. Za prvovrstno blago plačujejo 25 do 27 Din za kg. Producenti so radi živahnega povprašava nja postali bolj rezervirani. Razno Če hočete res dober VINČEK pit; ,potem morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejmemo tudi abonente. 4801 NOVAK ni več na Koroški 8. ampak v Jurčičevi ul. 6 »Obnova«. 4977 Četrto kolo tekmovanja za prvenstvo mariborskega okrožja LNP bo v nedeljo 26. t. m., in sicer je razpored naslednji: V Mariboru na igrišču SK Rapida ob 16. ISSK Maribor:Čgkovečki SK, v Čakovcu SK Rapid:Gradjanski in v Murski Soboti SK Mura:SK Železničar. Lahkoatletski miting priredi SK Železničar v nedeljo 26. t. m. na svojem stadionu. Razpored mitinga obsega naslednje točke: tek 100, met krogle, tek 5000 m, skok v višino, met kladiva, štafeta 4x100 m, skok v daljino, met diska in štafeta 4x1500 m. JHuiske Momu Mestno poglavarstvo Ptuj razglaša sle deče: Ker so prispele evidenčne številke za dvokolesa za področje mesta Ptuja, se vabijo vsi lastniki dvokoles, ki še niso sprejeli evidenčnih številk, da se dne 30. IX. t. 1. od 8. ure naprej zglase pri policijskem oddelku poglavarstva, kjer bo do sprejeli evidenčne številke. S seboj morajo prinesti prometno knjižico in pripeljati dvokolo. Osebe, ki še nimajo prometnih knjižic, naj iste nabavijo pri -davčni upravi v Ptuju. Kino. V sredo 22. t. m., in v četrtek 23. t. m., obakrat ob 20. uri, se predvaja v ptujskem kinu film »Moja pesem, moje življenje«. 'V gl. vlogi B. Gigli in I. Miranda. Kot dodatek Merkurjev tednik. V torek, dne 21. t. m. sta bila na ptujskem svinjskem sejmu aretirana dotičoa, ki sta te dni ukradla iz avtomobila tovarnarjeve soproge Šonskija v Mariboru zlatnine in dragocenosti v vrednosti okrog 40.000 Din. Prvj od njiju se zove Kovačič Franc. Oba so takoj prepeljali v Maribor, kjer ju bodo temeljito zaslišali. Sokolska četa pri Sv. Marku niže Ptuja je imela preteklo nedeljo uspel telovadni nastop. Prihiteli so tudi Sokoli iz Ptuja in Ormoža. Skrbno in zanesljivo dobro izdelane TAPETNIŠKE IZDELKE in popravila dobite najceneje pri Antonu Čerinu ml. Koroška 8. 5294 SOBO | s hrano oddani. Vrbanova 28, pritličje, desno. 5292 BOTOT OPREMLJENO SOBO oddani. Strossmajerjeva 28*11, vrata 9. Ogled dnevno med 13. in 14. ter med 18. in 19. uro. 5285 Stanovanie STANOVANJE čisto, novo, soba in kuhinja, oddam. Pobrežje Šolska 4-5282 VOLČJI PES se je zatekel. Vprašati Tržaška c. 39, pritličje. 5288 Prodam JABOLKA po Din 1.— za kg oddaja Kmetijska družba. Meljska ce sta 12. 5161 Štirisedežni LUKSUZNI AVTO »OPEL« 6 cilinderski, popolnoma nov, naprodaj. Hotel »Mariborski dvor«. 5295 LEPA SPALNICA otomana. mize, stenska ura, posteljne garniture poceni naprodaj. Ob jarku 6-1, vrata 3. 5293 Odadm SOBO IN KUHINJO Studenci, Cankarjeva 5. 5283 Stanovanie ISte STRANKA BREZ OTROK išče sobo in kuhinjo v bližini kolodvora. Naslov pustiti v upravi lista. 5286 Službo dobi UČENKO ZA MODISTINJO sprejmem takoj. Aleksandrova c. 32, Helena Kvas. 5287 Pouk NEMŠČINA, ITALIJANŠČINA po lahki, hitri metodi. Uspeh zajamčen. Tattenbachova 27-1 srednja vrata. 5290 Peneča krema za zobe d.p£ekhtaioa&Ca> Zemun Bučno olje fino liter Din 13— v trgovini Andrašič - Maribor Koroška cesta Spomnite se CMD? Radi opustitve trgovine naprodaj PULT. POLICA IN BLAGO Starinarna, Meljska c. 58. 5284 Sobo odda SEPAR1RANO SOBO s hrano oddam dvema gospodoma. Vrbanova 26. 5296 Oglašujte v ..Večerniku' • ■v ay| | 0* m drugi mrčes, ki vas nadleguje v vaših } I E N IVE stanovanjih uničuje Desinsekcijski odd. H P Orožnova ul. 2/lf Maribor Jamčimo za diskretnost in uspeh. 1126 Skrivnosti 27 Razumel je žalostni položaj zločinskega očeta poleg tako nedolžne in čiste hče-in v tem trenutku se je zbudilo v njegovem srcu sočutje do Everarda, dasi mu po vsem, kar se jo zgodilo, ni mogel biti naklonjen. Blanka je oba opazovala in ko je videla, da tiho govorita med seboj, jo jo prevzel čuden strah. »Torej poznate tega gospoda, oče?« je vprašala. »Da poznani ga, Blanka,« je obotavljaje odgovoril Everard. »Ali je prišel k vam?« »K meni? ... Ne... Menda ne. Zakaj misliš, da —« Blanka jo vprašaje pogledala Leona in mladenič-, je v tem obšlo novo upanje. Stopil je bliže k njej. »Opravek, ki me je vodil sem, je zelo važen,« je rekel. »Gre za mojo čast.« »Kako?« »V tem trenutku, ko govorim z vami, umira moj oče v obupu in sramoti v jet-nišnici.« »Kaj govorite?« »Sama resnica.« »Ali je zakrivil zločin?« »Ne zaveda se najmanjšega nepoštene ga dejanja.« »Pravični Bog! Ali je kaj takega mogoče?« »Da je mogoče. Pravičnost je natančna in previdna, a .e človeška. Vsi dokazi so govorili proti mojemu očetu in soc’ .llii so ga obsodili.« »In vi?« »Posvetil sem svoje življenje delu, da rešim njega, čigar ukom in vzgoji se imam zahvaliti, da sem postal pošten človek.« Blanka mu je v globokem spoštovanju stisnila roko. »V čast vam >2, kar govorite,« je čuv-stveno dejala,, »in če bi se kdaj podobna nesreča pripetila mojemu očetu, bi tudi moje življenje ne imelo plemenitejšega namena...« Leonu so se posvetile oči. »To, kar goverite, tudi mislite, kaj ne?« jo je ginjen vprašal. »Ali dvomite?« Ne, ne 5.. toda v vaših besedah je nekaj tako Č.. lUga, da so mi v srcu zopet vzbudile upanje, ki je že zamrlo.« »Kakšno upanje?« »Če bi vam bilo mogoče nekoč vrniti čast mojemu očetu, ‘ i jo je po nesreči izgubil...« »Da, da! Odgovorite: če bi vam bilo mogoče, kaj bi storili?« »O. ne bi se niti trenutek obotavljala!« »Tedaj me poslušajte! Tukaj v tej sobi, v najini bližini je človek, ki pozna nedolžnost mojega očeta, ki bi jo mogel dokazati ... in ki ga more z eno samo besedo rešiti brez častnega življenja, v katero je obsojen! Tega človeka sem večkrat prosil na kolenih, naj izpre govori to odrešilno besedo, a ni hotel.« »Ni mogoče!« »Vprašajte svojega očeta!« _____________ »On ga torej pozna?« Leon ni imel časa, da bi odgovoril. Do tega trenutka je Everard hladno P° slušal njun pogovor in ni kazal ne nestrpnosti ne jeze; sedaj pa je razumel, da mu bo razgovor k’ ’u postal nadležen ter je videl, da ga mora končati. Trdo je zgrabil mladeniča za ramo in ga z močno roko oddaljil od B,ot?ke. »Oprostite, mladi mož,« je dejal ukazujoče in odločno, »zdi se mi, da ste dovolj govorili.« Leon se je za trenutek obotavljal pre-mišljevaje, kaj naj stori. Vsa njegova pozornost se je obrnila na BLnko. Dasi jo je pozval le nekaj trenutkov, je silno čutil, da jo nastala med njima vez naklonjenosti in prijateljstva, ki jo bo težko raztrgati. Ko pa je videl, kako je nežna in slabotna, se^c 'zavedel, da bi jo i mda uničil, ako bi ji povedal resnico - očetu in zopet se je njegovo srce ...polnilo z usmiljenjem. . Sklenil je,, da bo molčal ia stopil _ vratom. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,