glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
18.	marca bo minilo 35 let, kar je na Resemi omahnila pod sovražnikovimi streli mlada, pogumna sekretarka'Skoja za Kozjansko in članica pokraj inskega komiteja Skoja za celotno Štajersko Cvetka Jeranova. Visi, ki smo jo poznali, se je z občudovanjem spominjamo. Še danes jo vidim, kako je s torbico na rami hitela po kozjanskih gnatpah in hribih s sestanka na sestanek, vedno vedra in nasmejana, hkrati pa odločna in pogumna.
Njeno življenje je bilo bogato izpolnjeno z nenehnim delom. Rada je brala in se izpopolnjevala s studijem politične literature, veliko čaisa pa je rabila tudi za mnoge mladinske sestanke po raztresenih zaselkih in vaseh.
iNjena življenjska pot je bila kratka. Rojena je bila na Kom-polah, kjer je bil oče šolsiki upravitelj. Tudi sama je želela postati učiteljica, pa ji je vdor okupatorja prekrižal vse mlade načrte. V trenutku je bila razbita tiha družinska sreča. Cvetka se je znašla kot izgnanka brez tople ljubezni in varstva staršev — daleč od ljuhljene sestre in brata. V trpljenju se je prekalila v zavestno borko za srečnejšo prihodnost naših ljudi. Ndkaj časa je živela pri stricu v Loki pri Zagorju, potem pa je pobegnila na Hrvaško, kamor so ji izgnali starše.
Leta 1944 je prišla z očetom in s sestro Stano na Kozjansko, njen brat Marjan pa je bil komandant kozjanskega odreda.
Cvetka je pogumno prenašala trpljenje v zimi 194445, ko je smrt zlovešče prežala na vsakem koraku. S svojim vedrim značajem in neomajno vero v svobodo je pogosto zbujala občudovanje tudi starih preizkušenih borcev.
Pomlad je leta 1945 kar nenadoma zažarela po gozdovih okrog Šentjurja in okolice. Partizani na Resevni so se že pripravljali na velike dni, ko bodo svobodni objeli svoje najdražje. Osrečevala jih je zavest, da je končno prišla njihova pomlad.
O	tej pomladi so sanjali borci kot o prividu, ko so lačni, žejni in bosi, vsi premraženi iskali zavetja v zasneženih gozdovih Resevne.
Kar čez noč je zažarela resa, zabrstelo je drevje, ko je v noči od 17. na 18. marec kolona 7000 sovražnikovih vojakov od vseh strani začela stiskati svoj svinčeni obroč Okrog partizanske Resevne.
Že v zgodnjih jutranjih urah se je pričel napad. To je bil poslednji boj na življenje in smrt. Tu je izkrvavel skoraj v celoti ves 2. bataljon kozjanskega odreda.
Pred usodnim dnem so se zbrali nekateri člani okrajnega odbora OF v Hruševou pod Re-sevno. Med temi sta bila tudi Cvetka Jerinova in Dušan Lah.
Sprejeli so nove zadolžitve za svoje nadaljnje politično delo. Že zgodaj zjutraj je pomočnik veterine pri glavnem štabu Dušan Lah hitel s Cvetko proti vrhu Resevne. Le nekaj kratkih minut je preteklo, ko sta se znašla pod točo smrtnih krogel in še preden sta dosegla vrh, je Cvetka omahnila smrtno zadeta.
Njena mlada kri se je mešala s krvavim cvetjem rese. Za njo je padel tudi Dušan.
Oba sta izkrvavela ob prvem žaru svobode — do poslednjega diha zvesta domovini...
Dragica Rauter
18. marec - Krajevni praznik
18. MAREC — KRAJEVNI PRAZNIK KS ŠENTJUR — CENTER IN KS ŠENTJUR — OKOLICA
Spominjam se tovariškega srečanja, ki je bilo pred nekaj leti, ob tabornem ognju pri spomeniku Cvetke Jerinove in Dušana Laba na Resevni. Spregovoril je udeleženec boja tovariš dr. Marjan Žagar. Po spominu, ki mi je Ostal na to srečanje, bi vam skušal osvetliti tisti tragični 18. marec 1945. leta.
»17. marca 1945. leta zvečer smo bili člani okraja Cvetka Je-rinova, Dušan Lah in jaz v Hru-ševou na političnem, organizacijskem in obveščevalnem delu. Vrnili smo se pozno v noč v taborišče na Resevni. Cvetka, ki je bila bolna, je prespala niže pod Resevno, medtem pa so Nemci že pripravljali hajko na partizanske enote v Resevni ter jo obkoljevali. Zaupniki, ki so bili v sovražnikovih enotah, so sicer poslali vest do mlinarja Leskovška in dobri stari obveščevalec se je tudi na vso moč trudil, da bi pravočasno obvestil. Vendar vest ni prišla na pravi kraj, ostala je pri nekem skrivaču, ki se je izdajal za partizana, celo funkcionarja narodne zaščite. Zgodaj zjutraj so nemške kolone prodirale iz Laškega preko Šentruperta (današnje Breze), s Teharij preko Štor, iz Šentjurja in Dobja in iz •Šmarja preko Slivnice ter ob zori že obkolile Resevno. Bilo je 7.000 Nemcev. Dušan Lah, ki je šel po Cvetko Jerinovo, je prišel prvi pod njihove strele. S Cvetko sta šla proti gozdu in vrhu Resevne. Ranjeno Cvetko je Dušan nosil, dokler mu je niso pobili do kraja. Sam se je nato pomikal proti sedlu med veliko in malo Resevno, kjer mu je pot zastavila druga kolona. Po kratki borbi se je sam zmaiknil na levo proti Ploštajnu, kjer je padel, ko je naletel na tretjo kolono. Z Dušanom in Cvetko je Okrajni odbor izgubil požrtvovalna borca in najbolj priljubljena partizana med tovariši in prebivalstvom. Okrajni odbor, ki je imel taborišče najniže, se je med tem umikal proti Šibeniku in prebil obroč še preden so ga uspeli Nemci popolnoma skleniti. Padla sta še dva člana zaščite, Janez in Ivan Pocajt, ki so ju poslali v izvidnico. Le dva člana gospodarske komisije, ki nista bila v taborišču, so Nemci ujeli. Borci ostalih enot so bili više v Resevni. Švabski obroč se je medtem zaključil. Številčno mnogo slabši partizani so se morali umikati. Dolga zima, ki jim tudi ni dovoljevala izdatnejših akcij, je povzročila pomanjkanje streliva. Nemci so uspeli potisniti partizane na Križeva pota, od tam pa južno v globel. Tu so končali junaški borci po celodnevni borbi, ki so bili že brez streliva. Nemci so do večera z vseh strani metali v globel mine ter sipali ogenj iz pušk in puškomi-traljezov. Padlo je 120 borcev, le pozameznikom je uspelo priti iz obroča ali se Skriti pred
Nemci, ki so ranjencem delili milostne strele. Zvečer je bila globača pokrita s padlimi borci. Ležal je ves bataljon Kozjanskega odreda, tudi njihov komandant Andi je bil med njimi. Padli so kurirji obeh postaj. Nekoliko na strani, za robom poti, kot da jim je še potreben za-
PODELITEV PRIZNANJA »18. MAREC« KRAJANOM KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJUR — CENTER NA PROSLAVI, DNE 21. III. 1980
RAUTER JANEZ, rojen pred 69. leti v kmečki družini na Planini pri Sevnici, kjer je odraščal v rani mladosti. V Mariboru je končal učiteljišče in se kot napreden pedagog zaposlil v raznih krajih Slovenije. V narodnoosvobodilno gibanje se je vključil že v letu 1942 v svojem rojstnem kraju. V prvih povojnih letih se je močno družbenopolitično vključeval na odgovornih mestih. V času, ko je služboval kot pedagog na osnovni šoli v Šentjurju, se je zanimal za razvoj kraja Šentjurja in o-kolice.
Je dolgoletni predsednik komisije za tradicije NOV in spomeniško varstvo pri občinskem odboru ZB NOV, kjer je tudi dal pobudo za postavitev spomenika NOB v Šentjurju. Bil je ves čas odgovoren za izbiro in postavitev spomenika, ki je danes ponos našemu kraju.
Poleg svojega vsakdanjega dela se je tudi vsestransko kulturno udejstvoval. Sadovi njegovega prizadevnega dela so vidni v knjižnici, katero je v takratnih težkih finančnih in materialnih razmerah opremil z novim pohištvom, ki ga je brezplačno izposloval pri DO ALPOS Šentjur. Poleg tega se je tudi sam zanimal za pisano besedo in s tem pripomogel k obogatitvi knjižnega fonda, kar je bila osnova za nadaljnje delovanje današnje dokaj dobro urejene in založene občinske knjižnice.
V sodelovanju s krajevno skupnostjo je pripomogel k do-
iklon, je ležalo devet borcev specialnega voda. Človelk bi mislil, da še drže položaje, da čuvajo in branijo Nemcem dostop z zahodne strani globače. Tak je bil 'zaključek pomladnega dne 18. marca 1945.«
končni ureditvi šentjurjskega pokopališča, ki ga je načel zob časa. Prizadeval si je za postavitev spomenika padlima junakoma našega kraja, in sicer koroškemu borcu Franju Malgaju in prvoborcu Leonu Dobrotin-šku, kateremu je napisal posvetilo, ki je danes vklesano v spominsko ploščo.
Vseskozi se družbenopolitično udejstvuje in na osnovi dolgoletnih izkušenj nam pomaga pri odpravljanju pomanjkljivosti pa nas opozarja nanje.
Za vse njegovo prizadevanje, da bi bil kraj bolje urejen in bi sledil napredku na vseh področjih, mu je krajevna skupnost Šentjur-center podelila to priznanje in je prepričana, da bo navkljub letom in slabemu zdravju vedno prisoten v aktivnosti krajevne skupnosti.
MENDOT KAREL, rojen 9. 10. 1929. V času od prihoda v Šentjur na službeno dolžnost ter do danes je vsestransko družbenopolitično aktiven. Njegova aktivnost pa se je povečala ob odhodu v pokoj, ko ga zasledimo na najrazličnejših odgovornih funkcijah v krajevnih skupnosti in občini.
Z zakonom o ustanovitvi narodne zaščite v krajevni skupnosti je postal prvi načelnik e-note NZ. Ker je bilo formiranje narodne zaščite v krajevni skupnosti v povojih, je to zahtevalo mnogo truda in prizadevanja. Na osnovi njegovih prizadevanj je enota narodne zaščite pri krajevni skupnosti Šentjur-center v preteklosti dokazala, da je dobro organizirana in je vedno pripravljena izvrešvati naložene naloge. To lahko potrdimo z vajo »Planina 77« in akcijo NNNP 79.
Aktiven je tudi v sestavu rezervnih vojaških starešin, kjer opravlja že več let naloge in dolžnosti tajnika občinskega združenja rezervnih vojaških starešin. S svojim delom pripomore k vsesplošnemu seznanjanju rezervnih vojaških starešin z vsakdanjimi problemi v svetu, s tem, da organizira predavanja na te teme.
Kot bivši uslužbenec uprave javne varnosti se aktivno vključuje v občinski in krajevni komisiji za varstvo prometa.
V tem volilnem obdobju je član sveta krajevne skupnosti, kjer zastopa interese najmočnejšega uličnega odbora po številu prebivalcev.
Na sejah sveta krajevne skupnosti vedno sodeluje s konstruktivnimi predlogi in odločitvami.
Poleg teh dolžnosti pa opravlja tudi tajniške posle v šahovskem društvu, ki deluje kot samostojno društvo v občini. Društvo sodeluje v šahovski ligi, poleg tega pa je njegova zasluga, da organizirajo več turnirjev v brzopoteznem šahu, kar pritegne v njihove vrste vedno več mladih šahistov. Zaslužen je tudi pri pridobitvi in ureditvi novih prostorov za šahovsko društvo.
Za vsa njegova prizadevanja mu krajevna skupnost Šentjur-center podeljuje priznanje, ki mu naj bo vspodbuda za nadaljnje delo.
COKL JANEZ — V letu 1979 je bilo podeljeno priznanje »18. marec« gasilskemu društvu Šentjur, katerega delo in uspehi so močno vezani na predsednika društva tovariša Janeza COKLA, rojenega leta 1939 v kmečki družini na Kamenu pri Šentjurju.
Še kot mladinec se je vključeval v prostovoljno gasilsko društvo, kjer je s svojim delom in prizadevanjem opozoril nase, zaradi tega je bil izvoljen za predsednika gasilskega društva Šentjur leta 1969. To pomembno funkcijo je opravljal celih 11 let. V času svojega predsedovanja je vnesel med šentjurske gasilce precej vrlin, ki so jim bile takrat še kako potrebne. Med gasilci je zrastlo veliko tovarištvo in povečala se je delovna vnema in iztirjenost, ki je današnjemu življenju prepotrebna.
Ena prvih večjih akcij, ki jo je načrtovalo gasilsko društvo, je bil nakup gasilske cisterne, ki je bila za razvejano območje občine Šentjur nujno potrebna. Društvo je pričelo z akcijo zbiranja finančnih sredstev za nakup avtocisteme, ki je bila nabavljena leta 1971.
Zelo pomemben mejnik v zgodovini šentjurskega gasilstva je bilo praznovanje stote obletnice delovanja gasilskega društva Šentjur. Njegovim organizacijskim sposobnostim se moramo zahvaliti, da je praznovanje potekalo brezhibno, z veliko udeležbo gasilcev iz bližnje in daljnje okolice.
Bogdan HVALC
Praznovanje stote obletnice obstoja gasilskega društva v letu 1974 je bila prelomnica v delovanju in povečanih aktivnostih gasilcev omenjenega društva. Lotili so se zahtevne naloge a-daptacije svojega gasilskega doma. V času gradnje so naleteli na pomanjkanje finančnih sredstev, zato so tudi dela počasi tekla, vendar pa se moramo prizadevnemu predsedniku in vsem članom gasilskega društva zahvaliti, da je bil odprt v oktobru 1978. Danes predstavlja gasilski dom ponos Šentjurja in gasilcev.
Poleg vseh naštetih delovnih aktivnosti, je tovariš Čoki kot predsednik društva skrbel za nemoteno izobraževanje in pritegovanje novih članov gasilskega društva.
Gasilsko društvo se je pod njegovim vodstvom dobro vklju-
čilo v akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«, ki je bila 29. in 30. septembra 1979. S prikazom načina reševanja iz višjih nadstropij je bila zaključena vaja NNNP ’79.
V začetku leta 1980 je svojo predsedniško funkcijo v gasilskem društvu prepustil drugim, sam pa se še vedno aktivno vključuje v delovanje društva, kot tudi v delovanje civilne zaščite — je načelnik gasilske e-note.
Za njegov dolgoletni trud in porabljeni čas v gasilskem društvu in s tem tudi v krajevni skupnosti se mu podeljuje priznanje krajevne skupnosti Šent-jur-center v prepričanju, da bo še tudi v bodoče ostal zvest član gasilskega društva in s tem še naprej doprinašal k napredku krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost Šentjur — center in okolica praznujeta skupni krajevni praznik — 18. marec. Ta praznik nas spominja na dogodke 18. marca 1945, ko je na Resevni v težki borbi s sovražnimi silami izkrvavel skoraj ves drugi bataljon s komandantom Andijem na čelu. V tej borbi je padlo tudi nekaj aktivistov okrajnega odbora OF, med njimi sta padla junaške smrti tudi članica Pokrajinskega komiteja SKOJ Cvetka Jeri-nova in član SNOS Dušan Lah. Oba sta pokopana Resevni ne daleč od mesta, kjer sta se zrušila pod sovražnikovimi streli.
Ta dogodek sta obe krajevni skupnosti počastili s centralno proslavo v Šentjurju in tovariškim srečanjem na partizanski Resevni. Na proslavi v dvorani kulturnega doma je bil priprav-tlje zelo dober program. Treba je pohvaliti recitaoijisko skupino pod strokovnim vodstvom tovarišice Joštove. Občani so odhajali s proslave zadovoljni.
Ko odmeva glas harmonike po resju in livadi od spomenika o-beh padlih borcev in se sliši strnjeno petje mladih, ki z zastavo v roki in s šopki pomladnega cvetja ter s nekako svečano tesnobo v srcu združujejo sedanjost s preteklostjo, se človeku zazdi, da vse tisto, kar se je takrat, tistega krvavega pomladnega dne na pragu svobode v prelesitju pomladanske lepote na teh obromkih gozdov zgodilo, prihaja med nas kot živ spomin, ki ga nikoli ne bomo pozabili, pa čeprav ga nismo vsi doživljali. Vsak izmed nas čuti v sebi, da smo lahko ponosni na te dogodke, na naše neustrašne in zavedne borce, zato smo veseli, da praznujemo svojj krajevni praznik ob taki priložnosti.
V zadnjem času dobiva krajevni praznik vse večji pomen in občani obeh krajevnih skupnosti se obeh prireditev udeležujejo v velikem številu. Posebno moramo pohvaliti mladino, ki je vse bolj aktivna. Tako je OO ZSMS Jakob, ki je šele bila ustanovljena, poskrbela, da je okolje spomenika in planinske koče na Resevni lepše urejeno. OO ZSMS Resevna pa je pri vsej organiziranosti pokazala povezavo in odprtost ter zaupa-
nje, kar je ponos obema krajevnima skupnostima. Pri svojem delu ima torej KS Šentjur-oiko-lica podporo in sodelovanje mladih iz vse KS, kar nam zagotavlja dobro družbenopobtično in gospodarsko delovanje. Vemo, da niso naši borci zaman dali svoja življenja, saj žanjemo bogato žetev njihove setve.
Na podlagi 5. člena statuta krajevne skupnosti Šentjur-oko-lica in na predlog koordinacijskega odbora je svet KS Šent-jur-Okolica na svoji 17. redni seji, dne 12. 3. 1980 sprejel sklep, da se za posebne zasluge in u-spehe pri delu za napredek krajevne Skupnosti podeli priznanje 18. marec naslednjim občanom:
1.	ARZENŠEK Alojzu za nesebično dolgoletno delo pri KS in vaških skupnostih, posebno v vaški skupnosti Vrbno, pri delu SLO in DPO, v svetu KS in v zadnjem času v VO SZDL Vrbno in krajevni konferenci SZDL Šentjur-okolica. Njegova vrlina je v veliki volji za delo in sodelovanje ter v krepitvi in razvijanju KS. Pri občanih pa ima tovariš ARZENŠEK veliko zaupanje in podporo.
2.	ROMIH Stanetu za njegovo vsestransko angažiranost v VS Jakob, kjer občanom pomaga pri njihovem napredku in pri vodenju DPO, za razvijanje vasi in sosedskega sodelovanja in dela pri mladinski organizaciji, predvsem pa na področju SLO in DS. Vidna je njegova velika volja in prisotnost pri delu sveta KS in SZDL Jakob in krajevne konference SZDL Šentjur-okolica.
3.	URŠIČ Antonu za njegovo na več področjih opravljeno delo, tako v VS Kameno, kjer se zelo udejstvuje pri delu OO ZSMS Kameno, pri delu VS in SZDL, predvsem pa pri SLO in NZ, saj je bila zadnja vaja NNNP pod njegovim vodstvom izvedena zelo uspešno. Njegovo področje delovanja je tudi v svetu KS in krajevni konferenci SZDL.
Svet KS Šentjur-okolica je sprejel sklep predvsem z utemeljitvijo, da priznanja niso po-
deljena samo za opravljeno delo, pač pa je to spodbuda za nadaljnje delo pri krepitvi enotnosti krajevne skupnosti in vaških skupnosti, kar je pričakovati zaradi njihovega značaja in dela.
Svet KS Šentjur-okolica je ob tej priložnosti sprejel tudi sklep o pohvali predsednikom VS v KS Šentjur-okolica, ker so mnogo pripomogli k napredku in razvoju VS, posebno zaradi sodelovanja z Občani in racionalnega koriščenja sredstev.
Pohod mladih na Resevno
Prav gotovo vam je znano, da je 18. marec praznik KS Šentjur — center in KS Šentjur — okolica. Vsi se na ta praznik skrbno pripravljamo, še predvsem mladina, saj vemo, da Sta na ta dan padla Dušan Lah in Cvetka Jerinova. In prav tu ima mladina še posebno vlogo — nalogo, ki je zapisana v skorajda vseh programih OO. Mladi in KS Šentjur — okolica so naredili korak naprej. Odločili so se, da bodo v ta namen organizirali pohod na Resevno. Pohoda naj bi se udeležili vsi mladinci iz OO ZSMS Resevna, Kameno, Jakob, Vrbno, Grobelno in OO Pod Ritnikom, ter tako pokateali in naredili nekaj na področju oživljanja tradicij NOB. Vsi predstavniki omenjenih OO so bili mnenja, da mora biti nastop teh organizacij enoten, saj se zavedajo, da lahko le na ta način uspejo v delovanju delegatskega sistema in vključevanja v delo krajevne samouprave.
Organizirali so pohodno enoto, ki je krenila na pot v nedeljo, 23. marca 1980, ob 7. uri izpred cestne baze v Šentjurju
(nasproti klavnice). Pohod so zaključili isti dan ob 10. uri pri spomeniku na Resevni. Tam so izvedli kulturni program.
Anton Selič
Televizija Ljubljana potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV statiste iz vse Slovenije vseh starosti.
Prijave za poizkusno snemanje pošljite do 10. aprila na naslov TV Ljubljana, M. Pijade 10 — Dokumentarno-feljtonska redakcija TV — Zgodovina Slovencev; pri tem navedite naslov, rojstne podatke ter priložite novejšo fotografijo.
Izbrane kandidate bomo obvestili po pošti.
Gasilsko društvo Šentjur - 106 letni mladenič
Ne vprašamo, kdo je petičnež ali siromak, hitimo rešit mu imetje; v nesreči vsak nam je enak.
To je stih gasilske pesmi, pesmi, ki najlepše govori o osnovnem smislu gasilstva in kaže veliko mero humanosti, samoodre-kanja in požrtvovalnosti gasilcev. Gasilska organizacija ima svoje korenine v spoznanju ljudi, da se člavek-pasameznilk ne more uspešno upirati različnim nesrečam; za premagovanje nesreč je potreibna organizirana dejavnost.
V Šentjurju so ljudje ob katastrofalnem požaru leta 1873, ki je upepelil skoraj celoten trg prišli do tega spoznanja. Takratni napredni šentjurčani, med njimi: ugledni zdravnik, skladatelj in župan dr. Gustarv Ipavec, trgovec Franc Krtin, gostilničarja Nendi in Čmovšek ter Kovačič in Pranzajc so leta 1874 u-stanovili požarno braimbo Sv. Jurij ob južni železnici. To so biti skromni začetki z vedri in kavlji, ki so bili osnovna sredstva za gašenje požara. Leta 1882 pa je požarna obramba že nabavila ročno batno brizgalno, ki so jo poganjali štirje možje, in voz na vprego in nekaj metrov cevi. Pozneje pa je požarna bramba nabavila še eno ročno brizgalno, ki jo je poganjalo osem mož. Ta oprema in izredna požrtvovalnost gasilcev je v takratnih časih in po takratnem pojmovanju nudila solidno zaščito imetja pred požari. Gasilska oragnizacija se je utrdila in si pridobila veliko zaupanje in ugled pri ljudeh. Šentjurčani so pričeli misliti na gradnjo gasilskega doma, ki so ga izgradili v zgornjem trgu pred 1. svetovno vojno. Organizacijsko je bilo šentjursko gasilstvo povezano v Gasilski župi v Žalcu, ki je zajemala teritorij od Paške vasi do Rogatca razen Celja. To je bila močna organizacija gasilstva, ki je v svojih vrstah gojila slovenstvo in utrjevala narodno zavest. Šentjurska požarna bramba pa je bila tudi dober zgled sosednjim krajem. Tako so nastala društva v Lakarjah in na Planini že pred prvo svetovno vojno, v drugih krajih pa po vojni. Prva svetovna vojna je tudi močno prizadela šentjursko gasilstvo. Ko so se rane, ki jih je povzročila vojna, nekoliko zacelile, beležimo zapet velik razmah gasilstva. Že leta 1927 so šentjurski gasilci ob izdatni pomoči prebivalstva dobili prvo motorno hrizgalno in že leta 1932 prvi gasilski avtomobil. Danes, iko je v vsaki garaži pri vsaki hiši parkiran avtomobil, si res težko predstavljamo kakšen napredek, kakšne pozitivne spremembe pri gašenju in kakšen ponos šentjurskim gasilcem je pomenila vsa ta motorizacija. To je tako aktiviralo gasilce in navdušilo prebivalstvo, da so s skupnimi močmi v letu 1939 postavili nov gasilski dom v spodnjem trgu. Gasilsko društvo Šentjur se je tako uvrstilo med moderno opremljena društva v Sloveniji in tako dočakalo temne dni okupacije.
Ko je okupator zasužnjil našo domovino, so se gasilci zavedali svojega poslanstva, ostali so oragnizirani in z vso znemo in požrtvovalnostjo nudili pomoč vsakemu, ki je bil v nesreči. Ker so prav gasilci bili priča požarom, ki jih je netil sovražnik, je v njih vedno bolj rasel odpor do okupatorja in mnogi so zamenjali ročnik za pulško in se vključil v organiziran odpor proti okupatorju. Zgodovinar, ki bo qpisoval zgodovino NOB v Šentjurju, nikakor ne bo mogel mimo imen gasilcev, žrtev druge svetovne vojne. Imena rodoljubov, ki so svoja življenja darovali za domovino, so vklesana na plošči, ki je vzidana na pročelju gasilskega doma.
Po drugi svetovni vojni se je gasilsko društvo močno okrepi-
lo.	Mladina se je množično vključevala in aktivno delovala v gasilskih vrstah. V društvu se je razvila živahna kUlturno-pro-svetna dejavnost, ustanovljen je bil moški pevski zbor pod vodstvom Franca Raztočnika. Ustanovljen je bil tudi ženski pevski zbor, instrumentalni ansambel, organizirani so bili razni nastopi in kulturne prireditve.
Socialistična ureditev je tudi vplivala na družbo, da je gasilstvu priznala, ga sprejela za svoj integralni del in ga materialno podprla. Tako se je gasilsko društvo ob pomoči družbe in občanov tehnično nenehno izpopolnjevalo. Leta 1958 je društvo dobilo nov orodni voz Pionir, ki še sedaj služi svojemu namenu. Leta 1961 je bila nabavljena nova 800-litrska brizgalna Sora, leta 1968 sodobna 1100-litnska brizgalna Rosenba-uer in leta 1971 kot najpomembnejša pridobitev — avtocistema.
Najpomebnejši uspeh gasilskega društva je razširitev n adaptacija gasilskega doma. Te obsežne akcije smo se lotili 1973. leta. Gradnja je potekala dolgo, saj ni bilo na razpolago dovolj finančnih sredstev. V prvem letu smo zbrali 72.000,00 din. Sredstva je prispevala občinska Gasilska zveza — 12.000,00 din in sklad za požarno varnost
60.000,00 din. V letu 1974 je prispevala zveza 16.000,00 din in
sklad 150.000,00 din. V letu 1975 smo investirali 88.000,00 din, od tegla zveza 42.000,00 din, sklad za civilno zaščito 6.000,00 in sklad za odpravo posledic potresa 40.000,00 din. V letu 1976 je zveza prispevala 15.000,00 din in zavarovalnica Sava kot kredit 250.000,00 din. V letu 1977 smo vložili 175.000,00 din iz lastnih dohodkov in dotacij SIS za varstvo pred požari. V letu 1978 je SIS prispeval 110.000,00 din, Samoupravina stanovanjska skupnost 100.000,00 in občinski odbor Rdečega križa 100.000,00 din. Poleg omenjenih sredstev smo dobili kredit od Ljubljanske banke v višini 80.000,00 din. V skupni vrednosti je bilo v dom investiranih 1.156.000,00 din.
Ta sredstva pa smo gasilci ob premišljeni organizaciji dela in velikih osebnih naporih oplemenitili in s temi sredstvi dokončali dom, ki je sedaj uradno ocenjen na 4.500.000,00 din. Ne pretiravamo, če rečemo, da so naši gasilci vložili veliko napora. Zaradi lokacije doma je bila onemogočena sleherna uporaba mehanizacije. Tako smo morali ročno skopati in prevoziti v samokolnicah cca 250 ku-bikov zemlje. Pri izkopih nas je močno ovirala talna voda. Ves gradbeni material za tlake smo ročno prevozili. Veliko napora je bilo potrebnega za rušenje starega ostrešja, stropov, zidov itd. Veliko dela je bilo pri betoniranju, uréjanju hidro-izo-lacije stavbe, urejanju okolja, mizarskih del in inštalacijskih del. Treba je poudariti, da so prav vsi člani gasilskega društva poprijeli za delo, med vsemi pa je največ dela opravil tovariš Slavko JOŠT — preko 400 ur. Zato smo bili člani društva resnično veseli, da je tovariš Jošt za svoj trud prejel občinsko priznanje 18. avgust. Vsi ti naši napori so bili kronani s slavnostno otvoritvijo doma, ki je bila v oktobru 1978. Tako smo šentjurski gasilci dobili funkcionalen in prostoren dom, Šentjur pa lepo stavbo, katere lepota se kaže v disciplini linij in barv.
Društvo pa je tudi vse od u-stanovitve do današnjih dni
skrbelo za strokovno izobraževanje članov. V društvu je vseskozi prevladavalo mnenje, da je dobro opremljena in strokovno podkovana gasilska enota lahko kos nalogam, ki jih pred enoto postavlja družba. Humanost, izredna požrtovalnost in zavzeto delo naših članov je vseskozi vlivalo in utrjevalo zaupanje ljudi v gasilsko organizacijo. Ena izmed izraznih Oblik tega zaupanja je materialno podpiranje gasilstva. Še posebej pa smo bili gasilci veseli in počaščeni, ko nam je SZDL za naše delo in požrtvovalnost dodelila priznanje OF, Občinska skupščina pa občinsko nagrado 18. avgust. Tudi v bodoče bomo gasilci vlagali vse napore in tako opravičevali zaupanje družbe. Zavedamo se, da sta dobro organizirana samozaščita in plemenitost dali gasilstvu — tej ljudski in množični organizaciji tisto vrednost, ki je ne morejo nadomestiti nobeni zakoni in ukrepi. Zato je razumljivo, da se je gasilstvo v preteklem, nemirnem in revolucionarnem stoletju ne samo ohranjalo in obdržalo, ampak raizvilo v močno formacijo, ki jo današnji svet tehnike in iznajdb še mnogo bolj potrebuje kot preteklo stoletje. Čas in razvoj sta namreč izbrisala iz življenja marsikaj, kar je obstajalo, ostalo pa je in bo le tisto, kar je zavestno pognalo iz ljudstva, kar ljudstvo goji in ceni. Med temi obstojnimi vrednotami pa zavzema prostovoljno giasiistvo vidno mesto.
Uspehi in današnja podoba gasilskega društva Šentjur so kot mozaična slika, ki so jo sestavljali različni ljudje, vsak v svojem času.
Sedanja generacija je imela Ob stoletnem jubileju gasilstva težko nalogo, ureditev gasilskega doma, ki pa jo je dobro o-pravila.
JO GD Šentjur
KINO
APRIL 1980
5.	4. 1980 ob 19. uri, 6. 4. 1980 ob 17. uri ZADNJI DNEVI POMPEJEV — italijanski zgodovinski film. Režija: Mario Bonnard. Igrajo: Steve Reevs, Christine Kauffmann, Fernando Rey.
6.	4. 1980 ob 10. uri: matineja ameriške risanke Walta Di-sneya: MAČEK ZA MILIJON DOLARJEV.
12.	4. 1980 ob 19. uri, 13. 4.1980 ob 17. uri: OKUPACIJA V 26 SLIKAH, jugoslovanski film. Režija:	Lordan Žafranovih.
Igrajo: Franco Lasič, Boris Kralj, Bert Sotlar, Tatjana Boškovič, Dušica Žegarac, Tanja Poberžnik...
19.	4. 1980 ob 19. uri, 20. 4. 1980 ob 17. uri: MORILSKA ELITA — ameriški film.
26.	4. 1980 ob 19. uri, 27. 4. 1980 ob 17. uri: PROFESIONALCI — ameriški western film. Režija: Richard Brooks. Igrajo: Burt Lancaster, Lee Marvin, Claudia Cardinale.
Sanacija razmer v Topru
Pred časom smo v Utripu že pisali o problemih v delovni organizaciji TOPER, predvsem o ■njeni TOZD Trženje.
Pisali smo tudi o tem, kakšne ukrepe nameravajo uresničiti, da bi se čimprej izkopali iz težav.
iV zadnjih tednih je bila ta aktivnost zelo živahna, narejen je že sanacij siki program. Ta program predvideva ponovno preverjanje proizvodnega programa oziroma artiklov.
Dogovorili so se že, kaj bo posamezna TOZD delala, kakšna bo njihova okvirna proizvodna usmeritev, v zadnjem času pa se je bistveno povečal tudi obseg dela oziroma naročil.
Upravičeno lahko upamo, da je perspektiva delavcev Elegan-ta in Mode sedaj bolj čvrsto zastavljena, kar zagotavlja hitrejši izhod iz sedanjih težav.
Predlagana reorganizacija v TOPRU predvideva Ukinitev V
TOZD Trženje, naloge tega TOZD pa bi prevzela deloma DSSiS, deloma pa proizvodni TOZD neposredno. Povezovanje z DO Metka pa bi bila opravljeno po uspešni sanaciji v TOPRU na osnovi ocene upravičenosti takšne povezave.
Prav talko je v reševanju vprašanje nadaljnjega razvoja proizvodnje izdelkov iz plastike.
Da ta proizvodnja ne bi motila sanacije v TOPRU, je sprejeta odločitev, da so SO Šentjur ustanovi novo delovno organizacijo.
Delavci Mode pa bodo na to delovno organizacijo prenesli določena osnovna in Obratna sredstva ter talko omogočili začetek poizkusne proizvodnje.
V to proizvodnjo se bodo vključili sedanji delavci MODE, in isicer tisti, ki bodo to želeli.
Nova delovna organizacija naj bi začela poslovati v aprilu.
Delovanje Planinske sekcije v tovarni Alpos
V	OZD Alpos se lahko pohvalimo z zelo živahnim družbenopolitičnim življenjem. V tem članku nimaam namena opisovati širšo družbenopolitično dejavnost, ampak bi hotel predstaviti planinsko sekcijo, ki je v sklopu planinskega društva Šentjur.
Prvič je bilo zaslediti večje zanimanje za planinsko dejavnost že leta 1972. To vprašanje so sprožili navdušeni planinci v mladinski organizaciji. Njihove želje so se realizirale v letu 1973, in sicer v dogovoru s PD Šentjur. Prvo leto je bilo precejšnje zanimanje, predvsem srednje in višje izobraženih ljudi. Tudi plan je bil narejen po sposobnosti članov. Izlete sta vodila tovariš Vinko Črepinšeik in tovariš Jože Zupanc.
V	naslednjih letih je bilo pri-‘sotno manjše upadanje članstva. Da bi pridobili več novih članov predvsem iz proizvodnje, smo organizirali nekaj predavanj, ki jih je na poseben, prijeten način vodil naš dolgoletni predsednik tovariš Jože Ga-
beršek. Izlete smo prirejali tako, da smo pričeli pri najlažjih do najtežjih. Prehodili smo najvažnejše vrhove Savinjskih, Kamniških, Julijskih Alp ter Karavanke vse do koroških gora.
Zelo velik porast članstva je bil v letu 1978, saj smo imeli že Okoli 30 aktivnih članov. Skoraj običajno imamo volitve vsake dve leti. Izvalimo petčlanski upravni odbor im predsednika. UO sestavi nov plan izletov, ki je prilagojen delovnemu koledarju. Pred vsakim izletom so napisati plakati, ki vabijo vse ljubitelje planin, ne glede na to, ali je član ali ne. Vodja izleta ima s seboj vedno nekaj članskih izkaznic in vsak, ki želi postati član, lahko to opravi kar na izletu. S tem smo zelo poenostavili vpisovanje novih članov.
Kot je že v navadi, priredimo zaključek na Resevni. To je občni zbor naše PS, kjer se tudi poda poročilo dela enega leta in se sprejme Dlan za naslednje
leto. Vise Skupaj pa popestrimo s planinsko pesmijo.
Sedanji predsednik PS tovariš Ivan Zorenč je zelo marljiv. UO pa si je zastavil nov način dela, ki je nujen za množične izlete v gore.
Omeniti moram tudi OOS OZD Alpos, ki ima zelo dober posluh za nalše delo. Pri več dnevnih izletih nam pomaga s finančnimi sredstvi. Mislim, da smo to pomoč dejansko upravi-
čili. Želimo si še več sodelovanja v OZD, kakor tudi v občini. Želja PS je, da se vključi v naše vrste oimveč ljubiteljev planin, ne glede na starost in spol.
Na koncu pa še naj dodam kitico planinske pesmi:
Oj, ljubljene moje planine, le ve ste življenja mi kras, med vami bogat sem in srečen, zato naj živim le za vas.
Jože Zupanc
AKCIJA: družba in knjiga
Že nekaj let se KOMUNIST uspešno vključuje v kulturno akcijo: človek, delo, kultura. V te aktivnosti smo se vključili tudi v naši občini. Uspeh ni bil zadovoljiv, ker smo zajeli premajhno število občanov in ker se nismo v zadostni meri zavedali, da ta prizadevanja niso samo stvar akcije, ampak da je to naša trajna naloga.
Letos teče akcija pod geslom: družba in knjiga. V vsaiki krajevni skupnosti in v vsaki delovni organizaciji moramo temeljito razmisliti, kalko bi našim občanom in delavcem približali leposlovne in družboslovne knjige. V krajevni skupnosti vodi akcijo SZDL, v delovni organizacijah pa sindikat. V ta namen bodo ustanovili odbore, ti odbori pa bodo izdelali načrt, kako razvijati bralno kulturo. Pripravili bodo razgovore med bralci in slavisti, kadar gre za leposlovne knjige in s sociologi, kadar gre za družboslovno literaturo. Za večjo skupino bi lahko povabili tudi pisatelje, avtorje knjig. Lahko bi priredili tudi razstave.
V krajevnih skupnostih in v delovnih organizacijah morajo v srednjeročne programe vnesti tudi načrtovanje knjižne poli tike oziroma načrt kulturne dejavnosti. Ta načrt naj bo sesta-
vina samoupravne prakse. Prav bi bilo, da bi večje delovne organizacije imele tudi lastno družboslovno' knjižnico.
Koliko Šentjurčani beremo, nimamo podatkov. V »Utripu« smo enkrat že objavili, koliko časopisov in revij je naročenih. Zanimivo bi bilo ugotoviti, koliko leposlovnih in družboslovnih knjig preberemo. To pa vemo, da Slovenci preberemo več knjig, kot smo jih pred leti. U-pam, da gospodarska nerazvitost občine ne bo vplivala na slabšo bralno kulturo!
Ko govorimo, da naj bi nekaj sredstev namenili za kulturne dejavnosti v KS in DO, se vprašamo, če je to v duhu ustaljenosti gospodarstva. Menim, da je. Pri razvitem kulturnem delovanju se delovni ljudje in občani izobražujejo, s tam pa se usposabljajo za boljše samoupravno in delegatsko delovanje na vseh področjih, razvijali naj bi bolj humane, socialistične odnose, prispevali k večji odgovornosti in delovni disciplini.
Odbori pri SZDL in sindikatu bodo ob tej priložnosti tudi u-go to vili kaj delajo organizatorji kulture oziroma se bodo dogovorili, kaj naj delajo.
To je tudi čas, ko bomo ugotavljali, kakšna je naša slovenščina v javni rabi.	F. V.
Predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV je imelo dne 29.
2.	1980 sejo z vsemi predsedniki krajevnih organizacij ZB NOV občine Šentjur pri Celju.
Obravnavali smo akcijski program dela občinskega odbora ZZB NOV. Pri obravnavi smo akcijski program dopolnili s tem, da se vse krajevne organizacije ZB NOV zavezujejo, da bodo ukrenile vse potrebno, da bo postal vsak naš član naročnik našega borčevskega glasila »TV-15«. To glasilo je zelo zanimivo, pa tudi koristno, saj obravnava razne dogodke iz NOB, posreduje razlage o socialni in zdravstveni problematiki naših borcev, kakor tudi zakonite pravice, ki jih imajo borci NOV na teh področjih. Daje tudi odgovore na razna vprašanja itd.
Tako dopolnjeni akcijski program dela smo Sklenili poslati v obravnavo in dopolnitev vsem krajevnim organizacijam ZB NOV. Prav tako smo se dogovorili, da tudi krajevne organizacije ZB NOV naredijo svoj akcijski program dela ter ga ob-ZB NOV Planina pri Sevnici ZB NOV Dobje pri Planini ZB NOV Prevorje ZB NOV Loka pri Žusmu ZB NOV Slivnica ZB NOV Ponikva ZB NOV Dramlje ZB NOV Šentjur
ravnavajo in sprejmejo na bližnjih leltnih delavnih konferencah članov ZB NOV.
Obravnavali smo dejavnost članov ZB NOV na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. V obravnavi te dejavnosti smo sprejeli določene zaključke. Dogovorili smo se, da bomo svoje izkušnje in spomine iz naše slavne narodnoosvobodilne borbe tudi v bodoče posredovali mlademu rodu. Na seji smo z veseljem ugotovili, da večina šol v občini vabi borce, da prpiovedujejo učencem svoje spomine iz NOV in socialistične revolucije. Dogovorili smo se tudi, da priporočimo našim občanom, da postanejo naročniki zelo koristne in zanimive revije »Naša obramba«. Ta revija obravnava razne teme s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Dogovorili smo se tudi o pripravah na letne delovne konference krajevnih organizacij ZB NOV, ki bodo v mesecu marcu, in sicer:
dne 23. 3. 1980 je bilo ob 11. uri dne 29. 3. 1980 ob 15. uri dne 29. 3. 1980 ob 17. uri dne 30. 3. 1980 ob 16. uri dne 30. 3. 1980 ob 10. uri dne 29. 3. 1980 ob 18. uri dne 22. 3. 1980 ob 16. uri dne 30. 3. 1980 ob 8. uri
Samoupravna stanovanjska Skupnost občine Šentjur pri Celju
razpisuje
v skladu z 9. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list, št. 8/76).
JAVNI NATEČAJ
za zbiranje vlog za uvrstitev v prednostno listo za dodelitev družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi.
1.	Upravičenci do družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi so:
—	družine in občani z nižjimi dohodki;
—	mlade družine;
—	upokojenci,
—	upravičenci do stalne družbene pomoči.
Pogoji za pridobitev pravice za dodelitev družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s solidarnostnimi sredstvi so navedeni v
4.,	5., 6., 7. in 8. členu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbeno najemnih stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske Skupnosti občine Šentjur pri Celju (Ur. list, št. 8/76).
2.	Upravičenci vložijo pismene vloge za uvrstitev v prednostno listo, ki morajo vsebovati:
—	ime in priimek prosilca;
—	zakonsko stanje in rojstne podatke za vse družinske člane;
—	kraj bivališča;
—	podatke o zaposlitvi prosilca in njegove žene;
—	doseženi dohodek v letu 1979 za vse člane družine;
—	podatke o sedanjem stanovanju z imenom lastnika in velikost stanovanja.
3.	Prosilci priložijo vlogi:
—	potrdilo o skupnem gospodinjstvu;
—	potrdilo o doseženem dohodku v letu 1979 za vse družinske člane;
—	potrdilo o stalnem prebivališču na območju občine Šentjur pri Celju;
—	stanovanjsko pogodbo za dosedanje stanovanje;
—	če je prosilec mlada družina, sklep pristojnega samoupravnega organa delovne organizacije, da bo prosilcu zagotovil v roku 5 let stanovanje iz lastnih sredstev;
—	mlade družine-potrdilo o namenskem varčevanju pri Poslovni banlki za nakup ali gradnjo lastnega stanovanja;
—	mlade družine — potrdilo o skupni delovni dobi;
—	družine in občani z nižjimi dohodki — potrdilo, da prosilec ali za delo sposoben občan ni neupravičeno nezaposlen, če ni zaposlen;
—	mlade družine — poročni list.
4.	Razpis velja en mesec in sicer od 15. 3. do 15. 4. 1980.
5.	Upravičenci vložijo pismene vloge z vsemi dokazili, in sicer:
—	zaposleni v temeljnih organizacijah v svoji organizaciji
združenega dela najkasneje do 1. 4. 1980;
—	upokojeni občani pri Društvu upokojencev občine Šentjur;
—	ostali upravičenci pri Samoupravni stanovanjski skupnosti v Šentjurju.
Delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih so izenačeni z delavci zaposlenimi v delovnih organizacijah.
Delovne in druge organizacije združenega dela dostavijo vse vloge za svoje delavce s svojimi predlogi in vsemi zahtevanimi dokazili Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Celju najkasneje do 15.
4.	1980.
Vloge, ki bodo prispele po 15.
4.	1980, in nepopolne vloge, komisija ne bo obravnavala.
Prednostna lista bo objavljena v Novem tedniku in v občinskem glasilu Utrip.
Peter Knez Predsednik komisije za družb, pomoč v stanov, gospodarstvu
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur pri Celju objavlja po sklepu 6. redne seje Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Šentjur pri Celju z dne 25. 2. 1980 na podlagi 6. člena Pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve v občini Šentjur (Ur. list SRS, št. 6/76)
JAVNI NATEČAJ
za zbiranje vlog za dodelitev posojil iz oročenih sredstev, in sicer:
1.	Posojila organizacijam združenega dela za nakup ali zidavo družbeno najemnih stanovanj za svoje delavce v višini din 3,800.000,00
2.	Delavcem za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji ali zidavo družinske Stanovanjske hiše v osebni lasti v višini din ly600.000,00.
Pravico do posojila imajo delovne in druge organizacije združenega dela, podpisnice samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo, in delavci zaposleni v teh organizacijah združenega dela.
Delovne organizacije pridobijo pravico do posojila, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.	da na podlagi samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo združujejo sredstva v te namene,
2.	da imajo srednjeročni in letni program stanovanjske gradnje za reševanje stanovanjskih potreb svojih delavcev;
3.	da gradijo ali kupujejo stanovanja v občini Šentjur v okviru usmerjene stanovanjske gradnje v občini Šentjur;
4.	da sodelujejo z lastno udeležbo, ki ne more biti nižja od 20 % zneska potrebnega za gradnjo ali nakup stanovanja.
5.	da so kreditno sposobne.
Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki želijo sodelovati v javnem natečaju, vložijo pismene vloge za dodelitev posojila na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Šentjur pri Celju najkasneje do 5.
4.	1980.
Delavne in druge organizacije združenega dela priložijo vlogi:
—	sprejeti srednjeročni in letni program stanovanjske izgradnje od pristojnih samoupravnih organov;
—	dokazilo o gradnji ali nakupu stanovanja;
—	dokazilo o kreditni sposobnosti;
—	sklep samoupravnih organov o najetju kredita in sklep, s katerim zagotavljajo vračanje kredita;
—	potrdilo odn. dokazilo o doseženem poprečnem osebnem dohodku vseh zaposlenih v letu 1979.
Delavci pridobijo pravico do posojila za nakup stanovanja v družbeno usmerjeni stanovanjski izgradnji ali zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	če so zaposleni v temeljni ali drugi organizaciji združenega dela, ki je podpisnica samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo;
—	če namensko varčujejo pri Poslovni banki za stanovanjsko izgradnjo;
—	če ^kupujejo stanovanje v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji ali gradijo
Delo mladih na
V tej številki Utripa vam predstavljam osnovno organizacijo ZSM Planina, ki se zadnja leta aktivno vključuje v delo KS in ostala področja življenja. Osnovna organizacija šteje preko 70 članov. Mladina na Planini je aktivna že vrsto let, vendar moram priznati, da je do večjega sodelovanja šele prišlo v vaji Planina 77. Od takrat smo trdno povezani s KS. Na zadnja volitvah v KS je bilo izvoljena veliko mladih delegatov, ki smo jih kandidirali v OO ZSMS.
Naša	osnovna	organizacija deluje	v	Okviru	sekcij.	Imamo
dramsko sekcijo, sekcijo za delovne akcije, sekciji za informiranje m izobraževanje ter sekcijo	za	šport.	Najbolj	uspešni
smo	v	dramski	sekciji,	saj so-
deluje pri vseh proslavah z o-
družinsko stanovanjsko hišo, za kar priložijo gradbeno dovoljenje;
—	da imajo zagotovljena lastna sredstva najmanj v višini 65 % °d predračunske vrednosti.
Delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih pridobijo pravico do posojila pod enakimi pogoji kot delavci zaposleni v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela.
Prosilci vložijo pismene vloge za dodelitev posojila z vsemi dokazili pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Šentjur pri Celju najkasneje do 15.
4.	1980.
Vlogi priložijo:
—	prepis gradbenega dovoljenja,
—	potrdilo banke o namenskem varčevanju;
—	dokazilo o zagotovitveni lastni udeležbi;
—	potrdilo o višini družinskega dohodka v letu 1979.
Prednost pri najemanju kredita imajo delavci z nižjimi dohodki na člana družine in delavci, ki imajo stanovanjski objekt v višji fazi gradnje, in tisti, ki bodo s preselitvijo sprostili družbeno najemno stanovanje v letu 1980.
Vlog prispelih po 15. 4. 1980 komisija ne bo obravnavala. O izidu javnega natečaja bodo vsi udeleženci obveščeni najkasneje do 30. 5. 1980, izid pa bo objavljen tudi v občinskem glasilu Utrip.
Predsednik skupščine Tone Jančič
Planini
stallimi DPO in OŠ. Poleg tega nam je uspelo odigrati že več krajših in eno daljšo igro, s katero smo gostovali po krajih na Kozjanskem in pa tudi drugod. Vselej smo bili nagrajeni z bogatim aplavzom. V lanskem letu smo sodelovali tudi na »Kozjanskem kulturnem tednu«. Preko dramske sekcije smo se povezali tudi z 00 ZSM Zagrad pri Celju, s katero tesno sodelujemo. Z njimi načrtujemo skupni veseli večer. Zelo aktivni pa smo tudi v sekciji za delovne akcije. Vsako leto si sestavimo okvirni plan lokalnih delovnih akcij, ki jih v letu še presežemo. Čeprav nimamo dosti brigadirjev, mislim, da to nekako prekrijemo s tem, ko sodelujemo z brigadirji, z mladinsko delovno akcijo na Kozjanskem v Šentvidu pri Planini. Z njimi smo tesno povezam in imamo skupne udarniške akcije. Res, vedici aktivnosti na tem področju pa so lahko priča vaščani na območju Visoč, saj smo največ svojih udarniških ur naredili na trasi Planina — Praprotno za asfalt. Glede udarniških akcij smo povezani z vsemi ostalimi organizacijami v KS in imamo tudi skupne udarniške ure. Tako smo v lanskem letu z borci in turističnim društvom večkrat urejevali okolje pri spomeniku NOB na Planini.
V vaji NNNP smo pokazali, da smo pripravljeni braniti na-
so samoupravno socialistično Jugoslavijo na vsakem 'koraku in v vsakem času.
Vsako leto pa smo na Planini imeli težave, katere imajo tudi druge OO, in isicer s prostorom. To problematiko nam je do sedaj reševalo gasilsko društvo, saj nam je nudilo prostor za seje in druge prireditve. Res je, da imamo na Planini tudi prosvetno dvorano, kjer bi lahko imeli razne plese ipd., toda kaj, ko pa je dvorana brez vsakih sanitarijev in skorajda brez ogrevanja. Mladi upamo, da se bo to uredilo in da bo imela za to posluh tudi krajevna skup-
nost.
Z veseljem moram pripisati, da je KS na svoji zadnji seji sklenila, da dobi mladinska organizacija prostor v starem krajevnem uradu.
Naši OO bo pridobitev tega prostora v veliko veselje, saj bomo lahko obesili svoja priznanja, hranili svoj arhiv mladinske organizacije, se v njem zbirali, še bolj zaživeli in pokazali še več zadovoljstva.
Naše delo so spoznali vsi krajani. Podelili so nam priznanje KS za uspešno dalo v letu 1979.
Lovska družina Šentjur
Člani LD Šentjur, ki jih je 42, upravljajo 4016 ha lovišča, ki leži na obeh bregovih Voglajne. Južni del lovišča je precej hribovit, saj so tu Prednja gora, Ritnik (570 m) in Resevna (628 m), severni pa je položnejši in z divjadjo mnogo bogatejši.
Koristna lovna površina in s tem življenjski prostor divjadi se iz leta v leto manjša. Novi zazidalni okoliši v samem Šentjurju, Podgradu, Bezovju, Novi vasi, Čmolici, Vrbnem, Trnovcu itd. so bili še pred slabimi dve-mi desetletji dobro naseljeni z divjadjo, sedaj pa je ni več. Tudi avtocesta »Slovenika«, ki na severnem delu prečka lovišče, je znatno zmanjšala življenjski prostor divjadi, prav talko regulacija Pesnice, melioracije pod Trnovci itd. Veliko divjadi povozijo avtomobili — žrtve ceste so. v glavnem zajci in srnjad. Samo na cesti proti Dramljam med Sp. in Gor. Trnovcem, kjer pelje cesta skozi Dolansko ho-sto, so lani povozili devet komadov srnjadi. Kljub opozorilnim znakom na obeh straneh ceste vozniki po lepi asfaltirani
in ravni cesti ne zmanjšajo hitrosti, kar je seveda v njihovo škodo in v škodo loviske družine.
Avtohtona ali prvotna divjad v lovišču so srnjad, zajci, jerebice, gozdni jereb, divje race vseh vrst, lisice, veverice, vidre, jazbeci in kune pa tudi ujede, med katerimi so skupci, kanje in kragulji. Pred vojno je bil na Resevni še veliki petelin, prehodno prihajajo v lovišče tudi divji prašiči. Odstrel divjadi je bil pred 15 leti naslednji: 240 zajcev, 320 fazanov in 25 komadov srnjadi. Lani pa so u-strelili 49 zajcev, 9 fazanov in 89 komadov srnjadi, 139 rac, 4 jazbece in 34 lisic.
Družina je leta 1975 zgradila na Tičnici nad Šentjurjem zelo lep lovski dom. Pri gradnji je bil najbolj aktiven takratni predsednik Slarvo Podplatan. Dom ima v zakupu gostinstvo Merxa, vendar je sedaj v zimskem času lokal zaprt. Odprli ga bodo 1. maja.
Delo članstva je usmerjeno v gojitev divjadi in v varstvo okolja.	Ernest Rečnik
FINANČNO POROČILO ZA	
»UTRIP« NA DAN 31. 12. 1979 PRIHODKI 1. Prenos Sa iz leta 1978	88.378,80
2. Prihodki v letu 1979	410.431,35
Skupaj	498.810,15
ODHODKI: 1. Tiskanje časopisa	241.006,00
2. Plačilo slik	6.437,50
3. Kreacija znalka in imena »Utrip«	1.500,00
4. Kilometrina	9.165,20
5. PTT usluge	3.050,20
6. Pisarniški material	4.037,90
7. Prenos na sklad	
skupne porabe	10.286,30
8. Drugi Stroški	305,75
9. Prevoz na delo	
in z deda	1.098,00
10. Brutto osebni	
dohodek	175.162,35
11. Družbena prehrana	3.640,50
Skupaj	455.690,50
Prihodki	498.810,15
— Odhodki	455.690,50
Saldo za prenos v leto 1980	43.119,65	+
Kmetijski nasveti
Svinje se lahko plodijo skozi vse leto in nam dajo v enem gnezdu v povjprečju deset živo rojeni pujskov. To sposobnost svinj izkoriščamo s tem, da svinje pripuščamo večkrat v teku leta in na ta način dobimo več gnezd oziroma pujskov na svinjo letno. Število gnezd na svinjo letno pa je najzanesljivejše merilo za presojo intenzivnosti izkoriščenja svinj oziroma proizvodnje pujskov. Problem intenzivnosti izkoriščanje svinj nas zanima predvsem zaradi gospodarnosti reje prašičev, čimveč pujiskov dobimo od svinje, tem cenejša je ta proizvodnja in obratno.
Število gnezd na svinjo letno zavisi od dolžine dobe med pra-sitvama, ki je sestavljena iz dobe brejosti, dobe laktacije in poodstavitvenega premora. O-glejmo si na kratko značilnosti posameznega obdobja:
a)	Doba brejosti —
je čas med uspešnim pripustom in prasitvijo. Med posameznimi pasmami ni bistvenih razlik v dolžini brejosti in je v povprečju 114 — 115 dni. Varira pa od 108 do 123 dni. Na dolžino brejosti praktično ne moremo vplivati.
Da pa je svinja breja, na zunaj ni povsem lahko ugotoviti posebno ne pri bolje krmljeni moramo prav slkifano opazovati živali ali celo prvesnicah. Zato že pripuščene svinje ob času ponovne možne pregonitve. (18 — 22 dni po pripustu). Če ne opazimo znakov bukanja, je svinja zelo verjetno breja.
Zunanji opazni znaki brejosti so:
—	obrejena žival je vse mirnejša;
—	zboljšuje se ješčnost in dober tek;
—	stalno večanje trebuhovega obsega;
Pri dragocenejših živalib lahko ugotavljamo brejost tudi z laboratorijsko preiskavo krvi oziroma seruma.
Izvrženje (abortus) je pri svinjah redko. Povzročijo ga lahko zmrznjena krmila, prevelika količina melase, žumpa, krompirjevi kalčki. Vzrok je lahko tudi prestan strah, prebumo preganjanje oziroma prerivanje skozi preozke izhode.
b)	Doba dojenja
je čas med prasitvijo in odstavitvijo pujskov. Njena dolžina je zelo različna in lahko pustimo pujske pri svinji samo nekaj dni ali celo do osem tednov. Čas odstavitve pujskov zavisi v prvi vrsti od pogojev za vzrejo pujskov. Če vzrejamo odstavljene pujske v baterijah, lahko odstavimo svinje med prvim in tretjim tednom, pri klasični talni vzreji v četrtem tednu in pri ekstenzivni vzreji pujskov v 6. do 8. tednu po prasitvi.
Pujskom neposredno po porodu pade telesna toplota od 39 na 36° C in se šele v naslednjih 18 — 24 urah vrne na normalno 38 — 39° C. V tem času so puljski najbolj občutljivi in jim moramo poskrbeti primerno toploto. Za vir energije je najboljša infra rdeča žarnica s 100 — 200
W.	Obesimo jo 40 — 50 cm od
tal ah ogrevamo pod. Tudi v sami porodnišnici mora biti primerna temperatura okrog 16 — 20° C.
Pujski naj po porodu čimprej sesajo. Z mlekzivom ah kolostro-mom dobijo pujski razen obilice hranilnih snovi še zaščitne snovi proti okužbam. Te zaščitne snovi so vezane na posebne beljakovine v mleku, to je gama globoline. Samo prvih deset do dvanajst ur po rojstvu morajo te beljakovine nerazgra-jene prehajati iz prebavnega trakte naravnost v kri. Z njimi prehajajo tudi zaščitne snovi,ki varujejo pujskovo telo približno tri tedne, pri tej starosti pa že pujjisek sam proizvaja svoja lastna obrambna telesca. Če so mladiči ločeni od matere, jih dajemo sesat vsaki dve uri, in sicer 6 do 7 krat dnevno. Če so pujski ob materi, sesajo tudi dvajsetkrat na dan. Navadno dajemo slabotnejše pujske na sprednje z mlekom bogatejše seske. Če je gnezdo zelo močno in večje kot ima mati mlečnih seskov — teh je največkrat 14, lahko v obratih, kjer je v kratkem časovnem razmiku več porodov, podstavijo odvečne pujske drugi materi z manjšim številom. Podstavimo največje pujske, ker se ti v tujem gnezdu lažje uveljavijo. Pred prestavitvijo je treba vse bodoče gnezdo poškropiti s kakšno ostro dišečo tekočino, naprimer bencinom, sicer rejnica dodane pujske odkloni oziroma uniči. Če te možnosti ni, gnezdo razdelimo na pol in vsaj prve tri dni, ko ima materino mleko še lastnost mleziva, obe skupini izmenično podstavljamo materi. Po treh dneh pa odvečna skupina pujiskov preide na umetno krmljenje s svežim na 40° C segretim polnim kravjim mlekom. To mldko je potrebno obogatiti, dodamo sveža jajca, kvas in raztopino rudninskih snovi. Ne smemo pa ga razredčiti, kot delajo ponekod! Krmljenje z mlekom pričnemo z majhnimi količinami — 0,10 litra dnevno na pujska in to 4 — 6 krat dnevno.
Po desetih dneh pa polagoma preidemo na preštarter oziroma Starter I.
Večkrat se dogaja, da matere
—	predvsem prvesnice takoj po porodu nimajo dovolj mleka. To je lahko posledica preveč škrobnate krme v času brejosti ali vznemirjanja in bolečin ob samem porodu.
c)	Poodstavitveni premor
To je doba med odstavitvijo pujskov in ponovnim pripustom svinje. Svinje se običajno gonijo že v prvem tednu po odstavitvi in traja poodstavitveni premor v povprečju 7 do 9 dni. Na dolžino poodstavitvenega premora vpliva vrsta faktorjev, med katerimi so najpomembnejši:
—	zaporedna prasitev — po prvi prasitvi imajo svinje nekoliko daljši poodstavitveni premor kot po ostalih zaporednih prasitvah;
—	način vhlevdtve — individualno hlevljene svinje se gonijo prej kot svinje, ki so vhle-vljene skupinsko;
(Nadaljevanje iz 7. strani)
— prehrana odstavljenih svinj — svinje, ki so krmljene z energetsko visokim obrokom, imajo krajši poodstavitveni premor.
Iz tega lahko vidimo, da dobo med prasitvama moramo pri normalnih pogojih raje uspešno skrajšati le s skrajšanjem časa dojenja. Pri tem je treba upoštevati, da se s skrajšanjem dobe dojenja število gnezd na svinjo letno ne povečuje sorazmerno, ker vpliva skrajševanje laktacije na manj kot tri tedne na plodnost svinj v naslednjem reprodukcijskem ciklusu. Poveča
8.	MAREC
8.	marec je tisti dan v letu, ko se spominjamo naših mamic, delavk, naših pogumnih bork za lepšo in svobodnejšo prihodnost. Otroci in možje jim ta dan želijo pripraviti nekoliko drugačen od ostalih dni. Presenetimo jih s šopkom natrganih zvončkov, z darili in izrekamo najiskrenejše želje.
Toda povsod ni tako. V nekaterih deželah so matere in žene še vedno prikrajšane in ponižane.
Za počastitev letošnjega praznika je naša šola pripravila Skromno prireditev v dvorani kulturnega doma. Najprej je nastopila plesna Skupina, _ nato otroški pevski zbor, ki ga je vodila tovarišica Zalezuča. Ob kancu pa so učenci dobro zaigrali igro Zvezdica Zaspanka, ki so jo pripravili pod vodstvom tovarišice Ivanke Podgajski in dijakinje Vilme Mdškotevc.
Z lepimi vtisi in nasmejanih lic so žene zapuščale prepolno dvorano. Toda že nasednji dan so jo ponovno čakale nove delovne naloge.
Jelka Krampi, 6. a
- ♦ -
ZA POZORNOST ISKRENA HVALA
Želimo se zahvaliti osnovni organizaciji ZSMS Jakob za izkazano pozornost ob osmem marcu. V kratkem času so mladinci uspeli pripraviti zabaven program, ki so ga izvedli v planin-
šport - šport
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE
Dne 5. 3. 1980 je bilo na Rogli sindikalno tekmovanje v smučanju. Prireditelja tekmovanja sta bila TVD Partizan in smučarski klub VOJKO. Tekmovanja se je udeležilo rekordno število tekmovalcev, na start jih je prišlo kar 98. Od tega 26 žensk in 72 moških.
SODNIKI IN POSTAVLJALCI PROGE:
Progo so postavili:
Zalar Andrej Horvat Zdenko Sotlar Žare Rataj Anton
se število pregonov in izločanje svinj ter zmanjša velikost gnezda. V primeru, da odstavimo svinje 21. dan po prasitvi, dobimo lahko od ene svinje v povprečju 2,5 gnezda in 25 živorojenih pujskov letno, seveda pa morajo biti pri tako rani odstavitvi dani optimalni pogoji za vzrejo pujskov. V kmečki reji, ker so pogoji za vzrejo pujskov nekoliko slabši, naj bi se odstavljali pujski med 5. in 6. tednom po prasitvi. Na ta način bi dobili od ene svinje 2,2 gnezda in 22 živorojenih pujskov na leto.
Mija Kovačič, dipl. ing. arg.
LIKOVNA RAZSTAVA
Skoraj sem se izgulbil, ko sem iskal likovni atelje na Pešnici. Pred vhodom v kletni prostor nekega bloka sem vprašal fanta, ki je igral badminton, ali morda ve, kje se nahajajo otroci, ki pripravljajo likovno razstavo ob 8. marcu. Plaho sem odprl vrata, da ne bi zmotil o-trok, pa sem kljub temu napravil nemir. Bil sem presenečen, ko sem zagledal mlade likovnike v delovnem vzdušju. Sedeli so na tleh in vsak od njih je imel na listu narisan lik oziroma temo, katero jim je dal likovni pedagog Goce. Ob steni likovnega ateljeja so že bile postavljene slike, ki čakajo na razstavo. Prav te risbe si lahko vsak ogleda v Blagovnici MERX na oddelku pohištva. Mladi likovniki so z veseljem kazali na svoje stvaritve in s ponosom pripovedovali s kakšnim veseljem in zavzetostjo so slikali, ko so zvedeli, da bo razstava posvečena dnevu žena.
ski koči na Resevni.
Glas mladih poln toplih želja in iskrenih čestitk, nam bo ostal v lepem .spominu.
Mladincem 00 ZSMS Jakob pa želimo še veliko uspehov pri njihovem delu.
Udeleženke proslave
■ šport - šport
Starter:
Zalar Andrej
Čaš omerici:
Ratej Anton Horvat Zdenko Zajpisnikar:
Šoster Sonja Kontrola:
Veber Janko
- ♦ -
Rezultati — moški posamezno:
1.	Bevc	(Ao)	40,3
2.	špom	(P)	40,4
3.	Amon	(Ao)	40,5
4.	Sotlar	(Ac)	40,9
5.	Prevolnik	(O)	41,2
.-7.	Gorjup	(I)	42,0
Gradišnik	(I)	42,0
8. Rlaustainer	(Ac)	42,2
9. Gurnzej	(O)	42,7
10. Erjavc	(O)	42,8
H. Krumpak	(Ao)	43,3
12. Uribajs	(B)	43,5
13.-16. Šešerko	(Ob)	44,0
Vodušek	(Ob)	44,0
Korošec	(O)	44,0
Poštrak	(Ac)	44,0
17. Čadej	(0)	44,2
18. Gurnzej	(Ac)	44,4
19. Zupanc	(Ac)	44,6
20. Gradišnik	(P)	44,8
21.-23. Mauer	(Ao)	45,1
Š'komik	(T)	45,1
Mackovšek	(Ac)	45,1
24. Pavletič	(Z)	45,5
25. Beltran	(I)	46,3
26.-27. Pepevnik	(M)	46,5
Benkič	Ao)	46,5
28. Tanšek	(P)	46,6
29.-31. Lončar	(KP)	46,9
Jesenko	(B)	46,9
Rauter	(Ac)	46,9
32. Majcen	(KP)	47,0
33. Rudolf	(Ac)	47,4
34. Škoberne	(Ob)	47,5
35. Iskra	(P)	48,0
36.-37. Pušnik	(T)	48,7
Krušič	(D	48,7
38. Moser	(Z)	48,8
39.40. Cirkulan	(KP)	48,9
Bezenšek	(Z)	48,9
41. Štiglic	(Z)	49,1
42.43. Lubej	(B)	50,0
Koren	(Ob)	50,0
44. Pinter	(Ao)	50,2
45. Peček	(Ob)	50,9
46. Kovač	(Z)	51,1
47. Reciko	(KP)	52,1
48. Fidler	(Z)	52,4
49. Bevc	(T)	52,7
50. Zorko	(B)	53,5
51. Križmančič	(Ob)	55,0
52. Jager	(T)	57,1
53. Kotnik	(I)	69,4
Rezultati — moški	ekipno:	
1. ALPOS oprema		124,1
(Bavc-Amon-Kru napak)		
2. OBRT		126,7
(Prevolnik-Gumizej -Er j ave)		
3. ALPOS cevama		127,1
(Sotlar-Plaustainer-Poštrak)		
4. INGRAD		130,3
(Gor j up-Gradišnik-Beltran)		
5. PROSVETA		131.8
(Šporn-Gradišnik-T anšek)		
6. OBČINA		135,3
(Šešerko-Vodušek-Škoberne)
7.	BOHOR	140,4
(Urbajis-J esenko-Lubej )
8.	KOMUNAL. PODJETJE 142,8 (Lončar-Maj cen-Cirkulan)
9.	ZDRAVSTVO	143,2
(Pavletič-Moser-Bezenšek)
10. TOLO	146,5
(Škornik-Pušnik-Bevc)
V ekipno razvrstitev nista uvrščeni ekipi MERXa in TAJFUN, ker sta imeli ekipi premalo tekmovalcev.
- ♦ -
Rezultati — ženske posamezno:
1. Kovač	(Z)	71,5
-3. Slemenšek	(P)	72,5
Bračun	(A)	72,5
4. Mulej	(P)	74,2
5. Golež	(P)	78,4
6. Straže	(B)	79,1
7. Flander	(Z)	79,8
8. Krajnc	(T)	80,8
9. Cmok	(Ob)	88,5
10. Mravlje	(B)	93,5
11. Goser	(Ob)	97,2
12. Vodušek	(VVZ)	97,8
13. Pinter	(A)	100,8
Rezultati — ženske	ekipno:	
1. PROSVETA		116,7
(Slemenšek-Mulej )		
2. ZDRAVSTVO		151,3
(Kovač-Flander)		
3. BOHOR		172,6
(S traže-MravJij e)		
4. ALPOS		173,3
(Bračun-Pinter)		
5. OBČINA		185,7
(Omok-Goser)
V ekipno razvrstitev nista uvrščeni ekipi TOLO in VVZ, ker so bile tekmovalke diskvalificirane.
ŽENSKE NA SMUČEH
Da postaja udeležba na delavskih športnih igrah tudi s strani žensk množičnejša, smo pokazale na smučinah sončne Rogle 5. 3. 1980, ko se nas je med vratci za veleslalom zapeljalo 21 žensk iz sedmih delovnih organizacij oziroma skulpnolsti iz naše občine.
Kljub ledeni, vendar dobro pripravljeni progi, smo dokazale, da tudi me posvečamo rekreaciji vedno več pozornosti in zato vabimo še vse ostale, da se nam pridružijo in udeležijo drugih disciplin v Okviru DŠI, da pokažemo moškemu delu delovnih organizacij, da se jim tudi na tem področju aktivnosti približujemo.	Udeleženka
- ♦ -
SMUČARSKI DVOBOJ MLADIH
29. 2. 1980 je smučarski klub »Rogla« odlično organiziral območno tekmovanje v veleslalomu, žal brez predstavnikov Šmarja.
Šentjurčani, so sicer dosegli dve zmagi pri pionirkah, Dragica ZORENČ pri cicibankah in Mateja FIDLER v konkurenci
st.	pionirk, toda ekipno so bili domačini boljši. Dušan ŠPORN
- « --
OBČINSKI VELESLALOM
Letošnjo zelo bogato aktivnost na snegu smo zaključili z občinskim tekmovanjem v veleslalomu, ki je bil v mesecu februarju na Rogli, za vse kategorije.
Med cicibani sta bila najhitrejša Nataša Fidler, Šentjur
(103.8)	in Aleš Čadej, Šentjur (96,9).
V	konkurenci mlajših pionirjev in pionirk sta zmagala Andreja ZABUKOVŠEK, Šentjur
(104.8)	in Roman MOŠKOTEVC, Šentjur (93,0).
V	najstarejših skupinah sta zmagala tudi predstavnika Šentjurja Mateja FIDLER (98,2) in Matjaž KNEZ (81,7).
Dušan Špom
**********************************************
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
UREDNIŠKI ODBOR: Francka VIDOVIČ — glavni in odgovorni urednik, Goce KALAJD2ISKI — tehnični urednik, Irena RAUTER in Mira PEČAR — lektorici.
Hinko PAP — član, Franc ŠKOBERNE — fotografije.
Glasilo UTRIP izdaja Občinska konferenca SZDL Šentjur v nakladi 5.500 izvodov — Tiska »Papirkonfekcija* Krško. Oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov št. 475-15/9-1978. Fotografij In rokopisov ne vračamo.
**********************************************
Šentjurski utrinki