Političen list za slovenski narod Po pošti prejeman velja : Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za! rt leta i gld., aa jeden mesec 1 gld. 40 V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gfld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo [in ekspedlelja v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Bemeniftkih ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne, JŠtev. 60. V Ljubljani, v sredo 13. marca 1895. Letnilt XXIII Državni zbor. Dunaj, dne 12. marca. V današnji seji se je dr. Šaman ko v predlog, naj se državni zbor razgovarja o ministrovem odgovoru gledč liberških razmer, odklonil. — Minister Bacquehem odgovarja dr. Eksnerju in tovarišem gledč raznih tehničnih strok. Vlada priznava, da se mora preosnovati dosedanje stanje privatnih tehnikov. Glede izpitov je prepričana, da so jako težki. Pravica doktorskega naslova se jim ne more še dati, ker njihovi izpili nimajo značaja aka-demičnih izpitov. Vzlasti v Brnu in na Dunaju smejo se pozvati za izpraševalce tudi zunanji strokovnjaki. Vlada se bo ozirala na izražene želje in jih bo skušala vresničiti. Pri splošni davčni razpravi govori dr. Menger: Celo vrsto let smo slišali pritožbe proti dosedanjemu davčnemu sestavu. Vse te pritožbe vsaj deloma popravlja nova predloga. In vender so nekateri, ki jo kar naravnost zametujejo. Na-protniki so trojne vrste: radikalni politični nasprotniki, zastopniki neke vrste demokracije iu Mladočehi. O davčni preosnovi sploh ne smemo soditi, da bomo okušali za-njo mnogo hvaležnosti, niti vlada, niti zbornična večina. Samo splošna korist, napredek v državnem gospodarstvu in socijalno politična preosnova nam mora biti v mislih. Govornik priporoča, naj se vsprejme prehod v podrobno razpravo. Velika večina je glasovala zato. Pri podrobni razpravi § 1—11 (splošni pridobitni davek) zahteva poslanec Šlezinger neko razdelitev pridobitnine z delom, z borzno igro itd. Posl. C h i a r i izraža v imenu tržaških poslancev, da bodo glasovali za predlogo le, če se primerno popravi. Posl. Burghart govori proti. Poslanec N e u b e r predlaga, naj se prvih šest let določi pridobitni davek na 17,732.000 gld. Posl. Schei-cher predlaga, naj se § 1—11 vrne odseku, da določi v njem eksistenčni minimum. Posl. Hauck predlaga, naj se vsako leto redno zmanjšuje hiSni najemninski davek, ko se oživi osebni dohodninski davek. Predlogov je torej dovolj. — Seja se nadaljuje v četrtek. Celjski oblak. Liberalni „Dziennik polski" piše v svoji številki z dne 12. t. m o celjski gimnaziji sebično in odurno, kakor je že poljska navada. Pravi namreč, da Slovenci, katerim se je že mnogo stvarij dovolilo, ne smejo pričakovati v tem vprašanju, da bi jih podpirali Poljaki. Kdor stoji na narcdnem stališču, mora spoštovati tudi narodne pravice in občutljivost drugih. Poljaki morajo v tem oziru spoštovati tudi nemško narodno stališče in če mislijo Slovenci, da so poljska slovanska čuvstva močuejša, nego čuvstvo pravičnosti, se bodo skoraj gotovo zmotili. Neupravičena slovenska svojeglavnost sicer lahko provzroči politično in parlamentarno krizo, a težko bo Slovencem kaj koristila. Tisti duh kramarskega oportunizma, kateri označuje poljsko delovanje v avstrijski zbornici, torej še vedno krepkeje živi. Par slovenskih predmetov v nižji gimnaziji je — neupravičena sv o j e - glavnost, ki ne spoštuje nemških pravic in občutljivosti 1 Z ljudmi, ki sedaj, ko se je vsa stvar že tolikrat pojasnila, tako govori, ni možno nobeno sporazumljenje! Poleg te žalostne novice imamo javljati svojim bralcem še drugo glede celjskega vprašanja. „Na-rodni Listy" poročajo, da je grof Hohenwart v seji dne 11. t. m. še jedenkrat skušal izvedeti slovensko stališče v ti zadevi in da se zato razgovarjal s poslancem M. Vošnjakom. Ta je izjavil, da od svojega prejšnjega stališča ne odstopi in s tem je bil razgovor pri kraju. Vošnjak je še tisti dan zvečer odpotoval v Celje. Za to vest je seveda odgovoren imenovani list, kakor tudi za naslednji pristavek, da so namreč slovenski poslanci nejevoljni, da se sedaj ž njimi pogaja in se jim hoče nekaj odtrgati, ko je že v proračunu točka za celjsko gimnazijo. Boje se namreč, da ne bi jih Poljaki Madejskemu na ljubo podpirali in se pritožujejo, da se jel grof Hohenvvart dogovarjati z naučnim ministrom y'n z nemško levico. Zanimiv je v tem vprašanju tudi celjski dopis v „N. Fr. Pr." (dne 12. t. m.), koder se s celo vrsto protislovij skuša dokazati, da Slovenci ne potrebujejo jednega leta več za svoje študije, nego Nemci. Dopis hvali izvenredno nadarjenost slovenskih dijakov, ki velikokrat nadkriljujejo Nemce. V par mesecih si v gimnaziji pribore popolno znanje nemškega jezika. ,, Večina učencev iz ljudskih šol je zmožna, da vstopi naravnost v gimnazijo". Da pa je sedaj slabši pouk v nemščini na gimnaziji, tega so vzrok prvaki s svojim krikom proti germanizaciji, s svojim hujskanjem proti odlokom dež. šol. sveta. „Agitacija proti njim se je vodila v pisarni sicer z delom malo obloženega dr. Dečka. Njemu je pomagala do poslanskega mesta v dež. zboru, prevaranim kmetom pa do tako imenovanega devetega gimnazijskega leta za njihovesinove". Tako slove konec dopisu, koder priznava to, kar je preje pobijal. Liberalna logika se seveda ne more vspeti tako daleč, da bi »nadarjenim slovenskim dijakom" priznavala, da se bodo vsled svoje Jezikovne nadarjenosti" tudi v slovenski nižji gimnaziji naučili dovolj nemščine. Te najnovejše dogodke v zgodovini slovenskega mučeništva javljamo svojim bralcem kot najnovejši dokaz, da liberalizem nikdar ne more biti strpljiv, še manj pa pravičen. Iz sabora hrvatskega. Iz Zagreba 7. marca. Po petdnevni razpravi bila je 20. februvarija o novem mestnem statutu v našem saboru enoglasuo sprejeta. Opozicija je na početku razprave po dr. Franku izjavila, da ona ne bode sodelovala pri sklepanju te postave, ki v vseh točkah naperena proti avtonomiji naših mest, a v prvem redu proti hrvatski opoziciji. Čudno je zares, da je vlada sploh mogla tako osnovo saboru predložiti, a še bolj čudno je, da jo je sabor sprejel. Bilo jih je nekoliko za stopnikov tudi v dauašni večini proti tej postavi, ali žeiezua diseiplina ni dopustila, da se kateri član izmakne glasovanju. Kdor je prišel v to kolo mora tudi ž njim plesati, a na samostalnost mora pozabiti. To se je pokazalo najbolje pri ti razpravi. Bra- nili so neki poslanci vladini interese mest, v katerih so izbrani, ali ua to se ni niti najmanje oziralo. Državna vlast ne pozna nobenih izjem ter jih noče tudi imeti; vse se mora njej pokoriti. S to novo postavo zginila bode še ona senca avtonomije, kolikor je je do zdaj bilo po naših mestih, in vsemogočna vlast vlade stopi na njeno mesto. A glavna svrha te postave je ta, da se opozicija iztisne iz mestnih zaslopov za vselej. Za voljo tega se je tudi volilni red popolnoma spremenil. V prvem redu so do zdaj volili najbogateji in pa počastni mestjani. Večina je bila večidel opozicijonalna. Zdaj pa so v ta razred uvrščeni višji činovniki, a počastni članovi v tretji volilni razred. Razmerje je zdaj med svobodnimi volilci in činovniki takšuo, da bode imela vlada tudi v tem razredu večino. V drugem razredu so že zdaj večidel činovniki odločevali in tako ostane tudi v bodoče. In tako je vladi zagotovljena zmaga v vsakem mestnem zastopu, a da dobi veliko večino, volil bode drugi razred največ zastopnikov. Žene, ki so do zdaj imele pravico voliti, izgube to pravo, seveda največ zavoljo tega, ker so volile večidel z opozicijo. Da ne pridejo v zastopstvo inteligentni možje v tretjem razredu, kjer bi mogla opozicija zmagati, sklenjeno je, da se smejo voliti zastopniki le iz istega razreda, h kateremu pripadajo. Po navadi pa so taki inteligentni možje uvrščeni v prvi ali pa drugi razred. Ne rečemo s tem, da ne bi imel tretji razred poštenih in neodvisnih mož, ki bodo znali braniti interese občine, ali dobrih govornikov in juridično naobraženih ni med njimi, in ravno to je hotela današnja vlada tudi s to postavo doseči. Pri bodočih volitvah se tedaj vladi ne bode treba bati, da ne bi prodrli njeni kandidati po vseh mestih in potem bode mogoče, da se mnogi mogotci izberejo za njihove velike zasluge za napredek hrvatske domovine počastni člani tudi v onih mestih, v katerih se dozdaj še ni zgodilo. Razun premenjenega volilnega reda za vsa mesta, promenil se je pa tudi odnošaj mnogih mest nasproti višji oblasti. Do zdaj so imela na Hrvatskem vsa svobodna mesta svoj posebni magistrat ter so bila neposredno odvisna le od deželne vlade. Po novej postavi pa se bode spremenil tudi ta odnošaj. Samo štiri mesta, namreč; Zagreb, Osek, Varaždiu in Zemun ostanejo v poprejšnem položaju, vsa druga mesta pa bodo odvisna deloma od župa-nijske, ali pa tudi od kotarske oblasti, poslednje kot kmečke občine. S tem misli vlada upravo teh mest spraviti pod veči nadzor, kar se je pa tudi po starej postavi lahko godilo, saj je poznato, da so v novejšem času skoraj po vseh omenjenih mestih upravljali vladini poverjeniki. Dozdaj se je seveda to godilo mimo postave, zdaj se bode pa po postavi. Kar se te zadnje točke tiče, moramo priznati, da je nadzor vladin bil potreben, ker je v nekih mestih gospodarstvo bilo zares preveč zavozilo. Ali vlada je mogla pri vsem tem v takih zadevah svojo dolžnost vršiti. Zdaj se je pa bati, da bode po prevelikem vladinem uplivu, ravno občina sama več trpela, ker se bode gotovo gledalo, da se vse agende takozvanega prenešenega delokroga točno izvrše, a one domače pa po mogočnosti. In ravno to je ona huda rana, katero je imela vlada najprej rešiti, in še le po tem misliti o novej reorganizaciji občin. Prenešeni delokrog bode naše občine s časoma po- polnoma uničil, kajti to je tako težko breme, ki mora pokončati občine mnogo naprednejega naroda nego je naš hrvatski. Ves organizatorični duh naših zakonodavcev ne reši naših občin pogina, če jih ne oslobode prenešenega delokroga. Na enej strani trdijo naši mogotci, da je država vse mogočna ter vsilujejo narodu tudi take postave, ki branijo to moč; na drugej strani pa nočejo niti gledati niti čuti, kako ta vsemogočna država zahteva od svojih podložnikov dela iu denarja, ki ga ne morejo zmagati. Ko bi bil sedašnji ban hrvatski rešil občine hudega jarma, ki jim ga je naprtila država s tegotnimi poslovi, stekel bi si bil v resnici velikih zaslug za blagostanje Hrvatske, ali mesto tega jim je odvzel po novej postavi še tisto mrvo svobode, ki so jo do zdaj vživale. Zares slabe zasluge za tako z davki obložen narod kakor je hrvatski! S to novo postavo se ne bodo naše mestne občine niti najmanje v gmotnem pomogle, a v političnem pa se bode stanje še shujšalo, saj nobeden ne veruje, da se ne bodo mestne občine bavile nič več s politiko. Po našem mnenju bode v vseh zastopstvih v bodoče mnogo več politike in sicer vladine, kajti opozicionalna bode iztisnjena; seveda bode imela vladina politika največ bizantinske primesi. Politični pregled. V Ljubljani, 13. marca. O bližnji ministerski krizi vedo listi mnogo povadati. Gotovo je, da krona želi preosnovo volilne pravice. Minoli četrtek je bil ministerski svet pod predsedstvom cesarjevim. Da je presvetli vladar naravnost izrazil svojo željo, smemo sklepati iz tega, ker so se zadnje seje pododseka za volitveno reformo udeležili vsi ministri. Pododseku je vlada predložila nov načrt, po katerem bi se vpeljala peta kurija volilcev. V tej kuriji bi volili direktni davkoplačevalci in vsi novi upravičenci. Minister Plener je nekoč naglašal, da je mogoče izdelati volilno reformo v šestih tednih, a minolo je že 16 mesecev in storilo se ni nič. Vladar je baje dal ministrom razumeti svojo nezadovoljnost in da mora do Velike noči volilna reforma dobiti jasnejšo obliko. Celjska gimnazija. Včerajšnja »Neue Fr. Presse" piše, da so se izjalovile vse obravnave in poravnave o slovenski gimnaziji v Celju. Slovenci v Hohenvvartovem klubu odločno zahtevajo ali slovenske paralelke ali samostojno slovensko nižjo gimnazijo v Celju. Severnočeške hranilnice pripravljajo peticijo za vlado in za državni zbor , naj se ne izvede nameravano visoko obdavčenje hranilnic. Ce se to zgodi, pravijo, ne morejo več izvrševati svojih socijalno političnih in kulturnih namenov. Sedaj dajejo iz svojih prebitkov podpore za razne potrebne stvari; potem bo to delovanje zelo oslabljeno. Adresni razgovor v štutgar&ki zbornici, o katerem smo poročali, mej brzojavi ima to-le ozadje. Večina je vsprejela v adresi prošnjo, naj se preosnuje ustava, in sicer naj se izločijo iz zbornice plemiči in prelatje, naj se ti nadomeste po volitvah iz ljudstva in naj se uvedo razmerne volitve. Vlada je to podpisala. Ministerski predsednik pl. Mittnacht skuša s tem demokratičnim korakom pridobiti si izgubljeno zaupanje. Proti adresi so glasovali vitezi, prelatje in — dva socijalna demokrata. Jbizmark. Stari makijavelistični revolucijonar Bismarck praznuje v kratkem svojo osemdesetletnico. S svojega grada v Friedrichsruhe zabavlja s čudovito brezobzirnostjo celemu svetu, vzlasti pa nemškemu cesarju samemu. Vendar se ga vse boji. Katoliški centrum je sicer srečno zabranil, da mu državni zbor ne odpošlje nobene čestitke, a cesar se vendar le zopet namerava ponižati pred njim. Leipz. N. Nachr. poročajo, da pride ob njegovem osemdesetletnem godu cesar z vsemi princi, z ministri in člaui zveznega sveta v Friedrichsruhe počastit bivšega kance-larja. Pri ti priliki mu hoče podeliti dedno knežev-stvo in naslov »visokost". — Kako nehvaležen posel bi s tem opravljal, kažejo najbolje z Bismarkom v zvezi stoječe »Berliner N. Nachrichten", katere ne-kako samosvestno odklanjajo ta odlikovanja. Pravijo namreč, da Bismarck nikedar ni hotel in tudi sedaj noče dednega kneževstva in da mu tudi naslov »visokost" ne more ničesar pridejati k časti, češ on je ustanovitelj nemškega cesarstva in več mu ni treba. Rusija. Dne 9. t. m. je bil objavljen zakon, po katerem se prepoveduje uvažanje vseh stvarij in vsaeega blaga, ki more kakorkoli žaliti verski čut ali onečastiti božje ime. Ravno tako je prepovedano blago s svetimi podobami, ako blago nima tega značaja in namena. — Tak zakon bi bil ranogokje potreben, toda kdo misli na to, ko so celo framasoBi »nedolžna družba" ! — Ruski car se bo dal kronati, kakor poroča »Polit. Corr.", v drugi polovici meseca maja. Moskavski mestni očetje so si že izvolili petčlanski odsek, ki naj izdela načrt za slovesnosti ob ti priliki. — Za pomočnika vrhovnemu guvernerju v Varšavi je določen harkovski guverner, tajni svetnik Petrov. O tem možu pravijo, da zagovarja misel, naj se tudi ljudstvo udeležuje pri državnem poslu in da je strog nasproti nerednostim upravnega uradništva. V francoski zbornici je bilo v soboto precej živahno. Pri proračunu za armado je mej drugimi govoril socijalist Faberot rekoč, da je soci-jalistiški kongres sklenil, naj se armade odpravijo, ker bi bilo to bolje, kakor se posvetovati o sredstvih, kako bi se pomorili vsi državljani zaradi jedne besede, in ta beseda je »domovina". Komaj govornik izreče ta stavek, nastane v zbornici grozen krik. Mnogi poslanci drvč proti govorniku ter mu prete s pestmi. Razumeti ni bilo mogoče besede. Vsevprek so kričali poslanci, le socijalisti so bili mirni. Govornik je moral umolkniti. „ Mejnarodna konferenca glede živil. Laška vlada namerava sklicati mejnarodno konferenco, ki bo preiskavala, kaj se mora zahtevati od proizvajateljev živil glede zdravja. Konferenca naj bi se sporazumela o teh zahtevah iu posamezne države naj bi se po tem ravnale. Z veseljem mora pozdravljati vsak človekoljub to misel. Samo to je škoda, da se je je lotila najmanj vredna vlada v Evropi in da se nehote vsiljuje misel, da namerava laška vlada s tem še kaj posebnega v svojo zaBebno korist. Cesare Cantu, slavni katoliški zgodovinar italijanski, je predvčeraj v Milanu umrl. Rodil se je leta 1807 ter študiral v Milanu; 15 let star je bil že profesor lepih ved na liceju v Sondriju in Komu. Leta 1832 se preseli v Milan, kjer je izdal spis o zgodovini Lombardije v 18. stoletju in bil zaradi tega spisa jedno leto zaprt. Po miru leta 1848 je bil izvoljen v turinski parlament, od leta 1874 je živel kot ravnatelj lombardskih arhivov v Milanu. Cantu je bil jako plodovit pisatelj; glavno njegovo delo je »občna zgodo^na" v 35. zvezkih, klasično delo. prevedeno v razne jezike. Cerkveni letopis. Iz pastirskega lista nadbiskupa Posiloviča. Nadbiskup zagrebški, presv. g. dr. Juraj Posi-lovič, je poslal častnemu duhovništvu iu vernemu ljudstvu svoje biskupije postni pastirski list. Vsebina mu je sledeča: Židje in malikovalci so postali kristijani po sv. krstu. Premnogi od njih so bili preje očitni, veliki grešniki, a kasneje so živeli po krščanski veri, radi katere so bili tudi preganjani. Ravno tako je tudi sedaj življenje posameznega kristijana dvojno: življenje v grehu in življenje v pravičnosti — z ozirom na življenje pred in po sv. krstu. Po svetem krstu je treba živeti po božji volii, kakor uči sveta katoliška cerkev. Nasprotno takemu krščanskemu življenju je na svetu prejšnje življenje, v grehu. Apostol Peter navaja izmed poganskih pregreh tri posebne: razkošnost, pijančevanje in malikovalstvo. Kristijani so se varovali teh pregreh, zato so jih zasmehovali pagani in jim celo očitali brezbožnost. Tako je nastal hud boj na svetu, boj na življenje in smrt med starim in novim rodom. Iz krvi premnogih kristijanov je bujno pognalo krščanstvo. Ta vera je v kratkem nadkriljevala, preobrazila svet in razširila se je po vsej zemlji, in taka vlada že devetnajst let. Žalibože se spozna, da je začela skrbeti in ponehavati v premnogih kristijanih in katolikih, ker ne žive po zgledu Jezusa Kristusa. Taki pokon-čavajo to novo življenje, a oživljajo staro pregrešno; mesto krščanskega življenja prevladuje brezbožnost, ki je mnogo gorji od poganskega življenja. Kaj je posledica temu? Iz svetnega življenja se spodriva vera in vsiljuje nevera v državne zakone. Preje je bilo drugače; zakoni cerkveni so bili duša državnim, a dandanes menjajo državni zakoni zakone Kristusove. Jedna primera temu je „civilni zakon"; na to vprašanje se obrne, ker se bode kmalu uresničilo v Medjimurji, pokrajini zagrebške nadbiskupije in ker se boji, da se uvedejo ti zakoni radi mrzlote in nemarnosti katolikov tudi v naše kraje. Zalibože žive tudi na Hrvatskem vplivni in mogočni možje, sicer katoliki, ki ne marajo za svojo vero in cerkev, a še manje za življenje po tej veri, imajoči vse za napredek, kar je naperjeno proti pravi veri. Takim je tudi civilni zakon napredek. Naperjen je proti krščanskemu zakonu in njemu v škodo. Potem kliče v spomin in razlaga, kaj je krščanski zakon. Mojzes je dovolil, da zamore zapustiti mož svojo ženo vsled tehtnih vzrokov in sm£ vzeti drugo, a odpuščena žena se zamore poročiti z drugim možem. Kristus, ki je oprostil človeški rod prekletstva vsled prvega greha, ponovil je prvotno postavo v paradižu za zakon v njeni polni čistoti in moči. Kdor priznava Kristusa za postavodajalca novega in večnega zakona, za pravega Sina Božjega in Boga, ta mora izpovedati, da se pravi zvršeni zakon med kristijani ne more in ne sme popolno razveljaviti, tako da bode mož ločen od svoje žene smel vzeti drugo za pravo in zakonito. Kar je Bog uerazvezljivo zvezal, ne sme razrešiti nihče, noben človek, noben človeški postavodajalni ali sodnijski zbor. Bog je vedel, da bode prvi človek grešil in pogubil svoje potomce. Zato je odločil poslati človeškemu rodu Odrešenika, ki bode kakor drugi Adam, ter si bode ustvaril nevesto, svojo cerkev, da mu rodi novi človeški rod v svetosti in pravičnosti, Kakor se Kristus nikdar ne loči od svoje cerkve, ker je ona njegovo telo, tako se ne more ločiti mož od svoje žene, ker je njegovo telo. Zakon je med kristijani zakrament, kdo ima torej pravico odločevati o veljavnosti zakonovi? Samo cerkev Kristusova, kateri je izročil vso oblast; sklepati postave o veljavnosti zakona ima pravico samo cerkev in tega se morajo trdno držati vsi kristijani. Kakšua je cerkvena postava glede zakona? Tu so navedeni v malih besedah vsi pogoji za vreden in dopuščen zakon. Zahteva se od vernih tudi potrebno znanje krščanski dolžnostij. Poročajo se kristijani redno v cerkvi vpričo dveh prič pred domačim župnikom. To je krščanski zakon, kateremu podeli sv. cerkev po svojem duhovniku še poseben blagoslov, a brez tega ne sme ostati noben dober kristijan in soprog. Kaj je civilni zakon? To je zakon, ki se ne sklene v imenu Jezusovem in njegove cerkve, marveč v imenu posvetne države, po človeški postavi, pred državnim u.-adnikom. — Več kot tisoč let je priznavala država cerkvi tudi postavodajalstvo in razsodbo glede zakona, a v tekočem stoletju, po francoski revoluciji, se je vgnezdil v nekaterih državah protikrščanski duh. V Ameriki se slobodno smejo poročiti katoliki pred svojim postavnim dušnim pastirjem in to vsprejme država, kakor da bi bil sklenjen zakon pred njenim svetnim uradnikom. Na Angleškem se poroči katoliška dvojica v cerkvi pred katoliškim duhovnikom in potem izjavita svojo voljo pred državnim uradnikom. Na Dunaju, na Češkem, Štajerskem, Kranjskem, v Dalmaciji in ostalih kro-novinah je dovolien civilni zakon samo tedaj, kadar se hočejo poročiti katoliki kljub cerkveni prepovedi, katere ne pozna država. (Kosee sledi.) Slovstvo. Zbirka zakonov in ukazov o ljudskem šolstvu na Kranjskem. Izdal po naročilu c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko dr. Fr. Heinz, c. kr. okr. komisar. — Cena v platno vezani kniigi 3 gld., s poštnino 3 gld. 21 kr. — Z nemškim in slovenskim besedilom,—Ta zbirka, pravi izdajatelj v predgovoru, je namenjena za priročno knjigo udom šolskih svetov, administrativnim uradnikom in učiteljem na ljudskih in meščanskih šolah, da morejo najti lahko in gotovo potrebna zakonita ali ukazna določila. Slovenski del knjige so vredili gg. Josip R i h a r, Fr. Leveč in Fr. Hubad. Zbirka obsega 790 stranij in je za imenovane svrho zel6 primemo sestavljena. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. marca. (Preč. g. o. Ladislav Hrovat), c. kr. prof. v pokoju je obhajal v nedeljo, 10. t. m. svojo sedemdesetletnico v krogu domače samostanske družine v Novem Mestu. Velezaslužnemu, še vedno delavnemu pisatelju slovenskemu želimo še mnogo zdravih plodnih let! (Slovensko gledališče.) Sinoči je bila predstava opere »Trubadur" ua korist opernemu pevcu in režiserju g. Jos. Nolli ju. Predstava se je pričela z ouverturo k operi »Poljub", na to je igralno in pevsko osobje dramatičnega društva uprizorilo alegorijo na čast in v proslavo tridesetletnice gospoda jubilanta, kateri je prejel ta večer mnogo lepih vencev. Predstava je bila izboraa, gledališče razprodano. (O vprašanju glede novega predsednika c. kr. okrajnemu sodišča v Celju) razpravljali so dozdaj nemški listi na dolgo iu široko ter stavili kot prvi postulat pri tem, da mora biti naslednik Heinricher-Gertscherja mož njihovega mišljenja. Mi upamo pa, da se bo imenoval za predsednika mož, kateri bo sodnik ter vedel se tako taktno in korektno obnašati v uradu in tudi izven urada, da bodo vse stranke imele zaupanje do njega. Nadejamo se, da bo nov predsednik mož, kateri ne bode hvalil, kakor dr. Gertscher pri svoji odhodnici, vže itak prekomerno agresivno celjsko nemšio stranko, s kratka, da bode mož, čegar postopanje bo vplivalo na to, da se nasprotja med strankami ne bodo poostrila, ampak ublažila, kateri bo deloval na pomirjenje strank in za mir med narodi. Javna tajnost v Celju je, da so baje namenjeni za to mesto, ali da se pred vsem za to potegujejo trije nadsodiščni svetniki: gg. Ulle-pitsch, Suppantschitsch in Ledeuigg. Kaj je resn ce na tem, ne vemo. Pa dvomimo zelo, ali je kateri teh pravi mož za to mesto. Ullepitsch ne sodi vže zarad svojega zasebnega življenja na tako mesto. Ce pride na tako odlično mesto, kakor je predsednik okrožnemu sodišču v Celju, bo še več govorjenja, iu on ne bo tista ugledna oseba, katera bi morala biti na tem mestu. V Gradcu se taka reč ne opazi tako, tam posamezni nadsodiščni svetnik zgine; v Celju stoji predsednik okrožnemu sodišču tako visoko, da se vsaka njegova hiba opazi. Poteguje se za to mesto tudi nadsodiščni svetnik Suppantschitsch. Mož ima v svoji kvalifikacijski tabeli neko čudno opazko, še iz za časa svojega bivanja v Postojni. Kaj je tam bilo, sicer ne vemo natanko, pa pravijo, da bi on svojo konpetenco „1 e p o o k r a s i 1", če bi priložil dotični akt. Tretji v temi bi pa rad bil nadsodiščni svetnik Ledeuigg, kateri je neki »posebno dobro vešč" s'ovenskega jezika. Ce so res to v prvi vrsti poklicani kompetenti za to mesto, tedaj moramo pač reči, da to niso pravi, in da z imenovanjem enega teh ne bo pomagano ne namenu avstrijske vlade, še manj pa pravosodstvu in ljudstvu. (Dijaška muzi kalno-deklamatorna akademija v Novem Mestn.) Iz Novega Mesta: V nedeljo lOega t. m. zvečer so priredili tukajšnji dijaki pod vodstvom svojega pevovodje g. Hladnik-a muzikalno-de-klamatorno akademijo na korist dijaškemu podpornemu društvu, čveteroročno na glasovir sta igrala g. pevovodja in VI. Vavpotič dve Chopinove »Polo-naise", na glasovir in gosli pa g. Hladnik in VIII Bartl Lenardovo „Tannhiiuser". Vsi trije skupno so izvajali Spindlerjev Trio (op. 305, 8.) za glasovir, violo in violončel. Kakor lani, moramo tudi leto-j vse tri pohvalno omenjati. — Mešan dij. ški zbor je pel znano Volaričevo »Slovanska pesem" in Hladnikovo »Zelja po pomladi". Prva skladba je bila še povsod navdušeno sprejeta, tako tudi tukai, druga pa se odlikuje po jako ljubeznjivem napevu. Tekst je kakor nalašč uprav za to dobo. Obe pesmi sta se zboru vrlo posrečili, zlasti drugo so izvajali sonorni mlade-niški glasovi tako prijetno in točno, da poslušalec v duhu skoro gleda in čuti, kako cvetlica za cvetlico iz zemlje vzuikuje in kako se kukavica glasi. Zbor soprauistov je pel, spremljan z glasovirom, Haydnovo »Pozdrav trobentici" in potem dvoglasni deški zbor Dvofakovo „Majnikovo pesem". Pri drugi pesmi se je mogla opaziti nekaka boječnost pevcev, deloma tudi pri prvi. A kaj hočemo? Pomisliti moramo, da je bila večina njih ta večer prvič na odru. Vendar moramo reči, da so oba speva lepo prednsšali Najbolj je ugajala veličastna pesem »IIymnus an Gott", zložil Schulz. Pel ga je mešan zbor sicer jako lepo in spretno, a vendar smo letos pogrtšali ono preciznost v izgovarjanju teksta, katero smo lani posebno pohvalili. Razven tega sta bili dve deklamaciji; slovenska : »Prešernova oporoka" (dekl. VIII. Kleindienst) in nemška: »Monolog aus W. Teli" (dekl. VIII. Ro-schtttz). Oba gospoda imata lep govorniški talent, zato sta svojo nalogo izborno izvršila. — Končuo se je igrala v petih slikah čaroigra »Longimanus" (po Raimundovi „Der Diamant des Geisterkouigs" prirejena za samo moške vloge). Ako pomislimo, da razven par igralcev, so vsi drugi pri tej priložnosti prvič nastopili na odru, prizuati moramo, da so igrali prav dobro, a Longim. nežen glas iu mladeniško živahno kretanje se ni posebno vjemalo z dolgo sivo brado iu z dostojanstvom njegovim. Sluga Aladin je imel sicer kratko opravilo, a je je častno rešil. Vloga Edvarda je bila precej težavna, a pogodil jo je ven-dar-le prav dobro. Posebuo moramo omenjati Se malega genija Amazilija, ki je igral izborno; ne manj se je skazal spretnega igralca genij Upanje. Ostale vloge so bile le kratke, a omenjati jih moramo pohvalno. Igralci so bili jako lepo kostumirani, tako da so bili prizori jako prijetni, deloma veličastni, kolikor se more v takem krogu sploh doseči. — Igra ima lepo jedro: Kako ostudna je laž in žalibog, kako redka je resnica. — Prostorna dvorana je bila gosto natlačena gostov, ki so celo iz daljših krajev prihiteli k tej lepi zabavi. Čast vzornemu vodstvu, ki leto za letom tudi tem potem kaže lepe vspehe svojih trudov! Vse priznanje pa tudi spretnemu pevo-vodji g. Hladniku ! (Goriške novice.) Župnikom ua St. Viški gori je imenovan ondotni župnijski upravitelj, preč. g. Ignacij Valentiučič. Župnikom v Cepovanu pa ta-mošnji provizor preč. g. I. Rejec. — V Podgori je zabodel delavec delavca prav močno. Nesrečneža 80 šivali v goriški bolnišnici. — Med Medano in Kor-minom so našli mrtvega I. Obita, iz sv. Lenarta pri Čedadu. Doletel ga je kap. — V Gradežu bodo dozidali nov oddelek hiše za 60—70 dunajskih bolnikov. Troške pokrije zapuščina nadvojvode Al-brechta. (Idrija) je bila skoraj, kakor se nam poroča, teden dnij popolnoma ločena od vsega sveta. Naj bi bil promet še nekoliko dnij vstavljen, pa bi se bila pojavila občutljiva draginja, ker za dlje časa nismo nikakor preskrbljeni s potrebnim živilom. 2e v teh par dneh zaprtije so cene jako poskočile; tako n. pr. se je moralo plačevati za 1 kilogram krompirja 5'/* kr., za dve jajci 7 kr. itd., a še dobiti jih ni bilo z lepa. Obilni sneg je promočal tudi mnoge nesreče. Prvo postno nedeljo podsul je s streh se prožeči sneg spoštovano gospodinjo mesarico M. Ipavec, ravno ko se je k popoludanski službi božji odpravljala, kar hipoma je bila na tleh pod snegom; k sreči je peskar Pavle videl kaj se je zgodilo in hitro sklical nekoliko ljudi, ki so jo nepoškodovano odgrebli. Tako dolge in tako snežene zime, kakorŠDa je letošnja, že davno ni bilo ; zato zasluži pač blagi trgovec g. Fr. Ks. Goli očitno zahvalo, da je podaril zastonj toliko blaga, da se je 25 dečkom in 25 deklicam - šolaricam napravila vsa nova obleka. Čast takemu možu I (Veseli zmagi.) V Volovskem so dn6 11. t. m. v prvem in tretjem volilnem razredu popolnoma zmagali Hrvatje; samo v drugem so prodrli laški kandidatje. — V Steyru, koder je bil dosedaj v mestnem zastopu samo jeden katolišk odbornik, so ravno ta dan pri dopolnilni volitvi v tretji razred zmagali štirje katoliški kandidatje proti vsem strupenim naporom liberalne stranke. Eppur si muove I (Z Notranjskega,) 10. sušca. Iz vseh krajev se poroča o nezgodah in neprilikah, katere je provzro-čil sneg v preteklem tednu. Toda tako hudo, kakor pri nas, ni bilo menda nikjer. Sneg se je začel vsi-pati že v soboto zvečer in naletelo ga je do zjutraj toliko, da v nedeljo ljudem iz vasi ni bilo mogoče priti do cerkve. Služba božja se je obhajala skoraj v praznih cerkvah. Snežilo pa je kar neprenehoma do torka zjutraj iu po malem še naprej. V ponedeljek je pa pritisnila še silna burja, kakoršne smo pri nas vajeni. Cele oblake snega je drvila naprej po zraku. Tu je odnesla sneg skoraj do tal, drugje ga je nakopičila dva do tri metre na debelo. Človeka je kar groza obhajala, ko je gledal ta divji metež. Nekateri so se bali, da bo konec sveta. Snega je padlo malo manj kot dva metra visoko. Stari ljudje od leta 1829 ne pomnijo kaj jednacega. Te množine snega so nas popolnoma ločile od sveta. Priti ni bilo mogoče nikamor, ne peš, še manj pa z vozom. Nekdo je bil zaradi majhnega prestopka pri vožnji v zaporu. Spuščen je bil v soboto zvečer ob 6. uri. Do doma je pot le dve uri dclga, toda sedaj je hodil skoraj celo noč, še le proti jutru je prigazil domov. Promet na železnici je bil skoraj celi teden ustavljen. Zadnji vlaki so obtičali v nedeljo v snegu, tak* jeden na Rakeku. S tem so se pripeljali nekateri iz bližnje, dobri dve uri oddaljene Postojine, tcda niso mogli domu, na Rakeku so morali pet dnij čakati. Ves ta čas je tudi pošta počivala, dobivali nismo ne pisem, ne časnikov. Le brzojavna žica je nekatere kraje vezala z ostalim svetom. Bili smo že v nemali zadregi. Trgovci na več krajih niso imeli več drož ali kvasu in gospodinje niso mogle kruha peči. Kmalu bi morali jesti neopresni kruh, kakor judje o Veliki noči. V neki vasi je trgovcu zmanjkalo soli, drugje petroleja itd. Skoro povsod pa ljudem primanjkuje drv; akoravno smo obdani od gozdov, morajo vendar marsikje zmrzo-vati, ako nočejo požigati starega orodja in sekati sadnega drevja. Težko smo pričakovali prvega vlaka. Na stotine pridnih rok se je gibalo na celi progi in tako so za silo prerili in odstranili snežne žamete na jednem tiru. V petek popoludne je prisopihal it Ljubljane prvi vlak, ves snežen. Pozdravili smo ga vsi menim, da ne z dosti manjšim veseljem, kakor naši predniki prvi vlak pri otvoritvi železnice. Sedaj smo zopet za silo v normalnem stanju. Bog daj, da bi vsled toliko snega ne nastale povodnji. V nevarnosti pred njo so mnogi kraji, posebno pa planinska dolina in tudi ljubljausko barje. (Gospodarska razstava v Logatca) bode meseca septembra. Ob jednem se bode ondi namesto na Vrhniki vršilo premovanje konj. (Socijalisti na kmetih.) V Galiciji in na Češkem so socijalisti še dlje časa razprostirali svoje mreže tudi po kmetih. Zadnji čas so poskusili svojo sreto tudi na Moravskem in žalibog ne brez vspeha. V Ho-bičevem imajo tam že socijalno-demokratičnega župana. V Jezeru, Pozorici in v Šumicah t brnski okolici so prodrli v zadujem času socijalistični kandidatje v občinski zastop. Glavna naloga takih va-slepljencev je upirati se z vsemi silami domačim duhovnikom. Brezverski duh se tako plodno zasaj* tudi med navadno kmečko ljudstvo. — Mi menimo, da nam tuji vzgledi niso brez pomena. Tudi pri nas se lahko oživi podobna agitacija, če ne bomo vsak po vseh svojih močeh na straži in delu! ; 'A (Lep vzgled.) Soprogi vojnega ministra in predstojnika generalnega štaba sta priredili dn4 12ega t. m. v votivni cerkvi slovesno črno sv. mašo za nadv. Albrehta, da se je vdeležile soproge častnikov in vojaških uradnikov. Nad 500 gospej je bilo navzočih. (Za »katoliški sklad') podaril je č. g. Mate) Kljun, župnik v Gornjem Tuhinju 20 kron mesto venca »na prerano gomilo bratu Mihaelu". (Prememba posesti in trgovine.) Dosedanjo Mih. Kastnerjevo prodajaluico špecerijskega, koloni-jalnega, barvnega blaga ter deželnih pridelkov na Dvornem trgu št. 1. sta prevzela gg. Julij Elbert in Gustav Kastner. (Volkovi.) Gostilničar Prešnik v Lopati pri Ostrožnem je 11. t. m. vstrelil volka ter zanj v Celja dobil nagrado 10 gld. — Manj srečni so bili na volčjem lovu Sevljani nad Loko. Tudi v tej vasi se je raznesel glas, da so v bližini pri nekem kozolca zasledili volka. Kakih 20 Sevljanov se je na to hitro oborožilo s sekirami, cepci in burkljami in je hitelo nad zverino. Res da so jo zapazili pri kozolcu, planili nad njo, umorili, razbili ji glavo, potem ie zvezali in nesli v vas, kjer so pili „likof" na volkovo kožo. Zal le, da zverina, ki so jo ubili, ni bil volk, ampak velik pes iz sosednje Bukovščice. Ne ve se, ali ima surovost ali neumnost več zaslug pri tem dogodku; gotovo je, da imajo Sevljani peresce vež v lovoru svojih odlik! Društva. (V e č e r n i c a) poučno zabavnega delavskega društva se je zadnjo nedeljo zelo dobro obnesla. Prostorna dvorana je bila napolnena in najboljše znamenje je pač, da so bili vsi gledavci in poslu-šavci zadovoljni. Prva točka živa slika Abrahamova, ko daruje Izaka, je očarala vse navzoče. Mi je ne pozdravljamo le kot tehnično dovršene slike, marveč vzlasti zato, ker nam je porok, da ne more premi-noti ideja verskih iger. Sedanje gledališče ne kaže nikakor, da je popolnoma vzrastlo na verskih tleh in da v prejšnjih časih med kmeti in med gospodo tudi služili Tali ii, toda taki, kakor jo je zahtevalo naziranje ljudstva, kateremu je temelj razodeta vera. — Predsednikov pozdrav je nato pojasnoval pomen celega večera in vzlasti idejo igre »Slep ni lep". — G. Altman je v svoji deklamaciji A. Medvedove »Sveti kelih", že ponavljano dokazal st je lepe zmožnosti, od katerih pričakujemo po praviei za društvo še mnogo. — Igra »Slep ni lep" ni sicer kaj posebnega, toda lepo jedro, da ne zanemarjajm« domačega jezika, je vedno na dnevnem redu. Pred-stavljavci, sami izkušmi domačini na odru so jako dobro zadeli značaje v igri in kar je vsakakor telo hvale vredno: svoje uloge so dobro znali. V zadregi bi bili, če bi hoteli raziskovati, komu naj damo prednost, ali gibčnemu, popolnoma zadetemu laškemu kupcu, ali modremu Rbničanu v družbi s tipično izraženim Tržičanom in Pivčanom, ali konečno modremu sodniku in njegovemu za posel vnetemu slugi Pfličku. — Mlado društvo živi in se krepko giblje; to je prepričanje, ki smo si je vtrdili zadnjo nedeljo. Bog daj, da bi vedno ravno tista gorečnost navdajala njegove ude, kakor se je kazala do 6edaj I (Slovensko planinsko društvo) priredi danes 13. marca ob 8. uri zvečer v klubovi sobi hotela pri .Slonu" družbinski zabavni večer, pri kojem bodeta gospoda profesorja Fr. Orožen in Vin. Borštner predavala. Odbor vabi vse članove in njih rodbine in prijatelje in še posebno dame k mno-gobrojni udeležbi. Narodno gospodarstvo. Prva žrebljarska zadruga v Kropi. (Dalje.) VIII. Uprava in vodstvo zadruge. § 24. Zadruga opravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh članov. Njeni organi so: 1. načelstvo (§ 14.) 2. nadzorstvo, in (§ 14.) 3. občni zbor. I. Načelstvo. § 25. Načelstvo sestoja iz petero članov, katere voli občni zbor za dobo treh let. Vsako leto izstopita dva člana po službeni starosti. Pri enaki starosti določuje žreb. Izstopivši člani se smejo voliti zopet. § 26. Člani načelstva volijo mej sabo j načelnika, njegovega namestnika, potem blagajnika in knjigovodjo. Sicer sme, ako treba, zadruga najeti si plačanega knjigovodjo in blagajnika, bodi si član ali ne. Za to službo sposobni član ima vselej prednost. § 27. Načelstvo naznani po izvolitvi svoje člane za vpis v zadružni register. V dokaz izvolitve se predloži volilni zapisnik, kateri so mora podpisati po predsedniku občnega zbora in dveh zadružnikih. § 28. Načelstvo zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje zakon z dne 9. aprila 1873, štv. 70 drž. zak., posebno pa tretjim osobam in uradom nasproti, vlaga tožbe, vodi pravde, sklicuje občne zbore ter določuje dnevni red. Načelstvo podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se podpišeta dva člana pod tvrdko, katera naj bo pisana ali pa s pečatom natisnena. § 29. Koncem leta sklepa načelstvo knjige in račune, sestavlja bilanco in jo predlaga najpozneje koncem lebruvarija meseca nadzorstvu. Račun obseza: 1. vse dohodke in stroške mej letom ; 2. posebni račun dobička in izgube, 3. bilanco o stanji zadružnega imetja koncem leta (§ 18) in 4. število zadružnikov koncem leta ter od njih uplačanih deležev. § 30. Načelstvo rešuje stvari spadajoče v njegov delokrog v sejah, katerim predseduje načelnik ali njegov namestnik. Pri sejah morata razven načelnika ali njegovega namestnika navzoča biti vsaj še dva člana načelstva, da so sklepčni. Sklepa se z večino glasov; pri jednakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje. § 31. Prvega ali druzega dne vsakega meseca je redna seja, v katero moraj o člani načelstva priti, če jih ne oprošča iz važnih ozirov načelnik ali namestnik. Na zahtevanje vsacega člana načelstva ali nadzorstva mora sklicati načelnik izredno sejo, sicer bi smelo to storiti nadzorstvo ali, če tudi le-to ne bi hotelo, vsak član načelstva. (§ 7.) § 32. O sejah se sestavljajo zapisniki, katere vpisuje knjigovodja v posebno knjigo, ter se podpišejo po vseh navzočih. Svoje sklepe objavlja načelstvo, če treba, po oznanilih nabitih v uradnici in delavnicah. § 33. Načelstvo skrbi, da se zadružni posel redno opravlja, posebno pa, da se vodijo knjige po določilih trgovskega zakonika, da se varno shranjuje denar in druge vrednostne listine. § 34. Načelstvo sklepa mezdno pogodbe z mojstri in delavci in sicer se dogovarja, predno jih sklepa s posameznim delavcem, z zastopom delavske jednote (društva), ako se nahaja kaj približnega v Kropi. Mezda se mora izplačevati delavcem vedno v gotovini, nikoli pa v jestvinah ali pijači ali pa v znamkah, proti katerim se dobivajo jestvino ali pijače. § 35. Načelstvo sestavlja delavni red, ter ga objavlja s tem, da ga nabije v vsaki delavnici. Ta delavni red se mora vjemati z določilom obrtnega reda in vseh dodatnih zakonov in naredeb. V tem delavnem redu se morajo določevati posebno 1. pogoji, s katerim se mojstri, delavci, pomočniki in učenci sprejemajo ali odpuščajo iz službe; 2. delavni čas, ki ne sme presegati 11 ur; 3. izročilo, da se ne sme delati ob nedeljah in obče veljavnih praznikih; 4. kazni, katerim zapade delavoc, če red prekorači; 5. da se obračuna vsako soboto; ter izplača zaslužek v gotovini; 6. da ne dobiva noben delavec ali pomočnik pred ujema na mezdo, pač pa v slučajih izredne potrebe podporo iz zadružne blagajniee v meri, v kateri mu pripozna to odbor. § 36. Opravila do vrednosti 500 gld. sme opraviti načelnik s pomočjo ali blagajnika ali knjigovodje, bodeta ta dva člana zadruge ali ne. Opravila nad 500 gld. pa opravlja celo načelstvo na način določen v §-u 28. Več opravil z jedno iu isto osebo, katerih vsako sicer ne dosega vrednosti 500 gld., smatra se opravilom nad 500 gld., čc prekorači svota vseh vrednost 500 gld. § 37. Načelnik podpisuje sam pisma, s katerimi se ne naklada zadrugi nikaka zaveza. Prepričati se mora vsaj vsakih 14 dnij o stanji blagajniee ter mora v slučaji najmanjšega nereda takoj ukreniti, kar se mu zdi potrebno, ter zadevo poročati v prihodni seji načelstva in naznaniti takoj nadzorstvu. § 38. Poduk, kako se opravlja blagajnični in uradni posel sploh, sestavlja načelstvo. Po sklepu vsacega dneva se mora iz blagajniškega dnevnika natanko razviditi stanje gotovine. § 39. Potrdila o prejemkih v imenu zadruge se morajo brez izjemo podpisovati po dveh članih načelstva, da so veljavne proti zadrugi. (§ 28) § 40. če jo načelnik začasno zadržan, opravlja njegove posle namestnik ter, če je zadržan tudi ta, član načelstva, kojega določi načelnik sam. Ako je kak član načelstva stalno zadržan ali ako izstopi, se izključi ali umre, se morejo člani načelstva z dovoljenjem nadzorstva za čas do prihodnjega občnega zbora dopolniti po sejnem sklepu načelstva združenega z nadzorstvom in skrbeti, da se prolokolira novi član načelstva. § 41. Načelstvo sploh in vsak njegov član se sme odstaviti po sklepu izvanrednega občnega zbora, ako jo ta predlog bil na dnevnem redu. Telegrami. Dunaj, 12. marca. Cesar je vsprejel opoludne Šakir pašo v zasebni avdijenei. Dunaj, 12. marca. V ministerstvu notranjih zadev so je danes pričela enketa glede preosnov pri zasebnih zavarovalnicah. Zastopano jo notranje in pravosodno ministerstvo, drž. zbor (dr. Gross, Rutowski), dr. A. Mengel z dunajskega vseučilišča in: „ dunajska vzajemna zavar. družba proti požarom", „Janus", „Anker" in „Assicurazioni generali". Vprašanja obravnavajo 1. dopu-ščenje inozemskih zavarovalnic v našo državo; 2. nadzorstvo nad poslovanjem ino-in tuzemskih zavar. družb: 3. računi in izkazi teh družb in 4) uredba zav. družbe, vzlasti načela gledč zav. pogodb. Dunaj, 12. marca. „Pol. Corr." je izvedela, da merodajni krogi ničesar ne vedo o poti avstrijskega cesarja v Kiel. Dunaj, 13. marca. Pododsek za volilno preosnovo je imel danes dopoludne sejo, katere so se razven odsekovih članov vdeležili tudi ministri Windischgraetz, Bacqueliem, Madejski in Plener. Opatija, 12. marca. Malo torpedno bro-dovje je prijadralo z vojvodo Filipom Ko-buršk-im iz Ptilc semkaj. Praga, 12. marca. Dež. šol. svet je poslal učiteljem srednjih šol in učiteljišč in okr. šol. svetom odloke, kako naj se goji domorodni duh in narodna in verska strpnost. Celovec, 12. marca. Tukajšnji super-intendent in evangeljski pastor Karol Bauer je danes umrl. Budimpešta, 12. marca. Iz Nitre se poroča: V nitranskem komitatu je zavoljo volitve poslanca, ki bo 20. t. m., velika razburjenost. Občinski predstojniki si ne morejo pomagati. V čereju je bila danes krvava praska. Zato so se tija odposlali vojaki. Budimpešta, 12. marca. Ogerski brzojavni „Correspon(Ienz-Bureau" javlja, da ni resnična govorica, da namerava vlada državni zbor razpustiti. Govorica izvira najbrž od državnozborske opozicije. Budimpešta, 12. marca. Poslanska zbornica je vsprejela finančni zakon v podrobni razpravi. Beligrad, 12. marca. General Horva-tovič je danes dopoldne za kapjo umrl. Korfu, 13. marca. Ruski prestolonaslednik in rodbina grškega kralja so se tu srečali in iskreno pozdravili. Bruselj, 12. marca. Cesarica Šarlota, ki je zbolela za influenco in pljučnico, je že izven nevarnosti. Petrograd, 12. marca. N. Vremja poroča, da se je zdravje Višnjegradskemu poslabšalo in da mu vidno pešajo moči. Petrograd, 12. marca. Danes so pokopali truplo vel. kneza Aleša v stolnici sv. Petra in Pavla. Petrograd, 12. marca. Drž. svetu je došel načrt določil, po katerih bi se dajaia poljedelcem posojila za zboljšanje zemlje. V ministerstvu se bo zato določil poseben odsek. Berlin, 12. marca. Kanitzev predlog se je s 103 podpisi predložil drž. zboru. Berolin, 12. marca. Zbornica obravnava naselbinski zakon za Poznanje in za Zahodno Prusko. Jadzewski poudarja, da ta zakon ne izvršuje niti gospodarskih, niti finančnih, marveč politične namene in izjavlja, da zahtevajo Poljaki samo jednakopravnost. — Tiedeman-Labišni pravi, da poljski kmetje niso nasprotni temu zakonu. Odsek za naseljevanje bi moral nakupiti več poljskih kmetij in graščin in jih spremeniti v nemške delavske naselbine. — Rickert pravi, da je ta zakon Poljakom koristil, nemštvu pa škodoval. — Vladni zastopnik Mainecken izjavlja, da bi bilo preje misliti na poostrenje, nego na odpravo tega zakona. — Za predlog, naj se odpravi ta zakon, glasujejo cen-trum, Poljaki in prostomiselna stranka. Predlog se odkloni. Berolin, 12. marca. Odsek za zakon proti upornežem je z vsemi proti 6 glasovom odklonil predlog Spatiov, naj se razširi § 184 kaz. zak. (razširjanje nenravnih spisov). Odklonil se je tudi predlog Nadbylov, naj se prepove dvoboj. Prvo branje zakona se je dokončalo. Vladni zastopnik pl. Sickendorf je izjavil, da bo vlada zopet predložila Klin-gejev zakon. Prva seja bo 20. t. m. Berolin, 12. marca. (Drž. zbornica.) Pri poštnem proračunu govori Bebel o nedeljskem počitku. Državni tajnik pl. Stephan odgovarja, da bo vlada službo ob nedeljah po možnosti omejila. Nemški značaj nasprotuje, da bi so uvedel tak nedeljski počitek kot je na Angleškem; to fci vzgojilo samo farizejskega duha. Berolin, 12. marca. Ožji shod državnega sveta je danes cesar otvoril s tem-le govorom: „Gospodje! — Trajno žalostno stanje kmečkega stanu mi tvori, kot sem vže večkrat rekel, nujno dolžnost iskati sredstev in potov, ki bi povzdignile dohodke iz poljedelstva in s tem odvrnile nevarnost, ki sedaj žuga poljedelskemu ljudstvu. Čim bolj se pojasnuje vprašanje, kako bi se opomoglo revščini, čim več je predlogov, ki naj služijo temu, tem temeljitejše in skrbnejše se bodo morali razmotrivati. Zato sem sklenil izvedeti misli državnega sveta". — Cesar se je zahvalil navzočim , da so se odzvali nje-povemu vabilu in pristavil: Veselilo me bo, če bodo vaši predlogi izvršivni in če se boste posvetovali o sredstvih, ki se morejo izvršiti brez škode drugih opravičenih razmer in z ozirom na sedanje pogodbe". — Cesar je predsedoval obravnavi, ki je trajala do 1. ure. Na dnevnem redu je bilo: Kako bi se dala zvišati žitna cena? Berolin, 12. marca. Berolinski uradni list poroča, daje za nadpredsednika v vzhodni Prusiji imenovan hanoverski vladni predsednik grof Bismarck-Schonhausen. London, 12. marca. (Zbornica). Civilni lord admiralstva Robertson naznanja, da je imelo angl. vojno brodovje pred 10 leti 692.000 ton, sedaj pa jih ima 1,800.000. Za nove la-dije bo vzela vlada na posodo 8,620.000 do 9 milij. funtov sterlingov, ki jih bo v 30 let vrnila. London, 13. marca. Spodnja zbornica je dovolila v prvem branju od vlade zahtevano število 88.850 mož — vojakov za mornarico. Rive de Gier, 12. marca. Sedem nemških steklarjev so zaprli, ker so se udeležili napada na francoske delavce. WaBhington, 12. marca. Po poročilu poljedelskega oddelka je bilo 1. marca pri farmarjih še 75 milijonov buthelov ali 16°/0 vse žetve pšenice v zalogi, turšice pa 475 milij. bush, ali 39,20/0- V trgovini je bilo 1. marca 999,400.600 bush. ali 82-4% vse žetve, 1 bush povprek po 44-8 pene. V to ni vračunjene turšice 17 6 mil. bush. (po 28'6 pene. 1 buseh.) Skupna zaloga žetve znaša torej 508 mil. dolarjev (po 41 '9 povprek 1. bush.) New-Orleans, 12. marca. Beli in črni delavci so še vedno v razporu. Danes zjutraj je strelilo kakih 50 nakladavcev bombaža na zamorce, ki so hoteli iti na delo na krov nekega oklopnika; 7 zamorcev je baje mrtvih. Tajci. 10. marca. Pri Sloti-t: Eisler, Heitzke, Reithoffer, Weiss, Beu< sak z Dunaja. — Braun iz Celovca. — Konrad pl. Konradslieim iz Maribora. — Cartbmann s Sedmograškega. — Perne iz Trsta. — Has8 iz Kamnika. — Maehek iz Rovinja. — Luzar iz Zagreba — Globočnik iz Kranja. — Varrutti. ViBetti iz Tridenta. — Gaspari iz Postojine. — Milohnoja iz Kamnika. 11. marca. Pri Slonu s Aljaž z Dovjega. — Matjan z Jesenic. — Spendal iz Tržiča. — Mrak z Naklega. — Kummer iz Rateč. — Dolžan iz Trstenika. — Prasse z Dunaja. — Reieh iz Gradca. — Šlibar iz Selc. — Wachs, Schreiber iz Lunden-burga. — Roth iz Kočevja. — Pirnat iz Zatičine. — Lenarčič z Vrhnike. — Spitz iz Budimpešte. — Jenko iz Podgrada. — Ivan in Valentin Schiffrer iz Hrušice. — Karut iz Stuttgarta. Pri Maliiu: Eisler, Schlesinger, Repič, Hoffmann in Thaler z Dunaja. — Kupferschmidt iz Gradca. — Sega iz Podlipe. — Simshatser iz Worms-a. — Wiefarth iz Liberce. — Pressl iz Tolmina. — Birsa iz Gorice. Pri bavarskem dvoru: Petsche iz Reichenau-a. — Schleimer iz Klinje Vasi. — Kostner iz Pulja. — Schleimer iz Stare Loke. — Honig z Mlake. — Schneider iz Kočevja. Pri avstrijskem earu: Hafner iz Boh. Bistrice. — Aljančič, Bernik 7, Gorenjskega. — Fajdiga, iz Sodražice. — Ahačič iz Tr>,iŽa. Tržne cene v Ljubljani dne 13. marca. Tremeusiko *poro£llo. Pšenica, m. st. Rež, „ . Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, r . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, „ . Leča, hktl. Grah, „ . Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast, Speh svež, „ gi: kr iL kr. 7 _ Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 66 6 — — 80 6 30 Jajce, jedno . . . — (! 20 Mleko, liter . . . — 10 6 9U Goveje meso, kgr. — 64 7 25 Telečje — 68 7 — Svinjsko „ „ . — 70: 3 50 Koštrunovo „ „ . — 44 15 — Piščanec .... — — 14 — Golob..... — 15 11 — Seno. 100 kgr. . . 2 14 94 Slama, 100 „. . 1 96 — 68 Drva trda, 4 kub. m. 9 — — 54 „ mehka. 4 „ „ 6 C as opazovanja 7. u. zjut i a. pop. 9. zveč. 12 Stanje u-akomern ▼ miu 724-5 728 7 728-2 toplomera po Celr.ijn ! 16 4'6 2-6 Veter j Vreme ]Š J* brezv. si. szap. dež" oblačno d*?. Srednja temperatura 2-9 za 1-0" nad normalom. Ravnokar je izšlo prav zanimivo in poiiiljivo zgodovinsko delo Ital. spisal Sitvio c&ollico. Poslovenil ©F. Guzelj. obsesajoče 15 in pol pole = 24.8 stranij v mali ti0. — Cena 35 kr. — Dobiva se v ,,Katol. Bukvami, pri Ni fina nu in v „Katoliški Tiskarni" v Ljubljani. ^ Brnsko jj? Brnsko >_ «■ li H \ ^ moderno blago in ostanki za gospode in gospe! yi Najcenejši vir za nakupovanje najmodernejšega in ^ C najtrpežnejšega pomladnega in zimskega blaga. K J Zahtevajte 105(10-6) J ^ izborno sestavo vzorcev najnovejše izdelave sukna, ^ Jh kamgarna ševiota in lodna iz zaloge c. kr. priv. tovarne ^ ^ Moriza Schwarza, Zvvittau (Brno). ^ tk Tudi najmanjši košček se dopošlje, nevšečno blago pa J nazaj vzame. Vzorci franko. Pošlje po povzetju. Konjski cvet (pomnoženi restitiicijski tok) steklenica 1 gld., 5 steklenic 4 gld. rabi se za drgnjenje v krepilo konjskih udov. Ta cvet, mnogo let po izkušenih živinozdrav-nikih in od praktičnih poljedelcev priznan kot krepilen, lajša otrp 11 elost konjskih udov ter služi v krepilo pred in v rest.tucijo (očvr-ščenje) po kakem trudapolnem delu. Mm Milna ština za živino, za konje rogato živino, ovce, prašiče i. t. d. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe- hom večinoma po hlevih, ako živinče ne more jesti; zbolj-šuje mleko. Zamotek z rabilnim navodom vred velja 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. priporoča in lazpošilja na vse strani s prvo pošto lekarnar 113 4 Ubald pl. Trnk6czy, Ljubljana, Kranjsko. Najboljša, izredno okusna je župnika Kneipp—a sladna kava > v rudečih štirioglatih 4*kilograma za gld 2 10. v rudeč'h okroglatih zavitkih. 24=5 Voaka posebej porabljena ali pomešani nameščata popolnem navadno zrnato kavo. Dobivata »e v vsaki boljši prodajalnioi. Kjer ni zaloge, pošljo Je izdelovatelj (Oelz v Bregencu) po pošti v zavojih po 639 24—13 i kosmetM SpEciMur CremeVenus Prostredpk k zušlechleni plcli. Tekutypudr„Eugenie" Červen6 teku te ličidlojupie" Pudr„Eugeme" vbile,ružove akremove barvi. Barva na vlasy Kavknzkn essenze na kni'ry. S \ fVAltlA sredstvo za konserviranje „Viril»r TCIIUS polti. Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. „Cr'<»»»" i^orno sredstvo zarast laslj, jači la-^J IIaH^I II sišue in ubranjuje, da se ne napravi pihaj. Cena 1 gld. 00 kr. ,Nigritine Ve^etale' barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rast in je konservira. /Isrnin pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26—13 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg .Tonhalle' Kongresni trg. undinepmz™ Odlikovana z zlato kolajno na svetovni razstavi v Antverpenu. patentovani ročni pralni stroj, ^^^S^SiSSlSSA — ._ A——Ž fino ali najbolj priprosto, čisto. B^ 1» »-s*. ■ ■> Nlc uAn.jn^ Ppno 0"|H bode v petek, dne 15. marca ob 3. uri popoldne v mali dvorani restavracije pri „Slonu", Vl/iiHgiu.u^v h kateri so prijazno vabljene vse cenjene gospodinje. 169 2-1 Samoprodajo za Ljubljano ima JLlita) I§EHŠfeG¥$#f žclczarija, Mestni trg 10 Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera8 Wien, I. Bezirk, tefansplatz Nr. 11, Partcrre. 11061019 osoirS \D Onim, kateri nameravajo staviti nova po-»rS slopja, oziroma prenavljati stara, priporočam izvrstni, preskušeni 208 kranjski škrl (Schiefer) katerega ne prekosi niti opeka, niti ploščevina. Dobiva se pri meni v večjih tn maniših množinah prav po nizki i-"ni. Prevzamem tudi elegantna dela na zvonikih, cerkvah itd ; delo iz ršim povsem ^^ povoljno in ceno. — Za trpežuo blago in dobro delo ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . n , dolenjskih železnic 4% 152 gld. — kr. 1H4 n — 197 — 99 50 153 — H 133 75 108 40 111 n 25 rt 99 90 n 225 n — n 175 n — 132 50 98 n 50 n Kreditne srečke, 100 gld........ 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld..... Waldsteinove srečke, 20 gld......51 Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v, Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . , Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. , Papirnih rubljev 100........132 200 gld. — kr. 160 „ — „ 18 „ — 23 „ 75 „ vi „ — M 73 „ 25 51 „ - 25 „ — 172 „ 25 3415 ., — n 540 „ — n 110 „ 26 „ 84 „ 60 83 „ 40 165 „ — 132 „ 35 n afciT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za ztrube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. K u 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M EKCVR Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariaiiilterstrasse 74 B. 66 XdS~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega ibrestovanja pri popolni varnosti Otf naloženih gl a v 11 i c. Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiič. Odgovorni vrednik : Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.