* ***** Bpgi 2Ss njaaemstvo; lo-ZO i* CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per tt pubblicitA & provenlenza italiana ed Mtm: UNIO VE PUBBIJCITA ITALIANA S. A., MILANO. R presa delle operazoni aerce Attivita esplorative In Clrenaica — Affondamento di nn sommergibile britannico H Qoartl<»re G^TM»raI#» df II- 1 om- \rmatr eomunica In da tj* di 22 f*-bbralo M *ogu*»nto boUettioo di guerra n. 631: In Circnaica normalf nttivitA dl nuclH euploranti. Le condlzionj atmonferiche aJquanto mi-gtiorate hinno r-on^ntito una m« ripre^a d» JI- operazJoni a«To»- Attr«-uatorf portnaJi e forro\Liri. d«ll»- r» trovi** n^nii-eke Milo stat» - ffieaeemcnte honihardal'-daJfaviazJom- deli Asm- rhe ha pure atta«j ( ato, con himni ri«u?tat1. Kart e aerodromi dell'fcola di Malta: aJcuni velivoH avver-nari riMiILano di*-trutti al »uok>. NVI corno di una operazionc al mmando d* I ( apitano dl ( on ♦ tta. Sto-fann Falma*. ha obbligato una unlta nemirna a rl*»a»r#» in avnria alta *uperflce «* I*Ka affondata a <*r>ipi dl mnnoni dopo ■ ver provvoduio a salvam 2.1 itomini »1,1-lvquipaKg1o. Opčene ietilske op?r?c j» Izvi dniš ko delovanje v Cirenaiki — Angleška podmornica potopljena Glavni stan Italijanskih Oborožili h Sli Je dne 2. februarja objavil naslednje 631. vojno poročilo: V Clrenalkt normalna aktivnost t:\t\s valnih oddelkov. Hoknj izboljšani vronr n*ki poboji »o dopustili imcrno obnovitev letai-ftkih operacij. PristanKUe in tole/nlške napravo sovražnikov* na zaledja «o bile učinkov ilo bombardirane od o«.n»-ira LtiMia, ki je prav tako x dobrimi r^r\i\t.tt\ napatilo tudi oporiiM-a in letališča otoka Malt««: n. kaj na-pr«dnik«»\ih ▼th letal je ostalo uničenih na tleh. V tekn zasledovalnih operacij proti britanskim podmornicam, tz\ed»nih od na-^ih mornariških t-dinic-. J«- torpe-pod poveljstvom kapitana kornete Štefana Palmasa prisilila neko novraJno etlinico po rađani ji p«-^kodbi priti na površje in Jo Je, potem ko j»- pttmU.rb*la za r**SItev 23 ćbuwv posadk*», potopila s topovskimi streli. Uspešen lov na sovražne podmornice Operacijsko podro« y\ J. : -f-r s. < I^o-»ebrio poročilo agencije Štefani.) Odlična vojna operacija torpedovke >Circe<, ki Jo omenja vojno poročalo št. 563. je uspeh metodičnega lova nas h pnotipodmorni. K_:h sredstev na sovražne podmorničke edinice, ki se nahajajo v Sredozemlju. V tem sistematičnem lovu je >Clrce< imela srečo, da je prva iz8ieCirce< uspelo zajeti del glavnega stana tn posadke. Operanja. ki je bila izvedena pri belem dnevu, ponovno do kazuje napadalnost naših podmorskih sredstev in zlasti učinkovito borbo proti nevSečmm sovražnikom v naSih vodah. Sovražno podmornrco je potopil kapetan korvete Štefan Palmas Skrajno neugodno vreme v Sredozemlja S tmšmtm^ke *ronte. 2^ fcSr s. (Vart>- po*#chnecn drei v ; Sre- iena«kj kotltn r ."nemoacsla vel-ke letalslse operacije teT '»vi^oča tudi ivffrra'no letalsko izvidnisko n rndzoTm^lno dejanje. 2r. " 1 ' '.Tntl.f'c >>rTA\',\i)" <*) T>rwnJtI"v.iniu ne\-^ečnowti in TcAa\ 7 dida<"rfm po//rtv<;\-a!negs odretanja. 2e d<»lijf> ni Mlo tikt't»a vrorn^iskcc-J noi;i\-a. r.asi sr, bili Sicilija, Nafte, Krcra Krf in Roios v januarju tn februarju r.c parad'?1 v katerih x y s>c ra^cvc'c vx rože v vcveljc t:vt:h. k: v jih lahkr» c'ela!: s tera«. N;hće *\ ni misl1. da b- tahko ^fedaT sneu v trm času na hribih C-<-73 -n Nafte. Tudi 5»Uib<> vreme je argument. Gm-rwil «-om 7 nek;:n mrtrrr->'rr*rym in ca %"pra^al po vzrokih tc^a po;av« Prc presno in jasno mi ie r»df*cr\crr 1 da ie zima lota 1041 42 v (srednjem Sredovem'ru zaradi posebnih prilik zračnega tUka v notra nfo'-f' F.\rope rA-t*T?.na s sibirskim msJN:m an:'c:VWir-:r. k1 so ra/Mr!.i do moria Severne SfaUMfNlCvfje. Vemčijt in Francije. V '< rplfv io imel • —mi iz arktičnih po kr n V: *v> TvrvKir"; izjernoma. čeprav srro m»jTiien: do -irv*ran;<"«ti AHHn T\m;sa in Libije. Zvezni tajniki poročajo Duceju Klm, 23. febr. s. V palači >Venezia« se je včeraj pod pred-»e iniStvom Duceja nadaljevalo od 17. do 20. ure poročanje Zveznih tajnikov ob navzočnosti vseh članov nacionalnega direktorija. Poročal; so Zvezni tajniki iz Triesta. Gorizie in Ljubljane. Nemško vojno poročilo Sovražni napadi na vhodni fronti zavrnjeni — Uspešne letalske akcije v Severni Afriki Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. februarja. Vrhovno poveljstvo nemških oboroženih sil poroča: \'s vzhodni fronti so bili številni sovražni napadi zavrnjeni. Na srednjem odseku je uničilo leta Nt vo samo včeraj nad 200 sovražnih vozil. Nadaljnji hudi letalski napadi so bili usmerjeni proti železniškim napravam, transportnim vlakom, letališčem in sovražnim taboriščem. Na angleški vzhodni obali so nemftka letala podnevi bombardirala neko tovarniško podjetje z bombami najtežjega kalibra. V Severni Afriki medsebojno patrolno adejstvovanje. Strmoglavska letala so bombardirala ladje in luske naprave v Tobrukn. Lovska letala so napadla sovražne moto-1 rizirane kolone pri Ain en Gazali. Vzhodno od Šotama sta bili torpedirani dve transportni ladji ln neki rusilec. Ena 400 tonska ladja se je potopila. Na nekem letališču je bilo anlčenih sest sovražnih letal ter zadeti razni vojaški cilji. Sovražnik je v pretekli noči izvršil motil-ne polete nad zapadno in južno Nemčijo. Dva sovražna bombnika sta bila sestreljena. Položaj na vzhodni fronti Pregledno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva Berlin, 23. febr. s. Vrhovno poveljnik-to nemških oboroženih sil objavlja: Od pričetka zime ln z ukinitvijo napadalnih nemških operacij so boljševiki skušali ne glede na izgube ljudi in potrebščin zrušiti našo fronto na vzhodu z neprestanimi množinskimi napadi. Kljub ogromnim krvavim izgubam ta namera ni uspela zaradi neukrotljivega kova nemških čet ji odličnega sodelovanja skupin vojske in letalstva- Številni sovražni napadi so se izjalovili pred našimi zimskimi sistema* .t*io zasedenimi postojankami. Kjer je nasprotnik zaradi razširitve frontnih odsekov d>-segel krajevne vdore, je znalo nemško poveljništvo vedno z odločnimi protinapad* vzdržati iniciativo, zadajajoč sovražnku strašne udarce. V času od 1. januarja do 20 februarja 1942 je bilo zajetih na vzhodni fronti 56 S06 ujetnikov, krvave izgabe sovražnika pa presegajo večkrat števrUo ujetnikov. V Isti dobi je bilo zajetih aU uničenih 960 tankov tn 1789 topov. St»,-ri_ ni tanki in topovi so bili uničeni z letalskimi napadi za sovražnikovo fronto. Letalstvo je od 1. januarja do 20. febriM^ja 1942. 8170 motornih vozil vseh vrst, 59 lokomotiv in 43 vlakov S sistematičnim bombardiranjem so iule porušene številne sovjetske železniške proge. Sovjetsko letalstvo je v istem času > gubilo 699 letal v letalskih spopadih. pto»-tiletalsko topništvo je sestrelilo 159 let^-k na tleh je bilo uničenih 331 letal. V prt-meri a temi izgubami 1189 sovražnih letal, izgube Nemce* 127 ieUu. HeLsinkl, 23. febr. s. strokovnjak; tukajšnjih vojaških krogov opozarjajo v obravnavanjih poteka velike bitke, ki se je zaključila 6. in 7. februarja z dokončnim in bliskovitim uničenjem 667. sovjetske divizije, na posebne značilnosti in na naglico, s katero so Finci od šefov do zadnjega prostaka izvedli akcijo. Uspehi te bitke se upravičeno lahko imenujejo epizod i čno ve-ledelo bliskovite vojne. Bitka je potekla, kakor je znano, v južnem odseku fronte v vzhodni Karel i ji ob izredno hudem mrazu 40 stopinj pol ničlo. Nasprotnik se je boril z enako srditostjo ob enaki izveibanostL Finci so sami kavaJirsko priznali obupno voljo sovražnika po napredovanju in drzno srditost sibirskih čet, ki so tvorile imenovano d:\-tzijo. ki je bla od pričetka januarja poslana na finsko fronto iz Sibirije. Taktični manever na osnovi tradicionalnega sistema žepov, s katerim je Fincem uspelo doseči tako velik uspeh, ostane seveda tajnost, vendar se lahko ugotovi, da je bila odlc>čilni in najvažnejši činitelj v tej bitki absolutna superiornost Fincev v bojevanju v gozdih. Da je bil sovjetski odpor srdit, kaze tudi zelo majhno število ujetnikov. Zajetih je blo samo 147 mož in vsi so že v nekem koncentracijskem taborišču v notranjosti države. Ti ujetniki kažejo vsi, da so trpeli f žično in moralno zaradi pomanjkanja hrane. UspeSno nde}stvovan}e nemškega letalstva Tler-fin. 23. febr. a Iz vojaškofSA nra se do- Izkrcanje japonskih čet na Sumatri Ob sodelovanju mornarice so se japonske čete uspešno izkrcale in združile s padalci, ki so že prej sasedli Palembang Tokio. 23. febr. a Cesarjev glavni stan javija. da so se Oete japonske vojske ob sodelovanju z mornarico sieCno izkrcale v okolici Munteka na otoku Kanci, vzhodno od Sumatre ter so nato popolnoma zasedle Pangkalb nang na vzhodni obali otoka. Japonske čet • : st:;«. ",';:m -tok. kjrr se Se natiajalo sovražne sde. V drugem poroči'u cesarjev«r-ga glavnega stana se naznanja, da so se edinice japonske vojske, ki so name- dov;Je vzdolž reke M-">e«»i v Jnino vzhodni Sumatri, strnile s padale . ki so se spustili pri r*al**mbajigii in so z laj" popolnoma zasedle to važno letališče na otoku Sumatri. Tokio, 23. feSr v Z izkrcanjem japonskih 1 • M Mutoku in Pa&f£kaJf»nu je otok Ba n ha v**d p. >:> Inim < ra t c i m n j d z« r-*tvmm Jap-vnccv in je s tem naravno** ««>ro-žena tudi Bntavija. Oto»k Ro>no Karimata pTr.fi Bonnu, je drr.o. lajvažnci-ša nan-adalns crta Japoncev /a napad na .Taw». O'rfrio mp~r.;!a!no> črto tvorijo Pa!emhanc. Rof> km v zračni črtn od Botnrijo t« 7a^<:*.ivija sicupfio z zasedbo Pauhunjja pop^ino oolost nad Su-ntatro. Zveza me4 Javo in Stmtatro prekinjena Tofcln. 23. febr. a A[*cncije EVojmej donva-va z nekega japr^nskejja o^xjri;iča. da so ja-porrrskc sile popHnorna prckmile zvezo med Javo in Sumatro, ko sa edinice iz Pa!em-Haaoa zase-dilc prexivčerajšnjim Tandjoen^-kanai!. razno želemisko arodlščo. ki je v zal rvu Lam poeno. Čiščenje v Sonanku šonanko^ 23. febr. su Japon5ica pomorska eskadriia se ;e us-!drala v pristanišču Kep»-pd na jui?u otoka SonanJco in prvič razobe-sila japonsko zas«tavo v prrstan;šču. Mino-lo\*ke. ki so bile zelo de!a\ne od dneva predaje Sin«japura. so dokončale čiščenje morja m OTnorjoO^c japonskim ladjam dostop v pristan i-čc KeppeL Na Filipinih Tokio, 23. febr. s. Sedanji položaj na otoku Batangu je sledeč: Batang.. ka se Siri s severa, tvori na jugu Manilskega zaliva tii gorske skupine. Prva skupina na severu Je skupina z fzredno snlo nadnfievalo svr^jo aJcc';r» bombardiranja oMkrbm-aTm*h poti in prometnih križL'H* Son-jctov. \r Doneski kot!:ni so biJi zadeti t več fvnmhami važni objekti. Več kolodvorov je bilo zadetih in pet jih je uničenih. Porušene protje ter nakladalne naprave so zelo otev:!e r»skrbovnnjc v severnem m v oNredniem odseku, kjer so sfrmo-glavci m borna letala učinkovito bombardirala Jelemi^e naprave m kolodvore. Na nekem kr»1nHvoru je bilo sestreljeno ^Icladi-sče florh-a. Murmansika re'err<:ca ie bfa po-no\*no pretrgana na več teokah. Strmot^avci so hudo pcwko*.f *\-a!i neko postajo in bombe velikega kalibra so radele boječe vlake. Pet vagonov s strelivom z« Sovjete, ki wc bore na asmainem veru. je zletelo ▼ zrak in letalsico bomha^cfiranje je Tv^poJnoma po-ni"-iV> UtiinBuc 7<*-a. febr. s. Danes* zjutraj je brla otv-ja vi jena nova sprememba angleške vlade Pcet ministrov, tnd njimi minister za vojsko M.tnicssoji. ic D''° izločen;h iz vlade. Za novega, vojnega minutna je bil i m iifKA an sfir Jam« GricTU- dosilej stalni tajnik v \-oj-ne»m ministrst\-u. Griuc Jc jvrvi uradnik, ki ;e bil penvan v vlado. Razen Mar^essona nibo več članj vlade minisrcr brez porrfolja Green \Vood, minister za javna dola Rcdthej, bivši ra\-natolj anijloske radijske družbo, tajnik v ministrstvu za kolooije Moine in minister za proizvodnjo leta1! Moorc Rra-haz^n. Odmev v Turčiji Carigrad, 22. febr. s. Vstop Staforda Crippsa v anglefiko vlado je vzbudil nove dvome v političnih !n novinar »kih krogih Turčije, že nekaj dni se tuiSki tisk zaveda nevarnosti, ki je nastala ■ govorom Staforda Crippsa glede nunjosti prepustitve Sovjetski zvezi odločilnega vpliva v Evropi ln glede novih mej. Vse to je vzbudilo odločne proteste proti CripPou. >Džumhuriet< je opozoril, da pomeni sodelovanje Crlppsovo v angleški vladi nastop Anglije proti vsej Evropi. Dvomi po izjavah Crippsa so se z imenovanjem Crippsa za člana vlade spremenili v vznemirjenost, ki ima lahko važne politične posledice. Priznanje britanskega vojnega ministra Berlin, 22. febr. s. Britanski vojni minister Margesson je nedavno izrekel nekaj priznanj, piše »Deutsche Allgemeine Zei-rung«, ki so dragocena zlasti v sedanjem trenutku. Dejal je namreč med drugim, da je angleška vojska še zelo daleč od tega, da bi se merila s četami osi, ki so nedvomno močnejše, bodisi v pogledu izvež-banosti, bodisi v pogledu borbenega duha, kakor tudi po vojnih izkušnjah, ki jih imajo za seboj. Angleški vojski manjka potemtakem vse to in težko bo te vrzeli zamašiti v bližnji bodočnosti. Ko je britanski vojni minister priznal britanske poraze na zapadnem in azijskem bojišču, je podal še primerjavo med vojnim položa- jem leta 1914-1918 in sedanjim ter je pripomnil, da je v prejšnji svetovni vojni angleško vrhovno poveljstvo razpolagalo z mirnim in sigurnim ozemljem, ki je bito za trdnim bojiščem, tako da je bilo mogoče v miru vršiti vežbanje čet, med tem ko sedanji strateški pogoji ne odgovarjajo vet nekdanjim prednostim. Nemški list na kratko komentira ta patetična priznanja in pripominja, da Margesson potrjuje posredno polom angleškega vojnega in trgovskega brodovja ter letalstva, zlasti v onem delu svojih izjav, ko govori o visokih izgubah mornarice *n letalstva. Obletnica svečane objave programa nemške narodno socialistične stranke Minister dr. Rosenberg o načelih nemške svobode Berlin, 23. febr. a Dne 24. februarja bo 22. obletnica dneva, ko je Adoif Hitler svečano objavil program nacionalno socialistične stranke. V spomin na ta pomemben dan je bilo včeraj veliko zborovanje v ope_ ri. katerega so se udeležili Številni zastopniki stranke in organizacij, vojske in drugih ustanov Nemčije. Po izvajanju prvega dela tretje VVagn^r, jeve simfonije je govoril minister dr. Alfred Rosenberg. V svojem ognjevitem govoru je poveličeval predvsem program svo_ bode v življenju države in naroda. Ožigosal je življenjsko obliko narodov, ki temelji na tiranstvu in na samovolji Dr- Rosenberg je izčrpno pojasnil pojem svobode, ki ni v tem. da posameznik lahko stori, kar mu pride na um. temveč v tem, da se ojaču-ejo do vrhunca ustvarjalne kreposti naroda. Majhen narod, kakor Grčija, je med drugim rekel govornik, je postal zibelka antične civilizacije, dočim je oJtal samo medel spomin na velike in močae narode, ki bi lahlco prekoračili in odstranili v«« mojo. Zaradi tega m mora poe- tična vzgoja nemškega naroda ravnati po i načelu zmernosti. Nemškemu narodu je tre-' ba priznati ždvljenski prostor, življenjske pravice drugih velikih narodov in pomagati ter pospeševati njegove ustvarjalne sile. Dr. ! Rosenberg je tudi izjavil, da je tr^a obravnavati s primernim obzirom majhne narode, ki so pod zaščito nemške vlade. V splošnem velja, da ideja svobode predpostavlja miprei dolžnosti in potem pravice. Govornik je zatrdil, da je nemški nar">d najmanj revolucionaren v Evropi in obenem je Nemčija država, ki je dala in še [ daje najvišje ideje notranji svobodi. Frt : nas morajo tvoriti neuničljivo enoto sila in ideja, svoboda in dolžnost. Velika ura Nemcev mora biti istočasno ura prepor nia tudi za druge ustvarjalne naloge v Evropi- Ob koncu govora dr. Rosenberga, ki je bil sprejet z živahnim odobravanjem, jo vodja krajevnih organizacij Schacht v zastopstvu dr. GoDbelsa zaključil zborovanje f s nekaj besedami in pozval navzoče, nag I vzkliknejo HJHwdi M Stran 2 »SLOVENSKI H ARODtrpowV » februarja 1*47-XX. če vam zmrzne krompir tožijo, da |im je imrmilo krompiria — Namrnjen krompir )e ie uporabljiv Ljub. j 3na, 23 februarja Letošnja tirna bo ostala marsikomu v neprijetnem spominu. Mnogi bodo čutili njene neprijetne posledice tudi v mestu. Meščani tožijo, da jim je zima izpraznila drvarnice zdaj bi si morali Zopet preskrbeti kurivo, kar pa ni tako preprosta zadeva. Zime »e vedno ni konec in tudi poslej bi bilo treba kuriti v sobah. Številne meščanske družine so se pa v tej zimi preselile v kuhinje, da jim ni bilo treba kuriti v sobah, toda rudi v samem Štedilniku pogori mnogo. Toda z.ma je naprtila meščanom še hujše skrbi Ne le, da so imel; velike izdatke za popravila zamrznjenih vodovodov, so bili posebno prizadeti, ker jim je zmrznil krompir. To je za marsikatero meščansko družino prava nesreča, kajti zalog krompirja ne moreš izpopolniti, četudi imaš denar. Januarja je zmrzoval krompir v najboljših kleteh. Mnogi pa krompirja niso shranili v kleteh, saj Številni stanovalci sploh nimajo kletnih shramb Mnoge hiše niso podkletene. zlasti ne v Trnovem in Rožni dolin:, kjer je visoka talna voda. C« so pa že hiše tam podkletene, kleti segajo le plitvo pod zemljo, zato tudi niso tako tople Ljudje so imeli shranjen krompir tudi v mrzlih drvarnicah na dvoriščih, po hodnikih in celo podstrešjih. Nekateri so shranjeval: krompir v kuhinjskih shrambah, ki tudi niso pogosto dovolj zavarovane pred mrazom. Ko so ljudje jeseni vskladiščevali krompir, tudi niso posvečali temu delu primerne pozornosti. Nekateri so ga kratko malo nasuli na betonska tla ali na golo zemljo v kleteh. Primanjkovalo je zabojev in de^k. Na golih tleh je začel krompir kmalu gniti. Razumljivo je. da j« bil še tem manj varen pred mrazom, kakor te bi hranil! v zabojih. Kdor je imel že izkušnje s shranjevanjem krompirja pozimi, ga ni jeseni le dobro posul z živim apnom, da bi mu ne gnil. temveč ga je zadnje mesece večkrat pregledoval. Ob nastopu mraza ga je pokril v zabojih z vrečami ali cunjami, če pa ni imel takšnih ode;, se je poslužil papirja skrbeti pa je bilo treba, da je imel krompir vendar še dovolj zraka, kajti sicer bi začel gniti. Mnogi so opažih' šele. ko je postalo malo topleje, da jim je zmrznil krompir. Zdaj tožijo nad veliko, v pravem pomenu besede nenadomestljivo škodo. Krompir spa- da med racionirana živila n zaloge ne more* kratkomalo izpopolnit . če ti poide pred časom. Marsikdo se je pa tudi nekoliko preveč prestrašil, čes da je zmrzni ves kromoir. ker je bil zmrznjen v zgornjih plasteh v zaboju. Prva naloga pri tei nesreči je. da tako; preberemo ves krompir ter od beremo zmrznjenega, da ne bo gnil med zdravim Pri odbiranju pa ne smemo biti preveč strogi. Zadnje čase smo videli pred hišami v zabojih za ^meti kupe krasnega krompiria. Večina ga je bilo res zmrznjenega, precej pa vendar samo namrznjenega ter še vedno uporabljivega. Marsikdo misli, da je vsak krompir, k: ima malo osladen okus. zmrznjen ter neužiten. V resnici je spomladi vrak krompir, tudi tisti, ki je najbolje prežim:!, slajši, če se nam ne zdi tako dober kakor jeseni, s tem ni rečeno, da nI užiten. Tudi kostanj je najboljši jeseni, pozimi je pa vedno bolj osladen in žaltav. V resnici postane krompir osladen za- ratij mraza, a ne zaradi tega. ker ie zmrznil. Vsako pomlad četudi z:ma ni bila huda. je krompir malo osladen. Krompirjev gomolj živi rudi pozimi, to se pravi, hrani v ^ebi živlienjske sile. da se v toplih mesecm zone* razviie iz niega rastlina Krompir •dna*, to se pravi, da se v njem razv ia kemičrr proces Razvoj tega procesa le pa odvisen od višine temperature Gornji vsebine okrog 20 odstotkov škroba. Škrob se v krommrin presnavlja v deksrrin in potem v sladni sladkor Pozimi, ko kromnir ob nizki temperaturi mnogo manj d;ha. počivajo in se ohranui-je^o njegove živlien^ske sile s pomočjo sladkorja, ki ok«?idira v vodo in oe^ukov dvokis Cim delj časa zastaja dihanje krompirja, tem več sladkorja se nakupiči v nif»m Osladen krompir torej ni vedno zmrznjen, zato ne zametujte takoj krompirja, čim opazite, da je sladek Namrznjen kromp r se pa v toplem prostoru zmehča in začne gniti Ni priporočljivo, da hranite namrznjen krompir delj časa v to-plejšem prostoru, n. pr. v kuhinji, ker je nevarnost, da začne gniti. Zato ga prenesite v- tonleiši prostor samo toliko, kolikor ga potrebujete za pornbo sproti. Namrznjen krompir je seveda rudi uporaben za živalsko krmo. zmrznjen je pa škodljiv in nevnmo ie pitati z njim nekatere živali, o čemer bomo pisali ob prihodnji priliki. dlki IH Ko bi L W v dvoboju malce spodrsnilo, bi bile te tesnr »domače« zmage zanjo usodne. Vse dvoboje z omenjenimi nasprotniki Je odločila v svojo korist s 5 4. Podrobnosti najvažnejših, to je s Hermesom in Korotanom. so naslednje: MLADIKA I. : HERMES 5:4 Medved : Božič 2:0 par forfait. Krečič : Bogataj 2:1 (21:11. 13:21. 21:18). Biažič : Djinovskv 1:2 (31:14. 15:21. 22:24K Medved : Bogataj 2:1 (21:16. 13:21, 21:14), Biažič : Božič 2:0 par forfait, Kreč č : Djinovskv 0:2 (15:21. 17:21 >. Biažič : Bogataj 1:2 (21:14. 17:21. lb.21). Medved : Djmov-sky 1:2 (10:21. 21:11. 16:211, Krecic : Božič 2:0 (22:20. 21:17). MLADIKA I. : KOKOT AN I. 5:4 Biažič : Strojnik 2:0. Medved : 2gajnar 2.1, Kreč.č : Bradeško 1:2. Medved : Stroj-n-k 2:0, Biažič : Bradeško 1:2, Krečič : Z^ajnar 2 1. Medved : Bradeško 0:2. Krečič : Strojnik 0:2, Biažič : 2gajnar 2:0. Z ostalim: tekmovalci je Mladika I. zmagala: 5:1 s Korotanom jun. 5-0, z Mla-c ;ko jun. 5:1 s Slavijo m 5:0 s Slavijo II. L (Bradesko. Strojnik, Zgajnar) je podlegel edino Mladiki. Najtesnejšo in najpomernbnej&o zrnato pa je dosegel proti Hermesu, med tem ko je vse ostale nasprotnike odpravljal z vJeokimi razlikami. S Hermesom je Korotan zmagal takole: KOMOTAN L : HERMES 5:4 Strojnik Božič 2:0, Zgajiuu- : Bogataj 1:2, Bradeško Djinovskv 2:0 (21 b. 2i:i0!h Strojnik : Bogataj 0:2. Bradeško: Božič 2:0, Zgajnar : Djinovskv \:2. Bradeško : Bogataj 2:1, Strojnik : Djinovskv 0.2, 2gajnar : Bofec 2:0. Korotan. jim. je podlegel Korotanu I. 0:5, Mladika II. 2:5, Mladika III. 1:5. Mladika jim. 0:5. Slavi ja I. 1:5 in Slavija II. 0:5. Hermes (Djinovskv, Bogataj, Božič) Je imel najšibkejšega moža v Božšču. ki pa ni toliko slab igralec kot je nepremišljen ter se pusti od svojega temperamenta zavesti. Tudi Bogataj je zapravil nekaj točk. ki bi mu ob primerni hladnokrvnosti nedvomne ne ušle Djinovskv je včeraj večkrat reševal že povsem zgubljene položaje ln se mu pozna, da je rutiniran turni rs ki igralec. Porazov proti Mladiki 1. m Korotanu L pa ni mogel preprečiti Proti Korotanu jun. so Hermežani zmagali 0:5, proti Mladiki II. 2:5, Mladiki III. 3:5, Mladika jun. 0:5 ki Slavij! I. 3:5. Rezultat s Slavijo II. nam še ni znan. Na četrto mesto se je uvrstilo moštvo Mladike II. s petimi zmagami in to proti Korotanu jun. 5 1, Mlad ki III. 5:2. Mladiki jun, 5:3, Slavji I. 5:2! in Slaviji II. 5:0. Peta je Slavija I. Premagala je Korotan jun. 5:4. Mladika III. 5:4. Mladiko jun. 5:1 m Slavijo It 5:0. Mladika III. je dosegla le tri zmage, značilno pa je, da ima boljši količnik kot Slavija I. Gre to deloma na rovaš ugodnejše zmage nad Korotanom jim. 5:1, deloma pa tudi na rovaš tesnejšega poraza proti Mladiki I. 4:3. Zmagala je še proti Mladiki jun. 5:2 ln Slaviji II. 5:0. Med juniorskim: moštvi je bilo najboljše moštvo Mladike lun. Premagalo jc junior je Kornt.ma 5:3 in Slavi je 5:1. Koro-taaovi iuniorji so našli edino žrtev v Sla-viji II. 5:1. Slavija II. pa za ta turnir še nj bila zrela, kar zlasti nazorno izpričuje edinstven količnik. Največ terana in vipavca so popili Ljubljančani — v 16. stoletju — Tudi dandanes vedno bolj cenijo ta vina NEDELJSKI SPORT Roma sigurno nadaljuje svojo zmagovito pot Deloma okrnjeno kolo je prineslo v diviziji A presenečenje v Torinu, Triestu in v Genovi — V diviziji B je najpomembnejši uspeli Padove Ljubljana. 23. februarja Drugo povratno ali XVII. za povratno kolo t dlvlstji A je imelo spored, ki nI kazal na presenečenje Kot največkrat *o se tudi tokrat napovedovalci močno u kanili, za kar so poskrbeli zlasti Torino. Trte-stina ln najiadatneje Juventus. Dve tekmi, m sicer v Renramu med A ta lan to ln Mo-deno ter v Milanu med Milanom in Napoli-jem. so morali odložiti ln po prvi napovedi bosta odigrani Že danes. Najvp^io pozornost je zbujala tekma med ▼odečo Rom o in močno Bologno t Romi. Kakor v prvi, ko je Roma zmagala 2:3. so Romei tudi včeraj bili srečnejše zvezde te odnesli tesno zmago. S tem so se le za tri točke oddaljili od obeh zasledovalcev Torino proti Lazu u nima sreče £e v prvi tekmi je bil visoko porazen (4:1), včeraj pa je komaj rešil eno točko. To je zadostovalo V en erzi ji. ki je doma premagala Livom o (prva tekma 1:1). da se mu je pridružila t, enakim številom točk v zasledovanju Rome. Genova, ki je zadnje nedelje tako naglo silila ▼ ospredje, je včeraj sprejela Juventusa. V prvi tekmi in njegovih tleh mu je odščipnila eno točko, včeraj pa se je morala z visoko razliko odreči obema. Juventua k) je s trm dohitel s številom točk tuđi v tabeli. Trtestina zadnje čase očitno pesa. Med tem ko je v prvi polovici ko je bila v svojem rzponu. Ambrosiani izsilila neodločen rezultat 1 : 1 v Milanu, je morala včeraj dopustiti, da so si Milančani na njenem igrišču nadomestili izgubljeno točko. Končno je Fl oren Una spravila neoporečno zmago nad Lig-urijo. Podrobni rezultati so naslednji: Flrense: Florentina - Iajruria 4:1 (1:0) Torino: Torina - LesAo 1:1 (•:•), Trleate : Trlestina - Ambro«*tana 0 : 0, Venezia: Venezia - IJvorno 2:1 (t : 1), Roma: Roma - Boiogna 1 0 (0:0». Genova: Javent«s - Genova 4:1 (2:1). Stanje v diviziji A je po nepopolnem XVII. kolu takole: Roma 25 točk, Venezia. Torino 22. Genova. Juventus 18, Lazio. Ambrofldana. Ltguria 17, Trlestina 16. A ta lan ta, Bologna, Florentina 15, Milano, Li-vomo 14, Napoti 12 in M od ena 11. Divizija B je včeraj odigrala zadnje kolo prve polovice. Zastanek napram diviziji A gre na račun večjega števila tekmovalcev. Bari je se vedno v vodstvu, nevarna satelita sta mu pa Vlcensa in Padova, ki se v zadnjih kolih vedno bolj uspešno uveljavlja. Njena včerajšnja zmaga proti Sa-voni spada med najpomembnejše rezultate zaključnega kola. Važna pa je se zmaga Vicenze nad Fanfullo. Brescije nad Udine-sejem, neodločni rezultat Peacare proti močni Aleksandri jI na njenih tleh ter končno zmaga Luccheseja nad Novaro. Tekma v Bus tu Arsiaaju med Pro Pat rt o ln S perlo je bila preložena, ostale pa so se končale: v Ločeni: Lroaeae - No vara 1 : t, v Fluml: Fin mana - Slena 2 : 1, v TJdinu: Breseia - I dine^e S : 1, v Vleenzi: Vieenza - Fanrutin S :•, ▼ Prsta: Plsa - Prato 2 : 1, v Bariju: Bari - Reggiana 2 : 0, v Sa v on I: Padova - Sa v ona 2 : 0 tn v Alessandrijl. AleAaandrla - Pescara 0 : 0. Stanje v tabeli divizije B je naslednje Bari 25 točk, Vieenza, Padova 24. Alessar-dria 23. Brescta, Novara 21. Pescara 20. FanfuUa 19, Udinese 17. Spezia 16, Savo-na 15, Slena. Plsa 14, Fiumana 11. Pro PatriA, Reggiana, Prato 10, Lucchese 5. Mladika I, Korotan I, Hermes.•. V nadaljevanju tablet enUkcga turnirja jc bilo moštvo Hermesa dvakrat poraženo — Mladika je premagala oba svoja najnevarnejša tekmeca Ljubljana, 23 fefcr. Snoči pozno proti večeru se Je končno zaključil že prej in j o soboto in nedeljo začeli in to soboto in nedeljo nadaljevani tabletenilki mostveni turnir SK Mladike Moštvo Mladike I. je premagalo vse svoje nasprotnike m si zasluženo osvojilo prvo mesto, S tem se je Mladika po nekaterih neuspehih r zadnjih teirrurj.h zopet afirmirala in na bližnjem prvenstvu, ko bodo moči vseh na viSku, bo med prvo trojico včerajšnjega turnirja nedvomno hud boj za zmago. Kakor smo že zapisali, je na turnirju sodelovalo 9 moštev oziroma 27 igralcev. To Število tekmovalcev je bilo vsekakor malce previsoko, saj so nekateri proti koncu bili že povsem izčrpani. V bodoče bi morda bilo boljše delit turnir na seniorski in juniorski del: kakovost iger, ki j« sicer že včeraj bila, zlasti med najboljšimi, na prav lepi visini, bi s tem ie bolj pridobila. Tekmovanju v dvorani Mladinskega dozna ns Kodeljevem je včeraj ves čas prl-sost^ovak) precejšnje Število gledalcev, Id so jim bile mnoge igre prijetno plačilo za potrpeilj vost V splošnem Je med našimi tableteniSkim; igralci precej talentov za to svojevrstno mladinsko isT0*- OP6*8 se p« skoro pri vseh pomanjkanje tur- nirake tekmovalne rutine. dlsciplMiranja živcev in pravilnega gospodarjenj« i svojimi močzni. Ne da bi hoteli zapostavljati ostalih vrednih, naj opozorimo zlasti na tri igraice. ki obetajo doseči ob primernem vež ban ju nadkrajeme sposobnosti: so to Bradeško od Karotana, Bogataj oo Hermesa in Biažič od Mladike. Stanje ob zaključku — manjka edino rezultat med Hermesom ln Slavijo II, ta pa ne bo vplival več na razporeditev — Je naslednje (številke pomenijo: število dvobojev, število dobljenih dvobojev, število izgubljenih, razmerje iger in točke): Mladika L t t • 4t:lt • Korotan L S 7 1 28:13 7 Hermes 7 S 2 13:1* S Mladika IL t S S 23:23 5 Slavija L S 4 4 27:22 4 Mladika m. S S S 22 ttt 3 Mlađi! s. Jim. • S C 16-34 2 ITacsisn jam. t 1 7 lSrSS 1 Slavija n. 7 i • 1:35 t L (Blalič, Krečič. Medved) Je po številu zmag prva Zanimivo pa je, da ima slsbai količnik kot njen tekmec Korotan 1. Vzrok temu nista ?amo tesni zmagi proti Korotanu I. in Hermesu, temveč tudi enako tesni zmagi proti dvema »domačina« moštvoma Mladiki IL in Mla- Ljubljana. 23. februarja Okus se vedno menjava, tudi med ljubljanskimi pivci. Liubljančani so dandane? upravičeno ali neupravičeno na glasu kol cvičkarji. Ta sloves, zaslužen ali ne. nam ni posebno pri srcu. Ko govorimo o cvič-karjih in cvičkarstvu. zahajamo v zasmeh-Ijivost Čudno res. da se sramujemo ljubezni do cvička, do tega prstno slovenskega vina značilnega pridelka naše vinorodne Dolenjske. Kakor da očitamo drug drugemu kulturni greh, za-pečkarstvo in slab okus, ko se spod t i kamo nad žejo za cvičkom . .. Toda prav ni tudi, da si očitamo ljubezen do cvička, ker cenimo vsa vina po vrst: in v Ljub-liani niso nikdar točili le dolenjskih vin. Ljubljančani imajo slab okus? Nekater: očitajo Ljubljančanom, da so zelo slabi poznavalci vin. Celo nekateri strokovnjaki so že nekajkrat trdili, da Ljubljančani popijejo precej brozge. Zato so si tudi prizadevali, da bi Ljubljana dobila urad za pre skovan je vin. odnosno, da bi bila ta naloga prepuščena mestnemu tržnemu nadzorstvu. Vino spada med življenjske potrebščine, čeprav mu vsi ne priznajo, da je hranilno. Vse, kar uživamo, bi moralo biti pod zdravstvenim nadzor -stvom. zato bi rud: vina ne smela biti izjema. S tem ni rečeno, da ne zaupamo našim solidnim gostilničarjem. Tudi drugim izdelovalcem in razpečevalcem živil zaupamo, vendar vzorce njihovega blaq<* preiskujemo v kemičnih laboratorijih. Nekateri trde. da so amokolne pijače zdravju škodljive tudi, če so povsem pristne, dvojna nevarnost je pa, da pijača škoduje, če je ponarejena ali pokvarjena. Ce imajo Ljubljančani v resnici slab okus, da ne ločijo dobrega vna od slabega, bi bilo še tem bolj potrebno, da bi tržni urad preiskoval rudi kakovost alkoholnih pijač. Iti tako nujno potrebno, da preiskujejo tudi buteljna vina si ovit; n znamk z zaščitriu znamko, za vina, ki jih točijo iz sodov, pa vendar ni vedno dovolj le ime: štajersko, dolenjsko ali jeruzalernčan ali bl-zel j čan. Zakaj je cviček tako priljubljen? Težko je odgovoriti na to vprašanje, ziast* se, ker Ljubljančana, niso cenili cvička vedno tako kakor dandanes. Sicer je pa cviček že zdaj začel izgubljati svoj sloves, ko je vedno večji uvoz italijanskih vin. Tudi prejšnja leta je cviček Izgubil precej na svojem slovesu, ko je vedno bolj zmagov-to prodiral dalmatince, tako da se je že večina krčem na periferiji in v starem delu mesta spremenila ▼ dalmatinske vinotoče. Dobri poznavalci vin so včasih vihali nosove tud. nad »dalmatincem«. Sodili so, da je nekaj dalmatinca zraslo na Dolenjskem, nekaj pa v Banatu. Baje je bilo mogoče »dalmatinec« tudi Izdelati ne le predelati, in sicer iz izabele in drugih črnih vin. V splošnem so pa bili naši pivci zelo zadovoljni z dalmatinskim vinom, zlasti še, ker je bilo sorazmerno z drugim vini poceni. Cviček si je kljub temu ohranil svoj sloves. Ljubljančani so se navadili nanj kot na vsakdanji kruh. Okus se je prilagodil in preden se človek navadi na drugo vino, je potrebna precej dolga »praksa« in tradicija Pitje cvička je pr: nas res že tradicija, čeprav ne tako stara kakor bi sodili. Štajerska vina manj cenjena Štajerska vina niso bila posebno cenjena ▼ Ljubljani Ljubljančani niso nikdar posebno hvalili Štajerskih vin. češ da so premočna, preveč žvepljana, da po njih boli glava Kd_ Zato so se pa mnogi ču-iili tem bolj sami sebi, ko so pokusili Štajersko vino na Štajerskem pri samem pridelovalcu. Navdušeno so na glasali, da niso 5e nikdar peli boljše kapljice. Tudi glsvs jih ni bolela. Samo noge so postale čudno *.eike, sicer so se pa počutili lahki kakor angelci. kakor da so izgubili telesno težo. Vendar so točili tudi v LJubljani t« in tam dobro vino. Pokušat so ga hodili ljubitelji dobre kapljice, ki so se res lahko poriašali, da so dobri poznavalci vin. V vrsto teh pivcev spadajo tisti, kj nimajo vse življenje svojega stalnega omizjs ln ki iščejo po mestu predvsem dobro vino, ne pa idilično zakotne gostilne, kakršne so v Ljubljani tako v časteh. V splošnem pa nas j meščani zdaj ne pogrešajo štajerskih vin in rud* prejšnje čase bi jih mnogo lažje pogrešali kakor n. pr. dalmatinca. Štajerska vina zdaj povsem nadomeščajo Italijanska. V starih časih le boljša vina Oe dandanes kdo očita Ljubljančanom, da nimajo okusa sa vino ali da so si ga že zdavnaj pokvarili, če so ga kdaj sploh Imeti pa moramo povedati, da so ga na« prednamcl znaU ceniti dobro kapljico. Dolenjci naj ne bodo užaljeni, če povemo, da Ljubljančani prejšnje stoletja niso Čislali cvička. V tolažbo lahko povemo, da tedaj Dolenjska ni tudi pridelala toliko cvička Icakor dandanes. Najbrž so pridelovali več drugih, slajših ln močnejših vrst vin. Bres vpliva tudi niso bile prometne razmere. Morda so b!le med LJubljano in Dolenjsko slabše prometne zveze kakoi med južnimi kraji. Z vso zanesljivostjo sdaj ne moremo ugotoviti, zakaj so Ljubljančani prejšnja stoletja raje pili vipavca in teran kakor dolenjska vina. Dejstvo je. da dnigrega vina skoraj niso niti poznali. To sprevidimo iz starih zapiskov. O tem nam priča listina v Narodnem muzeju v Ljubljani, se-j znam ljubljanskih gostilničarjev iz 1. 1582. « Sicer je pa tudi lz drugih zgodovinskih • virov jasno razvidno, da so Ljubljančani v starih časih pili skoraj sam teran ln vipavca. O tem zasledimo nekaj podatkov tudi v Valvasorju. Nedavno smo pa poročali o računu za pojedino, ki je bila prirejena v Ljubljani 1 1616 ob priliki ponovne posvetitve Spitalske cerkve. Omenili smo, da so na tej pojedini pili le vipavca in kraški teran. To dokazuje, da so bila ta vina priljubljena tudi v 17. stoletju, ne le v 16 Gostinska obrt je vedno cvetela Vsaj če sodimo po tem. koliko gostiln je bilo v raznih dobah v LJubljani, lahko trdimo, da je gostinska obrt prt nas vedno cvetela. Dandanes sicer gostilničarji trde, da preživljajo slabe Čase prav zaradi tega. ker je preveč gostiln, tožilo nad hudo konkurenco. Toda, dokler je mogoča konkurenca, se š> vedno da živeti. Dokler se posamezniki nočejo od poda t i obratovanja, še vodno ni najhujše. Ce pa že gostinska obrt ne cvete dandanes, smemo pa trditi, ne da bi se i komu zamerili, da je ljubljanskim gostilničarjem šla v klasje pšenica prejšnja sto-; letja. Pomislite samo, da je leta 1582 med ! samostanskimi vrati (sedanjim Krekovim j trgom) ln čevljarskim mostom 26 gostiln. J Od Tranče do pisanih vrat (pri vhodu v • Florijansko ulico) je pa bilo še 14 gostiln i ln na Novem trgu 18, skupaj torej 58. Ko so zvračali bokale ... V tistih časih so zvračali bokale ln tu-i dl to menda ni pomena: bile so v rabi i drugačne mere ln tudi pivci so poznali dru- i » .....--------■-■ gačno mero. Morda je pa mnogi niso nfO poznali, kakor dandanes ... V rabi so bila vedra in bokali. Vedro je držalo 40 bokalov, okrog 57 litrov. Bokal je torej držal 1.4 litra. Zdaj pivci štejejo litre, tedaj so bokale ali celo vedra . . . Bokal je pa držal več kakor liter, vendar s tem ni rečeno, da je tudi več izdal, čeprav so bila vina tedaj močnejša. Vino so merili tudi po tovorih. Ta mera je pa prišla v poštev predvsem za gostilničarje. Tovor vina je držal 100 bokalov ali 2.5 vedra. Točili so le vipavca in terana Ie seznama ljubljanskih gostilničarjev Is 16. stoletja je razvidno tudi kakšno pijače so gostilničarji Imeli v zalogi. Najbolj značilno se nam zdi. da so imeli le trije gostilničarji v zalogi dolenjca. Samega do-lenjca ni imel v zalogi nobeden, velika večina pa je bila založena samo s teranom in Vipavcem. Tudi v predmestnih gostilnah niso točili nič več dolenjskih vin. Omenjene so tri predmestne gostilne, ki so Imele v zalogi le vipavca tn teran. To se nam zdi se tem bolj čudno, ker je bil dolenje* mno?o cenejši od vipavca ln terana. Najdražji je bli vlpavec. Cene lz 16. stoletja nam niso znane, pač pa te prve pofovtce 17. stoletja. Vedro vipavca je tedaj veljalo 8 goldinarjev 53.5 krajcarjev, vedro terana pa 5 gld. 10. kr. Bokal dolenjca je veljal 3 do 4 krajcarje. Ko je bil bokal vipavca po 25.5 kr, Je bil teran po 16A. Dolenjsko vino Je bilo torej najmanj štirikrat cenejše od terana. In šestkrat cenejie od vipavca. Zdi se torej, da pivci v tistih časih niso varčevali pri pijači, odnosno, če so že pili, niso gledali toliko na ceno kakor na kvaliteto. Zadnje čase, ko se je okus naših pivcev začel zopet spreminjati, odnosno preusmerjati, ko zopet bolj čislajo južna vina, naj bo torej ugotovljeno, da se zgodovina tudi v tem pogledu ponavlja. Uvedba potnih dovolilnic Rim, 22. febr. & Zaradi vojnega stanja so bile določene posebne norme za potovanja v določene kraje. V ta namen je bila nvedeaa polne dovolilnica, ki Jo mora Imeti vsakdo is kakršnega koli kraja kraljevine ln s kakršnega koli ozemlja pod suverenostjo Italije ln ki hoče potovati na Sardegmo ▼ Dalmaaio, v pokrajino im me-| sto Ljubljana, v Men tone in Taranto. Te [ dovolilnice Izdajajo na utemeljene razloge oblasti javne varnosti na prošnjo interesentov. S posebnimi merami je urejeno tudi premikanje tujcev v krajih kraljevine, Id so vojaškega interesa. Prositi morajo posebne dovolilnico pri oblastih javne varnosti. Ramen tega Je potrebno, da vsi potniki, rojaki ali tujci, vedno lahko dokažejo x osebnimi dokumenti svojo identiteto. Nova kapela ▼ Ljubljani Ljubljana, 23. februarja Ob navzočnosti Visokega KomisarjaL, poveljnika armadnega zbora, poveljaiKa divizije, aneSepedka PNT, nadškofa, upa-na B* dragih zastopnikov •Masti, je bila včeraj ©tvorjem* v ljubljanski vojaški bolnici nova kapela. Ob pričetkii svečanosti je Ml blagoslovljen Marijin ktp, M so ga bolniki darovali sa oltar kapele. Hrvatski državni kulturni zavod Zagreb, 21. februarja Izgraditev HrvetLake v prosvetnem in kulturnem pogledu je storila v zadnjem času tri važne korake naprej. Najprej je bil ustanovljen državni kulturni zavod, ki je njegova naloga pospeševati vsako kulturni • delu. rasen na prosvetnem polju. Posebno pozornost mora pa posvečati splošnemu kulturnemu delovanju, umetniškemu hi literarnemu ustvarjanju kakor tudi ustanavljanju ln nadzorovanju vseh kulturnih organizacij ln kulturnega dela radia. Novi državni kulturni zavod je avtonomen ln je utersal delokrog dosedanjega kulturnega oddelka v prosvetnem ministrstvu, v kolikor ne gre sa šolstvo. Obenem je bil ustanovljen hrvatski radio. Ore za državno podjetje, podrejeno prosvetno propagandnemu oddelku pri ministrskem predsedstvu. To podjetje ho Imelo v rokah vso radijsko službo na Hrvatskem. Tudi novo ustanovljeno filmsko podjetje je podrejeno poročevalsko propagandnemu uradu. To podjetje se imenuje >Hruvatski slikopls< ln ima svoj I sedet v Zagrebu. Državni filmski zavod : Ima nalogo Izdelovati domače filmske Žur-' nale ter zabavne, propagandne ln reklamne j filme in prevzeti uvoe inozemskih filmov. I Državni rimski savod bo imel svoj Mno m pečal se bo tudi z izvozom hrvatskih filmov v inozemstvo. Podjetje una svoj proračun, ki ga mora odobriti finančno ministrstvo ter je oproščeno vseh davkov in taks. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 28. februarja: Peter Dam. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Mali planinec Kino Sloga: Rdeče rože Kino Union: Rlgoletto Kino Moste: Romantična avantura in Peta kolona Koncert komornega orkestra ob 18.15 v veliki Fllharmonlčni dvorani PRIREDITVE V NEDELJO Danes: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus. Moste, Zaloška cesta 47. Radio Ljubljana SREDA, 25, FEBRUARJA 1942-XX 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pestra glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v Italijanščini. 12.15: Koncert saksofonista Miloša Zih eri a, 12.40: Orkester pod vodstvom D'AngpUsft 13.; Napoved Časa — poročila v Italijanščini. 13.15: Komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Godba Kr. letalstva pod vodstvom Alberta di Minlella. 13.50: Slavnostni valček. 14.: poročila v Italijanščini. 14.15: Lepa glasba pod vodstvom Arlandl-ja, 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert Pavorettovega zbora. 19.: Tečaj Italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Koncert kitarista Stanka Preka. 20.: Napoved časa — poročila v ltaujanečlnl. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Simfonični koncert pod vodstvom Franca Fedelia. 21.25: Ljubljanski godalni kvartet. 21.50: Romance ln melodije. 22.10: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. Sljanca ob sodelovanju sopranlstke Ksenije Vldalije m Ivana Francla. 22.45: Poročila v Italijanščini. Naše Gledališče DRAMA Ponedeljek, 23. febr.: zaprto Torek, 24. febr.: ob 1730: Zaljubljena lena. Red Torek, Sreda, 25. febr.: ob 17.30: Človek, ki je videl smrt. Red A- O P E B A Ponedeljek, 23 febr.: zaprto Torek, 24. febr.: ob 17.: Sve« Anton, vseh zaljubljenih patron. Red Premierski. Sreda. 25. febr. ob 17.: SverJ Anton, vseh zaljubljenih patron. Red Sreda. >SLO?ENSKl NAROD« ponedeljek. 23 februarja 1942-XX. Stran 3 DNEVNE VESTI Naročnikom in čitateljem! Vljudno sporočamo naalm naročnikom in čitateljem, da bo od 1. martu t. I. "1** j«-zna-da na ozemlju Italije mt-Mnia uar L za izvod. * — Flal j lA^ko-altiuJtfckn društvo /a po s)reševanje lxHnl>a/.nih na>ado\ \ Al ham j i. Vara-šaaje razvoj« bombaimn n«tsatiov v AJban;j. ki ie JI je časa zanima italijansko bombažno industrijo, vstopa z nedavne u stanov, t v; jo posebnega italijarusko-alban-akega društva za pospeševanje bomba Snih nasadov v Albaniji, v odločilno razdobje Naloga druat\ a bo, kakor poroča A« UT zagotoviti največji moZni dvig alba-nske proizvodnje bombaža. Ta važna panoga albanskega poljedelstva nudi velike možnosti v okviru gospo iarskega dviga nove Albanije. To dokazuje že proizvodnja v L 1939.. ko so na 272 ha pri ielali S3l stotov vlaken in 2079 stotov semena. Pri tem je treba upoštevati, da je bilo gospodarstvo pred itaJijansko-albanskim zeiinjenjem zelo zanemarjeno. Skladno sodelovanje italijansko-albanskih sil bo sedaj v najkrajšem času prineslo ugodne koristi za obe stran:. — Ustanavljanje italijanskih fašističnih organizacij na vseučiliščih v Inozemstvu. Xa iapodbOđe Tajništva Fasijev v inozemstvu ?»e stalno dr:gm Število italijanskih fašist čnih organizacij na vseučiliščih v inozemstvu. Take organizaeje ao bile usta-r. \.-~:<' /< v Nemč.ji < B«»t !m. Mjnakovo. Dunaj. Innsbruck), v Bivci i Bern, Chaasso. Laui-anne. Lugano. Curih). v Franciji < Pariz), Rum uniji (Bukarešta), na Madžarskem Eco di Roma«, da je znašal povprečni pridelek vina po vsem svetu v tem deseti tju 187 mii jonov hektolitrov. Edino v 1. 1936- 37 je nastopila težka depresija in takrat je pridelek znadal le 154 mil-jonov hektolitrov. V letu 193&—39 so ga pridelali 201 milijon hektolitrov. Pri tem sodeluje Evropa a 147 milijoni hektol trov, Afrika z 19 mJijoni, Severna ln Južna Amerika a i 14 milijoni. Azija z 245.000 n Oceanija s j 742000 hektolitri. V Evropi je pridelek porazdeljen takole: Francija 58 mi*jonov. Italija 39, Španija 19. Rumunija S. Portugalska 7. — Zagrebški tldje so bili bogati Zagrebški židje so si bili nakopičili mnotro premoženja. 80OO zidov je imelo r rokah skoraj vse gospodarsko življenje, židje v Zasrrebu ao imeli 1000 velikih stanovanjskih h iS Na 220.000 drugih prebivalcev jc odpadlo samo 16.000 stanovanjskih hiS Preko prostozidarskih lož so imeli židje rudi velik vpliv na politično življenje. Zdaj so iz gospodarskega in javnega življenja povsem izločeni. Vse židovske hlse je prevzela X* svojo upravo mestna občina in tih razlastila. L goden ru^\oj italijanske proizvodu j«' s\ iloprt-.jk. V..... tj ki imata prevensiv. v kulturi sv.loprejk, sta l* .-ine in Trevisi ki sama dajeta približno tretjino državne proizvodnje Ln sodeluje pr tem okoli 100 tisoč rejcev. V FriuLju je zr.aaal 1. 1940 povprečni pokraj nsk. prit >k 80 kg. upoštevajoč, da je v medna: od ni tigovln^k. b lanci svila v sek »r zelo važno poglavje izv >za in vir bogastva Za domače gospodarstvo, Je iahko razumeti cvetoč razvo,; g o j* t ve svJoprcjk v Italiji, k-: ,e pn tem poslu uueleženih že približnu pol milijona rejcev. - Na realni gimnaziji v Koet-\ju oo dogovorno s politic.no oblastjo otvor;* na služba božja v sredo dne 4. marca 1«M2 ob 9 uri v župni cerkvi. Nato se bo cL jaštvu v soli prebral in obrazložil disciplinski in hišni red ter razglasil urnik. V četrtek dne 5 marca se bo pričel ob uri 30 revini pouk. Naroča se dijaštvu. da se brezpogojno in točno udelež. otvorene službe božje. — Ravnateljstvo. — gfCamez. Včeraj so prep< Ijali v spio*-no ljubljansko bolnico ponesrečence le z dežele. Mar , I i --rencin. 491etna žena delavca s Planine pri Rakeku: ugriznil jo je r**s v levico. Iz M >kronoga so prepeljali 49-letnega Fr Kaselrt ki Je bil zaposlen kot noeni čuvaj v aviftroaeftkl usr.jami: jajlel je po poledenelih Tleh in si zlomi! levico Fr. Petrič 73letni posestnik iz Preserja si je na slamoreznici obreza! prste desnice. — Z Verda so prepeljali 40-letnega opekarnj^koga delavca Fr. Jerino. ki mu je stroj za obbkovanje i peke stlačil prste desnice. - Na Vrhniki 'e je ponesrečil 671etni hlapec Jože Skvarta. ki si je pri padcu na poledenelih tleh zlomil levo nogo. Iz L5fk rja na hodnikih, ponoči je pa zopet zmrzovalo razen tega je pa §e pršilo n po hodnikih ae je raztegnila Tina ledena skorja. Bilo je tako gladko, da je marsikdo pozabil, na katerem koncu ima noge, saj so bile večkrat zgoraj kakor glava. Seveda se ni nihč" spomnil, da bi postil hodnike. Posipava:lj hodnikov je pač priSlo iz mode kakor smo že večkrat ugotovili. —lj Umrli so v Ljubljani od 13. do 20. t. m.: Bernot Franc, 73 let. zasebnik. Šolar Predstave ot delavnikih ob 16 tn 1815 ob neaeijah tn praznikih oh 10 30. 14.3U. 16 30 in 18.30 KINO MATICA TEIJEFON 22-11 Oocodivi irr« maleca drfka ▼ pretekli ^ftovni Vojni p» ror« inu S.\l\ a trr i A Oottr Mali planinec ! io Sanr>an::eV» — M r<> F-rran — Mano Art.se itd KINO l > 10!£ * TELEFON 22--»l !eaa Ti.no d« * I I : " * i o-jev* 4 ratne, k* n»>fro fVgsletta i Ma Roaan KIM J sl.O<»A * TliiroN S7-:;'» /ahavnj fim V.a kom«j.Ja po znanem rlrd-ilišItrTi komndu Viktor de Slca, Umberto Melnati, Ren?r S.ilut (Ar, Viri Gioi aVB i 'aiadLsi Boecherini. Deoussv. ZaneUa, Al-iano in Duncler. Na kiaviiju bo spremljal umetn-ka njegov stalnj spi eml je valeč pa-.iisL Sinioneeili. Koncept bo v veliki PJhar-:no»mčni dvoiam v peiek 27. t. m. ob pol 7. ur; Svecer, Predprodaja v knjigarni G!as->ene M; tce. lj— Opozarjamo na nocojšnji ketteert novega ljubljanskega Komornega orkt3ei-a pod u::.t*'i-..--v.r.i voift vom ftOiSaSMega viluoza Karla Rup.a. yM cS drevl ob i t7. v veliki Jr^.liiarnioničui e.vorani. Koniomi orkette: tvorijo: I. violina: I.em Ffeifer. Albert Dermelj. Francka Orn:k-Rojčev-i Alber: Jtrmol. Franc Cihccki, il. %ioiit:a: Srečko Dražil, Jože Roiar. Janez Kumar. Vlcla: Avgust lvančič. Janez ftižmond. Srečko Zalokar. Violončelo: Adolf R-n-ni-har, Štefan Prap!-otnik. Ivan Foljrns^k. Kontrabas: Pavel God'na: Klavir: Bojan Adamič. Kot solistka bo sodelovala na koncertu operna pevka gdč. Valerija Hey-balova. Koncert obeta velik umetniški užitek predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. —lj Cvetko Goiarj«1^ literarni večer, ki je imel brli 23. t. m. v Frančiškanski dvorani, se znrndi obolelosti dven sodelujočih odpoveduje. V!šil se bo 9. marca istotam lh 06 istem čhfu —lj Vse fttalae prodajaJee relenjave na živu-keni trgu op.i/.iria mc5fro potrla-a.-sto. naj svo-o zelenjavo pripe]iC5\> na trg na prodaj, ker je proti prodajalcem zel3-njave na domu podvzela najstrožja »t^n-trola »radi prepi-ečenja svisanja cen 'n nexiopustnc prodaje Opaženo je ham reč, via nekateri producenti pi-odajajo selen avo doana. komor hodijo zv?l^njavo nnkupevat gospodinje, med tem ko primanjkuje zelenjave na živilskih trgih I Franc. 85 ie:. .Lsi^ar^k. pomočn k. Zadek Angela, roj. Seh.ebnig, 70 let, vdova sodnega eficijala, Borštnar Kristina, 29 let, hiralka. Vve:.-s liedv.k^-. 44 let, hiralka. Filiaan Esaerflt, ••• ".e*. sTicijei fn. dir. v p.. Pongrac Antonija, 85 let, služkinja, Ra-zinger Antonija, vd. Uroanc, roj. Poic. 74 let, vdova pred delavca, Weithauser Manja, roj. Krteisel, 87 ic-t, \*dova grofovskega nadiogarja, D.Kić Fran, 84 let. dvorni svetnik. Zeiezn k Marija, roj. Jeran. 64 let, učiteljica v p.. Rohrmann Marija. 89 let, znsebnica. Ar kG M.i'.n. V2 iet. prevžitkat. dr. Novotnv Karel, 63 let. fin. svetnik v p.. Lampič Marija, roj. Skarjevec. 79 let. zasebni ca. Krzen Leon, 39 let, profesor trg. } akademije. Meglic Jožefa. 79 let, služkinja, Kunsch tz Avgust Viljem. 62 let, kapetan v p.. Novak Ivana, roj. Petelin. 34 let, žena trg. solrudnika. — V ljubljanski bolnici so umrli: Jarm Božidar. 2 leti. sin mesarja. Velika Loka pri Novem mestu. LavriČ Ivana, 67 let, vdova cestarja, Lofc pri Logatcu. Pr^cn Franc. 1 leto, s n delavca. Nove Jar.-e. Kupah Ivan. 59 let. natakar. Begunje pr; I idovijici, Vojska Mihael, 75 let, zasebnik, l^rše Jože, 25 let. natakar. Sirban Marije m j. Tekavec, 6? let, žena fin. sluge. Marinka Nada, 2 meseca, hči delavke. Ambrer.lč Milo$. 47 let, višji poštni kontrolor, Frank Uršula, roj. f Juvan. 73 let. #&S*a žel. -pr3vodn.ka. Zu- I pan Fran. 63 le*, prevžitkar, Zargi Neža roj. Hribar. 65 let. dr: in ari ca. — PoroM!a Sli se g Peter Bizjak, kap. bi v. jug. vojske in 1 8*4 rc VaJjal*', proies. riea Ce: tltaaio. —lj Med in^tnmientalniiui kom-ertl so pri sas :. n :ki koncer;i virtuozov na čelo. Pred loti smo slišali največjega čelista C ; . \ \ Ca-.saiajo. ki je zvajal v l^jutaljanj dva svoja koncerta. Po. novno je igral na našem koncertnem odru hrvatski čel^et Juro Tlcs-I-^ič. Med aas sta prifia čelista r. p v ln llainardl ;n v minulem letu Be&tieci, V p< ek :ae 27. t. m. pa bomo sl'sa'i dsega najboljsiii sodobnih italijanskih eefistov X. B:ainellija. Brune'li je profei^or čela n.i ako«iemij! Sv. Cecilije v Rimu. kot koncertant pa zran po vsaj Srednji Evropi. V T J Miži« oa i^vajnl dela naslednjih skla>:atc!jev: Strauss, Beethoven, Usnilllmo se uasgžh pffčlc! Šolsko mladino bi bilo treba navajati k usmiljenju do pti^lc Ljubljana. 23. februarja. V članku z dne 10. febr. 42 si. 33 sem poudaril, kako se v tej zirni vrste razni lepi članki o posebnem usmiljen ju do drobnih krilnlcev. ki zlasti letošnjo zimo toliko trpe. Tudi jaz sem apeliral na usmiljene ljudi, da vsi in vsak po svoji moea pomaga lajšati vsaj glad ubogih ptičic. Predlagal sena tudi. da bi »e s prostovoljnimi prispevki nabavilo čim več krmll-nic za javne prostore, kot domač? pribe-šv> pa naj bi -'azila ruala koritea. kamor pridejo ptički tudi zelo radi >na hrano«. Priznati se mora. da se pri nas. zlasti v mestu iv Tivoliju* mnogo stori za lajšanje lakote in zimskega trpljenja najrazličnejših zimskih stradančkov — ptičkov. Vse spoštovanje in prtenanje zaslužijo ti številni ugledni in preprosti stari in mladi ljubitelji teh koristnih živalic. Gotovo je z njihovim usmiljenjem in vzdrževanjem rešeno marsikatero ptičje življenje. Kako 'i »rejencki« poznajo svoje Ivzur/.evatelje« je treba videti, opazovati in se osebno prepričati. Kako zaupno se približa in kako prikupno se vzpne k človeku rjubka veverica ali ptičica! Celo kos. ki je sicer zelo previd* n in oprezen, pozna svoje zveste - rejnike*. Prifrči mu celo naproti, ker čuti, da mu ne preti od teh dobrotnikov nobena nevarnost. To so tako zgledni ln ganljivi prizori, da bi jih bilo dostikrat vredno slikati in porabiti za zgled, ako bi bilo možno. Kar se tiče mesta in to posebno Ljubljane same. je za ptičice kot rečeno kar dobro preskrbljeno. Kako je na deželi ali v drugih mestih, ne vem. zdi se mi pa, da najbrž nikjer tako dobro kakor pri nas. Zelo umestno ln naravnost potrebno bi bilo vsako leseo preden nastopi zima navajati Se posebej šolsko deco k usmiljenju do ptičic in jim dajati potrebna navodila v pogledu naprave krmilnlc in krmilnih te"o-rite. Tudi o tem sem prepričan, da šola stori marsikaj, a mladina je pač lahkomls-ljena in za take stvari pozabljiva. Ako se jo pa večkrat opozarja na to splošno člo-ve5ko dolžnost, zlasti na to, da s tem. če ptičieam pomagamo pozimi, koristimo človeštvu sploh, ker pospešujemo fhfeesojed-cem njih obstoj, bo postala mladina ne samo sočutna, usmiljena ln morda ne bo 'eeč tako razširjena s*rest rn lovljenje pti-čw pevk v kletke ln nt» iimaniee. »lasti še nečloveško mučenje istih kar sr pri mladih ljudeh tal večkrat SgetS. Storimo samo svojo do^nost in pomagajmo ne šahid ubožcem ln zapuščenim ljudem ampak tuđi ubogim ptičieam. Juh Avgust 9m acen čas lz Nanena 25 let je tega, ko je NH po nemškem raliu prva napoved časa preko oddajne portaje Nauen. Že prej od leta 1910. so oddajale obalne radijske postaje v severni Nemčiji in francoska postaja na Eifflovem BtoljAi napoved časa ladjam na mot-ju. Pozneje se je ta oddaja izpopolnjevala in postala Je mnc>go točnejša. Ni tako lahko napovedati po radiu točno čas. kakor bi človek mislil. Točno napoved časa oldaja samo radijska postaja Nauen in sicer od leta 1935. na dolgem in kratkem valu. Nemški radio je prevzel to oddajo 10. maja 1929. časovni znak , obstoječi za laj:ka iz dolge vrste neopredeljenih sunkov električnega toka, obstojajo v resnici iz serije različnih signalov, ki jih slišimo kot enako visoke kratke ali daljše zvoke oddajanja v ritmu točk ln Črtic Morsejevih zmikov. Pravilno oddajo teh znakov regulira ura v hambm-skem observatoriju. Ti znaki se prenašnjo s pomočjo električnih vodov in raznih aparatov v radijsko postajo v Nauenu, ki jih oddaja naprej raznim nemškim postajam. 16. minut pred 13. se piično priprave za o Ida jo, ob 12.55 se zasliši najprej opetovano en znak, potem pa sledi mednarodni poziv in ftele končno se oglasi Nauen s svojimi klici. ■ Zapustil nas je nas nad use ljubljeni in čabri ■ Pogreb se je uršil u nedeljo ZZ. februarja 1942 ob 3. uri popoldne z Zal, Iz kapele su. Nikolaja na pokopališče k Su. Križu. Ljubljana, 23. februarja 1942. Rezka Praprotnik in ostalo sorodstuo Izgubil? smo sodelauca našega podjetja upraunega saetnika, gospoda i ■ ueleinđustriiaL a, s katerim (e tuči uraonfšluo in oelau stuo izgubilo zaščitnika. U Ljubliani. one ZO. febr. 194Z. (Jprauni suet, raunateljstoo, uradništuo in čelaustuo delniške družbe PIUOURRHE UHIOH u Ljubljani *. i y - -J A84B Stran 4 »SLOVENSKI N A R O D< .ponedeljek. 25 februarja 1942-30C. 6tov. 44 I Avgust Praprotnik I Ljubljana, 23. februarja V petek proti večeru je nenadoma preminul eden najbolj znanih slovenskih zi*-apodarstvenikov g. Avgust Praprotnik.' v večnost je odšel mož, ki ga je poznala vsa bivša Jugoslavija in ki je užival v naših gospodarskih krogih največji vpliv In ugled. ietih zavzel tudi za nase gleda'.iSce in mu pomogel do življenja vse do trenutka, ko ga je prevzela država. Pokojni Praprotnik zapušča vrsto na^in gospodarskih delavcev razmeroma rmai Saj je Seje lani praznoval petdesetlet -. i j svojega življenja. Bil je še zelo agilen :n ielaven in bi bil nedvomno Se dolgo deloval ustvarjajoče, ko bi ga sedaj ne prehitela nenadna smrt. Bodi mu ohranjen blag spomin, njegovi težko prizadeti soprog: in vsom svo c^:n pa izrekamo iskreno a Njegova zadnja pot K zadnji poti pokojnega Avgttl rVspNll nika se je zbrala na Ž.ile /redno -'-tcvilna j množica, med drug mi na "j<:' b aW zavtop-i niki nagega javnega in kulturnoga / \iicnja. PckojnkoA-o truplo, k* s«o ga prepeljali z doma v kapelico «v. N'iko'., ;a. je b!;<> naravnost zasuto s ^>pk' n venci. Pogrebni obred je opravila frančiškanska duhoa-ščina. Molitve so se začele točno ob 15-, ko so krsto prenesli na oder pred kapelo. V slovo mu je tam spre «*on-ori 1 nekaj v srce stgajočih besed p.prriarskc nMhft Po«tem se je razv;l ddfi zalm spi e v od proti Sv. Kr/u. N* obeli ItlPUffc ie ethi bana dr. Murka Vara čem. Sledili so ::-n zastopniki Zveze indu-strijcev. Avt<^c!uKa. Prometnega zavoda-I>ram:it-'čnega društva m Sky*cnjkeij|i glctla-:i"vca k« m "-*rc:ia. ve!escim*kc uprave in vc\- .rn.1 Manodae galerije in vseh r-rga Tvz.^eij in dru'tcv. jvr kaferh sc je pokoj nik s tod ko vnemo ;n uspehi udejsfvovsl v s\-o;cm /;\ijenju. Po molitvah, ki jih :c o-pravila duhovščina ob 2" bu, ie zemlja appelcle tc\— c nsfan-kc p. A in ka. katerega sprnnin N /•"vel med S! sotraostjo in delavnostjo je bil Prapro'.mk kmalu med najvidnejšimi njenimi uslužrnin- ci. kar se je formalno pokazalo tudi v tem, da je postal njen prokurist. Kmalu ga ;e banka povabila v svojo centralo in 1 *> družnico na Dunaju, nato ga pa že 1. 19-*} imenovala Za ravnatelja podružnice ban^e ▼ Ljubljani. Na no-em odgovornem mostu je komaj 24letni mladenič prišel šele do možnooU, da. Je rn.zvijal vse svoje sile. Kako je Oil cenjen kot uslužbenec in kako kot ban*ni strokovna k med našim poslovnim ivefaa, nedvomno najboljše izpričuje dejstvo, da je 2e kmalu pot"ni. ko »e ;e centrala .Jadranske banke preselila v Ljubljano, pos* 11 njen podravnatelj, 1 1920 pa njen ravna-tel;. Kmalu pa je delokrog dotedanjega ud^j. ^vovanja postal za stremljive mlade moči agilnega Praprotnika preozok. Kljub taras^ da je Jadranska banka pod njegovim /od. stvom sijajno uspevala, je izstopil in postal ravnatelj Slavenske banke, ki je imela svoj sedež v Zagrebu. Toda težka gospodarska depresija je Slavensko banko, Xi je imela podružnice po v?eh hrvatskih 'n slovenskih mestih, kmalu potegnila v te£-koče in Praprotnik. ki v odločilnem trenutku že ni bil več njen odgovorni soie-lavec, je moral nositi posledice. Toda to ga nI strlo. Posvetil se je indu atriji, s katero je imel kot bar.Cr. i k do*nre stike. Kmalu ga vidimo spet na vodiLoju mestih, zlasti kot predsednika Kranjske ji-dtistrijske drutOC V tem času si ft pridobil tudi zaslugo, da je v trenutkih 6eftW pripravil skupino slovenskih finančnikov, da je prevzela podružnico avstrijsk >ga Kreditnega zavoda v Ljubljani, ki je postal tako samostojen in eden najmočne.šin v nase-m banenvm svetu Z njim je prešla v slovenske roke tudi znana pivovarna Fr. on, kateri se je Praprotnik odslej popolnoma posvetil. Pri tem pa jo šla vr.por d-no tudi Bjegjva delavnost v zalaganju naših industrijskih podjeti; s prer.iogom in koksom iz inozemstva, kar je u?jc^no *T-Sil njegov Prometni zavod za premog. xi si je sčasoma pndcbil tudi dva domača manjša rudnika Kljub izredni zaposlenosti v ros-b nem frospodarstvu pa je Praprotnik vedno na— sel tudi priložnost za sc delovanje pri spk»A no pomembnih gospodaiskih akcijah. Tako je bil prodMdDfk velese.mske zadruge ■ eden glavnih ustanoviteljev Ljubljanskega velesejma. Bil je član uprave, podpredsednik, zadnjih pet let pa predsvdnik Zd.u-ženja industrijcev in obrtnikov v Ljub'ja-ski pokrajini, nadalje dve leti tudi predsednik Zveze industrijskih korporacij v Beogradu, predsednik Avtomobilskega kluba pa že od 1. 1924. Zelo se je po voTtvh Nemški promet v letu 1941 Železnice hrtenica vsega prtmieta — Cestne železnice so prevezile lan:. 6,ogo.occ tiotnikcv Državni tajnik v nemSkem prometnem ministrstvu Kleinmann je objavil oMttrea pregled prometa v HcnfiJI v letu 1941. Ves promet je stal pred znatno večjimi nalogami knknr predlanskim, ker se je ozemlja Xemćije mo^no povečalo. Držn\-ne žHoz-nice so bile hrbtenica vsega prometa. Poleg naraščajočega Števila gospodarskih transportov je bilo treba or.vladati tudi ogromne vojaške transporte proti jugovzhodu ln vzhodu. Državni tajnik je objavil zanimive statistične podatke o prometu v lanskem letu. Tovorni vlaki so prevozili v primeri z le'om 1938 predlanskim za Ič lani za 32rv več. število ton prevoženega blaga je bilo lani za 7Gr^ we^|e kakor leta 1938. Povprečna obtežitev tovornih vla-kov se ie dvignila od 641 ton v letu 193* na 709 predlanskim ln na 715 lani. V pot-itiškem prometu 90 prevozile žHeznice največ vojakov, ki so prihajali na dopust in se zopet vračali v svoje edinice. V začetku leta 1941 je bila skoraj polovica brzo-vlakov zasedrma po vojakih. Poleg tega so pa morale železnic** prevoziti tudi tdo^o čet na razna bojišča. Državni tajnik opisuje dilic velike zahteve v pogledu vagonov. Navzlic vedno večjim zahtevam vojaških oblasti je dajaJa železniška uprava na razpolacro lani skoraj enako število vagonov, kakor predlasaktn Za prevoz krompirja je bilo danih na raz- pclago okroe 1ST vacronov vet kaltor predlanskim in nad 50r> več. kakor let^. 193S. Razen tegi so izpolnile državne i'-Icznice tudi velike naloge v pogledu preskrbe s premogom drusr.h drž hkratno, lani pn c^setkratno Število. Pa tudi drusa pr< :r . V rečnem prometu je bil dosef.rr. ricoraj naj\-i5ii predvojni Brtvo. Tudi nern-Aka trgovinska momr.rirn je zasta\ila vse svoj'"* sile v službi vojne in gospodarstva Žensko srce Pod treznim anatom ovim pogledom se pokaže, da je žensko srce povprečno 30 gr lažje od moškega, če sta moški in ženska enako visoke postave. 2ensko srce kot m> sični aparat torej ni enakovredno moškemu. Vendar je pa zredno prilagodljivo in svojim naravnim nalogam v polni meri do_ raslo. Istočasna prehrana matere in otroka med nosečnostjo pomeni za žensko srce izredno obremenitev, ker mora ta čas obvladati n nogo večji krvni Obtok kakor sicer. Težke naloge mora izpolniti žensko srce tudi v klimakter-.ju. ko se preobrazi vse telo. To se zgodi me 1 45. in 60. letom. Zdravo žensko srce pa premaga brez posebnih težav tudi te napore. Zato so pa srčne napake pri žensk t h redkejše kakor pri moških. Toda tudi ženske niso zavarovane pred nj^nii in zato morajo tem bolj pa z ti na svoje srce, ker je kot rečeno v splošnem šibkejše od moškega. Omedleviea ko zid bledega dekleta a.1; histerične žene je prišla sicer že davno iz mode, ver, li- pa fiziologija ugotavlja, da je krvni pr tisk in močno utripanje srca p^i Ženskah pogosteje kakor pri moških Ne-ivomno je tudi žensko srce doraslo telesnim naporom, pač pa potrebuje za posebno težko delo več časa. da se mu prilagodi kakor moško. ! manjši zvonovi. Okrog centrale osrednje ; pagode stoji cela vrsta majhnih pagod Rangun je zdaj važno pristanišče tn He važnejše op.. r i.-: č ei Ar.^je. Od morja sem morajo pluti ladje kakih 40 km po reaJ preden dosežejo rangunsko pristanišče. Na 1 2.0O0.0O0 ton gre samo riža, iz tr»ga prts*a-nišča po vsem svetu. Poleg tega se izvaža 660.000 ton mineralnega ol/a. 250.JGO ton trdega le-^a. 50000 ton rastli^.sk iga olja. 46.000 ton cinkove rude in 30.000 '.on svinčene rude V zadnjem predvojnem ie*iu sc je mudilo v Ran gumi 3161 parnikov. s tem je jasno povedano, kako velik%;a gospodarskega pomena je burmanska piC-stolica. Rangun ima okrog 400.000 prebivalcev. Po številu so približno enako zastopani Indi. budhisti in mohamedanci. Med poslovnimi prebivalci Ranguna preseneča veliko .število svečenikov in redovnikov. Burma je izrazita dežela budhizma in Rangun je njeno duhovno središče. Južno vreme z deljeni Ljubljana, 23. februarja. Dolgo smo ga pričakovali in napovedovali, končno se je pa jug vendar pririnil j do nas od tople afriške strani: jutri bo to-I rej Matija lahko prišel povsem do svoj veljave in moči. 2e včeraj je bilo prece. topleje. Najvišja dnevna temperatura je znašala sredi mesta ->-0.6 stopinj, v Trnovem pa 0.5 stopinj. Snežna plr.st se je čez noč precej sesedla in je bila davi 43 cm debela. Na periferiji.je bilo davi še precej hladno; v Trnovem je znišala temperatura —4.5 stopinj, sredi mesta pa je bilo znatno topleje V Zveašd! je kazal toplomer —1.4 stopinj. Dopoldne je začelo močnrje deževati in vodr.e bolj Uvo nam je stopalo pred oči. kako sr bomo kopali prihodnje tedne in menda že iiUii. Koncert kemornega orkestra bo d revi ob 18.L> v \eliki lil ha rtu on i. ni d\orani ■ i/.branim sporedom. Vstopnice se še dobe v Matični knjigarni. — Pre-skrbite si jih pravočasno! — Zopet žrtev sneznepa plazu. Snežni plazov, zahtevajo letos vedno nove žrtvt-O potili .-mo poročali te dni. Zdaj se je pa pripetila še šesta .-mrtna nesreča in s-cer prj Sv. K::žu občina Sober. Pri posestniku Gaubcju pri Sv. Križu uslužbem hlapec Alojz Majhenič je hotel pripeljati iz gozda drva. Ko je peljal težko naložene sani. je pridrvel snežni plaz in ga pokopal pod seboj. Majhenič je prišel pod vola in je kmalu podlegel težkim poškodbam. Našla ga je kmalu po nesreči njegova sestara. Poklicani zdravnik je mogel ugotoviti samo smrt. — Ptujčan odlikovan r redom železnega križca. Dobrovoljec Toni Kreiner iz Ptuja je bil odlikovan za brabrosl na vzhodnem boj.šču z redom železnega križca II. stopnje. — Teča.i za nego dojenčkov v Studencih. V dekliški šoli v StoedPCŽh pri Mariboru je bil v ponedeljek otvorjen »ecaj za nf»go dojenOcov, ki je privabil mnoco slušatelj ic. — Na povratku domov io je dohitela smrt. Kmet Josip Pristovnik >e je vračal v nedeljo zvečer s svojo družino domov v Drugačevo. Med potjo je njegovi ženi ne-nacioma postalo slabo in Cez nekaj ur Je i^.dihniia v sosedni biši. kamor so jo bili prenesli. Pokojna je bila mat; osmih otroh. — Zanimiv koncert v Mariboru. V četrtek 26. t. m. bo v Mariboru v Gotzovi dvorani zanimiv koncert, na katerem nastopijo trije sloveči mojstri znani dunajski pianist in skladatelj dr. Egon Koraauth, ter cba člana graškega Mozartovega kvarteta violinist Norbert Hofmann in ćelist VVolfgang Grumskv. Graška kvartet začasno ne obstoja več, ker sta dva njegova člana pri vojak;h. — Spodnja. Atajerska v nemškem radiu. P.adijski postaji Dunaj in Graz sta oddajali v četrtek ob 11. v okviru kmetijske ure 10 minut trajajoče predavanje o nedavno zaključeni veliki kmetijski razstavi v Mariboru. Kdor te razstave ni videl, je lahko slišal v radiu kaj vse je bilo na njej p: ikazano. Tudi kmet'cam je bila posvečena vsa pozornost. Obe radijski postaji ta fampada di qualita prodotta neflo stabilimento di Milano deUa TUNGSRAM ELETTRICAITAL1ANA S. A. Kakovostno žarnica proizvajano v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITAUANA S A. TUNGSRAM sta oddajali poročilo o gospodinjski soli v Svečini. kjer se vzgajajo kmečka dekleta v dobre gespod-nje. Iz sobe so se slišali tudi trije kolovrati. Poročevalec je obenem omeni!, đa je ni Spod. Štajerskem Se 5.O0O kolovratov, s pomočjo Katerih izdelujejo kmetice in skrbne gospodinje domače platno. V zaključni besedi je bila pokazana pot. vcdeCa spodnještajersko kmetijstvo iz njegovega propada. — ITchnma S«larjev v Mozirju. Štajerski Heimatbund je organi zimi pr»*jšn>» teden za učence ljudske šole v Mozirju brezplačno prehrano. Okrog 50 učencev dobiva dnevno toplo kosilo, šolarjem kuhajo in strežejo /.ene Heimatbunda. —lj \'ho one. ki ko prošnjo za osehm* izkaznico ze oddali, niso pa šo prinesli slik, slik. opozarjamo, da morajo slike najkasneje do vključene srede. 25. t. m., oddati pri tisti poslovalnici mestnega poglavar-stvn. kjer so oddali prošnjo. M A L i OGLASI NA POTI NA KOZNIR se je izgubila pasja ovratnica (veriga) z letošnjo znamko številka 209. Najditelja vljudno prosim, naj isto odda proti nagradi na Rlei\veisovi cesti 5t. 21, L nadstrop-JeJ_ Gospodinje kupujte »ALPA« ČAJI PROTI I.EVrVOSTl ČREVESJA, proti bolečinam v trebuhu lr proti migreni je priznano sredstvo Ambroieva ;*tedlca, ki j jo dobite le v Medar-ni. Ljubljana, Židovska ulica št. 6. STEKLENICE šampanjske, butelje, bordo m chiantl kupi vsako množino, plača najbolje in posljo ponje na dom M. CESAR, Gasilska ulica 3, telefon št. 23-69. Rangun, Mekka budizma Rangun je prava Mekka budhizma. Njt-: govo središč* je velika, nad 170 m visoka 1 pagoda ftve Dag on, stoječa na griču ob vzhodnem rokavu reke Irawady. Pagoda je bogato pozlačena in pod njeno dežniku podobno streho je tudi lepo pozlačeno Jt- le*zno omrežje, na katerem visi mnogo zv>-nov. Na vzhodni strani pagode visi 26.0GD kg težak zvon. Levo desno se pa vrst2 Gumijasti čevlji za norce Ze španski osvajalci v južni in srednji Ameriki so uporabljali kavčuk za impregniranje svojih plaSčev. Seveda bi bilo napačno misliti, da so bili to deini pla.V:. kakršne nosimo zdaj. 2e mnogo prej so pa poznali Indijanci pomen kavčuka ic pridno so prestrezali iz kavčukovih di ^ve* kapljajočo mastno tekočino v okrogle posode. Oni Indijanci, ki pa niso poznali tt-ga načina pridobivanja gumija, so se kra*-komalo mazali z gumijasto tekočino ln ko se je posušila na njih so se zavijali v živalske kože. Iz kavčuka kuhanega na vr> čem solncu. so izdelovali nekakšno o:jc. ki je veljalo pomešano s kokosovim mlekom za zdravilo. To zdravilo so uporao-l;ali Kitajci zlasti proti krvavitvam. Zanimivo je. da so nekateri kralji ln veija*n naročali za svoje dvorne norce čevlje *z kavčuka. Dvorni norci so v takih cevljin neprestano padali in dvorna gospoda se jim je labko od srca smejala. To je bil tudi glavni namen gumijastih čevliev. PREMOČ DRVA 1. Pogačnik LJUBLJANA. »uhoričeva ulica S reieloD 20-58 MLAD LNTELIGENT z univerzitetno izobrazbo — prvovrstna moč, dobi takoj dobro mesto stalne zaposlitve za nove knjigovodstvene sisteme in biro organizacije. Po možnosti znanje italijanščine ali vsaj nemščine. Plača dobra. Predstaviti se osebno 23. t. m. od 15. do 18. ure pri — Griffini. Ljubljana, Via Verdi 2. La maechfna da ealcolo piu eonspleta o preetaa ch« i'impon« por la sua modernisaima conceiions meceanico. K alkul acil skl računski slroj pTOClzne koneirukcii©. na Tisku sodobna tehnika. IgpprtitaloBit •■clnilvo p«r la provlneta dl Labloaai A. K O V A C I C Pr.I.rnoT« ml, «4 T«l> 26-36 pro) ]f q| Lioal F^rio d Errico |" 1 =1 JMej iz lepenke 4^ __— Slaboumni fant je gledal Miltona ter se počasi čebJjal po gla\i. na kateri so mu kakor šopi trave štrleli rdeči lasje; ko mu je zdravnik nameril svetlobo reflektorja v pegasti obraz, je živčno zatrep-ljal z vejicami in kotički ustnic so se nru zavihali navzdol, kakor bi mu na jok. Doktor pa je obrnil svetilko tako. da je ostal sam v njenem krogu, prijel ubožca za roke in mu jel z enoličnim glasom prijazno prigovarati. .»Miren bodi... nihče ti noče nič zalega... in lepo v oči mi glej . .. tako. da . . . miruj .. ako se čutiš trudnega, zapri oči... tako je prav ... kaj ne, da ti je dobro? Evo . . . škoda, da je tak d mraz ... zvečer je na dvoriščih mraz . . . hudo mraz.. .< Fantovo telo se je treslo kakor v groznici in nagonsko je dvignil roke. da bi si zavihal ovratnik na površniku. Tedaj je vzel komisar s pisalne mize lesen nož za papir in ga skrivaj stisnil doktorju v roko. Miltonov glas, počasen in miren kakor žuborenje potočka, je še vedno odmeval po sobici. »Evo ... Jakomin, na železo . .. dobro pazi. . . tvoj mojster je šel v krčmo, toda okrog osmih se Tidiž?« j Tisti mah je tapetnik Emil Frossard, morda gnan od navadne radovednosti, morda pa tudi prevzet od čudnega prizora, ki mu je prisostvoval, pomolil glavo izza zaslona, Samo za trenutek ... Slaboumnlk je obrnil glavo tja, kamor mu je kazal doktor, in skokoma planil, stiskaje v roki leseni nož... SpaČena usta so mu hripavo zasopihala, v očeh se mu je zableščalo nečloveško sovraštvo .. • Začul se je žvenket prevmjene svetilke, ki se je razbila na kosce, takoj nato pa tapetnikov prestrašeni vzkrik in ropot borbe med njim in med bebcem. Ko so pritekli nadzorniki, je bil Richard že podrl fanta, ki se je s penastnimi ustnicami otepal na tleh. »Hitro prtič!€ je kriknil MDton, ki je moral biti pravi mojster v krotenju božjastnikov. Povelja so se razlegala sem in tja, nato je zavladal v čumnati mir, in tapetnikovega fanta so pol-neza vest nega prenesli na zofo v neki sosednji sobi. Tedaj si je komisar obrisal not, ki mu je curljal po licu. in rekel Frosardu, ki se je strahoma stiskal ob zid: >Zdaj lahko greste večerjat, če vas je še volja... Tako ste vsaj zvedeli, da vam je Ernest Doucet rešil življenje, ko je dne tretjega septembra zvečer stopil na temno dvorišče v Amelijini ulici, okrašen z lepenkastim nosom, ki mu je izpreminjal profil, da vam je rešil žnijenje, ker je namesto vas dobil sunek v trebuh ... Sicer pa... ali vam ni ob tistem Času izginilo kakšno železo ali kaj podobnega?« >Da,< je zaječi jal tapetnik, bel kakor cumja, »izginil mi je nož, ki sem ga rabil za rezanje Klobuče-vine.. .€ »Vaš fant ga je po izvršenem dejanju najbrže vrgel v Seino... Pojdite zdaj in držite jezik za zobmi ... kajti istorija še ni končana .. .< To rekši je komisar poklical nadzornika Harpa. »Cujte, Harpe___tapetnika Frossarda in knjigoveza Drucka lahko izpustite na svobodo... vsi drugi pa ostanejo, kjer so... ako si hočejo poslati po kako jed, lahko pošljejo... čez eno uro bom tam, da nadaljujemo zasliševanje ...« »Ali, gospod komisar .. .< »Nič ali___čez eno uro sem rekel... Ti pa Mar- tignv se bosta vrstila... nocoj mora biti vsa stvar opravljena... Kdor je zaspan, naj leže na tla ali pa naj se nasloni na zid... in kaditi je vsem dovoljeno.« - »AH smem vedeti, kdaj vam je prišla na misel podobnost med nosom tapetnika Frossarda in lepenkastim nosom ubogega E mesta Douceta?« »Kakopak, tega ne morete vedeti, ker vas ni bilo poleg... Bil je meglen večer... Krenil sem na dvorišče v Amelijini ulici, da bi pokramljal s knjigovezom ... a v tem sem zasačil tapetnika. ko je mi-kastil fanta... luč nizke svetilke je še bolj podcrtavala njegov kljunasti nos .. .< »In tedaj ste uganili.. .< »Niti ne... bil je bolj nekakšen privid... v duhu sem znova zagledal obraz mrtvega z lepenkastim nosom — Nadaljnje sklepanje sem opravil v mislih vpričo vas... in vpričo dve novinarjev ... se spominjate? Prišla sta me nadlegovat v urad, in med pogovorom je eden izmed njiju vprašal, kako se le-penkasti nosovi drže na obrazu ...« >Dobro se spominjam, kaj ste odgovorili: ako leži človek znak, je dovolj, da mu ga rahlo nasadite na obraz, ako pa stoji pokonci, mora biti nos primeren, da se lepenka s svojo prožnostjo čvrsto prime . . . € >Da, točno ... a takrat nisem povedal vsega . . . zamolčal sem primer, da je bil lepenkasti nos pri Ernestu Doucetu čvrsto nasajen in je bilo moči domnevati, da ga je imel že pred smrtjo... med tem ko je zastran nosu markiza de Villerova gotovo, da mu je bil nataknjen šele po smrti___ Isto velja v primeru Filiberta Massona . . .« V mali kavarni >Pont Neuf« ni bilo takrat nikogar več, in prijatelja sta za eno izmed mizic po-uživala v naglici pripravljeno večerjo. Radio, ki je stal med dvema zaprašenima palmama, je zebra 1 večerno poročilo: »Na fronti ob Mo-zeli delavnost patrol in slabotno streljanje topništva ...« Kavarnarjev sin, ki je bil na kratkem dopustu, je bil oblekel bel jopič po vrhu vojaških hlač in je stregel stroju za ekspresno kavo. Steklena vrata so zdaj pa zdaj spustila v lokal kakega taksijskega vozača, ki je cepetal z nogami, da bi se ogrel, in s premraženim glasom naročil kozarec vrelega punča. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jermn — b dal Usta: JLdubomir Volčič — M f Ljubljani