i5" A

Slo venec
Ust za slovenski narod v Amerilq in glasilo K. S. K. Jednota.
STEYILKA.
JOLIET. MJJLVOIS, 22. DKCEMBIIA 1011.
LETNIK XXI.
PREKLIC POGODBE Z I RUSIJO Z L. 1832,
Senat in poslanska zbornica odobrila rezolucijo v prid Judom amerikanskim.
Ruski odgovor je dospel
Državni department se trudi za sklenitev nove pogodbe z Rusijo.
Washington, D. C., 20. dec. — Po Predsedniku Taftu na Rusijo izdani razglas, v katerem jo je uradno obvestil o preklicu leta 1832. sklenj ene po 'odbe, je bil včeraj v senatu enoglasno odobren, ko se .je poprej skoro cel <lan razpravljalo o ruskem samosil-stvu nasproti amerikanskim Judom. In danes je obvestilo Rusije o razveza nJU dotične pogodbe potrdila tudi poslanska zbornica in poslala o tem spi sano listino predsedniku v podpis.
Poslanska zbornica je zadevo rešila v 75. minutah. Jutri se kongres odhodi, in šele po praznikih se spet Snide.
Gospod Sulzer je nujno predlagal, sprejeti senatovo rezolucijo (sklep), tako da bo imel predsednik Taft v svojem diplomatičnem pogajanju z Rusijo prosto roko, in da odpoved po-godbe zadobi veljavo dne 1. januarja. ; Republikanski vodja Mann je danes '^udarjal, da so g. Sulzerja vodili domoljubni nagibi, in ne politika.
Odgovor Rusije na pisanje poslanica Curtis Guilda, da želi Amerika svojo pogodbo z Rusijo razdre'je dan s dospel v državni department. "Pa u-radniki nočejo objaviti besedila.
Iz dobrega vira prihaja poročilo, da fe Rusija v tej zadevi ne da stiskati, 'A da ruska vlada ne namerava sklc-fliti nove pogodbe, dokler stara ne Poteče. To bo dne 31. deccmbra 1912. ^iplomatično vljudna oblika obvestila 0 preklicu pogodbe, tako se poroča, je važen vzrok za to, da se ruska vlada nagne k sklepanju nove pogodbe. Prelom diplomatskih odnošajev je B>plnoi»»a~	ižL -po Psync.-
^ahcvem tarifnem zakonu so ko-lsti naše trgovine z Rusijo zaščičene. . Washington, 20. dec. — G: Sulzer, 5eKar tozadevno rezolucijo v ostrih 'esedah je ruski car smatral za žalitev, Vsled česar je bila odklonjena in nadomeščena z novo v milejših, vljudnih lzrazih, je rekel danes v poslanski zbornici: "Ta zbornica ni nikdar nameravala Rusije žaliti." G. Sulzer je nadalje izjavil, naj Združene Države Poskušajo stopiti z Rusijo v ožjo zvezo.
■ državni department se trudi na-m°č, ugladiti pot za novo pogodbo z Rusijo. Na obeh straneh so ovire' ve-"kanske, pa z dobro voljo se bodo dille premagati.
i. 61 ž f
Jubilej nadškofa J. Irelanda.
T St. Paul, Minn., 18. dec. — Nadškof Ireland obhaja v četrtek svoj r"etni mašniški jubilej, ki se pa po sivolasega dušnega pastirja ne bo °bhajal uradno. Jubilar je 73 let star.
Pamet zmaguje.
I' Zanesville, O., 18. dec. — Kako se v zadnjih treh letih javno mnenje 8ede vprašanja o prohibiciji korenito ^menilo, to kažejo okrajnoopcijske v°'itve, izvršene po Rose-zakonu. Da-n<is Se je gkisovalo v okrajih Muskin-Hocking in Belmont, in izid -je Prijatelje osebne svobode popolno-,.a zadovoljiv. Prav posebno pa ve-j to za okraj Muskingum; tu so pred leti " suhači" zmagali z večino 'l glasov, danes pa se je postavil • kr»j s 3655. glasovi proti prohibiciji, ascn dokaz za to, da se niso izpolnila vPania, stavljena v isto. Mesto Zanes-"le je pokazalo Večino 3826 glasov Jr?.ti "suhačem", dočim je znašala ta ec'na pri prejšnji volitvi samo 1411. j 16. okrajev, ki so doslej imeli *alnoopcijske volitve, jih ni nič manj 12 sklenilo, vrniti se v tabor .mokrašev", dočim napravijo samo lrje» vštevši Belmont, še en poskus Pr°hibicijo.
^fUŽeni "suhi" in "mokri" zmagali.
f^Pringfield, IH-, 14. dec. — Prvotno . .e,fendum-glasovanje pod novo konjsko obliko vlade je odklonilo če-odredbe glede salunov, sprejete So. m'siji. Odredbe, predložene gla-teVanju, so bile: Prvič, da imajo bar-fct ^ V2Cti l'«nce; drugič, da se la"« sa'"nska licenca zviša od $500 da.*l>°00; tretjič, da se prepove pro» sc)a ''kerjev ob nedeljah, in četrtič, da "imC Smei° salunske zavese odstraniti V *aprtjem saluna. "Suhači" in Kar '' so se združili Proti Prcd'a-lt odredbam, ki so bile tako po-Pan«.
PRAZNIKE vsem rojakom! Amer. Slovenec.
Obešenje odloženo.
Chicago, 111., 20. dec. — Četveri na vešala obsojeni morivci farmarja W. Guelzowa mL, ki bi imeli po sodnikovi razsodbi za svoj grozni , zločin biti o-bešeni dne 22. t. m., so dobili odlog do dne 16. februarja 1912. Guverner je odlog utemeljil s tem, da je samo prav in pravično, dati obsojencem vsaj priložnost, da spravijo svoj slučaj pred državno višje sodišče. Četveri obsojenci so Frank Shiblowski, Ewald Shi-blowski, Philip Sommerling in Thomas Schulz.
Nadključar Davies je obsojencem izporočil guvernerjev odlok. Vsi so vztrepetali od veselja, samo Ewald .Shiblowski ne, ki je mirno izjavil, da sicer zaslužijo kazen, ampak ne vešal, češ, da vendar ne morejo biti kaznovani za grehe vseh neštetih a neprije-tih zločincev zadnjega časa.
Železniška nesreča.
Odessa, Minn., 18. dec. — Dvanajst oseb je bilo usmrčenih in dvakrat toliko poškodovanih, nobena smrtno, ko sta davi tukaj trčila oba dela Colum-bia-vlaka na aChicago, Milwaukee & St. Paul-železnici. Brzovlak je bil na bia-vlaka na Chicago, Milwaukee & ške brežine. Razdeljen je bil v dva dela. Ko je pridrdral do signalnega stolpa pri Odessi, je dal strojevodja prvega dela znamenje za ustavljenje, a vodja drugega dela, ki je takoj sledil, je prezrl to in zavozil s polno silo v zadnji voz stoječega vlaka. To je bil spalni vagon, in kar se je v njem nahajalo, je bilo ali usmrčeno ali hudo poškodovano. Tudi pred njim stoječi jedilni voz je bil razdejan in sprevodnik istega usmrčen. Brzojavne žice so se raztrgale in zveza s krajem nesreče j< bila začasno pretrgana. Ra-njei'ci so bili prepeljani v bolnišnico v < ! oiuille in rešenci so junaško po-->1i. Pozneje so bili ponesrečneži .. (posebnim vlakom prepeljani v Minneapolis.
Kari trčili skup.
Kansas City, Mo., 18. dec. — Strašna nesreča se je pripetila davi pri Wolcottu, Kansas, 16 milj severno od pd KapSitS Citivio. sin di'p .ppi/nnjc-leznični kari ua l<-Bgi Kansas City-Leavenworth trčili skup. Dve osebi sta bili usmrčeni in devet je bilo hudo ranjenih. Vsled napačne razumeve ni motornik južnovozeče kare počakal na ogibališču, kakor bi moral, in v gosti megli sta potem eno miljo dalje butili kari skup.
Urad za varstvo naseljencev.
Newyorška država je nedavno ustanovila Bureau of Industries and Immigration, ki ima nalogo pomagati na-selnikom z besedo in dejanjem. Na-selnik, ki misli, da je bil osleparjen ali ki je bil okraden ali oropan, napaden in ranjen, zapeljan pri iskanju dela, opeharjen pri nakupu zemljišča ali hiše pri vloženju, pošiljanju in menjanju denarja ali na kak drugi način o-škodovan, dobi v tej državni pisarni sveta in pomoči. Dela sicer ne posreduje urad ali vsakemu naselniku da navodila do zanesljivih posredovalnic in agencij. Urad se nahaja v New Yorku v hiši št. 22 East 30 St., v Buffalo pa v hiši št. 165 Swan St. Uradne ure so od 9. dopoldne do 5. ure popoldne. Ob sredah je urad odprt tudi od 8. do 10. ure zvečer, in ob nedeljah od pol 10. do 1. ure popoldne.
Delavci v jeklarnah sužnji.
Washington, D. C., 15. dec. — Nadaljujoč svoje izpričevanje pred senatnim odsekom za meddržavno trgovino, ki pripravlja izpremembe v proti-trustovskih zakonih, je Louis D. Bran-deis iz Bostona grajal "United States Steel"-korporacijo zaradi njenega ravnanja z delavci, kateri niso, je rekel, nič več nego sužnji v rokah korpora-cije radi njenega monopola (samotr-štva).
Čital je neko časniško poročilo, da hoče Elbert H. Gary, izvrševalni načelnik "United States Steel"-korpora-cije, dati gospej Gary za božično darilo biserno zavratnico v vrednosti $500,000.
Rekel je, da je to izsilba iz delavcev, ker pomenja denar, katerega bi morali uživati sami po sistemu delitve dobička.
Praske na Filipinih.
Lanao, Mindanao, Filipini, 15. dec.— Trd boj je imel prestati te dni oddelek amerikanskih strelcev z upornimi Mori. Tekom spopadov je bilo 42 Morov usmrčenih, dočifti ni noben Amerikanec ostal na bojišču. Boj je bil posledica napora, zatreti organizirane cestne razbojnike med Mori.
Pred tremi meseci so vojaška obla-stva odredila popolno razorožbo vseh Morov, ker se je primerilo več napadov na Amerikance. Večinoma so voditelji tudi izročili svoje orožje rado-voljno, ampak še danes naletevajo obhodne straže na razbojnike, ki se hočejo upirati povelju.
KRVAVE VOLITVE NA HRVAŠKEM.
Stranka prava vsepovsod zmagala vkljub nasilstvu bana Toraašiča.
druge novice iz avstrije.
Na Kitajskem posredovanje velevlasti. Perzija se upira Rusiji.
Dunaj, 18. dec. — Volitve za hrvatski sabor so potekle po celi Hrvatski kar najviharneje. Vsepovsod v deželi je vroči volilni boj tako razburil pre-bivavstvo, da je dalo na dan volitve s^oji razburjenosti duška v izgredih, deloma silno divjih.
V raznih krajih so se primerili krvavi spopadi, ki so bili tako hudi in obsežni, da je moralo vojaštvii naprav-Ijati red in mir.
Po celi Hrvatski je bila Ogrom sovražna stranka prava izvanredno u-spešna. Zmago ima zaznamovati na celi črti. Vlada je popolnoma podlegla.
Dunaj, 18. dec. — Državna poslanska zbornica je dovolila osemintride-set milijonom, kron za zboljšanje položaja železniških uslužbencev, "za kar so se ti že več let brez uspeha borili.
Dovolitev je bila v železničarskih krogih pozdravljena z velikanskim veseljem.
Dunaj, 15. dec. — V državni poslanski zbornici je danes novi finančni minister pl. Zaleski podal malo izpod-budno sliko o državnem finančnem položaju. Slikal je črno V črnem in zahteval znatno povišbo dohodkov, da bo vlada mogla biti kos stavljenici zahtevam.
Na to so Italijani in ob strani jnn stoječi člani takoj pričeli z obstr-cijo, ki je začasno onemogočila rea.:o poslovanje. Nnamen je, napravo lijanske pravne fakultete izsiliti, kal odgovarja njihovim željam.
IIO IZ IO IN" TSO&.
Čt-iil 7.:, laško lakoketc v itsgi«
Dunaj, 14. dec. — Možnost si pridobiva tal, da se italijanska pravna fakulteta preloži v Prago. Čehi v državni poslanski zbornici goreče delajo za načrt. Nemška narodna zveza jim je takorekoč napeljala vodo na njihov mlin z nedavno objavljenim sklepom, napravo italijanske pravne fakultete v kakem nemškem mestu odkloniti, proti vladni predlog, ki določa napravo italijanske fakultete na Dunaju.
Sziczynsky že v Ameriki.
Iz Kanade je prišla vest, da je tjakaj varno dospel morivec namestnika gališkega, grofa Potočki, rusinski dijak Sziczynsky, ki je v drugem novembrskem tednu pobegnil iz kaznilnice v Stanislavu. Potoval je baje čez New York pod krivim imenom. Umor je bil izvršen dne 12. aprila 1908. Szycynsky je imel pri begu iz kaznilnice brez dvoma vplivne pomagače, ki so mu mogli dostaviti tudi obilnih sredstev za potovanje.
Posredovanje na Kitajskem.
Shanghai, 20. dec. — Soglasna poslanica tujih velevlasti, namreč Združenih Držav, Velike Britanije, Japoni-je, Nemčije, Francije in Rusije, je bila danes izročena zastopnikom cesarske kitajske vlade in revolucionarne stranke. V poslanici je rečeno, da sedanje stanje na Kitajskem stavi v resno nevarnost ne le deželo samo, marveč tudi gmotne koristi tujcev v deželi. Zato da je želeti, da se čimpreje sklene mir.
Poslanica je baje napravila globok vtis na obeh mestih.
S i
vetišče v Rimu dali so zapreti, •-■ .! .dal mir v cesarstvu je povsod; t i »ao L-ilo je, ko je Gospod ' K <ia r.eši rod prokleti.
gfej4-Wa1 j prihaja,•
Oa združi zemljo in nebo, Da zbriše z vsmiljeno roko Prokletstvo, ki ves svet obdaja. Veseli zdaj se svet, Sedaj si prost, — otet; Prišel nocoj je Tvoj rešitelj, Ljubezni in miru znanitelj!
Pred betlehemski hlev stopimo, V nedolžni se obraz ozrimo, Roke v molitev tu sklenimo: Povsod čarobna temna noč — A solnce vzšlo je nam, najvišja moč Nocojšno sveto noč. Bleste Na nebu zvezde se svitle. Bog sam prižiga lučic brez števila. Čuj! Angeljskega zbora je z višave Se pesem veličastna oglasila. O angelji, znanite, O le nesite
U daljni širni svet pozdrave, Zapojte slavo večnemu Bogu, Prosite nam ljubezni in miru! Po zemlji mrzel veter veje, A dete dih živalij greje, Zavila v borne ga plenice Ljubav presvete je Device. Pred detetom pastircev trop kleči, Ponižno in preprosto ga časte; Saj on po srcu sodi le ljudi, Najljubši mu odkrito je srce. Poglej, kako ljubko smehlja se, Ročice steza ti Veselo, Kot bi objeti vse hotelo, Pritisniti v ljubezni nase. Li veš, kaj bo plačilo Tvoje? — Ozri se na goro; Poglej, kako
Ti lasten rod: "Na križ!" kril?' besneče.
Zasaja v glavo trnje Ti bodeče,
Perzija se upira Rusiji.
Berlin, 20. dec. — Posebna brzojavka iz Teherana "Lokal Anzeigerju" poroča, da je perzijsko ministrstvo odstopilo. Nadalje pravi, da mu bo sledila skrajno demokraška vlada, ki bo odklonila rusko zadnjo zahtevo, da se odpusti iz službe W. Morgan Shuster, Američan in glavni zakladnik perzijski.
Križ s pijanko.
Chicago, 111,, 10. dec. — Patrick Grady, tiskar, živeč pod h. št. 1140 W. Harrison st., je včeraj naprosil mestnega sodnika Uhlirža, naj pošlje njegovo ženo Ano v ječo za šest mesecev ali več, ko je bila aretirana pod obtožbo nedostojnega vedenja. "Moja žena ne more brzdati svoje želje po pijači," je rekel Grady. Aretiral jo je neki detektiv v neki prodajalnici pod obtožbo, da je ukradla več drobnega blaga. Priznala je tatvino. Za kazen ji je sodnik odmeril $35 in stroške ter ji priporočil, naj se ozdravi pijančevanja v ječi.
Poglej roke, noge, Presunjeno srce, Poglej krvavo truplo Svoje, Občuti boli vse... Poglej tam križ, Kjer zapuščen na Golgati visiš, Za-toitkb*'ij'udtj' l^ba'n •'triptžt — • • Za vse to veš, za vse to znaš, A v prsih srčice imaš, Ki Ti v ljubezni plameni, Za svet umreti Ti veli. In svet? Ljubezni Vzora ne pozna, Za bol, trpljenje nima več srca. Kar je zaslužil z žulji mož-trpin, To vživa drug, to vživa bogatin.
Glej, razsvitljene so nocoj dvorane, Božično se drevo žari, In med povabljence mogotca zbrane Daril se mnogo razdeli. Res, krasno vse... A meni zdi se, Da na drevescu mnogo solz blesti se, Oj solz, teh prič premnogih bolečin, Katere zanj prebolel je trpin. — In hvali vse dobrotno mu roko, Vse klanja se, a v srcu hlini, Saj njemu znak bogastva je samo —• Na ta večer — spomin jedini! In on se smeje igrajoč
Nocojšno sveto noč!--
K počitku delavec njegov Se vrača pozno v noč domov; Seboj prinesel ni daril, Da bi med svojce jih delil, A — zadovoljen mora biti, .Če s kruhom samim jih nasiti. Bolest razjeda mu srce, Mraz trde ude mu pretresa, Neznosno zdi se mu gorje, Ko zre v nedolžna jim očesa. A — tu noči se spomni svete, V spomin mu pride Božje dete, Katero zemlje kralj je in neba, A —- prenočišča mu nihče ne da. Iskat pred jasli mož gre tolažila, In z njim poklekne deca mila, Nebeško dete kliče na pomoč Nocojšno srečno noč!
O, da bi k Njemu se vrnili vsi Kot bratje se ljubili vsi! —
*
Odšel mladenič je med svet, Okusil njega je bridkosti, Nocojšne vživati rados.ti Mej svojimi želi si spet. In vračajočemu v domači kraj Mu misli vhajaj'o v mladost nazaj: Zbistril si um je, vedno ljubil, A kar najdražje, je izgubil, Kar mati ga učila je, Kar ona mu vcepila je. In gleda množice, ki v cerkev vro, Posluša speve spet v domačih glasih,
Zvonove, ki tako lepo pojo,--
Kot nekdaj vse v mladostnih časih, Tako slovesno in vabilno, Mogočno, vendar tolažilno! I on v svetišče pot zavije, I njega žene skrivna moč — Pred jaslicami si srce izlije, Nocojšno sveto noč.
Kot ta, tako stori naj svet, Nazaj se vrne k Njemu spet, Pred jaslicami vpraša naj — človeški rod:
Zakaj se v hlevu je rodil — sveta Gospod?
Zakaj spočela ga deviška Mati, Zakaj nebo zapustil je Vladar, Da živel bi med nami kot mej brati, Da rešil bi človeka — revno stvar? Postal je hlapec angeljev Gospod, Da rešil suženjstva bi zemski bedni rod!
Tu ničnost svojo naj spozna, O, tukaj naj bogastvo ceni, Kaj slava, čast pred njim pomeni, Da čednost le v nebo pelja. Iz vira se ljubezni naj uči, Kj er dete z zgledom jasno govori, Pred Njim u solzah se kesanja naj izjoče
In kliče svetemu Bogu: "Odpusti Oče!"
REV. JOS. POLLAK.
Slovenska dvorana v Gary, Ind.
Gary, Ind. — V tukajšnji naselbini se je dne 10. dec. obhajala lepa slav-nost. Naš slovenski rojak g. Rudolf Maraž je namreč postal imejitelj krasne dvorane, katero je poprej lastoval Finec Bankus. G. Maraž je priredil krasen banket, katerega se je udeleži-
lo nad 400 gostov različnih narodnosti, med njimi župan in drugi veljaki mesta Gary ter gostje iz drugih slovenskih in hrvatskih naselbin. Več sledi v dopisu.
Iz narave v dom.
Krasna slika, predstavljajoča nabiranje in odpošiljanje zelišč tia eni strani ter grozdja na drugi strani sveta, spajanje istih v zdravilne pripravke ter razdeljevanje teh pripravkov v domačije v raznih deželah, vam pošlje po pošti za 10c v denarju ali znamkah Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111., izdelovalec proslulega Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina in Trinerjeve Angelica grenke tonike. Tej sliki je pritrjen koledar za leto 1912.	3t
Drobne vesti.
—Z bojišča v Tripolisu ni nobenih posebnih novic. Italijan in Turek se samo gledata.
—	Američan Frank Gillette, bivši trgovec iz Clevelanda, O., je bil v Mehiki po razbojnikih umorjen in oropan za $10,000.
—	John Bigelow, znani diplomatrin pisatelj, je umrl v New Yorku dne 19. t. m. v starosti 94 let.
—	Za zopet.no uvedbo kantin v armadi se je potegnil generalmajor B. Wood, načelnik armadnega štaba.
Jolietska novica.
—Glasoviti vlomilec, ki je nedavno poskušal razbiti tudi varnostno blagajno naše tvrdke Slovenian Liquor Co., je že pod ključem. Včeraj (četrtek) zarana ob dveh je bil prijet. Zasa-čen je bil pri poskusu vlomiti v Stove Foundry. Proti policistu, ki ga je prestregel pri dejanju, je dvakrat u-strelil a ga ni zadel. Zadele so pa njega potem tri policistove krogl^ tako, da ni mogel daleč uteči in je bil kmalu najden in odveden v zapor, kjer je priznal več vlomov. Imenuje se razbojnik Tom Murphy in je star 35 let.
Novi zvonovi.
Springfield, III., 17. dec. — Blago-slovljenje zvonov slovenske cerkve sv. Barbare se je izvršilo z največjo slo-vestnostjo in obilno udeležbo ob le pem vremenu. Manjši zvon tehta čez 500 funtov—tir'večji čez 800. Govori se, da bodo kmalu tretjega naročili.
ah«
s
IsSaBiiiil
si	m
S PRATIKE	ii
^ dobite pri nas tisoče komadov.	^
^ Pošljemo jih takoj po prejetju	^
naročila.	^
ffi BLAZNIKOVE PRATIKE	£
gi za prestopno leto 1912	g
ffi imamo za razpečati več tisoč	!fi ^ kosov. Pošljemo jih:
ffi eno za 8c, 25 za $1.50, 50	£
za $2.50 in 100 za $4.50.	ffi
Sfj Družinske Pratike po 10c kos,	Jfi
ffi 100 za $6.00.	ffi
ffi --ffi
ffi	Za obila naročila se priporoča-	ffi
ffi	mo. — Naročilom je pridejati	ffi
ffi	plačilo.	ffi
ffi	Amcrikanaki Slovenec,	ffi
ffi	1006 N. Chicago St., Joliet, 111.	ffi
ffi ffi K »K ffi » ffi ffi ffiffiffiffiffiffi
=
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 20. dec. — Sveti večer bodemo obhajali v nedeljo in v ponedeljek pa Božič. Izmed vseh praznikov v letu je Božič vedno najveselejši in najslavnejši. Najsi je mraz v zraku ter led in sneg pod našimi nogami, vendar je o Božiču vedno topel solnč-ni sij v naših srcih. Božič je svetovni praznik, ki ga obhaja vsak krščanski narod na zemlji. Čeprav se ne oznanja z javnim proglasom, ga vendar ne pozabi nihče. Željno ga pričakujejo vsi; srčno se ga veselimo, dokler traja, in zapušča nam sladke verske spomine. Naši predniki v stari domovini so častili Dete božje pred tisoč in več leti; in mi Ga častimo prav tako vdano danes, Odrešenika sveta. Božič je vedno star in vedno mlad, čas ne zgr-banči nebeškega lica temu letnemu Obiskovavcu, ki prihaja v temno noč našega vsakdanjega življenja kakor svetel žarek z utrinki večne ljubezni. Zatorej kličemo veselega srca: Bodi Bogu čast in hvala, vsem našim rojakom v novi in stari domovini pa mir in blagor!...
V naši cerkvi sv. Jožefa bomo obhajali božični praznik, kakor običajno. Slovesne sv. maše se bodo darovale ob S., 8. in 10. uri. Oltarji bodo za to priliko spet lepo ozaljšani, in krasne jaslice bodo spet vzbujale sto spominov. Tudi lepo petje se nam obeta. G. organist George Malovrh nam je
Chicago, 111., 17. dec. — S tem do pisom hočem vprašati Soudanškega farmarja iz Minnesote, kako da ni on pri šel s svojim krompirjem sem v Chica go na farmarsko razstavo, katera je bila tukaj v Coloseumu celih 14 dni Tukaj so bili razstavljeni vsake vrste pridelki od vseh strani amerikanskih farmarjev, ali od Soudana ni bilo ne sluha ne duha. Tu je bil krompir ta ko debel, da so trije krompirji tehtali 9 funtov in 12 unč, ena repa 12 funtov, ena pesa 15 funtov in tako dalje. Č bi bil tukaj Soudančan, ta bi gledal z očmi in z ustmi te krasne pridelke amerikanskih farmarjev.
Končno pozdravljam vse bralce in bralke tega lista in jim voščim vesele božične praznike in veselo novo leto
M. K.
Forest City, Pa., 11. dec. — Spoštovani g. ur. Am. SI.! Ne, ne, nikar se ne ustrašite, saj ne bo tako hudo, čeprav me že poznate, da moj dopis je vselej dolg; pa prosim, imejte potrpljenje z menoj! Zdaj pa k stvari.
Kakor je že znano tukaj med nami vsem Slovencem in Slovenkam, je žensko društvo sv. Ane št. 120 K. S. K J. v teku 3 let in 7 mesecev od ustanovitve do danes imelo že S smrtnih slučajev, gotovo zelo hud udarec za tako malo in mlado društvo, to tem bolj ko se je moralo tudi plačati za vsemi umrlimi svote skupno 225 dolar-
naznanil sledeči pevski program za Jev> to je že precejšna svota, ali popla-Božič: "Druga maša v F", skladatelj | čano je hilo gotovo in vse ob svojem P. A. Schnecker. "Gradual", sklada-1in ob pravem času.
telj A. Foerster. "Ofertorij", skladatelj J. Gruber. Pred in po maši, božične pesmi raznih skladateljev. Imena pevk in pevcev so: — Soprano: Lavrič Agnes, Lukanič Kate, Rogina Kate, Sekola Eliz. in Sekola Mary. — Alto: Rogina Eliz., Stonich Geo., Štam-fel Ant. in Videtich Jos. — Tenor: Sitar Josip in Završnik Frank. — Basso: Grčar Alojzij, Legan Tom in Rakar Martin.
— Nikarte pozabiti na veliko veselico s plesom, ki jo prirede dične mladenke in mladeniči naše fare sv. Jožefa prihodnji torek, na sv. Štefana večer v dvorani K. S. K. Jednote. Vstopnina samo 25c. Z najobilnejšo udeležbo pokažimo naši mladini, da jo cenimo po njeni vrednosti za napredek in čast naše naselbine. Zatorej na sv. Štefana večer na veselo svidenje!
Kako si zdaj pomagati, da pride pa kaj tudi notri v blagajno? Omislilo si je društvo in kupilo uro vredno 25 dolarjev in jo da na tikete. In pri tem so si zavzele vse sosestre tega društva, da jih bo vsaka nekaj vzela in prodala, in tako so tudi storile in so jih prodale precej veliko, za kar se zahvaljujem že tukaj vsem, ki ste jih proda jale, še bolj pa vsem tistim, ki ste jih kupili enega ali več; če več, večja zahvala.
Žrebanje za to uro se bo vršilo na balu 30. decembra zvečer ob enajstih. Ta večer priredi drutšvo sv. Ane tudi bal v korist društveni blagajni in v razvedrilo vsem Slovenkam in Slovencem, starim in mladim. Zatorej vsi Slovenci in Slovenke tukaj bivajoči ste vljudno vabljeni, da se udeležite veselice brez razločka. Posebno pa vabim vse žene in dekleta v spremstvu svojih mož in fantov in tudi vsacega in vsako posamezno. Za fante in dekleta in za ki radi plešemo, bo
—Čujemo, da se pripravljajo tri gle-dališke igre za tri večere v zimski
zon, novega leta. Med drug.m se bo	preskrPbela vesele valčke dba
itrral tudi Domen , ki ga bodo pred- . , ,	.	s«""«
B ,. .. , • • • , v I pod vodstvom Am. Klapa. Za vse stavliah cerkveni pevci in pevke. Ka-;*,	■ . . , -
1 drugo bo pa preskrbelo društvo samo,
tako da bo obilo zabave za stare in
tero igro si je izbralo dr. sv. Genove fe, še ne vemo. In dr. sv. Janeza Krst. št. 143 K. S. K. J. nas baje preseneti z neko veseloigro. Več izpo-ročimo, ko več izvemo.
—	Veselica dr. Vitezov sv. Jurija št. 3. K. S. K. J. v proslavo 201etnice društvenega obstanka l>o v soboto 30. dec. zvečer v Jednotini dvorani. In isto-tam bo na Novega leta večer veselica s plesom in "basket party"' dr. sv. Ge-novefe št. 108 K. S. K. J. Več prihodnjič.
—	Ali ste si že nakupili božičnih daril? Priporočamo vam naše trgovine. Najboljših vin in drugih pijač vam nudi na izbero po najprimernejših cenah naša domača tvrdka "Slovenian Liquor Company". To je tvrdka, ki se nanjo lahko zanašate za pristnost blaga najboljše vrste, tako da ostanete po pitju zdravi!
—	Umrl je Jožek Bradač, blizu 2 leti stari sinček g. Johna Bradača, 305 Granite st.
—	Naši nadepolni študentje pridejo te dni na počitnice iz raznih vnanjih zavodov, kjer pridno študirajo. Clarence Stukel pride nocoj iz Quincy, 111., kjer je vedno med odličnjaki.
—	Gg. Anton Dovjak in Jos. Mauser otvorita o praznikih baje modem hotel "Kaiserhof" na hribu v poslopju, kjer ima prvi sedaj svoj salun, N. Broadway.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Jaklič Teodor, Skubic Jakob, Spevaček Jakob, Stele Ivanka.
Brockway, Minn., 17. dec. — Dragi list Am. SI.: — Prav žalostno vreme smo imeli danes, ker se nam ni nič pokazalo ljubo solnce. — Mohorske knjige so tudi k nam priromale zadnji teden, katere smo že težko pričakovali. —Bližajo se nam božični prazniki in nova maša našega rtojaka č. g. Omana. K tej redki slavnosti se bomo seveda pričeli pripravljati. — Pozdrav rojakom po širni Ameriki. In vesele božične praznike in prav srečno novo leto. Tebi, Am. SI., pa za božično darilo mnogo novih naročnikov.
John Poglajen.
Central City, S. D., 17. dec. — Ker je Am. SI. že poročal o smrti rojaka Martina Šavora, ki se je ponesrečil v jami dne 2. t. m., dodajam danes le še, da je bil pokojnik zapojlen tukaj 14 mesecev. Poprej je delal v Claridgu, Pa., pri Westmoreland Coal Co. V Ameriko je prišel pred devetimi leti.— Vesele praznike in srečno novo leto vsem rojakom!
Mihael Vancaš, Box 46.
mlade. Zatorej ne pozabite, da 30. dec., to je zadnjo soboto tega leta gotovo pridete vsi na bal v Ant. Prokopovič hal. Začetek veselice bo točno ob 7. uri zvečer in ob 11. se bo vršilo žrebanje ure, zato naj pride vsak in vsaka, da se bo sam prepričal in videl, da se bo gotovo prav in po pravici vršilo Na veselico imajo žene in dekleta vstop prost, možje in fantje 25c. Zatorej še enkrat: Na svidenje na balu!
Zdaj pa želim vsem članom in članicam K. S. K. J. vesele božične praznike in srečno novo leto! In sploh vsem Slovenkam in Slovencem tu in drugod! Posebno pa-Vsem ženam in dekletom tukaj, da bi v novem letu vse k našemu društvu pristopile, tako da bo koncem leta 1912. naše društvo štelo vsaj 150 članic — potem bo šele veselje!
Opomba. Uri za žrebanje sta dve, moška in ženska, na izbero dobitelju ali dobiteljici. Vas vse pozdravljam Mary Špec, preds. dr. sv. Ane.
vedenja. Naj bi bil v vsem tem V zgled vsakemu, izmed slovenskih mladenčev! Spadal je tudi kot pošten mladenič k društvu sv. Jožefa št. 12 K. S. K. Jednote, ter bil član angleškega društva M. W. of the World. Prvo društvo mu je vzajemno z drugim napravilo lepo pogrebno spremstvo. V domovini zapušča očeta in jednega brata, tu pa dva brata in strica, obče znanega rojaka Alojza Zaverl-a.
Da bi mu bila lahka ptuja zemlja! N. p. v m.!
Član dr. sv. Jožefa.
Indianapolis, Ind., 17. dec. — Cenjeni urednik! Že dolgo časa se nisem nič oglasil v našem cenj. listu A. S., gotovo ste mislili, da me ni več med živimi. O, hvala Bogu, imam se še precej dobro kot petindvajsetleten fant, čeravno izgledam že tako star ko "Metuzalem".
Z delom pri nas gre bolj dolgočasno. Bolj izučeni livarji zaslužijo še nekaj, ali kar se tiče drugih delavcev, zaslužijo bolj slabo, in tudi delo se težko dobi.
Pred nedolgim časom so naši rojaki tukaj ustanovili tamburaški klub, pod imenom "Naprednost". Ta godba bo de jako zanimiva, s tako lepimi pianis simo glasovi, da človeka kar prevzema. Nadalje smo osnovali zopet godbo n4 pihala. Da bode pa bolj gotov obstanek, zatorej smo osnovali društvo, ki je po svojih pravilih n* jako dobri podlagi. Društvo se imenuje "Slovensko godbeno društvo Zvon" (okrajšano: S. G. D. Z.). Vsem so-trudnikom gori omenjenih zabavnih društev želim obilo veselja in dober uspeh!
Sedaj lahko sprevidimo tudi, koliko nam koristi naša župnijska šola. Poglejmo: poprej najbolj razposajeni paglavci, so sedaj najboljši učenci. Sedaj vidimo, kako lepo nastopajo v cerkvi kot pevci! Kako mehko donijo njihovi glasovi, da jih je veselje poslušati.
Z vsem gremo dobro naprej, samo— ne vem, kmalu bi vam ne bil povedal, g. urednik. Kakor vidim, nič kaj veselega pusta ne bodemo imeli. Naši fantje se kar nekam tako zase držijo, se nič kaj dosti ne brigajo za zakonski jarem. Ne vem, kaj je temu krivo? Najbrže dekleta sama! Ali, pustimo to na miru, da ne bo kateri še kislih obrazov pred menoj rezal, sicer saj dobro poznamo žensko zgodovino, "sedemletno vojno srca s pametjp"!
Čudno se mi zdi, da naši čitatelji iz naše naselbine se kaj malo oglašajo v našem listu A. S., posebno čitatelj/ še manj. V slučaju kaj šaljivega*
Voščim veselo novo leto vsem r ' teljem in čitateljicam A. S., po-"* pa pozdravljam vas, g. urednik!
Zastopnik.
ForestCity, Pa., 14. dec.—Javiti imam danes smrt mladega rojaka Frank Za-ver-la, mladenča starega komaj nekaj preko 19 let. Dne 10. t. m. je došel zadnjikrat v Forest City, da plača svojo mesečnino društvu sv. Jožefa št. 12, K. S. K. J. Po seji se poda k svojemu starejšemu bratu, živečemu v malem kraju db Erie železnici. Drugi dan sta šla z bratom lovit ribe k bližnjemu jezeru. Ne vemo, kako da sta oba pozabila, da bi znalo biti nevarno iti preko ledu ob tako mehkem vremenu. Toda storila sta to usodepolno napako, ki je veljala mlademu Franku življenje, a bi tudi kmalu povzročila smrt njegovemu bratu. Brat se je sicer rešil gotove smrti z največjim naporom hoteč rešiti tudi svojega brata, pa bilo je zastonj, mlajši brat je med tem zginil pod mrzlim ledom ter utonil, dasi je baje petkrat skušal priti na ledino, a led ga ni mogel več obdržati. Po večurttem iskanju so našli utopljenega precej daleč od kraja, kjer ga je brat videl izginiti pod ledom, in sicer v globočini kakih 50 čevljev.
Mladenič je bil doma v župniji Sv. Križ pri Litiji na Dolenjskem. Prišel je v Ameriko pred šestimi leti s svojim bratom, star še le 13 let. V domovini je zapustil svojega očeta ter še jednega brata. Prišel je v Ameriko, kakor menda vsakdo, da najde srečo, a našel je — smrt! Bil je pokojni mladenič nenavadno krepak in močan, tihega in mirnega značaja, ter nenavadno lepega in moralno-vzornega vedenja. Užival ni nikakili opojnih pijač, gotovo pa nikdar preko mere. Sploh bil . je priljubljen pri vsakem človeku, največ vsled svojega lepega
priproste delavce in delavke, tako izvrstno rešujejo posamezne uloge.
Pred nekaj tedni je priredilo društvo Triglav kar tri šaloigre naenkrat, namreč: 1. Prepirljiva soseda, 2. Zakleta soba v gostilni pri "Zlati goski", in 3. Poštna skrivnost.
V	prvi igri jo je prav dobro pogrun-tal zakotni pisač Kapun (Gruden Lu-dovik) in povzročil mnogo smeha radi prevelike ljubezni do podarjene klobase in slivovke, katera mu je končno glavo zmešala in ga vrgla pod mizo. Tudi Smrečnik (Martinčič Anton) in Trdina (Višček Fraffc) sta prav izborilo igrala in prav dobro posnemala pristne, prepira željne kranjske kmete. Postopač (Anžiček Franc) pa se je prav vestno ravnal po pravilu, kjer, se dva prepirata, se tretji smeji in je Veselo popihal s Kapunu ostalo klobaso in slivovko.
Druga igra "Zakleta soba" je za ženske uloge, katere so igralke nad vse mojstrsko rešile, kakor da bi bile rojene igralke, kar so do zdaj več ali manj v vseh igrah potrdile. Ako bi hotel prednost dajati, bi bil v zadregi, kateri bi jo podaril. Gospodični učiteljici v zavodu (Cvitkovič Terezija in Veselič Ana) sta nad vse izborno po snemali mlade, neizkušene, poleg tega pa oholi in ponosni učiteljici, ki sta bili globoko užaljeni na časti radi neprijetnosti v zakletej sobi. V osebi Doroteje (Lužar Alojz) smo zrli res pristno za ideali letajočo in za vse dru go mrtvo pisateljico, ki je živela le edino za svoje poezije. Prav oblastno in objednem skrbno za svoje goste se je obnašala gostilničarka pri "Zlati goski" (Hraster Alojzija), ki ni trpela, da bi imeli njeni gostje nepriliko v hi ši, zato pa je tudi prav pošteno oštevala vse, kar ji je prišlo pred oči. Prav mojstrsko je rešila hišinja (Žagar Neža) svojo ulogo in povzročila s svojo pesmico o metli in s svojo nejevoljo o službi in opravilu hišinje tu na zemlji in tam v nebesih vse polno smeha.
V	tretji igri je žel burno pohvalo kot humorist že znani Guštin Makso kot hlapec v pivovarni, ki je s' svojim debelim glasom in neokretnim obnašanjem in srčno željo po dobrih, kranjskih klobasah žel burne pohvale. Dobro so rešili svoje uloge tudi oba pi-smonoši (Stublar Matija in Sunja Anton), kakor brivec (Špehar Anton), uradnik (Martinčič Ferdo) in policaj Češen (Špehar Antdn), ki je tako zvito izpeljal ubogega hlapca na policijski urad.
Res, kdor je vestno sledil igram, pač mora pripoznati, da so igralci zelo napredovali v svojih ulogah in se potrudili, da podajo občinstvu dobrega užitka. Zato pa je lahko tudi prireditelj iger (Žagar Anton) ponosen na dobrem uspehu.
LVvo adventncr nedeljo pa je uprizorilo tukajšnje materinsko društvo v
prid blagajne za olepšanje glavnega oltarja v tukajšnji cerkvi igro "Najdena hči", katera se je že prejšnje leto enkrat uprizorila. O tej prireditvi moramo le jedno izreči, namreč, da je črez vse pričakovanje dobro izpala, kar je potrjevalo ploskanje o koncu igre. Akopram so igralke radi nenadne bolezni igralke Žager Neže samo v soboto pred igranjem poskusile igro, vendar so jo kljub temu v nedeljo potem nad vse izvrstno igrale. Občinstvo je zanimala posebno Irma (Milie-lič Franca) radi njenega neustrašljive-ga krščanskega mišljenja, katero je polagoma tudi kraljico omamilo in pridobilo. Vse njeno kretanje, njen bolj otožni obraz in glas se je res nad vse prilegal njeni ulogi kot kupljeni sužnji. Izvrstno se je tudi Afra (Guštin Marija) in Lija (Jula Špehar) v igri obnašala. Obe sta bili poganski sužnji in sta imeli sovraštvo do Elme in pozneje do Irme. Prenašati nista mogli, da bi bili Elma in Irma pri gospo-dovalki bolje zapisani kakor oni dve. Zatorej sta kovali prav peklenske načrte, s katerimi bi zamogli začrniti Elmo in Irmo pri gospodovalki in nju izpoditi iz hiše. Vse njuno kretanje je bilo prav dobro in je izražalo vidno na zunaj zavist, ki njima je znotraj glodala srce, dokler nista dali duška tej strasti s tem, da sta ovratnico gospodovalki ukradli in ves sum izvrnili na ubogo Irmo. A vso nezgodo sta drugi dve služabkinji, že imenovani Irma in Elma (Žagar Neža) voljno prenašali, zaupajoči v kristjanskega Boga in v njegovo gotovo pomoč, katero sta tudi prejeli s tem, da se je končno Irmina nedolžnost skazala, objednem pa se dognalo, da je Irma prava hčer kraljice. Tudi kraljica (Majerle Katarina) je bila popolnoma kos svoji ulogi. Obnašala se je res prav oholo kot pristna Rimljanka a videlo se ji je objednem, da ji razjeda srčna žalost srce radi izgubljene hčerke. Prav ganljivo pa je bilo videti, ko je klečala Solima (Fer-lič Johana) pred kraljico, ter ji je o-čitno priznala svojo hudobijo, ki jo je izvršila nad kraljičino hčerko. Njen obraz, njeno mirno klečanje, njen uda-ni glas, vse je pričalo, da je v resnici voljna vsako kazen na vse vzeti, katero ji naloži kraljica. — Po končani igri so se žrebali razni v ta namen podarjeni darovi, med drugimi tudi precej velika puža, katero je una da, naklonila fantu Višček Francu, k- • ' je pa ni hotel obdržati, ampa! ; je dal zopet na licitando, kar je povzročilo med navzočimi cele koše smeha, blagajničarki pa črez štiri dol. okroglega. Pri razprodaji tiketov sta prav vrlo pripomogla z zgovornim jezikom Ritmanič Miha starejši in Šterk Peter, ki sta bila bogato poplačanas tem, via ac jima vac tilrc-tx pojemali, S pobiranjem darov sta se poleg drugih
posebno trudili Drganc Pavlina in Žagar Neža.
Tako se tedaj zabavamo tukaj v tej mladej naselbini, tako životarimo v vednem napredku, kateri, dal Bog, bi se še dalje pojavljal v dobrodelne namene naselbine. Kakor slišimo izz® kolis, namerava prirediti na starega leta dan cerkveno društvo sv. Družine krasno žaloigro "Mlinar in njegova hči" v prid tukajšnje cerkve. Že zdaj se odkritosrčno veselimo obilega užitka, ki nam ga bo nudila ta igra, želimo le, da se gotovo uprizori. Dalje slišimo, da nameravajo tudi udje tukajšnjega mladega pevskega društva v pustnem času prirediti neki "špa;-f*n ga osoliti s krasnimi domačimi pesnicami. Le pogumno na delo, vodja drtt štva Žagar Anton, mi se bomo veselice prav radi udeležili, pevovodja bo pa gotovo rad vse žrtvoval, da se pevci in pevkinje pošteno izvežbajo, želeti je pri zadnjih marljivosti in vstraj-nosti pri pouku!
Zdaj pa naj že enkrat končam tt sedaj, zakaj vidim že kisli in nejevoljni obraz g. urednika in takim gospodom se zameriti, je nevarno, ker potem radi kar v "cajtinge" dajo. pa bodi Vam, g. urednik, v tolažbo povedano, da če je ta dopis malko predolg, se bom v prihodnje vrlo poboljšal in poslal še daljšega, seboj pa pripeljal milostno gospo štorkljo, ^ ginjo do smrti trajajoče ljubezni sključeno vdovo—kislo smrt, da bodo dale strogi in natančni račun od svojega krutega razsajanja v tej naselbini v letu 1911 in, kaj ne, mirna bo Bosna?'
Opazovatelj-
Kaylor, Pa., 15. dec. — Rudniki ali premogovniki tukaj prav malo ali ro nič ne poslujejo, zato imamo dos& lepega časa za branje. Upati je, da s« razmere zboljšajo, a za sedaj ni tu iskati posla.
New York City, 16. dec. — Gosp^ urednik:—Nek znan modrijan trdi, <j® sestoji vsa izprememba, vsa prelest >» vsa krasota življenja iz luči in sence in prav ima. Ako bi postavil vse lijone ljudi na senčnato stran, bi poklali, v nasprotnem slučaju pa 7 kljub luči poginili gladu in žeje ^ ker :.mbrozije in nektara je bilo nekdaj baje dobiti le na Olympu. Luč 1» s§nca hkrati sta nam torej neobhodno potrebna. Onih časov kakor nekd») plebs romana, da bi za "panem et cif censes" vpili, ni več, vračajo se sa«10 v varijacijah.
In v teh vživamo, ali trpimo...
Naš Viljem "tretji" polkovnik sevelt je te dni posetil Eldorado zgu^ ljenih eksistenc, namreč Bowery. T" lažil je siromake in vzpodbuja' ^ Z: vstrajnosti. Koliko stotakov ji*11 1 položil pod božično-drevesce, pa | Sa (Nadaljevanje na 8. strani.) | so
sk;
Joi Sel žu
v 1
Kansas, City, Kans., 12. dec. — Ma-lokedaj se bere v Vašem listu o naši sicer še mladi,, a vrlo napredujoči slovenski naselbini. Mnogo izmed Vaših častiti h bravcev še menda sploh ne ve, da se tudi v tej suhi deželi nahajamo Slovenci, ker ne silimo dosti z dopisi v javnost, a toli bolj se natihoma organiziramo. Evo Vam dokazov o tem!
Pred kakimi štirimi leti so bili Slovenci tukaj, ki so večinoma zaposljeni v raznih klavnicah, nekaj pa jih ima že tudi lastne trgovine, še bolj raztre-šeni in širnej javnosti še nepoznati, a v istem času so se začeli zavedati, da je v organizaciji moč in da imajo tudi oni jednako drugim narodom svoje j pravice tukaj v novem svetu. Zato so 1 se začeli združevati in so si (>p mnogih j težkobah s pomočjo vrlih voditeljev, j pred vsem Rev. J. Kompareta, sedaj župnika v hrvaškej naselbini v St. | Louisu in požrtvovalnih možev kakor J. Janžekoviča, P. špeharja, J. Bižala, A. Drganca, J. Dragošal in drugih ustanovili poleg drugih že obstoječih društev tudi cerkveno društvo sv. Jožefa, katero se je pozneje prekrstilo na ime cerkveno dr. sv. Družine. S tem so požrtvovalni možje položili temelj obstanku, iz katerega se je kmalu razvila sicer še bolj priprosta, a vendar dostojna slovenska cerkev sv. Družine, katera se je vedno bolj povzdigovala in sedaj že ne ostaja dosti za drugimi svofhni tovarišicami v Ameriki. Tudi župnišče in šolsko dvorano so si omislili, v katerej zadnjej sedaj že drugo leto prav vrlo v krščanskem duhu poučuje slovenska sestra Klotilda nad 30 slovenskih otrok, tako da smelo trdimo, da je obstanek slovenske naselbini zagotovljen, posebno, ako še mil- g-škof sprejme cerkev, ki je dobila v teku dobrega leta na Tirolskem krasno izdelan novi glavni oltar, slikarijo, le" po se glaseči harmonij in še raznQ-vrstni drugi kinč, kateri se bo še nadaljeval, kakor slišimo. Vso imenovano opravo so večinoma darovala tukajšnja, za napredek cerkve res nad vse skrbna, podporna društva.
Tudi v društvenem oziru se tukajšnji Slovenci prav vrlo gibajo. Imajo zdaj že štiri dalje časa obstoječa porna društva, namreč sv. Petra m Pavla, sv. Jurija, sv. Veronike in (lru" štvo Triglav. V najnovejšem čas" se je še po posebnem prizadevanju J'ine" za Bižala ustanovilo novo podp°vrno društvo Srca Jezusovega, katerega vilo udov raste kakor gobe po <lezjU' in katero obeta veselo bodočnost-
In udje vseh imenovanih društ«v se prav vrlo zavedajo svoje naloge> k;l.r dokazuje dejstvo, da člani prav
pridno prirejajo razne igre in jiabave "a korist blagajni, a dostikrat pa preP11
1 ro<
stijo po pol čistega dobička ali P° dobiček cerkvi. In kako so naPrC
celi do-
vali v predstavah! Človek bi si nit' 111 sliti ne mogel, da vidi na odru *.*,ne
ALI ŽE IMATE SEVEROV SLOVENSKI ALMANAH IN ZDRAVOSLOVJE ZA L. 1912? Če ne, vprašajte svojega najboljšega lekarnika za iztis, ki vam ga z veseljem da.
Mora se vdati
Če se vas je lotil revmatizem, ki povzroča skoro neznosne bolečine, okorele, bolestne sklepe in vnete mišice, poslušajte naš svet in poskusite zdravila, ki so olajšala slučaje, katerih niso mogli ozdraviti nobeni drugi leki.
Evo tajnosti:
ZNOTRAJ uživaajte
Severovo zdravilo zoper revmatizem
(Severa's Rheumatic Remedy)
$1.00
a ZUNAJ za mazanje rabite
Severovo Gothardsko Olje
(Severa's Gothard Oil)
lo zdravljenje, učinkuje od dveh strani obkroži sovražnika in v kratkem se revmatizem
Notranje zdravljenje nevtralizira kisline, ki povzročajo okorele sklepe, bolestne mišice in skrčene kite in-USTA-VI VZROK.
Zunanje zdravljenje daje'olajšbo, izpodbuja obtok, teši razdražene živce in - USTAVI BOLEČINO.
Cena 50c.
Ustavite ta kašelj!
Struže in trga vaša pljuča. Stresa in vžiga vaša prsa. Izčrpava vaše sile.
Ali ustavite ga lahko. Nič ga ne prežene tako hitro in tako gotovo ne o-zdravi vnetih in oškodovanih mrenic, kakor
Severov Balzam za pljuča
Cena 25c in 50c.
Ali potrebuje Yaš želodec poprave
Ali lahko jeste samo nekatera jedila? Ali Vam je slast pokvarjena? Ali ste slabi in prepa&li?
Nikarte ostati taki., To stanje lahko izpremenite, če uživate zdravilo, ki okrepi ves prebavni ustroj in povrne slast. Uživati morate
Severov želodčni grenčeč
Cena $1.00
Zahtevajte Severovih Zdravil v lekarnah. Če se vam ponujajo druga zdravila namesto Severovih, ne vzc mite jih.
Strokovnjaki »vet po izkušenem zdravniku zastonj.
W. F. Severa Cg
CEDAR RAPIDS IOWA
St. 1 rai
Po rai Co, kri
bo
Sir lil
ie f0, K< *i\ Iji
1>U Pr,
Si. 0,
"11
I •ll 18:
KRANJSKO.
— V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 24. novembra troje Slovencev, 10 Hrvatov m 35 Macedoncev; 25. nov. 21 Slovencev in 45 Macedoncev in Bolgarov; 27.
Slovencev, 14 Hrvatov in 40 Jfcdoncev; 28. nov. 36 Slovencev, 27 Hrvatov in 36 Macedoncev; 4. dec. 25 Hrvatov in 80 Mafcedoncev. Iz Amerike se je vrnilo dne 24. novembra 15 Hrvatov; 27. nov. 30 Slovencev in 100 Hrvatov; 28. nov. 100 Hrvatov in 25 Macedoncev; 4. dec. 16 Hrvatov in 60 Macedoncev.
V Ameriko se je hotel odpeljati ^ranc Podlogar, rojen leta 1889. v Nunskem logu, občina Šent Janž pri Krškem, še predno je poskusil vojaški kruh, a mu je v Ljubljani na južnem kolodvoru službujoči stražnik Jakob Kržan preprečil nakano s tem, ga je aretoval. Izročili so ga de-.^lerau sodišču.	*
Bp *.	'
• — Miklavžev večer v Ljubljani. Dne £dec. t. 1. je bilo v Ljubljani okoli ™ Miklavžev! Najlepši Miklavžev ve-cer Pa je bil v "Unionu", kjer je bila rvseh prostorih prava gneča in se je Miklavž s svojim številnim in lepim Spremstvom imenitno izkazal. Tudi drugod po Ljubljani je bilo, kakor re-F-no, vse polno Miklavžev, kakor bi >b"a Ljubljana res pravo "škofovo mesto".
~~ Orožne vaje domobrancev leta ^12. Vsak domobranec, ki ima prihodnje leto orožno vajo, si lahko sam |zbere rok za to vajo po razmerah svo-'ega poklica. Vsa tozadevna pojasni-daje mestni vojaški urad ljubljanski.
Društvo zi raziskovanje kraških v "Novi Jaami" v Postojni. Dne •J- dec. je posetild več članov tega društva "Novo Jamo" v Postojni. V spremstvu jamske komisije so si.ogledali ta čarobno razsvetljeni stranski ki je največji biser Postonjske Jame. Pri povratku so pozdravili goste "na plesišču" postonjski pevci.
— Zmage S. L. S. Slovenska Ljudska Stranka je zmagala pri pbčinskih ^Volitvah na Jesenicah, v Medvodah, v .Selcih nad Škofjo Loko, pri Sv. Kri-Zu pri Litiji, v Spodnji Idriji, v Žirih, \ Raholčah, na Bledu, v Stari Loki, v Zireh.
Občinske volitve v Zagorju ob &avi so se vršile dne 3. dec. Zmagali So v I. in II. razredu kandidati Na-rodno-napredne stranke, v III. social-demokratje. Agitacija je bila hu-kakoršne Zagorje še ni videlo.
. — Na Dovjem je bilo dne 30. nov. ^voljenih 18 Slovencev v občinski odbor: 11 pristašev S. L. S., 5 gospodarjev brez politične barve, 1 pristaš
krat "aPr" Stranke in 1 socialni demo-
Frančiškanski župnik pater Hu solin Sattner je praznoval dne 29. no embra svojo šestdesetletnico. Pater ugolin ni samo koncilijanten maš-, ' ampak tudi odličen.slovenski skla-Jtelj. Zložil'je lepo vrsto cerkvenih f> Posvetnih skladb, ki vse pričajo, da ^Pravi umetnik in pridobil si je mno-zaslug za cerkveno petje in za ^'asbenp Matico.
vdova po c. kr. ravnatelju deželne deske, Rajkotu Samsa. — V Ljubljani je umrl uradnik knjigoveznice K. T. D. Josip Pintar.
—	Župnik Franc Pavlič umrl. Dne 3. dec. je umrl po dolgi bolezni veleč, g. Franc Pavlič, župnik pri sv. Petru v Ljubljani. Rojen je bil dne 4. februarja 1865 v Podgorju pri Kamniku, v mašnika posvečen dne 19. julija 1890. Služboval je kot beneficijat v Šmartnu pri Litiji, kot mestni kapelan v Kranju, od koder je prišel za mestnega kapelana v Ljubljano k sv. Petru, kjer je postal po smrti veleč. g. Martina Malenška župnik. V kratki dobi svojega župnikovanja (od 25. jan. 1906 do 36. decembra 1911) je veliko storil za župnijo in za cerkev. Župnišče je popolnoma prenovil, podružniške cerkve in posebno župna cerkev pričajo, kako je skrbel za povišanje časti Božje. Povsod se vidi, kako fin okus je imel. Letos je še obhajal 20 letnico s sošolci v hospicu pri sv. Duhu na videz popolnoma zdrav. Pogreba se je udeležilo do 50 duhovnikov. Truplo je blagoslovil mil. g. škof Jeglič.
—	Štricel ml. umrl. V Ljubljani je umrl dne 5. dec. po dolgi bolezni vsled prehlada stavbinski uradnik g. Ludo-vik Štricel, sin načelnika ljubljanskega ognjegasnega in reševalnega društva ter hišnega posestnika na sv. Petra cesti. Pokojnik je bil znan kot desna roka svojemu očetu pri požarih, znan je bil pa tudi gasilstvu po deželi, ker je bil eden najmarljivejših sotrud-nikov "Slovenskega gasilca" in največ gasilskih orodišč po deželi se je postavilo po njegovih načrtih.
Bleiweisov sodelavec umrl. V Spodnji Hrušici je umrl posestnik g. Franc Babnik, mož, ki je stal v ljubljanski okolici ob času narodnega prebujenja vedno ob strani dr. Bleiweisa, kot eden najboljših dr. Bleiweisovih sodelavcev.
Najdeni mrtvec spoznan. Nedavno pri Vetrinju na Koroškem najdeno trujilo so spoznali za ono Leopolda St<snv?>el, doma iz Godešič pri Škofji Lošrin je tja tudi že dospel mrtvaški list. Služil je od 1, 1904. do 1907. pri 5. drafeonskem polku in delal potem kot kovaški poslovodja v Škofji Loki. Bil je miren in vesel ter je misel na samoumor izključena.
V spanju zgorel. 27. nov. zvečer ob 11. je šla Marija Oražem, žena bivšega uradr.ika "Kmetijske družbe" v
stva
Sedemdesetletnico svojega roj-
Je obhajal v Vipani dne 3. dec. *bož"i pesnik F. Silvester, ki je po Ojem poklicu trgovec.
Pisatelj F. S. Finžgar v esperant-eitl jeziku. List "Esperanto", ki iz-Gradcu, priobčuje silhueto F. r '"žgarjevo "Nad petelina" v espe-"tskeni jeziku. Prevod je preskrbel ' Stupar. — Nova F. S. Finžgarjeva r^Vest- Pisatelj F. S. Finžgar, ki je c "°kar dovršil narodno igro iz fran-ltrj,, 1 časov na Kranjskem: "Naša bor- ° kateri trdijo kritiki, da je naj-|. Jsa slovenska izvirna igra, piše ob-
5>r«0
cej pijani, domov odšli. Kedaj je Ig- si je poškodoval 'mozek v hrbtancu. nacij Lindič mater tako telesno po- Drugi dan je v celjski bolnišnici umrl. škodoval, da je morala umreti, se ne j
more popolnoma dognati. Dognano pa je, da so našli Lindičevo mater kmalu potem v hiši svakinje Ane Lindič vso krvavo in v nezavesti, in da je kmalu nat'o umrla. Sodni ogled je dognal, da je Marija Lindič umrla vsled prizadejanih ji smrtonosnih poškodb. Ignac Lindič noče uboja priznati, marveč se izgovarja, da je mati [ čarja Franca Drofenika. Odnesli so padla na potu, ko je šla iz njegove mnogo blaga in blagajno z denarjem
Radi krivega pričanja proti lovcem sta bila pred mariborskim okrožnim sodiščem obsojena: Jožef Ornik na 4 mesece, Alojz Robič na 2 meseca težke ječe.
— Vlom. V Peklu pri Poljčanah so 30. novembra ponoči neznani lopovi vlomili v trgovino trgovca in gostilni-
zidanice v hišo svakinje Ane Lindič. Če bi pa Lindič Ign. ne bil storilec, pa bi ga ne bile mogle izdati njegove roke, ki jih je imel s krvjo omadeževane, in pa njegov prepadli obraz ter nekako čudno obnašanje, katero se je opazilo takoj po storilstvu. Ignac Lindič je odšel takoj po uboju domu na Strelac, ne da bi šel mater pogledat, kaj se ž njo godi. Hodili so ga klicat, da naj jo gre gledat; celo njegov hlapec ga je pozival, da naj gre k materi pogledat, če je ista umrla ali pa če še živi. Na hlapčev poziv je Lindič pripomnil, da ne gre nikamor in da naj mater "vzame hudič". Lindič Ignac je povsem zloben človeil Bil je mnogo po svetu in zadnjič v Švici, kjer se mu je v nekem rudokopu zlomila desna roka, katero so mu v bolnici odvzeli ter mu dali usnjato, ki je na koncu kovana z železom. Za to nezgodo je dobival na mesec okrog 50 K penzije. Ima sicer veliko posestvo, katero je pa zadolženo. On s^m je zapravil v par mesecih poleg pokojnine okrog 7000 K.
Ignac Lindič ni pokazal med- razpravo niti najmanjšega kesanja, temveč govoril korajžno in možato, kakor da bi si iz tega ne hotel nič storiti — meneč,- da bo oproščen. Porotniki so stavljena jim vprašanja enoglasno potrdili in sodni dvor je obsodil Lindiča na 6 let težke ječe s postom in trdim ležiščem vsako kazensko leto na oni dan, ko je izvršil zločin.
vred, namreč 1400 K.
Ljubljani, Ivana Oražma, iz gostilne, kjer je stregla gostom, v svoje 'stanovanje. Ko je odprla vrata, je opazila, govore-
— Slovenske zmage v mariborski okolici. Slovenci so nedavno prodrli pri volitvi I. razreda v občini Pesnica z dvema kandidatoma. Dne 28. nov. pa so Slovenci zmagali tudi pri občinskih volitvah pri Sv. Marjeti blizu Maribora. Ta zopetna zmaga je znamenje, da se Slovenci nad Mariborom čvrsto gibljejo. Sv. Marjeta, Jareni-na, Št. Jakob, Št. Ilj, Sv. Križ, Sv. Peter nad Mariborom, vse te župnije so v slovenskih rokah.
—Celje, 28. nov. V občini Celje-oko-lica so Slovenci zmagali v tretjem in drugem razredu, dočim so bili v prvem razredu izvoljeni sledeči "čistokrvni Nemci"; Ambrožič, Pečuh, Rebevšek, Strenčan, Svetel in Mravljak. Imena
—	Koroški deželni predsednik. Kakor poročajo listi, je bil koroški deželni predsednik, baron Hein, ki je, kakor znano, hotel odstopiti že 1. novembra t. 1., pozvan, da vztraja na svo jem mestu. Baron Hein se je odzval temu pozivu in ostane na svojem mestu do 1. majnika 1912. Vzrok temu je, da dela osrednji vladi imenovanje Heinovega naslednika prav posebne težave.
—	Nevoščljivost nemčurskega "Štajerca". Celovški "Mir" piše: "Štajerc" očita g. dr. Brejcu, da ima v gledališču v Celovcu ložo in da plačuje zanjo 1200 do 1400 K. Strašno! Sicer ni res, da bi imel gospod dr. Brejc celo ložo, ampak samo četrtino lože. To je sicer čisto zasebna reč gospoda dr. Brejc:v ki ne briga drugih ljudi, najmanj pa še "Štajerca". Značilno pa je, s kakimi sredstvi.da poskuša "Štajerc" izpodkopati zaupanje slovenskega ljudstva do svojih voditeljev. Vsi nemški velikaši, deželni predsednik, vitez Metnitz, ki imata vsak po celo ložo in sicer najlepši dve loži, deželni glavar, knez Rosenberg in razni nemški trgovci, višji uradniki, meščani, zdravniki, advokati itd. imajo v gledališču svoje lože, pa nobenemu slovenskemu listu še ni prišlo na misel, očitati jim to. Če imajo le denar! Seveda Nemcev "Štajerc" nikdar ne vidi. Tam je vse zlato! Le Slovenci so zanj kozli, v katere se zaganja. Bolje bi bilo, če bi "Štajerc" svojim bac-kom povedal, da je stalo celovško gledališče 1,000,000 kron, in da morajo tudi za ta milijon in za drugih 17 mil. dobro stati tudi vsi kmetje v deželi, katerim "Štajerc" laže, da jih ljubi. Tega seveda ne bo nikdar povedal, ker se slabo sliši za nemškega nacio-nalca in župana Metnitza. Da, da, pristaši "Štajerca" so res v izobrazbi zaostali, da ga ne poznajo!
šile le še poprave. 2000 delavcev je odpuščenih, pridržanih le 1000.
—	Novi gimnazijski ravnatelj v Gorici, vladni svetnik g. dr. Bezjak, je dne 2. dec. prevzel vodstvo goriške gimnazije. Pri ti priliki je imel nagovor na učno osobje v treh jezikih, nam reč v slovenskem, italijanskem in nemškem jeziku. To se je pač prvikrat zgodilo, da je imel v konferenčni sobi goriške gimnazije gimnazijski ravnatelj na učno osobje nagovor tudi v slovenskem jeziku. No, pri vsem tem se ni konferenčna soba še podrla.
—	Goriška — velika vojašnica. Pred nekaterimi leti ni bilo na Goriškem skoraj nič vojaštva. V Gorici je bilo nekaj topničarjev, en pešpolk in pa brambovci. Goriška dežela je pa zdaj izpremenjena v veliko vojašnico. Pešci, topničarji, dragonci, pionirji, lovci, planinci so nastanjeni ne zgolj v Gorici, marveč po celi deželi, izvzemši Vipavsko dolino, kamor pa pridejo spomladi tudi vojaki. Povsod se grade nove vojašnice: na Rojcah pri Gorici, v Tolminu in v Gradišču ob Soči. Vsak tretji človek, ki ga srečaš v Gorici je vojak. Poleti pa kar mrgoli vojaštva po Gorici, po Furlaniji, po Krasu in po gorah. Na Goriškem pred leti ni bival noben general, spomladi bodo pa imeli dva generala, v Gorici in v Tolminu. Manjka pa na Goriškem vodovodov in dobrih cest.
—	"Mednarodna" socialna demokracija. Trst, 2. dec.: V včerajšnji seji mestnega sveta so soc. demokraški poslanci gfasovali za podporo 15,000 K za "Lega nazionale", predlog, da se da podpora 5000 K tudi Ciril-Metodovi šoli, v kateri je ogromna večina delavskih otrok, so pa odklonili! Motivacija soc. demokraškega voditelja Pue-cherja je bila naravnost žaljiva.
—	Zastrupiti se je poizkusil v Trstu 27 let stari narednik 97. pešpolka Lu-dovik Smrekar.
—	Po prihodu iz gostilne se je zastrupila. V Trstu si je končala življenje Franica Gustinčič, omožena, sta ra 42 let. Dne 27. nov. se je z možem vrnila iz gostilne in je izpila dozo kar-bolne kisline. Vzrok: rodbinski prepiri.
PRIMORSKO.
nji ° s°cialiio povest za prihodnji let-Dom in Sveta."
jt.^ let star veteran. Dne 2. dec.
Poteklo ravno 100 let, odkar se je t" Kranjcem dobro znani Franc iiv:Srnač' P- d. stari Kikelj. Sočasno nju !me"ovani pri svojem zetu v Kra liU-.m dasi ga vid in sluh precej za-t>r,.Je njegovo zdravje vobče še
trdno. Jubilant je bil rojen CJ(J" Gameljnih pod Šmarno goi
svojega 20. leta dalje je služil ce-■ Preko 14 let, in sicer v pešpolku ! ki se je nekdaj imenoval princ ;1'*»lohe, leta 1844 pa je bil sprejet ^stno-stavbnega komisarijata v cestarjev. Dalje je bil leta imenovan namestnikom cestne-„a m°jstra, leta 1887 pa so ga vpokojili lastno prošnjo in mu pri-i^l kot pokojnino po 27 krajcerjev višine na dan. Leta 1886 mu je V«č ?r Podelil v priznanje njegovega, . letnega službovanja srebrni Sll,*»i križcc.
JUrT ,Smm'a kosa. V Ljubljani je u-t(js0 i® nov. c. kr. gimnazijski pro-•»o;'' Martin Petelin, blag značaj, k y Poštenjak, odličen sodnik,—Umrl e*elni bolnišnici g. Leopold Kle-.' c' kr. poštni asistent. — Istotam
»i tes feibo
'Vsk Ka' Ana Svete, soproga pe-KeBa mojstra. — V Idriji je utnr-ricf°.vka Antonija Makuc. — V Bi-umrla ga! Antonija Samsa,
da je vsa soba polna dima. Odprla je okna in hitela k' postelji, kjer je spal njen mož. Našla ga je opečenega in mrtvega. V postelji je kadil cigareto. Med tem je zadremal in cigareta je vžgala posteljno opravo. Nastali dim je moža zadušil.
—	Vojaškega četovodjo' smrtnone-varno ranili. V nedeljo 3. dec. zvečer je pet delavcev po Poljanski cesti v Ljubljani tako huronsko vpilo in razgrajalo, da je moral priti mirit stražnik, n? kar so odšli v neko tamošnjo bližnjo gostilno, kjer je nekaj vojakov 17. pešpolka sedelo pri mizi in prepevalo. Delavci so takoj izzvali prepir in je pri tem eden dal zaušnico če-tovodji Matiji Kresetu; takoj nato pa je nek drug delavec pograbil sodovič-no steklenico ter jo v Kresetovo glavo zalučil s tako močjo, da mu je prebil črepinjo in ga smrtnonevarno poškodoval. Vojaki so svojega tovariša odnesli v vojašnico, došla policija je pa tri nasilneže aretovala, dva sta odnesla pete. Pravega krivča, 261etnega dninarja Štefana Jenčiča, ki je Kreseta poškodoval s steklenico, so izročili deželnemu sodišču v preiskovalni zapor.
—	Predrzen rop. Z Brda: 30. nov. je neznan lopov napadel 70 let staro potovko v brdskem drevoredu komaj dvesto korakov, od c. kr. sodišča in ji vzel 200 kron mesečne plače, ki jo je nesla iz davkarije za učitelje v Dob.
•— Sin ubil mataer. Dne 28. nov. se je vršila pri porotnem sodišču v Novem mestu porotna razprava proti Ignacu Lindiču, samskemu posestniku na Prelazu pri Beli cerkvi radi hudodelstva uboja napram svoji materi Mariji Lindič. Ignac Lindič, star 39 let, ki je prevzel spomladi po umrlem očetu posestvo, se s svojo materjo Marijo Lindič ni razumel; živela sta vedno v sovraštvu največ radi tega, ker je bila njegova mati pijači udana. Ignac Lindič je v prepirih, ki so vsled tega nastali, mater večkrat pretepel. Lindi-čeva mati je morala radi sinovega ravnanja večkrat domačo hišo zapustiti ter se podati h kakemu bližnjemu so sedu, da se je obvarovala sinovega napada. Večkrat ji je tudi zagrozil, da jo bode ustrelil ter jo je nekoč osuval s samokresom. Ko je šla Marija Lin dič dan pred svojo smrtjo k svoji svakinji v Mladovine, da bi tam prenočila, je prišel naslednji dan njen sin za njo ter se oglasil pri materini svakinji Ignac Lindič ima y Mladovini vinograde in vinsko klet. Ko je pa tam zagledal svojo mater, jo je začel takoj psova^ in jo dolžiti raznih tatvin. Nato se je podal v zidanico, kamor je povabil tudi mater in sorodnike ter jim dajal pijače. Mati Ignaca Lindi ča je ostala najdalje v zidanici pri si
—	Celje. Pri volitvah namesto iz-stopivših članov in Namestnikov v o-sebno-dohodninsko cenilno komisijo so Slovenci v cenilnem okraju Celje-dežela (okr. glavarstvo Celje) dosegli lep vspeh. Do sedaj so imeli izmed treh razredov tega cenilnegla okraja samo večino v .tretjem razredu, ne pa tudi v drugem in prvem razredu. Letos so si priborili v drugem razredu večino s 197 glasovi proti 94 glasom nasprotnikov. Izvoljena sta kot člana komisije gospod Ivan Kramer, trgovec in podžupan v Trbovljah, kot namestnik pa gospod Florijan Rak, posestnik v Spodnjih Gorčah. To je
speh premišljenega in trajnega delovanja.
Št. Jurij v Savinjski dolini. Loška šola je proračunjena na 38.000 K. Stavbo je prevzel Vrečko iz Vojnima. Tudi se bo drugo leto popravila cesta od Bučaka dox Tabora za 4000 K. Zato se bodo občinske doklade dvignile od 75 na 105 odst.
—	Mlin v ognju. Začetkom decembra je zgorel mlin posestnika Simona Strmška na Bregu pri Konjicah. Strm-šek je imel mlin zavarovan
V nemškem Gradcu sta se naselila kot odvetnika dr. Ivan Trstenjak in dr. Rajh, tako da so zdaj tam štirje slovenski odvetniki
Pilštanjsko-kozjansko graščino je kupil za 700,000 K Rudolf Oroszy iz Ljubljane.
Trojni umor pred sodiščem. V Gradcu sta bila obsojena šivilja Toe selil, ki je umorila tri nezakonske o-troke, in njen ljubček hlapec Koss pred porotnim sodiščem vsak na 10 let težke ječe.
—	Smrtna kosa. Na Kozjaku je u-mrl posestnik Josip SchoenWetter. — Na Ploderšnici je umrl kmet Franc Nikl; ves razgret je šel v klet, spil kozarec mošta ter se s tem tako hudo prehladil, da je na nasledkih vročinske bolezni umrl. — V Bistrici pri Rušah je umrl gostilničar Avgust Per-šon. — V Ribnici na Pohorju je umrla ga. Ludmila Radich. — V Mariboru je umrl sodni oficiant Ivan Kranjc. — V Konjicah je umiri gostilničar in pekovski mojster Matevž Polanec v starosti 40 let. — V Rajhenburgu je umrl Radeckijcv veteran Franc Godlcr. . j
—	Debelo drevo je zmečkalo k smrti delavca Karla Sinrečnika pri žagi Franca Savca pri Slov. Gradcu. Zdro-bilo mu je prsi ter ga je pritisnilo ob stetio. Zapušča vdovo in nepreskrbljene otroke.
—	V Gaberju pri Celju se je pone- • srečil zidar Matija Zupane. Popravljal je streho na Čečkovi gostilni in J
— Arsenal Avstrijskega Lloyda v Trstu se opusti; novi parobrodi se bodo odslej gradili v ladjedelnici sv. Mar ka, v Lloydovem arsenalu se bodo vr-
je prosil, naj se mu dovoli tridnevni odlok.
—Mataušek obsojen. 5. dec. je bila proglašena razsodba v pravdi proti lekarnarju Mataušku, ki je na ulici oklofutal bana Tomašiča. Mataušek je radi goljufije in javnega nasilstva obsojen na tri leta težke ječe in plačilo-vseh pravdnih in zapornih stroškov. Izgubi tudi meščanske pravice in naslov magistra. Mataušekova zaušnica banu Tomašiču se je torej strašno izplačala.
—	Volitve na Hrvaškem. Uradni list hrvaške vlade je dne 1. dec. objavil o-klic, s katerim so se razpisale volitve v hrvatski sabor 15., 16. in 18. decembra. Ban Tomašič misli zmagati z nasiljem.
—	Sarajevo, 30. nov. V Priedoru je zaplenjeno pri tamošnjih Srbih mno-gobrojno orožje in 1000 nabojev. (Kaj pomenja to?)
C. W. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fL Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet.
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme r North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.	, Pridite k nam, da se pomenimo.
M. B. Schuster
Young Building.
HRVATSKO.
— Oproščeni hrvatski kmetje, ki so sežgali nedolžnega. Dne 1. decembra pop. je zagrebško sodišče proglasilo razsodbo glede tistih 24 obtoženih kmetov, ki so sežgali krtačarja Tu-hačka, ker so mislili, da jim je zažigal hiše. Sodišče je oprostilo vseh 24 obtožencev, ker se je zavzelo stališče, da so postopali v položaju neodjenljive sile, ker so bili vsled požarov popolnoma zbegani. Občinstvo je burno ploskalo ob proglasitvi oprostilne razsodbe. Državni pra,vnik, ki je zahteval za vse obtožence smrtno obsodbo,
Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensk« perilnico v mestu
WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet
N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L.
Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt!
J. C. Adler & Co.
Tel.
priporoča rojakom svojo
Mesnica 101	Joliet, 111
RABIMO 50 RUDARJEV.
(Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseca aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I Hi— nois certifikat. Pridite nemudoma!
WENONA COAL CO, Wenona, I1L
I DARILA I
za Božič in Novo leto
pošiljajo naši rojaki svojcem v staro domovino. Ob tej priliki naj se pri
denarnih pošiljatvah
izključno obrnejo na
FRANK SAKSER
82 Cortlandt St., New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., N. E.,	Cleveland, Ohio.
nu, dočim so drugi, ker so bili že pre- J padel pri tem tako nesrečno na tla, da
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
STRITARJEVE ULICE 2
sprejema vloge na knjižice in na tekoči	1 Qi
račun ter je obrestuje počistili	^ J1S /O
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu.
t
Dtiniška glavnica K 8,000,000.	Rezervni sklad K 800,000.
PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA.
»-»i« mnniiiiiniiiiininiiuiiinmmmuiniiiiiiiiimiiiiimiiiii»t
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, »mjvečji in edini slovenski katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA.
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St Joliet, Illinois.
Telefoni: Chncago in N. W. 100.
Naročnina za Združene države $1.00 ■a leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej.
■Mffpisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
spremembi Ijivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo ?OLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Bepise in novice priobčujemo brez flačno; na poročila brez podpisa se Me oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Ceaik za oglase pošljemo na prošnjo
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Hie first, largest and the only Slo venian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. *ovenian Catholic Union.
Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. 91 »vernic-American Bldg., Joliet, HI.
Advertising rates sent on application
Prva in edina slovenska unij ska tiskarna.
C TRADES Sj COUNCIL »
CERKVENI	KOI-EDAR.
24.	dec.	Nedelja	Adam in Eva.
25.	"	Pondeljek Božič, Rojstvo G.
26.	"	Torek	Stefan, muc.
27.	"	Sreda	Janez, evang.
28.	"	Četrtek	Nedolžni otročici.
29.	"	Petek	Tomaž, škof.
30.	"	Sobota	David, kralj.
BOŽIČNO PREMIŠLJEVANJE.
Na obrežju neskončnega morja je hodil nekoč gori in doli ves zamišljen mož. Mračilo se je, ravnokar je zato-nilo solnce. Avguštin—to je bil oni resni sprehajavec—je občudoval krasni naravni prizor. V vsej mogočnosti je valovalo pred njim nezmerno morje. "O morje" — tako je vskliknil veliki Avguštin — "o narava, ali si ti moj Bog, ali moreš dati nečimerni moji duši miru?" — Pa nemirno so se naprej zaganjali morja valovi, kakor bi hoteli reči: "Mi nismo Bog. Cela narava, vse zlato in vse vživanje tvojemu srcu ne more dati miru. Išči višje svojega Boga!" — Mrak je legal na utrujeno zemljo gosteje in gosteje. Na tisoče in tisoče zvezd je zamiglalo na jasnem nebesnem oboku. Zamišljeni učenjak povzdigne svoje oko prati miglajočim se zvezdam in zavprašal je: "Ve zvezde, ste li ve moj Bog, ali morete ve dati miru mojemu nemirnemu srcu?" — Pa bilo mu je kakor bi bil čul čudno lepo harmonijo zvezdnih trum in kakor bi čul besede: "Me smo le stvari božje. Vsa naša lepota tvojemu srcu ne more dati miru. Išči višje gori svojega Boga!" — In vspel se je višje Avguštinov duh, njegov pogled je segal notri do skrivnostnega, nevidnega sveta, do angeljev, ki stoje pred obličjem Najvišjega. In zavprašal je: "Vi veliki duhovi, ali ste vi moj Bog? Ali morete vi dati mojemu srcu miru?" Toda tudi od tam je prihajal odgovor: "Mi nismo tvoj Bog. Mi smo le tvojega Boga stvari. Vsa naša duhovna lepota in velikost je le slab odsjaj večne lepote božje. Mi tvojemu srcu ne moremo dati miru, išii svojega Boga višje od nas!" — Tedaj se vspne Avguštinov duh še višje nad vso naravo, nad vsa vstvarjena bitja, do prestola Najvišjega. — Zdaj pa Avguštin ne vpraša več: "Ali si ti moj Bog?" — On pade na obraz in moli tn velik mir prihaja v njegovo dušo, kakor lega tihota na naravo po kakem velikem viharju. Veselo vsklik-ne veliki Avguštin: "Nemirno je naše srce, o Bog, dokler ne počiva v Tebi! Edino le Ti si dal mojemu srcu miru." —Tako nekako sv. Avguštin v svoji krasni knjigi: "Knjiga izpovedi."
Pred več nego 1900 leti je v tihi zimski noči zadonelo veselo krasno petje, ki se je razlegalo po betlehem-skili livadah. Nebeški poslanci so bili ki so prepevali veselo pesem: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje." Bog miru je prišel sam na svet, da prinese mir vsem ljudem, ki so dobre volje. Ta Bog miru je ljubeznivo dete, katerega rojstni dan na božični praznik tako 6lt>vesno obhajamo. Po celem svetu se razlega veselje, kajti dete, ki je v jasli položeno, je v resnici Sin živega Boga, ki nam je prinesel pravega miru.
Bilo je tO takrat, ko je mogočni
Rim po dolgoletnih bojih v svoji slavi gledal vse narode takrat znanega sveta okrotene pri svojih nogah. Bilo je takrat, ko si je "cesar Avgust postavil v doslej nepoznanem sjaju cesarski svoj prestol. Takrat je v prvič potihnil bojni hrup in šum. Skrivnosten mir je legal na zemljo. Vladala je tajna tihota, kakor bi se nekje nekaj posebnega pripravljalo. Čudopolne slutnje nove, velike prihodnjosti so navdajale ljudi. Prišlo pa je vse kaj drugega nego to, kakor je pričakoval svet. — V rokah cesarja Avgusta je ležala osoda narodov. On je zapove doval od solnčnega vshoda do solnč-nega zahoda in klečeplazci njegov so se že pripravljali na to, da bi mu še živemu stavili altarje in bi ga časti li kot boga. Prav takrat pa se je zgo dilo nekaj posebnega. — Kaj pa? Poleg sijaja zlatega cesarskega prestola v Rimu, zapazimo nenadoma borne jasli v Betlehemu. Mej tem ko so se Avgustovi volji vklanjali milijoni in milijoni ljudi, je ležalo v naročju vbož-ne matere vbožno dete. Ali si moremo misliti večjega različja, kakor je je različje med cesarjem Avgustom v Rimu in novorojenim detetom v Betle hemu? Tam v Rimu najbogatejše, največje, najmogočnejše, kar je kdaj videl svet; tukaj v Betlehemu pa naj ubožnejše, najnižje, najnezmožnejše jokajoče; novorojeno dete.
Zavrtimo kolo časa za par stoletij naprej. Mogočno rimsko cesarstvo leži v razvalinah; mogočnim cesarjem je padla cesarska krona raz glave, njih cesarsko žezlo je zlomljeno in mogočni Cezar je zginil za Cezarjem. Rim skih cesarjev ni več, celo njih ostanki so se razpršili. Vzdiguje pa se drugo kraljestvo, ki postaja močnejše in moč nejše in neko drugo ime imenujejo ustnice in to ime hranijo kot dragocen zaklad vsa srca. To kraljestvo pa raste od stoletja do stoletja in to ime se blagruje od roda do roda. Kdo je novi premagovalec sveta? Novorojeno dete betlehemsko, Jezus Kristus, Sin živega Boga.
Leta 69. po Kr. se je razsul tempelj Jova kapitolinskega v Rimu in leto pozneje je vpepelil strašen požar pre krasni tempelj jeruzalemski. Dvoje največjih svetišč je torej padlo v znamenje, da je vse staro minulo, da so napočili novi, srečnejši časi. Po de setkratnem preganjanju, po tristolet nih bojih zasede vera v Jezusa prestol vladarja sveta. Rim, mogočni Rim je padel in je postal žrtev druzih narodov, cerkev pa raste in se razširja bolj in bolj. Nove države pridejo in zginejo zopet; cerkev Jezusova pa stoji nepremagljiva. Kdo jo je storil nepremagljivo? Slabotno dete betlehemsko.
Minulo je vže 1900 let,odkar se je pričelo prenovljenje človeštva po Jezusu Kristusu. Kolikor let pa šteje to prenov ljenje, toliko let šteje tudi svojega bojevanja. Trikrat se je od tedaj že prenovilo obličje zemeljsko in pri vsaki taki prenovitvi je bojevala cerkev boj na življenje in smrt. Modroslovje starih časov podprto z mečem trinogov, krivoverstvo srednjega veka v zvezi z barbarstvom in nravno propalostjo in krivi nauki novodobnega modroslovja v zvezi z despotizmom in z anarhijo so bile one zle moči, s katerimi se je imelo bojevati krščanstvo. Meč prega-njavcev je zdavno skrhan, krivovere so skoraj pozabljene, preobrati in svetne homatije pa so prinesle cerkvi po hudih bojih novega življenja. Kdo pa je dal cerkvi moč, da je že tolikrat blizu pogina vedno zmagala sijajno in da se je tolikrat že blizu smrti vedno vzdignila k novemu življenju? To moč ji je dalo betlehemsko dete, Sin živega Boga.
Temu novorojenemu detetu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. On vlada svetove na nezmernem nebeškem oboku, pošilja grom in strele in vodi vse vode potokov, rek in morja. On je v svoji mogočnosti postavil gorske velikane, kakor kako igračo po vseh delih sveta. On je kralj časov in večnosti, ki vodi osodo vesoljnega človeštva. On je vstvaril tudi nevidni svet, mogočne angelje v nebesih, On je pa tudi kralj vseh duš na zemlji.
On, katerega nebesa obseči ne morejo, leži kot revno dete v jaslih. On, katerega lastnina je celi svet, je na trdo slamo postlan. Jokajoče se dete v jaslih je večni Bog, ki se je ponižal, da nas poviša. Kaj je hotela njegova neskončna ljubezen, to nam oznanju-jejo danes nebeški duhovi, ki prihajajo kar trumoma iz nebes na zemljo po-pevat in oznanjevat tjakaj v širni božji Svet: "Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje." Miri O srečna beseda! Ze stari Cice-ron pravi: "Nič nam ne more biti ljubšega kakor mir." Kako se oddahnejo narodi, ajco se jim po krvavih, hudih bojih zopdt oznani vesela novica miru! —Poznam pa vojsko, katere ni nikdar konca. Prva bitka te vojske se je bojevala v nebesill, ko so se vprli napuh-njeni angelji zoper svojega Boga. Ta boj se zopet in zopet ponavlja v člove^ škem srcu, v katerem hočejo postaviti zle moči svoje Bogu nasprotno kraljestvo. Kar je nekoč slavni junak Ahil rekel kralju Priatnu: "Počivali bomo nekaj dni, potem se pa bomo zopet vojskovali," to je postalo vsebina zgodovine človeštva. — Tako pa so govorile tudi peklenske moči, s katerimi ne smemo skleniti miru, ker bi tak mir ne bil dober.
Slab je bil tudi mir, kataerega je sklenil Pilat s Herodom, ko sta postala prijatelja ob smrti Zveličarjevi. To je mir brezbožnežev, ki spe smrtno spanje greha, ki se opotekajo v pijanosti posvetnega življenja. Iz tega spanja, iz te pijanosti se bodo prebudili,
ko bo smrt mahnila po njih še svojo koso. — Slab je bil tudi mir Judežev, ki je Gospoda izdal. To je mir onih, ki se vdajajo strastem in žrtvujejo svojo srečo, svojo čast, svojo družino.
Po je mir onili, ki so nekoč slovesno obljubili zvestobo Jezusu, katerega zdaj izdajajo svojim sovražnikom. O nesrečneži, ki mislijo le na 30 srebrnikov Judeževih, ne pa na njegov žalosten konec.
Dragi bravec! Ako hočeš vedeti, kaj je pravi mir in kje se more dobiti, tedaj dobro pomisli besede, katere so peli angelov zbori venkaj v tiho, sveto noč: "Slava Bogu na' višavah in na zemlji mir ljudem, ki so dobre volje." Mir, pravi mir najdeš edinole pri Bogu, katerega moraš ljubiti, kateremu moraš biti pokoren. Že kralj David poje: "Velik je mir onih, o Bog, ki ljubijo tvoje zapovedi."
V vsem svojem razkošju in pri vsih svojih nesladnostih je bila Marija Magdalena vendarle brez miru. Srečo in mir je našla še le tedaj, ko se je vrgla skesano k Gospodovim nogam. Ko ji je rekel Jezus: "Pojdi v miru, tvoji grehi so ti odpuščeni," tedaj ji je bilo, kakor bi nosila nebesa v svojem srcu.
Tudi ti, dragi bravec, si želiš miru. Išči ga tam, kjer se more dobiti! Pojdi k božjemu Detetu! Morda se sveti solza v Njegovih očeh. Ta solza je prelita zavoljo tvojih grehov, zavoljo velike tvoje nehvaležnosti. Daruj mu solze svojega kesanja in trdni sklep poboljšanja in slišal boš tudi'ti: "Pojdi v miru!"
Ne obupaj — in ko bi menil, d«, moraš obupati —; zakaj nezmerno je u-smiljenje božjega Deteta. Poglej njegove tako mile oči! Kaj bereš v njih druzega, kakor usmiljenje! Poslušaj u-darec njegovega srca! To srce je še majhno in vendar vklepa v sebi vse zaklade milosti in ljubezni. — Poglej ročice in nožice, kako nežne so! Te roke in te noge bodo enkrat stegnjene in prebodene zavoljo tvojega zveliča nja. — Kar vidiš, kar čuješ, kar zapaziš pri jaslih vse ti oznanjuje mir in ljubezen. Ali naj bo ta ljubezen za stonj? Ne, tudi tebi je na ponudbo mir, ako si dobre volje.
Daruj kralju miru, ki je v jasli položen kot novorojeno dete, svoje srce in prosi ga, naj vlije v tvoje tako nemirno srce svojega miru in veselja! Potem bo postalo tudi tvoje srce mirno in srečno, kakor je umirila ljubezen in spoznanje Jezusa Kristusa nemirno in nestanovitno srce velikega sv. Avguština. REV. JOS. POLLAK.
DOLŽNOST OB NEDELJAH IN
ZAPOVEDANIH PRAZNIKIH BITI PRI SV. MAŠI.
prazniki niso več zapovedani, so pa vseeno prazniki, katere naj bi vsekakor visoko cenili vsled .njihovega vzvišenega pomena in skrivnosti. Tako naj bi pobožno praznovali lepe praznike sv. Treh Kraljev, Marijinega ozna-nenja in mnogo drugih. Velike duševne koristi si pridobi, kdor se resno zamisli v njih pomen; pridobi si tiste lepe, svete nauke, katere bi si pridobil, ako bi ta praznik praznoval kot zapovedan.
(Dalje prih.)
VREDNOST PRIZNAVE McNA-MAROV.
Angleško spisal Rev. J. T. Roche.
Poslovenil John Plaznik.
(Dalje.)
Je pa mnogo gospodarjev in gospodinj, ki so toliko razumni, da dovolijo svojim vslužbencem posvečevati te dneve pod pogojem, da jih preje za dovoljenje vprašajo in jim tudi razlo-že vzroke. Mnogi katoličani se pa še toliko ne marajo potruditi, da bi vprašali za dovoljenje. Mislijo, da so s tem že opravičeni, če so uslužbeni pri nekatoličanu. Ne smerni se prehitro opravičiti v tej zadevi. Trgovec nima nič več pravice imeti trgovino odprto, kakor kmet za obdelovanje polja. Uslužbencem v trgovinah in tovarnah, ki povedo, da njihova vera zapoveduje praznovati šest dni v letu tako, kakor nedelje, se bo styoro gotovo ugodilo. Služabnik ali služabnica, ki dobi gotove dneve v letu proste, si lahko izbere praznike. Kjer je volja tam je pot. Velike razlike posveče-vanja praznikov največkrat niso krivi gospodarji, ampak brezbrižnost.
Kdor je pri sv. maši, stori le strogo dolžnost. Sv. cerkev želi, da bi bile nedelje in zapovedani prazniki dnevi posvečevanja samega sebe in dnevi za taka dela, ki se tičejo ljubezni do bližnjega. To misli katekizem tridentin-skega cerkvenega zbora, ki napeljuje k posvečevanju teh dni z molitvami, nabožnim berilom, miloščino, z obiskovanjem bolnikov in s tolažbo žalostnih.
Prazniki niso, kakor nekateri katoličani mislijo, dnevi za veselice, namenjeni za zabave, katere niso dovoljene >b nedeljah. Kmetje navadno veliko kupujejo^ob nedeljah. Po maši se še iolgo pomudijo v prodajalnah, predno odidejo domov. Mislijo, da je prepovedano samo prodajati in ne tudi kupovati. To slabo vpliva na nekatoli-ane, ki strogo pazijo na nas, da bi zapazili kaj napačnega.
Stojimo pod nekim vplivom v tem slučaju. Če vidimo naše nekatoliške tovariše krog nas, se nehote podvric-mo zapovedi, v kateri bi drugače še ne sanjali ne. Človeški vpliv veliko pomaga k posvečevanju nedelje. Veliko bolje bi praznovali zapovedane praznike, če bi bile oči nekatoličanov neprenehoma vprte v nas. Našo moč za dobra dela jim kažemo s tem, da jim pokažemo, da imamo dovolj P°" guma izpolnjevati, kar nam naše Prc" pričanje veleva; vsak prestopek pa izvor pohujšanja.
Dajmo si enkrat že dopovedati, <'a se prazniki nič ne razlikujejo od ne" delje in da jih moramo posViečevat'-Vsak praznik moramo na isti način P° svečevati, kakor nedeljo. Če pa P0' svečuješ praznik ravno tako, kakor deljo, se boš kmalu lahko sprijazni' z mislijo sv. cerkve in si te dneve tak° razdelil, da jih boš lahko posvečeval-
Proti koncu naj še nekaj omeni"1; na kar prosim, naj prijazni iitalc' pazijo Dasiravno nekateri prvot«11
Priznavi krivde bratov McNamara sta dinamitno pravdo v Los Angelesu kar najsrečneje razrešili. In ne samo to. Odprli sta tudi najravnejšo morda celo edino možno — pot do zasledbe izrodov človeških, ki sta bila v njihovi službi brezsrčna in brezvestna dinamitarda.
Razpoloženje v krogih organiziranih delavcev je bilo tako razdraženo in zavedeno, da bi krivdorek — celo na najtehtnejših dokazih utemeljen — moral morivca brezpogojno zaznamenjati za mučenca. Oprostitev bi podpihovav-ce razrednega sovraštva še bolj osrči la. Kajti v tem slučaju bi se kajpak trdilo, da je bil dokaz za zlobno preganjanje zastopnikov organiziranega delavstva pravnomočno podan po nji hovih kapitaliških sovražnikih.
Kakor pa danes stoje stvari, pa so vsem takošnim krivim tolmačenjem, vsaki zlorabi sodniškega izreka v huj skanje sloja proti sloju državljanov tla izmaknjena.
Krivdi sta se popolnoma prostovolj no priznali. Zagovorniki so odkritosrčno izjavili, da sta priznatvi sledili natančnemu pretehtanju pričujočih do kazil. Ta izjava je odstranila tudi zadnji ostanek bedaste bajke, da sta bila brata McNamara žrtvi kapitališke zarote v pokončanje delavskih organi zacij.
Brata sta bila pred poroto ne kot zastopnika delavstva, nego kot navad na zločinca, obtožena najsirovejših na-silstev in umorov. Tako ju sedaj pre soja tudi že cela vrsta odličnih delavskih voditeljev, ki so po priznatvi takoj brez pomisleka zahtevali najtežjo dovoljeno kazen za nesramna morivca. Iz teh zahtev je sklepati, da so na pristojnem mestu resno namenjeni, osvo boditi unije onih nečednih življev, ki se utelesujejo v dinamitardih in dragih rokovnjačih. Za njihov način bojevanja ni prostora v omikani državi.
Z obsodbo bratov McNamara je končano prvo poglavje velike žalo-igre, ki se doigrava v Los Angelesu. Naslednje bo prejkone posvečeno pomočnikom obsojenih bratov. Višek pa mora drama doseči, ko pridejo na vrsto duševni provzročitelji zločinov, oni veliki lopovi, ki so zločin bratov McNamara očrtali in dali za izvedbo dovolj denarja.
Lev lahko učaka 70 let starosti.
Alaska je bogatejša na zlatu nego California.
V Nevadi je studenec, čegar voda ima slast po kurji juhi.
Alaska je bila kupljena od Rusije za $7,200,000, manj nego 2c za aker.
Precenjeno je, da pade meteorskega ali izpodnebnega prahu na zemljo vsak dan do 100 tonov.
Povprečni pisatelj rabi dve leti za spisanje knjige, ki jo povprečni človek prečita v dveh dneh.
Smrt z oviranjem spanja je navadna in zakonita kazen na Kitajskem, izvrševana že stoletja.
Premogov izkopek v Pennsylvaniji je znašal lani skoro petino vsega premoga, izkopanega na svetu v istem času.
Več nego polovica 600,000 milj železniškega omrežja na svetu je v Severni Ameriki in več nego tretjina v Evropi.
Velikonočna nedelja preložena? V monakovski nunciaturi se trdi, da namerava papež določiti, da se praznuje velikonočna nedelja prvo nedeljo aprila.
Avstrijsko vojno ministrstvo je ukazalo, da naj se nasadi po dvoriščih vojašnic, po vezbalištih in drugih zemljiščih vojaških objektov sadno drevje na korist moštvu.
Socialni demokrat Njeguš, doma iz Dalmacije, ki je v avstrijski državni zbornici streljal na justičnega ministra, je bil ondan obsojen na sedem let zapora v kaznilnici.
nov frankov belgrajski akademiji znanosti. Tiljevič je rojen Hercegovinec.
Panamski prekop. Komisija, ki nadzoruje gradnjo panamskega prekopa, je izdala poročilo, v katerem zatrjuje, da bodo dela ob prekopu končana do 1. julija 1913. Nadalje priporoča komisija, da se vpelje na ozemlju ob prekopu vojaška vlada.
Cela zaloga orožja v kitovem trebuhu. Ruska policija je obdolžila dva Angleža, ki sta razstavila v Moskvi velikanskega kita, da sta vtihotapila v trebuhu kita cel arzenal orožja za ruske revolucionarje. Ko je pa policija odprla kita, seveda niso ničesar našli.
Ruska duma misli na izpopolnitev ruske mornarice. Opirališče vojnega brodovja bo Reval. V petih letih nameravajo zgraditi štiri oklopne križa-rice, devet pomožnih ladij in malih križaric, 36 torpednih čolnov in primerno število podmorskih čolnov.
Polet preko južne Amerike namerava poizkusiti amerikanski aviatik Harry Atwood in sicer iz Brazilije preko Bahije, Rio de Janeiro, Montevideo, Buenos Aires, Valparaiso ter preko Andov na zahodno obalo. Za izvedbo tega poleta je razpisana cena 100,000 dolarjev.
Iz Monte Carla. Neki Wolff iz Hamburga je ondan zaigral v pičlih
dveh urah 260,000 mark. — Triindvaj setletni sin neke bogate družine « Kelmorajna je brez vednosti svojih starišev prodal opravo očetove vile za 30,000 K. S tem denarjem je šel v Monte Carlo ter tam vse do zadnjega zaigral, na kar se je ustrelil.
Zakaj preneha izhajati dunajski 'V* terland'? Dosedanje glasilo avstrijskega konservativnega plemstva, ki Je dobivalo že samo od Pijevega društvi letne subvencije 68,000 K, preneha z novim letom izhajati, kakor smo ze izporočili. Iz konservativnih krogov se naznanja, da se ne izplača več 'z' dajati lista, ker je vpliv konservativnega plemstva v sedanjem času splC)!* volilne pravice popolnoma padel.
Ženitovanjsko potovanje v zrakoplovu. Nadporočnik Koenig, ki ie član avstrijskega zrakoplovnega drli-štva, se je poročil z gospodično Schmidt. Novoporočeni par je sklenil-prve dni svojega zakonskega življenj2 preživeti visoko gori nad drugimi ljudmi, med oblaki, med nebom in zemljo-To je prvo tako potovanje. Pri oi' hodu zrakoplova je bil navzoč tudi nadvojvoda prestolonaslednik Fran' Ferdinand in več drugih dostojanstvenikov.
RABIMO.
jih imamo veliko število pri roki. IjS veliko število naročil za pratike, šite po nje "Amer. Slovencu."
Teelip^ Better Already
Srečen sem, ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z
Dr.Richterjevim PfllH-EXPELLEBJEm.
Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olaJSajo. (25o. alt 50c.)
11 z malega raste veliko!
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3 %—tri od sto—3%
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade.
Mi imamo slovenske uradnike.
1
I
'i
i
I j
!
The Joliet National! Bank
Joliet, Illinois ^
Kapital in rezervni sklad $400,000.00.
ROBT. T. KELLY, p-d«.
CHAS. G. PEARCE, kal"

SiinnniBnnniinRimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiEziiiiiiiiiiiiiiBMiiiiiiiiii1^
A. NEMANICH, pred.!	M. GRAHEK, tajnik.

I
S. OLHA.bla« j —-i

Sesttisoč ruskih vojakov stoji na perzijskih tleh. Rusija zahteva, da se odstavita dva finančna svetnika in odškodnino za pohod, sicer pojdejo RVISj v Teheran, glavno mesto Perzije.
Slovenec — glavni urednik mednarodnega lista. Glavnim urednikom perijodičnega lista mednarodnega statističnega zavoda za trgovino in narodno gospodarstvo v Rimu je imenovan Slovenec Vekoslav Furlan.
10 milijonov za belgrajsko akademijo. Znani srbski milijonar Luka Tiljevič je pred kratkim umrl in zapustil svoje premoženje v znesku 10 milijo-
Wmtm r
mmmm
i T.-'-.- ' Hm-
Slovenian \ Liquor Co.

glavnica $50,000.00.
Uttan. in inkorp. leta 1910
1115-17-19 Chicago St g joliet, ill. 1X1
Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, ž8a" nja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila.
Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika.
Lokalni zastopnik: Mat. Grahck. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vaiepa bodi: Svoj k svojmu!
Ilirija Grenčica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ■iiiiiiiiiiiuiiuuiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii1111111

K. S. K.

Bell Phone 1048.
Organizovana t Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana ▼ državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:.......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Sts., Joliet, 111.
L podpredsednik:.............Marko Ostronich, 49 Villa St., Allegheny, Pa.
IL podpredsednik:........Frank Boje, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:....................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:.............Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:..........John Grahek, cor. Broadway & Gran'te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 813 North Scott St., Joliet, 111.
Pooblaščenec: .................. Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik......Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St, Joliet, 111.
NADZO RNIKI: George Sto^iich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111. Josip Sitar, 80S N. Chicago»St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527. N. Chicago, 111. PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Blaž J. Chulik, Gage Block, Lyons, la.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, I1L Leo. Kukar. Box 426, Gilbert. Minn. PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 17962 Lovrenc Borek, roj 1873, zav. za $1000, 3. raz., 17963 Martin Halaj, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr.
17.	dec. 1911.	Dr. št. 26 članov. K društvu Mar. Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., 17964 Joseph ICajin, roj
1893, zav. za $1000, 1. razred; Mihael Peretič, roj 188C& zav. za $1000, 4. razred; 17966 John Malesich, roj 1872,. zav. za $1000, 5. razred, spr. 10. dec. 1911.	Dr. št. 117 članov.
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 17967 Josip Polanšek ml. roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 17968 John Firut, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 17969 John Jamnik, roj 1878, zav. za $1000, 4. razred; 17970 Franc Rataj, roj 1873, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. dec. 1911. Dr. št. 200 čl. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 17971 Anton Šeme, roj J.S86, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. dec. 1911.	Dr. št. 130 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 17972 Anton Miklavčič, roj 1891, z^v. za $1000, 2. razred; 17973 Alojz Germovšek, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. dec. 1911.	Dr. št. 171 članov.
K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 17974 Pavel Parag, roj 1871, zav.
za $1000, 6. razred, spr. 10. dec. 1911.	Dr. št. 46 članov.
K društvu sv. Jožefa 122, Rock Springs, Wyo., 17975 John Hafner, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. dec. 1911.	Dr. št. 65 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 17976 Mihael Netratič, roj 1871, zav. za $1000, 6. razred, spr. 7. dec. 1911.	Dr. št. 75 članov,
društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 17977 Pavel Pluto, roj 1874, zaV. za $1000, 5. razred, spr. 10. dec. 1911.	Dr. št. 68 članov.
PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 2597 Franc Mišjak, 6508 Josip Bregač, 17.dec. 1911.
I	I. dr. št. 107 članov. II. dr. št. 55 članov.
Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., k društvu Marije Sedem Žal. 50, Allegheny, Pa., 8874 Franc Golobic, 10. dec. 1911. I. dr. št. 83 članov.
II. dr. št. 214 članov.
Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont., k društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 1950 Štefan Skala, 14. dec. 1911. I. dr. št. 66 čl. II. dr. št. 129 čl. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., k 'društvu sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 7265 Ivan Zupan, 11. dec. 1911. I. dr. št. 157 čl. II. dr. št. 75 čl Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., k društvu sv. Jožefa 110, Barberton, O., 13362 Matija Ker, 12. dec. 1911. I. dr. št. 67 članov. II. dr. št. 45 čl. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 16519 Frank Skomšek,
18.	dec. 1911.	Dr. št. 81 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 289 Jurij Rogina, 18. dec. 1911.
Dr. št. 114 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 13368 Jernej Cerar, 12091 Josip Pancar, 12773 Filip Jakopin, 14. dec. 1911.	Dr. št. 224 članov.
Od društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., 12847 Anton Volk, 10. dec. 1911.
Dr. št. 51 članov
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 17922 Andrej Kasun, 18. dec. 1911.
Dr. št. 122 članov.
Od društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 2912 Ivan Tomec, 20. dec. 1911.
Dr. št. 219 članov.
Od društva sv. Jožefa 53, Waukegan, III., 16288 Anton Turk, 18. dec. 1911.
Dr. št. 196 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 17400 Anton Šuštarič, 17289 'Roman Klepec, 16. dec. 1911.	Dr. št. 29 članov.
Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12666 Leopold Sagadin, 16855 John Turk, 19. dec. 1911.	Dr. št. 69 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5259 John Šimec, 22. okt. 1911.
Dr. št. 96 članov.
Od društva sv. Jožefa 122, Rocksprings, Wyo., 16697 Adam Skerl, 11. dec. 1911.	Dr. št. 64 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabil\ Minil., 9632 Frank Kariš, 10. dec. 1911.	Dr. št. 50 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 5146 Frančiška Russ, roj 1882, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. dec. 1911.	Dr. št. 53 članic,
društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5147 Ana Brunskolc, roj 1894, zav. za $5«), 1. razred; 5148 Marija Starašinich, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred, 5149 Elizabeta Grayhack, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5150 Terezija Sodeč, roj 1895, zav. za $500, 1. razred; 5151 Marija Sak, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5152 Ana Zoran, roj 1893, zav. za $1000, 1. razred; 5153 Ana Stukel, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 5154 Johana Dajčman, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred; 5155 Ana Strutzel, roj 1887, zav. za $1000, 2. razred, spr. 3. dec. 1911.	Dr. št. 62 članic.
0	PRESTOPILE ČLANICE.
Ud društva sv. Družine 5, La Salle, 111., k društvu Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 1682 Katarina Mišjak, 17. dec. 1911. I. dr. št. 28 članic. £	II. dr. št. 15 članic.
d društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., k društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111., 4735 Alojzija Kren, 15. dcc. 1911. I. dr. št. 11 čl. II. dr. št. 26 čl. Q	SUSPENDOVANE ČLANICE.
d društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 4304 Franca Rogina, 18. dec. 1911. Q	Dr. št. 49 članic.
d društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 5123 Agata Kosun, 18. dec. 1911. q	Dr. št. 52 članic.
d društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 3723 Barbara Tomec, 20. dec. Q 1911.	Dr. št. 93 članic.
d društva Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 3612 Franca Colarič, 3637 j Katarina Smotrila, 18. dec. 1911.	Dr- št. 105 članic.
Q društva sv. Jožefa 103, ilwaukce, Wis., 3498 Cecilija Sagadin, 19. dec. 1911.
/	Dr. št. 12 članic.
■ 0	ODSTOPILE ČLANICE.
I« d društva sv. Jan. Krst. 13, Biwabik, Minn., 4202 Johana Kariš, 10. dec. 1911. q	'	Dr. št. 22 članic,
društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 3939 Johana Molk, 10. dec. 19U	Dr. št. 62 članic.
ty	ZVIŠALI ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000.
1 društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 1581 Cecilija Zivic, zvišala zavarovalnino
soboto (23. dec. 1911) na vse društvene tajnike(ice) po Weils Fargo Express' Co. Zapisniku je pridejanih tudi 200 kovert « naslovom na gl. urad Jednote. : Društveni tajniki(ice) se prosijo, da izročijo nekaj kovert male vrste društvenemu zastopniku(ici). Po novem letu bode treba pošiljati denar naravnost na tajnika Jednote (gl. urad) vsled tega naj rabijo zastopniki(ice) poslane koverte, da bode naslov vedno pravilen. Večji format kovert naj se rabi pri pošiljatvi zdravniško-preiskovalnih in sploh pri vrsti večjih listin, da ne bodo tako "zmečkane" kakor je bilo mnogokrat v preteklosti v navadi. Ob jednem tudi prosim, v slučaju, da bi katero društvo odposlanih stvari ne prejelo, da povpraša pri1 zgoraj omenjeni ekspresni družbi, ter obvesti tudi mene. Kakor hitro kakor duštvo prejme poslano, naj mi blagovoli to naznaniti. Najveseleje praznike in srečno novo leto vsem želi
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J.
Joliet, 111., 18. dec. — Naznanjam, da je imelo društvo sv. Cirila in Metoda št. 8 K. S. K. J. svojo letno sejo dne 17. dec., na kateri se je volil tudi odbor za leto 1912. Seja se je vršila v najlepšem redu in slogi, in sicer so bili izvoljeni sledeči brati:
Štefan Stukel, predsednik;
Fr. Terlep, podpredsednik;
Matthew Bučar, tajnik;
John Petric, blagajnik;
Jožef Kuhar, zastopnik;
Fr. Zupančič, zapisnikar;
John Zimerman I. nadzornik, John Gregorčič II. nadzornik, Fr. Terlep III. nadzornik; Jak. Ancelj, reditelj; Stef. Stukel ml., John Bradač, John Valentinčič, banderonosci;
John Bučar in John Vidic, zastavo-nosca;
Lovrenc Roštar, Jožef Žulič in Ant. Seme, bolniški odbor.
Zatorej naj se še zanaprej pošiljajo vse društva se tikajoče stvari na spodaj podpisanega. Želim iz srca vsem sobratom in sosestram vesel Božič in srečno novo leto!
Matthew Bučar, tajnik, 706 N. Broadway.
Chicago, 111., 18. dec. — Društvo je imelo svojo redno sejo 10. dec. in volitev uradnikov za leto 1912. Sledeči so bili izvoljeni:
Predsednik Peter Kure; podpredsednik John Volkar; finančni tajnik John Wukshinich; zapisnikar Marko Stare; blagajnik Martin Kremesec; zastopnik Martin Nemanich; nadzorniki Anton Stalzar, Frank Kozjek, Marko Stare;
zastavonoši Martin Kremesec mlajši in Frank Lautar mlajši; maršal Mihael Vule; vratar Vincenc Jambrij; bolniški odbor Peter Kure, John Volkar, Mihael Vule in Martin Kremesec mlajši.
Pri tej seji je društvo sklenilo, da je pristop prost za 6 mesecev. Torej kateri želi pristopiti, zdaj ima lepo priliko. In ravno tako plača društvo podporo $5 na teden za 6 mesecev in po preteku časa kakor si zopet udje sklenejo.
S pozdravom na vse člane in članice K. S. K. J. in voščim vesel Božič in srečno novo leto, da bi delali vsi skupaj za korist za našo mater K. S. K. J.	John Wukshinich, tajnik.
25
nov. 1911. Razred 4.
POPRAVEK.
Ha Y finančnem poročilu za mesec nov. 1911 se je napravila neljuba tiskovna $55 j 1>r' dr. štev. 123. Vsled tega naj se blagovoli čitati namesto $52.20—
Skupaj plačana svota je pravilna, kakor objavljena.
H0 Jcdnako naj se tudi blagovoli čitati v mojem poročilu z dne 15. dec. peti-"uniesto četrt milijona.
IZ URADA GL. TAJNIKA. ^ Juncem tega tedna bodem razposlal na vsa krajevna društva naše slavne
•'V-
J- zapisnik zadnjega gl. zborovanja. Vsako društvo bode prejelo tolsti ,stevilo knjižic zapisnika, kolikor ima članov in članic. Da ne bodo stro-io ,*as.tonj, se torej vse društvene uradnike(ice) prosi in opozarja, da razdelilnik med vse člane in članice. Pošiljatev bode odposlana prihodnjo
Biwabik, Minn., 10. dec. — Društvo sv. Janeza Krstnika št. 13 K. S. K. J. je imelo 3. decembra glavno ali veliko sejo in volitev novega odbora za leto 1912. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Jakob Centa; podpredsednik, Frank Junko;
I.	tajnik, Frank Zakrajšek;
II.	tajnik, Matt Tomac; delegat, Matt Bavdek; blagajnik, Frank Pezdirc; bolniški pregledovalci, predsednik
bolniškega odbora Josip Šerek, za Du-luth Lukešen John Štrukelj 2., za Pine ville Joe Gilach, za Kellogg Nick Jan-char, za McKinley John Skulj; društvovodja, Anton Urih; zastavonoša, John Novlan; redar, Frank Jaklevich; pregledovalci knjig, Matt Tomac, Anton Urih, Josip Šerek.
Pri glavnem zborovanju je bilo predlagano in sprejeto sledeče: Bolniki, kateri podporo zahtevajo, morajo naznaniti bližnjemu obiskovalcu (ustnic no ali pismeno) dan, kedaj so zboleli. SprejjtcJ je tudi enoglasno, da bolniki, kateri podporo zahtevajo, ne smejo delati ne okoli hoditi in ne na biciklu se voziti. Kateri ne spolnuje društvenih pravil, ni opravičen do podpore Sprejeto je tudi, da mora vsak član plačati 25c za pokritje društvenega dolga; plačuje se 6 mesecey; ako bi bila še blagajna dolžna, se podaljša za nedoločen čas.
S pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. Jednote.
Frank Zakrajšek, tajnik.
Broughton, Pa., 16. dec. — Naznanjam članom društva sv. Alojzija« št, 95 K. S. K. Jednote, dA. je imelo društvo svojo redno mesečno sejo v nedeljo dne 10. dec. ter obenem tudi let no glavno zborovanje in volitev novega odbora za prihodnje leto 1912. Izvoljeni so naslednji:
Predsednik, Anton Petrovčič; podpredsednik, Frank Moravč; I. tajnik, Anton Demšar; zapisnikar, Jožef Zajec; blagajnik, Mihael Mali; zastopnik, Jakob Brulc; nadzorniki, Anton Vidmar, Josef Posega in John Fajdiga; maršal, Jernej Ambrožič; vratar, John Mežan; zastavonoše, Jakob Bozovičar, Valentin Luznar in John Debelak; bolniški obiskovalci, za Broughton
Alojzij Cirar, za No. 6 Jakob Debenc in za Willock, Pa., Frank Knafelc.
Društvene seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani društva sv. Barbare, točno ob 10. uri dopoldne.
Bratski pozdrav, vesele božične praz nike in srečno novo leto iz srca voščim in želim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, kakor tudi vsem rojakom in rojakinjam širom Amerike, kar slovensko govori.
Anton Demšar, tajnik.
Lorain, O., 11. dec. — Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101 K. S. K. J. je imelo društveno svojo redno mesečno sejo v nedeljo dne 3. dec. in obenem tudi letno glavno zborovanje in volitev novega odbora za leto 1912. Izvoljeni so sledeči:
Predsednik, John Piškur; podpredsednik, Frank Ambrožič;
I.	tajnik, John Juha;
II.	tajnik, John Vrbanik; "blagajnik, Andrej' Tomažin; delegat, Josip Svete;
nadzorniki Josip Strohsack, Josip Virant, Frank Durjava;
zastavonoša Frank Debevc, spremljevalca John Merkun, Anton Pogorele;
redar, Lovrenc Tomažin. Obenem se tudi naznanja vsem članom, kateri se niso udeležili glavne seje, da je društvo zvišalo bolniško podporo. Dosedaj je še dobro napredovalo, upam, da bode še naprej t^ako. In pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J.	John Juha, tajnik.
Waukegan, 111., 17. dec. — Društvo Marije Pomagaj št. 79, K. S. K J. je imelo svojo glavno letno sejo v nedeljo, dne 10. dec. Pri tej seji so bili izvoljeni sledeči uradniki in odborniki za prihodnje leto 1912: Predsednik, John Zalar; podpredsednik, Ant. Turk; tajnik, Math. Jereb; zapisnikar, Franc Petrič; blagajnik, John Hladnik; zastopnik, Franc Grom; nadzorniki, I: Franc Mivšek, II. John Petrovčič, III. Jakob Jereb; vratar, Ign. Jereb; maršal, Franc Coren; zastavonoši, I. And. Suštaršič, II. Matevž Bezpalec; poslanec, And. Zakrajšek; bolniški odbor, Math Jereb in Frank Mikš, za Market St.;
spremljevalca k zdravniku, Anton Turk in Bert. Rode;
društveni zdravnik, Dr. Kalovski. Sklenjeno je bilo tudi, da društvo plačuje drugo leto 6 dolarjev tedenske podpore. Torej zopet lepa prilika za one, ki še niso pri nobenem društvu.
K sklepu želim vsem članom in članicam K. S. K. Jednote vesele božične praznike, in srečno ter veselo novo leto.	Math Jereb, tajnik.
Joliet, 111., 18. dec. —■ Mladeniško podporno društvo sv. Alojzija je imelo svojo mesečno sejo v nedeljo 17. decembra. Na tej seji je bila volitev novega odbora. Izvoljeni so sledeči: John Mušich, predsednik; Josip Peteh, podpredsednik; Josip Spraitzer, I. tajnik; Frank Miklich, II. tajnik; Josip Rogina, blagajnik; Jurij Babich in Josip Rus, nadzornika;
Stefan Sitar, ravnatelj Opozarjam vas, da se udeležite seje 21. januarja, ker bode celoletni račun S pozdravom
Josip Spraitzer, tajnik.
Pittsburg, Pa., 18. dec. — Ravno novega posebnega nimam sporočati. Kakor povsodi po širni Ameriki, gre z delom bolj slabo ravno tako tudi tukaj v Pittsburghu; zatorej ne svetujem, da bi kateri prišel dela si iskat v naše mesto.
Akoravno so bolj slabi časi, vendar pa v društvenih razmerah prav dobro napredujemo bodisi pri enem ali drugem podpornem društvu.
Podporno društvo sv. Štefana št. 26 J. S. K. J. je imelo dne 17. t. m. svojo glavno zborovanje, na katerem je bila tudi članom pokazana krasna nova društvena zastava, katera bode blagoslovljena ravno na dan društvenega zaščitnika sv. Štefana, 26. t. m., v slovenski cerkvi tukaj s slovesno peto mašo. In po cerkveni slavnosti bode imelo omenjeno društvo veselico v Kr. SI. dvorani in obhajalo bode objednem lOletnico svojega obstanka, za kar vljudno vabim, vse slovenske rojake in rojakinje tukaj v Pittsburgu in o-kolici, da bi se mnogoštevilno udeležili te slavnosti in veselice
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam v širni Ameriki in vam voščim in želim vesele božične praznike in ve selo novo leto 1912., da bi bili bolj zadovoljni kakor s tem.
Josip Pogačar, tajnik,
Peterburg, 13. dec. -— "Rosija", ki navadno navaja namere ministrstva, pravi, da ruske čete, ki so zdaj zbrane v Kazbinu, Perzija, ne prično prodirati pred tednom dni proti Teheranu, ako se ne primerijo izredni dogodki.
NAJBOLJŠI ZDRAV MIK JE
Doktor Ivee
in najbolj izkušeni, svetovnoznani ter prvi slovenski zdravnik v Ameriki! Ves svet ga hvali za njegovo učenost. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Toraj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagnoso Vaše bolezni, v njegovem kemičnem laboratoriju.
On je specijalist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož in žena, ako je tO sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbečino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, prišče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal najboljša zdravila. Te 1.: stanovanja Chi. 2192 L in xN. W.
1239; urada N. W. 1012. Adresirajte pisma tako:
Dr. Martin J. Ivec900 N- CD;SESLA?
Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu.
f
Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov » graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrst« s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje.
Spomenike pošiljam tudi v drage dele ZjedinjeniK držav kakor tudi obrise na izbero. v
Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi VM druge v mojo stroko spadajoča dela.
Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite g» pri rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo.
SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam,
SIMON ŠETINA
SLOVENSKI KAMNOSEK
1011 N. CHICAGO m. JOLIET, ILL.
Rojaki! Sloveticil
Največja in najbolj rarna hranilnica ▼ stari domovini ji
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBJANI, PREŽERNOVA ULICA 3, KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem L 1910 je imela 564 MILIJONOV KROM* VLOGE znašajo nad 40 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA 1 MILIJON 200 TISOČ KRON.
Vložen denar obrestuje po 4i% brez vsakega odbitka
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD,STROGA KOM-TROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA ■ vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI aU kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BARKI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJU BLJANI" in NE v kako drugo manj varno "šparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobi-mo za Vas denar.
SVOJ NASLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO!
Geo. Laich
SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB se priporoča rojakom v naklonjenost
Pošilja denar v staro domovino, hi tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina Tina, likerje in smodke
ROJAKI DOBRODOŠLI I 3501 E. 95th St. S<» Chicago. Ill
Vina naprodaj
Novo vino črno rudeči zinfandel, in belo vino muškotel po 35c gal., recs-ling 40c gal., vino od leta 1910 črno ali belo, muškotel ali reesliqg 40c gal., staro samo belo vino SOc gal., drožnik
Josip Klepec
javni notar,
N. Chicago St., Joliet, 111. Ko imate opraviti s sodnijo v stari domovini, ali če hočete iztirjati od koga tam svoj denar, $e z-zaupanjem obrnite na mene. Imam mnogoletno skušnjo v notarskih poslih, za to sem u-verjen, morem zadovoljiti vsakogar, ki svojo zadevo meni izroči.
ali tropiriovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 5ti gal. Drožnik po S— 10 gal. Posodo dam zastonj. Vinograd in klet St. Helena. Pisma naslovite
"Hill Grit Vineyard"
Stefan Jakšc, lastnik. Box 657.	Crockett. CaL
Angleščina brez učitelja!
Po navodilu slovensko angleške slovnice, tolmača in angleško sfov. slovarja. Knjiga trdo v platnu vezana stane $1.00—in jo je dobiti pri:
V. J. KUBELKA 538 W. 145 St., New York, N. Y.
Največja zaloga slovenskih knjig. Piišite po cenik.

Ljubezni in sovraštva moč.
Izviren roman.
Za Amerik. Slovenca spisal
I Rev Jos. Pollak.
II. poglavje.
(Dalje.)
Po igranju sodeč bi si predstavljal organista kot starejšega moža; a bil je dvajsetletni mladenič. Ako bi sodil po klobuku njegovem in suknji, bi /sodil, da je domače gore list. Telovnik in pa hlače pa so nekako mestne. Bledi njegov obraz je pravilen in lep. Njegove otožno mehke poteze tvorijo ono lepoto, ki je celo v mestih redka, še redkejša pa na deželi. Vse na mladeniču kaže, da se je življenje njegovo snovalo in sanjalo brez duševnih težav in brez gmotnih skrbi. Rujave njegove oči so na pol zatisnjene in gledajo otožno mej svet izpod gladkega, lepega čela.
Ni treba biti poseben poznavavec lju di, da sodiš takoj, da mora biti ta mladenič svoje vrste človek, ves drugačen kakor so drugi ljudje.
In vendar je Kuštrov Jurij, ki pred nami stoji, domačih hribov sin. Mehke poteze njegovega obraza spominjajo na njegovo nekoč izredno lepo mater, usta in podbradek pa sta očetova. Mati njegova^je izvrstna gospodinja, vedno misli na to, da je v skrinjah dosti platna, na dvorišču dosti kokoši in na policah krog peči dosti mleka. Oče pa je mojster v barantanju z živino, glede katere ga hihče ne prekosi. V vsem tem pa Jurij roditeljem svojim ni kar nič podoben, ker mu je gospodarstvo deveta briga. Kako to, da je tako čudne naravi, da se je tako malo vrgel po svojih roditeljih? — Kdo bi to vedel povedati? Kdo bi mogel uganiti nagibe vsega tega, o čemur pravimo, to nam je prirojeno? Seveda se meni včasih Kuštrova zakonska dvojica, da so jima pravega Jurčka v zibeli zamenjali, sicer bi ne bilo mogoče, da bi bil tako ves drugačen, kakor sta ona dva. Toda, ako sta se zmislila nekoliko nazaj, tedaj sta morala pripoznati, da je bil Jurček ves čas svojega življenja nekak čudak. Čudile so se ženice že temu, da je zagledal Jurček luč sveta, ne da bi se bil spustil v običajni jok. Stara Kolednikova Agata je trdila, da je to znamenje, da postane novorojenec enkrat velik svetnik. Čudak je o-stal Jurček tudi pozneje. Po ure dolgo je sedel tiho in mirno gledal v božji svet; toda ako se mu je pripetilo kaj neprijetnega, tedaj je škripal v strašni togoti z zobmi in sila teško je bilo to togoto pomiriti.
Vrhovje tedaj, ko se vrši naša povest, še ni imelo pravilne šole. Le župnik je zbiral vaške otroke in jih poučeval v najpotrebnejšem. — Ko je naš Jurij zahajal v šolo, tedaj je žup-nikoval v Vrbovju star častitljiv mož, ki je bil po zgledu Izveličarjevem pravi prijatelj otrok. Pouk v branju in pisanju je prizadejal mlademu Ku-štru sila veliko preglavice, še hujše pa je bilo z računstvom. Najpriprostejše in najložje računske naloge se je lotil mladi Kušter s toliko neukretnostjo— recimo kar naravnost—zabitostjo, da so se vsikdar preglasno krohotala vsa mlada grla brihtnejšega Vrhovskega naraščaja. To pa seveda duhovnemu gospodu ni bilo všeč. Ljubil je namreč tihega dečka in smilil se mu je. Vrhu tega pa je bilo staremu gospodu potem tudi teško k pozornosti zopet spraviti mlade, razposajene, vaške glavice. V eni stAki pa je Jurček daleč nadkriljeval v^e druge, ukaželjne otroke. Gospod župnik, sam izredno velik prijatelj petja in godbe, se je pri marsikaterem zaman trudil glede petja. Naš Jurček pa je imel tako dober posluh, da napeva, katerega je le enkrat čul, ni nikdar več pozabil. To je posebno veselilo župnika-pevca. Sam v godbi jako izobražen je v njej jako rad poučeval za vse drugo nesposobnega Jurčka. Že v rani mladosti ga je spuščal na orgije, da se je tam vežbal in učil in dosegel je lepih uspehov pod župnikovim vodstvom nele na orgijah, marveč tudi v drugih inštrumentih. V blagoglasnih akordih se je zbujevala k življenju ^dečkova za vse drugo tako mrtva duša. Svet krog njega je kar ginil, ako so ga glasovi raznih instrumentov zanašali v nekaka nebesa sladkih občutkov, glede katerih si ni vedel dati odgovora.
Oče Kušter je zamišljen zmajeval z glavo, ko sina ni bilo moč spraviti od inštrumentov k navadnemu poljskemu delu. Mislil si pa je vendarle mož Kuštrov sin si že lahko privošči tako zabavo. Naše posestvo je že tako trd no, da bo tudi to preneslo.
Ko je pa prišel nekoč župnik h Ku štru, ki je ravno sedel na klopici pod staro , tepko in začel nagovarjati, naj puste sina v mesto, da se izuči do celega v godbi, se je temu prav odločno uprl gospodar in vprašal je župnika: "Kdo pa prevzame moje lepo posestvo ali mislite, da bi mi v grobu do bro delo, če bi se drugi ljudje pasli ob mojih žuljih?" — Pri tem je ostalo. Stari Kušter o besedi godlienik ni imel druzega pojma kakor, da je godbenik ali godec nekako nepotrebno, tu in tam sicer dobro došlo, toda večinoma pijano bitje. Take prihodnosti p& je hotel Kušter obvarovati svojega sina.
Jurij ni tedaj postal godbenik v pravem pomenu besede, kakor bi bil to žele! domači župnik; pravcati kmečki fant pa tudi ni postal nikdar. Ker je bil tako čudnega vedenja in tako nekako sam svoj. zato se mu tudi ni nikdar zahotelo po tovaršiji ali celo prijateljstvu. Edini, kataerega je rad vi-
del in s katerim je rad občeval, bil je Rovanov Marko; kljub temu, da sta si bila očeta v dolgoletnem hudem sovraštvu. Rad je imel Marka, ker ga ta ni nikdar dražil, kakor so to delali dtugi fantini.
Minule so popoldne tudi pete litani-je in vse je drlo k Skalarju, pri katerem je že komaj čakal godec, da bi zagodel razne svoje poskočne. Fantje in dekleta so prihajali v najlepših svojih oblačilih. Za enkrat so sedali za mize, ter začeli jesti in piti. Saj je kmečka navada, da se zbuja veselje do plesa polagoma.
Bolezen Rovanke je bila vedno ed-naka. Obrnilo se ji ni na bolje ne na slabše. Bolnica sama je pa trdila, da ji je odleglo, da ji je boljše; — toda bila je jako redkobesedna in mnogo je spala. Ker je bilo na domu tako, se ni ljubilo ne Marku in ne Manici na ples, akoravno si prvi ni mogel zbiti z glave lepe Potočnikove Lenke.
Po blagoslovu enkrat se je Rovan-ka zbudila in zapazila je, da sta ostala doma oba njena otroka. — Kdo bi te mogel zadostno hvaliti in slaviti tebe zvesta, nesebična materina ljubezen, ki nikdar ne misliš na se, marveč ved no le na srečo svojih otrok! — Tako je vprašala tudi Rovanka sina in hčer, zakaj da ne gresta na ples. Ko sta ji dobra otroka oporekala, jima je rekla: "Le nikar se ne dajta zavoljo mene motiti v vajinem veselju. Prav dobro se počutim. Le pojdita in bodita vesela, saj sta mlada!" — Zamislila se je bolnica in omolknila je. Se jeli spominjala svoje lastne mladosti, ko je kot cvetoča in obče poželjena mladenka plesala in rajala ob enakih prilikah v lepih in brezskrbnih letih svoje mladosti? In zdaj?--
Marku so bile materine besede jako po volji in hitro se je spravil proti Skalarju. M mica se je pa le nerada ločila od matere. Odlašala je do večera in zapustila je slednjič spečo mater s trdnim sklepom, vrniti se čim preje. Tudi Rovanu se ni ljubilo "zja-lov prodajati", tako je trdil on sam in ostal je doma za varha.
Po stezi, ki je vodila proti Skalarju preko travnika so stopale Markove lahke noge, noseče lahko srce in srečno. Vendar pa ga je navdajala nekaka nemirna radovednost, boli Lenka na plesišču ali ne. Čul je namreč dopoldne od maše grede, da je tudi Potočnica "nekaj bolehna. Čutil pa je tudi nekako tesnobo pri srcu, ko se je spominjal, kako prijazna je bila z njim zadnjič Lenka in vendar nekako hladna, akoravno sta bila znanca iz mladih let. Lahko bi bila prijaznejša z menoj, si misli mladenič. — Toda ali je njej sploh še kaj mar fant, ki vozi z volmi, ki orje in opravlja vsa, tudi najpripro-stejša opravila? Delala se je sicer zadnjič, kakor bi se ne zmenila za to, kakor se ne zmenijo druge kmečke dekleta. Morda pa vendar ne mara zanj? Nejevoljno in trdo stopa po stezi mladi in ponosni Marko, toda kmalu vmi-ri zopet svoj korak, ko se v svojo tolažbo spominja^ da raste krog jezera razun Lenke še dosti druzih deklet.
"Ali mora biti ravno ta?" Si misli in vpraša se dalje, kaj mu je prav za prav Lenka, saj niti zmenjena nista, saj on niti zaljubljen ni. — Pri tem premišljevanju pa se mladaenič plaho obrne v stran, kakor bi se bal, da bi kdo ne slišal njegovih misli, o katerih resničnosti ni bil prav nič prepričan. Potem pa mu nakrožijo ustne v hudomušen nasmeh, češ, kako čudno je, da bi bil jaz zdaj, ko sem 23 let star na enkrat zaljubljen, saj do sedaj resno še nikdar nisem bil. — Glej, glej jaz zaljubljen? — si misli sani pri sebi jaz zaljubljen! No meni je prav. Lenka je le Lenka. Toda — kaj pa, če ona ne mara? —
Tako je prišel v misli zatopljen do Skalarja, vstopil je v krčmo in gledal v gručo plesavcev in plesavk; kar ne nadoma pa mu je bilo, kakor bi ga kdo zgrabil za vrat. Med plesavci je zapazil Borštnarjevega Lovrenca ple sajočega — z Lenko. Kri mu šine v lice, oči se mu zaiskre in nekaj ga vle če v gnječo, da bi predrznežu iztrgal iz rok deklico. Pravočasno je se strez nji. Ko je Lenka zopet priplesala mimo, ji je prijazno pokimal in ona mu je odkimala, a motiti se ni dala svojem veselju.
Poleg sebe zapazi Marko Kuštrove-ga Jurija, ki je bil redka prikazen na plesišču. Še bolj čudno pA je bilo, da ta ni obrnil svojih oči od zgorej omenjenega plesajočega para. In vendar je bilo znano vsem, da Marku dekleta doslej niso bile mar.
"Kaj pa gledaš Jurij?" vpraša Marko, toda ta ne čuje. — ''No, Jurij kaj pa gledaš? Kako to, da te je ples dane> tako zbegal?" — Šele zdaj pogleda zmedeno Jurij svojega prijatelja in mu reče: "Marko, ti ne veš, kako mi je všeč." —	'
"Tako—o," je odgovoril zateglo Marko, — "menim, da gledaš preveč za Lenko, Jurij." — "Kaj še, zakaj naj bi gledal za itenko,"—je odgovarjal zadregi Jurij.
V Markovem srcu pa se je zganilo nekaj in postajalo je močnejše in moč nejše. Grdo je ta pogledal svojega prijatelja od nog do glave in tiho, to da res/io je siknil: "Jurij, ne osmodi si svojih oči! Take reči niso za te!"— S temi besedami je zapustil Jurija iji
se je začel gnesti med plesalce, ki so ravnokar prenehali.
Čudno je gledal Jurij za njim. zmajeval je z glavo in premišljeval: "Kaj je pa temu danes?" Šel je na to tudi on med gnečo, od Lenke pa ni obrnil svojih oči. — Ta se menda še zavedala ni, da radi nje hitreje bije več mladih src. Njena mati je bila res nekaj bolna, toda to je ni oviralo iti s sosedovimi na plesišče. Neutrudljivo se je vrtilo mlado dekle in kazalo je se svojim obnašanjem, da ji je ednostav-no s kom da pleše. Lepa je bila, zlasti danes je bila lepa naša Lenka.- V laseh je imela tri prste širok žametast trak in krog vrata najlepšo svilnato ruto.
Dolgo časa je čakal migljeja Marko, s katerim bi ga Lenka opomnila na polju mu dane besede. Dolgo in zaman bi bil lahko čakal, ko bi bil čakal tega. Mladenič se torej ojunači in reče ravno mimo njega prihajajoči deklici: "Lenka, kaj z menoj prav nič ne boš plesala? Ali ne veš več, da si mi zadnjič to obljubila?" — Mislil je, da se je Bog zna kako dobro obnesel se svojim govorom, a motil se je. Dekle se ustavi, stopi prednj, ga pomiri z bi strim svojim pogledom od temena do tal in mu pogumno reče: "Kdor hoče plesati z menoj, ta mora k meni priti in naprositi me niora za to. Ali si ra zumel, Marko?" In razumel je. Ravnokar se je oglasila hreščeča harmonika; tedaj veselo zgrabi mladenič svojo plesalko in jo potegne v vrsto plesal cev. Hočeš, nočeš, ta sila dekletu pr votno ni bila mila — se je morala uda ti. Ker je pa bil Marko izvrsten ple savec, se je Lenkina nejevolja kmalu spremenila v tiho veselje in zadovolj stvo. Polagoma so prenehali drugi, ki so potem z občudovanjem zrli za lepim parom, ki se je znal tako lepo vrteti. Dobri plesavci in plesavke pri kmečkem ljudstvu niso nič manj Čislih kakor pri gospodi.
Hudo spehana sta morala slednjič prenehati. Marko ni več spustil Len ke. Ko se je godec zopet oglasil, jo je zopet potegnil v plesni vrtinec in zdaj se mu ni več branila. —
Prav v zadnjem kotičku pa je slonel nekdo, kateremu je bilo tako sila čudno pri srcu. Na njegovem obrazu se je jasno bral notranji nemir, oči so plamtelb izpod nagubančenega čela, telo pa je spreletavala mrzlica. Sam ni vedel Kuštrov Jurij, zakaj mu je tako čudno, tako hudo pri srcu, vedel je le to, da od Potočnikove Lenke ne more obrniti svojih oči in da ga dekle z magnetično silo vleče k sebi, kako 15 vleče k sebi kača svoj plen in da bi najraje planil pred deklico in jo s povzdignjenimi rokami prosil: "O Lenka, zlata moja Lenka imej me rada!" — Na to, da ga je to strastno čustvovanje napadlo s toliko silo in tako naglo, ni mislil. Prišlo je nadenj in imelo ga je v svoji posesti, njega celega, celo njegovo dušo, celo njegovo telo. Najrajše bi bil zakričal v slepi togoti, kolikorkrat koli je zapazil, da se Lenka prijazno smeji svojemu plesalcu, toda bil je kakor od kapi zadet; le oči njegove so ohranile moč ostati strastno uprte v ljubljeno dekle.
Trdi se, da ima odločno up,rto oko skrivnostno moč posiliti njega, v katerega je uprto, da se tudi ta ozre nanj. Ko pripleše Lenka blizu kota, v katerem je stal Jurij, obstane kar naenkrat in se skloni proti Jurju in reče: Jurij zakaj pa ti nočeš plesati z menoj?" — Mladeniču je bilo, kakor bi strela tik njega švignila raz jasnega neba. Vsa kri mu je zavrela k srcu in bilo mu je, kakor bi se hipoma razprostrl velik božji dan po tesnem, mračnem prostoru. S kakor prisuše-nim jezikom in z žarečim obrazom ji jecljaje odgovori: "Veš, veš, — oh kako bi rad — toda menim, da bi bil za te preslab plesavec." — "Oh kaj še! Le semkaj pojdi! Te bom pa jaz naučila."—In zmuznila se je iz Markovih rok, se oklenila Jurja in ga potegnila plesni vrtinec.
(Dalje prih.)
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
Če boš kupoval od nas, ti bomo vse-r] postregli z najnižjimi tržnimi ce lami. Mi imamo v zalogi vsakovrs«
"cga lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki ii trdi les, late, cederne stebre, desk ii iinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines ulic> blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s« pri nas in oglej si našo zalogo I Mi tc Somo zadovoljili in ti prihranili denar
w. J. LYOINS
NaJ Office in Lumber Yard na voglu DES PLAINES IN CLINTON STS.
Kadar imate s sodiščem opraviti obrnite se na
Mr & Wellnitz
Cutting Bldg., 2nd floor, Joliet, 111.
Z g. Wellnitzom se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Kam pa greš Jože?
Drugam ne kot k Mat. štefaniču če: treko. Tam dobim dobro pivo, ž ga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajo je sami. — Na svidenje pri
Mat. Stefanič-u,
♦00 Ohio Street	Joliet,. 111»
FR. Kompare.
SLOVENSKI PRAVNIK.
ADVOKAT

Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVK. SO. CHICAGO. ILL.
Garnsey, Wood & Lennon
Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, ILL
TROST&KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK
Posebnost so naše "The U. S." 10c. in "Meerschaum" It Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 0« Jefferson Street.	Joliet, iL
National Studio
(R. PAWLOVSKI.) 515-517 N. Chicago Street, Joliet, I1L
Edina slovanske fotografija v Jolietu.
The Will County National Bank
O! Joliet. Illinois.
Prejema raznovrstne denara« atop ter poiilja denar na vse dele »vrt«.
Kapital in preostanek |300,(>M.a
C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir.
KirinčicBros
Oor. Columbia in Chicago fcts.
Točimo izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens Bre-
Nick Skrtich
N. W. telefon 577.
gostilničar
1014 N. hicago St.	Joliet, M
Naznanjam rojakom, da sem seda; lastnik moderne gostilne, kjer točim
najboljše pijače.
Antonija Rifel
izučena in izkušena
BABICA
700 N. Broadway JOLIET. ILL.
NAZNANILO. *
Slavnemu občinstvu v Jolietu in o-kolici naznanjava, da sva kupila krojaško obrt od g. Fr. Žagarja ter bova nadaljevala krojaško delo.
Kdor rabi kaj nove obleke za ali pa če hoče kaj popravka na obleki in glajenja, naj se oglasi v najini kro jačnici. Delo jamčiva, cene so zmer ne. S spoštovanjem
Lesar in Stariha,
slov. krojača, 1005 N*. Chicag9 St.,
Joliet,
111
Ana Vogrifl
Izkušena babica
N. W. Phone \ll7. 1216 N. Hickory St.,	Joliet, I'1
J. P. KING &
Ob* telefon	T. o s nI
Stev. 8 .	Aiesni
»»♦^♦»♦trgovec.
Clinton in Dctq>laines Sta. Joliet
Zmerne cene.
Najboljše delo.
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
m A. ff. Fta Dni Co.
LEKARNARJI.
Jor. Bluff and Exchange Street* JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
STENSKI PAPIR
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljr> in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenskeg> papirja po nizkih cenah.
A lexander Harass
Chi. Phone 376. N. W. 927.
Emil Bachman
1719 South Center Avenu«. CHICAGO, ILL.
Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO
VA itd.

Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva.
Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih) koji šaljemo na zahtjev svakome ba-
dava.

Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih dr
štev.

elixir.
BlTTER-WlHE
/"'t&'wine >
T* I NEHOVO
Horke viko
'WaArtd byJOSEPH TRINER 7Sd SAsKlamd Ave. CHICAC.O. ILL
zahtevanje
Jako malo je zdravil na svetu, ki se jih splošno zahteva, v vsaki letni dobi, v vsakem delu zemlje in od vseh slojev ljudstva. Najbolj znano od takih zdravil je
Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino.
Vzrok tega splošnega zahtevanja je ta, da je to zdravilo velike pomoči v tako raznih bolestih človeškega telesa. Ker je sestavljeno iz popolno čistega rudečega vina in izbranih zdravilnih zelišč, je namenjeno da zdravi in okrepčuje bolne prebavne To olajša
1>.

organe.
BOLEČINE Y ŽELODCU, NEUG0DM0ST PO JEDI, K9LCANJE, YETR0YE,—KOLIKO, ZAPRTJE, NERV0ZN0ST, IZGUBO OKUSA, SLABOST,

in povspešuje prebavljanje. To je prave vrednosti v vseh takih
boleznih, ko se opazi, da tglo stalno slabi in da je kri slaba. Ra-
«
bi naj se pri vseh boleznih želodca, jeter, čreves in krvi.
V lekarnah. Zavrni cenene, nekoristne ponaredbe.
JOS. TRINER,

Importer and Exporter i	jL
1333-1339 S. Ashland Ave.	CHICAGO, ILL. *
7.
S
potnim na moje roma- g nje v Sy. Deželo.

Rev. J os. Pollak.
EDINA L0VENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.	CENE NIZKE.
KERŽE CO.
2616 S. lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ
Prepričani smo,
da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število
malih vlog
Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiali pa za čekovni ali trgovski promet.
Plačamo 3% obresti na vlogah. First National Bank
Cor. Chicago and Yan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay St
Both Telephones tt
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
• IPiite "EliL Brand" pivo {
| Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. |
SL4VN0ZNANI
SLOVENSKI POP
proti žeji ■ najbolje sredstvo.
Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
_<u_ J
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka.
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N, 344
(Dalje.)
6. Palestina.
Preden nadaljujem svoj potopis, ne bode odveč, ako nekako pregledamo s Karmela, kakor nekdaj Mojzes z gore Xebo, obljubljeno deželo, ono deželo, ki je bila od Boga odločena za to, da se na njej zvrši naše odrešenje. Ako-ravno ta dežela ni velika in ne obsežna, ima vendar staro in imenitno zgodovino.
Ime Palestina je pomenilo v hebrejskem najpoprej le deželo Filistejcev, od katerih ima tudi ime. Filistejec pa ne pomeni po naše nič druzega kakor ptujca. Šele po Kristusovih časih se rabi to ime v današnjem pomenu in obsegu. Prvotno ime cele Palestine je bilo Kanaan. Tamkaj so prebivali He-vejci, Hetejci, Amorejci, Jebuzejci, Amoniti in Moabljani, ki so se po svojem skupnem pradedu imenovali Ka-nanejci.
V svoji previdnosti je hotel Bog podariti to lepo in rodovitno deželo Se-movim potomcem. Zato je vkazal Abrahamu, Taretovemu sinu, okoli 1. 2000 pr. Kr., naj zapusti svojo domovino, Ur Kaldejcev. Abraham sluša; v plačilo za to pokorščino pa mu Gospod Bog obljubi, da bo dal enkrat celo Kanaansko deželo v posest njegovim potomcem. To novo domovino pa je moral njegov vnuk Jakob se svojimi sinovi zavoljo lakote zapustiti in bežati v Egipt, kjer je tudi umrl. Njegovi potomci pa se v Egiptu v teku stoletij namnože v mogočno ljudstvo, katero izpelje slednjič Mojzes iz egiptovske sužnosti. Po štiridesetletnem popotovanju pride to izvoljeno ljudstvo res v Palestino, ter jo vzame po lagoma popolnoma v posest. Več ka kor 300 let živi to ljudstvo brez kralja Bog sam mu je bil kralj. Vladali pa so ljudstvo takrat sodniki, ki so skrbeli za to, da so je branili sovražnikov in odvračali od malikovanja, h kateremu je bilo vedno nagnjeno. Slednjič zaželi tudi izraelsko ljudstvo kralja in dobi ga v Savlu, katerega je pa Gospod zavrgel, da je na njegovo mesto postavil Davida. Temu je sledil njegov sin Salomon, ki je sezidal Go spodu prekrasen tempelj. Pod Davidom in Salomonom je dospelo judovsko ljudstvo do vrhunca svoje slave in moči. Pod Salomonovim naslednikom Roboamom se je razdelilo kraljestvo v dve kraljestvi, v judovsko, katero je vladala Davidova hiša, in v izraelsko, v katerem so se vrstili kralji iz devetih različnih hiš. Obojno kraljestvo je pozabilo na Gospoda Boga, obojno je kaj rado malikovalo, preganjalo prero ke in vrhu tega sta se kraljestvi še so vražili in prepirali med seboj, zato pa je prišel za obe kmalu žalosten konec, Izraelsko kraljestvo je zgubilo 1. 720 svojega zadnjega kralja, ljudstvo je bilo odpeljano v Asirsko sužnost. Ju dovsko kraljestvo je izraelsko sicer preživelo, pa tudi za njegove hudobije je prišel plačilni dan; 1. 586 mu je bilo razdejano glavno mesto Jeruzalem, in ljudstvo je bilo odpeljano v babilonsko sužnost. Se suženstvom se je moralo nesrečno ljudstvo pokoriti za svojo nezvestobo in daleč proč od ljubljene domovine so ob babilonskih rekah se deli, ter jokali, ko so se Siona spomi njali.
Sedemdeset let pozneje so dobili od kralja Cira dovoljenje vrniti se rtazaj v domovino, sezidati zopet r^esto in tempelj, pravih kraljev pa odslej judj niso več imeli. Veliki duhovni je bil zopet cerkveni in državni poglavar Akoravno so imeli judje svoje postave in svojo prostost, so bili pozneje ven dar več ali manj zavisni od Perzijanov, Selevcidov, Sircev, Egipčanov in slednjič od Rimljanov. Po vrnitvi iz babilonske sužnosti je nehala polagoma tudi popolnoma razdelitev Palestine 12 delov, katerih vsaki je bil last ene ga izmed dvanajsterih rodov, odslej se je delila vsa dežela v štiri veče pokra jine in sicer v Galilejo, Samarijo, Ju dejo in Perejo.
Še enkrat je zasijala zvezda judove ga rodu v prekrasnem blišču, ko so se pod vodstvom pogumnih Makabejcev junaško borili za dom in za vero. Sled njič pa je prišla vsa oblast ptujcu, Idu mejcu Herodu, v roke, kateremu je zgodovina v zasmeh dodala ime Veli ki. Ta krvoločni kralj je se zvijačo in silo zatrl tudi zadnje potomce rodu Makabejcev. Prišel je tedaj v resnici čas, da se je spolnila prerokba, ki pra vi: "Kraljeva palica ne bo vzeta o Juda in vojvoda ne od njegovega led ja, dokler ne pride tisti, ki ima posla biti, in Njega čakajo narodi". (1. Moj; 49, 10). In res, ko so se dopolnili ča si, prišel je Zveličar, "v svojo lastnin je prišel, in njegovi ga niso sprejeli' (Jan. 1, 11). Judovsko ljudstvo je pc stavilo krono na glavo vsim svojir hudobijam s tem, da je Zveličarja i morilo na sramotnem križu in da j vrhu tega še prevzetno klicalo: "Nji gova kri pridi na nas in na naše otr< ke." (Mat. 17, 25). — Te besede 5 se do pičice spolnile. Ker so se judj vprli Rimljanom, zato pride 1. 69 p Kr. rimski vojsk6vodja Vespazijan t strašno vojsko proti Jeruzalemu. K« pa je bil med tem za cesarja izvoljei prepusti obleganje nesrečnega mest svojemu sinu Titu, ki je prišel z vo. sko, ki je štela 80,000 vojakov v spe mladi 1. 70. pred Jeruzalem. Obleganj je trajalo pol leta. Kar so judje me tem strašnim obleganjem v svoji trde vratnosti in trmi pretrpeli, se ne d
KADAR STE V MESTU
ste vabljeni, da'Se crreste okrepCati s čaSo okusue pijaie in jedil v saluu in restavracijo
popisati. Slednjič je bilo nesrečno mesto vzeto in razdejano, (10. avgusta 70) prekrasni tempelj pa zažgan in res, kamen na kamenu ni ostal. Nad milijon judov je umrlo za časa obleganja deloma junaške smrti, deloma pa od strašne lakote; 97,000 pa je bilo vjetih in prodanih v sužnost. To je žalostni konec judovskega kraljestva; ljudstvo ^pa se še dandanašnji potika po svetu brez tempeljna, brez daritev, brez velikega duhovnika. Razkropljeno je to ljudstvo po celem svetu, vendar ne zgine; akoravno večkrat že hudo preganjano, se vender ni vpognilo, ni vklo nilo. 'Akoravno so judje brez domovine, so si vendar ohranili svojo narodnost, akoravno so brez službe bož-so si vendar ohranili svojo vero. Da, celo judom lastnih vunanjih potez ne more izbrisatai z njih obraza ne ne kraj, ne podnebje. Bog hoče ohraniti to ljudstvo kot živ dokaz svojega razodenja, hoče jih ohraniti, ker ima s tem nekdaj tolikanj ljubljenim ljudstvom gotovo še svoje posebne namene.
Nesrečno judovsko ljudstvo nosi nad eboj božje prekletstvo, katero pa ni zadelo le ljudstva, marveč tudi deželo, v kateri se je nekdaj cedilo mleko in med. Od razdejanja Jeruzalema do današnjega dne so se trgali narodi za deželo, razdejali so celo razvalin razvaline, oropali so jo vse njene lepote, tako, da je dandanašnji večinoma puščoba.
Cesar Hadrijan je 1. 136 zopet sezidal sveto mesto, toda ni hotel, da bi se imenovalo Jeruzalem, marveč Elia Ka-pitolina. Cesar Julijan odpadnik je pa hotel zasmehovati prerokbo, v kateri je Gospod napovedal, da niti kamen ne bo na kamenu ostal. Zato skliče ošabni trinog s celega sveta jude skupaj, ter hoče, naj se zopet sezida tempelj. Bog pa čudežno stori konec brezbožnemu početju. Res prično od cesarja podpirani judje delo, toda nehati morajo, ker je začel ogenj švigati iz zemlje; tako nam pripovedujejo sveti očetje. Že cesar Konstantin in njegova sveta mati Helena sta okolu 1. 330 odpravila v Jeruzalemu paganske tem peljne, sezidala sta prekrasna svetišča in videti je bilo, kakor bi bilo za Palestino nehalo prekletstvo in kakor bi se obetali zopet srečnejši časi. Toda že 1. 614. prihrumi divji Perzijan Hoz roa in razruši vse, kar je bilo svetega, kar je bilo krščanskega. Leta 636. pa pride Palestina v oblast neusmiljenih mohamedancev. Še enkrat je zasijal žarek upanja, da p'ridejo Sv. Deželi srečnejši časi, ko je 1. 1099. vstanovil tam pobožni Gotfrid Builjonski latinsko kraljestvo, toda že 1. 1187. so bili kristjani od mohamedanov zopet premagani v bitki pri Hitinu v Galileji; od tedaj še vedno vlada nad svetimi kraji namesto krščanskega križa turški polumesec.
(Dalje prih.)
403 N. Chicago
vogal Cass Sts.
BAR CAFE&
Postrežbo izborna— prav po domaČe.
.....JOLIET
GEO. MIKAN
MODERNA GOSTILNA
Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba.
N. W. telefon 1251.
202 Ruby St. J 0LIET, ILL
Vabim rojake
la me obiščete kadar se mudite v našem mestu v moji lepi gostilni, ker mam na razpolago vsakovrstnih ' do-irih pijač ter najboljše žganje, doma-•a kalifornijska vina in lepo dišeč« •motke, ter imam prenočišče. Postrežba dobra, cena zmerna. Se Vam priporočam
Josip Bozioh.
i M India« a St. K.W. Pbe»e884 Joliet, 111
Frank Opeka
gostilničar
Corner State and Uth Street
NORTH CHICAGO, ILL. Telephone 213. Prodaja na drobno in debelo najboljši californijska vina.
S t r a k a
vam očisti in poglacli obleko.
Čistimo razno brago iz kože in dlakasto, rokovice, ženska krila, suknjiče, moške obleke vseh vrst.
Mi delamo dobro in prav. Ne čakajte zadnjega dne. Pokličite nas danes.
Oba telefona 488.
Joliet Steam Dye House
Professional Cleaners and Dyers
STRAKA & C 3.
Office and Works, 642-644 Cass Street
Branch Office Cor. Ottawa and Van Buren Streets.
Pozor! Vojaki, rezervisti in nadom. pričuvnici.
Ako se želite oprostiti vojaščine sploh, preložiti orožno vajo, prositi za ev. pregled zaslužene kazni vsled zanemarjenja svojih vojaških obveza« nosti itd. se obrnite na podpisanega. Moje dolgoletno službovanje in poznanje vojaških postav omogoči mi garantirati Vam vspeh Vaše prošnje.
Za vse v vojaško stroko spadajoče zadeve, prošnje, polnomoči itd. se blagovolite obrniti na ta naslov: IVAN ADAMIČ, poverjenik Amerik. Slovenca 334 East 87 St., New York City.
VSE
konzularne in notarske zadeve
(civilne in vojaške) prevzema v hitro in uspešno izvršitev.
IVAN KAKER
220J4 Grove St. Milwaukee, Wii.
KADAR POTREBUJETE kaj lesa z* stavbo ali drugo, vprašajt*
za cene
Lyons Bros.
LES ZA STAVBE — IN PREMOG —
Oba telefona 17. Washington St, JOLIET, ILL.
Eden je za vasi
Sedaj lahko dobite iztis Severovega Almanaha in Zdravoslovja za leto 1912 ZASTONJ. Vaš lekarnik ali trgovec z leki ga ima iztis za vas. Samo vprašajte zanj. Novi Almanah ima 64 strani in vsebuje velik zaklad zaželenega, koristnega in zanimivega poučila, ki naj se shrani in obdrži pri roki celo leto. Če ne morete dobiti Almanaha od lekarnika, pišite na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	2-4
Kadar se mndite na vogaln Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje poiteeieni. Fino pno, najbo/jša t in a in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway J O LIB T
Popravljamo
Delo jamčimo
KLOBUKE
kupljene pri nas urejujemo brezplačno NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU.
Brennan & Olander
305 Jefferson St, Joliet Illinois
AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA. NajpripravnejSa in najcenejša paro-
brodna črta za Slovence in Hrvata. Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dva vijaka:
MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vozit 19 mil na uro se gradijo.
Parniki odplujejo iz New Yorka ok sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku.
Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razsvetljavo in so moderno urejeni. Hrana je domača. Mornarji in lečnik govore Slovensko in Hrvaško.
Za nadaljne informacije, cene ia vozne listke obrnite se na naše zastopnike ali pa na:
PHELPS BROS. & CO. General Agents Washington St.,	New York.
Metropolitan Drug Store
N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois.
Slovanska lekarna
+ JOHNSONOVI + BELLADONNA" 0BLIŽ1
AU ceufaE VCtAH dutef K> MB!« f*J>
REVMATEMU	SLABOSTIH »
HROMOSTI	PLJUČNIH IN PRSNIH BOLEZNIH
BOLESTI t KOLKU	MRAZENJU » ŽIVOTU
BOLESTIH » &ENKH	VNETJU OPRSNE MRENE
NEVRALGIJI. PROTINU	PREHLAJENJU
OTRPLOSTI HlSlC	BOLESTIH » LEDJIH
SLABOTNEM KRIŽU	BOLESTIH » KRIŽU HUDEM KAiUlU
Jos. Zelnikar gostilničar

T.<1>.
T
POZOR, ROJAKU Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljie porter je vo pivo, izvrstno žganje, domaie Wtao in prodajal dišeče smodke. Prodajam premo«.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St M. W. Phone 825.	Joliet, M
Mirovni sodnik
ZA MESTO JOLIET, ILLINOIS
Judge Murphy
222 Jefferson St. nad* Will Co. Banko, vogal Ottawa St. Tam je mož, ki zna naš jezik. Poštenost in pravica — geslo.
John Grahek
... Gostilničar..._
Slovensko Amerikanski
KOLEDAR
ZA LETO 1912
je izšel ter stane s poštnino vred le 30 centov. Koledar, ki se je tekom let tako udomačil pri naših rojakih, da ga je dobiti v vsaki slovenski družini v Ameriki, vsebuje mnogo zabavnih in podučnih spisov z lepimi slikami, svetovno kroniko in več strani šale. Priporočamo ga rojakom v nakup. Naročila sprejema: "Glas Naroda", 82 Cortlandt St., New York, N. Y. in podružnica Frank Sakser, 6104 St Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohio.
WWWWWWAVVWWftWUWWS
Oscar J. Stephen
K-8.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway, JOLIET, ILL
Sobe S»1 lil 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI
NOT-AJEt--1
Kupuje in prodaja zemljišča
v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali »trugi poškodbi.	, Zavaruje tud. življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko m. oko spadajoča pisanja.
Govori nemško in angleško. VWVWWWWWWWWVWVWi
li
(Nadaljevanje z 2. strani.) povedati ne morem, "o tem namreč zgodovina molči. In vendar sem nekje bral, da govore le fakta, sladka beseda in prazen želodec se ne strinjata...
II mio amico Zupan mi je pgslal te dni "Narodni Vestnik" iz Duluth, Minn. Uredniške vajeti so sedaj v njegovih rokah in čestitam mu! List je all right! Motto na čelu lista: "Pro-buja in napredek naroda. Naš namen: V edinosti in slogi do cilja!"
Lepših načel si zbrati ni mogel in sedaj le naprej k —- cilju!
V	tem listu sem bral apel Rev. Smo-leja na prijatelje dobrega čtiva. Gorko priporoča duhovnega svojega tovariša znanega slov. pisatelja, župnika Me-ška. Čast Rev. Smoleju! Meškova dela bi morala biti v vsaki, še zadnji slovenski koči, kajti g. Meško je naš slovenski klasik. Naša slovenska književnost ni bogata, oziraje se pa na njen komaj stoletni obstoj, se moremo po-nosti z njo pred vsakim drugim, še tako mogočnim narodom. Prepričan sem, da bodo Smolejev apel ponatisnili vsi ameriški slovenski listi brez izjeme. —
Pred seboj imam zadnjo številko "Ave Marije". — Berem dosledno vse! In v njej sem našel zlatih zrn! Načela veljajo, odločujejo in morajo odločevati. Osebe same so "malenkosti", za splošnost brezpomembni atomi! Tako da!
Dobra stvar živi in ostane in delajmo za njo! Ako bodemo vsak po svoji zmožnosti storili svojo dolžnost, bodemo napredovali in osramočeni (sic!) ne bodemo pred svojo lastno vestjo.
Ameriški Slovaki se gibljejo. Vse slovaške Jednote kane zjediniti se v svrho reševanja skupnih narodnih vprašanj. Inače ostane vsaka Jedno-ta za se.
Kaj jih ne bi posneli tudi mi Slovenci? Tu se nam odpira ogromno polje...
S starokrajsko glupo politiko proč, nosi vsakdo svoje prepričanje v gru-dih svojih, spoštuj mnenje nasprotnika in ne izgubljaj dragocenega časa z liberalno ali klerikalno agitacijo!
V	tem nam bodi vzgled naš "Ame-rikanski Slovenec", ki nikdar ne pretirava. In tako se bodemo bližali drug drugemu, vpoznavali med seboj, postajali tolerantniji in fanatizem bo izginil iz naših vrst. Morda ni čas več daleč, do bo diljem ameriških držav zavihral prapor združenih ameriških Slovencev, in samo za tem ciljem stremimo vsi!
Da, zadnjič sem Vam pisal o vege-tovanju tukajšnjih društev. Naj mi oprosti moj spoštovani gospod inter-pelant, s tem nisem mislil na gmotno stanje društev, pač pa na člansko število istih. Da je društvo sv. Jožefa glede števila članov prvo, mi priznate sam in da v tem obziru druga društva ne napredujejo, kakor bi bilo želeti, tudi vsi vemo. In zdaj se kuje novo samostojno društvo! Pri seji ste bili in ne odobravam Vam sklepa, da re-signujete iz gotovih vzrokov! Je pač križ, da so sobote in nedelje tako dolge...
Sprožite idejo o slov. političnem klubu, o slovenskem domu, čitalnici, newyorski slovenski šoli, morda prodre katera! Jaz se starejim vedno pokoravam in od srca bi se veselil, če bi absurdna ona ideja umrla. — "Vsakemu svoje" in pristaviti moram o tem le še to, da bi koristilo vresniče-nje ideje za novo društvo le sedanjosti, ne pa bodočnosti. — Nič več zabavnih in nič več podpornih društev, vsega je že dovelj, sedaj kaj novega in jes koristnega!
Da ste videli, g. urednik, in poslušali zadnjo tamburaško vajo naše "Ilirije", bili bi veseli z nami vred.
Zborovodji g. Zvonku Jakše je veselja žarilo lice, gledajočemu vstrajno voljo in marljivost Ilirijašev. Zbor je popolen in evo Vam njih imen: Bisernica, g. Josip Štaudohar; kontrašica, g. Anton štrukelj; 1. brač, g. Vinko Riedl (preds. kluba); 2. brač, g. Fr. Abe; 3. brac, g. Josip Pire; 1. bugarija, g. F. Kušar; 2. bugarija, g. J. Kežman, in berde muči moja malenkost.
Vsak petek imamo vaje in za predstavo prekrasne igre "Revček Andrej-ček" so se odredile nedeljske popoldanske vaje. O tem več prihodnjič!
Letne seje poedinih društev so se večinoma vse že vršile. Novega predsednika ima samo sv. Jožef in žensko društvo sv. Ana je zvolilo na mesto iz New Yorka odhajajoče zaslužne bivše predsednice Mrs. Stern sedaj Mrs. Fany Pirnat. — Drugi odbori so ostali stari, ali če je ipak kak nov uradnik voljen, Vam je itak že znano.
V	naši slov. gostilni gdčne. Janje Jakše in svaka g. Fabjana sem se prosit četrtek spoznal z ingenieurjem g. Pavlinom. Tjekaj je prišel tudi g. Rems, Podgoršek, Jakše in več drugih. Vgleden rojak se je med nami jako dobro počutil, pripovedoval nam je in opisoval svoje potovanje po Ameriki, ogledal si je ogromna dela ob panamskem prekopu in tamkaj da je našel par sto Slovencev delavcev. — Svoje pripovedovanje je zaključil z neko hu-mora polno anekdoto o našem bivšem predsedniku Rooseveltu. Seveda z vso rezervo! fia čujte jo i Vi! Zanimiva
je' *
Na Dunaju je bil in v hotelu. Zvonil je v svoji sdbi po natakarja. A ni enega Ganimeda ni bilo blizu. To je pa našega Teddija razkačilo, v "beli hiši" so drugače plesali, in iz žepa potegne samokres in strel poči (naboj je bil slep) isti hip. Da je bila njegova soba takoj polna i dolgonogih i piccolov, ni treba povdarjati...
Dobra je, če ni — raca!
Nas newyorški starosta g. I. Rems ga je pozdravil v zbranih besedah in
Rezervni sklad nad pol miljona kron.
KMETSKA POSOJILNICA Ljubljanske Okolice Reg. Zad. Zneom.
Zav. v Ljubljani Duuajska Cesta 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih	51 (yf
brez odbitka rentnega davka. ^rm. AAJL 3 /O
Naš2v?hIeZjed" Frank Sakser,
6104 St. Clair St., Cleveland, O. 82 Cortland St., New York.
Stanje hranilni]
vlog dvajset milj ono v | kron,
njemu v čast se je pela mila in lepa naša slovenska pesem tje v pozno noč. Sedaj odhaja v Anglijo, Francijo in Italijo! Poslala ga je na znanstveno potovanje naša avstrijska vlada, pač živ dokaz, da sinovi Slovenije nimajo —slame v glavi.
In minulo nedeljo? Praznovali smo jo v Cerarjevi obitelji. Gostitelj g. P. Cerar in njegova ljubezniva in fina gospa Fany sta prekašala drug drugega. Miza se je šibila in v čašah se je iskril zlat nektar, a — ne dolgo! Bili smo zbrani stari prijatelji, ljudje enega duha, ene misli! Živeli vsi!
Ker naš Zvonko radi lova ni mogel priti, smo sklenili, da ga posetimo v njegovem domovanju čim prej!
In! Bližajo se, oh, božični prazniki! Lepših, idealnijih, svetijih na zemlji ni! V dušah naših se porajajo spomini izza mladih naših dni. V njih živimo, se naslajamo in žalimo, da onih dni ni več... V duhu vidim vzniklo silhueto ljubljenega očeta pri jaslicah, nekak skrivnosten sladek čar mi je polnil takrat otroško dušo, in danes zdihujem po otroški oni sreči, ki je ni več...
Sveta noč! Nebo je bilo jasno in zvezde, te mile hčerke nebeške, so le-sketaje po vsemiru vzbujale v naših prsih veselje, radost, nade... Zazvonil je naš zvon, po celi naši dolini je razlegal njegov glas in vabil verne k pol-nočnici. In prihajale so trume iz da-lekih vasi, iz gorskih koč v hram božji, da se poklone in pomolijo Njemu.
Doma pa so nas pričakovale po službi božji slaščice iz ljubljenih rok materinih!
Srečen in vesel Božič vsem! Tam v domovini vsem mojim dragim in tu v ptuji zemlji Vam, prijatelji in znanci moji!
In daj nam Bog vsem prav srečno in veselo novo leto!
Ivan Adamič.
Pittsburg, Pa., 17. dec. — Glede dela je tu še precej dobro, po raznih tovarnah se dela prav redilo. Posebno okolica našega zakajenega mesta je precej dobro preskrbljena z delom.
Kranjsko-Slovenski Dom se čedalje bolj lepša tudi znotraj, tako bo sedaj pripraven tudi za gledališke predstave.
Rojak A. Zidanšek je otvoril na 57. cesti svojo prodajalno knjig in drugih molitvenih potrebščin. Vesele praznike!	__*
Tioga, Wis., 17. dec. — Ker prišel sem v deželo svobode, kjer vlada dobrosrčni Uncle Sam, se zopet oglašam v katoliškem listu Amer. Slovencu, v listu, kateri si je stekel že neminljivih zaslug v korist slovenskega naroda tu v tujini. Da, sicer so nekateri tudi proti tebi, dragi nam tednije Amer. Slov.; tudi ti imaš sovražnike, in sicer v osebah ničvrednih rojakov naših, že-lečih te utopiti v žlici vode, a to naj te ne straši — le pogumno naprej! In vi, Slovenci po Ameriki (kakor tudi po stari domovini), podpirajte, naročite se na vrli Amer. Slov., saj s tem bomo gojili vedno Je to, kar nas je učila mati, namreč, svoj materni jezik in kar je glavno, našo sveto vero! Koliko časopisov je, ki so res prave kva-sarije notri, zlasti rujejo proti sveti veri na vse mogoče načine, ali predragi rojaki, opazite li to v Amer. Slov.? Nikdar, nikoli. Pač pa čitamo v njem le koristne stvari, katerih najdemo v malokaterem časopisu. Torej rojaki Slovenci, čisto mala naročnina, en tolar, pa imate v nedeljo dovelj koristnega berila! Čim več naročnikov bo, tem večji bo list in. lepše opremljen. Drugič več.
Vsem naročnikom Amer. Slov. vesel Božič in srečno novo leto 1912.
Leopold Stupica.
Listnica uredništva.
Prejeli smo toliko dopisov in društvenih vesti, da niso mogli vsi v to izdajo. Vse pride na vrsto, prosim potrpljenja!
zdravilo. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Naznanilo.
Tužnim srcem javljamo, prebridko novico, da nas so za vselej zapustili naš preljubi oče
Andrej Obstetar posestnik na Dolu št. 5 pri Mokronogu na Kranjskem. Zaspali so v Gospodu dne 20. nov. in so bili pokopani v Slapeh dne 23. nov. 1911 v starosti do 80 let. Pogreba se je vdeležilo do 100 ljudi, znancev, prijateljev in sorodnikov, kojim na tem mestu izrekamo najiskrenejšo zahvalo v imenu cele naše rodovine.
Sv. maša zadušnica se je pela tudi v cerkvi sv. Jožefa v Jolietu, 111.
Blagega očeta priporočamo v molitev.
Dal jim Bog večni mir in pokoj!
Žalujoči ostali: John Obstetar, Joliet, 111. Jos. Obstetar, Sheboygan, Wis. Fr. Obstetar, pos. na Dolu pri
Mokronogu. Marija Obstetar na Kranjskem, hči.
Zahvala.
Vsem prijateljem, znancem in sorodnikom se najiskrenejše zahvaljujemo za izkazano sočutje in prijaznost, ki so nam jo skazali ob priliki prera-ne smrti našega preljubega sinka, oz. bratca
JOSIPA
ki je v Gospodu zaspal dne 16. de£. v starosti 21. mesecev. Še enkrat hvala! Žalujoči ostali: John in Zofija Bradach, stariši in otroci.
Priljubljene so.
Severove Jetrne kroglice (Liver Pills) so se daleč priljubile po svoji brezprimerni zaslugi. Namenjene za popravljanje opravilnih nerednosti jetrnih in za odpravo zapeke, so izdelane iz najboljših prvin, kar je znanih zdravilstvu za take neprilike. Omotičnost, žolčnica, otrplost jeter in napenjanje se prijetno odstranijo. Na prodaj v lekarnah; cena 25c. Pristne samo z imenom: W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
OZNANJE.
Radi odlaska u domovinu prodaje se velika kuča na 2 kata sa nuzgrednim prostorijama. U prvom katu je saloon i stan od 4 sobe, na 2. katu je stan za boarding gdje stanuje 20 ljudi te nosi mjesečno renta $16.00. Kuča je nova elcctrično razsvjetljena, vodovod i stale potreboče, a nalazi se u sredini grada Gary, gdje su največe tvornice željeza, a živi preko 7 hiljada slaven-skoga naroda. — Kuča sa zemljištem 25x125 noga zajedno sa Saloonom, cash register, duhan, piče, lincence plačen do May Iga, 1912., košta $4700. Dugi od $2000 može se preuzeti a $2700 platiti odmah. — Tko želi kupiti neka odmah dodje ovamo ili neka piše na:
JOHN ŽAGAR,
c. o. First National Bank, Gary,
Nosni katar.
Prehladi, nahod ali prehlajenje v glavi, ako se pogostoma, slabo ali deloma zdravi, prav lahko povzroči drugo nepriliko, navadno nosni katar. Vneta mrenica oteče, nosna votlina se zoži in takega bolnika je spoznati po njegovem nosnem glasu, dostikrat po zoprnem dihu. Zdravljenje, katero j® najbolj priporočati za to, je pogostno izpiranje nosne votline s Severovim Antisepsolom, nakar je nadevati Seve-rovega Mazila zoper katar (Severa s Catarrh Balm). Vsako teh zdravil stane 2Sc in se lahko dobi v vaši lekarni. Izdeluje edinole W. F. Severa
Tri stopnje.
Za hranitev telesa so tri stopnje n obhodno potrebne, to je, prejem; primerno kolikost in kakovost hrai jo dobro prebavljati in odvajati iz t lesa vso pusto tvarino. Imeti mora dobro slast za prejemanja hrane, zdr želodec in delavna čreva za prebavlj nje in izločevanje. Bržko se ta ti ravni prehod hrane skozi telo usta se počutite nerazpoložene ali bolne treba vam je hitre pomoči. V te oziru je Trinerjevo ameriško zdrav no grenko vino najboljše zdravilo, k hitro očisti ves ustroj ter ga obene okrepi in usposobi za prebavljan vseh živil brez vsake neprijetnosti. I izgubi slasti, slabosti, zapeki, ščip nju in krčih, glavoboli, omotičnos nerazpoložnosti in bljuvanju, kak< tudi v razdražljivosti in mnogih že skih nerednostih, je Trinerjevo amei ško zdravilno grenko vino zanesljiv
Godba za plese in vse druge zabave,
zmožna igrati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unij ski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana st., Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LE-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S."	ufn.
GODBA ZA VSE PRILIKE, ČLAN A. F. M. Stanov, tel. Chicago 1098, urada tel. Chicago 564. Boyne's Band and Orchestra, soba 2, D'Arcy Hammond Bldg., Joliet, 111. Jos. A. Boyne. RABIMO 20 DOBRIH BENCH and Squeezer Molders (livarjev). Plača se za dnevno delo ali pa od kosa. Terre Haute Malieablo & Mfg. Co., Terre Haute, Ind. V NAJEM ALI PA NAPRODAJ 2 poslopji na 1105-1107 Scott St., Joliet, 111. primerna za vsako trgovino. Lepa prilika za pravega moža. Math. Puhek, 1105-7 Scott St., Joliet, 111. i
JAZ, JOŽEF FLORJANČIČ, IN moj brat Alojz Florjančič iščeva svojo sestro Marijo Florjančič, o-možene iz Žgajnar. Ona je doma iz Šmarje pod Ljubljana. Pred štirimi leti je bivala na Eveleth, Minn. Prosiva cenjene rojake in rojakinje, da bi nama blagovolili njen naslov naznaniti, ali naj se pa sama javi na tal; naslov: Jožef Florjančič, Box 563, Salida, Colo. ORGANIST IŠČE PRIMERNE primerne službe pri slov., ali hrvatski cerkveni občini. Več pove Am, Slov.	5x6
DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA
SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23, S. H. Z. na Calumet, Mich.
Uradniki za leto 1911:
Predsednik: John Kambich, Box 572. Podpredsednik: Mike Pavlich. Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich.
Odborniki za dve leti so: John Z. Kure, Joseph Štaudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler.
Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss in Jos. Bahor.
Mar&al: Andrew Ženko.
Poslanec: Steve Verderber.
Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek.	.
Zdravnik: Dr. Otto Kohlhaws.
Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan.
Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00 Za izgubo ene noge $300.00. Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00.
Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podpo-ro. K obilnem pristopu vabi odbor.
it
Kajzerhof"
je nova slovenska gostilna na 1100 N. Broadway, Joliet,4 111., kjer bo na Božič največ zabave in krepčila. Za božične dni bo lnnč od srne, a za Novo leto bo pa pečenka od na meli oguljenega medveda.	^
VESELE PRAZNIKE!
VSI ROJAKI DOBRODOŠLI
Aot. Dowiak & los. Mauser
Lastnika
Pavlihova banda neprenehoma-fantje, le vsi na noge!

E, Wunderi® Granite Go.
804-806-808 N. Hickory Street JOLIET, ILI. ,
Velika zaloga spomenikov.
Naše doprnžnice Beth an ia in Ressnrecton Cemetery bliz«' Summit, Cook Cf in Naperville, U1'
Chicago Phone 949. N. W. Phone 949
in več stalnega
M dnevnega dobička jamči-^^	mo našim agentom z im-
L IJ ■ portiranimi avstrijskimi slikami. Brez opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti: A. S. Silberman, 352 Pleasant Ave., St. Paul, Minnesota.
Ko se mudite v So. Chicagi, ne poza bite se oglasiti pri meni.
JOS. ANSIK
slovenska gostilna mesarija in groeerija.
8911 Greenbajr Ave., So. Chicago, IH
Pri meni dobite vse kar želite. Postrežba točna, blago najbolje, a cent
najnižje.
Geo. Lopartž
Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808. ♦02 Ohio Street	JOLIET, t^L
Bray-eva Lekarn*
Sepriporoča slovenskemu občin**1 v Jolietu. Velika zaloga. , Nizke cene. i «»4 Jefferson St., blizu mosta,
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja t0^ ogenj pojdite k ANTONU SCRAGS* North Chicago Street v novi hiši Joliet National Bank*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
^L^ctt^e export
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
S. Bluff St., Joliet, IU<
ba telefona 405.,