JULIJ 1962
'-rt *» **•*
etHŠfiHiS
Hi
Irtu
!5Hir
|ii mt;
RODNA GRUDA
r. «liHifiailil hE: Hiroh It itj I, B t S auRHTniSl	\n i ‘.tšil i u li; ml5: 'i tSTSl
VSEBINA
R. M.:
Kako dolgo te nisem videl Neža Maurer in Vera Valenci:
Otočec na zeleni Krki
Just Miklavc:
Osrednja proslava izseljenskega tedna v Makedoniji
Mila Šenk:
S pesmijo na morje in gore po dolinah in med vinskimi goricami
Vida Tomšič — predsednica Ljudske skupščine Slovenije
Naši izseljenci za pomoč Jugoslaviji Podpredsednik vlade FLRJ Rankovič na uradnem obisku v Italiji
Srečanje jugoslovanskih amaterskih pevskih zborov v Mariboru
Naši mladi ljudje:
Odhajamo na počitnice Naši otroci letujejo Po domači deželi Kulturni zapiski:
Kruh in srce
Nenadna smrt Johna Gottlieba Tamburica mesec dni v Jugoslaviji
Something about our motion pieture cartoon
Otroci berite:
Malej Bor: Zajček je šel na potep Ivan Minatti: Poženi klas
Naši ljudje po svetu Pišejo nam
Vprašanja in odgovori Priloga:
Učbenik slovenskega jezika (lekcija XI. in XII.)
Fotografija na naslovni struni:
DOBRODOŠLI!
(foto: Rajko Roufl)
Po dolgih letih prvi stisk roke z dragimi domačimi
Rodno grudo izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Izhaja dvanajstkrat na leto. Letna naročnina za prekomorske države je 4 dolarie. Poštnina plačana v gotovini. Ureja uredniški odbor. Glavna urednica prof. Zima Vrščaj, urednica in tehnična urednica Neža Maurer. Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva l/II. Rokopisov in slik, ki jili nismo naročili, ne vračamo. Čekovni račun pri Komunalni banki 600-704/3-155
Kako dolgo te nisem videl
Po petdesetih letih (Fo>to: Rajko Raufl)
Oblaki, zadimljene lokomotive, mrzle tirnice in rdeči nageljni. Sveži šopki nageljnov na peronu.
Končno: prihaja naš vlak.
Vagoni polzijo neznosno počasi. Oči čakajočih begajo od okna do okna, željno iščejo, kje bodo ugledale, spoznale...
»Tamle so, mama, v zadnjem vagonu so!«
Tek do vagona, roke, pripravljene za objem. Nageljni so odveč. Glasovi ne morejo iz grla. Topli, prisrčni nagovori, ki jih je ljubezen pripravljala morda že leta, so se razblinili. Saj niso potrebni. Govorijo roke, pogledi, obrazi, zaliti .s solzami sreče. Ljudje se spoznavajo bolj po slutnji, po nagonskem čustvu kot po spominu. A spoznajo se gotovo — spoznajo se in oklenejo, ko da se nikdar več ne bodo izpustili.
Trde, kdo ve, v katerem rudniku, v kateri tovarni ostarele roke nežno, ljubeče, skoraj pobožno oklenejo pisano ruto na osiveli glavi ženice, ki v srečni zadregi skrije obraz na n j e -gone prsi.
»O, kako dolgo te nisem videl, ti moja punca! Petdeset let. Petdeset let, ti moja punca.«
I' besedah je trpljenje in hrepenenje desetletij.
Roke ostanejo sklenjene in njen obraz skrit. Ko on spet spregovori, mu je glas ves pomlajen:
»Sedemnajst let ti je bilo, ti moj deklič. Sedemnajst let, ko sem odšel.«
Dolgo potem sta zavila proti izhodu, počasi, ko da gresta na sprehod med njivami. In njej je spel bilo sedemnajst let. \ dekliški zadregi si je potegnila ruto globlje na čelo, da je ne bi oči izdale ljudem. On pa je stopal pokonci, moško, klobuk si je potisnil nazaj. Kaj pa jima kdo more? Rada se imata.
Petdeset let.
Njunih in še toliko drugih. Minila so in ob snidenju so tako. nemočna, tako majhna. Res so spremenila obraz, roke, upočasnila hojo in vzela moč, a ljubezni niso niti načela, kaj šele postarala.	P ,,
RODNA
GRUDA
ILUSTRIRANA REVIJA SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE V LJUBLJANI
JULIJ 1962
LETO IX
Okrog 5000 ljudi naj bi prišlo na Otočec
Četrti julij — ameriški in jugoslovanski praznik! Kako težko iso ga pričakovali mnogi rojaki, ki «o prišli na obisk v domovino, mnogi povratniki, ki >že nekaj let žive sipet v Sloveniji in mnogi domačini, ki so želelli svojim rojakom pokazati vse inajlepše itn. najboljše, kar premore naša zemlja ter se z njimi poveseliti na prostem v prijetnem zelenjiu.
Letos je bil za pikniik izbran Otočec na Dolenjskem. Turistično društvo iz Novega mesta je že več kot mesec 'dni pripravljalo v.se potrebno za ta slavnostni dan. V gozdiču nad otoškim gradom so izbrali lep prostor, postavili številne stojnice, kjer bi vsak lahko kupil, kar mu poželijo oči in želodec. Poleg so zgradili oder, k jer .bii naši rojaki pozdravili Slovenijo im njene prebi-vavce — it er obratno, domačimi vse drage, ki 'bodo prišli na piknik. V hladni senci pod drevesi je plesišče itn prostor za godbo. Tam bi se na j ustavila tudi kmečka ohcet iz Adiešičev ter moški in mešani pevski zbor iz 'Novega mesta, da razveselijo prisotne. Naokrog so raztresene mize in mizice, stollii in klopi, da se ljudje lahko vsedejo,
OTOČEC
na zeleni Krki
pokramljajo im pojedo. ¡Niže doli, prav pri nogah se sama od sebe ponuja isveža, zelena Krka, da okoplje vsakega, ki mu bo vroče. Skriti med vejami bodo zvočniki peli in igrali poskočne vrže, zvečer pa žarnice sipale zelenkasto svetlctbo na trato. Na grajski verandi bo tržaško gledališče odigralo »'Hamleta«. Verjetno bi po predstavi zagodli murni v 'travi ob Krki.
Tako maj bi bilo — a vse se je zasukalo precej drugače. Vendar ne pričakujte nič žalostnega.
Dan slavja
Prvi je bil na Otočcu dež — pred majprid-mejšimi domačini in pred naj vnete jšiimi obiskovalci. Pa ne samo na pikniku! Deževalo je tako, da smo z lahkoto trdili: Danes dežuje po celem svetu. 'Nismo se dosti vpraševali, zaka j — le malo kisel je .bil vsak ob misli* da bo sedel v avtobusu z mokrimi čevlji in da se bo potem ves dan gnetel v prostorih, morda hladnih, morda zatohlih.
Pa .se tudi 'te turobne misli niso uresničile. V avtobusih, ki so vozili po bleščeči (od dežja) asfaltni cesti, so bili ljudje, ki so kl jub kislemu vremenu imeli na zalogi veliko dobre volje. Pa se je ta dobra vollja spremenila v posrečeno šalo ali poskočno pesem, zaokrožila nad molčečimi glavami, jih naenkrat osvojila in že je pel in se smejal ves avtobus. Na Otočcu iso l judje za tistih nekaj korakov od .avtobusa do gradu razpeli dežnike — in kaj more dež proti dežniku, če slučajno ni strgan? Nič. Tako so ljudje prišli v prostorne sobe otoškega gradu, kjer so .jih pozdravile vaze s cvetjem 'im veseli obrazi gostincev. In vsi ®o nenadoma pozabili, da so sploh kdaj pomislili na zatohle in hladne prostoTe. Posedli so za mize, se malce okrepčali in pogovor se je razpletel kar sam od sebe. V pritličju in v nadstropju, povsod je bilo polno ljudi. Število se ni dalo kar tako ugotoviti. Vsak je verjel, da jih je ravno prav, kajti nihče se ni dolgočasil, nihče ni ¡bil 'odveč, vsak se je lahko pogovoril, malice zaplesal in se pogostil z dolenjskim vinom, piščanci in drugimi dobrotami.
Skozi odprta okna so obzirno in veselo vdirali zvoki novomeške godbe na pihala. Godci so bili pod prizidkom na dvorišču in tako smo jih
slišali povsod. Drage rojake, a tudi druge, je v imenu Novega mesta pozdravil predsednik ob-6inskega ljudskega odboira Ludvik Golob. Za vso Izseljensko matico je spregovoril njen predsednik Ivan Regent. To mi bil samo pozdrav, bila je tudi želja, da bi se na tak dan, kot je za Američane dan ne odvisnosti, za nas pa dan borca, zamisliti nad mirom v svetu ter v prihodnje z vsemi močmi delali zanj.
Po koineainih pozdravih so v osrednjo sobo vstopili pevci moškega pevskega zbora iz Novega mesta in odpeli tisto lepo Bodi zdrava, domovina ter še več drugih. Za njimi so se kot iz pravljice pojavili v belokranjske narodne noše oblečena dekleta in fantje z velikimi šopi vrtnic in aspa-ragusa za klobuki. Zapeli so in zaigrali na tamburice — tamburaši iz Adlešičev. Že so končali, ipa se spet vrnili, kajti ljudje so jih še in še želeli poslušati. Zdelo se je, da kar vidijo lepo Anko, ki pleše 'i,n poje: Mili ibože, da T sam lepa ...
Popoldansko veselje
Nikakor ne bi mogli reči, kdaj se je nehalo dopoldansko in začelo popoldansko veselje. Vse se je tako lepo držalo skupaj kot dobro pleten venec, le rože v njem so bile vedno drugačne. Te razdelitve so le zato, da laže sledimo dnevu.
Sredi obloženih miz ise je nenadoma pojavil Boris Frank s svojimi .Kranjci. Vseh .skupaj jih je pet, vsak ima svoje godalo, ki že tako lepo igra, da človek ikar ne more več mirno sedeti. Z njimi sta billi tudi pevki Danica Filiplič in Greta Ložar, ki sta ipd i zda j domoljubne, pa spet vesele in poskočne. Nenadoma .se je sredi miz našel prostor za ples. Celo Jakob Cuznar, iki ima 81 let, se je zavrtel. Zalkaj pa ne, če so noge krepke in srce veselo? Pa so plesali in peli, ine da bi kdo mislil na uro, zato tudi ne bi vedeli
Kljub dežju so ljudje veselo hiteli na piknik
Folklorni ansambel iz AdlešičeD je zaigral
povedati, kdaj je namesto pevke stopila k mikrofonu Albina Novakova, glavna tajnica Slovenske ženske zveze. Vsem navzočim je izročila pozdrave od rojakov, !ki so ostali v Ameriki, se zahvalila gostiteljem in še prav posebej godcem, ki igrajo res tako veselo, da bi zelo želela, če bi jih lahko čez kakšno leto slišala v Ameriki. Pa o lepotah slovenske zemlje je spregovorila tako lepo, da nihče ni več videl dežja za okni. Za njo je prevzel mikrofon Janko Rogelj, katerega delo vsi pioznamo in ni treba posebej govoriti o tem. Svoj pozdrav je končal z besedami: »Torej pozdravljeni ob praznovanju našega in vašega praznika. Moje želje SO', da bi ju še mnogo let obhajali s ponosom in delom za dobro povezanost in prijateljstvo med obema državama, za naš skupni cilj — za mir vsega sveta.«
Potem pa se je popoldan spet sam od sebe obrnil k pesmi. Dobro znana rojakinja Tončka Simčič je zapela nekaj talko veselih, da ji je pritegnila cela sobama. Vmes je Janko Rogelj povedal, da slavi Frank Virant, doma iz Ribnice, sedaj direktor 'slovenskega narodnega doma, naslednji dan sedemim.sedemdesetletniico. Njemu na čast je zapeli Frank Bradač, solist Glasbene matice iz Clevelanda. ¡Poprijela je seveda spet vsaka miza. Frank Bradač je kasneje odpel še več pesmi, toplo in prisrčno, da bi ga poslušali pozno v n oč ...
Srce na pikniku
Srce je bilo iz testa, ogromno, zlato zapečeno in mojstrsko spleteno v kite. Kar naenkrat se je znašlo sredi udeležencev piknika in ha j d na lici-
Ob spremljavi godbe Borisa Franka je rojakinja Tončka Simčičeva zapela nekaj Desetih
Spregovoril je tudi Frank Tomšič, glavni predsednik ABZ. Kako so zaploskali ljudje, ko je dejal: »Vse, kar sem videl, je zelo lepo in sem srečen, da sem prišel sem.« Tudi besede Freda Viderja so nas ganile: »Želim, da bi Jugoslavija ostala taka, kot je in še to, da bi velesile upoštevale, za kar se je ljudstvo samo odločilo.«
Eddy Zarnik, ali Zarnik mlajši, kot mu vsi pravijo, je izzvati poplavo smeha s svojo prisrčno in pomanjkljivo slovenščino in topilo odobravanje za besede, da bo pripeljal čimveč mladih ljudi iz Amerike.
Spregovoril je še Anton Stanovnik, podpredsednik ABZ in izrazil svoje veselje nad našim velikim napredkom/
tacijo z njim. Domala vsi rojaki, ki so še bili prisotni, so prispevali svoj delež tako, da je bilo zbranih osem tisoč din sto dinarjev.
In kaj je bilo v srcu? V njem je bila dobra volja našega dolgoletnega rojaka Vicenta Pinka, ki je zadnja leta več v Jugoslaviji kot v Kaliforniji. Organiziral je Licitacijo na svoj značilen živahni način. V srcu je bila lepa misel rojakinje Frances Vidmar, ki je srce podarila. V njem je bila pridnost Anice Sitar iz Dolenjskih Toplic, ki je srce pripravila in končno požrtvovalnost naše ljubeznive lin delavne Mary Matyazich iz Los Angelesa, ki je prodajala številke za licitacijo.
Žreb je srce dodelil številki ena, ki jo je imel rojak Frank Božič iz Fontane. Zbrani zne-
Udeleženci piknika so z zanimanjem poslušali pozdravne besede
sek pa ¡so organizatorji licitacije priklonili za tiskovni sklad Slovenske izseljenske matice. Hvala ¡njim im hvala vsem tistim, ki so prispevali. Saj je to veliko .srce nosilo v sebi še nešteto dobrih, poštenih slovenskih src naših rojakov, ki so bili na pikniku pa prav gotovo tudi tistih, ki niso mogli priti.
Kdaj so odšli poslednji
Nekdo je povedal, da čez četrt ure odpelje prvi avtobus proti 'Ljubljani. ¡Povedal je lahko še ¡štirikrat ali petkrat, preden so se začeli dvigati posamezniki. Saj ini mogoče, da bi dan že minil! Y prostorih je ¡nastalo malo zraka in preostali iso lahko še poskočneje 'zaplesali. Med razigrano vzdušje pa se je vendar vedno pogosteje mešalo slovo: ta je odhajal, oni in tretji. Vmes pa so se še vedno srečavali novi, tisti, ki se prej zaradi polnih prostorov niso našli.
»Ti moj Zajček ti, ti moj ljubi Zajček!« se je razlegalo sredi vrveža. Besede so veljale Franku Zajcu iz Clevelanda, pozdravljala pa ga je Ivana Dagarim, ki je sedaj ¡že šesto leto tu. Delala sta skupaj pri pevskem zboru Zarja. To je bil samo eden izmed mnogih pozdravov.
Ko je odpeljal poslednji avtobus, je postalo malce tiho — vendar me za dolgo. Ostala je še godba Borisa Franka s svojimi Kranjci, ostali sta obe pevki, Frank Bradač s svojo 'družbo, vesela Francka iz Pittsburga in še kdo. Im začel se je tisti domači 'deli slavja, ko so pesmi zvenele čisto ¡tiho, iko ni nihče več ploskal, saj so peli vsi, vsak zaise iin za vse: Kje so tiste stezice. Moj rodni kraj, moj rodni dom .. .
Poslednji so odšli drugo jutro. Šele ko so se peljali po cesti proti Ljubljani, je nekdo začudeno pripomnil: »¡Glejte, še vedno dežuje.« Prej tega niti opazili niso.
NEŽA MAURER IN VERA VALENCI
Osrednja proslava izseljenskega tedna v Makedoniji
Osrednja proslava letošnjega izseljenskega tedna je bila v LR Makedoniji. Makedonska ■izseljenska matica se je na to že dolgo pripravljala in priznati je treba, da je pripravila lep program.
Izseljenci in delegati matic so se začeli zbirati v Skopju že nekaj dini prej. Sekretar Makedonske izseljenske matice Vančo Andomov je imel polne roke dela.
Prvi dan so si izseljenci in delegati ogledali znamenitosti Skopja in položili venec na grob velikega makedonskega revolucionarja G o c e Delce v a. Etnografski muzej je presenetil vse
Izseljenci pred cerkvijo so. Nauma d Ohridu
obiskovavce, saj smo s sodobne ulice nenadoma stopili v pravo makedonsko vas. Hiše, oprema, posoda in orodje — vse je tako kot na vasi. Naši izseljenci, zlasti iz drugih republik, se niso mogli dovolj načuditi, koliko in kako pestrih narodnih noš nosijo ljudje še zdaj v tej ljudski republiki.
V Narodni galeriji, iki je bila pred stoletji kopališče turških mogotcev, so razstavljene umetnine vseh razdobij makedonske zgodovine. Posebno številne so kopije fresk, ki so po mnenju znanih strokovnjakov najlepše na svetu. Ogledali smo si tudi cerkev sv. Spasa. Ikonostas je
zaščiten kultur,no-umetniški spomenik. Nepismenim umetnikom, ki so ga izrezljali pred dvema stoletjema, se čudijo izobraženci vsega sveta. Tudi naši izseljenci so pred to lepoto onemeli.
Istega dne popoldne so izseljenci obiskali novo •skopsko bolnišnico, za katero so makedonski izseljenci zbrali mnogo denarja in opremili z dragimi instrumenti precej njenih oddelkov. Predstojnik medicinske fakultete je izseljence prisrčno ‘sprejel.
Spomin na slavnostno akademijo v Saraju nedaleč od Skopja bo izseljencem, prav gotovo še dolgo vedril obraze. Izseljence in goste je pozdravil predsednik Makedonske izseljenske matice Tone Buklevski, ki je v govoru opisal boj jugoslovanskih narodov za svobodo in delež izseljencev v tem boju. Program je trajal več kot dve uri in vendar bi narodne plese, ki jih je plesal »Taneč« iz Skopja, gledali še in še.
Čeprav je 2. julija deževalo, je kolona avtomobilov krenila na pot po Makedoniji. Po rodovitni dolini reke Vardar smo se mimo Tetova, Gosti vara in drugih slikovitih krajev Makedonije približali hidrocentrali Mavrovo. Izseljenci so ponosni gledali to veličastno delo jugoslovanskih ljudi. Od srca vam čestitam, je nenehno ponavljal vsakemu delavcu v hidrocentrali makedonski rojak Krsto,. Ponosen sem na svoj narod, ki je v tako kratkem času napravil tako velike stvari.
Čas je naglo minil tudi pri ogledu umetnega jezera Mavrovo. Za čolnarjenje ¡ni bilo časa, pa tudi vreme ni bilo primerno. Tudi samostana Jovana BigoriSikega nismo obiskali, ker se je pol do njega spremenila v strugo majhnega potočka.
Ustavili smo se v hotelu »Palače« v Ohridu. Udobje je pregnalo spomin na slabo cesto in dež. Naslednji dan (3. Vil.) je posijalo sonce. Z ladjo smo se odpeljali k sv. Naiumm. Po ogledu zgodovinske cerkve so izseljenci plesali kolo in obujali spomine. Ogledovanje Ohrida, izvirov Biljane, gojišča rib, muzejev, cerkva in posebno čudovitih fresk v cerkvi sv. Sofije je tako pritegnilo naše rojake, da ;so skoraj neradi šli ¡naprej. Čakalo nas je še Prespansko jezero z lepimi plažami, gozdiči im hoteli. Mimo Bitole smo prišli v mesto kraljeviča Marka — Prilep. Izseljenci so položili venec pred spomenikom padlih borcev in ,se poklonili žrtvam za svobodo. Z griča, kjer stoji spomelnik, je veličasten razgled na novi Prilep in na opevane Markove kale.
Na poti proti Skopju so izseljenci razpravljali o vsem, kar so videli. Prav posebno so bili veseli
napredka v njihovi republiki in pa gostoljubja domačinov. Kjerkoli so se ustavili, jih je pozdravil predsednik ljudskega odbora ali Socialistične zveze. Ivan G corgi jev iz New Yorka je pripovedoval o siromaštvu rojstne vasi ob odhodu v tujino pred 48 leti. Pripovedovali je o svojem težkem življenju, ves vesel, da je spet doma. »Toda, kakšna razlika, kakšen raj, abre Makedonce « Enako je govoril Vasil Unerkov iz Avstralije, John Spiro iz Pensilvanije je komaj govoril od presenečenja. Vasil Dundas, premožni lastnik kino dvoran v Torontu ni mogel prehvaliti blaginje nove Makedonije in njene nagle graditve. Njegova lepa hči Helen, ki je bila lani »Miss Macedonia in Toronto«, se je srečna smehljala in se v makedonščini pogovarjala z rojaki.
Poslovili simo se v želji, da se kmalu spet vidimo na domačih tleh.
JUST MIKLAVC
Ogledali smo si toliko znamenitosti in lepot naše Makedonije, da se takle piknik kar prileže
S pesmijo na morje in gore po dolinah in med vinskimi goricami
Sedem dni zanimivega potovanja po Sloveniji in Istri je za nami. Enainštirideset nas je bilo in smo Kompasov avtobus napolnili do zadnjega
sedeža.
Umito, sončno jutro, mi se pa vedrega razpoloženja peljemo proti Notranjski. Nič se nismo predstavljali. Ni bilo potrebno. To je opravila pesem, ki jo poznamo Slovenci za vsako priložnost. »O, zdaj gremo ...«
Postojnska jama. Letaki in prospekti vabijo. Pet milijonov obiskovavcev iz 95 držav je bilo doslej v 'Postojnski jami.
In kakšno presen e čem j e so nam pripravili v jamski restavraciji! Oktet postavnih postojnskih fantov je zapeli venček slovenskih narodnih tako lepo, da srno ganjeni, s solzami v očeh pozabili na jed. Kaj kosilo, pesmi se nam hoče!
»Oj, le naprej ...« Prvi dan smo zaključili v razkošnem hotelu Central v slovitem letoviškem mestecu Opatiji. Bilo je pozno popoldne in sonce je le še z enim očesom kukalo iizza Učke. Toda dovolj za navdušene ikopavce. Od naše skupine se je ojunačil le »Banjamimček« naše družbe, desetletni Tommy Bozioh, ki sta ga mamica Ann in očka Carl pripeljala čez lužo na obisk v svojo rojstno domovino.
»Tu so palme kot pri nas na Floridi,« si slišal med vožnjo mimo lepih letovišč, Lovrana, Ike, 1 Čiči, Meri vej e in Moščeniške Drage. S pesmijo
smo se ustavili na prelepi razgledni točki v Plo-miniskem zalivu, kjer smo se fotografirali vse navzkriž in iso brnele snemalne kamere. S pesmijo ... Da, v našem pevskem zboru srno odkrili odlične pevke, Frances Vidrova, dolgoletna bivša predsednica krožka št. 9 Progresivnih Slovenk v Chicagu in Angeline Klančnik, iz Glenwiewa,
111., najmlajša sestra pek. Mirka Kuhlja, gil. blagajnika iSNPJ. Na obisku v ■domovini je še s svojima 'dvema sestrama, Ann Bozich, njenim možem 'in sinčkom T'ommyjem, ki so potovali z nami, in s sestro Pavlino Kovačič. Med našimi najmlajšimi potnicami je bila tudi Mary Schla-niann, ki je bila rojena v Ameriki, v goratem Leadvillu v državi Colorado', pa tako lepo slovensko govori in zna toliko naših pesmi. S svojim lepim sopranom je bila velika pomoč našemu zboru.
Kaj te je privabilo k nam, Mary? sem jo vprašala.
In mi je talko prisrčno v dolenjskem narečju svojih staršev pripovedovala, da je obljubila materi, preden je umrla, da bo šla pogledat njen stari kraj.
Vročina je močno pripekala in žeja je bila vedno hujša. Na poti do Pulja, kjer smo imeli pripravljeno kosilo, smo ise ustavili v starem rudarskem mestecu Labinu, da se vsaj malo osvežimo. To je izredno staro istrsko mesto, bogato z
—4>/ ft* *1 —* M 4	
[ JU	jjsBHg *
Veseli izletniki na vrtu Astorije v Mariboru
zgodovinskimi spomeniki, saj je bilo naseljeno že v predzgodovinski dobi. Iz novejših časov pa je znana »labinska republika«, ki so jo zavedni rudarji oklicali leta 1921, ko so se uprli fašističnemu terorju, zaisedli rudnik, postavili svoje straže, vso oblast in proizvodnjo pa je prevzela Sindikalna federacija rudarjev. Po nekaj tednih je močna italijanska vojska zasedla rudarski bazen, zaprla 40 rudarjev, na stotine pa se jih je izselilo v Belgijo, Francijo, Holandijo, Kanado lin drugam, ker doma niso dobili več dela.
Po osvežitvi je bilo v avtobusu smeha, petja in vriskanja na vatle! Da, pravega vriskanja. Najbolj je to znala Mary Stanovnikova iz North Chicaga. Vse naše moške je dala v koš. Mary je predsednica društva št. 94 ABZ v North Chicagu, ki se 'odlikuje po tem, da je njegovo članstvo dalo pobudo za ustanovitev SA'NS, organizacije za pomoč okupirani domovini.
Pred amfiteatrom so izletnike pozdravili predstavniki Pulja in Hrvatske izseljenske matice.
Kosilo so nam pripravili v Zlatnih stjanah, na terasi najmodernejšega hotela na naši obali, ki je ibil odprt šele lani.
Pred nami je bila dolga pot do Pirana. Mimogrede smo zapeljali na razgledno točko, odkoder se nam je nudil prekrasen pogled na dvanajst kilometrov dolgi Lirnski kanal, znan po farmi ostrig. Vsa površina zaliva je prekrita s trakovi potapljačev, na katerih visijo v morje meter in pol dolgi grozdi školjk.
Mračillo se je, ko smo se zapeljali mimo sečoveljskih solin na slovensko obalo Jadrana, skozi slovensko obmorsko letovišče Portorož v Piran. Po okusni večerji so trije muzikantje zaigrali nekaj poskočnih in kdo bi si mislil, da bomo po tako dolgi poti okoli vsega istrskega polotoka zvečer ob osmih še plesali.
Naslednji dan smo se vozili preko Črnega kala, kjer se mam je nudil edinstven pogled na mesto Trst. Velika zanimivost je bil tudi obisk kobilarne znanih belih konj lipicancev v Lipici pri Sežani. Opazovali smo jih na treningu, na paši in pri napajanju. Ker je posestvo precej razsežmo, smo bili pošteno utrujeni in nam je ok umu) kosilo v Sežani kar pošteno teknilo. Soglasno smo tudi potrdili kakovost odličnega krnskega terana- Se pozdrav predsednika sežanske podružnice Izseljenske matice lin že se nam je mudilo naprej preko Krasa v Vipavsko dolino, Novo iGorioo, skozi dolino bistre Soče v Trento in na vrh Vršiča. Od tod pa v dolino, v Kranjsko goro do Jesenic din Bleda.
Ta del poti je bili najbolj naporen, toda nudil je veliko prirodnih lepot. Pokrajina se je hitro menjala; iz sveže Vipavske doline smo prešli v gorsko dolino Trento iin se od tam vzpeli po strmih serpentinah na Vršič, 1661 m visok vrh v Julijskih Alpah. V kotanjah so ležale še debele plasti snega. Mali Tommy, 'rojen v Floridi, ga je prvič v življenju videl in otipal. Kolikor nismo opazili v avtobusu, pa smo tu vrh Vršiča zvedeli, da so se nekateri od potnikov krčevito oklepali prednjih sedežev, ko je naš šofer elegantno in sigurno rezal številne serpentine. Od premaganega strahu in od sreče, da smo celi, živi in zdravi ali pa od ugodja, ki se človeka loteva visoko vrh igora, smo sproščeno zapeli.
Naslednje jutro smo uživali prekrasen pogled na Blejsko jezero. Zapeljali smo se na grad, ki je z otokom vred starodavna priča preteklosti.
Veselo razpoloženi srno popoldne zasedli čolne. Oglasila .se je pesem »Po jezeru bliz’ Triglava«... V cerkvi na otoku seveda nismo pozabili zvoniti za srečo ... Domačin gostilničar je prinesel harmoniko in zapeli smo in celo zaplesali.
Ko smo se pozno popoldne vračali, sta se nam sredi jezera pripeljala nasproti tajnik Slovenske izseljenske matice Albert Švagelj in urednica Ina Slokan. Veselo smo ise pozdravili.
V nepozabnem spominu /bo vsem ostal izlet v Bohin j, mimo Bohinjskega jezera do izvira Save Bohinjke, k mogočnemu slapu Savice. Kdor se je potrudil po nekoliko daljši in strmi poti, mu ni bilo žal naporov.
Naslednji dam pa proti Kamniku, od tam skozi Molnik im Vransko do Žalca, najvažnejšega središča in tržišča hmeljarstva v spodnji Savinjski dolini. Še kratek postanek v Šemtpetru pri rimskih izkopaninah. In spet dvom ene izuned potnic: ali je to res izvirno in tu izkopano, ali pa /niste morda izkopanine prenesli iz Italije? Seni ■in tja še vedno kdo nasede lažni propagandi v tujini.
Ko /smo se bližali Celju, smo slišali vodnika, ki je razlagal: Celje je za Ljubljano in Mariborom največje gospodarsko', prometno in kulturno/središče Slovenije. V jetmišnioi Stari pisker v Celju je bilo zaprtih in ustreljenih mnogo ujetih partizanov in političnih delavcev osvobodilnega gibanja.
V Rogaški Slatini so nam pripravili odlično kosilo, 'Na mizi trije ogromni šopki rdečih vrtnic, ki so jih po obedu podarili našim izletnicam. V vsem je bilo mnogo ljubezni do izseljencev. Direktor zdravilišča mam je še ljubeznivo razkazal vrelce in avtomatično polnjenje steklenic z mineralno vodo, k/i jo pošiljajo tudi v tujino.
Na večer smo se preko Dravskega mostu pripeljali do končne postaje našega 1120 km dolgega potovanja — do Maribora, v metropolo slovenske Štajerske. Maribor je poleg Ljubljane največ je slovensko mesto in je gospodarsko, politično, /prometno /in kulturno središče severne Slovenije.
Zvečer sta pozdravila izseljence Zima Vrščaj, zvezna ljudska poslanka in podpredsednica Slovenske izseljenske matice v imenu Matice ter Mirko Čopič v imeinu Socialistične zveze delovnega ljudstva Maribora.
Sedmi dan opoldne smo s slavnostnim kosilom v hotelu Turist v Ljubljani zaključili našo pot. Pa ne mislite, da smo bili zelo utrujeni! Že naslednjega dne smo se spet zbrali in si ogledali glavne zdravstvene ustanove v Ljubljani.
MILA ŠENK
Vsi tile posnetki pa so z Blejskega otoka, kjer so izletniki počivali, se okrepčali in zapeli tisto:
»Po jezeru bliz’ Triglava«
VIDA TOMŠIČ
predsednica
Ljudske skupščine Slovenije
Ime Vide Tomšič je gotovo eno izmed najbolj znanih in priljubljenih v naši javnosti, pa tudi v svetu jo dobro poznajo. Lani je bila izvoljena v socialno ikomiisijo Organizacije .združenih narodov. iNaši rojaki jo poznajo, saj si je na svojih obiskih v Ameriki ogledala več slovenskih naselbin ter se pogovarjala s skupinami slovenskih žena in deklet.
In to priljubljeno, razgledano ženo, vneto za delo za ljudstvo, ki je bila doslej predsednica glavnega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije im ima še druge državniške naloge v okviru celotne Jugoslavije, so na zadnjem zasedanju Ljudske skupščine Slovenije izvolili za predsednico. V imenu nas vseh iso ji ljudski poslanci izkazali najvišje spoštovanje in zaupanje. Vida Tomšič je zdaj predstavnica naše republike in to 'povsem upravičeno.
Naši izseljenci za pomoč Jugoslaviji
Svetovni tisk, zlasti ameriški listi, so s številnimi komentarji ocenili izglasovani zakonski predlog predsednika Kennedy ja o pomoči tujini in diskrecijsko pravico predsednika, da se odobri pomoč Jugoslaviji in Poljski. V Jugoslaviji je bila z velikim zadovoljstvom sprejeta vest, da ni obveljalo stališče nekaterih senatorjev, ki so v senatu izglasovali predlog za ukinitev gospodarske pomoči Jugoslaviji in Poljski in da so tudi naši izseljenci obsodili akcijo ameriškega' -senata, ki so jo predlagali Jugoslaviji najbolj nenaklonjeni krogi. Naši izseljenski listi so o tem obširno pisali. Tudi glasilo SNPJ Prosveta je objavilo več člankov, v katerih naglasa, da ima Jugoslavija danes težave z zahodnimi deželami, toda odločno želi obdržati svojo neodvisnost in nevezanost do blokovskih dežel. Z ironijo piše tudi o senatorju Lauschetu, ki se je najbolj zavzemal za ukinitev pomoči Jugo^ slaviji, čeprav je slovenskega rodu. Dne 19. junija pravi Prosveta med drugim: »Zaradi Lauschetu in Proxmijerja ima predsednik Kennedy velike težave pri naporih, da nudimo pomoč tistim, ki so pomoči potrebni in vredni. V pretekli vojni je Jugoslavija s 'svojo osvobodilno borbo utrpela ogromne žrtve, kar je prispevalo k zmagi -zaveznikov. To stoji pribito, zato je tudi upravičena do naše -pomoči.«
Srečanje jugoslovanskih
Kaj je lepšega kot domača pesem? Če si žalosten, te razveseli, če se čutiš osamljenega, ti govori, da je na svetu še mnogo mnogo dobrih ljudi. Že tu doma jo radi poslušamo, koliko dražja pa je ljudem v tujini. Zato ni čudno, da je Glas naroda obširno poročal o nastopu jugoslovanskih amaterskih pevskih zborov v Mariboru. »Enkrat o juniju ...« je pisalo.
Ti dnevi so sedaj mimo. V soboto in nedeljo (16. in 1?. junija) se je v Mariboru zbralo okrog 900 pevcev ter nad 100 glasbenih strokovnjakov in družbenih delavcev iz vseh krajev države. Slovesen začetek je bil v soboto zvečer v lepo okrašeni unionski dvorani. Goste je najprej pozdravil predsednik okrajne zveze Svobod in pro svetnih društev Lojze Stefanič. O pomenu srečanja pa je govoril predsednik republiške zveze Svobod in prosvetnih društev Branko Babič. Slavnosti so se udeležili tudi člani Izvršnega sveta LRS, predsednik Zveze komponistov Jugoslavije, rektor beograjske akademije za glasbo in drugi zastopniki organizacij. Domače občinstvo,
Podpredsednik vlade FLRJ Rankovič na uradnem obisku v Italiji
Na povabilo italijanske vlade je v juniju obiskal Italijo podpredsednik vlade FLRJ Aleksander Rarnikovic,. Med njegovim štiridnevnim uradnim obiskom v Italiji je podpredsednika vlade FLRJ »prejel predsednik italijanske republike Segni, dalje se je sestal s predsednikom italijanske vlade Fanianijem, podpredsednikom in zunanjim ministrom Picootrijem in drugimi državniki, s katerimi je izmenjal svoja mnenja o vprašanjih, ki zanimajo Italijo in Jugoslavijo.
V uradnem sporočilu je bilo naglašemo, da sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili ugoden razvoj italijamsko-jugoslovanskih, odnosov ter pri tem izrazili voljo, da se doseže nadaljnje še tesnejše sodelovanje ter da se v bodoče še hitreje urejajo vprašanja, za katera sta zainteresirani obe deželi. Sad sodelovanja med tema dvema sosednima državama predstavlja obenem tudi važen prispevek k mednarodnemu sodelovanju in k utrditvi miru. Ob tej priliki je podpredsednik vlade FLRJ Rankovič izročil italijanskim 'državnikom in visokim državnim funkcionarjem jugoslovanska odlikovanja, s katerimi jih je odlikoval predsednik Tito za zasluge pri razvijanju in krepitvi prijateljskih odnosov in miroljubnega sodelovanja med Italijo in Ju-
goslavijo. Obenem je podpredsednik Rankovič povabil predsednika italijanske vlade in zunanjega ministra, naj obiščeta Jugoslavijo. Vabilo je bilo prijazno, z zahvalo sprejeto. Datum tega obiska ho določen pozneje.
Želja jugoslovanskega in italijanskega ljudstva je, da hi bila meja, ki loči obe deželi, le zemljepisna, nikakor pa ne meja dveh svetov, obdanih z bodečo žico sporov in inepri jateljstva, kakor je bilo žal v preteklosti — ko so bili stiki izven želja ljudstev obeli dežel — zelo .slabi. Primorski Slovenci so kot prebivavcd obmejnega področja še posebej zadovoljni, da so se odnosi med obema sosednima državama po podpisu londonskega sporazuma leta 1954 stalno izboljševali.
Kot primer dobrih sosedskih odnosov med Italijo im Jugoslavijo lahko navedemo, da je medsebojna trgovinska izmenjava lani dosegla 200 milijonov dolarjev im da je v maloobmejnem prometu bilo lani zabeleženih 7.5 milijona obmejnih prehodov, tako da je italijansko-jugo-slovanska meja danes ena najbolj odprtih mej a na svetu. Upamo, da bo nedavni obisk v Rimu prispeval tudi k zadovoljivi ureditvi vprašanja naše narodnostne manjšine v Italiji, kar bo dokončno' povezano s trajnimi in zglednimi vezmi prijateljstva ljudstva ob Jadranu in Soči.
amaterskih pevskih zborov v Mariboru
ki se je želelo udeležili te izredne kulturne prireditve, je komaj še našlo nekaj prostora. Slavnostne prireditve se je udeležila tudi glavna tajnica Progresivnih Slovenk Josipina Tratnikova iz Clevelanda.
Nastopali so pevski zbori iz Titograda, Bitolja, Sarajeva, Šibenika, Beograda, Zagreba, Ljubljane in Kranja. To ni bilo tekmovanje, ampak prisrčen
prikaz najnovejših in najboljših domačih zborovskih skladb. Vsak zbor je zapel tri do štiri pesmi. Občinstvo je bilo navdušeno — kako tudi ne, saj je poslušalo naše najboljše amaterske pevske zbore; mnogi izmed njih so nastopali tudi že v tujini.
Druga naša mesta si želijo, da bi čimprej tudi pri njih bile podobne prireditve.
Pevski zbor iz Beograda pod vodstvom Tihomira Petroviča v Mariboru
naši mladi ljudje
Odhajamo na počitnice
Konec junija je. Izpiti so za mami. Odhajamo na počitnice. Marsikdo odhaja v delovno brigado, drugi ma letovanje v planine, na morje; vsepovsod se razkrope ljubljanski študentje. Največ pa jih odide — v študentovski tabor v Ankaranu.
Ankaran je bil še pred nekaj leti le malo znan. Meja je odtrgala Tržačane od kopališča, kamor so radi zahajali. Le še zvonik opuščene kapele — danes spremenjene v hotel — spominja na nekdanji San Nicolo. Ob cesti pod griči,
poraslimi s trto in figovimi nasadi, so zrasli v Ankaranu lepi počitniški domovi naših delovnih ljudi.
Tudi ljubljanski študentje so iz leta v leto prihajali sem. Postavili so sii -svoj tabor. Precej skromen, vendar prijeten in udoben. Lesena baraka — v injej sta kuhinja in uprava, jedilnica pod platneno streho, še dve manjši kolibi in nad 40 v »ulicah« razporejenih šotorov. To je skoraj vse. Ob morju imajo študentje svojo plažo in improvizirana športna igrišča.
Uprava bližnjega hotela le stežka prenaša bližino študentov, kii baje s svojo prešerno mladostjo vznemirjajo goste. Zato so jim ogradili kopališko plažo, potisnili ¡so jih vstran.
Vendar ¡se študentje niso kar zlepa vdali. Letos sii že giradijo nov tabor in to na svojem svetu. Gradijo ga pa kar sami. Starejši kolegi so napravili načrte, dve delovni brigadi po ¡sto brigadirjev pa bosta že letois opravili vsa zemeljska dela, tako da bodo športna igrišča nad obalo v jeseni zgrajena. Tudi upravno poslopje bodo še letos spravili pod streho. Kasneje bodo vsako leto prizidali nekaj, tako da ¡bodo čez leta platnene šotore v celoti zamenjale hišice v primorskem slogu.
Ves tabor je študentovski, popolnoma. Od upravnika, ekonoma do »birta«, ki posluje v »koči strica Toma« in seveda gostov. Celo kuharice iz ljubljanskih študentovskih domov so sledile svojim jedcem poleti v Ankaran.
Tabor sprejme naenkrat ¡do 250 gostov — izmenjajo se vsakih 10 dni, torej preživi kar 1500 naših mladih ljudi počitnice v Ankaranu. Avgusta letos bo prišlo še 50 poljskih študentov in nekaj tujih pogodbenih štipendistov.
Kljub temu, da študentje sami vodijo vse življenje v taboru, je vse kot je treba. Vsako leto imajo — (nakljub nizkim cenam in majhni pomoči od drugod — celo nekaj dobička.
Sploh velja tabor v Ankaranu za najboljšega med podobnimi študentovskimi tabori v državi. Najboljša hrana ob najuiižjih cenah, da drugih ugodnosti niti ne naštevamo.
Dopoldne kopanje, popoldne pa nogometno igrišče. Velikih rivalov nikoli ne manjka. Ko sonce počasi izgublja svojo moč in tone za morjem, tabor spet ¡oživi. Dekleta so zgrabila likalnike, fantje pa se brijejo, čistijo čevlje. Pripravljajo se na ples. Včasih so hodili plesat na hotelsko teraso, zdaj pa imajo kar sami plesni orkester. Im celo boljši. Kadar študentje zaigrajo, vseeno četudi ¡na trampolinu sredi kopališča, je vse pokonci, staro in mlado.
'Nič hudega, če je spanec nekoliko krajši, jutri bo spet nov dan, poln sonca in mladostnega veselja.
*
V	borovem gozdiču, kamor te pripelje brodič iz Zadra v pičlih dvajsetih minutah, stoji tabor biroja za mednarodno izmenjavo mladine. Vsako poletje zaživi »obala prijateljstva«. Tabor ima 500 postelj — torej se za prenočišče ni treba bati. Julija ¡letos bo ISO prostorov zavzela Zveza študentov beograjske univerze, ker bodo imeli seminar za bodoče študentovske funkcionarje. Vse dingo pa je na voljo inozemskim potovalnim skupinam.
V	taboiru so se doslej ustavili mladinci in mladinke ¡že več ko '25 dežel vsega sveta. Nekatere večje .skupine pa prihajajo prav vsako leto. Francoski študentje, poljski »harcerji« = taborniki, mladinci liz obeh iNemčij, Avstrije, Združenih držav ... da naštejemo samo nekatere.
Vsak .sončni dan jim tod prijetno mine. Gostitelji jim prirejajo izlete: na slapove Krke, v Split, Šibenik, na Kornate. Vendar tudi v samem taboru ni 'tačas dolgočasno. Športni tereni so polni kombiniranih ekip. Včasih se pri odbojki izbere kar osem, deset različnih narodov. Tudi živžav v vodi, potapljanje in lovljenje ne pozna političnih zaprek. Vsi so mladi, mladi pre-bivavci tega .sveta.
Tudi zvečer se tabor le počasi umiri. Vsak teden so na sporedu mnoge prireditve. Mladina različnih dežel predvaja svoje narodne plese, poje pesmi, nastopajo godbeniki in humoristi. Vsi so veseli. Po uspelih plesih v maskah smeh dolgo ne zamre.
1 u ni težav zaradi jezika, zaradi različnih političnih nazorov. Besede izamenja kretnja, na pomoč priskoči kolega, prevede besedo, dve. Še celo, če pogovor zamre, smehljaj ne izgine z mladih lic.
Kujej.o se prijateljstva, vabila na obiske se vrste drugo za drugim. Ob ¡slovesu kane solza, žalost preženejo zagotovila: »Še se borno srečali! Na svidenje!«
In res, naši mladinci in študentje hodijo obiskovat svoje prijatelje na Poljsko, v Avstrijo in drugam, oni pa se vračajo na obalo prijateljstva, v tabor mladih vsega sveta, ¡kjer so preživeli nepozabne dni.	MARJAN KOPECKT
Naši otroci letujejo
V najrazličnejših krajih Jugoslavije in izven nje letuje vsako leto okrog 40.000 otrok iz Slovenije: tako ob morju, v gorah, ob jezerih. Starši ne gredo z njimi — spremljajo jih le vzgojitelji, ki so za to poleg svojega rednega poklicnega dela posebej usposobljeni. S tem dosegamo dvojni namen: otroke navajamo na samostojnost, hkrati pa na življenje v kolektivu.
Letovanja organizirajo najrazličnejše organizacije: v prvi vrsti društva prijateljev mladine, ki delujejo v vsaki občini, dalje telesno vzgojna organizacija ».Partizan«, Taborniška zveza Jugoslavije, Počitniška 'zveza Jugoslavije, Planinska zveza Jugoslavije, pa 'tudi posamezna podjetja, npr. gasivoi.
Počitniški domovi >za otroke so v najlepših kotičkih naše dežele. Tako letujejo upr. 'ljubljanski otroci v Zambratiji, Rovinju, pri Pulju, na otoku Krku, v Kraljeviči itd. Tudi kamniški otroci bodo letos letovali v Pulju, in sicer v dveh izmenah po 100 otrok. Njihov dom stoji v borovem gozdiču, .samo 200m od kopališča. Tudi za razvedrilo je poskrbi j eno, saj ima dom televizor, v neposredni bližini športno igrišče, kjer bodo lahlko igrali nogomet, košarko, perjanico in .podobno. Poleg tega bodo hodili na izlete po puljski okolici. Otroci 'iz Kranja odidejo na počitnice ina otok Stenja,k v bližini Brionov. Otroški počitniški domovi so tudi na Gorenjskem pri Sv. Ani pod Ljubeljem, v Kranjski gori in drugje.
Organizator posebnih oblik letovanj je Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki pripravi vsako leto mednarodna letovanja: zamenjavo otrok s sosedno Avstrijo. Naši otroci gredo k slikovitim jezerom ima Koroškem, avstrijski otroci k nam na morje. Talko v Avstriji kot v Jugoslaviji letujejo otroci obeh narodnosti skupino. To jim omogoča poleg spoznavanja tuje dežele tudi spoznavanje njenih ljudi in otrok, saj sklepajo medsebojna prijateljstva in tako rušijo umetne pregrade, ki jih sicer postavlja meja.
'Del sredstev za vzdrževanje vseh teli letovanj prispevajo starši sami, drugi del pa organizacije. Drugače pa je to v zdravstvenih letovanjih, saj so tam otroci potrebni okrevanja. Zanje starši ne plačajo nič. Vse stroške taktih letovanj plačajo zavodi za socialno zavarovanje.
JURIJ HOLY
po domači deželi

V Ravnah na Koroškem že stoji hala, o kateri bo nova valjarna
insBjimsr

Novo knjižnico so te dni odprli v Trbovljah v domu družbenih organizacij. V knjižnici bo na razpolago nad ‘ 15.000 knjig, revij, častnikov in raznih ilustracij. ¡Nove knjižnice so zlasti veseli pionirji im mladina, ker je dobro založena z mladinsko literaturo.
Na Titovem trgu sredi mesta so v Postojni začeli graditi nov hotel. Temelji so že izkopani, dela pa precej ovira talna voda. V prihodnjih letih bo Postojna dobila v središču še nekaj velikih poslopij, ki bodo docela .spremenila podobo tega mesta. Bencinsko črpalko na Titovem trgu pa bodo kmalu premestili, saj je bila na tem mestu že huda ovira za nadaljnji razvoj mesta.
Radioindustrija - Zagrel) bo imela letos za 5 milijard proizvodnje, za 1.2 milijarde več kot lani. Med drugim bodo v podjetju izdelali 100.000 gramofonov, 35.000 televizijskih sprejemnikov in
20.000	tranzistorjev.
V Vidmu pri Dobrepoljali ¡so odprli nov trgovinski 'lokal. ¡Okusno urejeni trgovinski prostori so v novem poslopju Kmetijske zadruge Videm. Del lokala so uredili v samopostrežno trgovino, da isi bodo potrošniki lahko sami izbirali nekatere vrste blaga.
Absolventi učiteljišča iz Kopra so si v juniju ogledali Ljubl jano, k jer so obiskali t udi poslop j e Ljudske skupščine, Zavod za slepo mladino in Narodno galerijo.
Lovska zveza v Ptuju šteje 600 članov, ki so združeni v 25 lovskih družinah. Na svoji skupščini so ugotovili, da so lani odstrelili in izvozili za 15 milijonov dinarjev divjadi. Precej divjadi so izvozili tudi žive, zlasti v Italijo in Francijo. Za ¡žive zajce, fazane in jerebice so dobili nad tri milijone dinarjev.
V	tovarni lesonitnih plošč »Lesonit« v Ilirski Bistrici so 2. junija slovesno pognali nove stroje, s katerimi so rekonstruirali tovarno. Te naprave so tako moderne, da pride vsakih 40 sekund iz strojev po ena izdelana lesouitna plošča v formatu 1.70 X 5:20 m. Celotne strojne naprave so tako avtomatizirane, da bo delalo pri njih le 26 novih delavcev.
V	Mariboru so dijaki in študentje ustanovili zadrugo za raznovrstne storitve. Med počitnicami in v prostem času bodo dijaki in študenti razvažali mleko, čistili izložbena okna, pazili na otroke, pomagali razvažati živila, kidali sneg im opravljali še vrsto drugih storitev.
Sindikat v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem pri Ptuju je za 1. maj povabil vse upokojence na pomenek. V prijetnem pogovoru so se upokojenci pogovarjali z delavci o vsakdanjih problemih in obujali spomine. Vsi upokojenci so bili tega snidenja zelo veseli.
V	Črnomlju je kranjska tovarna čevljev »Planika« odprla svojo trgovino. Ljudje so tega novega lokala zelo veseli, saj bodo v njem dobili obutev iz večine velikih jugoslovanskih tovarn.
V	Krmelju obiskuje tečaj za prekvalifikacijo 45 rudarjev, ker bo rudnik kmalu usahnil. V trimesečnih tečajih se bodo prvi rudarji prekvalificirali za kovinsko stroko.
Hotel LEV o Ljubljani bo kmalu dograjen
V Banji Luki so na seji združenja elektroindustrije FLRJ ugotovili, da gredo izdelki naše elektroindustrije že v 55 držav. Tako je elektroindustrija Jugoslavije v zadnjih letih skoraj podvojila svoj izvoz.
Kmetijsko-gozdarsko posestvo v Kočevju je lani izvozilo za 800.000 dolarjev, letos pa bodo izvoz povečali na milijon dolarjev. Izvažali bodo predvsem les in živino, pa tudi kmetijske pridelke.
Gradbeno podjetje »Gradis« iz Ljubljane je konec maja zaključilo vrsto strokovnih in izpopolnjevalnih tečajev, na katerih je 523 delavcev izpopolnilo svoje tehnično znanje.
Zagrebška tovarna »Rade Končar«, ki zaposluje 5000 delavcev, ima popolno industrijsko zdravstveno postajo, v kateri lahko vsak delavec in uslužbenec talkoj dobi skoraj vso zdravstveno pomoč. Tovarna zaposluje splošne zdravnike, specialiste za ženske in zobne bolezni ter za delovno medicino.
Tovarna »Litostroj« v Ljubljani je te dni dobila največje naročilo sploh, iin sicer za vsa dvigala v novi železarni v Skopju. Vrednost tega naročila znaša 3630 milijonov.
Na Javorniku pri Jesenicah so zgradili nov betonski most čez Savo
kulturni zapiski
Avtor knjige KRUH IN SRCE pozdravlja staro domovino in rojake na zagrebškem letališču
Kruh in srce
Vsak človek ima svojo življenjsko pot in tudi svojo življenjsko zgodbo. Toda mnogo teh zanimivih in cesto pretresljivih zgodb izgine s sveta ob smrti človeka. Nekatere ostanejo: napisane v knjigah, zarisane v slikah.
Tudi v knjigi KRUH IN SRCE je pravzaprav življenjska zgodba •— pot našega rojaka Janka N. Roglja iz Slovenije v Ameriko. Vendar to ni avtobiografsko delo. Pisatelj opisuje pravzaprav vse, česar se spominja, kar je napravilo nanj globok vtis, pa naj bo v stari domovini ali v Ameriki. Zgodbe iz njegovega doma, pripovedovanje o vaških posebnežih, o ljubezni in trpljenju ljudi v rojstnem kraju, o vraževernosti naših kmetov, o prvem delu v očetovi kovačnici — in končno o ljudeh, življenju in delu onstran oceana. Zgodbe o takih, ki so našli svoj smisel in svojo pot, in o drugih, ki so se zapustili in nekako topo preživljajo svoje dni pod tujim soncem. Opisuje srečo ljudi, ki so spoznali po dolgih letih, kako draga, kako lepa je njihova domovina, in se vrnili. Vse pa prepletajo spomini iz pisateljevega življenja, lepi in žalostni, kakor so pač v vsakem življenju.
Prav spričo take vsebine bo knjiga dobrodošla tako Slovencem doma, kot tudi tistim po svetu, saj je v njej vsega nekaj: nekaj domovine in ne-
kaj sveta. Izšla je pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani.
Pisatelj je doma s Primskovega pri Kranju. Rodil se je leta 1895 kot sin vaškega kovača. Ker pa je bil razumen, je oče odločil, da pojde v šole. Vendar je bilo tedaj za napredne dijake kaj težko. Tako je tudi j. Rogelj izpregel in se izučil za šoferja, kar je o tistih časih bilo nekaj posebnega. Tik pred prvo svetovno vojno pa ga je stric Boštjan iz Amerike rešil vojaške suknje. V Ameriki je seveda moral najprej prijeti za vsako delo — to najbolje vedo tisti, ki so sami šli po svetu. Potem pa je začel sodelovati pri listu GLAS SVOBODE. RazDil se je v novinarja, nato v urednika in zaslužnega javnega delavca.
Zdaj živi Janko Rogelj ko! upokojen javni notar o Clevelandu. Še vedno je delaven, ko da mu leta ne morejo do živega: je predsednik ABZ, predsednik direktorija Slovenskega narodnega doma, pomožni urednik glasila ABZ Nova doba in predsednik spominske ustanove Louisa Adamiča. Poleg tega pa zbira zgodovinsko gradivo o naših izseljencih ter piše spomine o uglednejših priseljencih o Ameriki. Vse njegovo delo, kot tudi njegova knjiga, pričajo, da je kljub polstoletnemu življenju v Ameriki še vedno pristen in trden Slovenec.
Nenadna smrt Johna Gottlieba
Kot toliko driugih, je tudi njega želja spet pripeljala v domači kraj. Prvič ga je obiskal 1. 1955. Dosti je pisal tedaj o lepotah naše dežele, pa tudi o stvareh, ki so se mu zdele slabe. Vendar je dobro odtehtalo vse njegove pomisleke lin tako je letos spet krenil ina pot.
Spominjam se, kako je bil prav po ¡štajersko vesel in Šegov v avtobusu od Zagreba do Ljubljane. Povedal je, da je doma iz Mozirja, da pa je nekaj časa živel tudi na Polzeli, dokler se ni leta 1912 odločil, da ne bo služil cesar ja, prodal vse, kar je imel im odšel v Ameriko. Na vprašanje, kaj je tam bil njegov glavni posel, se je zasmejal in dejal: »Eih, lepe rožice sem skupaj spravljal, pa šopke delal.« Baje je tudi sedaj pustil v Ameriki čudovit vrt, ki ga je saan oskrboval.
Poleg rož ipa je gojil tudi slovansko besedo, saj je sam napisal marsikateri prispevek v slovenske časopise ter bil dolgoletni urednik in lastnik revije Novi svet, ki izhaja v Chicagu.
Sedaj se je seveda najprej napotil v Mozirje, zadnje dni pa je preživel v Kranju pri sorodniku Vehovcu. V četrtek, 5. julija se je s svojo hčerko in vnukinjo v avtomobilu, ki ga je upravljal sorodnik Vehovec, odpeljal proti morju. V Podsmreki pri Ljubljani pa se je spričo spolzke ceste pri srečanju treh avtomobilov pripetila nesreča. Avtomobil, v katerem je bil John Gottlieb, je zdrsnil v jarek, zadel ob telefonski drog ter se dokaj poškodovan ustavil šele ob bližnjem seniku. Voznik in sopotnici so bili le lažje poškodovani, vtem ko je John Gottlieb podlegel poškodbam med operacijo v ljubljanski bolnišnici dobri dve uri po nesreči.
Slovenska izseljenska matica sočustvuje s prizadetimi in jim izreka iskreno sožalje.
Tamburica mesec dni v Jugoslaviji
»Tamburica«, glasbeni ansambel z univerze Duquense v Pitts-burgu, je dokaj znan po Združenih državah Amerike, saj s svojimi glasbenimi in plesnimi točkami razveseli prenehate1!'« mesto. Letos je spet prišel v Jugoslavijo, in to tretjič po osvoboditvi. Nastopal je v Osijeku, Beogradu, Nišu, Skopju, Ohridu, Titogradu, Mostarju, Splitu, Dubrovniku, Opatiji, Šibeniku, Zagrebu, Ljubljani in Portorožu. Povsod so ga ljudje z velikim navdušenjem sprejeli
Kot je braivcem najbrž znano, šteje ansambel 45 članov; skoraj vsi so potomci naših izseljencev. To se vidi tudi v njihovem programu, saj izpolnjujejo večino programa jugoslovanske folklorne pesmi iin plesi, seveda v originalni revijski režiji. Vodi jih Walter W. Kolar.
V Ljubljani je bila predstava na prostem — v Križankah. Obsežno notranje dvorišče je bilo polno do zadnjega kota. Razen ljubljanskih gledavcev so bili prisotni tudi številni izseljenci, ki se prav sedaj mnde v domovini. Vodja prireditve jih je prisrčno pozdravil.
Prvi del — narodne pesmi in plesi, čudovite narodne noše v luči reflektorjev, priučeni in vendar tako naravni gibi naših iger, naše besede, včasih s tujim naglasom in rahlo tujo izgovarjavo, vendar polne melodičnosti in čustev — vse to je občinstvo ganilo, prevzelo, navdušilo. Potomci naših ljudi, rojeni v tujih deželah, vzgojeni v tamkajšnjih šolah, so pritegnili še nekatere mlade ljudi drugih narodnosti in vsi ti so se v prostem času učili naših plesov, naših pesmi, učili so se od posameznih besed do skladne celote melodije, besedila in gibov. Ves ansambel se nam je nenadoma zazdel kot topla din svetla vez med nami in Ameriko, ne — med nami in vsem svetom. Bili smo ponosni
nanje in srečni, da so ostali taki. kot so. Igrivost, s katero so izvajali vmesne prizore, je vzbudila obilo smeha in odobravanja. Orkester sani pa je s svojim dovršenim in ubranim igranjem ustregel tudi naj izbirčne j -šim okusom.
Nov svet so nam odprle stare ameriške pesmi in plesi z južnih gora. Posebno priznanje je vsak od navzočih imel tudi za Indijanca; tako bojni ples, še prav posebno pa igra z obroči nas je presenetila. Razvoj salonskega plesa v Ameriki nas je potegnil za sabo. Neverjetna gibčnost iz-vajavcev - in rahlo pretiravanje v smešno stran sta nas med smehom i.n vriski poučila, kako sodobni ples vedno bolj služi sprostitvi in vedno manj lepoti.
»Tamburici« smo hvaležni za oboje — za prvi in drugi del. Videli smo predanost in vnemo naših ljudi, da ohranijo pesmi in plese svojih dedov, in to nas je navdalo z veselim ponosom. Videli pa smo tudi njihovo iskrivo veselost, ki se je pokazala v drugem delu. Umetniškemu ansamblu želimo polno uspeha na bodočih turnejah.
Prizor iz igre RAZBITI VRČ
Peta revija dramskih skupin Slovenije. V Novem mestu je bila od 24. do 27. maja V. revija dramskih skupin iz Slovenije. Njen namen je bil, da z izbranimi dramskimi uprizoritvami devetih amaterskih skupin iz Trbovelj, Kostanjevice, Jesenic, Maribora, Mežice, Velenja, Vidma-Krškega in Kranja prikaže rast in napredek amaterskih dramskih skupin v minulem letu. Revija je pokazala, da je amatersko življenje iz leta v leto bolj razgibano. Še posebej razveseljivo pa je bilo to, da je med igravci - amaterji veliko mladine. Za najboljšo predstavo je komisija razglasila »Razbiti vrč«, s katerim se je predstavil amaterski oder iz Mežice. S to barvito komedijo bodo Mežičami zastopali Slovenijo tudi na festivalu jugoslovanskega gledališča, ki bo poleti v Hvaru. Z njimi pojdejo še dijaki iz Maribora, ki bodo v nekakšnem klubskem večeru z diapozitivi in recitacijami ponazorili strahote atomskega vek a.
Poletne prireditve v Jugoslaviji. Neki duhovi tež je rekel, da se nas Jugoslovanov prijemlje »festivalitis acuta«, ker si pri nas slede festivali vseh vrst pozimi in poleti, spomladi in jeseni. Od opatijskega popevkarskega prek zagrebškega, beograjskega, pa otroškega, baletnega, jazzovskega, dramskega in drugih. Eni ise rodijo letos, drugo leto pa jih že ne bo več, kljub temu pa je nekaj prireditev, ki imajo že dolgoletno tradicijo in mednarodni sloves. Med njimi so na prvem mestu »Dubrovniške poletne igre« pod pokroviteljstvom maršala Tita, itn sicer od 10. julija do 24. avgusta. Poleg domačih umetnikov so med tujimi najimenitnejši: pianist Svjetoslav Richter, skladatelj in pianist Benjamin Britten, gledališče Old Vic iz Londona, Piccoilo teatro iz Milana in drugi. V istem času bodo »Splitske igre« s prav talko odličnimi gosti. »Filmski festival« v Pulju bo med 27. julijem in 2. avgustom in bo prikazal domače filmske dosežke.
Umrl je slovenski filmski režiser. Po dolgotrajni bolezni je umrl filmski režiser Mirko Grobler, prav sredi priprav za nov film. Kljub mladosti — star je bil šele 39 let —• je bil eden najstarejših naših filmskih delavcev. Posnel je dva celovečerna filma »Dobro morje« in »Nočni izlet«, bolj uspeli pa so njegovi kratki filmi, zlasti eksperimentalni »Torzo« in nagrajeni film »Statistično je dokazano«. Po smrti Žike čukuliča in Velimira Stojanoviča je Grobler-jeva prezgodnja smrt tretja občutna izguba v jugoslovanskem filmu.
Gostovanje SNG iz Trsta. Kakor vsako leto, so tudi letos ob koncu sezone prišli v go;ste slovenski rojaki i'z Trsta. V Ljubljani in drugih naših krajih so uprizorili uspelo in veselo delo mladega italijanskega avtorja Daria Fo »Arhangeli in avtomati«. Triurna farsa, ki bi ji težko izvlekli neko klasično vse-
bino, saj pripoveduje le o dogodivščinah, ki jih preživi glavna oseba »Dolgin« v sanjah, je obarvana s satirično resničnostjo, ki nas ob prijetnem smehu opomni na nekaj življenjskih resnic. Kritiki so delo pozitivno ocenili, pohvalili so tudi odlično režijo Antona Marti ja, ki je sicer znan širši publiki kot televizijski režiser v Ljubljani in Zagrebu, ugajala pa ni 'izgovarjava sicer prizadevnih igravcev, med katerimi sta bila najboljša Jožko Lukeš in Silvij Kobal v glavni vlogi.
Lepa poteza jugoslovanskega nobelovca. Eden najuglednejših jugoslovanskih pisateljev I v o A in d r i c , ki je za isvo ja dela o rodni Bosni dobil lani v decembru Nobelovo nagrado, se je odločil, da bo z delom zneska, ki ga je dobil obenem z visokim priznanjem, pomagal pri razvoju knjižnic v domovini. Zato je pol nagrade — približno 18 milijonov dinarjev — poklonil republiki Bosni in Hercegovini z 'namenom, da jo uporabi za razvoj knjižnic v tej republiki.
Dobriča Čosič podaril nagrado »NIN« za knjižnico. Književniku Dobriči Cosiču (r. 1921) so pred meseci podelili tradicionalno nagrado srbskega časopisa NIN (Nedeljme informativne novine) za najboljše literarno delo v preteklem letu. Njegov roman »Deobe« (Delitve) je lani dobil že sedmojulijsko nagrado, kajti najuglednejši jugoslovanski književniki, ki so bili v žiriji za obe nagradi, menijo, da je s tem delom dobila naša književnost ep o sodobnem času im našem človeku. Dobriča Čosič je že takoj, ko je v klubu vodilnega jugoslovanskega časopisa »Politike« prejel nagrado', prosil, da s celotno vsoto — 300 tisoč dinarjev — nakupijo knjig in jih pošljejo knjižnici v njegovi rojstni vasi Veliki Drenovi.
Drugi simpozij »forma viva«. Začele so se priprave na drugi simpozij v Portorožu im Kostanjevici. Za oblikovanje lesa in kamna na prostem se je letos
spet prijavilo nad 50 umetnikov z vseli petih kontinentov, med njimi dvajset Jugoslovanov. Od I. julija do zadnjega avgusta bodo na polotoku Seča pri .Portorožu oblikovali istrski gružnjan, v Kostanjevici na grajskem vrtu pa les. Po 'končanem simpoziju, prvo nedeljo v septembru, bo dela udeležencev simpozija ocenila posebna mednarodna žirija. Potem pa bodo v obeh teh krajih uredili svojevrstne galerije ina prostem, kjer si bodo obiskovav-c-i lahko ogledali dela abstraktnih in figurativnih kiparjev z vseh delov sveta.
Teden knjige v Sloveniji. Med 1. in 9. junijem je bil v Sloveniji spet teden knjige s tradicionalnim isejmom, ki je bil letos v Mariboru, in razprodajami po vseh knjigarnah. Knjige so prodajali s 15—50 °/o popustom, pri Državni založbi pa celo z 80%, tako da je bilo moč dobiti priljubljene klasike in najmodernejše avtorje za borih nekaj stotakov. Po prodajalnah se je ve;s čas razprodaje kar trlo ljudi, predvsem mladih, ki so že prve dni pobrali .najboljše knjige. Značilno je, da cenene detektivke in druga zabavna literatura še pol toliko niso privlačevale kupcev kot Turgenjev, Tolstoj, Cankar, Lewis ter avtorji strokovne literature.
Tomšičeve nagrade, ki jih vsako leto podeli Društvo novinarjev Slovenije novinarjem za njihova najboljša dela v preteklem letu, so letos precej razburile duhove, ker številni niso. bili zadovoljni z odločitvami žirije. Kakorkoli že, nagrade so ob koncu maja dobili: Tone Gošnik iz »Dolenjskega lista«, Dušan Doli nar iz »Tedenske tribune«, Sonja Gašperšič in Milan Govekar ;iz »Delavske enotnosti«, Milenko Šober z radia in Aljoša 1 urlain iz »'Dela«.
Umrl je slovenski skladatelj. Uho in skromno, kakor je bilo vse njegovo življenje, se je pred tednom za vedno poslovil slovenski skladatelj Vasilij Mirk, avior mnogih znanih zborovskih
skladb, samospevov, klavirskih del in številnih vokaloo-instru~ mentalnih kompozicij. Najbolj so uspela njegova zborska dela, nekatera med njimi, na primer »Na trgu«, so ponarodela. Ukvarjal pa se je tudi z glasbeno teorijo in njegovo najpomembnejše delo na tem področju je »Nauk o harmoniji«.
Ažbetova 100-letnica. Konec maja smo praznovali stoletnico rojstva Antona Ažbeta, mojstra, ki je utrl pot slovenskemu modernemu slikarstvu. Slikar, ki je študiral v tujini po evropskih slikarskih središčih, je odprl tudi svojo posebno šolo v tujini, v Monakovem. Njegova moderna šola je postala središče tedanje slikarske vzgoje, žal pa je kmalu po njegovi prerani smrti (5. avgusta 1905) zamrla in nanjo je spominjal le še njegov »Avtoportret«. V počastitev mojstrove stoletnice rojstva priredi Narodna galerija v Ljubljani jeseni spominsko razstavo »Anton Ažbe in njegova šola«, kjer bodo zbrane poleg vseh dosegljivih del mojstra A. Ažbeta tudi najbolj značilne slike in risbe njegovih učencev in prijateljev.
III. jugoslovanski jazz festival na Bledu: moderen jazz prevladuje. V novi festivalni dvorani
na Bledu so štiri dni, od 1. do 10. junija, (nastopali najboljši jazz glasbeniki Jugoslavije in nekateri tuji izvajavci na IM. jugoslovanskem jazz festivalu, ki ga je priredilo Turistično društvo Bled.
Med domačimi so največ priznanj pobrali: veliki jazz orkester RTV Zagreb, ansambel Dragu tina Dikliča, Zagrebški jazz kvartet, Ljubljanski jazz ansambel in kvintet Predraga Krstiča.
Med tujimi gosti, ki so letos obiskali jugoslovanski jazz festival, ni bilo slabih jazzarjev. Med dobrimi so se še posebej odlikovali:	kvintet Andrzej
Kurylewicz in vokalna solistka Wanda Wanska iz Poljske, kvintet Albert Mangelsdorff iz Zah. Nemčije, Billy Smith iz Amerike im Amadeo Tommasi iz Italije.
Letošnji jazz festival na Bledu je potrdil že znano dejstvo, da v Jugoslaviji moderen jazz odločno prevladuje nad tradicionalnim, izjave nekaterih uglednih gostov (med njimi sta bila Horst Lipman, predsednik nemške jazz federacije in Van der Berg, znani holandski manager) pa so pričale, da so vrhovi jugoslovanskega jazza že tako visoki, da ne zaostajajo dosti za kvalitetnim vrhom evropskih jazz glasbenikov.
SOMETHING
ABOUT OUR
MOTION
PICTURE
CARTOON
As we have already reported, Dušan Vukotič, film director from Zagreb, won this year’s Oscar for the best motion picture cartoon. At the ceremonial presentation in Santa Monica, Vukotic’s Oscar was given to his proxy, a representative of Globus-Film in (New York. When the happy prize-winner finally received it on May 9, he said: »Trn going to have Oscar in my working room, so that it will always remind me of my success.«
Answering the question whether he thinks that this reward will finally assert our short films, especially animated cartoons, the right of domicile in our movie theaters, Dušan Vukotič replied: »I can only say that if this happens, it will be the greatest success achieved by Oscar.«
The prize-winner is now preparing a new film »Play«. It is a combination of drawn and acted film.
The Slovene film public is eagerly waiting for its appearance in movie theaters. It seems that the sky is clearing up also for our motion picture cartoons.
Zopet nekaj o našem risanem
filmu. Kot smo že poročali, je letos prejel Oscar ja za najboljši risani film Dušan Vukotič, zagrebški filmski režiser. Na slavnostni razdelitvi nagrad v Santa Monici ga je prevzel predstavnik 'Globus-filma v New Yorku. Srečnemu nagrajencu pa so ga izročili 9. maja. Takole je dejal režiser o nagradi:
»Postavil bom Oscar ja v svojo delovno sobo, da me bo nekaj časa spominjal na uspeh.«
Na vprašanje, če misli, da bo ta nagrada končno le zagotovila našim kratkim filmom, zlasti risankam, domovinsko pravico v naših kinematografih, je Dušan Vukotič odgovoril:
»Ce se bo to zgodilo, potem lahko mirno rečem, da bo to na j-večji uspeh, ki nam ga bo prinesel Oscar.«
Naš nagrajenec sedaj pripravlja že nov film z naslovom Igra. Film je kombinacija risanke in igranega filma.
Slovenska filmska publika z zanimanjem pričakuje, kdaj se bo pojavil v kinematografih. Torej. vremena se našemu risanemu filmu vendarle jasnijo.
otroci berite
Matej Bor
lajcok je Sel na potep
Zajček je šel na potep, obul je srebrne copate, zavezal tri krasne kravate: rdečo okoli vratu, zeleno okoli pasu, rumeno pa kar na rep, pa je odšel na potep.
Preden je prišel domov je izgubil srebrne copate, izgubil je ose tri kravate, glavo pa je še imel in rep
in potihem je
psst
klel.
loan Minatti
iPoimi klat) !
Le rasti, le rasti pšenica — zlatica, poženi klas, kar se da! Smo pridno orali, skrbno poravnali: tu traktor, voliča tam dva.

Nebo — sinje morje.
Čez mirno obzorje
kot barčica sonce drsi. -
Že njive zorijo,
ose zlate smejijo
se v soncu kraj naše vasi.
E j, jutri bo dela! Mlatiltiica pela neutrudna bo skozi vas -in mi z njo veseli si bomo zapeli in vriskali vmes na glas.
naši 1	j ud	je':	po svetu
XV. KONVENCIJA SLOVENSKE DOBRODELNE ZVEZE
V maju je v Clevelandu zasedala XV. redna konvencija Slovenske dobrodelne zveze. Slavnostna otvoritev konvencije je bila 14. maja dopoldne v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. V predkonvenčni kampanji za nove člane SDZ so zbrali lepo vsoto 79,260.000 dol. novih zavarovalnin. Zinagovavka na tem tekmovanju je bila članica Josie Ambrozicheva, ki je pridobila za 26.000 dol. novih zavarovalnin. Na slavnostnem banketu, ki je bil v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave 16. maja, je Ambrozicheva prejela kampanjsko nagrado — zlato zapestno uro, ki ji jo je izročil glavni predsednik SDZ John Sušnik. V novi glavni odbor SDZ so bili na XV. konvenciji izvoljeni: za predsednika John Sušnik, za prvega podpredsednika Frank M. Surtz, za drugega podpredsednika Louis Balant, za tajnika John A. Kodrich in za blagajnika Louis F. Boldin.
SPOMLADANSKI KONCERTI SLOVENSKIH ZBOROV
Naši pevski zbori so imeli letošnjo pomlad lepo uspele koncerte. Dne 29. aprila je priredil
svoj spomladanski koncert znani moški pevski zbor Slovan v Slovenskem delavskem domu na Recher Ave v Euclidu. Med udeleženci je bilo tudi precej rojakov iz Barbertona, Loraina, Pitts-burga, Columbusa, Arizone in celo iz Argentine. Tudi pevski zbor Planina je kakor vsa leta doslej imel svoj spomladanski koncert. Letos so pevci tega zbora nastopili 13. maja v Narodnem domu na Stanley Ave. Vodil jih je pevovodja Frank Vautar.
V Chicagu pa je 19. maja priredil kabaretni večer pevski zbor »Prešeren«. »Prešeren« je sedaj edini pevski zbor v Chicagu in okolici.
NOV SLOVENSKI POTOVALNI URAD
Slovenec. Adolph Shauer je s sinom Alfredom kupil v New Yorku znano potovalno pisarno Air Marine in jo preimenoval v Shauer Sir Marine Inc.
V SHARONU SO POČASTILI MATERE
Dne 13. maja je bila v Sharo-nu v Slovenskem domu lepa kulturna prireditev. Program je pripravil in nastopil mladinski krožek št. 21 SNPJ. Posvečen je bil materam.
Iz Belgije
SLAVČEK V WATERSCHEIU IMA SVOJ DRUŠTVENI DOM
Iz naše naselbine se že nekaj čas nismo oglasili. Pa nič zato. Bomo pa zato danes več povedali. Dne 14. januarja smo imeli občni zbor našega društva Slavček. Izvoljen je bil nov društveni odbor, v katerem so Pankracij Spital kot predsednik, Marija Berlič podpredsednica, Mirko Marin tajnik, Alojz Janežič njegov namestnik, Ferdinand Korošec blagajnik in Marija Cesar njegova namestnica. Pevski zbor bosta vodila Alojzija Dimc ženskega in Stanko Novak moškega. Igre bo režiral Bernard Žabot. Za zastavonoše so bili izvoljeni: Stanko Novak, Alojz Janežič in Viktor Oštir. Za preglednika računov pa Alojzija Dimc st., Viktor Jakoš in Viktor Oštir.
Dne 24. marca smo priredili slovensko zabavo s plesom ter uprizorili komedijo v treh dejanjih »V Ljubljano jo dajmo!« Obisk je bil kar lep. Člani društva Sv. Barbare iz Eisdena ter društva Jugoslavija so napolnili dvorano. Samoumevno so se tudi člani Slavčka s svojci v lepem številu udeležili te res lepe in zanimive prireditve. Vsem skupaj še enkrat najlepša hvala za tako številno udeležbo, prav posebna zahvala pa naj velja tudi častnemu gostu — konzulu Spim Skendzicu, ki je kljub veliki zaposlenosti pri svojem diplomatskem delil našel čas za nas, prispel iz Bruslja v Waterschei in se udeležil prireditve.
Prireditev sama je bila združena tudi z lepo spominsko slovesnostjo. Na njej smo namreč izročili spominsko ploščo društvu Sv. Barbare iz Eisdena za njegovo desetletnico obstoja. Predsednik Slavčka Pankracij Spital, ki je častni član društva Sv. Barbare, pa je izročil predstavnikom še svoje osebno spominsko darilo. Takšnih slavij si še želimo, saj nas še tesneje povezujejo
Jože in Marija Ušaj sta se Drnila po 38 letih in med s oojci praznovala srebrno poroko
med seboj in dajejo nove koristne pobude za naše društveno delo.
Sporočamo še eno veselo novico. Že dolgo smo pogrešali lastne društvene prostore. Zdaj se nam je izpolnihi tudi ta velika želja. V središču našega kraja smo najeli prostore znanega gostišča Tivoli, ki je bilo zadnje čase opuščeno. Poleg je tudi veliko plesišče. Nad temi prostori se danes ponosno blešči nov napis:
SLOVENSKI
DRUŠTVENI DOM SLAVČEK
Tudi gostišče smo ponovno odprli. Vodi ga naš odbornik Viktor Oštir. Z ženo skrbita, da so gostje ob vsakem času dobro postreženi s slovenskimi specialitetami, med katerimi ne manjka tudi kranjskih klobas in ljutomerskega rizlinga.
V domu smo odprli tudi slovensko pisarno, ki smo jo imenovali Izseljenska pisarna slovenskega društva Slavček. Tukaj bomo poleg društvenih zadev pomagali našim rojakom z nasveti, posredovanji in sestavljanjem prošenj za ureditev njihovih pokojnin v domovini in raznih drugih podobnih zadev, dajali informacije o potnih listih in sploh skušali pomagati našim ljudem, ki se iz kakršnihkoli razlogov sami ne znajo oziroma ne morejo obrniti na pristojne urade, da bi uveljavili svoje socialne pravice. Uradne dneve poslovanja naše pisarne bomo objavili kasneje. Za začetek pa se rojaki, ki potrebujejo kakršnekoli informacije, lahko oglasijo vsak dan ali tudi pišejo na naš društveni dom: Staelenstrnat, 54. Water-scliei.
Na tem mestu se moramo tudi zahvaliti belgijskim oblastem, ki so nam z velikim razumevanjem v najkrajšem času izdale dovoljenje in s tem omogočile, da imamo svoj društveni dom, ki bo postal žarišče našega kulturnega življenja in naše zbirališče — skratka, košček naše ljube domače dežele na tujem.
Dne 13. maja smo imeli v našem društvenem domu lepo slavje. Zbrali smo se, da skupno proslavimo 70-letnico predsednika našega društva Pankracija Spitala. Ob tej priložnosti smo mu podarili spominsko plaketo in mu iz srca zaželeli, da bi bil še dolgo vrsto let zdrav med nami in da bi še nadalje tako uspešno vodil društvo kakor vsa leta doslej.
Dragi rojak Spital! V imenu odbora Slovenskega pevskega in kulturnega društva Slavček še enkrat: prisrčna hvala za ves trud in nesebično prizadevanje pri društvenem delu, ki je našemu Slavčku pripomoglo do številnih lepih uspehov in končno do največjega — da imamo svoj lastni društveni dom.
Mirko Marin,
tajnik društva Slavček, Waterscliei
Odboru in vsem članom društva Slavček tudi naše iskrene čestitke :k res lepim uspehom, doseženim pri društvenem delu, vašemu predsedniku pa ob življenjskem jubileju mnogo zdravja za bodoča leta! Prepričani smo, da bo vaš lastni društveni dom postal čvrst temelj nadaljnjih uspehov v društvenem delu in da bo še pomnožil in še tesneje povezal vrste vašega članstva s plemenitimi vezmi naše slovenske besede in pesmi.
Slovenska izseljenska matica
Vse slike prikazujejo dejavnost S LAV Č K A v IVatersclieiu:
Novakov Martin deklamira pesem Domovina;
pozdravni govor predsednika, na desni pa režiserja; prizora po igri in med igro '
»V Ljubljano jo dajmo«; nastop moškega pevskega zbora društva SLAVČEK pod vodstvom Stanka Novaka
SLOVENSKI CENTER V BARBERTONU
ZAČETEK POLETNE SEZONE
Koncertna sezona se je zaključila. Zdaj pridejo na vrsto poletne prireditve, predvsem pikniki in razne športne prireditve na prostem. Dne 2?. maja je Kila svečana otvoritev izletniških prostorov clevelandskih društev SNPJ. Zdaj ho tam spet vse poletje živahno in razgibano. Udarna brigada pridnih odbornikov, ki ima na skrbi ta narodni park naših clevelandskih rojakov (poleg oskrbnika vneto delajo: Poljšak, Sore, Sustarich, Gorjanc, Hrvatin, Meznarsich, Kepich in drugi), je vse pripravila. Otroška igrišča čakajo mladega živžava, balinišča so pripravljena za vnete tekmovavce. Mnogo zabave in razvedrila!
Pošiljam vam letak, ki ga je izdal naš Slovenski center v Bar-bertonu. Letak je v angleščini, ker so prostori našega Slovenskega centra na razpolago tudi domačinom, če jih najamejo. Dekle na naslovni strani je Dona Zupec, katere mati je pridna društvena delavka, kakor tudi njena stara mati Mary Virant, ki je doma z Iga pri Ljubljani. Na sliki je naše kegljišče, katerega posebnost je, da se keglji avtomatično postavljajo. V Slovenskem centru je gostišče, soba za seje ter druge manjše prireditve ter glavna dvorana za koncerte in večje kulturne prireditve, ki jih tam prireja Federacija barbertonskih slovenskih društev. Dne 26. maja smo v tej dvorani imeli koncert, katerega čisti dobiček je namenjen za božičnico, ki jo vsako leto priredi naša federacija. Na te božičnice pride povprečno 500 otrok članov naših društev.
Anion Okoliši)
V CLEVELANDU SLOVENSKA HIMNA IZ 80 MLADIH GRL
Mladinski zbor SDD je na svojem pomladanskem koncertu v nedeljo 13. maja spet pokazal, da veliko zna in zmore. Spored je bil zelo bogat in razgiban. Nastopili so starejši pevci, naj-mlajši in celotni zbor. Zelo ljubki so bili tudi dramatizirani pevski prizori, ki so jih izvedli otroci od 6. do 9. leta. Z lepo slovensko besedo je začela program Tanja Kokal, za njo je prisotne v angleščini pozdravila Duane Eler-sich. Nato pa je iz 80 mladih grl zbora zadonela naša slovenska himna: Naprej zastave slave! Kakor z zlatim ključkom je odklenila srca in jih na stežaj odprla _Otroci so peli — mladi
godbeniki so igrali. Sproščeno, ubrano, z zanosno radostjo. Res so si zaslužili priznanje poslu-šaveev. Poleg mladih pevcev in
Zgradba Slovenskega centra in njegov tajnik
godbenikov pa so zaslužili vse priznanje tudi požrtvovalni učitelji, ki so mlade umetnike za nastop tako dobro pripravili. Mladim pevcem in njihovim učiteljem k lepemu uspehu toplo čestitamo!
LETA 1963 SLOVENSKI DAN V CLEVELANDU
Predstavniki slovenskih podpornih in kulturnih organizacij ter narodnih domov v Clevelandu so se v zadnjih mesecih zbrali že na več sestankih, kjer so razpravljali o organizaciji slovenskega dne, ki ga prirede prihodnje leto v Clevelandu. To bo velika manifestacija naše slovenske kulturne dejavnosti na ameriških tleh.
V St. Clairu so sklenili, da bo poseben odbor skrbel za to pomembno slovensko kulturno manifestacijo. V ta odbor so bili vodil nadaljnje priprave za to izvoljeni za predsednika Cami-lus Zarnik, za prvega podpredsednika John Sušnik, za drugega podpredsednika Louis Fink, za tretjega podpredsednika Albin Lipold, za tajnika Josie Zakrajšek in Joseph Okorn, zn blagajnika John Pestotnik in za zapisnikarja W. Sinkovič.
DAN MLADOSTI V JUGOSLOVANSKEM DOMU
V vrsti kulturnih manifestacij, ki jih prireja Jugoslovanski dom v Aleksandriji, je tudi proslava dneva mladosti, s katero naša tukajšnja naselbina obenem počasti tudi rojstni dan predsednika Jugoslavije maršala Tita.
Letošnji dan mladosti so naši izseljenci v Aleksandriji zelo svečano proslavili. Z zelenjem, zastavami in cvetjem okrašeni prostori Jugoslovanskega doma. živahni pomenki med navzočimi, živa razgibanost med mladino in pionirji, je dala tej rodoljubni svečanosti ne le svečan videz, temveč tudi poseben pomen.
Uvodno besedo k svečani akademiji je spregovoril predsednik Jugoslovanskega doma Josip Zibi lic. Nato pa je jugoslovanski konzul v Aleksandriji Pero Mi-hailovski v daljšem govoru orisal delo in življenje maršala Tita.
Na programu so bila tudi športna tekmovanja mladine in recitacije pionirjev, nato pa smo gledali film Solunski atentatorji.
S svečane akademije so naši izseljenci poslali predsednika Titu pozdravno brzojavko z voščili. Izrazili so mu hvaležnost, spoštovanje in vdanost za vse, kar so naši narodi dosegli pod njegovim vodstvom in kar dokazuje tudi ugled, ki ga naša dežela uživa po vsem svetu.
Pontižela
Iz Francije
VRTNA VESELICA
Dne 16. junija je priredilo Jugoslovansko pevsko podporno društvo Slavček v Freyining-Merlebachu veliko letno veselico na prostem v Hohwaldu, ki je res primeren kraj za takšne prireditve. Za zabavo in dobro voljo je bilo dobro poskrbljeno. Samoumevno tudi dobre kapljice in prigrizka ni manjkalo. Še prašiček se je veselo zavrtel na ražnju. Nastopila sta tamburaški in pevski zbor. Lepe slovenske melodije in pesmi so ogrele srca starim in mladim.
p/Sefo ncuti
Z VAŠO REVIJO SE POGOVORIM SAMA Prerov, CSSR
Žal nimam pran nobene zveze s Slovenci, ker jih v moji bližini ni in nimam s kom govoriti slovenski. Edino z vašo revijo se pogovorim sama, kadar pride, in marsikdaj pade tudi solza nanjo — pa se spet posuši. Kraj, v katerem živim, ni v ničemer podoben naši krasni Sloveniji. Ne poje pesem zastonj: >Slovenija, ti najlepša si dežela«. Za nič na svetu bi je ne zamenjala. Če bi znala, bi napisala vsaj kratek članek o tem, kako človek živi v tujini.
Sprejmite vi in vsi naši izseljenci po svetu iskren Pozdrav! Marie Sopouchova
PONOSNI SMO NA NASO NARODNOST
Hvaležno sem prejel vaše pismo in revijo. Želim postati redni naročnik Rodne grude in vašega koledarja, za kar vam tudi pošiljam denar. V tem kraju je precej Slovencev in vam drugič pošljem nekaj naslovov. Zelo smo veseli revije, ki prinaša novice iz naše lepe dežele. Vsi smo še zavedni Slovenci in smo ponosni na našo narodnost. Zanima nas kaj več o amnestiji.
Prijateljske pozdrave
Lojze Vaupotič
NAJBOLJ VESELA SEM, KADAR ZAIDEM MED DOMAČE LJUDI Orleans Loiret, Francija
Sem čisto preprosto slovensko dekle, doma iz Pomurja, v vasi Bratonci. Komaj 15-letna sem odšla o tujino. Živim v Loiretu v Franciji, kjer je več izseljencev iz Pomurja. Čeprav imam ose, kar srce poželi, nisem nikdar tako srečna, kot sem bila doma. Najbolj vesela sem takrat, ko pridem med domače ljudi. Večkrat si zapojemo ljubljene domače pesmi, ki nas spominjajo na rojstne domove. Naše misli plavajo nad domačimi polji in domačimi vasicami. Srečna sem, da sem slovensko dekle! Moja največja
želja je, da bi čimprej obiskala domovino.
Tudi vaša revija mi vzbuja prijetne spomine na prelepe slovenske kraje, zato prosim, da mi jo redno pošiljate. Zelo mi je všeč. Ob tej priliki še srčna zahvala Radiu Ljubljana za izseljensko oddajo, preko katere nam sporoča drago materino besedo in domačo pesem.
Prav lep pozdrav Slovenski izseljenski matici in moji prelepi rojstni vasici v Pomili ju.	Katica Preindel
V TUJINI ČLOVEK SPOZNA Cooma, N. S. W. Avstralija
Povedati vam moram, da mi je RODNA GRUDA kakor Slovenski izseljenski koledar zelo všeč. Ponosen sem na vaše delo in na uspehe, ki jih zalijete. V vaših publikacijah dajete uo-ber pregled izgradnje in uspehov naše lepe domovine, ki smo jo v pretežnem številu zapustili po neumnosti. Šele v tujini človek spozna, kaj je storil napak in kako draga je domovina.
Albert Serbinek
BOJIM SE,
DA BI MI PRENEHALI POŠILJATI RODNO GRUDO Barton, Ohio, ZDA
Pošiljam vam pet dolarjev za naročnino RODNE GRUDE, kar je več, pa naj bo za tiskovni sklad. Sem že pozen, a pravijo, da je bolje pozno, kot nikoli. Bojim se, da bi mi prenehali pošiljati revijo. Tega ne bi hotel, kajti ose preveč težko jo pričakujem vsak mesec spričo zanimivih vesti iz Jugoslavije in drugih dežel. Slovenski izseljenski koledar sem dobil pri Prosveti; je tudi zelo pomembna knjiga za nas v tujini. Rojaški po-zdl-a\!	Joseph Skoti
IZ RODNE GRUDE MARSIKAJ PRIDOBIM Toronto, Ont., Kanada
Pošiljam pet dolarjev za Rodno grudo in se priporočam za nadaljnje pošiljanje. Revijo resnično z veseljem prebiram, v njej berem mar-
sikaj zanimivega in iz nje marsikaj pridobim. Lep pozdrav!	Stanislava Biro
KOLEDAR JE ODLIČNO ILUSTRIRAN
New Smyrna Beach, Fla., ZDA
Koledar sem pozorno prebral, je zelo zanimiv in odlično ilustriran. Občudujem vaš nagel gospodarski napredek in sem prepričan, da se ga vesele vsi slovenski izseljenci in da so ponosni nanj. Tudi v bodoče vam želim mnogo uspehov na vseh področjih.
John Gorjanc
TUDI NA KMETIH SMO VIDELI VELIK NAPREDEK Roundup, Mont., ZDA
Vsak mesec željno pričakujem Rodno grudo, ker v njej najdem toliko zanimivega in ker me spominja na lanski obisk Jugoslavije. Bilo nas je kar pet, jaz z ženo, sin z ženo in svakinja. Potovali smo po prelepi Sloveniji in povsod opazili velik napredek tako v gradbeništvu kakor v kmetijstvu. Vsaka gorska hiša ima električno razsvetljavo. Žito mlatijo in meljejo z električnimi stroji. Ljudje so zadovoljni in veseli. Posebno prijazni so o uradu Slovenske izseljenske matice, kjer se počutiš, kot bi prišel domov. Vedno so pripravljeni z vsakomur pokramljati, vsakemu ustreči. Vsi želimo, da bi to prelepo deželo še lahko obiskali.
Frank Grude
SOLZE SO MI PRIŠLE V OCI, KO SEM PREBRAL KOSMAČEVO »PREBUJENJEc Lievi, P. d. C., Francija
Letošnji Slovenski izseljenski koledar je zelo zanimiva, lepa ter kulturno urejena knjiga. Solze so mi prišle o oči. ko sem prebral članek Cirila Kosmača »Prebujenjij«. Ko so jugoslovanski narodi dali Hitlerju klofuto, smo biti tudi vsi zavedni in pošteni jugoslovanski izseljenci na strani jugoslovanskih narodov, čeravno smo bili daleč od rodne zemlje. Tudi danes smo z vami.
Pošiljam obračun letošnjih naročnikov Rodne grude in koledarja in vas vse bratsko pozdravljam.
Jurij Artič
PRISRČNO POZDRAVLJAM
VSE ROJAKE PO SVETU Bob in gen, Nemčija
Oprostite, da se tako dolgo ne oglasimo. Ne smete misliti, da smo pozabili na vas ali na domovino. Ni tako, domovinee ne bomo nikdar pozabili in hvaležni smo, da skrbite za povezavo med njo in nami. Rodno grudo o redu prejemamo, pošljite, prosim, tudi koledar. Prisrčno pozdravljam vas vse v domovini in vse rojake po svetu.
Gottfried Michelitsch
LETOŠNJI KOLEDAR JE KRASEN Latrobc, Pa., ZDA
Pošiljam vam deset dolarjev za koledar in Rodno grudo. Letošnji koledar je krasen in se vam zanj lepo zahvaljujem. Prisrčno pozdravljam vse na Matici, enako moj soprog.
Josephine Klapčar
BUDI MI SRCE Johnston City, 111., ZDA
Najlepša hvala za vaše publikacije, ki jih tako lepo urejate. Ko prebiram liste o dragem materinem jeziku, pregledujem slike domačih krajev in se veselim vaših uspehov, se mi budi srce. Iskreno obžalujem, da smo izgubili odličnega dopisnika Prosvete Mr. Antona Šabca. ki je tako lepo opisoval Jugoslavijo.
Anton Vatovec
RAD PREBIRAM SLOVENSKE KNJIGE
Fairy Meadow, Avstralija
Zvedel sem, da Slovenska izseljenska matica v Ljubljani izdaja za Slovence o tujini razne publikacije. Zelo sem oddaljen od rodne zemlje in težko mi je. Rad prebiram slovenske knjige, zato se naročam na vašo mesečno revijo Rodno grudo. Pošljite mi jo čimprej!
Anton Komel
NA MATICI SMO SE POČUTILI KOT DOMA Waukegan, 111., ZDA
Pošiljam vam naročnino za Rodno grudo in še en dolar za tiskovni sklad. V letu 1960 sva vas z ženo obiskala in vedno se vas rada spominjava. Vsakemu rojaku, ki potuje v Jugoslavijo, priporočam, da se oglasi na Slovenski izseljenski matici o Ljubljani. Midva, kot številni drugi obiskovalci sva se na Matici počutila kot doma. Prijazno sprejmete vsakogar, mu pomagate in svetujete, in prav po domače se človek lahko pogovori o vsem, kar ga zanima. Mary in John Kink
Mrs. in Mr. Klapčar sta lani 22. julija slavila 50-let-nico skupnega življenja. Pozno smo zvedeli, zato pa jima šele zdaj iskreno čestitamo, želimo še mnogo srečnih in zdravih let in še to, da bi nas še kdaj obiskala.	SIM
OTROCI DELAVCEV IMAJO ZDAJ MOŽNOST VISOKE IZOBRAZBE Indianapolis, Ind., ZDA
Vsem pri Izseljenski matici želim uspešno delo. Nikdar ne bom pozabila, kako je bilo lepo med vami, ko sem o letu 1961 obiskala domovino. Bila sem že tretjič tam in sem bila res vesela in ponosna, da tako napredujete. Najbolj všeč mi je to, da imajo otroci delavskih staršev možnost visoke izobrazbe in delavci pravico do bolniške podpore. Vsi smo ponosni na našo rojstno domovino in če nam bo zdravje dopuščalo, še pridemo! Lep pozdrav vsem bralcem »Rodne grudec/ Inana Sasek
Iz Francije
IZSELJENCI OBSOJAJO DIVJANJE O AS
Rad bi kratko spregovoril o alžirskem narodu, ki je v svoji pravični borbi za svobodo in neodvisnost krvavel nad sedem let. Tej borbi so sledili vsi svobodoljubni ljudje po svetu, najbolj pa smo zasledovali tragične dogodke v Alžiriji mi v Franciji. To, kar se je dogajalo v Alžiriji, je bilo v sramoto vsemu francoskemu narodu, nam delavcem pa je povzročalo tudi veliko gmotno škodo. Mi, jugoslovanski izseljenci, smo bili in ostanemo kot en mož na strani alžirskega ljudstva, ki se je borilo za svoje osnovne pravice, za svobodo in neodvisnost svoje dežele. Vsi smo proti fašizmu in kolonializmu, pa naj nastopa j>od kakršnokoli krinko. Štiri leta so naši narodi krvaveli pod fašizmom. Kako ne bi torej razumeli in čutili z Al-žirci, ki so v svoji pravični borbi prispevali toliko žrtev in prelili toliko krvi, preden so dosegli svoj cilj — svobodo in neodvisnost.
M, /., Lens, Pas de Calais
ŽELIM DOPISOVATI
Moje ime je Marija Stanovnik, doma sem blizu Žirov na Gorenjskem; letos sem končala osemletko. Želim dopisovati z otroki izseljencev, pa naj bo iz kateregakoli kraja na svetu. Poleg' slovenskega jezika znam tudi srbohrvaščino in angleščino.
Zanimam se za glasbo, rada berem, zbiram znamke, slike krajev in filmskih igravcev.
Zelo bom vesela, če bo kdo pisal na moj naslov. Zagotavljam mu, da se ne bo dolgočasil, ko bo bral moja pisma.
MARIJA STANOVNIK. DOBRACEVA 61, rOSTA ŽIRI. SLOVENIJA, JUGOSLAVIJA
ŽALOSTNA VEST IZ LJUBLJANE
Po enotedenskem obisku pri svoji sestri Ani Meden, Partizanska c. 1? v Ljubljani, je dne 15. maja 1962 nenadoma in nepričakovano preminil njen brat Anton Rovan iz Amerike, zadet od srčne kapi.
Rojak Anton Rovan se je rodil 15. jan. 1895 v Planini pri Rakeku. Več let je vodil s svojo ženo Angelo trgovino v Lorain Ohio, zadnjih devet let sta živela na 121 W. Almera Rd. Scots-dale Arizona.
Pokojni zapušča sina in ženo Angelo, s katero sta nameravala ostati dlje časa v Sloveniji in potovati po Jugoslaviji. V Ljubljani zapušča sestro Ano, v Planini brata Jožeta in sestri Tončko in Francko, v Clevelandu sestro Lojzko Derdič.
Bil je član SDZ. Pokopali so ga v rojstni vasi Planini pri Rakeku, poleg staršev in mlajšega brata.
Žalostna žena, žalostna mati in sin sta se vrnila v Arizono dne 26. maja 1962. lojze zdravje
*
V družini. Mr. Josepha Lapornika v Winglesu so dobili krepkega sina.	Čestitamo!
JUGOSLOVAN — POSLANEC V ARGENTINSKEM KONGRESU
Sin jugoslovanskesa izseljenca Ra-fo Vasiljevič iz Villa Constitución. Santa Fe je bil izvoljen na listi Laburistične stranke za poslanca v argentinsko Narodno skupščino (Congreso Nacional). Naše čestitke.
POIZVEDBA
Iščem Jožeta Godca iz vasi Cesta, Videm Dobrepolje. V Francijo sva prišla skupaj leta 1924, ,m sicer v Scinc-ei-Murnc. Pozneje sva se razšla. Kdor ve, kje živi zdaj Jože Godec, naj mi, prosim, siporoči na naslov: GRANDOVEC Valentin, 67 Rue de Courtaine, NOVELEES sous LENS, Pas de Calais, France.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujem vsem, ki ste bili z nami in nas tolažili v času težke bolezni naše ljube žene in matere
KRISTINE MUSTAR roj. GRADIČ AR
in jo v tako lepem številu spremila «a njeni prezgodnji zadnji poti. Najlepše se zahvaljujem Posnirtninskemn skladu za toplo sočustvovanje in za izplačilo pogrebnine.	Anten Mustar
s sinovoma
vprašanja in odgovori
KONVENCIJA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU S FRANCIJO
Med našimi rojaki je precej delavcev in uslužbencev, 'ki so delali v Franciji in Jugoslaviji. Vsi, ki so bili socialno zavarovani v obeh državah, dobe po dopolnjeni delovni dobi starostno pokojnino. Zavarovanec ima po 'konvenciji pravico, da sam •izbira, kako naj mu jo določijo. Zahteva lahko, da mu obe zaposlitvi seštejejo in mn za vso dobo določijo starostno pokojnino, lahko pa zahteva, da mu vsaka izmed obeh držav določi pokojnino samo za tista leta, ko je delal v posamezni državi. Vsakdo bo seveda 'izbral tisti način, ki je zanj ugodnejši. Prav gotovo ne bo napak, če se zavarovanci pred odločitvijo posvetujejo na našem predstavništvu, če živijo v Franciji, ali pa na francoskem predstavništvu, če živijo v Jugoslaviji in so pred tem delali tudi v Franciji. Po prvem načinu bo zavarovanec dobival eno pokojnino, ki jo -bodo določili po iseštetju let v obeh državah, znesek pa bodo določili tako, kot -smo opisali v prejšnji številki Rodne grude. Ce pa bo rojak izbral drugi Inačin, bo dobival dve pokojnimi: od Francije za leta, ko je delal tam, od Jugoslavije pa za leta, ko je bil zaposlen pri nas.
Konvencija pa daje še druge ugodnosti. Zavarovanec se lahko premisli in znova izbira določitev pokojnine takrat, ko -s-e v eni izmed obeh držav spremene pokojninski predpisi* v njegovo korist, ali pa takrat, ;ko se preseli v -drugo pogodbeno državo. O tem seveda odloči sam. Včasih se zgodi, da ima zavarovanec pravico do pokojnine samo v eni državi, čeprav je delal v obeh, ker v eni izmed držav -še ne izpolnjuje pogojev. Na primer: v
eni iz-med obeh držav je delal premalo časa, da bi si pridobil pravico do pokojnine. Pozneje je spet delal v tej državi in v njej zbral toliko let, da si je pridobil pravico do pokojnine tudi po n jenih predpisih. Konvencija za takšne primere določa, da lahko upokojenec znova zahteva določitev višje pokojnine v tej državi, ali pa, da mu določijo enotno pokojnino za sešteta leta v obeh državah.
Do sedaj smo videli, da lahko dobimo enotno starostno pokojnino, ali pa pokojnino po sorazmernih delih -od obeh -držav. Kako pa je z invalidsko pokojnino? Ali to tudi lahko dobivamo o-d obe,h držav po sorazmernih delih? -Ne, invalidska pokojnina je vedno enotna in jo vedno plačuje le ena izmed obeh pogodbenih držav. Konvencija namreč določa, da se obe delovni dobi seštejeta, invalidsko pokojnino pa plačuje tista država, v kateri so invalidnost prvič ugotovili oz. tista, v 'kateri s'c je nesreča zgodila. Za nesrečo pri delu včlja, da plačuje invalidnino- vedno tista -država, v kateri se je zavarovanec ponesrečil. To pomeni, da za nesrečo v Franciji Jugoslavija nikoli ne bo plačevala invalidske pokojnine in -obratno, Vendar je tu majhna izjema: če je prišel invalid na primer iz Francije v Jugoslavijo in so pri nas prvi -ugotovili njegovo invalidnost, plačuje invalidsko pokojnino Francija, i:n sicer le takrat, ko o-d njegovega prihoda k nam še ni minilo leto -dni. Ce je leto dni minilo, plačuje invalidsko pokojnino naša -država. Ta izjema pa me velja za invalidnost, ki je nastala zaradi nesreče pri delu.
Francoski delavci, ki so zboleli npr. za silikozo (profesionalna bolezen), dobivajo pokojnino za profesionalno bolezen. To pokoj-
nino izplačuje francosko socialno zavarovanje. samo toliko časa, dokler zavarovanec prebiva v Franciji. Ce se za-posli kjerkoli zunaj Francije, je ne dobiva več, čeprav se naseli npr. v Jugoslaviji.
Jugoslovansko socialno zavarovanje skrbi za zavarovance, ki prejemajo invalidsko -pokojnino, če prebivajo v Jugoslaviji. Zavodi za socialno zavarovanje zaračunajo -stroške pregledov teh invalidov po svoji tarifi, organ socialnega zavarovanja v Franciji pa jih Jugoslaviji povrne.
Posmrtnino plača -po konvenciji vedno ti-sto socialno zavarovanje, pri katerem je bil zavarovanec nazadnje včlanjen. Seveda pri tem upoštevajo tudi zaposlitve v drugi pogodbeni -državi, -ker je višina -posmrtnine odvisna tudi od števila delovnih let.
Povedati moramo še, kako je z zdravstvenim varstvom. Upokojenec, ki ima samo francosko pokojnino ali rento in prebiva v Jugoslaviji, po konvenciji nima pravice do zdravstvenega varstva (zdravljenje v bolnišnici, zdravniški pregle-di, zdravila itd.), če ni zava-r-ovan pri našem zavodu za socialno zavarovanje. To seveda ne velja za tiste, ki dobivajo pokojnino tudi od Jugoslavije. Takšni upokojenci imajo pravico do zdravstvenega varstva. Enako nimajo v Franciji pravice do tega varstva ti-sii jugoslovanski upokojenci, ki imajo samo jugoslovansko pokojnino, francoske pa ¡ne -dobivajo. Francoski upokojenci, ki prebivajo pri naš, se morajo torej zavarovati pri naš,ih okrajnih zavodih za socialno zavarovanje, jugoslovanski v Franciji pa pri francoskili zavodih. Tako dobijo pravice, k-i jih daje zdravstveno varstvo.	JUST MIKLAVC
Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani
Razpis štipendij za našo izseljensko mladino
Kakor prejšnja leta, tudi letos razpisujemo več štipendijskih mest za študente, otroke naših izseljencev, ki bi študirali v Jugoslaviji. Mogoč je študij slovenske književnosti, zgodovine in tehničnih ved na naši univerzi in visokih šolah, in sicer za nekaj semestrov ali do diplome. Lahko pa se kandidati odločijo tudi za študij glasbe ali petja, igralske umetnosti (režije) itd. Mogoč je dopolnilni študij, to je specializacija v naših inštitutih za rudarstvo, gradbeništvo ali jedrsko fiziko. Kandidati pa se lahko prijavijo tudi za praktično izobraževanje v raznih strokah (kulturnoprosvetnih društvih) za režiserje, pevovodje itd. ali v novinarstvu v uredništvih naših časopisov
Pogoji so ugodni. Kandidatom je zagotovljeno stanovanje v študentovskih domovih in štipedija v višini povprečne mesečne plače pri nas, kar omogoča razmeroma ugodno življenje
Vabimo izseljenska društva in posameznike, da predlagajo kandidate, ki se zanimajo za študij v Jugoslaviji
Dr. M. U. iz Krefelda — Zahodna Nemčija — sprašuje:
Preden sem odšel iz Jugoslavije, sem odslužil vojaški rok. Ali se mi ob morebitnem obisku domovine lahko primeri, da me jugoslovanski vojaški organi pokličejo na vojaške vaje? Ali bi mi v takšnem primeru povrnili izgubljene dohodke za ta čas? Kako je z mojimi sinovi glede služenja vojaškega roka in vojaških vaj, kajti sinovi so po meni jugoslovanski državljani? Kako bo z njimi, ko pridobijo nemško državljanstvo?
Odgovor:
K vojaški dolžnositi spadajo seveda tudi vojaške vaje. Vsakega jugoslovanskega državljana, ki je odslužil vojaški rok, lahko vojaški origami pokličejo na vojaške vaje. To velja po zakonu o narodni obrambi za vse državljane, ,ne glede na to, kje pre-
bivajo, vendar so primeri, da bi poklicali državljana na vojaške vaje iz tujine zelo redki. Za vojaške vaje velja isto, kar smo napisali v prejšnji številki Rodne grude za služenje vojaškega roka. Tudii za to je prijava pri diplomatskem ali .konzularnem predstavništvu zelo pomembna. Tistega, ki je prijavljen, vojaški organ ne bo nikoli poklical na vojaške vaje, čeprav je na obisku v 'domovini. Povračilo za izgubljeni zaslužek velja le za državljane, ki prebivajo v Jugoslaviji in so tu zaposleni, ne velja pa za tiste, ki prebivajo v tujini. Že zadnjič smo napisali, da .smatrajo vojaški organi osebo, ki ni prijavljena pri. predstavništvu, za državljana, da se izmika vojaški službi. Že iz tega razloga takšnim državljanom ne
gre povračilo za čas, ki ga preživijo na vojaških vajah. Prav gotovo ho najbolje, če se pred obiskom domovine prijavite pri našem najbližjem diplomatskem ali konzularnem predstavništvu. Vaši sinovi naj napravijo enako, kajti pridobitev nemškega državljanstva jih še ne odveže dolžnosti služenja vojaškega roka v Jugoslaviji. Dolžnost služenja vojaškega roka preneha šele takrat, ko jih jugoslovanski organi na njihovo prošnjo odpustijo iz državljanstva FLRJ. Prošnje za odpust iz državljanstva sprejemajo jugoslovanska predstavništva v tujini, rešujejo pa jih domači organi iza notranje zadeve. Dvojno državljanstvo torej ni razlog za prenehanje obveznosti služenja vojaškega roka v Jugoslaviji.	j. m.
TEURAI»
LJUBLJANA, ŠMARTINSKA 10
Podjetje za telefonske gradnje, inštalacije jakega in šibkega toka, projektiranje,
servis za popravilo električnih gospodinjskih aparatov in trgovina z električnimi gospodinjskimi aparati
•
Opravljamo vsa dela po konkurenčnih cenah | V lastni trgovini imamo na zalogi vedno bogato izbiro vseh električnih gospodinjskih aparatov po dnevno konkurenčnih cenah
Če hočete, da boste res dobro postreženi s pristnimi vini in drugimi gostinskimi dobrotami ko pridete v Ljubljano, obiščite
TAVČARJEV
HRAM
Ljubljana, Tavčarjeva 4
Vse rojake iskreno pozdravlja kolektiv gostišča
(¿manatna
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 5
Sklepa pogodbe. Razmnožuje priznana semena pri najboljših kmetijskih posestvih in zadružnih organizacijah
Odkupuje in prodaja krmna, zelenjadna in cvetlična semena, gomolje in čebulice okrasnih rastlin po solidnih cenah
Izvaža in uvaža, prodaja, nudi priznana, zajamčeno kakovostna semena v zelo bogati izbiri po vrstah in sortah